Nekoliko drobtinic djanskc jednakopravDOSti Slovencem. Tu pa tam začelo je se godrnjati pri nas, 5ea, da nam naši državni poslanci, za čijih izvolitev smo veliko pretrpeli, ničesar ne priborijo gled6 ua djansko izpeljavo narodnih oaših potreboč in zahtev. Godrnjanja ne moremo po vsem grajati. Saj vetuo, kako težko lacen čaka na obcd. Toda odobnti ga tudi ne moremo in tudi nikakor nečemo. Potrpenja nam je treba. Zadovoljiti se nam je z majhnimi uspelii, to pa tem bolje, ako vidimo, da služijo kot podlaga in pogoj bodočej popoluej zmagi. S tem pa ni rečeno, da bi le za las prenehali naglašati svojih -e»liteY. Trkati in tirjati moramo še trdueje, dokler oe pfoderemo do vsestrauske narodne jednakopravnostu Slovenski poslanci držijo se trdno še dendenešnji tega, kar je naš narod zabteval kot pogoj svojega obstanka in napredka uže 1. 1848 in 1. 1861, namreč: popolno praktično izvršitev narodne jednakopravnosti za Slovence, tedaj uvedenje slovenskega jczika v šoleinurade. L. 1873 izvolili smo v državni zbor 9 poslancev. Opravili niso nič. Njihovim besedara so se nemški liberalci ravno tako posmehovali, kakor govorom prejšnjih poslancev. Liberalni ministri bili so pa gluhi ali so vse metali pod klop. Predlanskim smo izvolili 14. poslancev. Ti so se pridružili nemškim konservativcem, ki se vrstijo okolo grofa Hobenvvarta, ter se zvezali s českimi in poljskimi poslanci v to svrho, da potisuejo uem- skoliberalne ustavake v aianjšino. Sprva je to prav rodo slo. Zmagovali so le s peščico glasov. Toda v teku d?eh let utrdili so se tako in vsestranski porazumeli, da imajo vselej gotovo večino. Našib 14 poslancev je vrlo pripomagalo. Nikoli se niso izneverili večiui tako, da bi jo bili v nevavnost spravili. In to je bilo uiodro tei* je vsega prizuanja in hvale vredno. Le pomislimo, kaj bi se zgodilo, ko bi tnnoglavo boteli hoditi svojo pot in glasovati zoper ministerstvo grof Taaffejevo, ker jim to vseb želja precej ne izpolni? No 14jihje. Ko bi izneverivši se avtonomističnej večini potegnoli z nemškimi liberalci, zgubili bi prvi 14 glasov, a drugi pridobili 14. To dela razloeek 28 glasov. Nasledek teinu bi bil, da bi pomagali najzagrizenejšim našim sovražnikom do zmage. Minister Taaflc bi ali odstopil ali razpustil državni zbor in s silnim pritiskom vladinim pomagal nemškej liberalnej stranki do popolne zmage. Prisli bi zopet pod nemško-liberalni kap! Takšna politika bila bi pravi politični greb! Podobni postali bi naši poslanci tistej babi, ki je v svojej nevolji, da njej je kokoa vsaki dan le po eno jajce znesla, zarezala knri vrat, čea, da bo sedaj vsa jajca naeukrat dobila. Hvala Bogu, takšni politikarji naši poslanci niso bili in tudi ne bodo. Oni so iskali najprej močnih zaveznikov. Našli jih so in sedaj se jih trdno držijo. Vsak moder Slovenec jim more iu mora prav dati. Kajti ob enem držijo nasprotnike v manjšini pa tudi svojo stališče krepijo in za svoje volilce, za slovensko ljudstvo, marsikaj dosežejo, česar bi drugačc doseči nikedar ne niogli. Lani sprejela je zbornica resolucijo dr. Vošnjakovo: naj se uvede slovenski jezik vu6iteljišča (preparandije) in srednje šole(gimnazije in realke) na Šlovenskem. Naučni minister je vsled tega prisiljen bil premialjevati, kako bo temu ustrezal. Vprašal je našega rojaka, iz Maribora od nemčurjev Brantstetterja in Seidla izgnarjega, g. profesorja Šumana, naj mu izdela nači t, kako bi se dala izvršiti omenjena resolucija. 6. profesor je sestavil res izvrstoo in temeljito pre- mišljeno in modro nasnovano spomenico, kijebila od g. ministra pohvalno sprejeta. Poslanci dr. Tonkli, Nabergoj in dr. Vitezič so se posebič potegovali za nas, a naposled vsi poslanci po g. vitezu Scliueid-Treuenfeldn tirjali od ministra dr. Pražaka pomoči zoper sodnije, ki neeejo slovenskih vlog sprejemati. Sedaj čujeino, da izide knraln okrožuica, ki bode sprejemanje slovenskih vlog zauka/.evala, a g. minister Konrad je prvo drobtinico djanske jedaakopravnosti Slovencem nadrobil. V dokaz navajamo sledeči najnovejši ujegov ukaz. Dne 1. aprila 1881 štev. 2178 je naučni ininister baron Konrad-Eibesfeld, gojenec slovenskega pisatelja dr. Murka, zaukazal vpcljati slovenščino kot učni jczik za nekatere predmete v ljubljanskem pripravnišči za ljudske učitelje iu učiteljice tako-le: 1. v slovenščini se ima podučevati: «) v moškem oddelku: verouauk, sloveuski jezik, mateinatika geometricno risanjc, naravosl o vje, sadjerejstvo inmetodika, b) na ženskem oddelku: veronauk, slovenskijezik, aritinetika, gcometričnu oblikoslovje, ženska ročaa dela ia iuetodika. 2. Vsidrugi preduieti podučevati se imajo v nemškem jezikn, 3. Pri poduku v petji rabiti sc imajo neinške in slovenski pesui, 4. Pri vseh predmetih se ima ozirjcmati na nemška iu slovenska imena ali terminologijo; ravno tako se ima ozirjemati v praktičnih vajab in pismenih ualogah naoba deželna jezika. Ta naredba stopi ti i ma v moč s pričetkom pribodujega šolskega lcta 1881/82. To je prva diobtinica djanske ravuopravnosti dane Slovencein. Sprejmcmo jo z veseljern proti teiuu, da nam postaue prvi korak iu stopnica do popolne jednakopravuosti. Najprvlje želimo podobnega zaukaza za učiteljišče v Maiiboru! Slovenskim svojim poslaucem pa siuo dolžni obraniti vse zaupanje, čast in hvalo!