Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir Lelo XXXII. Št. 267 (9572) TRST, torek. 16. novembra 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V VSEJ AVSTRIJI NEZAINTERESIRANOST IN NIZKA UDELEŽBA Nfl GLASOVANJU Uspel bojkot preštevanja manjšin v Avstriji onemogoča vladi nadaljevanje njene politike V mnogih slovenskih vaseh so javno sežgali glasovnice - Demonstracije in partizanske pesmi pred deželno palačo v Celovcu CELOVEC, 15. — Bojkot je uspel. Rezultati «glasovanja» v ostalih avstrijskih deželah pa dokazujejo, da je bilo preštevanje posebne vrste res to, kar so osrednji slovenski organizaciji in avstrijske demokratične sile trdile od vsega začetka: štetje je dejansko drugi plebiscit na Koroškem. To je posredno priznal sam kancler Kreisky, da o deželnem glavarju Wagnerju sploh ne govorimo, ki je med opoldanskim govorom na radiu izjavil, da je bila volilna udeležba v o-s*alih avstrijskih deželah takšna, kot je pričakoval. S tem pa je primat tudi, da je bil cilj 14. novembra deliti slovenski narodnostni skupnosti pravice sorazmerno z njeno številčno močjo, kar ni le v nasprotju z vsakim demokratičnim človeškim n lčelom, pač pa dejansko pomeni samovoljno stopiti na pot enostranske revizije državne pogodbe in njenega 7. člena. Med koroškimi Slovenci, čeprav življenje *eče na videz mirno po starih kolesnicah, je opaziti zadovoljstvo, skoraj c.b vzhičeno zaradi propada preštevanja, saj so rezultati objektiven dokaz vsega, kar so doslej trdili. «Kakršen koli bo končni u-radni izid glasovanja — je včeraj Popoidne na tiskovni konferenci i-zjavil predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter — spričo pritiska policije m Heimatdiensta, ne more biti govora o demokratičnem in tajnem odločanju. Brzojavka SKGZ osrednjima organizacijama koroških Slovencev Izvršni odbor SKGZ je s svoje sinočnje seje poslal osrednjima organizacijama koroških Slovencev, Zvezi slovenskih organizacij in Narodnemu svetu koroških Slovencev, naslednjo brzojavko: «Izvršni odbor Slovenske kulturno . gospodarske zveze je z velikim zadovoljstvom in zadoščenjem ugotovil, da je bojkot. ki ste ga koroški Slovenci vodili proti preštevanju po jeziku skupno z gradiščanskimi Hrvati in avstrijskimi demokratičnimi silami, popolnoma uspel. Poraz preštevanja posebne vrste, ki ga je hotela vlada, je dokaz, da uspešno reševanje vprašanj narodnostnih manjšin ui mogoče proti njihovi volji. Uspeh Vašega boja je zgovoren izraz Vaše bojevite življenjskosti- Prepričani smo, da boste z enotnostjo, v povezavi, z demokratičnimi silami v državi in ob pomoči matičnega naroda dosegli, da bo Avstrija končno morala izvajati svojo državno Pogodbo, predvsem čl. 7, ki Vam zagotavlja narodnostne Pravice neglede na vašo številčnost». Trst, 15. nov. 1976 Posebne vrste iv more dati vJu Vlle na,°dnostne slike na Kolo i1 'P ni orientacijsko pomaga-o * .J je trdila avstrijska vlada. Preštevanjem, ki je v očitnem naju s črko m z duhom helsin-fcKe konference, je vlada samo za- ki-5:i v °„zraóje na Koroškem ter 1 a 7. člen državne pogodbe.» vai^1* Ysenl .tem pa — je nadalje-iv'mrledSednik ~ je tudi nekaj . ivnega. čeprav skozi delno ne-•„ ,™° Poročanje avstrijskega tiska, • la Javnost seznanjena z obsto-k-n manlsine in z njeno problema-knt P. vsen) Pa spričo uspeha boj-v. a 111 sPr>čo javnega odpora Slo-1 0 preštevanja mora vladaj da se manjšinskega vpra- : kremni reševati z vsiljenimi u- VoPm ,a Pravilna pot je razgo-eni t ed v ado in parlamentom na . prizadeto narodnostno skup- elpn^i1^ drug* strani, na osnovi 7. «ena državne pogodbe.» Kiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiil|t||li|imiiii||||ii||iiiiii|i||||||l||||||||||||||iniiimi|,l|||,||||„U|„„,aiJUII,l,ll,,lllllllllimi||||||||||||||||||I||||m|||) ODMEVI NA VPRAŠANJE INDUSTRIJSKE PROSTE CONE Sindikat CGIL zahteva takojšnjo ratifikacijo osimskega sporazuma Tajništvo CGIL zavrača vabilo posl. Tombesija (KD) za srečanje na zunanjem ministrstvu Potem ko so v prejšnjih dneh razne stranke in druge organizacije zavzele jasna stališča v zvezi s skorajšnjo ratifikacijo osimskega sporazuma in v zvezi z zbiranjem podpisov za integralno prosto cono. je včeraj jasno izreklo svoje mnenje tudi tajništvo nove delavske zbornice CGIL v Trstu. V svojem tiskovnem poročilu je tajništvo CGIL obsodilo manevre tistih sil, ki nasprotujejo ratifikaciji italijansko-ju. goslovanskega sporazuma. Sindikat CGIL smatra osimski sporazum za odločilen prispevek pri pospeševanju miru in sodelovanja med narodi z različno politično in gospodarsko u reditvijo. Tudi tisti del sporazuma, ki predvideva gospodarsko, tehnično in znanstveno sodelovanje ter v tem okviru ureditev proste industrijske IliiiiiiiiimiJiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiii urn iiiiiuuiiiii nun iiiiiiiiiiiitiin im nuni n immuni um KORAK NA PRH A LE PREHODEN Občina je prevzela službo za rehabilitacijo spastičnih Zahteva se čimprejšnje sklicanje in začetek delovanja zdravstvenega konzorcija Občuteno vprašanje, ki je že dol go povzročalo velike skrbi obolelim za spastičnostjo, njihovim družinam in skrbstvenemu osebju, je vendar dobilo primernejšo rešitev v petek' na zadnji seji tržaškega občinskega sveta. S soglasnim sklepom je nam reč občina sklenila prevzeti rehabilitacijsko službo, za katero je doslej skrbelo privatno združenje AIAS. To dobrodelno združenje je v zad njih letih, kljub finančni nomoči pokrajinske uprave in drugih ustanov, zabredlo v. take težave, da ni moglo več dalje. Popolnoma pravilna je bila zato zahteva, da prevzame skrb za te tako hudo prizadete ljudi javna u-stanova. Sicer spada ta služba v okvir pristojnosti, ki jih mora prevzeti zdravstveni konzorcij med vsemi javnimi upravami naše po krajine. SkleD občinskega sveta je torej le začasen in je pogoja za sklenitev konvencije z ministrstvom za zdravstvo in njegovo finančno pod poro. Dežela bo dala na razpolago prostore. AIAS opremo, občina nre vzame stroške za specializirano osebje in za upravo, ki bodo zna šali, če bo prehodna doba trajala eno leto. skoraj 300 milijonov ki jih mislijo kriti s prispevkom drža ve, vladnega komisariata in dežele. Središče za nadzorovanje spastič nih bo vodil poseben odbor, ki ga bodo sestavliali pooblaščeni občinski in pokrajinski odbornik, po dva občinska in pokrajinska svetoval ca, dva predstavnika bolnikov in dva za AIAS. Kljub temu da je bil sklep soglasen, so pa svetovalci v razpravi poudarili predvsem potrebo po nujnem sklicanju občnega zbora zdravstvenega konzorcija, ki mora čim prej začeti svoje delo za usklajevanje zdravstvene zaščite prebivalstva in v tem okviru rehabilitacijsko službo za vse. ki so je potreb ni, ne samo za spastične. To je le delen ukrep, ki je bil nujen zaradi nevarnosti da se ta služba ukine. Na vprašanja zdravstvene in družbene zaščite prebivalstva je pa tre ba gledati celotno, tako glede na u, sklajevanje vseh služb in njih razmestitve po ozemlju, kot na neposredno vključevanje krajevnih druž benih skupnosti v njih demokratično vodenje. Le tako bo mogoče dejansko zainteresirati ljudi za vpra šanja nesrečnih someščanov in prispevati k njihovemu ponovnemu vključevanju v družbeno stvarnost, premagujoč ovire tudi psihološke narave, ki jih lahko srečujemo pri uvajanju handikapiranih v normalne šole in na delovna mesta. Predstavitev dveh opernih prvencev ŠtevVnim ljubiteljem operne glasbe sta včeraj zvečer kavarni Tommaseo predstavila svoji operni deli tržaška skladatelja Vidali in Merku. Zanimiv je bil posebno poseg Pavla Merkuja, ki je v strnjenih besedah pojasnil rojstvo svojega o-pernega prvenca v dneh dejanjih «Kačji pastir», katerega pravljični tekst je napisala pesnica Svetlana Makarovič. «Kačji pastir», kakor tudi opera v dveh dejanjih «La manna» Fabia Vidalija bosta prvič uprizorjeni v petek zvečer v g^dališču Verdi. cone na Krasu, predstavlja za Trst, s svojim razrvanim gospodarstvom ter za deželo, s svojimi hudimi problemi, ki jih je katastrofalni potres le še zaostril, edinstveno priložnost, ki je ne gre zamujati. Sindikalno tajništvo se nadalje zavzema za čimprejšnjo ratifikacijo sporazuma v skladu s stvarnimi po trebami sedanjega političnega, tudi mednarodnega, trenutka. Obenem pa izraža svojo pripravljenost, da sodeluje na posvetovalnih sestankih zunanjega ministrstva, ko se bo razpravljalo o podrobnostih sporazuma. Gre namreč za vrsto odprtih problemov, ki jih bo moral parlament poglobiti in razčistiti. To so problemi, ki zadevajo razlike v zakonskih ureditvah v obeh državah in pri tem predvsem delovne odnose, stroške za delovno silo, proizvodno ureditev in razlike v industrijski razvojni usmeritvi v obeh državah in podobno. Gre tudi za zagotovitev prisotnosti italijanske delovne sile, za vlogo dežele in krajevnih uprav ter za vprašanja, ki zadevajo družbeno - gospodarsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti v krajih, kjer je predvidena namestitev industrijske proste cone. S tem v zvezi je tajništvo CGIL sklenilo, da zavrne vabilo posl. Tombesija, za današnje srečanje na zunanjem ministrstvu, ker smatra, da je ta pobuda v nasprotju z demokratično vlogo, ki jo mora italijanski parlament odigrati v tem kritičnem trenutku, ko gre za usodo vse države in posebej Trsta in njegove dežele. Visoka udeležba na volitvah za obnovitev šolskih organov Na vseh slovenskih šolah na Tržaškem, razen na trgovskem tehničnem zavodu ter znanstvenem in klasičnem liceju, so bile v nedeljo volitve šolskih organov, kot jih predvidevajo pooblaščeni odloki. Na osnovnih šolah so volili medrazredne svete, na srednjih šolah pa razredne in disciplinske svete ter ponekod tudi člane zavodskih svetov. Čeprav niso uradni izidi teh voli- tev se v celotj znani, lahko z zadovoljstvom beležimo, da je bila udeležba staršev in šolnikov ter v primeru višjih srednjih šol tudi dijakov precej visoka. Lahko rečemo, da se odstotek vrti okrog številke 80, kar je nedvomno uspeh, če računamo, da volitve razrednih, medrazrednih in disciplinskih svetov ne predstavljajo tiste kompetitivnosti, kakršna je pri volitvah v šolske svete. Starši, profesorji in dijaki so svoje kandidate pravzaprav že prej soglasno izbrali in jih je bilo treba v nedeljo le praktično potrditi. Zanimivo je, da se je v nekaterih V nedeljo popoldne je priredilo PD Igo Gruden iz Nabrežine v občinski telovadnici slavnostno akademijo v počastitev desetletnice ŠD Sokol. Prireditve se je udeležilo številno občinstvo, ki je do kotička napolnilo stopnišče, precej gledalcev pa je, kljub velikemu prostoru, moralo o-stati pri vhodu. Pred gledalce je najprej stopila mlada Patricija Terčič, ki je v imenu obeh društev pozdravila vse prisotne, nato pa je napovedovala in povezovala posamezne toče. Prvi se je predstavil dekliški pevski zbor «I. Gruden» pod vodstvom prof. Sergija Radoviča. Dekleta so ubrano zapela štiri pesmi, in sicer slovaško «Tancuj, tancuj», rusko «Sarafan» in narodno «Vsi so prihajali» v Vrab-čevi priredbi ter belokranjsko «Igraj kolce v priredbi Janka Ježa. Zbor je lepo podal vse pesmi, od katerih je bila še posebno «Igraj kolce» kar zahtevna. Med nastopom dekliškega zbora je po drugi pesmi spregovoril referent za kulturo SPD Igo Gruden Stanko Devetak. Potem ko je občinstvo pozdravil, je Devetak na kratko orisal delovanje ŠD Sokol v preteklih letih. Poudaril je, da je športno društvo zaslovelo, ko se je njegova namiznoteniška ekipa povzpela v A ligo. Med uspehi, ki jih sciali, predvsem v dolinski občini,.. j„, pa tudi drugod, zaključilo già-1 je želo ŠD Sokol, je podčrtal tudi sevanje že v dopoldanskih ali zgod- to, da je ženska odbojkarska ekipa njih popoldanskih urah. pred kratkim ponovno dosegla B itiiiimiiiiiuiMif 111111111 umi m iiiiiiiiiiiiiii m ninni uni,miiiniiiiiiiniiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mu,nun,,111111 PANNELLA ZA VSE OKUSE Nadvse «izbrana» publika je prisostvovala nedeljskemu zborovanju vodje radikalne stranke posl. Marca Pannelle na Trgu Goldoni. Izbrana in raznolika, saj zajema najširši možni politični lok v italijanski stvarnosti. Na enem koncu trga so delili letake predstavnik] neofašistične mladinske organizacije «Fronte della gioventù», nedaleč od njih pa so pitali navzoče s propagandnim gradivom predstavniki skrajne, sedaj ne več izvenparlamentame levice. Nekje pri telefonskih kabinah so radikalci prodajali umetniške sli ke in brošure, med ljudmi so hodili mladeniči s pušicami za milodar za stranko, v bližnjem baru pa je «Odbor za integralno prosto cono» zbiral podpise k svojemu zakonske mu osnutku. Na trgu se je zbralo od 2 do 3 tisoč Tržačanov, med katerimi dober del radovednežev. Priznati je treba, da je bil Pan nella spreten. V svojem govoru (in govoril je kar poldrugo uro) je prefinjeno besedno igro zadovoljil prisotne, nekatere manj, druge bolj. Vsakdo, prav vsakdo, je v njem na šel delček samega sebe. Tisti, ki pa je bil nad govorom razočaran, je lahko pasel očj na velikem napisu, izobešenem na tovornjaku, ki je služil za govorniški oder. Pisalo je: «Za prijateljstvo med Italijo in Ju- luuiiummmmiiiimiiiiiiimiiminiiiiuiiiiiiiiiiiiifUMiiiiiiiiiiiiufiJmiiiiliiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiilliimmiitiiiinimiiJiiiiiiiiiiiiiiMiiiililiiiiiiiiimiiiiiiiiimifl UPRA VIČEN PROTEST ZARADI NEVZDRŽNIH RAZMER Slovenski otroški vrtec v Lonjerju naj prevzame tržaška občinska uprava Resolucija svetoivanske rajonske konzulte ■ Starši ne bodo pošiljali otrok v vrtec, dokler ne bo rešen problem Lonjerske in katioarske matere, ki imajo svoje otroke v otroškem vrtcu v Lonjerju. so včeraj odločno odklonile, da bi svoje otroke pošiljale z linijskim avtobusom v otroški vrtec pri Sv. Ivanu. Potem ko so se matere zjutraj zbrale z otroki pred poslopjem vrtca v Lonjerju, ki so ga začeli te dni popravljati zaradi poškodb, ki jih je stavbi prizadejal majski potres, so v upanju, da se bo v Lonjerju oglasil kdo od funkcionarjev ustanove ONAIRC. Ki u-pravlja vrtec, da bi skupno sku šali rešiti problem prevoza otrok k Sv. Ivanu za obdobje popravil, se je delegacija staršev, skupno s člani svetoivanske rajonske konzulte podala na tržaško občino v upanju, da ji bo uspelo govoriti z županom ali vsaj z odbornikom za šoi. stvo. Vendar pa jim to ni usnelo, ker sta bila župan Spaccini in od- bornica Bennijeva na slovesnosti ob stoletnici otroškega vrtca pri Sv. Jakobu. Delegacija staršev je sicer odšla tja, vendar ji je uspelo govoriti le z odbornico Bennijevo, ki pa je pokazala kaj malo razumevanja za potrebe staršev in je ponovila ponudbo avtobusnih listkov zastonj za starše in otroke slovenske sekcije otroškega vrtca v Lonjerju za potovanje k Sv. Ivanu in nazaj. Tako bi morali biti otroci z doma od osmih zjutraj do 17., 18. ure saj niso avtobusne povezave med otroškim vrtcem pri Sv. Ivanu in Lo-njerjem teko pogoste, pouk v vrtcu pa se zaključi ob 15.30. Delegacija staršev se je v iskanju primerne rešitve obrnila tudi na prefekturo, kjer je orisala Doložaj otroškega vrtca v Lonjerju in izrazila željo, da bi se obnovitvena dela čimprej zaključila, saj se govori o nekaj mesecih popravil, medtem pa naj bi ali ustanova ONAIRC, ali občina, poskrbeli za primemo povezavo. Sinoči se je zaradi perečega problema otroškega vrtca v vasi sestala v Lonjerju na izredni seji tudi svetoivanska konzulta, skupno s starši. Konzulta je soglasno odobrila resolucijo, v kateri zahteva prehod vrtca ONAIRC pod občinsko u-pravo, čimprejšnji zaključek popravil šolske zgradbe, posredovanje pristojnih odborništev za reden in varen prevoz otrok in poseg občinske uprave, da ONAIRC poskrbi za redno delovanje vrtca. Starši so sklenili, da ne bodo pošiljali otrok v vrtec v Ul. delle Cave, dokler ne pride do zadovoljive rešitve problema. R. P. goslavijo», spodaj pa «In proti industrializaciji Krasa». Pannella je v nedeljo v glavnem ponovil stališča, ki jih je povedal že v petek na tiskovni konferenci. Dejal je, da ni proti osimskemu spo razumu, da pa odločno nasprotuje industrijski prosti coni na Krasu ki bi predstavljala za Trst onesnaženje, za slovenske vasi pa raznarodovanje. Vendar pa gre tu za raznarodovanje posebne vrste: Jugoslavija bi namreč pripeljala na sever «črno delovno silo, Bosance in Črnogorce, ki bi raznarodili naš (!) Kras». Izginilo bi kraško rastlinstvo, visoka drevesa (!), dober zrak. Radikalni poslanec je del svoje ob tožnice namenil tudi tržaškemu tisku in radioteleviziji. Menda je isti Pannella, ko še ni bil poslanec, vodil odločen boj za svobodo tiska. Tokrat pa je, glej, glej, obrnil krmilo. Kar naenkrat je postal «Piccolo» edini pošten časopis v Trstu, ves ostali tisk pa je strumentaliziran, hlapec oblasti in političnih strank. Kar pa zadeva podpise za antiosimsko integralno prosto cono, je Pannella mnenja. da gre za neuresničljivo zahtevo, ki pa je zelo pomembna. «Mi smo se pridružil] tej akciji, ker zbi ranje podpisov odraža voljo ljudstva in upam, da boste tudi vi podpisali za naše referendume, ko vas bomo zaprosili,» je dejal radikalni poslanec. Skratka, če smo prav razumeli: ne glede za kaj pravzaprav gre, kdorkoli zbira podpise, uživa podporo radikalne stranke. Ali vas to ne spominja na otročiča, ki vtakne svoj prstek povsod, pa naj bo to čokolada ali kaj drugega. 0 Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so po dolgi preiskavi izsledili mladeniče, ki so poškodovali Marijin kip na Greti. Sodišču so prijavili 21-letnega Roberta Cemigoia, mladoletnika Giampaola M. in 21-letnega E-doarda Dondo. Potovalni urad AURORA priredi za božične in novoletne praznike naslednja potovanja in izlete: Od 20. do 27. dec. z letalom na Kanarske otoke (Tenerife). Od 24. do 26. dec. z avtobusom na Bled. Od 27. dec. do 3. jan. z letalom na Kanarske otoke. Od 31- dec. do 2. jan. z vlakom v Maribor. Od 31. dec. do 2. jan. z avtobusom na Krk. Vpisovanje in podrobnejše informacije pri potovalnem uradu «AURORA» v Ul. Cecerone, 4 — telefon 60261. ligo. Govornik je nato prešel k de lovanju prosvetnega društva, ki je prav z nedeljsko prireditvijo začelo novo sezono. Omenil je, da v sklopu prosvetnega društva delujeta dva zbora, dekliški in moški, in obljubil, da bo letošnja kulturna sezona bogata in zanimiva. Ob zaključku svojega govora je Devetak izrazil imenu obeh društev solidarnost s koroškimi Slovenci in z njihovim pravičnim bojem proti preštevanju. Stane Raztresen je bil na nedeljski predstavi odličen gost, ki ga vsi cenimo. Podal je Cankarjevo črtico «Istrski osel». Kot vedno je Raztresen s svojim odločnim in prepričljivim nastopom pritegnil zanimanje poslušalcev, ki so pozorno sledili njegovemu pripovedovanju. Nastop mladih plesalk SPD Tabor z Opčin je bil za gledalce prijetno presenečenje. Ljubka dekleta, odeta v tančico, so se lahkotno zavrtela na melodijo valčka «Na lepi modri Donavi». Plesalke so se potrudile, da so vsako figuro lepo izvedle, ko pa so zvoki melodije u-tihnili, so se ljubko poklonile in izzvale navdušen aplavz. Harmonikarski duo Dorina Kante Klavdij Furlan je izvajal tri komade: Vaclav - Trojanovo «Tarantello», Fancellijeve «Koncertne teme» in Rodriguezovo «Cumoaristo». Kante tova in Furlan, pedagoga GM, sta tehnično in interpretacijsko odlično izvedla vse tri skladbe. Publika je pozorna sledila njunemu izvajanju in ju nagradila z obilnim in navdušenim ploskanjem. Nastop moškega zbora «I. Gruden» je dobesedno navdušil občinstvo še posebno z izvedbo Simonitijeve «Pesem galebu», v kateri je nastopil solist Bruno Kralj. Zbor je glasovno in interpretacijsko zelo prepričljivo podal vse pesmi, tako narodno v Leskovarjevi priredbi «Kako bom ljubila», Mirkovo «Na trgu», Vrabčevo «Bratci», kakor zahtevno «Nabrežina» Ignacija Ote, poleg seveda že omenjene Simonitijeve pesmi. Tudi ta zbor že dolga leta vztrajno in požrtvovalno vodi prof. S. Radovič, kateremu gre zahvala društva in nas vseh. Nedeljsko prireditev je zaključil ansambel «Times» z Opčin. Mladi člani ansambla so zaigrali venec narodno - zabavnih pesmi, njihov mentor Pohajač pa je ob vsaki spregovoril nekaj besed. V imenu ansambla je izrazil solidarnost s koroškimi Slovenci, ob zaključku pa še čestital društvoma iz Nabrežine, posebno še slavljencu ŠD Sokolu. Nastop ansambla je bil za mnoge, ki ga še niso poznali, resnično presenečenje. Mirne duše lahko trdimo, da je slavnostna akademija SPD I. Gruden popolnoma uspela, saj so bili vsi zadovoljni, ker je bil spored ne samo raznolik, ampak tudi, kar je najvažnejše, kvaliteten. M. T. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Danes, 16. t.m., bo ob 18. uri od-borova seja. Na dnevnem redu bodo: članski sestanki po šolah, volitve v deželno komisijo, bližnja stavka šolskega osebja in razno. Sindikat slovenske šole SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA KULTURNO PROSVETNA ZAJEDNICA PULA PESEM NAS DRUŽI Nastopajo : mešani zbor Matko Brajša, folklorna skupina Mate Balota in moški zbor italijanske manjšine v Pulju Lino Mariani. V soboto, 20. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. SLOVENSKI KLUB priredi danes, 16. t.m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani Ul. Gep-pa 9 « POTOVANJE OKOLI SVETA V SLIKI IN BESEDI » Vodil nas bo Mario Magajna Vabljeni! Krožek za družbene in politične vede «Pinko Tomažič» v Trstu Jutri] 17. novembra, ob 19.30 bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v Ul. Petronio 4 večer z naslovom: KRAJEVNE USTANOVE V SEDANJI KRIZI problemi - posledice - izhodišča Govorili bodo tovariši: Miloš Budin, Boris Iskra, Dušan Lovnha, Stojan Sancin, Stojan Spetič. Sledila bo razprava. Vljudno vabljeni. Odbor Včeraj-danes Danes, TOREK, 16. novembra ALBERT Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 16.33. — Dolžina dneva 9.27. — Luna vzide ob 0.32 in zatone ob 13.27 Jutri, SREDA, 17. novembra LJUBA Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 14,5 stopinj, najnižja 10,8, ob 19. uri 13,2, zračni pritisk 1016,9 mb narašča, vlaga 47-odstotna, nebo oblačno. veter vzhodnik, severovzhodnik 15 km na uro, morje malo razgibano, temperatura morja 16,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 14. in 15. novembra se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 27 oseb. . UMRLI SO: 84-letna Alda Masiola vd. Vidali, 93-letna Giustina Wolf vd. Trobelli, 64-letni Carlo Gobessi, 81-letna Emma Vettach, 76-letna Sofia Cicuttini por. Zecchini, 80-letna Annunziata Crisanaz vd. Siili, 82-letna Giuseppina Prah vd. Sterni, 88-letni Antonio Coslovich, 87-letna Giuseppina Poldrugo vd. Piccinini, 72-letni Fiorio Budua. 79-letni Guido Caselli, 66-letni Narciso Rosso, 73-letni Carlo Mauri, 84-letni Vittorio Rossi, 75-letna Luigia Stepancich vd. Ellero, 93-letna Ana Lapanje vd. Dolenec, 69-letna Angela Luxsich por. Calcich, 77-letna Giustina Steiner vd. Pertot. 87-letna Elvina Behrendt Archer, 70-letna Maria Saxida vd. Vicelli, 87-let-ni Giovanni Lepre, 72-letni Pietro Angeli, 49-letni Antonio Perini, 81-letna Caterina Raunich vd. Zennaro, 72-letna Perowskaja Mogorovich vd. Zanini, 74-letni Renato Magni, 55-letni Salvatore Faraci. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16: Davanzo, Ui. Bemini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2. Gledališča AVDITORIJ Danes ob 20.30 je na sporedu predstava «Sestrični» I. Sveva Igrajo Vittorio Sanipoli, Mila Vannucci, Lucia Catullo, Massimo De Francovich in Maria Fabbri. Rezervacija in prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Teatro Stabile — Teatro Laboratorio (v mali dvorani Rossettijevega gledališča). Danes ob 10.30 bo na sporedu Strindbergovo delo «Il Pellicano». Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pas. Protti. Na razpolago so abonmaji za tri predstave (Strindberg, Beckett in Genet). Vstopnina 3.000 lir. Znižana cena za študente in abonente Teatra Stabile 1.500 lir. Kino Ariston 16.30 «I racconti immorali». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00—22.15 «Stamping ground». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 16.00 «Le moglie giovane». Marisa Meli. Barrai film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Il presagio». Barvni film. Igrata Gregory Peck in Lee Remick. Prepovedan mladini pod 18, letom. Fenice 16.30 «Il deserto dei Tartari». Barvni film. Igrajo V. Gassman, G. Gemma, L. Terzief, J. L. Trin-tignant. EJxcelsior 16.00 «Candidato all'obitorio». Barvni film, v katerem igra Charles Bronson. Film je za vse. Eden 16.00 «Bruciati da cocente passione». Barvni film. Igrajo J. Bir-kin, C. Spaak, A. Maccione, C. Pon-zom. Prepovedan mladini Ritz 16.00—19.00—22.00 «Novecento — atto II». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30—21.45 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nichol-son. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Zadnji dan. Capitcl 16.30 «Pubertà». Barvni film Igra A. Andrews. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Savana violenta.» Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 15.30 «Novecento» I. del. Prepovedano mladini pod 14. letom. Zadnji dan. Filodrammatico 16.30 «La dottoressa sotto il lenzuolo». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Igra Karin Schubert. Impero 16.30 «Apache». Barvni film. Igra P. Potts. Vittorio Veneto 16.30 «A tutte le auto della polizia». Igrata L. Paluzzi in E. M. Salerno. Barrai film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Amori celebri». A. Delen, J. P. Beimondo, G. Ferri Barvni film. Abbazia 16.00 «Sgarro alla camorra». M. Merola in Saro Urzi. Barrai film. Astra 16.00 «Il figlio di Spartacus». Barvni film. Igra Steve Reeves in Gianna Maria Canale. Radio Dvorana rezervirana. Razstave LEKARNE V OKOLICI Boijunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: Sesljanj tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Mali oglasi V galeriji Tribbio je slikarska razstava znanega umetnika Salvatoreja Fiurneja. Na sedežu Cappelle Underground v Ul. Franca 17 je razstava dveh mladih tržaških umetnikov Adriane Gian-covich in Manfredija Caracciolo «Izhod iz kvadrata». Razstava bo odprta do 27. t.m. Umik je od 18. do 21. ure. Slovenska prosvetna zveza obvešča, da bo v Kulturnem domu odprta fo-fotografska razstava «Koroški Slovenci v boju za svoje pravice» do 17. novembra. Prispevki BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI 10 - v3§? 01-446 TEČAJI VALUT V MILANU DNE 15. 11. 1976 Ameriški dolar: debeli 864.50 drobni 835.- Funt šterling 1422.— Švicarski frank 353,25 Francoski frank 173.— Belgijski frank 22,95 Nemška marka 356,10 Avstrijski šiling 50,10 Kanadski dolar 860.— Holandski florint 340.— Danska krona 144.— Švedska krona 200.— Norveška krona 160.— Drahma: debeli 18,- drobni 18,- Dinar: debeli 41.— drobni 41.— MENJALNICA vseh tujih valut KUPIM kraško hišo z zemljiščem. Pia čilo v gotovini. Telefon: 750-910, Ul. Palestrina 3. Ob 5. obletnici smrti Marije Kralj daruje mož Štefan 10.000 lir za žrtve potresa na Tolminskem. Namesto cvetja na grob Marije Granduč daruje Štefanija 5.000 lir za Šentjakobski kulturni dom. Ob 6. obletnici smrti Franca Vrha daruje družina 10.000 lir za šentjakobski kulturni dom ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega moža, očeta, tasta, brata in nonota VIKTORJA KOŠUTO Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, cerkvenemu pevskemu zboru ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoče družine: Košuta, Juk in Sull! Sv. Križ, 16. novembra 1976 ZAHVALA Najlepše se zahvaljujemo vsem udeležencem pogreba naše drage LUIGIE MAI0LA por. CAU ter darovalcem cvetja. Posebna zahvala monsignor ju dekanu Kre-tiču iz Devina. Mož Pietro, hčeri, mati ter drugi sorodniki Devin, H. novembra 1976 GORIŠKI DNEVNIK / f \ A i NA križišču Prosek - Gabrovec. .. V NOCI MED SOBOTO IN NEDELJO Fašistični mazači spet na delu po vsem mestu ter kraških vaseh Agenti letečega oddelka zasačili tri izzivače v mestu, karabi-nerji pa zaslišujejo skupinico, ki je najbrž mazala po Krasu V teh dneh se na vseh koncih in krajih tržaške pokrajine pojavljajo razni novi napisi na zidovih, mazači pa se kot običajno znašajo nad slovenskimi imeni krajev na smerokazih. Napisi in podpisi njihovih avtorjev (to so značilni prekrižani krogi misovske mladinske organizacije Fronte della Gioventù) že sami na sebi jasno in zgo vorno nakazujejo, v kateri smeri in v katerih političnih krogih je treba iskati «nočne ptice». Takšnih napisov, ki se v prvi vrsti znašajo proti Osimu in vzklikajo integralni prosti coni, se je v noči med soboto in nedeljo ter prejšnjih dneh nabralo po mestnih ulicah toliko, da se ne dajo prešteti. Mazači pa so se v zavetju teme spet podali tudi na Kras, predvsem v vasi devinsko nabrežinske in zgo niške občine. Posebno razgibana je bila noč med soboto in nedeljo, ko je naj brž bilo na delu več skupin fašističnih mazačev. Njihovo delo pa tokrat ni bilo tako nemoteno kot o-bičajno. Nekaj jih je tokrat vendarle prišlo v roke varnostnih organov. delno po zaslugi naših ljudi. Tri pretepače namreč zaslišujejo ka_ rabinjerji s proseške postaje. Njihovih imen nam sicer še niso povedali, vendar gre po vsej verjetnosti za skupino, ki se je potepala po kraških vaseh. Okrog dveh po polnoči sta namreč mladinca iz Rep-niča ob povratku domov opazila na vaškem trgu ustavljen avtomobil ter skupinico, ki je risala na zidu simbol misovske mladinske organizacije. Zabeležila sta si številko evidenčne tablice ter hitro odšla na proseško karabinjersko postajo, kjer pa so jim odgovorili, da imajo trenutno drug posel. Šele naslednjega dne so poizvedovali po lastniku avtomobila ter tako prišli na sled skupinici. Dobro uro pred dogodkom v Rep niču pa je izvidnica letečega oddelka med svojim nočnim obhodom opazila v Ul. Piccolomini drupe tri mladeniče, ki so nekaj risali po zidu, ter jih po kratkem zasledovanju ujela. Pobalini — 25-letni fotograf Rodolfo Rosada, 19-letni študent Roberto Andreassich s Trga tra i Rivi 58 ter 19-letni Walter Zagato iz Ul. Pratello 4 — so izjavili, da so pripadniki organizacije Fronte della Gioventù. Vse tri so po zasliševanju izpustili,-ker za njihov prekršek ni predvidena aretacija. Prija vili so jih pod obtožbo povzročitve škode. iictetn—, Mar so hujskaška fašistična gesla in mazanje slovenskega besedila na dvojezičnih napisih le — povzročanje škode? . . .pri Br iščikih. .. .. .in podp is avtorjev lUiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiitTiiii ZAKLJUČENO ŠTUDIJSKO SREČANJE 180 milijonov ljudi bo 1078 volilo evropski parlament Pri okrogli mizi o bodočem parlamentu so govorili senator Bersani, senator Bettiza in poslanec Renato Sandri zakaj Evropa še ni združena. Misli kitajskega prvega ministra nam dajo misliti. Predvsem mladi morajo premostiti stare narodne zapreke in omejevanja in dojeti širšo podobo Evrope, je.-poudaril--Bettiza. Se nator je tudi govoril o težavah, ki jih imajo posamezne države, da bi vsi našli širšo evropsko mentaliteto. , Komunistični poslanec Sandri je povedal, zakaj komunisti podpirajo zamisel o evropskem parlamentu. Predvsem je pomembno, da ljudstvo na demokratičen način izvoli parlament, ker je Evropa še vedno razdeljena na dva dela in ker doživlja kapitalizem mednarodno krizo. Združena Evropa bi bila bolj neodvisna saj bi se osvobodila močnega pritiska velesil in bi pomenila tako važen dejavnik v popuščanju napetosti in preraščanju nasprotij. Parlament, ki ga bomo izvolili 78. leta bo ncmenit tudi možnost oblasti, ki se bo lahko zoperstavila veliki nre-moči multinacionalnih družb. Za komuniste je torei izbira, za evropski parlament strateška izbira in ne pomeni taktičnega oportunizma. DREVI V MAVHINJAH Predavanje o kletarjenju Drevi bo ob 18.30 v Mavhinjah v gostilni Urdih predavanje o kletarjenju, ki ga prireja občinska uprava devinsko . nabrežinske občine. Predaval bo inž. Zvonimir Simčič, direktor zadružne kleti Dobrovo v Brdih. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Z okroglo mizo o «perspektivah za evropski parlament» se je v nedeljo zaključilo študijsko srečanje o bodočih volitvah za evropski parlament, ki sta ga priredila Šudent sko gibanje za mednarodno organi. zacijo in Italijansko združenje za Mednarodno organizacijo. Govorili so podpredsednik evropskega parlamenta senator Bersani (DC), sena-ter Bettiza (PLI) in komunistični Poslanec Renato Sandri. Prisotne je pozdravil rektor univerze Giampaolo de Ferra, ki je Poudaril, da mora biti Trst stičišče več narodov in narodnosti. Senator Bersani je dejal, da pomenijo bodočo volitve zgodovinsko etapo za demokratično Evropo. Leta 1978 bo Približno 180 milijonov ljudi izvolilo 410 članov evropskega parlamenta, lako je 20. septembra 1976 odločil svet evropske skupnosti, ko so bile premoščene zapreke in kontrasti za delitev sedežev. Zakon o volitvah bodo morali odobriti Darlamen h devetih držav, članic EGS Senator Bettiza je omenil pogovor, m ga je imel s Ču En-lajem in da je moral državniku obrazložiti. *|llll||i|||||||||)|||IU||||||||||||||I1||||||||||||||||||||||m|||||||||||||||It|||||||||)|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||)|KII||||||||||||||||||,|||„|,||||||||||||||||||||„|||,||||||||||| RAZBURLJIVA RAZPRAVA V DVORANI TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA Zavrnjena zahteva po ponovni odložitvi petoveljs&ega procesa Odložitvi odločno nasprotovali obtoženci, ki nočejo, da bi se proces zavlekel še za več let Prečrtan zapisnik zaslišanja švicarskih policistov - Razprava se nadaljuje v petek Včerajšnja razprava na procesu ° petoveljskem atentatu je bila zredno razburljiva: zastopnik za-ebne s.ranke odv. Kostoris je nam-ec zahteval ponovno odložitev pro-cesa, kar je jzredno razburilo ob. zence, saj bi to pomenilo, da se °"!se zavleklo še za kakih 5 let. , v. Kostoris je v svoji zahtevi aglasil, da je krajevni tisk poročal, ? le v Benetkah v teku drug sod-i postopek, ki je tesno povezan s Petoveljskim procesom. Dejal je, da a izid tega postopka bistveni pomen za pravično razsodbo, kajti sod-obvestila, ki jih je poslal beneški arzavm pravdnik nekaterim preisko-a cem, bi lahko po njegovem mnenju povsem spremenila sklepe sod-c.fuaiZbora' Zato so zastopniki za-P. strank zahtevali, naj sodišče Piekine razpravo v pričakovanju, da e zaključi beneški sodni postooek. Udv. Kostoris še ni izrekel' do Konca svoje zahteve, ko je s klopi za obtožence že završalo. Romano Resen Je sunkovito vstal in zakričal: «Kakšno odložitev neki! Ne moremo akati še tri leta, da se vse za-Ključi!» V besedo je vpadla Maria Mezzo-ana: «Dovolj je z odlašanjem!» Resen: «Ali se bojite, da bi sedaj končali razpravo?» Predsednik Marši je skušal nekoli-ko pomiriti duhove, vendar je bilo razburjenje preveliko. Zato je prepovedal obtožencem, da govorijo, Kar pa je razjezilo odv. Bernota, ki je zahteval, naj predsednik dovoli Mezzoranovi, da pove, kar se ji zdi potrebno. Besedni boj med predsednikom in odv. Bernotom so spremljali medklici Mezzoranove: «Vse je nenavadno . . . Zakaj ne dovolijo človeku, da spregovori?» Razburjenje je bilo tolikšno, da je moral predsednik Marši udariti s pestjo po pultu in z besedami «Tukaj ukazuje predsednik!» je vzpostavil red v dvorani. Mir pa je trajal le nekaj minut. Odvetnik Kostoris je namreč takoj nato, med posegom odv. Morgere, izročil predsedniku kopijo sodnega obvestila, ki ga je poslal beneški državni tožilec. Odv. Battello: «Ali je resničen?» Odv. Kostoris (ironično): «Ne, je ponarejen, sem ga sestavil včeraj!» Odv. Battello: «Gre za povsem neformalen akt. Vi govorite o neznanem dogodku.» Odv. Kostoris: «Ne, jaz govorim o članku, ki ga je objavil Piccolo.» Maria Mezzorana: «Neverjetno, vsakokrat ko hočem spregovoriti, prinesejo kos papirja in mi odvzamejo besedo!» Odv. Morgera je nadaljeval z obrazložitvijo zahteve po odložitvi in Mezzoranova je še pripomnila: «Pol Gorice se jim smeje . . .» Državni tožilec dr. Ballarini je dejal, da nasprotuje odložitvi, češ da beneška preiskava sploh ni pomembna za izid tega procesa. «Vsi smo namreč prepričani, da so obtoženci krivi,» je pripomnil dr. Ballarini. Proti odložitvi procesa so se izrekli tudi zagovorniki. Odv. Battello je naglasil, da bi bila to huda krivica za obtožence, ki ne najdejo primerne zaposlitve in nimajo pravice do potnega lista. Če bi pristali na odložitev, bi to pomenilo vsaj nadaljnjih pet let in odv. Battello je pripomnil, da bi medtem marsikdo od prisotnih odšel v pokoj, sicer pa bi se vsi postarali in s tem spremenili. «Prišli bi z berglami,» je zamrmrala Maria Mezzorana. Sodišče je po tragičnem posvetu zavrnilo zahtevo po odložitvi, zavrnilo pa je še nekatere druge zahteve zagovornikov. Ob začetku včerajšnje razprave je svetnik Del Conte prečital zapisnik zaslišanja švicarskih policijskih funkcionarjev, o čemer smo že poročali, in poročilo finančnih stražnikov o prehodu tovornjakov čez italijansko . švicarsko mejo. Ti so sporočili, da na seznamu tovornjakov, ki so prešli mejo decembra 1970 in januarja 1971 ni Resenovega tovornjaka, sicer pa da je na mejnem prehodu Trezzo - Pedrinate, kjer naj bi bil po Di Biaggiovem pričevanju Resen šel s tovornjakom po razstrelivo, dovoljen samo potniški promet. Med razpravo je kasneje tožilec dr. Ballarini pripomnil, da ni šlo za tovornjak, ampak le za «leoncino». Resen ga je popravil: «To je fiat 650. dolg 11 metrov.» S tem se je zaključil prvi del tega procesa. V petek se bodo začeli posegi , zastopnikov zasebnih strank: govorili bodo odv. Kostoris, odv. Gomirato in odv. Morgera. b. br. SEJA OUEGA SVETA PRISTANIŠKE USTANOVE V izdelavi so načrti za čim smotrnejšo uporabo pristaniških naprav v Tržiču Načrte bodo uskladili z drugimi pristanišči na deželni ravni - Konec prihodnjega leta nared nova operativna obala z dvema velikima žerjavoma Razvoj tržiškeg pristanišča je neločljivo pov—an z umirjenim razvojem vseh p. anišč na deželnem področju, od Trsta do Tržiča, Gra-deža in Porto Nogara. Zaradi tega so v okviru deželnega odbomištva za proračun in programacijo ustanovili posebno študijsko komisijo, ki ima nalogo preučiti, na podlagi dosedanjih rezultatov in izkušenj, razvojne možnosti za vsa ta pristanišča. Znano je, da hočejo načrtovalci specializirati ta pristanišča, da ne bi prišlo do nepotrebne konkurence med njimi. O tem vprašanju je bil govor na seji upravnega sveta tržiške pristaniške ustanove, k; jo je vodil predsednik Delio Lupieri. Na isti seji so tudi proučili regulacijski načrt za tržiško pristanišče. Ta načrt je treba podrobno preučiti in ga kasneje uskladiti z rezultati raziskave deželne vlade. Ob prisotnosti strokovnjakov skrbništva za pristaniška dela iz Trsta in tržiškega industrijskega konzorcija so tudi pregledali podrobni načrt za realizacijo nove operativne o-bale v tem pristanišču. V teku je nemreč dražba za oddajo del za postavitev dveh žerjavov z nosilnostjo 20 ton. Predvidevajo, da bosta žerjava in operativna obala nared do konca prihodnjega leta. O teh vprašanjih bodo še enkrat govorili na razširjeni seji članov tržiške pristaniške ustanove. V sredo seja manjšinske konzulte Jutri, 17. novembra, ob 18.30 se na županstvu v Gorici sestane kon-zulta za vprašanja Slovencev v občini Gorica; na dnevnem redu je nadaljevanje razprave o šolskih vprašanjih. Številne stavke danes v deželi Tudi v naši deželi bo danes nekaj stavk, ki so jih za posamezna področja proglasili enotna sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL in neodvisni sindikati. Enotna sindikalna zveza je danes za ves dan proglasila stavko uslužbencev v krajevnih u-pravah, t,j, na, občini in pokrajini ter deželni upravi. V Gorici naj bi stavka zajela večino uprav in tudi tajqh ustam)y]( kot so vodovodi, ki spadajo pod irajevnj uprave. Prav tako bodo stavkali, vedno na pobudo enotne sindikalne zveze, gasilci, ki so zaposleni na letališčih. Stavka se je pričela že sinoči ob 20. ur; in traja do danes zvečer. Iz varnostnih razlogov je bil letalski promet ustavljen. Na deželno letališče v Ronkah ni prišlo sinoči redno linijsko letalo iz Rima, prav tako ne bodo vzletela ali pristala danes letala na proga!. Ronke-Rim in Ronke-Milan. Pristalo pa bo zvečer letalo, ki dospe iz Rima. Prav tako naj bi bili zaprti danes vsi krajevni uradi raznih ministrstev. To na podlagi vsedržavne stavke državnih uslužbencev, ki jo je proglasila sindikalna zveza, ker je vlada odrekla vsakršno povišanje plač državnim uradnikom. Obstaja pa tudi možnost, da bo danes, do 21. ure, okrnjen, če ne v celoti prekinjen, železniški promet v naši deželi in v vsej severni Italiji. Stavko je namreč proglasil samostojni sindikat FISAFS in čeprav ji nasprotujejo železničarji, včlanjeni v enotni sindikalni zvezi, se lahko zgodi, kot že enkrat prej, da se bo marsikje železniški promet ustavil. Stavka na tem področju se je pričela sinoči. Prispevki dežele za prizadeto kmetijstvo Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je nakazal pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu iz Vidma 500 milijonov lir, pordenonskemu pa 150 milijonov lir prispevka za kmetijske obrate, ki jih je prizadel majski potres. S to vsoto bodo popravili in razširili približno sto društvenih mlekarn, popravili nekaj sušilnic in silosov za žitarice, obnovili nekaj zadružnih skladišč, družbenih hlevov in prašičerejnih obratov ter popravili zbirni center za sadje in povrtnino. Deželni odbor bo prispeval nadaljnjih 100 milijonov lir za podpore živinorejcem na hribovitem področju, ki bodo poplemenitili svojo živino z nakupom plemenskih bikov in krav in za nagrade pri prirastku. Tudi na Goriškem sindikat policije Pokrajinski koordinacijski odbor za preureditev in demilitarizacijo javne varnosti je im.:l v Gorici zborovanje, na katerem so izvolili pokrajinsko sindikalno vodstvo in tako od načelnih izjav prešlj k dejanski sindikalni organiziranosti. V imenu enotne sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL sta spregovorila Colleoni in Gandini, potem pa je podoficir PS Luigi Castellaz opisal posamezna razdobja nastajanja organizacije v Posočju. Franco Fedeli, član vsedržavnega vodstva in direktor javnega reda, je nato poudaril, da se pripadniki javne varnosti vključujejo v sindikalno gibanje. Dejal je, da so naloge PS zelo obsežne in jdgovome in da je v sindikatu tudi prostor za vodilne ljudi v PS. Fedeli je izjavil, da celotno sind’-kalro gibanje podpira napore pripadnikov javne varnosti za reorganizacijo kci-pusa in demokratizacijo policije, kar je velikega pomena tako za pripadnike korpusa kot za vse državljanje. Od včeraj dražje meso in kava Spet so na vrsti podražitve. Včeraj so se goriške gospodinje znašle pred novimi cenami mesa v domačih trgovinah. Skoro povsod so mesarji podražili meso za približno 300 lir kilogram, kar pomeni, da stane danes kilogram telečjih zrezkov 6.000 lir. Sicer pa je tudi z drugimi vrstami hrane križ. Tudi pri drugih vrstah se cene višajo. Cena parmezana je še vedno zelo visoka, okrog 9.0C0 lir za kilogram. Trgovci sicer tarnajo, da se je prodaja zmanjšala, vendarle ostaja kljub temu cena zelo visoka. V vsej goriški pokrajini, z izjemo Gorice, se je včeraj skodelica kave podražila. Podobno kot v Trstu in v Vidmu stane tudi v teh krajih skodelica kave 180 lir. Kavarnarji v Gorici je niso še podražili, skodelica velja še vedno samo 150 lir, vendarle je skoro gotovo, da že prihodnji teden ali s 1. decembrom bo tudi v Gorici kava dražja. Podražitev je treba povezati z občutno podražitvijo kave na debelo in tudi na drobno v trgovinah, kar so gospodinje že opazile. POENOTILI NAJ BI TUDI TARIFNO POLITIKO SINDIKATI ZA USTANOVITEV KONZORCIJA ZA JAVNE STORITVE 0 vprašanju bodo seznanili stranke in župane Ustanovitev pokrajinskega konzor cija, ki bi upravljal vse javne storitve, je bila tema sestanka, ki ga je sklicala pokrajinska sindikalna federacija CGIL, CISL. UIL in ki so se ga udeležili Aldo Colleoni, Ezio Gandini in Silvano Bregant. Ta konzorcij naj bi obsegal upravo vodovodov, distribucijo metana, upravo upepeljevalnikov, reklamno po grebno, smetarsko službo in druge. Sindikalne organizacije so naklcr njene ustanovitvi takšnega konzorcija, ker sodijo, da bi zmanjšal stro ške in izboljšal storitve v Posočju. Na sestanku so nato menili, da bi na celotnem področju uvedli enotno tarifno politiko. Pokrajinska sindi kalna federacija, ki se je opredelila za ustanovitev enotnega konzorcija za javne storitve, bo v tem smislu izdelano stališče pojasnila tudi pokrajinskim tajništvom strank in županom. Sindikati bodo nadalje zahtevali sestanek s pokrajinskim predsednikom in predsednikom CRIPEL. da bi se v korist vsega prebival- GORIŠKI PLANINCI V LIPICI S tradicionalnim martinovanjem zaključili letošnje delovanje Velika udeležba . priznanje uspešnosti delovanja Planinskega društva Goriea Z nedeljskega martinovanja gori škili planincev — namesto v hribih smo se zbrali za pogrnjeno mizo Goriški planinci so se v nedeljo i spomnili Slovencev na Koroškem, ki zbrali na običajnem društvenem : so bili prav v nedeljo pred eno naj-martinovanju. Letos je bila priredi- težjih preizkušenj v boju za narodnostne pravice. O položaju v Avstriji je spregovoril tudi dr. Miha tev, ki pomeni tudi nekak zaključek uspešnega delovanja, v veliki dvorani hotela Maestoso v Lipici. | Potočnik, ki je poudaril, kako že Člani in prijatelji Slovenskega pia- prvi, sicer nepopolni podatki o po-ninskega društva iz Gorice, zbralo teku jezikovnega preštevanja jasno se jih je preko 200, so pozdravili kažejo, da se poskus avstrijskih v svoji sredi častnega gosta, gene- strank, za katerimi stojijo nacional-ralnega konzula SFRJ v Trstu Iva- šovinistične organizacije s Heimat-na Renka ter predsednika Planin-1 dienstom na čelu, ni posrečil. Boj ske zveze Slovenije Miha Potočni- koroških Slovencev za priznanje naj-ka ter predstavnike nekaterih pia- 't osnovnejših človečanskih pravic pa ninskih društev iz Primorske in za- ; s tem še ni končan, začenja se le mejstva. j novo poglavje. «Pri tem pa Sloveti- Pred začetkom Martinovega za- ci onstran Karavank,» je zaključil bavnega sporeda so se prireditelji, dr. Potočnik, «lahko računajo na iiiiiiiiii ii 11 m i i um li m ii ii i mr im n m h m iintiinii miru n iiiiiiinti iiiiiiii n um im mi im um 111111111111111 mn DEŽELNI ODBORNIK ROMANI V TRŽIČU Zagotovljena sredstva za graditev bolnišnice Dežela bo nakazala prispevek za načrlo. vana dela v vrednosti treh milijard lir V Tržiču se je včeraj mudil, na povabilo predsednika upravnega odbora tamkajšnje bolnišnice, deželni odbornik za zdravstvo Romano. S tržiškimi upravitelji so razpravljali o poteku del za izgradnjo nove bolnišnice na področju S. Polo. Dela so sicer že dokaj napredovala, vendar se ob upoštevanju splošne krize, pojavljajo tudi tu precejšnje težave finančnega značaja. Sicer pa iz-gleda, da so med včerajšnjim obiskom zadevo za zdaj uredili. Romano je namreč zagotovil deželni prispevek za dela na novem objektu, ki bodo po predračunu veljala okrog 3 milijarde lir. Na sestanku pa so se menili tudi o preureditvi sedanje bolnišnice, kar pa se bo lahko zgodilo šele ob dograditvi nove. Obvestilo trgovinske zbornice Trgovinska zbornica obvešča trgovce in obrtnike, da 31. decembra zapade rok veljavnosti zdravniškega zavarovanja otrok do 18. leta starosti. Zavarovanje bo po novem letu veljalo le v slučaju, da otroci obiskujejo šolo (do 21. leta za višje srednje ter do 26. za univerzo) ali v primeru, da je član družine invalid. V obeh slučajih morajo zainteresirana poslati trgovinski zbornici šolsko, oziroma zdravniško potrdilo. V Gradišču je včeraj nekaj po 13. uri postala žrtev prometne nesreče komaj 6-letna Katia Germani. Pri prečkanju ceste, v bližini glavnega trga, jo je podrl 34-ietni avtomobilist Danilo Viola. Dekletce so takoj prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so ji ugotovili pretres možganov ter številne poškodbe in odrgnine na glavi. Ker v goriški bolnišnici še ne razpolagajo z oddelkom za intenzivno zdravljenje takih poškodb, so Katio kmalu zatem prepeljali v Videm. Vrsta nesreč na Goriškem V nedeljo se je v Grojni ponesrečil 26-letni avtoklepar Martin Kore-čič iz Števerjana, Valerišče 17, kateremu so v goriški bolnišnici ugotovili lažji možganski pretres ter u-darec v desnem ramenu, zaradi česar se bo moral zdraviti teden dni. Korečič se je z avtomobilom pone srečil pred gostilno Pri Mirkotu v Grojni. Iz še nepojasnjenih vzrokov je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste. V splošno bolnišnico so sprejeli na 10-dnevno zdravljenje 20-letnega šoferja iz Trsta Roberta Ravalica, ki se je z motorjem ponesrečil v Jamljah. Mladenič se je v popoldanskih urah vračal proti domu, ko je | na ovinku v Jamljah izgubil nadzorstvo nad motorjem in padel na tla. V bolnišnici so mu ugotovili možganski pretres ter poškodbe na rokah. Med nogometno tekmo Capriva -Lucinico se je poškodoval 17-letni elektrikar Ferdinando Russian. katerega so v bolnišnici pridržali za 25 dni na zdravljenje zaradi zloma desne noge. podporo vseh slovenskih planincev, kakor tudi ostalih naprednih sil.» Marsikdo je na nedeljski prireditvi, kljub veselemu razpoloženju, pogrešal dva znana obraza, stebra goriških planincev. Jožica Smetova je namesto v Lipico odšla v ljubljansko bolnišnico. Ludvika Zorzu-ta pa je bolezen začasno priklenila na dem. Obeh so se v nedeljo spo mnili s priložnostno razglednico ter jima zaželeli čimprejšnje okrevanje. Martinovanje goriških planincev si je težko zamisliti brez tombole. Letos je za to igro vladalo še posebno zanimanje. Mogoče so za to krivi dobitki! Kar dvanajst jih je bilo za tombolo in še dva tolažilna (da činkvin sploh ne omenjamo). Od divjega zajca (pristnega seveda) preko fazana, pletenke vina, srajce, kuhinjskih pripomočkov itd. itd. Ve čina je seveda računala na glavna dobitka — fazana in zajca — a kot nalašč dolgo ni bilo nobenega zadet ka. Potem pa na enkrat ena, dve. tri, pet. sedem tombol. Ubogi zajec! Žreb je določil, da se mora preseli ti v Sovodnje, kjer ga je Jožefa Na-nutova prav gotovo že namočila v vinu in rožmarinu. Fazan je končal na mizi pri Vogričevih v Gorici. Sre. ča pa se je nekajkrat nasmehnila tudi gostom. Na tem mestu moramo vsekakor zapisati, da so nekaj dobitkov nri-spevali tudi goriški trgovci Bavcon, Koren in Vuga. Ob napetem pričakovanju, še bolj pa zaradi prijetnega vonja, ki je prihajal iz kuhinje, se je marsikomu zbudil tek. Medtem ko se je večina spoprijemala z obilno lipicansko ploščo — Martinove polente na žalost ni bilo — so se že zbrali muzikantje, ki so kmalu nato urezali prvo poskočno in skrbeli do tem še dolgo za dobro razpoloženje. Poslovili smo se z željo, da se prihodnje leto spet snidemo in v še večjem številu. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči ie v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor zo Italia 89, tel. 2443. UE2URNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v lr*iču dežurna lekarna San Nicolo, Ulica Prvega maja tel. 73328. stva čimprej soočili s tem vprašanjem. Specialistična preglede je moč opraviti doma Socialistična skupina v goriški pnevmološki bolnišnici je izdala letak, v katerem ugotavlja, da pristojne poltične in administrativne oblasti po nepotrebnem trošijo denar. ki bi se lahko bolje izkoristil. Zaradi pomanjkanja nekaterih zdravstvenih naprav v Gorici morajo številni ljudje iz Gorice v Videm ali v Trst na nekatere specialistične preglede. Zaradi teh pregledov izgubljajo veliko časa. Tri dni so odsotni na delovnem mestu, tri dni morajo v videmsko ali tržaško bolnišnico. Deželno upravo stane precej tridnevno bivanje v bolnišnicah, prav tako se opazi odsotnost delavca na delovnem mestu. Ko bi v Gorici, v pnevmološki bolnišnici, nabavili nekatere naprave (za te naj bi porabili 60 milijonov lir), bi lahko celo vrsto pregledov opravljali kar prj nas. Izdatek bi se v kratkem zelo bogato obrestoval, tudi v zadovoljstvo pacientov, ki ne bi bili primorani na dolgo pot. Asfaltiranje cest na Krminskcm Prejšnji teden u delavci podjetja Calcisonzo pričelj asfaltirati na kr-minskem področju krajevno cesto od pokrajinske ceste do državne meje pri Prinčičevo hiši v Ceglem. Denar za asfaltiranje te ceste je bil na razpolago že konec leta 1974, že tedaj so delo oddali na dražbi podjetju, dela pa so se zakpsnila. Prav tako pred dvema letoma so oddali na dražbi asfalti-anje nekaterih drugih lokalnih cest na tem področju in isto podjetje obljublja, da jih bo asfaltiralo v kratkem času. Jutri, v sredo, ob 15. uri bo v oratoriju «D. Savio» v Drevoredu 20. septembra 85. priredil CISL pokrajinsko zborovanje svojih predstavnikov v javni upravi. Na sestanku se bodo pogovorili o obnovi delovnih pogodb v sektorju in o reformi javne uprave. Po uvodnih besedah pokrajinskega tajnika CISL Padovana bo govoril konfederalni tajnik CISL Michelangelo Ciancaglini. Opisal bo stališča, ki jih sindikati zagovarjajo na srečanjih z vlado in javno oblastjo, kadar se le-ta pojavljata kot nasprotna stranka. *Kino Gorica V ERDI 18.30—22.00 «Barry Lyndon». R 0'Neal in M. Berenson. Barvni film. CORSO 17.00—22.00 «T sopravissuti delle Ande» H. Stightz in N. Lazzareno. Barvni film prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 16.00-22.00 «Effetto notte». J. Bissett in J. P. Aumont. Barvni film. CENTRALE 17.00-21.30 «Amici miei». Ugo Tognazzi in Gastone Moschin. Barvni film. VITTORIA 17.15—22.00 «Storia segre ta di un lager femminile» B Tove in P. Gordon. Barvni film prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 16.30—22.00 «Operazione casinò d'oro.» Barvni film. PRINCIPE 17.30—22.00 «Complotto di famiglia». IXoni Gorica in okolica SOČA «Enooki Carly». angleški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Komisar brez samokresa», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Vakuza», ameriški barvni film ob 19.30 Včeraj- danes Iz gortskega matičnega urada ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ROJSTVA: Ester Bigaj. Lucija Prinčič, Nicoletta Moderz, Luca Brau-Im, Marco Mattiazzi. Alessio Gon, Davide Collini. Tamara Mizerit. Ivan Furianetii. Marco Gero.netta. SMRTI: 86-!etna gospodinja Teresa Zuccolo vd. Carli, 70-letna upokojenka Maria Polcsi por. Marangon. 84 letni invalid Marco Benussi, 78 letni upokojenec Ernesto Giavon. 65-letni u* radmk Armando Del Negro, 68-letni trgovec Giovanni Zorzutti. 53-letna gospodinja Adalgisa Fantino por. Sciausero, 63-letni upokojenec Attilio Bolzan. OKLICI: uradnica Cinzia Sutteri in delavec Vittorio Seni, gospodinja Ivana Makuc in upokojenec Izidor Mikluš, delavka Margherita Cortese in šofer Duilio Nardon. univerzitetna študentka Maria Germinario in podčastnik letalstva Gilberto Massari, delavka Assunta Lanzetta in delavec Luigi Paolo Pitta * V 66. letu starosti nas je včeraj zapustil FILIP TOMAŽIČ Pogreb dragega pokojnika bo jutri. 17. novembra ob 14.10 iz goriške bolnišnice v cerkev v Rupi. Žalujoči: zena Kristina, otroci z družinami in drugo sorodstvo Gorica, 16. novembra 1976 16. novembra 1976 KOŠARKA V PRVI ITALIJANSKI LIGI Goričani in Tržačani odpovedali Mobilgirgi končno zmagal - Sinudyne še vedno na prvem mestu Jolly — Pagnossin 85:79 (51:40) JOLLY FORLF: Albonico. Quercia 10, Solfrizzi 4, Zonta 12, Fabris 18, Rossetti 12, Dal Seon Seno 11. Mit-cheli 18, 18, Baroncelli in Celli. PAGNOSSIN GORICA Savio 15, Garrett 23, Soro 2, Ardessi 5, Fortunato, Flebus 12, Beretta 4, Bruni 18. Gregorat in Caluri. SODNIKA: Teofili in Pinto (Rim). PROSTI METI: Jolly 11:17, Pagnossin 7:10: Tekmo so odigrali na nevtralnem igrišču v Imoli in tudj zato je bil v tem srečanju goriški Pagnossin favorit. Po treh zaporednih zmagah pa so Goričani naleteli na «črn dan» in so tako prepustili dragoceni točki Jollyju. Od Goričanov so na zadovoljivi ravni igrali le Savio, Flebus in Američan Garrett, vsi ostali pa so odpovedali. Pagnossin pa bo že v nedeljo pred dokaj težko nalogo: sprejel bo namreč v goste močno ekipo Forst iz Cantuja. * * * V ostalih tekmah šestega kola i-talijanske A-l lige m, prišlo do večjih presenečenj. Le Snaidero je nepričakovano izgubil doma proti bo lonjskemu AIcu. ki se je tako povzpel na odlično tretje mesto na lestvici. Zmagal je tudj Mobilgirgi, ki je. po daljšem obdobju, lahko zopet uvr-st'l odličnega Morseja. Le-t. je namreč tudi odločilno pripomogel, da so košarkarji iz Vareseja pospravili tretji. prvenstveni par točk. Bolonjski Sinudyne je zmag I proti Cano nu in tako še naprej osamljen vodi a lestvic' IZIDI 6. KOLA Brili — Forst 93:97 IBP Rim — Mobilgirgi 70:80 Jolly — Pagnossin 85:79 Snaidero — Alco 75:80 Sinudyne — Canon 90:80 Xerox — Sapori 87:86 LESTVICA Sinudyne Bologna 12; Forst Cantù 10: Alto Bologna 8. Mobilgirgi Va-rtse. Pagnossin Gorica in Sapori Siena 6: BriU Cagliari. Canon Be-n'tke, Xerox Milan, Snaidero Videm. Jolly Forlì in IBP Rim 4. PRIHODNJE KOLO (21.11.) Alčo - Xerox: Canon - Jolly: IBP -Snaidero; Mobilgirgi - Brili; Pagnossin - Forst; Sapori - Sinudyne. Cosatto — Pali. Trieste 73:66 (38:32) COSATTO: Holcomb 27, Perrazza 24. Scodavolpe 8, Cohen, Errico 10, Abbate, Abate 4, Di Tella. Bicardi, La Forgia. PALLACANESTRO TRIESTE: De Vries 15, Pirovano 8, Meneghel, Bai-guera 23, Jacuzzo 10, Pozzecco, Oe-ser 8, Forza, Scolini, Ritossa 2. SODNIKA: Maurizzi in Castrigna-no iz Bologne. PROSTI METI: Cosatto 12:19, Pallacanestro Trieste 12:23. 5 OSEBNIH NAPAK: Meneghel (23) in De Vries (36). Neapeljski Cosatto je proti priča kovanjem v napeti tekm' premagal tržaškega ligaša. Dv sta vzroka za poraz: slaba igra obeh gostujoč:h centrov Piro vana in De Vriesa ter pristransko sojenje. Kljub vsemu pa so Tržačani bili skozi vso tekmo za petami domači ekipi, ki je tokrat zaigrala le nekolil ■ bolje kot v prejšnjih kolih. Predvsem sta za-zadovoljila Holcomb in Perazzo. med poraženci pa je prijetno presenetil Jacuzzo. IZIDI 6. KOLA Fernet Tonic — Cinzano 110:92 Cosatto — Pali. Trieste 73:66 Chinamartini — L. Brindisi 89:70 Vidal - Brina 79:77 Emerson — Scavolini 73:71 Olimpia - GBC 96:91 LESTVICA Fernet Tonic 12; Brina, Cinzano, Emerson, Chinamartini in Vidal 8; Pallacanestro Trieste 6; Scavolini, GBC in Olimpia 4; Cosatto 2; Lib. Brindisi 0. PRIHODNJE KOLO (21.11.) Brina - Fernet Tonic; Brindisi -GBC; Cinzano Chinamartini; Emerson - Cosatto; Scavolini - Olimpia; Pallacanastro Trieste - Vidal. Marko PRIJATELJSKA TEKMA DEČKOV Kontovelci boljši Breg — Kontovel 56:83 (18:41) BREG: Čok 25, Korošec 4, Per-tot 4. Corbatti 20. štrajn 2. Žerjal, Maver, Pečar, Starec, Kozina. KONTOVEL: R. Danev 22, Pupis 4, Della Schiava 4. D. Danev 2. Ter- čon, Milič 12, Slavec 4, Ukmar 14, P. Starc, Štoka, Sedmak 18. Sodnika: Koren in Meneghetti. V okviru priprav za bližnje prvenstvo dečkov sta se v nedeljo v Dolini spoprijel- peterki Brega in Kon-tovela. Po predvidevanju so zmagali Kontovelci, ki so se letos ojačili z nekaterimi igrale; Sokola. Svoje visoko vodstvo so si gostje priigrali že v uvodnem delu tekme in tako : je lahko trener Luksa na voljo menjaval vse razpoložljive igralce. Najboljši posamezniki pa so bili: R. Danev, Sedmak in Ukmar pri Kor.tovelu, pri domačinih pa sta zadovoljna Čok in Corbatti. HOKEJ NA LEDU V prvi jugoslovanski ligi v hokeju na ledu je prišlo do nevšečnega dogodka. V Tivoliju bi morali igrati tekmo med domačo Olimpijo in beograjskim Partizanom. Gostov pa ni bilo. LESTVICA Jesenice 10; Olimpija 8; Medve-ščak 6; Kranjska gora 4; Partizan 0. iiiiiiiiiiiimnmiiiiuiiniiiiiiiHiiiiiuiiiiiiniiiHiiiHMiiiiiiniuiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiii"» V1. JUGOSLOVANSKI ZVEZNI NOGOMETNI LIGI Ljubljanska Olimpija le premagala Dinamo Beograjska Crvena zvezda še v vodstvu Velika želja nogometašev Olimpije se je po več kot dveh letih čakanja le uresničila. Ljubljančani so namreč pred domačimi gledalci premagali Dinamo iz Zagreba. Zadnjič so «zelpno-beli» premagali Zagrebčane 24. februarja leta 1974 Kljub izredno slabemu Vremenu, saj je vseskozi deževalo, in težkemu terenu, srečanje ni bilo dolgočasno. Zmaga Be-žigrajčanov je bila povsem zaslužena, saj so igrali povrhu še oslabljeni brez obolelih Prošena in Dimitrijevi-ča. S tem uspehom se je Olimpija povzpela ž enajstega mesta na lestvici na osmo. Beograjski derbi na «Maràkani», kjer sta se srečala Beograd in Crvena zvezda, ni uresničil pričakovanj. Priložnosti za zadetek ni bilo in tako sta se enajsterici razšli brez zadetkov in tudi zmagovalca. Vsekakor pa je to večji uspeh za «romantike», pa čeprav so igrali doma kot za nogometaše Crvene zvezde. Ne glede na ta delni neuspeh pa je Crvena zvezda še naprej na vrhu lestvice in kot edina tudi neporažena. Največje presenečenje trinajstega kola pa pomeni hud poraz Hajduka v Mostarju. .Domači Velež je. odslovil Splitčane s prepričljivim 4:0, ki najbolje komentira razplet dogodkov na igrišču. Niški Radnički je napravil še korak bliže vodeči Crveni zvezdi in sedaj zaostaja samo za tri točke. Domačini so slavili z zadnjim na lestvici minimalno zmago in povrhu šele 4 minute pred koncem. Sarajevo in novinec Napredak sta si točki razdelila. Dve izredno dragoceni točki je pospravil Borac, ki je doma odpravil z 1:0 Rijeko. V Zagrebu je istoimenska ekipa odpravila Vojvodino s 3:2 in na tem srečanju je padlo tudi največ golov. Beograjski Partizan je sicer vodil po prvih 45. minutah igre, toda v nadaljevanju je Sloboda izenačila in je tako verjetno izbojevala neplani-rano točko. V Titogradu je Buduč-nost odpravila Čelik s 3:1 in si tako zagotovila dve tcčki in s tem še vedno mesto v sredini lestvice. Položaj Čelika pa postaja vse bolj zaskrbljujoč, saj je z 8 točkami na predzadnjem mestu: na slabšem je samo Željezničar, ki jih ima . še tri manj, in je seveda zadnji. NEAPELJ, 15. — Napoli je osvojil itali jansko-angleški pokal, s tem da je premagal ekipo Southampton s 4:0 (1:0). Strelci: Chiarugi, Bruscolotti in Speggiorin (2). KOŠARKA V MLADINSKIH PRVENSTVIH 1. — prek. 2. —1. Guadix X 2. Ondura X 3. —1. Letkiss 2 2. Frasca X 4. — 1. Sevenoaks X 2. Beefeater 2 5. — 1. Riccio da Parma 1 2. Mequo 2 6. —.1. Deso X 2. Milliemens X KVOTE 10 — 4,060.592 lir 9 — 137.600 lir .............numi.........H....milili................ NA MEDNARODNEM TURNIRJU V MILANU NAMIZNI TENIS Popolno slavje Jugoslovanov Italijani osvojili prvo mesto le v moških dvojicah z Bosijem in Malescijem Veliki mednarodni turnir za «Prvenstvo Italije» v namiznem tenisu se je zaključil z velikim slavjem Jugoslavije, ki je osvojila vsa prva mesta v vseh tekmovanjih, razen v moških dvojicah, kjei je nepričakovano zmagala Italija z Bosijem in Malescijem. Italijana sta namreč v razburljivem finalu premagala favorita, Nizozemca Van Der Melma in Van der Slobbeja. V ostalih posameznih tekmovanjih pa Jugoslovani niso imeli enako- vredne konkurence in tako moški kot ženski finale je bil pravzaprav «jugoslovanski finale». V ženskem tekmovanju je slavila Batiničeva, ki je po ogorčenem boju premagala Fabrijevo s 3:2. Tudi v moškem finalu sta si stala nasproti dva Jugoslovana: Kalinič in Jurčič. Ta tekma bi se lahko končala s prepričljivo zmago Kaliniča, ki bi lahko odpravil roja.ia s čistim 3:0. Jugoslovana pa sta le poskrbele za ekshibicijo in Kalinič je tako ZMAGOVALCI V MILANU Moški (ekipno) JUGOSLAVIJA Ženske (ekipno) JUGOSLAVIJA Moški (posamezniki) Kalinič (Jugoslavija) Ženske (posameznice) .Batinič (Jugoslavija) Ženske dvojice Batinič - Fabri (Jugoslavija) Moške dvojice Bosi - Malesci (Italija) Poletovci enakovredni Goričanom Hudi porazi naših naraščajnikov Borovi mladinci so tudi v četrtem kolu ostali praznih rok t i J m J MLADINCI Polet — Pagnossin 55:75 (28:40) POLET: Malalan, Danev 12, Berdon, Taučer (k) 11, Sosič 5, Vitez 21, Škabar. Ferluga 6. P. m.: 11:30. SODNIKA: Bonicioli L Graffiti iz Trsta. Poletovci so v svojem četrtem nastopu v letošnjem mladinskem prvenstvu doživeli drug, poraz, in to na domačih tleh. Premagali so jih namreč igralci Pagnossina iz Gorice, ki naj bi sodil med favorite letošnjega prvenstva. Treba pa je takoj povedati, da je poraz prehud za poletovce, ki so morali končati tekmo s samimi štirimi igralci na igrišču, tako da so nasprotniki doseglj vso prednost prav v zadnjih minutah tekme. Odsotna sta bila Kalin in Piccini (poškodovana), poleg tega pa so sodnik; prestrogo kaznovali obrambo «mož - moža», zaradi petih napak najprej Škabar, potem pa še Vitez, Sosič in Taučer okoli desete minute drugega polčasa, to je prav v trenutku, ko so poletovci s pametno consko obrambo nadoknadili naskok nasprotnikov in celo prešli v vodstvo (45:44). Odtlej naprej je Pagnossin z lahkoto prevzel vodstvo in ga stalno večal do konca tekme. Med poletovci je bil tokrat najboljši Boris Vitez, ki je bil naravnost neustavljiv za goste, žal, pa je moral prezgodaj z igrišča zaradi petih osebnih napak. Dobro sta igrala še Taučer in Sosič, čeprav ne enemu ne drugemu ni šel met, obratno s tem, kar je bilo teden prej v zmagoviti tekmi z Juventusom. Sergij Tavčar Juventus — Bor 75:68 (42:40) BOR: Marassi 4, Perco 2, Volk 2, Parovel, Ražem 23, Žerjal 6, Fontano! 4, Kneipp, Ukmar 13 Lukša 14. SODNIKA: M. in S. Gilleri (Trst). PROSTI METI 8:17. PON: Žerjal. Tudi v 4. kolu mladinskega prvenstva so borovci ostali praznih rok. Tokrat so naši košarkarji izgubili proti enakovrednemu nasprotniku, e-kipi Juventus, ki je bila zlasti v drugem polčasu boljši tekmec na i-grišču. «Plavi» so odlično začeli, saj so z agresivno obrambo spravili v težave nasprotnika in so takoj povedli na 8:2. Vse je kazalo, da bodo tudi strli odpor nasprotnika, le-ta pa je prav tako z. agresivno. obrambo, .spravljal; v težave borovce, ki so obenem tudi zagrešili več naivnih napak. Tekma pa se je določila v sredini, drugega polčasa, ko borovcem ni šlo in ni šlo v napadu. Domačini pa so z umirjeno igro dosegli nekaj dragocenih košev, nakar so prednost tudi obdržali do konca. Peter NARAŠČAJNIKI Breg — Servolana 68:102 (38:47) BREG: Meneghetti 1 , Pasinato, Barut 19, Labiani 2, Debernardj 4, Starec, Slavec 10, Di Donato, Per-tot 20, Čok. SODNIKA: Galant. in Forza (Ts). PROSTI METI 10:31. PON: Barut in Meneghetti. Brežani so po predvidevanju tudi v tem srečanju izgubili. Razpleti na igrišču pa so pokazali, da bi lahko slovenski zastopniki izgubili z manjšo razliko, saj so bili do polovice drugega polčasa povsem enakovreden nasprotnik gostom. Ko pa sta Meneghetti in Barut napravila po pet osebnih napak, so ostali Brežani brez ključnih igralcev pod košema in naloga Servolane je bila znatno lažja. V Bregovih vrstah je bil tokrat najboljši Rajko Pertot. Don Bosco — Bor 93:46 (45:17) BOR: Slepčevič, Pečar 18, štavar, Husu, Ražem M. 6, Kalc, Pegan (k), Kerpan 4, Bajc 4. PM: 6:21. SODNIKA: Mondolo In De Boni iz Trsta. Bor je brez kapetana Cancianija, na igrišču v Istrski ulici razmeroma prepričljivo zaigral proti Don Boscu, ki je eden favoritov za končno zmago v tej skupini. Italijanska ekipa je skozi celo tekmo branila v agresivnem «pressingu», kljub temu je uspelo borovcem prinesti žogo čez polovico igrišča. Don Bosco je izkoristil svojo višinsko prednost in tako je večji del svojega izkupička dal ravno izpod Borovega koša. «Plavi» pa so svojega dosegli iz protinapada. Tekma pa je bila vsekakor pravi odrski nastop sodnikov in itaTjan-skega trenerja Marinija, ki je v prejšnji sezoni treniral tržaškega orvoligaša «Pali. Trieste». Marini je zlasti v prvem polčasu neprenehoma zmerjal sodnike, kater; vsekakor niso opravili najbolje svoje delo. Vendar mlada sodnika si nista u-pala nastopiti proti tako «ugledni» osebnosti kot je Marini. V slovenskih vrstah so najbolje zaigrali: 63-letniki Pečar, Pegan in Bajc. FP Inter 1904 — Polet 117:31 (56:20) POLET: Hrovatin 8, Kalc 1, Taučer 4, Pisani 2. Leniša 2. Bratož 7, Piccini 7, Kovačo, Sosič. PROSTI METI 7:16. PON: Kovačo in Piccini. Poraz poletovcev je bil neizbežen, čeprav bi lahko le bil «milejši». Košarkarji Interja 1904 so bili namreč telesno in tehnično boljši. Gre omeniti pa, da so poletovci igrali brez centra Benčine in da se je to še posebno poznalo v obrambi. Openci so v glavnem zadovoljili le v prvem polčasu, medtem ko so v drugem delu povsem popustil; tudi zato, ker sta morala zaradi petih o-sebnih napak z igrišča Kovačo in Piccini. S. A. PLAVANJE Enderjeva opustila šport Kornelia Ender, slavna vzhodnonemška plavalka, glavna junakinja na zadnjih olimpijskih igrah v Montrealu, je odločila, da opusti šport in da se bo odslej posvetila izključno študiju. Tudi v sobotni tekmi so Borovi košarkarji v mladinskem prvenstvu o-stali praznih rok. Izgubili so namreč proti Juventusu. Na sliki: posnetek s tekme V ORGANIZACIJI NABREŽINSKE ŠOLE IGO GRUDEN Povsem uspelo tekmovanje v teku čez drn in strn Tekmovanja se je udeležilo rekordno število dijakov in dijakinj V dvoboju Levstik-Gruden osvojila prvo mesto proseška srednja šola V Nabrežini je bilo v soboto na sporedu prvo letošnje atletsko tekmovanje za dijake srednjih šol. Takoj pa moramo poudariti novost in prijetno presenečenje sobotnega tekmovanja: tek čez drn in strn je organizirala nabrežinska šola Igo Gruden. Če smo v prejšnjih letih imeli le malokdaj priliko, da smo nabrežinske dijake videli na med-šolskih tekmovanjih, je ta šola letos sama prevzela iniciativo in kot prva priredila tekmovanje v teku čez drn in strn. To tekmovanje je bil pravzaprav dvoboj med domačo šolo in proseškim «Levstikom», saj bo za ostale nižje srednje šole tako tekmovanje na sporedu ta teden. Sobotno tekmovanje je povsem uspelo. Vreme je bilo organizatorju naklonjeno, na startu se je pa predstavilo kar 128 dijakov, kar je pravi rekord. Proga je bila speljana v gozdiču pod nabrežinsko šolo. Deklice so morale preteči 800, 1000 in 1200 metrov, fantje pa 1000, 1200 in 1400 metrov. Preidimo sedaj h tekmovanju samemu. DEČKI Letnik 1965 (proga 1000 m) Tek najmlajših dijakov je bil izredno izenačen. Prvi tekmovalci so Hrastnik (Gru.), 11. Peter Štoka (Lev.), 12. Mitja Terčon (Gru.), 13. Elvis Peric (Gru.), 14. Valter Rupel (Lev.), 15. Robert Soave (Lev.), 16. Andrej Bizjak (Lev.), 17. Sandi Sedmak (Lev.), 18. Andrej Pupis (Gru.), 19. Ranko Sardoč (Gru.), 8. Tatjana Legiša (Gru.), 9. Rosana Raubar (Lev.), 10. Sonja Kočevar (Gru.), lì. Alida Lorenzi (Lev.), 12. Nadja Krastnič (Gru.), 13. Nadja Pertot (Gru.), 14. Sonja Rupe! (Lev.), 15. Emanuela Trampuž (Gru.), 16. Nataša Peric (Gru.), moral krepko potruditi, saj sta ga drugo in tretje uvrščena tekmovalca vse do cilja močno ogrožala. Vrstni red 1. Fabio Candotti (Levstik) 2. Aleksander Sedmak (Levstik) 3. Darjo Milič (Gruden) 4. Ivan Vogrič (Gru.), 5. Mitja Kravanja (Gru.), 6. Bqt;j$ Gruden (Lev.), 7. Sergij Slavec (Gru.), 8. Mirko Sardo (Lèv.), 9. Marino Ukmar (Lev.), 10. Renato Metlikovec (Gru.), 11. Marko Della Schiava (Gru.), 12. Marino Versa (Lev.). DEKLICE Letnik 1965 (proga 800 m) Podobno kot pri fantih je bilo tudi j pri dekletih največ tekmovalk pri prišli na cilj skorajda istočasno, ] najmlajših dijakinjah. Tudi so si na lestvici pa zasledimo med prvimi bjje tekmovalke obeh šol precej e-desetimi po pet dijakov iz vsake šole. Vrstni red 1. Peter Furlan (Levstik) 2. Aleksander Kobal (Gruden) 3. Korado Čuk (Levstik) 4. Valter Škerk (Gru.), 5. Franko 20. Peter Starc (Lev.), 21. Ivan Vi-j 17. Erika Štoka (Lev.), 18. Sonja žintin (Gru.), 22. Andrej Jazbec I Košuta (Lev.), 19. Suzana Brišček (Gru.). I (Gru.), 20. Majda Legiša (Gru.), Letnik 1963 in starejši (prona H00 m) 21. Sandra Argiolas (Gru.), 22. Alen-V tekmovanju najstarejših dijakov' ka Jazbec (Gru.), 23. Rosana Perje zmagal Fabio Candotti, ki je že j tot (Lev.), 24. Maja Milič (Gru.), v prejšnjih tekmovanjih večkrat o-1 25. Elda Tence (Lev.), 26. Erika svojil prvo mesto. Tokrat se je pa Kojanec (Gru.), 27. Klarisa Legiša zmagal s 3:2. .........................................................«............m«.........................................................................................."""...."""............................. nakovredne, kar je pa tudi dokaz, da so taka tekmovanja za vse prvošolce nekaj povsem novega. Vrstni red 1. Andreina Menegatti (Levstik) 2. Katja Škerk (Gruden) 3. Elena Purič (Levstik) Hrvatič (Lev.), 6. Robert Trobec 4. Martina Pertot (Gru.), 5. Kristi-(Gru.), 7. Igor Milič (Lev.), 8. Mar- na Guštin. (Lev.), 6. Katja Guštin ko Danieli (Lev.), 9. Marko Bogateč; (Lev.), 7. Tamara Danieli (Lev.), (Gru.), 10. Aleks Gruden (Gru.), 11. Massimo Celea (Lev.),. 12. Martin Starc (Lev.), 13. Fabrizio Pipan (Gru.), 14. Korado Košuta (Lev.), 15. Franko Rebula (Lev.), 16. Darko Kobal (Lev.), 17. Andrej Kralj (Gru.), 18. Klavdijo Kobal (Lev.), 19. Peter Doljak (Gru.), 20. Andrej Blason (Lev.), 21. Marcelo Ukmar (Lev.), 22. David Peric (Gru.), 23. Ivan Rebula (Gru.), 24. Ivan Pan-gos (Gru.), 25. Peter Micheli (Lev.), 26. Aleksander Kenda (Lev.), 27. Aleksander Gruden (Lev.), 28. Lu-čano Colja (Lev.), 29. Livi jo Legiša (Gru.). Letnik 1964 (proga 1200 m) Ta tek je bil pravi plen proseške šole, naj so dijaki «Levstika» zasedli kar prvih devet mest. Vrstni red 1. Davorin Daneu, 2. Peter Ugrin, 3. Andrej Kostnapfel, 4. Egon Stefančič, 5. Štefan Ukmar, 6. Livio Emili, 7. Aleksander Sedmak, 8. Sandor Sedmak, 9. Pavel De Lorenzi (vsi Levstik), 10. Pavel (Gru.), 28. Franka Slavec (Gru.). Letnik 1964 (proga 1000 m) Tekmovalke proseške šole imajo za sabo celo šolsko leto uspelih in uspešnih tekmovanj, zato je povsem razumljivo', da so bile uspešnejše od nabrežinskih sotekmovalk. Tudi tokrat sta prvi dve mesti pripadli dvojčicama Menegatti. Vrstni red 1. Karmen Menegatti (Levstik) 2. Nadja Menegatti (Levstik) 3. Valentina Frandolič (Gruden) 4. Tanja Furlan (Lev.), 5. Valnea Cibic (Lev.), 6. Klara Stefani (Lev.), Klara Černoli (Lev.), 8. Suzana Zorzut (Lev.), 9. Aleksandra Guštin (Lev.), 10. Gabrijela Pahor (Gru.), 11. Nives Tretjak (Lev.), 12. Dolores Legiša, 13. Liana Dra-šček, 14. Gabrijela Caharija, 15. Dinora Peric, 16. Sara Milič, 17. Tatjana Roi, 18. Vera Gulič, 19. Suzana Rakar (vse Gruden). Letnik 1983 in starejše (proga 1200 m) Tudi v tem teku so bila uspešnej-š~ proseška dekleta. Mirno lahko trdimo, da so prav dijakinje bistveno pripomogle, da je Levstik osvojil končno prvo mesto. L. Vicenza in Cagliari 11; Monza, Ascoli, Como in Taranto 10: Atalan ta 9: Lecce. Ternana. Varese in Palermo 8: Avellino, Pescara. Novara, Catania in Modena 7; Brescia in Sambenedettese 6; Spai in Rimini 5. PRIHODNJE KOLO (21. 11.) Ascoli - Spai; Avellino Rimini: Brescia - Palermo; Cagliari - Como; Catania - Atalanta; Modena -Sambenedettese; Monza Lecco; Pe scara - Ternana; Taranto • L. Vicenza; Varese - Novara. C LIGA |________ mtifatiSKa nogometna pnwn»w ________________________| B LIGA IZIDI 8. KOLA Atalanta — Modena 1:0 Como — Avellino 1:0 L. Vicenza — Monza 3:2 Lecco — Ternana 1:0 Novara — Catania 2:1 Palermo — Cagliar; 1:1 Pescaia — ’aranto 1:1 Rimini — Brescia 2:0 Sambenedettes — Ascoli 1:1 Spai — Varese 0:0 LESTVICA 0:0 '1:0 1:1 0:0 2:0 2:0 1:1 IZIDI IO. KOLA Biellese — Cremonese , Bolzano — Triestina Clodiasottomar. — Mantova 1:1 Juniorcasale — Lecco 2:0 Pergocrema — Pro Vercelli 2:2 Piacenza — Padova Pro Patria — Albese Seregno — Venezie Treviso — Alessandria Udinese - S. A. Lodigiano LESTVICA Mantova in Udinese 15' Cremonese in Lecco 14; Treviso 12: Bolzano, Pro Vercelli in Piacenza 11: Juniorcasale in Pergocrema 10: Alessandria, Biellese in S. A. Lodigiano: 9; Triestma in Albese 8; Seregno, Venezia, Pro Patria in Padova 7; elodiasottomarina 6. PRIHODNJE KOLO (21. 11.) Albese - Alessandria; Biellese -elodiasottomarina; Cremonese Treviso; Juniorcasale Bolzano; Lecco Pergocrema; Mantova Piacenza: Padova Pro Vercelli; S A. Lodigia no - Pro Patria: Triestina - Seregno; Venezia - Udinese. 1. ZVEZNA LIGA 1:1 1:0 4:0 3:2 1:1 0:0 3:1 2:1 1:0 iIZIDI 13. KOLA Sarajevo — Napredak Borac — Rijeka Velež — Hajduk Zagreb — Vojvodina Partizan — Sloboda Beograd — C. zvezda Budučnost—. Čelik Olimpija — Dinamo Radnički - Željezničar LESTVICA Crvena zvezda 21; Radnički 18; Velež, Sloboda in Dinamo 15; Hajduk. Borac in Olimpija 14; Rijeka, Budučnost. Partizan in Vojvodina 13; Napredak. Zagreb in Beograd 11; Sarajevo 10; Čelik 8; željezničar 5. PRIHODNJE KOLO (17. 11.) Napredak Željezničar: Čelik Radnički; Dinamo Budučnost; C. zvezda - Olimpija; Sloboda - -Beograd; Vojvodina ParCzan: Hajduk Zagieb; Rijeka - Velež; Sarajevo -Borac. 2. ZVEZNA LIGA IZIDI 15, KOLA Proleter — Karlovac 1:0 Spartak — Rudar 5:1 Novi Sad - Maribor 3:0 Osijek — Mercator 2:0 Varteks — Jedinstvo (Bi) 2:4 Crvenka — Kikinda 2:0 Metalac — Jedinstvo (Br) 1:1 Famos — Leotar 3:1 Dinamo — Iskra 0:0 LESTVICA Kikinda 21; Novi Sad 20; Famos 19: Jedinstvo (Bih) in Osijek 18; Proleter 17; Crvenka, Dinamo in Karlovac 16; Varteks in Maribor 14; Jedinstvo (Br), Leotar in Iskra 13; Rudar in Metalac 12; Mercator 10. Spartak 8. PRIHODNJE KOLO (21. 11.) Karlovac - Dinamo; Rudar - Proleter: Maribor - Spartak, Mercator -Novi Sad; Jedinstvo (Bi) Osijek; Kikinda - Varteks; Jedinstvo (Br) -Crvenka; Famos - Metalac; Leotar - Iskra. SLOVENSKA LIGA IZIDI 11. KOLA Rudar — Kladivar 0:0 Izola — Šmartno 2:4 Slavija — Ilirija 1:1 Litija — Primorje 3:2 Rudar — Železničar 1:0 Mura — Pohorje 4:0 LESTVICA Mura 17; Rudar (V) 15; Rudar (T), Litija, Pohorje 14; Kladivar in Šmartno 13; Ilirija, Izola 8; Primorje 7: Železničar 5, Slavija 4. PRIHODNJE KOLO Kladivar - Železničar; Rudar (V) Primorje; Litija Ilirija; Slavija -Šmartno; Izola - Pohorje; Mura -Rudar. NAJBOLJŠI STRELCI 1. ZNL 10: ZADETKOV: žungui (Hajduk) in Grubješič (Partizan). 8 ZADETKOV: Filipovič (Crvena zvezda), Bajevič (Velež) in Bonič (Dinamo). 7 ZADETKOV : Kustudk' (Rijeka), Kovačič (Zagreb) ii. Halilhodžič (Velež). 6 ZADETKOV: Ibrahimbegovič (Borac). Komentar Mirka Novosela restii drugi par točk Derbi 7. kola prve jugoslovanske košarkarske lige je bil v Splitu, kjer sta igrala Jugoplastika in Radnički FOB. Zmagala je Jugoplastika, a le malo je manjkalo, da ne bi prišlo do velikega presenečenja. Spličani so namreč dober del tekme igrali s samimi centri, kar bi jih tudi lahko drago stalo. Tekmo pa je le odločil odlični Jerkov, kj je v ključnih trenutkih dosegel izredno pomembne koše (skupno je dal 35 točk) in tako poskrbel, da sta izredno dragoceni točki «ostali doma». Vodeča Bosna je v Valjevu potrdila odlično formo in je enostavno pregazila košarkarje Metalca, ki so pred tekmo celo mislili zadati Sarajevčanom prvi poraz. Izredno dragoceni točki je osvojil tudi ljubljanski Brest, ki je v Sarajevu odpravil novinca lige. Igmana, Končno so Ljubljančani zaigrali, kot znajo, in predvsem Ivanovič (20) in Je-lovac (33) sta pokopala vse upe domačinov, da bi prišli do prvih točk v tem prvenstvu. Brest je z osvojenima točkama delno popravil svoj pobožaj na lestvici in tako z večjim zaupanjem gleda na sobotno tekmo, ko se bo doma spoprijel z nevarno Cibono. Le-ta je namreč v Zagrebu z odlično skupno obrambo zadala Rabotničkemu pravo katastrofo. Gostje so namreč dosegli le 71 točk, medtem ko so domačini dosegli stotico. Dramatično pa je bilo srečanje v Beogradu, kjer sta se spo prijela Partizan in reški Kvarner. Sodnik Zule je namreč nehote poškodoval Dalipagiču oko, tako da so morali odličnega Prajo od pe'jatì v bolnišnico. Brez svojega najboljšega strelca je postala naloga Partizana dokaj težka. Na srečo domačinov pa sta se razigrala Kičanovič (28) in Kerkez (28). tako da je državni prvak le spravil obe točkj na račun Rečanov, med katerimi je bil zopet Plečaš najboljši, saj je dal kar 41 pik. Tudj Zadar si je le priigral prvi točki, in to na račun zagrebške Industromontaže. Perinčič je zaigral v reprezentančni formi (40 pik). Dramatičen je bil tudi boj v Beogradu, kjer je v mestnem der biju Beko odpravil Crveno zvezdo s točko razlike. IZIDI 7. KOLA V SARAJEVU: Igman — Brest 90:106 V BEOGRADU: Partizan - Kvarner 118:108 V ZADRU: Zadar — Industromontaža 93: 87 V VALJEVU: Metalac - Bosna 88:111 V ZAGREBU: Cibona - Rabotnički 102: 71 V BEOGRADU: Beko — C. zvezda 84: 83 V SPLITU: Jugoplastika - Radnički FOB 90: 85 LESTVICA Bosna 14; Jugoplastika in Partizan 12; Cibona 10; C. zvezda in Radnički FOB 8; Kvarner, Metalac in Beko 6; Brest, Industromon taža in Zadar 4; Rabotnički 2; Igman 0. PRIHODNJE KOLO (20 11.) Kvarner - C, zvezda, Rabotnički - Beko, Brest Cibona. Bosna -Igman, Industromontaža - Metalac, Radnički FOB - Zadar, Partizan - Jugoplastika. Vrstni red 1. Alenka Petaros (Levstik) 2. Sonja Savi (Levstik) 3. Manuela Starc (Levstik) 4. Nataša Štoka (Lev.), 5. G.acijela Legiša (Gru.), 6. Gracija Legiša (Gru.), 7. Mihaela Skupek, 8. Leti-cija Soave, 9. Melita, Tence, 10. Dolores Husu (vse Levstik), 11, Olga Tavčar, 12. Franka Semolič, 13. Valentina Guštin, 14. Elena Gruden, 15. Lučka Casteroli, 16. Neva Kariž, 17. Martina Kakeš (vse Gruden), 18. Tanja Sedmak (Lev.). * * * Tekmovanju je sledilo nagrajevanje. Ravnateljica nabrežinske srednje šole dr. Antoninijeva se je vsem nastopajočim zahvalila za udeležbo. Prvi trije tekmovalci, oziroma tekmovalke v vsaki skupini so prejeli kolajne, nato pa je dr. Antoninijeva podelila predstavnikoma obeh šol lična pokala, in sicer Levstiku za prvo, Grudnu pa za drugo mesto. INKA ODBOJKA MLADINKE Derbi Slogi Kontovel — Sloga 1:3 (15:11, 7:15, 3:15, 4:15) KONTOVEL: Mariza in Denise Daneu, Štoka, černjava, Semec, Ciani, Cibic, Prašelj. SLOGA: Mira in Suzana Grgič, Debenjak, Crissani, Lazar, Križman-čič, Ražem, Čuk. V prvem povratnem kolu ženskega mladinskega odbojkarskega prvenstva so Slogašice povsem presenetile, ko so premagale Kontovel. Ek:pa Kontovela je pred prvenstvom veljala za nespornega favorita za osvojitev končnega prvega mesta. Povsem nepričakovan je bil zato poraz, ki ga je Kontovelkam zadala Julia, po po-azu proti Slog; (in to kar na domačih tleh) se pa Kontovel nikakbr ne more več potegovati za visoko uvrstitev. V soboto je Kontovel nastopil brez Ruplove, ki zaradi poškodbe na nogi ne more igrati, vendar pa niti njena odsotnost ne more opravičiti tako gladkega poraza in take brezbrižnosti igralk. Sloga pa je že v prvem setu pokazala, da ne misli odigravati podrejene vloge. Po prvem izgubljenem nizu so naše igralke začele igrati kot prerojene. Če k temu dodamo še, da je Kontovel povsem odpovedal, je slika na igrišču koj jasna. INKA «PIONIRKE» BOR — «Ciril in Metod» 2:1 (15:11, 14:16, 16:14) BOR: Maver L„ Vigini, Zoch, Ger-dol, Orel, Baša, Tomšič D., Starc, Birsa in Junc. «CIRIL METOD»; Nacinovi, Maver E., Montanari, Tomšič K., Cer-gol, Paoli in Križmančič. SODNIK: Nacirov:. V nedeljo zjuriaj sta se na stadionu «Prvi maj» pomerili v prijateljskem srečanju pionirke Bora in predstavnice šole Ciril in Metod. Tekma je bila «seskozi zelo napeta in igra je bila zadovoljiva na obeh straneh mreže. V prvem setu so stalno vodile borovke in tudi ga osvojile. Dijakinje pa so v tem nizu še iskale skupno igro, kate”o so končno našle v drugem in s tem popestrile srečanje. Od tega trenutka dalje je postala vsaka točka dragocena in ekipi sta se stalno menjavali v vodstvu. P° izenačenju v drugem setu so se dijakinje razigrale v tretjem in krepko povedle. Pr; jnjavi igrišča je bilo stanje 8:4 za «Ciril-Metod» in je vodstvo obdržal celo do 14:9. Tedaj Pa so se borovke zb'ale in s preudarno igro ter z navdušujočim fini-šem zasluženo zmagale. Po tem srečanju je bilo še ekshibicijsko srečanje starše\ prot; Boru. Borovke so tekmo iz spoštovanja izgubile z 2:0 (15:10, 15:8). V soboto bodo najmlajše borovke gostovale v Izoli, kjer se bodo v prijateljskem srečanju pomerile * tamkajšnjimi sovrstnicami. SPORT SPORT SPORT 16. novembra 1976 nogpmet V C LIGI OKRNJENA TRIESTINA PODLEGLA V BOCNU Zaradi izključitve Drija je ves drugi polčas igrala v desetih Bolzano — Triestina 1:0 BOLZANO: Paese, Savoldi, Con-cer, Fogolin, Zanoli, Scolati, Monterosso, Gamba (Roda), D’Urso, Ventura, Rondon. TRIESTINA: Vaisecchi, Berti, Za-uini, Politti, De Luca, Monticolo, Marcato, Fontana, Peressin (Andrete), Trainini, Dri. STRELEC: v 45. min. d.p. D’Urso. SODNIK: Vago iz Chiavarija. KOTI: 10:5. GLEDALCEV: 2600. V Bocnu je Triestina zapravila neverjetno priložnost za osvojitev točke. Po ogorčenem boju v kazenskem prostoru Tržačanov, ki je trajal ves drugi polčas so domačini popolnoma naključno dosegli zmagoviti gol v zadnji minuti igre. Monterosso je Poslal žogo pred vrata, kjer je D’Urso nenamerno prestregel podajo in Premagal nekrivega in drugače izredno zanesljivega vratarja Valsecela. Triestina je tekmo začela zelo dobro. V uvodnih minutah je ustvari-.a nekaj nevarnih akcij in izgledalo Je že, da bodo Tržačani povedli. Toda Dri in Peressin se nista posebno izkazala in Triestina je zapravi-a kar dve priložnosti. Bolzano se “f-dnto nekoliko opomogel in prevzel Pobudo. Očitne premoči pa ni bilo. preobrat tekme je nastal v 44. min., o je Dri zagrešil hud prekršek nad ramlcem pri ustavljeni igri. Stranski sodnik je nemudoma opozoril sod-• ki je popolnoma upravičeno “Kijued napadalca Triestine, tako se je Triestina ves drugi pol-as. branila v desetih, kar se ji je Maščevalo. Krhka obramba Tržačanov se je sicer dobro branila, očit-°,pa in bilo, da bo prej ali slej Padel zadetek. Vseeno pa je Triesti-a imela dokaj veliko mero smole, .- j. J® zadetek padel takrat, ko je J . *“°> da bodo gostje le obdržali tii; ' burila pa je seveda zelo rela-r>-Jiaj-sa^ ie ^aga Bolzana logična posledica dogodkov na igrišču. Trie-i.“a, se .ie popolnoma predala o-„u ■ -mbni 'Sri in s tem zagrešila že “Majno napako .. Voi a-*b°ljsi na igrišču je bil vratar Pn je med dru-dal tudi 14 golov. atletika Ifriit diskvalificiran smJm„nar.l'd"a atletska zveza je dosa »d diskvalificirala francoske-e a in olimpijskega zmago- Gaja — Primorec GAJA: Kante, Milkovič, Viviani, | Vrše, Rismondo, Čermelj, Iztok Grgič (Stranščak), Savarin, Zuzich, Bolcich, Branko Grgič, 12 Klavdij Grgič. PRIMOREC: Pavatič, Štoka, Čuk, Sosič, Husu, Walter Milkovič, Možina, Mauro Kralj II., Pavel Kralj, Mauro Kralj, 12 Vladimir Kralj. STRELEC: v 27. min. p.p. Walter Milkovič. SODNIK: Kraševec. GLEDALCEV: okoli 450. Slovenski vzhodnokraški derbi med Gajo in Primorcem se je spet končal tradicionalno: zmagali so Treben-ci z 1:0! To je že tretja zmaga Primorca nad Gajo, dvakrat pa se je srečanje končalo z remijem. Vzdušje na padriškem igrišču je bilo veselo in tudi napeto, saj se je zbralo veliko število gledalcev iz sosednjih vasi, pa tudi iz mesta in o-kolice. Tudi tokrat ni manjkalo presenečenj: kljub blatnemu igrišču sta ekipi pokazali dopadljiv nogomet, ni pa manjkalo trde igre, saj je sodnik pokazal kar šest rumenih kartonov in enega rdečega, ko je poslal z igrišča Gajinega branilca Milkoviča. Niti 11-metrovka ni manjkala, a so jo domačini (s Savarinom) nerodno zastreljali. Začetna terenska premoč je vsekakor pripadala Gaji, toda brez resnih priložnosti za gol, saj je bila Primorčeva ogramba vedno na pravem mestu. Kante je moral odločno poseči šele v 18. minuti. V 27. minuti zadetek za Primorec: gostje so izkoristili prosti strel, ki ga je streljal M. Kralj in obramba Gaje je nerodno odbila žogo prav na noge 0:1 I Walterja Milkoviča, ki je brez te-I žav premagal vratarja Kanteja. Do konca polčasa smo bili priča obleganju Primorčevih vrat, toda Grgič in tovariši so bili netočni. Najugodnejšo priložnost pa so gajevci imeli prav ob koncu polčasa, ko je treben-ski branilec nerodno zrušil Ladija Milkoviča v kazenskem prostoru in sodnik je pokazal na najstrožjo kazen, toda Savarin je 11-metrovko za-streljal in remi je šel po vodi. Po odmoru so domačini odločno pritisnili, toda Trebencev niso presenetili. Bolj ko se je približeval konec tekme, bolj je bilo na igrišču živčno. Ko je sodnik Kraševec od-piskal konec je bilo videti veliko veselje Trebencev, toda po prikazani igri obeh ekip bi bil remi pravičnejši. D. G. Atalanta - Modena 1 Como - Avellino 1 Vicenza - Monza 1 Lecce - Ternana 1 Novara - Catania 1 Palermo - Cagliari X Pescara - Taranto X Rimini - Brescia 1 Sambenedettese - Ascoli X Spai - Varese X Anconitana - Siena X Pisa - Massese 1 Reggina - Bari X Mladosf — Vermegliano 0:1 MLADOST: Todon, Faccio, Lepre, Dužman, Ulian, Barbana, G. Ferfo-lja, E. Ferfolja (v 65. min. Jarc), Ferletič, Pahor in K. Ferfolja. VERMEGLIANO: Balzarini, L. Za-nuttig, Bresson, Chiadussi, Cechet, Stevla, A. Zanuttig, Suzzi, Lo Gozzo, Matiussi, Frausin. STRELEC: v 75. min. L. Zanuttig (11-metrovka). SODNIK: Zollia iz Krmina. Članska enajsterica Mladosti iz Doberdoba je v letošnjem prvenstvu že drugič izgubila na lastnem igrišču celoten izkupiček. Tokrat je klonila solidni enajsterici iz Vrbovljana, ki trenutno zaseda na lestvici tretje mesto. Že v začetku pa moramo povedati, da so bili naši fantje enakovreden nasprotnik in zaslužili bi vsaj remi. Tekma se je začela dokaj živčno na sredini igrišča, kjer so imeli Lahi lažjo premoč, saj je manjkal pri Mladosti Zampa. Nato so Slovenci pripravili res nekaj zrelih priložnosti za gol. V 20. minuti je Evgen Ferfolja, ki je igral v nedeljo odlično, lepo podal žogo čez obrambo prostemu Gabrijelu Ferfolji, ta (sam pred vratarjem) pa je streljal čez prečko. V 27. min. je Karel Ferfolja lepo preigral nasprotnega branilca in streljal, a žoga je za las šla mimo vrat. Štiri minute kasneje je zopet iz prostega strela nevarno streljal, a tudi tokrat žoga ni bila točna. Zadnji del polčasa pa se je igra odvijala na sredini igrišča. V drugem polčasu so gostje ostro pritisnili a obramba (vodena od odličnega Dužmana) je vse napade odločno in umirjeno odbila. V 30. minuti so gostje povedli z 11-metrovko. Pet minut kasneje se je v protinapadu lepo izkazal Lo Gozzo, ko pa je prišel pred Todona ga je Ulian podrl, enajstmetrovka je bila očitna, a sodnik je ni dosodil. Tri minute pred koncem pa je sodnik dosodil 11-metrovko v korist Mladosti zaradi prekrška nad Ferletičem. Streljal je sam Ferletič, a vratar je poslal žogo v out. S tem se je praktično zaključila tekma in Mladost je že drugič prepustila celoten izkupiček gostom. Fabij Gergolet S. Andrea — Kras 1:0 KRAS: Ferfolja, Rebula, (Ljubo Milič), Kralj, Trampuž, Seghina, Blažina, Savi, Peter Milič, černjava, Miloš Milič, Albi. Na razmočenem igrišču je Kras tesno izgubil v Žavljah čeprav bi tudi tokrat zaslužil najmanj točko. V prvem polčasu sta si bilj ekipi enakovredni, le da so imeli domači več sreče in so s hitrim protinapadom tudi zatresli mrežo sicer dobrega Krasovega vratarja. Krašovci so v drugem delu srečanja igrali zelo dobro, toda terenske premoči niso izkoristili, tudi zaradi zelo budne obrambe domačih. Tržačani so ogrožali Ferfoljo le z redkimi protinapadi. R. B. Sovodnje — Borgo Fasulli 0:1 NOGOMET žogo. Pri tej akciji se je Bržan resno poškodoval, tako da je moral zapustiti igrišče in se nato zateči celo v bolnišnico, zamenjal pa ga je Jež. Brežani se vsekakor niso vdali v usodo in so s hitro igro skušali presenetiti domačine, ki so z organizirano in umirjeno igro speljali do konca prvi polčas brez večjih nevarnosti za vratarja Štoko. Tudi v drugem polčasu je bila igra vseskozi izenačena. Akcije so si sledile druga drugi kot na tekočem traku. Pri tem velja omeniti, da so Brežani pokazali hitrejšo in učinkovitejšo igro, Primorje je odgovorilo s protinapadi, predvsem pa je v vrstah Prosečanov prišla do izrdza izkušenost, ki je gotovo botrovala k temu uspehu domačinov, ki so pred koncem imeli na razpolago še 11-metrovko. Zaradi prekrška Menona nad Lanzo je namreč sodnik v 27. min. igre pokazal na belo piko in Vižintin je tako drugič zatresel mrežo Brega ter s tem zapečatil končni izid. B. R. D LIGA IZIDI 9. KOLA Audace — Belluno Chievo — Adriese Dolo — Pordenone Legnago — Sampietrese Ugnano — Pro Tolmezzo Mestrina — Mcotebelluna Monselice — Conegliano Montello — Monfalcone San Donà — Portogruaro LESTVICA Monselice 16; Montello, Mestrina in Dolo 12; Audace 11; Adriese in Monfalcone 10; Montebell una in Sampietrese 9; Conegliano in Sar. Dona 7; Pordenone, Legnago, Chie-Portogruaro 6; Lignano 5; Pro 1:0 3:2 1:1 1:0 3:2 1:0 1:0 2:2 1:1 Juventina — Itala 0:1 (0:0) JUVENTINA: Plesničar, Tomažič, Zin, E. Tabaj, Mikluš Lorenzon, Marson (Uras), Russo, Montico, M. Tabaj, Gomišček. ITALA: Sonson, Venuti. Germonet-ta, Lorenzon (Calandra), Rosolen, Minen, Marega, Mori, Gergolet, Ma-corig, Donda. SODNIK: Molaro iz Vidma. STRELEC: Macorig v 25. min. d. p. (11-metrovka). V najzanimivejši tekmi 7. kola v furlanski skupini je štandreška Ju-ventma klonila pred lastnim občinstvom proti vodeči Itali. S tem porazom so Borghesovi varovanci izgubili lepo priložnost, da bi se povzpeli na vrh lestvice. Neposredno srečanje z eno izmed ekip, ki računa na napredovanje, se je za štandrežce končalo negativno. Jezj pa nas dejstvo, da bi lahko domačini v tem srečanju celo zmagali, saj so zapravili večje število lepih priložnost: za gol. Itala ni s svoje strani pokazala kaj posebnega, čeprav je treba reči, da je njena igra hitrejša od štandreške. Gostje pa so v tej tekmi igrali precej zmedeno in so pripravili eno samo priložnost za gol, ko je Germonetta, nekaj metrov pred Plesničarjem, streljal visoko. Štandrežci so pričeli srečanje dokaj učinkovito in so že v prvih minutah zapravili priložnost za gol, ko ni Lorenzon z glavo utegnil potisniti žbge V mrežo: Nekaj rhirilrtrkasiieje so drugo priložnost zamudili z Mar-sonom. Gomišček je z leve lepo_po-dàl ’v' sredino kazenskega pftSČbra: Marson je prihitel prepozno in žoga se je zakotalila v aut. Juventina je v prvem polčasu igrala boljše tudi na sredini igrišča, kjer je prevzel režijo odlični Russo. Naj pred koncem polčasa zebeležimo še dogodek, ki bi lahko Juventino privedel v vodstvo. V akciji pred Sonsonovimi vrati, je branilec zrušil na tla Go-miščka. ZaninTvo pa je, da je za podobno grobost sodnik v drugem polčasu dosodil Itali 11-metrovko. Srečanje v drugem polčasu je postalo manj zanimivo, saj sta ekipi že računali na končni remi. Juventina je igrala pretežno na sredini i-grišča, kjer se je precej poznala Russova utrujenost. Na drugi strani pa je Itala spoznala, da je štandreška igra manj učinkovita kot v prvem polčasu, zaradi česar se je odločila za ofenzivno igro. V eni izmed redkih akcij gostov je prišlo do 11-metrovke. Marega je na levi strani preigral dva igralca in prišel v kazenski prostor, kjer mu je Zin odvzel žogo. Za sodnika je bil to nameren prekršek in je pokazal belo točko z 11 metrov. Po golu je Juventina zaigrala bolj napadalno, njene akcije pa so bile za-adi živčnosti igralcev precej zmedene, tako da od te igre ni bilo kaj dosti pričakovati. Kljub temu pa so Štandrežci imeli dve priložnosti za izenačenje. Eno jim je oreprečil sodnik, ker ni dosodil 11-metrovke ko sta branilca zrušila na tla Gomiščka. Drugo, izredno, pa je zapravil Montico. Sam pred vratarjem je namreč streljal naravnost v Sonsonove noge. P. R. Aurisina — Zarja 0:1 ZARJA: Puzzer, Žagar, I. Grgič, Messi, Trampuž. Križmančič, Jaco-pino, Kralj, Metlika (J. Grgič), Terčon, D. Grgič, 12 Babuder. STRELEC: v 19. min. d.p. Metlika. Zarja je v Nabrežini žela svojo drugo zaporedno prvenstveno zmago. Proti odporni Aurisini so Bazovci prikazali dober nogomet. Igra je bila živahna in intenzivna, z obojestranskimi akcijami. V prvem polčasu je igra takoj zaživela, ko je Aurisina pritisnila na vrata Zarje. Toda Bazovci so se kmalu znašli in s prisebnim Kraljem začeli ogrožati nabrežinska vrata. Dobra igra na sredini igrišča je o-mogočala silen pritisk na vrata Au-risine. Zarja bi prišla v vodstvo že v prvem polčasu, če ne bi prečka Jacopinu prekrižala načrt. V drugem polčasu so domačini pre vzeli pobudo v svoje roke, vendar je Zarjina obramba bila vedno na mestu. Bazovci so odgovarjali s protinapadi in po dobri kombinaciji Messi - Kralj je Metlika neubranljivo streljal ter dosegel znjagovitn gol. V sedmem kolu .nogorjietnega prvenstva 2. amaterske lige je vodeča ekipa Op. Supercaffè z zmago nad Costalungo povišala 1 na štiri točke svojo prednost pred zasledovalci. ' 1 ' ' Drugouvrščena Rosandra'' ješ namreč doma nepričakovano doživela prvi spodrsljaj v dvoboju s presenetljivo Opicino (druga zaporedna' zmaga). S tem sta Rosandro dohiteli Vesna in Edile Adriatica, ki sta se v Križu razšli pri neodločenem izidu, čeprav so Tržačani po prvih 45 minutah igre vodili že z 2:0. V skupino teh treh ekip se je vrinilo tudi proseško Primorje, ki je pred domačim občinstvom s klasičnim izidom odpravilo Breg. Prihodnjo nedeljo čaka Primorje spet derbi in sicer bodo imeli Prosečani v gosteh Zarjo, ki se je tokrat vrnila iz Nabrežine z dvema dragocenima točkama v žepu, s katerima so si Bazovci znatno popravili svoj položaj na lestvici. Omeniti bi veljalo tudi prve prvenstvene uspehe ekipe Zaule na račun S. Sergia in Flaminia nad Pro Farro. Z nedeljskimi iz‘di se je na lestvici znižalo število ničel, saj jih sedaj imamo le tri. Op. Supercaffè in Vešha sta edini e-kipi, kj nista še doživeli poraza, Pro Farra pa ostaja edino moštvo, ki v tem prvenstvu še ni zmagalo. Če primerjamo potek letošnjega prvenstva z lanskim ugotovimo, da je lani po sedmem kolu vodila lestvico dvojica I-sonzo—Zarja z devetimi točkami. Proseško Primorje je bilo na drugem mestu z osmimi točkami, Vesna pa na tretjem s sedmimi. Torej več ali manj bi lahko rekli, da so se naše enajsterice do sedaj še kar dobro odrezale. IZIDI 7. KOLA Primorje Breg 2:0 Vesna - Edile Adriatica 2:2 S. Marco - S. Marc: Devin 3:3 Rosandra - Opicina 0:1 Op. Supercaffè - Costalunga 1:0 Aurisina - Zarja 0:1 S. Sergio - Zaule 0:2 Pro Farra - Flaminio 0:1 LESTVICA Op. Supercaffè 13, Edile A-driatica, Primorje, Ro .ardra in Vesna 9, S. Marco Devin in O-picina 8, Costalunga in Breg 7, Flam nio 6, Zaria, S. Marco in Zaule 5, S. Sergio 4 Aurisina in Pro Farra 3. PRIHODNJE KOLO (21.11.1976) Zaule - S. Marco. Primorje -Zarja, Flaminio - Rosandra, E-d:le Adriatica - Costalunga. Opicina - Op. Supercaffè, 5ro Farra - Aurisina, 3ieg S Sergio, S. Marco Devin - Vesna. B. R. Po tem golu je Zarja še intenzivneje napadala ter večkrat resno ogrožala vrata Aurisine, ki se je spuščala v neuspešne protinapade. Zmaga Zarje ni bila nikoli v dvomu, saj so Bazovci stalno nadzorovali igro, zlasti s Kraljem • na sredini igrišča, kjer je Aurisina igrala precej raztrgano. S to zmago si je Zarja na lestvici nekoliko opomogla in njeni navijači upajo, da se bo serija pozitivnih nastopov še nadaljevala. Kaal. Vesna — Edile Adriatica 2:2 VESNA: Košuta, Visintin, B. Ten-ce, Kelemenič, Zucca, Skrem, Germani, Vecchio, Gergolet, Bortolotti, Botti, 12 Bogateč, 13 Sulčič. E. ADRIATICA: Toppan, Del Bono, Pentassuglia, Fiorio, Zacchigna, Leghissa, Russian, Protti, Villini, Verbacci, Pascon. STRELCI: Villini (2), Kelemenič, Gergolet. V borbeni in včasih tudi razburljivi tekmi sta se Vesna in E. Adriatica razšli pri neodločenem izidu, potem ko je vse kazalo, da bodo gostje Ig uspeli zmagati, saj so v prvem delu igre kar dvakrat premagali sicer požrtvovalnega Košuto. Večji del krivde za prejeta gola pa nosi kriška obramba, ki je bila tokrat zelo počasija in negotova, zato bo rhoral trener Fi not to’ v prihodnjih tekmah zamenjati kakega i-gralca v tem oddelku. «Plavi» so se reorganizirali šele v drugem delu tekfne in to predvsem po zaslugi dobrega Bortolottija in spretnega srednjega napadalca Gergoleta, ki je bil stalno trn v petti tržaške obrambe, kjer je bil vratar Toppan najboljši. Prvi zadetek je za domačine dosegel kapetan Kelemenič z enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi prekrška nad Gergoletom. Kmalu zatem pa je dokončni izid postavil prav kriški srednji napadalec z ostrim strelom izven kazenskega prostora. S prikazano igro bi si torej Vesna gotovo zaslužila zmago, le škoda, da je celotna obramba zašla v slab dan. Po šestih kolih pa je položaj Vesne na lestvici dokaj zadovoljiv, saj ekipa še ni doživela poraza. Po tekmi smo bili priča zelo neolikanemu vedenju nekaterih igralcev (gostov), ki so zmerjali naše igralce in gledalce z izrazi, ki jih dandanes uporabljajo samo še fašisti. S. T. NAMIZNI TENIS V NOVI GORICI _Korislnoj*osfovànjè ; šlandreških igralcev štandreška namiznoteniška ekipa Juventine je pred dnevi gostovala v Novi Gorici, kjer se je srečala z domačo ekipo. Čeprav so Štandrežci izgubili, so pokazali znaten napredek v igri, kar jim bo vsekakor koristilo za bližnje prvenstvo D lige. Poglejmo sedaj posamezne rezultate. NOVA GORICA - JUVENTINA IS:S Dragovljevič (NG) - Mučič (J) 2:0 Ščuka (NG) - Faganel (J) 2:0 Škarabot (NG) - Marušič (J) 2:1 Bucik (NG) . Turri (J) 1:2 Dragovljevič (NG) - Faganel (J) 2:0 Škarabot (NG) - Turn (J) 2:0 Ščuka (NG) - Marušič (J) 2:0 Bucik (NG) - Mučič (J) 0:2 Bucik (NG) - Faganel (J) 0:2 Ščuka (NG) . Mučič (J) 2:1 Bucik (NG) - Marušič (J) 2:0 Dragovljevič (NG) - Turri (J) 2:0 škarabot (NG) - Faganel (J) 2:1 Škarabot (NG) ■ Mučič (J) 2:1 Dragovljevič (NG) . Marušič (J) 2:0 Ščuka (NG) - Turri (J) 2:1 SAŠA TENIS STOCKHOLM, 15. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Stockholmu je Španec Orantes odpravil Jugoslovana Špearja s 6:1 in 6:2. Ladiju Milkoviču (Gaja) je sodnik V nedeljo pokazal rdeči karton E&SSSBBSHI V MOŠKI B LIGI Nepričakovano težka zmaga Borove šesterke Pomanjkanje lastne telovadnice še vedno pogojuje igro «plavi.)» Bor — Volley (TS) 3:2 (5:15, 17:15, 10:15, 15:12, 15:10) BOR: Kodrič. Može, Neubauer, Požar, Špacapan, Ugrin, Zadnik, Živec. VOLLEY: Bravin, Matteucci, Un terwegen. Rovatti, Luisi, Venturi. Frison, Donatelli, Simonitti, Nicoli-r>i, Polenghi. SODNIKA: Sabadini iz Trevisa. D’Affara iz Vidma. Borovci, ki so računali na gladko zmago, so lahko zadovoljni, da jim ni že uvod v B ligo prinesel bridkega razočaranja. S.cer nam je že otvoritvena tekma prikazala neka tere značilnosti Borove šesterke. Edino, kar bi nas utegnilo zavesti, je morebitna trema v prvem nastopu med drugoligaši. kar je lahko negativno vplivalo na igro «plavili». Slabe in dobre strani v igri «pia vih» pa so po našem mnenju sledeče: 1. Nezanesljiv sprejem in neučinkoviti servisi. Opravičilo za to gre iskati v dejstvu, da naši fantje niso mogli doslej trenirati v «domači» nabrežinski telovadnici niti enkrat, pa tudi za bodoče se tako stanje ne bo poplavilo. 2. Manjka trener, ki bi s klopi vodil tekmo. Trener Neubauer je sam tudi igralec, obe nalogi pa se ne dasta dobro opravljati. V pravem trenutku klican time-out ali dobro izvedena menjava lahko tudi odločita set 'in tekmo. ' 3. Statičnost v obrambi To je stara hiba naših igralcev, menimo pa, da bi se dala ta slabost vsaj delno odpraviti, le če bi igralci držali svoje mesto v polju in se racionalno pomikali po igrišču. 4. Izreden napad je prav gotovo najboljše orqžje v rokah «plav.h». Žal. kvalitete Borovih tolkačev ne pridejo dovolj do veljave zaradi poprečnega sprejema in ne vedno tečnih podaj. Potek sobotne tekme je razviden iz delnih izidov posameznih setov, dodali bi le. da je uspešno igral bivši krasovec Milič, dobra pa sta bila še Požar in Špacapan. Mig KAREL PRUSNIK - GAŠPER Gamsi na plazu 68. n:i Koroške grupe odredov je tedaj pravilno oce- nieie vra^ne .napore. Nacisti so predvsem skušali obraniti Avstr; raJ 3n preprečiti širjenje protifašistične borbe v pAo J°' č. sv°jem poročilu Glavnemu štabu NOV in TOS ^ne 20. junija je pisal: liti tri I, ^uPator čuti, da skušamo zaradi vojaških in počasno r.ra^- °-v napadati predvsem komunikacije in isto-na nas^r0dirat^ Proti seyeru Zaradi tega stalno potiska tisk ie ” tSn!eri jngn- da bi nas izrinil s Koroške. Ta pri-in iz - Predvsem v smeri Črne proti Peci in Olševi Is toča c n en- z'e^evzne Kaple proti Obirski in Jezerskemu, dva dpin* r ni0fno prizadeva, da bi Koroško razbil na Ker to oKv«-i v s stalnimi zasedami na Jezerski cesti. SDet nm, vCH , našo aktivnost na severni strani Drave, je spet povečal kontroliranje reke.» komisarStiurf • ^ì^dlln načelnik štaba Franc Primožič in strani Dn 1 ^ ^^,’čič omenjata, da so sedaj na severni posla i Da f ^Ze tri- Čete ln da b°d° s prihodnjo skupino čete tako HU^i radiooddajno postajo ter da bodo okrepili bo Doenntil , h° .mozn.° formirati štab bataljona. Ta štab Hkrati n i voIa^ b aKcij na severni strani Drave. K 11 P^eta o avstrijskih protifašistih naslednje: «Vse Avstrijce, ki so v naših edinicah in ki so predani ter zanesljivi, pošiljamo prek. Kakor hitro jih bo dovolj, jih bomo v okviru našega bataljona formirali v samostojno edinico (desetina, vod, četa). Spričo ugodne perspek tive razvoja avstrijskega partizanstva vas prosimo, da nam pošljete nadaljnja navodila glede osnovanja samostojnih avstrijskih štabov.» Nacisti so s strahom opazovali to rast protifašističnega gibanja in so zato osnovali celo vrsto pomožnih organizacij NSDAP, ki so s pomočjo strankinih vojaških formacij SS, SA, NSKK, NSFK vršile vojaško prevzgojo. Hoteli so zaktivizirati delavstvo, mladino, žene, bojevnike iz prve svetovne vojne, vojne invalide in celo starčke. V vojno službo so že sprejemali vse od otrok do ljudi brez nog in sivolasih starcev. Kolikokrat so partizani morali jemati puške iz rok starcev in jim govoriti, naj gredo raje posedat za peč in v miru čakat smrti. Naš oblastni komite je zato pozval vse naše aktiviste na agitacijo,^ ki naj bi imela namen razkrojiti sovražne vrste. Matjaž je dne 7. avgusta napisal naslednji razglas, v katerem med drugim opozarja: «Vojna je za Nemčijo izgubljena. Kdor je še v nemški vojski, si lahko reši glavo, svojo čast in čast svoje družine le tako, da se pridruži borcem proti fašizmu, slovenskim in avstrijskim partizanom Kdor se še bori na strani nacionalsocialistične Nemčije, se bori proti sebi in svojemu narodu!» Toda sovražnik je skušal za vsako ceno preprečiti proaor v osrčje Avstrije. Vsak pojav naše enote je izzval okrepitev sovražnih sil. Zlasti so krepili področje severno od Drave, na področju Svinške planine. V Djekšah, kjer je bilo prej le nekaj orožnikov, so sedaj namestili 200 esesovcev! Dolina Drave je bila vse teže prehodna. Tedaj še nisem pomislil da bom prav kmalu tudi sam okusil Dravo in partizanjenje na Svinški planini NA DOLENJSKO «Pri Vegelnovem kostnu» v Ojstri je zelo skrito mesto. Le nekaj gamsovih stezic vodi tam skozi, zanje pa vedo le domačini. Tu smo se čutili varne, nikdo nas ni nikoli motil; če pa bi bila sila, smo imeli nekaj prav lepih možnosti umika. Tu smo se zbrali v začetku avgusta 1944 člani pokrajinskega odbora na posvet. Hoteli smo razširiti naš POOF, hkrati pa izbrati tudi delegate za zbor aktivistov OF Slovenije, ki naj bi bil v kratkem v Črnomlju. Gb tej priložnosti smo torej kooptirali v pokrajinski odbor Toneta Wutteja - Janeza, študenta iz St. Vida pri Podjuni in Andre-ja Sienčnika, kmeta iz Mokrij pri Dobrli vasi. Sienčnik je imel bolne noge in je bil nesposoben za borbo, pa smo sklenili, da ga pošljemo na osvobojeno ozemlje na Dolenjsko. Tam naj bi bil tudi navzoč na zboru aktivistov. V delegacijo so izvolili še Toneta Wutteja in mene Na konferenci, ki sta jo vodila Matjaž in Ahac, smo sprejel’ tudi pozdravno pismo zboru aktivistov. Oborožili so naju z brzostrelkami in 20. avgusta sva z Wuttejem že krenila izpod Ojstre. Potovala sva prek Jurjevca, kjer se nama je priključil še ranjeni Bogo. On je potoval na Glavni štab v Belo krajino. Pot skozi Solčavo, Luče in Ljubno do Gornjega grada in Nove Štifte je bila prijetna, saj je bila Zgornja Savini ska dolina že osvobojena. Peljali smo se z vozom. Obiskal sem tudi štab IV. operativne cone, se seznanil s komisarjem Jožetom Borštnarjem in mnogimi drugimi. Se so bili vidni sledovi težkih borb, ceste so bile minirane, polne zased in debelih smrekovih debel. Bogo, ki je bil namestnik komisarja Koroške grupe odredov in k: se je prej boril tod, nam je pripovedoval razne zgodbe iz teh krajev. Bolj ko smo se bližali Savi, bolj me je skrbelo, kajti voda je že od nekdaj bila moj sovražnik. Menda sem to podedoval po starem očetu. Ko je ležal na smrtni postelji, je dejal, naj mu prineso njegovega smrtnega sovražnika. Niso takoj razumeli, kaj si želi. No, in potem so mu prinesli vode. Izpil jo je in umrl. Tudi sam sem rastel v hribih in se nikoli nisem sprijaznil z vodo. Nisem znal plavati. Nekje ob Savi so rtas sprejeli dolenjski kurirji. Mene je ves čas grabil strah. Prišli smo v Dolgo vas, nato v Fickarje. Kurirji so naju z Janezom, ki ni bil nič boljši od mene, ves čas tolažili : «Nič se ne bojta! Imamo čolne, pot pa je varna.» Tako dolgo so naju tolažili, da sva jima slednjič odstopila angleško brzostrelko. Tešili so naju, da je na Dolenjskem dovolj brzostrelk in da bova že tam dobila novo. Nisva povsem verovala, zato pa sva računala, da bodo obdarovani kurirji hvaležni in da naju bodo varno spravili čez Savo. Natovorili so naju na nekakšne čolničke, vendar se nisem počutil varnega. Zelo smo hiteli, kajti sovražne postojanke niso bile daleč. že smo bili na južnem bregu Save. Prišli smo v vas in bili gostje vrlih kurirjev. Medtem ko smo čakali zvezo, smo odšli na bližnji vrh. Z daljnogledom smo opazovali vasi onstran Save, skozi katere smo šli prejšnji dan. Nenadoma smo zagledali dolgo zeleno kačo, ki se je vila v Zgornje Prekarje. Brž ko je kača dosegla prve hiše, se je iz njih že dvigal dim. V nekaj minutah je bila vsa vas v ognju. Naš kurir je bil doma iz Prekarij in je sedel poleg mene na štoru. Glavo je imel oprto ob dlani, ki si jih je krčevito pritiskal na sence. «Naša hiša gori,» je hropel. «Z očetom sva jo sama postavila ... Oče je zidar .. Tudi mene je naučil zidariti. Deset let smo stradali, od ust smo si pritrgovali... Glejte, tovariši, sedaj so jo zažgali...» ( Sodaijevan j e sledi ) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Monteechi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.100 lir — vnaprej piačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 ji 6. novembra 1976 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» * DZS - 61000 Ljubljana, Gradišče 10/il nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de- lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI. tzdaiai^Jzrr član :,aliiansk!l Odgovorni urednik Gorazd Vese! in tiskaj ^Trst zveze časopisnih založnikov FIEG Uspel bojkot na Koroškem (Nadaljevanje s 1. strani) snovi tako ugotovljene njene številčne moči. Pri tem pa sta Kreisky in Wagner pozabila na demonstrativne manifestacije proti štetju, predvsem pa na dejstvo, da sta osrednji slovenski organizaciji pozivali zlasti na aktiven bojkot štetja, se pravi na neveljavno glasovanje, na oddajanje belih glasovnic ali na navedbo drugega jezika. Prav zaradi tega podatki o udeležbi ne pomenijo še ničesar. Prav tako oba pozabljata. da je slovenski narodnostni skupnosti uspelo vzburiti kalne vode avstrijskega političnega življenja. Da so manjšino podprli tisti Kulturni in socialni delavci (med temi tudi sam kanclerjev sin, sociolog Peter Kreisky), da so bili ustanovljeni številni solidarnostni odbori, pri tem pa ni bila izčrpana vsa rezerva avstrijskih naprednih in demokratičnih sil. Kolikšna je ta rezerva. kažejo podatki o voliini .udeležbi v ostalih avstrijskih deželah. Osrednja javna demonstracija Slovencev je bila včeraj v Celovcu pred palačo, kjer ima. sedež deželna vlada, Tu se je zbralo nad stb oseb iz 36 narodnostno mešanih občin, ki so javno sežgali nad 600 glasovnic ob petju partizanskih pesmi. Med temi je bil tudi predsednik NSKS dr. Matevž Grilc, čeprav ni več mladinec, je bil pri sežiganju in vklikanju gesel proti preštevanju med najbolj glasnimi in aktivnimi predsednik zveze koroških partizanov Karel Pruš-nik - Gašper. «To je dokaz — je nasmejan vzhičeno ponavljal — da naša borbenost še ni zamrla in da, če je potrebno in smo k temu prisiljeni. znano tudi delati ilegalno kot v trdih časih fašizma in nacizma» Podobne spontane manifestacije odpora proti preštevanju so bile v malone vseh slovenskih vaseh. V Slo-venplajburgu pri Ljubelju so ponoči slovenski mladinci prepleskali volišče z rdečimi napisi «7. člen», nekateri pa so pred volilno komisijo javno raztrgali glasovnice ter jih potresli po sobi «Svinje fašistične — se je razburjal eden od teh — saj nismo živina, da bi nas preštevali. Enkrat so nas že prešteli in mnogi od preštetih so umrli v lagerju.» V Šmihelu so mladinci zasedli volilne kabine, tako da so morali lju-die glasovali v straniščih. Na Ra-nišah. kjer so prav tako zasedli ka-buie, so ljudje glasovali javno kar r,a mizi. za katero je sedela komisije.. V Bilčovsu so morali postaviti novo zasilno kabino, na Selah pa je skupina mladincev zaplenila volilno žaro ter jo na ulici sežgala z glasovnicami vred. Fantje, ki so prišli okrog 15. ure na volišče, so se z drznim in nepričakovanim posegom polastili žare, ki je šla nato od roke v roko, dokler je ni nekdo skozi okno vrgel tovarišem, ki so čakali na u-iici. Skušal je poseči župan in iztrgati fantom žaro iz rok. Pri prerivanju se je skrinjica odprla, nekdo je polil glasovnice in žaro z bencinom, tako da je delček sramotnega poskusa enostranske revizije državne pogodbe zgorel na cesti. Na Obirskem nad Železno Kaplo pi sc mladinci že ob 7. uri zjutraj obkolili volišče in se umaknili šele, ko je volilna komisija odšla. Naravnost ganljivo je bilo gledati 14- ali 1 'i 'etne fante in dekleta, ko so prepričevali starejše ljudi, naj se ne pustijo prešteti. Njihova akcija je povsem uspela, saj je od 389 prebivalcev le 55 oddalo svoj glas. polovica teh pa je glasovala neveljavno. Policije je posegla v večjem številu (štirje kombiji in trije avtomobili), po rekaj urah neme konfrontacije pa Su se možje postave spričo velikega števila manifestantov in njihovega odločnega nastopa umaknili. Demon- stranti so praznovali zmago v vaški gostilni pozno v noč. Župan Železne Kaple in deželni poslanec Joseph Lubas pa je poslal dva zaboja piva. «No, lepo od njega — je komentiral neki fant — ne bom pa kljub pijači pozabil, da nas je tam pred voliščem surovo zmerjal». Večjih ali manjših primerov odkrite, ga upora proti preštevanju bi lahko našteli še in še, vendar že navedeni dajejo izčrpno sliko, kako borbeno je bilo v nedeljo vzdušje pri koroških Slovencih. Samo taki zaslepljenci kot avstrijski radijski novinarji so v tem spontanem odporu lahko videli organizacijsko roko: jugoslovanske novinarje. ki so v zadnjih dneh sledili dogajanju v velikem številu. V ta okvir gre vključiti tudi polemiko o o-rožnih vajah na mešanem ozemlju. Vest. ki jo je objavila beograjska «Politika» je poveljnik avstrijske vojske general Grunt javno demantiral. «Vprašal bi ga — je med včerajšnjo tiskovno konferenco poudaril dr. Zwit-ter — ali za premike tankov ne ve (tudi kdor poroča je videl na lastne oči pri Gradstanju na dan atentata na železniško progo) ali pa namenoma ne govori resnice. «Najmanj kar o teh orožnih vajah in premikih tankov lahko rečemo je. da so avstrijski generali izbrali čas za manevre brez posebne tenkočutnosti, za koroške Slovence pa je tudi to nezaslišan poskus ustrahovanja. Dokaz? Danes so tanki izginili, kot so tudi izginile vse policijske patrulje, ki so v zadnjih treh dneh ponoči ustavljale in legitimirale vsakogar, ki se je peljal po narodnostno mešanem območju. NA PORTUGALSKEM Bomba pred hišo bivšega ministra Lopeza Cardosa LIZBONA, 15. — Močna bomba je eksplodirala na stopnicah pred stanovanjem bivšega ministra za a. gramo reformo Lopeza Cardosa. Bivši minister je bil z ženo doma in je le za las ušel smrti. Bomba je namreč razdejala del stanovanja. Lopez Cardoso pripada levi struji socialistične stranke in ga je reakcija obtoževala, da je glede agrarne reforme enakih misli s komuni, sti. Zaradi tega ga je Mario Soares odstranil pred nekaj dnevi iz vlade. RIM, 15. — V četrtek ob 17. uri se zopet sestanejo člani preiskovalne parlamentarne komisije, da bi obravnavah' vprašanje škandala Lockheed v luči najnovejših izsledkov, do katerih je prišla ustrezna delegacija med zadnjim obiskom v ZDA. DUNAJ, 15. — Predsednik grške vlade Karamanlis je dopotoval danes na tridnevni uradni obisk v Avstrijo. Spremlja ga zunanji minister Bitsios. Karamanlis se bo pogovarjal s kanclerjem Kretskim in drugimi avstrijskimi osebnostmi. Dva grama v 46 minutah: tako malo tobaka je pokadila Rimljanka Wilma Musico, ki se je udeležila sobotnega tekmovanja v počasnem kajenju pip (na sliki). Ni znano, če se je kakemu moškemu kadilcu posrečilo. . . prihraniti še več tobaka niiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z NJEGOVO IZPUSTITVIJO BI OSKRUNILI SPOMIN NA ŽRTVE NACIFAŠIZMA DEMOKRATIČNA JAVNOST ZAHTEVA NAJ OSTANE KAPPLER V ZAPORU Demonstracija pred rimskim parlamentom in izgredi pred jetnišnico, kjer je zaprt bivši esesovski polkovnik ■ Zahteva po parlamentarni razpravi RIM, 15. — Protesti italijanske demokratične in protifašistične javnosti zaradi sklepa tukajšnjega vojaškega sodišča o pogojni izpustitvi bivšega esesovskega polkovnika Herberta Kapplerja na začasno svobodo se čedalje stopnjujejo. Dejansko gre za vprašanje, ki je dokaj vzburilo duhove v najrazličnejših krogih oziroma razdvojilo javno mnenje na dva tabora: eni so za, drugi pa proti Kapplerjevi izpustitvi: med prvimi gre v majhni meri za ljudi, ki na primer nekdanjega nacističnega kr-voločneža gledajo z iskrenim čutom usmiljenja, po večini pa za take, ki jim je pri vsej zadevi do očitne protidemokratične špekulacije, med drugimi pa za bivše partizane in žrtve nacifašističnega nasilja. Le-ti niso proti Kapplerjevi izpustitvi morda zaradi nekega slepega sovraštva in želje po maščevanju, temveč zgolj zato, da pride s popolno izpolnitvijo Kapplerjeve obsodbe hkrati do zgledne obsodbe zločeste ideologije, ki je povzročila toliko gorja, zlasti pa toliko milijonov nedolžnih žrtev. Ne glede na polemike okoli tega primera pa menimo, da Kapplerja (čeprav še tako bolnega — o njegovem bolezenskem stanju sicer ni nobenih dokazov ali pričevanj) pod nobenim pogojem ne bj smeli izpustiti vsaj toliko časa, dokler bodo v italijanskih zaporih še vedno sedeli bivši partizani. Kapplerjeva izpustitev pomeni grobo žalitev za- ■iiifiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiliiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiliiimiiiiiiiiimiiiiuiiiliui VAL KRIMINALNIH DEJANJ ZAJEL ITALIJO Med napadom na avto roparji ubili zapriseženega čuvaja Ranjen tudi njegov kolega - Med begom roparji ranili karabinjerja - Drzen rop v rimski poštni podružnici MANTOVA, 15. — Štirje banditi, ki so se na kraj pripeljali z alfo 2000, so včeraj okoli 9.15 na mostu čez Rad pri Borgu Forte, s streli iz brzostrelk prisodi šoferja dostavnega vozila, da »e je ustavil. Nemudoma so izprazvo dostavni avto, ki je prevažal denar rrar.tovske podružnice Cassa di Risparmio lombardi jskih pokrajin in se s plenom, ki ga ceri jo o. 153 do 170 milijonov lir. oddaljili z alfetto. Na kraju so pustili aifo, a tudi mrtvega 31-letnega zapriseženega čuvaja Francesca Me: toro iz Mantove in njegovega ranjenega kolego, 60-letna Giulia CAnsehjia, Prci'l:~va je ugotovila, da so bandit: stiejjcli v trenutku, ko sta se čuvaja z-»v°dia ropa in sta segla po samokres h. Z rafalom so jima preprečili vsak obpor, zaradi česar so ao lrirn» bardili nemoteno od- dplj'ii z alfetto, « * * VICEM"*, 15. — Dva zakrinkana bardita «a danes zjutraj z orožjem v roko n nrictVn tri uradnike poštnega c ola v Cavezzale di Monticelo coite O4'o k 7'du, se polastili J. midjona IT v gotovini in 2 milijonov v ček'o ter se skušala oddaljiti. Medtem je r*ri.. ženska o-pomrJa rega karabinjerja Pie-ira Mori'n», ki je bil nedaleč od pošte, na rop. Mož postave je potegnil samokres in se podal proti pošti, a tedaj sta roparja streljala nanj in ga ranila. Takoj zatem sta se zatekla v avto, kjer ju je čakal pajdaš, in izginila brez sledu. Ranjenega karabinjerja so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu z o-peracijo odstranili kroglo iz pluč. Njegovo stanje je še vedno resno. Med cestnim blokom so ustavili dva mladeniča, o katerih so sumili, da sta roparja. Ugotovili pa so, da sta samo dva tatiča avtov, ki se ropa nista udeležTa. Avto, katerega so se roparji posluždi za izvedbo kriminalnega dejanja, je bil ukraden. Tega so kasneje našli kakih 10 km od Cavazzaleja. * * * RIM, 15. — Z bliskovitim vdorom v poštno podružnico v Ul. Squillace so se trije zakrinkani in oboroženi roparji polastili 8 milijonov lir in se z vso naglico odpeljali z avtom, ki jih je čakal na ulici. Kljub temu, da je vdor neznancev vnesel precejšnjo zmedo v podružnici, kjer je nekatere upokojence in upokojenke celo zajela slabost, so uradniki nemudoma sprožili alarm. Policija je v kratkem postavila cestne bloke in pri enem ustavila tri mladeniče, ki so imeli pri sebi okoli 3 milijone lir. Jasno je, da so jih odpeljali na zasliševanje in jih, ker so osumljeni ropa, tudi ..ridržali. nje, za njihove svojce in za vse demokrate. Proti sklepu vojaškega sodišča je odločno protestiralo kakili 50 mladih pripadnikov rimske izraelitske skupnosti, ki so vso noč prebili tik pred vojaško bolnišnico Celio, kjer se od 11. marca nahaja Kappler; pazili so. da ga ne bi s pomočjo teme odpeljali iz bolnišnice. Medtem je skupina okoli desetih oseb skušala vdreti v poslopje, kar pa so jim preprečili agenti javne varnosti. Napadalci so brž nato odbrzeli z avtomobili. Z druge strani je več sto pripadnikov izraelitske skupnosti v družbi številnih študentov uprizorilo protestno manifestacijo s sprevodom do poslopja, kjer ima sedež parlament. Med sprevodom s Trga Venezia do Montecitoria so vzklikali gesla, kakor «Nobenega usmiljenja ni treba za nacističnega krvnika!» in «Kappler: 2.872 umorov v Rimu». Med demonstranti je bilo več svojcev žrtev Ardeatinskih jam. Odposlanstvo demonstrantov je zahtevalo sestanek s predsednikom poslanske zbornice Ingraom. a medtem se je nadaljevalo sovražno vzklikanje proti Kapoler-ju oziroma vojaškim oblastem. Svojci «ardeatinskih» žrtev so celo zagrozili. da bodo ostanke vseh 335 pomorjenih, ki ležijo v Ardeatinskih jamah, prepeljali na domača pokopališča, ko bi Kapplerju dovoli’#' odhod v domovino, torej v Zahodno Nemčijo. Rabin, ki je bil v delegaciji, je med drugim dejal: «Spomenika pri Ardeatinskih jamah ne gre zlorabljati, ne gre ga uporabljati samo za ministrske svečanosti»; Rabin je obenem izrazil željo, naj bi parlament razveljavil sklep o izpustitvi Kapplerja. V odsotnosti Ingraa sta odposlanstvo sprejela kvestor D'Alessio in glavni tajnik poslanske zbornice Maccanico. Člani odposlanstva so zahtevali posebno parlamentarno razpravo o Kapplerjevem vprašanju ter hkrati, naj vlada prepreči odhod bivšega krvnika iz Italije. Prišlo je tudi do manjšega incidenta. ko so demonstrantje ustavili nekdanjega predsednika poslanske zbornice Pertmija in mu očitali, da ni izpolnil obljube — da namreč Kappler ne bo nikoli izpuščen. Proti sklepu rimskega vojaškega sodišča so odločno nastopili med drugimi tudi vsedržavno združenje bivših političnih deportirancev v nacistična uničevalna taborišča, socialistično glasilo «Avanti», uslužbenci deželne uprave v Laziu, ki so včlanjeni v sindikatu CGIL, republikanski poslanec Mammi (v ustrezni interpelaciji, ki jo je naslovil na predsednika vlade) in vsedržavno združenje odlikovancev z zlato medaljo. Kapplerjev primer je toliko bolj zapleten kolikor se postavlja še dodatno vprašanje, kam pravzaprav s kaznjencem; mora ostati v Italiji ali pa sme na tuje? Kaže namreč, da bi Kapplerju morali dovoliti odhod v ZR Nemčijo, ko bi npr. zahteval sprejetje v specializiran zdravstveni zavod, kakršnega v Italiji ni; z druge strani naj bi s stališča njegovega pravnega statusa zopet ne smeli Kapplerju dovoliti, da zapusti italijansko ozemlje, (dg) Za ukinitev kazni na dosmrtno ječo RIM, 15. — Poslanca Gorla in Castellina, ki pripadata demokratski stranki proletarske enotnosti (PDUP) sta predložila poslanski zbornici zakonski osnute/. ki pred- videva ukinitev kazni na dosmrtno ječo. V osnutku je med drugim rečeno, da mora biti obsojenec, ki je v trenutku uveljavitve novega zakon aže presedel 24 let zapovrstjo, takoj izpuščen na svobodo. Po omenjenem osnutku bi bilo treba tudi doprinesti nekatere popravke 64. in 66. členu kazenskega zakonika, in sicer naj pride do teh sprememb najpozneje v roku dveh let. Predlagatelja sta poudarila, da jima je zasnovo zakonskega osnutka o ukinitvi dosmrtne kazni naložil Kapplerjev primer. «Ni prav, da morajo številni obsojenci končat; svoje življenje v zaporu, kr pa so zagrešili manjše zločine, kakor jih je bivši esesovski polkovnik ki ga spuščajo na začasno svobodo» pravita Gorla in Castellina. Zopet potres na Kitajskem PEKING, 15. — Na Kitajskem se je znova tresla zemlja. Potres so zaznamovali okoli 15. ure po srednjeevropskem času ter je trajal kakih 20 sekund. V samem Pekingu so se višja poslopja temeljito zamajala, drugače pa ni bilo posebne škode. Epicenter potresa je bil nekje pri Tangšanu, torej na območju, ki ga je že konec julija podobna ujma hudo prizadela. Računajo, da je jakost današnjih sunkov ustrezala 7. ali 8. stopnji Richterjeve lestvice. NA DELNIH VOLITVAH V FRANCIJI Močno napredovanje socialistične stranke Osebni uspehi golistov na račun kandidatov vladnih strank PARIZ, 15. — Izreden oseben u speh bivšega predsednika vlade de golista Jacquesa Chiraca ki je bil izvoljen s 53,66 odst. že v prvem krogu, in velik napredek socialistov (približno 70 odst.), predvsem na račun vladnih strank in delno tudi za veznikov KPF na delnih dodatnih volitvah je v ospredju zanimanja javnosti in razprav v francoskem tisku. Rezultati volitev so bili tu pa tam kar presenetljivi: predvsem je presenetila zmagoslavna ponovna izvoli, tev degolista Chiracove struje Jeana Tiberija v latinski četrti Pariza, Prav tako preseneča poraz predstavnika Giscardove struje Jeana Pro riola, ki je prejšnjo nedeljo na delnih volitvah prevladal, v dodat nem delu pa je za 251 glasov klonil kandidatu socialistične stranke Loui su Eyraudu. Povečanje števila glasov je po polnoma zadovoljilo tako socialiste kot degoliste, razočarala pa je reformatorje in somišljenike predsednika republike Giscard d'Estainga. Taj nik stranke, ki ni mogel prikriti nezadovoljstva, se je izgovarjal, da so tokrat socialisti pobrali vse. a eia bo na splošnih zakonodajnih vo litvah vsekakor drugače. Tudi vodstvo komunistične parti, je, ki je ponekod pridobila, ponekod pa zabeležila rahlo nazadovanje, se je lotilo analize vzrokov tega delnega neuspeha, ki po mnenju tajnik aCK KPF Charlesa Fiterma-na «predstavlja problem». «Treba bo najti rešitev,» je še dodal. «Nesmi selno bi bilo dvomiti v politično u-mestnost povezave levice, treba pa bo pokazati, da mora imeti v tej zvezi levice komunistična partija svoje pravo mesto. » Smrt v ognju LUINO, 15. — V kraju Placco dì Lavena Ponte Tresa je zgorelo noč-i)0 zabavišče «Lavena d’Oro». Požar je zahteval smrt 36-letne Annunziate Scurrano iz . Taranta, a teže sta bili opečeni čilski državljanki Magali Mugnos Origana (19 let) in Silvia Mugnos Fernanda (26 let). Lažje poškodbe je prejela 31-letna Elbidaui Ziner Bent iz Maroka. RIM, 15. — Zahcdnonemška avtomobilska družba Opel je navila za 3 odst. cene svojih potniških vozil. Podražitev velja od današnjega dne. Zanjo se je odločila tudi še britanska druž ba British Leyland, in Sicer so se njena vozila podražila poprečno za 6 od sto. RIM, 15. — V Rimu je danes umrl znani pisatelj Ercole Patti. Podlegel je neozdravljivi bolezni. Pogreb bo v srftdo ob 11. uri. LECCO, 15. — Na državni cesti Lecco - Milan je prišlo do silovitega trčenja med potniškima avtomobiloma, pri katerem so našle smrt tri osebe, a četrta je bila hudo ranjena. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif|||||l|||||l||||||,um,umilili Ustavilo se je plemenito srce Jeana Gabina PARIZ. 15. — Jean Gabin, zadnji velikan francoskega filma, je danes ob zori podlegel srčni kapi. Gabina so zaradi močnega pritiska v soboto nujno sprejeli v ameriško bolnišnico v pariškem predmestju Neuilly. Kljub skrbni negi, je njegovo utrujeno srce prenehalo biti. Jean Gabin je maja meseca, rodil se je namreč 17. maja 1904. leta, praznoval 72 let življenja. Zadnjič je v filmu nastopil pred poldrugim letom, ko je v «Svetem letu», ki ga je režiral Jean Cayatte, odlično prikazal v duhovnika preoblečenega goljufa. «Kriva je francoska davkarija» je pikro pripomnil časnikarjem ob podpisu pogodbe za nastop v filmu, «ki me, kljub mojim letom, sili k delu». Davkarijo je ta priljubljeni filmski igralec smrtno sovražil in je pred leti to javno izkazal: zavrnil je vabilo na kosilo, ki mu ga je poslal novoizvoljeni predsednik republike Valéry Giscard d’Estaing, kateremu ni oprostil, dejstva, da je bil več let minister za finance, torej glavni krivec njegovih «davčnih» težav. «Nimam namena jesti z gospodom Fiscardom» je ironično izjavil, pri čemer je podčrtal začetnico f, s katero je zamenjal začetno črtko predsednikovega imena. Sicer Gabin ni nikoli ljubil filmskega dela. K temu se je zatekel bolj iz potrebe kot iz strasti. Užival je predvsem v predpredstavah, kjer je po sledovih očeta, tedaj še kot Jean Alexis Moncorgè. prvič stopii na oder. Bil je resnični sin umetnikov: mati je bil operetna pevka, oče pa je uspešno nastopal v mu-sic-hallu. Iri tedaj ga je njegova kariera, tokrat kot Jeana Gabina, popeljala visoko v filmskem Olifnpu. TOREK, 16. NOVEMBRA 1976 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 POLJUDNA ZNANOST 13.00 Oddaja za potrošnike 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Program za najmlajše: Knjiga pravljic Oslovo jajce 17.25 JACK LONDON: Pustolovščine Velikega severa Sedmo in zadnje nadaljevanje 18.15 Poljudna znanost: Otroško risanje 18.45 Jazzbum: ART BLAKEY 19.20 Trije nečaki in majordom — kratki film 19.45 Almanah in Vremenska napoved 20.00 DNEVNIK 20.45 KARL SAND — TV priredba Po dunajskem kongresu iz leta 1815 je bilo omogočeno nemškim plemiškim buržujskim in konservativnim birokratskim krogom, da docela odklonijo nove liberalne ideje, zlasti pa da preprečijo udeležbo pri političnem delovanju preprostejšim slojem. Ta okoliščina povzroči v univerzitetnih krogih hudo razočaranje, saj so bili dotlej univerzitetni študentje prepojeni z liberalističnimi idejami, ki jih je mednje zasejal Napoleon. Vse to privede mladino do raznih nacionalističnih skrajnosti, tako na primer do ustanovitve tako imenovane «Burschenschaft», ki sloni na načelu «časti, svobode in domovine». Prof. Follen, radikalec, poziva mladino odkrito k nasilju proti političnim nasprotniom, pri čemer naleti na podobne skrajnosti z druge strani. Skratka, gre za soočenje med različnimi vrstami slepega fanatizma, ki privede Karla Sanda do tega, da izvrši umor; slednji spravi v težave poleg samega Sanda tudi njegove tovariše ter še olajša Metternichu zatiralno akcijo 22.20 ODPRTA ŠKATLA Dogodki, mnenja in osebnosti tedna Danes je na vrsti drugo nadaljevanje tedenske rubrike, ki jo vodita Gaetano Nanetti in Angelo Campanella. Oddaja zadeva raznovrstna kulturna vprašanja v širšem smislu in sloni tako na intervjujih oziroma razpravah, kakor na neposrednih filmskih pričevanjih. Svojevrstni ustroj oddaje nam ne dovoljuje, da bi vedelj že sedaj za vsebino današnjega programa Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim — filmska rubrika 13.00 DNEVNIK ŠT. 2 - Ob 13. uri 13.30 Slovar: Dejanja, ki sledijo besedam 14.25 Temi - NOGOMET: Italija — Francija Under 21 17.00 Ujetnik — telefolm 18.00 Poljudna znanost ARHITEKTURA: Brooklynski most v New Yorku 18.25 Rubrike dnevnika št. 2: Parlament, Šport 18.45 Oblika dela se spreminja: Mladina in zaposlenost 19.45 DNEVNIK — ODPRTI STUDIO 20.45 CARO PAPA’ — komičnj film Serija komičnih televizijskih filmov «Father, dear father», ki jo vodi W. G. Stuart sloni na dogodivščinah angleške buržujske družine. Slednjo sestavljajo oče, znan pisatelj kriminalk in scenograf, ki ga pooseblja igralec Patrick Cargill, polemično na strojeni hčerki in služkinja, katerim se pač sproti z dogajanjem pridružujejo še druge osebe, tako tudi protagoirstova bivša žena. Odtod raznovrstne avanture, ki pa jih sedaj ne bomo razkrili Italia bella mostrati gentile Oddaja o italijanski ljudski pesm; DNEVNIK DOSJE — Dokument tedna Ob koncu DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 10.00 TV ŠOLA Od Varšave do Krete, Varstvo okolja. Zemljepis, Angleščina. Prirodoslovje, Risanka. Glasbena vzgoja itd. ŠOLSKA TV : Tujci v domovini — Koroški Slovenc; Oddaja je zanimiva, ker so jo posneli avstrijski avtorji, in reči je treba, da avtorica oddaje dr. Oberstallerjeva n; imela pomislekov pri obravnavi tega za Avstrijce tako kočljivega vpraša nja. V razpravi v drugem delu oddaje namreč na vprašanje predstavnika socialistične stranke, zakaj ni zajela v oddajo tudi uradnih mnenj kanclerja in deželnega glavarja, je odgovorila, da ta mnenja že vsi poznajo in da so bili predstavniki strank povabljeni prav zato, da bi ob tej priložnosti izrekli svoja mne nja. ne poznajo pa vs; mnenj tistih neznanih Slovencev, ki jih duši pritisk germanizacije in gospodarskih razmer 17.15 Vrtec na obisku 17.30 Pavel v akciji — serijski film 18.00 Obzornik 18.15 NE PREZRITE: Pesmi štirih po dvajsetih letih 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Pogovgr o .. . 20.55 1. Silone: VINO IN KRUH — nadaljevanka 21.55 DNEVNIK 21.15 22.00 8.00, 14.45 Koper — barvna 19.30 20.00 20.15 ODPRTA MEJA — slovenska oddaja Otroški kotiček — risanke DNEVNIK 20.35 MOG IZ ZASTAVLJAVNICE - celovečerni film 22.05 Aktualna tema — dokumentarec 22.35 Po domače z ansamblom Savski val Zagreb 17.45 Italijanski muzeji 18.45 Glasbena oddaja 20.00 Po stezah mladosti, po stezah časa 20.50 VELI?! RAZISKOVALCI — serijski film TRST A 7.00, 10.00. 11.30, 12.45, 14.00, 15.30, 18.00, 19.15 Poročila; 7.20 -12.45 Dom in izročilo: Glasba in kramljanje, Koncert sredi jutra, Jazzovski utrinki, Liki iz naše preteklosti, Glasba po željah; 13.15- 15.30 Za mlade: Sestanek ob 13. uri; Z glasbo po svetu, Mladina v zrcalu časa, Glasba na našem valu; 16.00-19.00 Kultura in delo: G. Donizetti: Lucia di Lammer-moor - opera, Za najmlajše. Problemi slovenskega jezika, Slovenski zbori. KOPER 7.30, 8.30. 12.30, 14.30, 16.00, 18.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 8.35 Zborovsko petje; 10.00 Z nami je: 10.35 Pesem dneva; 10.45 Glasba in nasveti; 11.30 Orkester Baiardi; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mladina pred mikrofonom; 14.35 Valčki, polke in mazurke; 15.10 Slovenski popevkarji; 16.45 Poskočne; 17.00 Mladim poslušalcem: 18.00 Posnetki iz našega studia: sopranistka M. Vuga-Hrovat; 19.30 Pop glasba; 21.00 Literarna oddaja; 21.35 Komorna glasba; 22.00 Diskoteka sound. RADIO 1 7.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 7.30 Budilka m Včerajšnje kronike: 9.00 Vi in jaz: 10.00 Posebna reportaža; 1LOO Strnjena opera; 12.10 Glasbeno-govorni spored; 13.30 Identikit plošče; 14.05 Ideje in mnenja 0 Italijanih; 14.30 Radijska nadaljevanka: 15.35 Zabavni program. 18.30 Glasba in besede; 19.10 Nabožna oddaja; 19.30 Radijska P1’1; redba; 22.35 Sodobni italijanski glasbeniki. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14-00. 18.00, 22.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci-• 7.30 Iz naših sporedov; 8.01 GlaS] bena matineja: 9.05 Radijska šola. 9.30 Iz glasbenih šol; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti. 12.40 P° domače; 13.30 Priporočajo vam.... 14.05 V korak z mladimi: i5-w Dogodki in odmevi; 15.45 Narava in človek: 19.20 Zabavna glasba, 20.00 Slovenska zemlia v pesna in besedi; 20.30 Radijska igpa: 21.30 Zvočne kaskade; 23.05 Lite rami nokturno: 23.15 Popevke se vrstijo.