Leto VI. Hrastnik, 30. 4. 1970 St. 4 Urejuje uredniški odbor: Kozole Drago, Vračun Viljem, Rački Viktor, ing. Tramte Franc, Str-garšek Janko, Janežič Alojz, Gerhard Jože. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. - Izhaja stalno na 8 straneh vsakega 5. v mesecu. — Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. št. 81-622 — interno 19. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje V V RAZMIŠLJA NJA 0 MSI N A D A L J P Ul POTI Že v zadnjem našem časopisu sem omenil neka družbena izhodišča o nadaljnjem zaznamovanju našega razvoja. V mislih sem imel grobe osnutke in koncepte širšega družbenega razvoja Jugoslavije, pri tem tudi Slovenije in našo idejo v celotnem srednjeročnem in dolgoročnem razvoju našega podjetja. Danes pa bi rad omenil nekaj več detajlnih stvari, ki so plod razmišljanja, vendar niso to uradno iznešena razmišljanja in koncepti. Mislim, da smo dosegli v našem dosedanjem razvoju neko primerno stopnjo produkcijskih sil, ustvarili neko dinamično in tudi produktivno proizvodnjo, ki pa je gledana skozi drobnogled in preanalizirana v detajle tudi na nekaterih mestih nekoliko obolela. Ne vem, če bi lahko s temi besedami pravilno ocenil celotno strukturo našega proizvodnega potenciala, celoten spekter našega asortimana in celotno vrednost našega blaga na tržišču. Ko sem razmišljal o vseh teh vprašanjih, se mi jasno sili v ospredje misel, da smo na nekaterih asortimanih naše proizvodnje dosegli veliko produktivnost, ustvarili take serije proizvodnje, da se je s tem omogočilo primerno izkoriščanje razpoložljivih visoko produktivnih kapacitet. Tudi kvaliteta tega asortimana je primerna in se lahko postavi uspešno ob stran drugih evropskih proizvodnih zmogljivosti. Na klasičnem proizvodnem asortimanu ročnega blaga pa mislim, da je možno doseči nekoliko boljše uspehe še z detajlnim preanalizi-ranjem asortimanov, ki jih proizvajamo in z nekoliko pametnejšim odnosom do dela, do kvalitete dela in do zahtev tržišča. Pod vprašanjem naše normalne zmogljivosti pa imam tele proizvodne kapacitete in njihove asortimane: To so polavtomatsko stiskani izdelki in izdelki steklene embalaže, izdelani na polavtomatskih strojih. Ta tehnologija in kvaliteta njene proizvodnje je pod velikim vprašanjem današnjega časa in se ne bo mogla več obdržati na teh asortimanih. Na tem nivoju, kot ga imamo danes, se je pa potrebno zaradi potreb stabilnega obnašanja na tržišču spremeniti z modernejšo, bolj produktivno in tudi bolj kvalitetno proizvodnjo. Tukaj se pred nas postavlja nekaj osnovnih vprašanj nadaljnjega razvoja, ne- kaj dilem, ki jih bo potrebno razčistiti. Prvo vprašanje je, v kakšnem času in kako smo v stanju vso to zastarelo tehnologijo zamenjati z novo modernejšo, in drugo, kako uspešno doseči prekvalifikacijo ljudi, ki na teh asortimanih danes proizvajajo in ki bodo morali svoje mesto prepustiti strojem. Vidim naslednje rešitve: zelo precizno in terminira-no bo potrebno izdelati detajlni program nadaljnjega vlaganja v avtomatizacijo teh proizvodnih zmogljivosti, na drugi strani pa izdelati koncept prekvalifikacije ljudi in izvršiti tak izbor novih asortimanov, na katerih bodo lahko z obstoječo proizvodnjo, vendar na bolj kvalitetnem steklu, ljudje zaposlili svoje fizične in umske zmogljivosti. To bo možno doseči po mojem mišljenju le za tiste kvalificirane in visokokvalificirane delavce, ki bodo pripravljeni doumeti, da je potrebno pri delu stalno dopolnjevati svoje znanje in s tem dosegati tudi večje proizvodne in ekonomske učinke. Računamo, da se mora obstoječa polavtomatska proizvodnja preusmeriti na strojno izdelavo opalnega stekla, kjer so možnosti še precejšnje in naša naloga bo, da bomo pravočasno vzpostavljali take talilne kapacitete, ki bodo kos zasledovati potrebe na tržišču, dati dovolj velike količine blaga in s tem omogočiti racionalno zaposlitev kvalificiranih ljudi. Druga možnost je v tem, da se v naš obstoječi asortiman blaga uvedejo proizvodi, kjer se zahteva precejšnja preciznost dela, drugačna vrsta stekla in ki se lahko uspešno kosajo na tržišču z drugimi, s tem pa dobi tudi delo, ki ga ti ljudje vlože v tak proizvod, svojo družbeno zagotovljeno vrednost. Ne bi mogel reči, da smo siromašni na takih novih idejah in mislim, da ste že lahko videli, da smo z nekaterimi preizkusi za nas nove proizvodnje skušali izvršiti preizkus naših sposobnosti za proizvodnjo novih asortimanov. Kot vse izgleda, so ti preizkusi uspešno zaključeni, kar pa je najbolj zanimivo, je to, da so doživeli veliko zanimanje med zaposlenimi, saj je bilo tudi precej gledalcev, ki so te naše poizkuse opazovali. To je le začetek. Ta proces bo moral biti v letošnjem letu pripeljan računsko in tudi tehnološko do konca, saj bo (Dalje na 2. strani) Ob delavskem prazniku /. maju čestitajo vsem članom kolektiva CENTRALNI DELAVSKI SVET UPRAVNI ODBOR SEKRETARIAT ZK TOVARNIŠKI KOMITE ZMS TOVARNIŠKI ODBOR SINDIKATA UREDNIŠKI ODBOR »STEKLARJA« Razmišljanja o naši nadaljnji poti (Nadaljevanje s 1. strani) potrebno v omenjeni dve smeri že proti koncu letošnjega leta ali najkasneje v začetku prihodnjega izvršiti razporeditev naših proizvodnih zmogljivosti. Mislim, da bomo tudi lahko v naslednjih letih zelo uspešno razvijali visokokvalitetno ročno proizvodnjo na tistih asortimanih blaga, kjer konkurence s strani takšnih ali drugačnih strojev danes ni in kjer je možno z majhnimi serijami ali pa tudi s srednjevelikimi doseči zaželene ekonomske učinke. Takšen izgled, na grobo povedano, bi po mojem mišljenju bil sprejemljiv za našo tovarno, v mislih imam izgled strukture asortimana in strukture tehnologije, vendar pa bo potrebno, da se v tem procesu predelave steklene mase naredi in izpelje tudi jasen projekt modernizacije dodelave. Ne smemo pričakovati, da bomo lahko zelo drago ročno proizvodnjo dodelavah na star klasičen način, potrebno bo v dodelavo uvesti nekaj modernih produktivnih strojev, predvsem pa omogočiti takšen način dodelave, da bo pot izdelka po možnosti že zaključena na koncu hladilne peči in ga bo pričakovalo v nadaljnjih operacijah dela samo še eventualno oplemenitenje. Seveda nam bodo tudi te racionalizacije sprostile določeno delovno silo, ki je danes zaposlena na klasičnih oblikah dodelave stekla. To pa ne sme biti vzeto tragično, saj je možnost zelo velika, da tudi z novimi asortimani blaga z novo proizvodnjo omogočimo v dodelavi večjo produktivnost in večjo rentabilnost teh zaposlenih, saj bi dodelavah izdelke, ki naj imajo na tržišču nekoliko višjo vrednost. Seveda pa je potrebno, da se istočasno ti ljudje uspešno priučujejo v strežbi strojev, ki morajo nadomestiti klasični način dodelave, s tem pa bistveno povečati propustnost dodelavnega oddelka z istim številom zaposlenih. V vsem tem ima pomembno mesto tudi dodelava, odnosno oplemenitenje steklenih izdelkov. V mislih imam današnji obseg dekorimega oddelka, ki s svojo proizvodnjo nekako prispeva k povečanju vrednosti izdelkov osnovne steklarske proizvodnje. Ta proizvodnja se bo po mojem mišljenju lahko uspešno razvijala in tudi širila, morala pa bo pokazati več elastičnosti, več smisla za dogajanja na tržišču, več občutka za spremljanje okusov. Seveda bodo vse te spremembe v naši proizvodni zmogljivosti zahtevale tudi bistveno drugačno organizacijo notranjega transporta, bistveno drugačen sistem dela v skladišču in ekspeditu, za kar so že izdelane idejne študije, ki pa jih bo potrebno vključiti v celotno študijsko gradivo. Seveda pa je potrebno za detajlno izdelavo takega projekta precej časa, precej volje, znanja in tudi hrabrosti. Mislim, da bo potrebno zaradi tega nekaterim ljudem v podjetju naložiti to kot njihovo prioritetno nalogo, kot permanenten posel v njihovem vsakdanjem službenem angažiranju, ker ti procesi sestavljanja razvojnih projekcij se ne zaključujejo, biti bodo morah stalno prisotni kot za soudeležbo iz sklada za financiranje komunalne dejavnosti občine Hrastnik pri modernizaciji cest in javnih poti na območju občine Hrastnik za leto 1970. Skupščina občine Hrastnik je na seji obeh zborov dne 9. decembra 1969 sprejela program modernizacije cest IV. reda in javnih poti na območju občine Hrastnik za obdobje 1970—1974. Program modernizacije cest IV. reda in javnih poti je bil dostavljen vsem krajevnim skupnostim na območju občine Hrastnik z namenom, da bi tudi krajevne skupnosti, volivci in delovne organizacije v okviru danih možnosti prispevale k realizaciji sprejetega srednjeročnega programa, ker občina ni v stanju v ta namen zagotoviti potrebnih sredstev, da bi se program lahko uresničil v nakazanem obdobju. Upravni odbor sklada za financiranje komunalnih dejavnosti občine Hrastnik smatra, da so imele krajevne skupnosti od sprejema programa modernizacije cest in javnih poti dovolj časa, da so lahko izdelale za leto 1970 programe za ureditev cest na svojem območju. Upravni odbor sklada je zavzel stališče, da morajo krajevne skupnosti predložiti temu skladu opis in obseg del, prioritetni red in sestavni del našega vsakodnevnega dela. Borba za plan, borba za dosego zastavljenih projekcij je eno, borba za nove ideje, za nove daljnoročnejše projekcije pa je drugo. Ce to ne bo med sabo povezano in če ta borba za ideje in za nove projekcije ne bo prednjačila in imela v sebi dovolj moči, potem bo prišlo objektivno do stagnacije, ki jo bo težko časovno hitro razrešiti, sam razvoj pa bo v svojem toku moral objektivno zaostati. Zaradi tega je posebnega pomena, da našim samoupravnim aktom, predvsem pa statutu posvetimo toliko časa, da bo v njem res jasno izkristalizirana naša koncepcija nadaljnjega dela, nadaljnje organizacije, ki aproksimativne predračune stroškov za predvidena dela za leto 1970. S finančnim načrtom sklada je za sofinanciranje modernizacije cest in javnih poti za leto 1970 zagotovljenih 80.000 din. Posamezne krajevne skupnosti bodo lahko udeležene na participaciji teh sredstev, če bodo izpolnile naslednje pogoje: 1. da seznanijo vse uporabnike javnih cest na svojem območju o namenu sprejetega srednjeročnega programa urejanja in modernizacije cest ter javnih poti; 2. da izdelajo aproksimativne predračune s tehničnim opisom predvidenih del in po možnosti za ta dela, predvsem pa za obsežnejše rekonstrukcije, pripravijo minimalno tehnično dokumentacijo; 3. da pri izdelavi predračunov in morebitne tehnične dokumentacije sodelujejo pristojne strokovne službe občinske uprave s krajevnimi skupnostmi, glede lastninskih in odškodninskih odnosov s prizadetimi lastniki zemljišča, pravilnih tehničnih rešitev posameznih rekonstrukcij, kakor tudi glede ugotovitve stroškov posameznih predračunskih postavk; 4. da predložijo upravnemu odboru sklada ustrezne sklepe sveta krajevne skupnosti, iz katerih mora biti razvidno predvsem: — višina zbranih lastnih sredstev v gotovini (dokaz o vplačilu na žiro račun sveta krajevne skupnosti), — število delovnih ur, ki so jih naj bo strokovno in samoupravno funkcionalna, ne pa le togo zapisana beseda nekih odnosov. Ti samoupravni akti ne smejo ostati mrtvo rojeno dete, mislim dete, ki ne doživlja razvoja, ki ne doživlja notranjih sprememb in ki se ne prilagaja stanju, ki ga vsakodnevno proizvodno tržno gospodarstvo zahteva. Ko bomo vse to spravili v tak okvir, ki ustreza okviru idej našega nadaljnjega razvoja, potem bomo lahko medsebojne stvari tako funkcionalno povezali, da ne bo prihajalo do zastojev, do izgube časa, do izgube tempa v premikanju potez na šahovnici našega tržnega gospodarstva. pripravljeni izvršiti občani oziroma drugi uporabniki cest (dokaz podpisana izjava posameznika), — opravljeni prostovoljni prevozi gradbenega materiala (dokaz podpisana izjava prevoznika), — predlog zahtevka za participacijo sredstev iz sklada za sofinanciranje; 5. predvideni začetek izvajanja del ter predvideni rok dograditve objekta; 6. način oddaje gradbenih del v izvajanje. Upravni odbor sklada je zavzel tudi stališče, da bo obravnaval vloge posameznih krajevnih skupnosti le v primeru, če bodo izpolnjeni pogoji, kot so navedeni v točkah od 1. do 6. Glede na višino lastne udeležbe posameznih krajevnih skupnosti Ido odvisna višina soudeležbe sredstev sklada pri sofinanciranju za predlagani obseg del. Odstotek udeležbe sredstev iz sklada bo za vse krajevne skupnosti enak in se bo gibal med 25 do 50, odvisno od števila zainteresiranih krajevnih skupnosti in višine predračunskih vrednosti. Skrajni rok za predložitev zahtevane dokumentacije upravnemu odboru sklada za financiranje komunalnih dejavnosti je 15. maj 1970. Pred odobritvijo sredstev iz sklada bo posebna strokovna komisija tega sklada izvršila ocenitev opravljenih del na terenu z namenom, da se ugotovi kvaliteta in obseg del ter dejanska vrednost, opravljenih del. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiim Martin Mlinar Iz dela občinske skupščine Hrastnik OBČINSKA SKUPŠČINA BO FINANČNO PODPRLA PRIZADEVANJA KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZA MODERNIZACIJO CEST IN JAVNIH POTI INTERNI NATEČAJ Članom in članicam kolektiva Steklarne Hrastnik česti- = tamo k prazniku dela z željo, da bi v prihodnosti imeli še = več delovnih uspehov. | Občinska skupščina Hrastnik \ iiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiijiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Nekaj iz dela občinske skupščine v mesecu maju 1970 Po programu za delo občinske skupščine in njenih organov v prvem polletju 1970 naj bi Skupščina občine Hrastnik v tem mesecu zasedala dvakrat, in sicer: 1. v prvi polovici oba zbora na skupni seji; 2. v drugi polovici pa zbor delovnih skupnosti na ločeni seji. Na skupni seji naj bi oba zbora obravnavala naslednja važnejša vprašanja: 1. Po predlogu naj bi se spremenile maloprodajne cene za mleko, in sicer se predlaga povečanje maloprodajnih cen od sedanjih 1,45 na 1,60 din za liter, predvsem iz razloga večjih odkupnih cen pri proizvajalcih, ker dosedanje niso vzpodbujale proizvajalce k večji proizvodnji. 2. Komisija za vprašanja invalidov in borcev NOV je pripravila (Dalje na 3. strani) DELO KLUBA MLADIH PROIZVAJALCEV STEKLARNE HRASTNIK V OBDOBJU 1969 - 1970 Premostili smo prve začetke ustanovljenega kluba mladih proizvajalcev. Delo ni bilo lahko. Bilo je potrebno, da se v tej nepolitični organizaciji najde smer delovanja, katera naj bi bila v korist mladim, članom delovne skupnosti in kolektivu samem. Zastavljen je bil program, ki je omogočil mlademu človeku izpopolnjevanje na delovnem mestu, ga usmerjal in mu zastavljal delovne naloge. Zelo težko je danes podati jasno sliko dela kluba mladih proizvajalcev, ker še niso začele delovati vse oblike delovanja kluba, ki smo si jih v programu zastavili. Ce pogledamo delovanje kluba V prejšnjih obdobjih in delovanje kluba danes, se le-to bistveno razlikuje. Začrtali smo si pot, pot izobraževanja proizvajalca ne glede na njegovo starostno dobo. Glede na specifičnost steklarstva in samo predelavo steklene mase, zahteva danes steklarski poklic »celega« strokovnjaka, ki bo vedno sposoben izdelati kvaliteten proizvod. Glede na obrtniški način predelave stekla smo prisiljeni, da se izpopolnjujemo v to smer, čeprav na drugi strani v našo proizvodnjo prihaja vedno več strojev za predelavo stekla. ORGANIZACIJA DELOVANJA KLUBA Za nemoteno delovanje kluba smo morali tudi organizacijsko utrditi naše delovanje. Postavili smo glavni odbor in pododbore, razdelili zadolžitve in kompetence po posameznih področjih. SHEMA DELOVANJA Glavni odbor KMP Odbor za praktično izobraževanje Odbor za teoretično izobraževanje Odbor za kulturno zabavno življenje Pododbori notranji obrat DELO ODBOROV KMP: Glavni odbor na svojih sejah koordinira delo pododborov, spremlja izvajanje postavljenih nalog, sprejema letni predračun, vrši nadzor nad sredstvi kluba in rešuje vsakovrstno problematiko. Za svoje delo je odgovoren predsedstvu Zveze mladine steklarne. Odbor za praktično izobraževanje Funkcija tega odbora je zelo pomembna za delovanje kluba. Ta odbor vrši preko pododborov praktične ure po vseh oddelkih. Za izvajanje praktičnih ur so vključeni mojstri, ki s svojimi nasveti in strokovnostjo pomagajo pri strokovnem izpopolnjevanju. Samo izpopolnjevanje se vrši v smereh, katere so za določene oddelke najbolj pomembne. To se rešuje skupno z vodji oddelkov. Odbor za teoretično izobraževanje Pripravlja program delovanja kluba, prireja seminarje, nudi po- NEKAJ IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE V MAJU 1970 (Nadaljevanje z 2. strani) za obravnavo in potrditev na skupščinski predlog sprememb pravilnika o kriterijih za podeljevanje priznavalnin upravičencem na območju občine. Ugotovljeno je, da so sedanje priznavalnine odmerjene po kriterijih iz leta 1966, med tem časom pa so nastopile večje spremembe predvsem pri življenjskih stroških. Zato komisija predlaga, da se priznavalnine nasproti letu 1966 povečajo v povprečju za 75 o/o. Prav tako je treba določiti najnižjo stalno priznavalnino, ki naj ne bi bila nižja od 100 din. V občini Hrastnik trenutno prejema stalno priznavalnino okrog 40 upravičencev, skupni stroški pa bi po novem predlogu letno znašali okrog 80.000 din. 3. Skupščina bo na tej seji obravnavala tudi okvirni program za praznovanje občinskega praznika. Po predlogu naj bi se praznovanje združilo z otvoritvijo nove kinodrovane na Logu, 45-let-nico obstoja pevskega zbora Svobode I. Hrastnik ter s športnimi in drugimi tekmovanji. Letošnje praznovanje naj bi trajalo od 1. do 7. 7. 1970. 4. Na seji v maju bosta oba zbora skupščine razpravljala tudi o poročilu organa za kaznovanje prekrškov v občini in pa poročilo o delu in problemih postaje milice Hrastnik. Zbor delovnih skupnosti pa naj bi v drugi polovici maja obravnaval naslednje zadeve: — razpravljal bi o zaključnih računih delovnih organizacij za leto 1969, kar je pripravila SDK —• podružnica Trbovlje; — iz podatkov je razvidno, da so vse delovne organizacije v občini to leto uspešno zaključile ter ni primera prikazanih izgub. Prav tako bi na tej seji obravnavali poročilo sklada za negospodarske investicije o porabi sredstev za negospodarske investicije (izgradnja ceste Hrastnik — Cerdenec, Hrastnik — Trbovlje, predpriprave za pričetek izgradnje dodatnih šolskih kapacitete pri šoli NHR in podobno) ter o možnostih za nadaljno zbiranje sredstev po dogovorih med skupščino oziroma skladom in delovnimi organizacijami. Proučile naj bi se realne možnosti, da se zbiranje podaljša do roka, ko bodo sredstva zadoščala za realizacijo izgradnje predvidenih objektov v srednjeročnem programu negospodarskih investicij (ceste, šolski objekti v Hrastniku in na Dolu, kopališče). Zasavski premogovniki Trbovlje pa so pripravili investicijski program, o katerem bi prav tako razpravljal zbor delovnih skupnosti v mesecu maju 1970. Urad tajnika brusilnica in slikarnica moč pri organizaciji poučnih klubskih večerov in sodeluje s klubom 67 Hrastnik (do sedaj še ni povezave). Odbor za kulturno zabavno življenje Prireja klubske večere, organizira prireditve, organizira poučne ekskurzije. Pri izvajanju nalog ni bilo bistvenih težav. Imeli smo na razpolago vsa sredstva, katera smo potrebovali pri svojem delu, nudena nam je bila strokovna in finančna pomoč, kar je zelo olajšalo razvoj kluba. remontne delavnice SLIKARNICA V tem oddelku smo v začetku delali zelo v redu. Sedaj je delovna vnema nekoliko padla. Delavke tega oddelka želijo strokovno izpopolnjevanje, vendar hočejo pridobiti kvalifikacije ne samo internega pomena. Remontne delavnice Tu smo uspeli s svojim delom v vseh oddelkih: cizelerskem, strugarskem in ključavničarskem. Delo se je odvijalo na izpopolnjevanju vajencev. Samo delovanje tega odbora je Steklarji pri izdelavi razsvetljavnih teles Delovanje odbora za praktično izobraževanje Notranji obrat — izpopolnjevanje po skupinah: — RŠ — RDBO valjčki — natikalke — izpihalke — MP — MDR lajka V vseh teh skupinah se je vršilo praktično delo ob sobotah. Sodelovalo je približno 40 do 60 mladih ljudi. Sama prisotnost je bila odvisna od programa dela. Brusilnica — izpopolnjevanje po skupinah: — grobo brušenje stekla — rezanje stekla — deseniranje stekla — pregled stekla V tem oddelku smo začeli zelo pozno s poučevanjem. Ko smo pričeli s pripravami, je delo normalno steklo. Sobotnemu deluje prisostovalo 15 do 25 mladih ljudi. bilo zelo dobro in vestno. Postavljene naloge so se v dogovorjenih rokih reševale. Na tem področju smo dosegli majhen uspeh. Odbor za teoretično izobraževanje je v preteklem obdobju opravičil svoj obstoj. Pripravil je program dela, ga večkrat tudi korigiral na priporočilo ostalih odborov. Po-polen neuspeh pa je doživel pri organiziranju seminarjev, klubskih večerov in sodelovanjem s klubom 67 Hrastnik. Odbor za kulturno zabavno življenje V preteklem letu je bila poučna ekskurzija v Rogaško Slatino ter Steklarno Straža. Organizacija ansambla »Magni-fiko«. Organizacija revije najboljših slovenskih ansamblov in pevcev, skupno z revijo »Stop«. Organizacija ekskurzije Rogaška Slatina—Ptuj—grad Štatenberg. (Dalje na 4. strani) Delo kluba mladih proizvajalcev Steklarne Hrastnik v obdobju 1969 -1970 (Nadaljevanje s 3. strani) Organiziranje zabavnega večera s Francem Korenom. Na razširjeni seji kluba mladih proizvajalcev, ki je bila dne 14. 2. 1970, so razpravljali o delu kluba mladih naslednji diskutanti: Rancinger Ludvik To učenje od ustanovitve kluba mladih proizvajalcev je velika korist za nas. Za nas je veliko bolj ugodno kot da damo mlade ljudi v šolo, toda šole za naše potrebe sploh ni. Ta program naj se nadaljuje. Učili bomo tisto, kar je v korist podjetju in nam. Vidovič Franc Spomladi smo v notranjem obratu začeli malo preveč stihijsko, vendar interesa mladih ne smemo zavreti. Veliko finančne koristi nismo naredili v začetku, vendar, v človeka vloženo znanje je kapitalna vrednost. Za napravljene in izdelane artikle se mora urediti evidenca. Roba mora obvezno v skladišče. Germadnik Edo V brusilnici imamo urejeno evidenčno knjigo za izdelane izdelke. Način poučevanja je primeren in v redu. Vsi tisti, ki so se učili, bodo imeli prioriteto pri napredovanju na delovnem mestu. S tem, kar proizvedemo, krijemo stroške mojstrov. Menim pa, da je potrebno mlade ljudi tudi teoretično poučiti in jim nuditi splošen okvir znanja. Vidovič Franc Morali se bomo pogovoriti in razdeliti naloge kluba in kadrovske službe. Danes še dejansko ne vemo, kaj lahko delamo in kaj ne smemo. Zanima nas tudi, kakšni so odnosi med mladimi do dela in kako sprejemajo in izvajajo naše naloge in kako se zanimajo za pomanjkljivosti. Prosim, da bi mojstri o tem kaj več povedali. Štiher Robert Delo se je v redu odvijalo in tudi odnosi so bili v redu. Pripominjam pa, da pri delu na MP stroju ni večjega števila deklet, ki bi se priučile za natikalke, ker vedno prideta v poštev samo dve. Bolje bi bilo, da bi imeli dva stroja — preši, ker bi se lahko učilo večje število deklet. Arlič Stane Delo na »Lajkah« se je v redu odvijalo, vendar ni bil rešen problem dežurnega ključavničarja, ki bi moral biti prisoten pri našem delu. Vidovič Franc Predlog je zelo umesten. Vendar vsa naša sredstva so namensko določena za izobraževanje. Te stvari bi se morale rešiti v poslovniku KMP, katerega bi sprejeli organi upravljanja. Premec Jože V delavnicah smo pričeli z načrtnim delom, čeprav imamo vajence v šolah. Vajenci se med delom ne naučijo veliko, ker nimajo na razpolago stružnic. Med praktičnim delom ob sobotah pa imajo večje možnosti. Tudi pri nas ni šlo brez težav. Vsakdo mora imeti orodje, vendar se vsak od pomočnikov boji za svoje orodje. Zdaj tega problema ni več, ker vidijo, da je naše delo resno. Izdelali smo že stroj za navarjevanje modelov. Izdelali pa bomo še strugarski stroj za struženje obročev za »Lajke«, toda samo z vajenci tega ne bomo uspeli. Moramo imeti zraven tudi strokovnjake. Vidovič Franc Ko smo predlagali, da se ustanovi KMP, smo se bali, da nam ne bo uspelo. Ko smo pa videli, kakšna delovna vnema se je pojavila pri mladih, smo upali, da bomo delno uspeli. Vidovič Franc Premec Jože Cvelbar Lidija Halcer Viljem Kostanjšek Katarina Krašovec Karl Marinkovič Dinul Tovornik Marjana Vračun Viljem Pokraj ec Džordže Klemen Rado Majcen Milan Volfand Frida Janežič Alojz Grum Jože II. Šoba Jože II. Tovariš Vidovič Franc meni, da je potrebno narediti poslovnik o delu kluba. Imamo nerazčiščene mnoge probleme, ki so pa nujno potrebni, da se nekje pravno rešijo. V tem poslovniku bi bilo vnešeno vse, kar vsebuje naše de- V mesecu februarju in marcu so vplivale na rezultate avtomatske proizvodnje predvsem večkratne menjave zaradi manjših serij izdelkov. Rezultati so kljub temu zadovoljivi in nam v sedanjih pogojih dajejo zadovoljivo akumulacijo. Izredno pomembno je za poslovanje, da se proizvodnja iz meseca februarja in marca ni dala na zalogo. Kljub zelo veliki proizvodnji kozarcev, ki dajejo največjo vrednost, vidimo, da jih ni na zalogi, kar gotovo kaže, da je sedaj precej velika konjunktura, katero moramo v sedanjih pogojih izkoristiti. Na IS-1 so bili v proizvodnji v mesecu februarju: Vegeta, Evo, Drago, 20 gr penicilin in Lončki, v mesecu marcu že 160 gr Vegeta, Mojca steklenice, miniaturke in steklenice za Bronzin. Proizvodnja je bila dosežena količinsko meseca februarja s 101 %, marca 90.6 %, po vrednosti 7,9 %, marca 17.6 %. Odpadek nastane v glavnem zaradi večkratnih menjav in neurejenega hlajenja izdelkov. Na IS-2 so bili v proizvodnji meseca februarja: 150 gr medicinke, Idro Pejo, Cocta, Ora. V marcu pa še Frutela in miniaturke. Količinska proizvodnja je bila dosežena v februarju z 99,73 %, v marcu 154,1 %, vrednostno je bilo doseženo v februarju 87,61 %, marca pa 104,9 %. V mesecu marcu je bil količinski rezultat boljši zaradi tega, ker Germadnik Edo Naše delo je že tako daleč, da vemo, kaj je naloga vsakega od nas. Klub mora pripraviti mesečne plane, obenem pa kontrolirati realizacijo programa. Vidovič Franc Konkretnega programa še ne moremo narediti, dokler ne uredimo poslovnika. Naš program praktičnega izobraževanja terminsko ni vezan. Zanima me, če bi tečaje za pre-gledalke stekla ponovili. Menim, da je praktičnega dela na teh seminarjih premalo. — predsednik — podpredsednik — vodja arhiva in blagajne — član — član — član — član — član — vodja strokovnega izobraževanja v notranjem obratu — vodja izobraževanja v brusilnici — član — član — vodja strokovnega izobraževanja v slikarnici — član — član — član lo. Izdelava poslovnika naj se poveri pravni službi. Bil je sprejet sklep, da se z vodji oddelkov izdela interni program dela, katerega naj potrdi glavni odbor kluba mladih proizvajalcev. se je menjal med mesecem asortiman. Zaradi proizvodnje manjših steklenic je bilo proizvedeno večje število komadov, kar je vplivalo na dosežene rezultate. Odpadek je bil meseca februarja 6,9 %, marca pa 3,9 %. Na IS-3 so bili v proizvodnji meseca februarja Tuš steklenice, 8 gr penicilin in Binela, v marcu pa so bile v proizvodnji samo 8 gr penicilin steklenice. Količinsko je bila dosežena proizvodnja februarja 86,14 %, marca 97 %, po vrednosti februarja 87,61 % in marca 96,5 %. Odpadek je bil februarja 10 %, marca 10,5 odstotka. Na H-28 so bili v proizvodnji meseca februarja in marca kozarci E 1105 — 0,2 L, E 1126 — 1/101 kozarci in E 1103 — 0,2 L kozarci za dekoriranje in E 1126 — 0,05 L. Količinsko je bila dosežena proizvodnja februarja 125,3 %, marca 99,1°(> in po vrednosti februarja 120 %,-marca 113,8%. Odpadek je bil februarja 9,5 %, marca 21 %.. V mesecu marcu je večji odpadek zaradi proizvodnje kozarcev E 1106 — 0,05 L. Na U-8 je bilo v proizvodnji februarja zaščitno steklo, kozarci bamby 7,5 unč in 4,5 unč, marca 7,5 unč bamby, kozarci 623 in zaščitno steklo. Količinsko je bila dosežena proizvodnja februarja 98,24 %, marca Rački Viktor To je nujno potrebno pri taks--nem asortimanu kot ga imamo pri nas. V bodoči praksi bi ta predlog izvedli. Vidovič Franc Pripravlja se sistemizacija delovnih mest. Gotova delovna mesta morajo imeti priznane kvalifikacije. Mislim, da bo na tem področju še ogromno dela pri nas. Premec Jože Naše oddelke bi morali malo zbližati v pogledu proizvodnje. Napraviti povezavo, da bi vedeli, da smo odvisni eden od drugega. Obrati so preveč zaprti in tudi odnosi se morajo popraviti. Na ta način bi lahko lažje reševali proizvodne probleme. Sami dobro veste, koliko modelov je pokvarjenih in da bi se dalo kaj boljšega narediti, vendar ne najdemo skupnega jezika. Krašovec Karl Povsod se nekako učijo delati nove artikle, samo proizvodnja tulp bi se izpustila. Menim, da bi bilo tudi temu področju posvetiti več pozornosti, ker danes vsi še ne znamo vse delati. Predlog za nov odbor KMP Vidovič Franc Ko smo pričeli z delom, smo postavili sedemčlanski odbor. Za takrat je bilo to v redu. Pozneje pa se je vedno bolj opažalo, da je ta odbor premalo kadrovsko zaseden. S kadrovsko komisijo pri zvezi mladine smo naredili nov predlog. februarja in marca 103,8 % in vrednostno februarja 112,4 %, marca 105,2 %, Odpadek je bil februarja 7,4 %, marca 12,3 %. Skupni rezultati avtomatske proizvodnje so bili doseženi količinsko v mesecu februarju 98,24 % in vrednostno 103 %., Vsi stroji so proizvedli preko 12 milijonov komadov steklenic v vrednosti 3,999.189,93 din. Odpadek na vseh strojih je bil 10,7 %. V mesecu marcu je bil na vseh strojih dosežen količinski plan s 103,8 %, in vrednostni s 105,2 %.. Vsi stroji so proizvedli preko 14 milijonov komadov v vrednosti 4,841.765 din. Odpadek na vseh strojih je bil 12,3%. V. V. Preklic Zahvaljujem se Dragoje Nikoli in Dragoje Lilijani, da sta odstopila od zasebne tožbe zaradi razžalitve in izraženih besed, ki sem jih izrekel Dragoje Nikoli. Istočasno izjavljam, da so izražena dejstva neresnična. Laznik Ivan Nov odbor Kluba mladih proizvajalcev Rezultati avtomatske proizvodnje meseca Električno kurjenje steklarskih peči (Nadaljevanje) Z dodatnim električnim kurjenjem, to se reče, z dovodom električne energije manjše moči na zato določenih mestih peči, dosežemo zelo ugoden vpliv na toplotna razmerja in tokove steklene mase v peči in tako željeno povečano kapaciteto dosežemo že z manjšo električno energijo in ni potrebno iti na polni teoretični iznos, katerega smo izračunali v prejšnji številki »Steklarja«. Ta sistem zelo učinkovito vpliva na talilno moč peči in lahko dosežemo zelo dobre rezultate, seveda je važno pred tem na modelu peči, kakor iz izkušenj na prejšnjih pečeh, najti najugodnejša mesta za namestitev elektrod. Regulacija električnega dodatnega kurjenja je zelo enostavna in se največkrat nastavlja ročno z večstopenjskim stikalom direktno na transformatorju in to na primerni strani. Elektrode se povežejo z vodniki iz ploščatega bakra, ali pa aluminija. Pri enakomernem odvzemu steklene mase iz peči, se mora približno enkrat na izmeno prestaviti, oziroma nastaviti novo pozicijo na stikalu. Obremenitev elektrod z električnim tokom se kontrolira centralno na komandni omarici električnega kurjenja, kjer so tudi nameščeni vsi ostali potrebni instrumenti. V zadnjih letih se je tudi uvedla kontrolna naprava za temperaturo vodno hlajenih držalcev elektrod in to je hkrati indikator morda obrabljenega ognjeodpor-nega materiala okoli elektrode. Zelo nujno je to namestiti v pečeh, ki niso iz litega materiala (Cohrhard Zac, Zetacah). Priporoča se, da so bloki, kateri nosijo elektrode, iz litega materiala. Največ peči obratuje z nihajočim odvzemom steklene mase, tako da je le nekaj mesecev v letu dosežen maksimalni izkoristek in najbolj ekonomično stanje peči. Tudi pri takih pečeh se izplača namestiti električno dodatno kurjenje. Peč se skonstruira za 75 % njene maksimalne kapacitete. Pri obremenitvah preko 75 % se vključi dodatno električno kurjenje. Prihranil se je material za izgradnjo peči in prostor, ki je večkrat dražji od materiala. Pri obremenitvi peči do 75 % njene zmogljivosti pa talimo stekleno maso samo z oljem. Z dodatnim električnim kurjenjem se doseže povečanje talilne kapacitete in tako tudi povečanje proizvodnje na vsaki peči. Težko je določiti zgornjo mejo povečanja talilne zmogljivosti z dodatnim električnim kurjenjem. Povečanje talilne zmogljivosti se giblje v območju od 20—60 %. Še večja zahteva po povečanju talilne zmogljivosti pa narekuje montažo tako imenovanega »Super-boostinga«. Pri zboljšanju kvalitete stekla, katera se doseže z dodatnim električnim kurjenjem, je v glavnem zmanjšanje niti, mehurčkov in kamenčkov. Elektrode proizvajajo vrtinčaste tokove, ki neposredno obkrožajo steklo. S temi vrtinčastimi tokovi se doseže izboljšanje homogenitete stekla. Če se dovede električna energija v peč, ne da bi istočasno povečali kapacit.eto peči, se dvigne temperatura v bližini elektrode, odnosno v celotni kadi, kar seveda pospešuje bistriini proces. V primeru, da se pri barvanem steklu tvorijo kamenčki, lahko majhno električno dodatno kurjenje ta problem praktično izključi, ker je električna upornost neodvisna od barve stekla. Pri večini dodatnih električnih kurjenj so zahteve po povečanju proizvodnje in izboljšanju kvalitete rešene s tem edinim sistemom, če gre za votlo steklo. Samo za izboljšanje kvalitete stekla je vgradnja električnega dodatnega kurjenja največkrat neekonomična. Izplača se tudi pri kvalitetno boljših steklih, kjer cena izdelka prenese povečane stroške. Vmesna stopnja med električnim dodatnim kurjenjem in popolnim električnim kurjenjem v talilnih pečeh je tako imenovani »Superboosting«, katerega se montira na pečeh, kjer hočemo talilno zmogljivost zelo dvigniti. Montaža Superboostinga pa pride v poštev le tam, kjer ni mogoče povečanje peči, ali pa zaradi poslopja v katerem se peč nahaja. V nasprotju z dodatnim električnim kurjenjem je v tem, da tu ne nastopajo posamezni tokovi, temveč se spremeni celotna karakteristika peči. Tu se zmes ne more držati v talilni coni, temveč se mora konvekcijsko talilni in bistriini proces pretvoriti v vertikalno smer toka zmesi, kjer je celotna peč vključena v električno dodatno kurjenje in se vsi potopljeni deli zmesi stalijo in zbistrijo, predno prispejo do pretoka za delovni prostor. Na ta način lahko dosežemo pri polnem kurjenju gornjega dela peči (npr. z oljem), povečanje kapacitete peči za 100%. Kakor že omenjeno, Superboosting pride v poštev tam, kjer ni možno povečati peči, ali pa je premajhno poslopje, v katerem se peč nahaja. Montira se pa lahko tudi na pečeh, ki talijo steklo take kvalitete, katerega izdelki prenesejo te dodatne stroške. Talilne peči z električnim kurjenjem V glavnem danes obratujejo trije tipi polno električno kurjenih talilnih peči v steklarski industriji. Peč z grafitnimi elektrodami, platinastimi elektrodami in molibdenskimi elektrodami. Zadnji tip je sistem Penberthy. Peči opremljene z grafitnimi elektrodami so bile že projektirane v letu 1930 in so znane po dobrih rezultatih, posebno pri proizvodnji ravnega stekla. Poraba peči je malo poznana, vendar bi lahko peč s kapaciteto 501/24 ur porabila ca. 1600 Kwh/1 t taljenega stekla. V letu 1950 se je razvila poraba molibdenskih elektrod pri taljenju stekla. Danes se uporabljajo v glavnem dve obliki molibdenskih elektrod. Prve so ploščate elektrode sistema Geli, ki se montirajo ena poleg druge in so povezane preko zbiralke, ki se nahaja na obeh stranskih stenah peči. Držaj elektrode se vodi skozi lite bloke, ki nosijo elektrode. Električne smeri toka potekajo počez v talilni peči. Držaji elektrod se hladijo z vodo. Slabost tega sistema je v tem, da je obratovalni čas teh elektrod, kakor tudi peči, odvisen od obrabe elektrode oziroma peči. Zamenjava se lahko izvrši samo tako, da se proizvodnja ustavi. Kakor pri električnem dodatnem kurjenju, ima penberthy vgrajene paličaste elektrode in tu ni problema pri menjavi elektrod, ker se brez vseh težav lahko med obratovanjem brez izpada proizvodnje po potrebi porinejo v peč. Kako je z V mesecu aprilu poteče mandat članom centralnega delavskega sveta, kakor tudi članom svetov ekonomskih enot v zvezi z volitvami, ki so bile izvršene v letu 1968. Določenim članom; to je tistim, ki so bili izvoljeni v letu 1969, pa je potekla polovična mandatna doba. Ob uveljavitvi ustavnih določil ter sprejema statuta podjetja in drugih samoupravnih aktov, pa se je vsebina mandatorstva delno spremenila, tako da po teh spremembah delovne organizacije samostojno določajo način izvolitve kakor tudi mandatno dobo. Mnogi se sprašujejo ali bomo izvršili volitve po določilih še obstoječega statuta ali bodo izvršene volitve na podlagi predloga novega osnutka statuta. S tem v zvezi ni sicer uradnega pojasnila, vendar je komisija, ki je izdelala osnutek, bila na stališču, da bi se izvršile volitve po sprejetju statuta, torej po novih pogojih, upoštevajoč vsa določila, ki jih predvideva nov osnutek statuta. Sprememba je v tem, da se sedaj volijo člani CDS za dobo štirih let. Istočasno tudi svetov organizacijskih enot za 4 leta in da je število organizacijskih enot spremenjeno tako, da vsaka posamezna organizacijska enota, ki predstavlja ekonomsko celoto, predstavlja samostojno enoto. Tako smo iz štirih enot prešli na večje število in sicer osem enot, poleg tega pa Vsaka elektroda pa je opremljena z navoji in se pri obrabi pritrdi nove, katere se zopet po potrebi poriva v peč. Druga velika razlika obeh sistemov je v tem, da sistem Geli uporablja enofazno talilno vezavo in imamo tako neenakomerno obremenitev. Penberthy sistem pa je dosegel enakomerno obremenitev s trifaznim kurjenjem, kakor pri električnem dodatnem kurjenju. Zmes se vlaga preko celotne zgornje površine stekla. Ta metoda omogoča večji izkoristek te popolno električne peči, ker se zmanjšajo sevalne izgube in se zahteva drugi način hranjenja peči. Zgornji del peči s pokritim steklom z zmesjo ima tudi manj kakor 200° C. Pomembna razlika glede na konvekcijsko peč z vodoravnim talilnim procesom je v tem, da se pri vertikalnem talilnem principu vodi vsa zmes preko električne kurilne cone v peči preden gre skozi pretok v delovni prostor. (Se nadaljuje) volitvami? tem enotam dali tudi znatno več pristojnosti, kot so jih imele do sedaj. Istočasno je nastala vsebinska sprememba tudi pri volitvah upravnega odbora, ker upravni odbor v takem sestavu kot je bil doslej, ne bo vec izvoljen, ker bo centralni delavski svet izvolil kolektivno izvršilne organe za posamezna področja. Kolektivno izvršilne organe voli centralni delavski svet sicer po enakem postopku kot se je volil doslej upravni odbor, vendar bo pri tem v te odbore izvoljenih mnogo več posameznih članov delovnih skupnosti, ki bodo tako aktivno sodelovali v našem samoupravnem mehanizmu, vendar ne samo s pravico obravnavanja, temveč s pravico konkretnega odločanja brez centralnega delavskega sveta. Prav iz teh razlogov smo se tudi odločili, da izvršimo volitve po sprejetju statuta, da bomo lahko takoj vsebino dela posameznih samoupravnih organov uskladili s sprejetimi samoupravnimi akti. Na ta način bomo najprej lahko spoznali, kako se bo nova organizacija upravljanja uveljavila v praksi, kakor tudi to, kakšne bodo njene pozitivne in negativne posledice. Pri tem pa se je treba zavedati, da bomo morali z vso aktivnostjo, osebnim zalaganjem, preko osebne in skupne družbeno politične odgovornosti, dosledno postopati po sprejetih določilih. : ! ♦ : : : : % Občinski sindikalni svet čestita vsem delovnim ljudem Hrastnika k prazniku dela L maju in jim želi še obilo delovnih uspehov in prijetno praznovanje Spomini na praznovanja L maja delavcev pred vojno Pred drugo svetovno vojno so imeli delavci edini praznik, ki so ga res slavnostno praznovali, to je bil 1. maj. Napredni delavci, zlasti mladina, so se že mesec dni pred praznovanjem pripravljali na čim slavnejše praznovanje 1. maja s tem, da bi zagodli takratnim buržoaznim oblastnikom, ker niso dovilili ta praznik svobodno proslavljati. Na čelu organizacije je sodelovala takratna ilegalna komunistična partija, SKOJ in napredni sindikati, ki so bili v tem času največji borci za delavske pravice. Za čimboljšo organizacijo smo pripravili v partiji in SKOJ ilegalne sestanke, zaključke pa smo izpeljali prek naprednih sindikatov in društva Svobode. Priskrbeli smo raznovrsten propagandni material, kakor: prvomajsko literaturo, letake z napredno vsebino, ki so pozivali delavski razred na odločen boj proti izkoriščanju, z zahtevo, da oblast prizna 1. maj kot svoboden delavski praznik, rdeče zastavice, ki so bile prepovedane razobesiti na javna mesta, razne fotografije borcev, ki so dali svoja življenja v zloglasni beograjski glavnjači (primer Vlado Vulč) in drugih zaporih, pozive za postavljanje mlajev, krasitev stanovanjskih hiš z zelenjem itd. Vse našteto je bilo treba prek mladine in drugih organizacij spraviti v roke delavcem in izvesti postavljene naloge. Že nekoliko dni pred prvim majem so bili kontrolirani komunisti, SKOJ-evci in simpatizerji partije po takratnih orožnikih, saj so vršili tudi hišne preiskave, poleg tega pa je orožniška postaja za ta čas dobila ojačanje iz drugih orožniških komand. Zelo živo se spominjam predvečera 1. maja v letu 1934. Mladi delavci smo lepo okrasili delavnice brigad v steklarni z zelenjem, na katerega smo navesili tudi rdeče trakove iz krep papirja ali male zastavice. Prav tako smo okrasili tudi domove, zlasti pa je bil okrašen samski dom v koloniji, kjer je zvečer vladalo pravo prvomajsko razpoloženje s harmonikarjem na čelu. Sredi noči je bila stavba, v kateri je bil samski dom, obkoljena z orožniki, v sobo samskega doma pa so prišli trije orožniki z noži na puški, pripravljeni za boj, in nas pozvali, naj mirujemo, z vzklikom »mirno«. Med prišlimi orožniki, ki so bili iz grupe ojačanja iz juga, sem spoznal enega po glasu, kajti mi smo v tem času obkoljevanja ugasnili luč, da smo bolje videli iz teme v svetlobo skozi okno, ga ogovoril po imenu, saj sva skupaj služila kadrovski rok v vojski. Ko me je spoznal, smo vžgali luč in me je nato vprašal, kaj to pomeni, da je vse tako okrašeno, saj smo še postelje okrasili z zelenjem in zastavicami. Odgovoril sem mu, da bo jutri 1. maj, naš največji delavski praznik, ki ga simbolizirajo rdeče zastavice, zelenje pa je znanilec pomladi. Vprašal sem ga, kaj se bojijo, saj ne bomo nikomur ničesar storili, saj smo kulturni ljudje in na drugi strani pa imamo pravico, da se tega praznika veselimo, ker je praznik vseh delovnih ljudi na svetu. Vprašali so, če imamo kakšno orožje, naj sami povemo, da ne bodo delali hišne preiskave. Odgovorili smo jim, da orožja nimamo, ker ga tudi ne potrebujemo, saj se ne gremo vojake. Z orožnikom, ki sva bila skupaj pri vojakih, sva se še nekaj časa razgovarjala, nato so mimo odšli. Zunaj smo šele potem videli, kako nevarno gnezdo je bil za njih ta samski dom, saj je bilo še zunaj nekaj orožnikov, ki so čakali, Predvojni aktivisti na dan 1. maja v Gorah. Kastelic Jože, Plazar Franc, Kumlanc Ivan, Poljšak Franc Po uveljavitvi ustavnih amandmajev so bile vse delovne organizacije obvezane, da s svojimi internimi akti uredijo najrazličnejša vprašanja, ki jih je predhodno urejal zakon oziroma sama ustava. Po uveljavitvi teh ustavnih določil je bilo vsaki delovni organizaciji praktično prosto prepuščeno, da samostojno uredi svojo notranjo organizacijo dela, svojo notranjo ustavo, kakor tudi druge oblike medsebojnih odnosov, ki so pomembne in specifične za vsako posamezno delovno organizacijo. Posebno značilno je to, da je bil za sprejetje teh samoupravnih aktov, zlasti pa temeljnega samoupravnega akta — statuta podjetja — določen rok, ki je že potekel. Kljub temu roku pa večina delovnih organizacij v Sloveniji kakor tudi v Hrastniku ni sprejela samoupravnih aktov, statutov v predpisanem roku. To ni krivda samo delovnih organizacij, temveč tudi družbeno političnih organizacij ne samo na nivoju podjetja, temveč v okviru Slovenije, ker niso bila pravočasno sprejeta osnovna stališča, kako naj se ustavni amandmaji realizirajo v določilih samoupravnih aktov. Tudi naša delovna organizacija je bila dolžna izdelati nov samoupravni akt, ker statut podjetja iz leta 1964 ni bil odraz dejanskega stanja organizacije dela, samouprave, kakor drugih medsebojnih odnosov. V novem statutu so temeljne, nekatere celo revolucionarne spremembe, ki pa nakazujejo, da bo tudi v tem pogledu naša samouprava, zlasti pa decentralizacija dobila več pristojnosti. Najpomembnejše novosti so pri vprašanju odgovornosti, sprejemanju sklepov, pri organizaciji podjetja, kakor tudi organizaciji upravljanja in še manjše spremembe pri medsebojnih odnosih. Ukinjajo se štirje sveti ekonomskih enot in se uvajajo kaj bo s tem obiskom in v tem času, če se ne bo razvila borba. Po prazniku pa me je ponovno obiskal tisti orožnik in mi je v razgovoru dejal, da je dobil zelo dober vtis od fantov v samskem domu, da nismo taki, kakor so nas oni orisali. Da preidem nazaj. Že na predvečer smo mladi člani .partije in SKOJ-evci raztrosili propagandni material v tovarni, okrog stanovanjskih hiš, po cesti in lepili letake in lepake po zidu z naprednimi prvomajskimi parolami, ki smo jih tudi pisali po zidu, po-edinci pa so izobešali rdeče zastave na takih mestih, ki so bili za orožnike nedostopni ali težko dostopni, kot na primer tovarniški dimniki, v gozdu na visoka v dolino vidna drevesa ali skale. Sestajanje na javnih mestih je bilo prepovedano, prav tako zbiranje v grupah nad tri osebe, prepovedane so bile prvomajske paradne povorke. Zato smo organizirali praznovanje 1. maja v hribih na planinskih postojankah, kar je ostalo še sedaj v navadi. Tu smo dali 1. maju praznični značaj. Take izlete smo izkoristili za pobiranje rdeče pomoči v raznih oblikah, in sicer smo prodajali slike borcev komunistov, ki so dali svoja mlada življenja za nove oblike organizacije združenega dela — obrati, ki imajo več samoupravnih pristojnosti kot so jih imeli dosedanji sveti ekonomskih enot. Poleg tega tudi prejšnja različnost v posameznih svetih ekonomskih enot ni mogla dati ustrezajočih rezultatov v samoupravi, ker so bili v posameznem svetu zastopani najrazličnejši obrati oziroma enote, ki po svojem proizvodnem — produkcijskem procesu niso sovpadale. Sedaj imamo več obratov z večjim številom svetov organizacijskih enot, katerim pa je tudi dana večja pristojnost pri nekaterih zadevah. Namesto upravnega današnjo socialistično stvar v zloglasni beograjski glavnjači, prodajali rdeče nageljne ali trakove itd. Seveda pa smo imeli po takih akcijah pozneje tudi hišne preiskave s strani orožnikov, zaslišanja na orožniški postaji in tudi začasne aretacije, kajti še vedno se je kdo našel, da nas je ob takih akcijah denunciral, čeprav nam ni mogel nič dokazati, ker smo bili previdni, komu smo rekli za rdečo pomoč, vendar smo prišli v takih primerih na listo kompromitiranih. Bili pa smo zadovoljni, če smo imeli uspeh pri delavcih v akcijah, na drugi strani pa notranje zadovoljstvo, če smo takratni oblasti buržoazije pognali strah v kosti. To naj bi bil majhen bežen spomin borbe delavskega razreda za priznanje praznovanja 1. maja kot svetovnega praznika delavskega razreda in v kakšnih okol-nostih je bilo potrebno ilegalno vlagati sile za enotnost delavskega razreda v borbi proti izkoriščanju in kratenju delavskih pravic, pa čeprav so včasih za to padale tudi žrtve, da lahko danes svobodno praznujemo 1. maj. Zborujmo in se veselimo težko priborjene svobode! K. J. odbora imamo kolektivne izvršilne organe, ki so organizirani po posameznih področjih delokroga del. Taka oblika daje večjo možnost, da bodo ti kolektivni organi izvrševali sklepe centralnega delavskega) sveta. V tem članku konkretno nimamo namena natančneje opisovati posameznih določil statuta, temveč smo hoteli samo na kratko opozoriti, da gre za znatne samoupravne spremembe, ki pa predstavljajo posebno zahtevnost, zlasti pa aktivnost vseh članov delovne skupnosti kakor tudi družbeno političnih organizacij. Viktor Sušin, dipl. pr. 1. av Preteklo mnogo je že let, ko delavec svobodno hotel je zaživet; Roko on žuljavo je stisnil v pest, ker proletariatu bil je zvest; A delničarji, te pijavke — so ščuvali slabiče zoper stavke; Zastonj vohune gospodar je okrog sebe zbiral, da složnost delavstva lažje bi miniral. Nekoč za praznik dela zastava rdeča vrh tovarniškega dimnika je visela; Iskrile oči so se steklarjev in rudarjev, čeprav to majhna zmaga je bila nad oholim gospodarjem; Korak jim strumno je odmeval v temno noč in zmaga mala jim dajala je duševno moč. Delavci, kmetje, meščani — na mnogih so zborovanjih bili skupaj zbrani; Enakost, bratstvo in mir — zaorila delavska pesem je prek vseh ovir. Leto za letom je minilo in nenehni boj za delavčev obstoj klenil njegov pošteni je značaj; A danes vsa ta borba je za nami, nam zborovanj nihče več ne brani! STATUT V OBRAVNAVI IN PRED SPREJETJEM Alije glasilo odveč? Članek pod gornjim naslovom me ni samo presenetil, ampak je z bolestjo odjeknil v moji zavesti. Kot sem lahko razbral iz vrstic pisca, se je bila porodila v neki vidnejši glavi misel, da je glasilo »Steklar« odveč, ker stane dosti denarja itd. Ne vem, kaj bi ravno na to odgovoril, vendar pa me upravičeni preplah uredniškega odbora sili, da zastavim in dvignem svoj glas za življenje »Steklarja«. Vem in se v polni meri tudi zavedam, da kot upokojeni steklar nimam več nobene možnosti vplivanja na stvari, ki se neposredno tičejo le zaposlenih članov kolektiva. Zato bi hotel v tem članku izstopiti le kot svetovalec, če mi je sploh dana še ta možnost. Da je Steklar kot glasilo kolektiva od vsega začetka izhajanja pa do danes v resnici odigral svojo pozitivno vlogo obveščanja, je razumljivo in več kot dokazano. Čeprav ne trdim tega, da ni tu in tam občasno zanihal že med slab-be lističe, to pa vseeno ne bi smelo biti že merilo za enostransko presojo in oceno. V kolikor Steklar kot informativno glasilo kolektiva ni bil vedno na zavidni višini, leži (po moji presoji) krivda predvsem v tem, ker so mu odklonili redno sodelovanje vidnejši strokovni faktorji podjetja, ki bi lahko z malo volje precej obogatili njegovo vsebino s svojimi zaželjenimi prispevki. Razumljivo, da je zaradi takega izpada Steklar bil osiromašen in nepopoln. Ne bom pretiraval, če glasno povem, ne samo v mojem imenu, ampak v imenu mnogih steklarjev in članov kolektiva, da je Steklar ne samo potreben, ampak danes bolj kot kdaj koli nujen. V obrambo izhajanja Steklarja bom nanizal več konkretnih stvari, ki bodo osvetlile moje trditve. Po pisanju pisca članka sem dobil vtis, da je to glasilo postalo odveč zaradi financ in ker Steklar tu in tam bežno posveti z lučjo v skrivne kotičke. To pa je po mojem edino pravilno, saj je vendar Steklar kot glasilo kolektiva resnično ogledalo, v katerem se vidimo takšni kot smo. Če list le vsebinsko ne odgovarja, mislim da še ni vzroka za preplah. Z malo dobre volje in sodelovanjem strokovnih činitelj ev podjetja bi se dale te stvari izboljšati. Sam uredniški odbor žalostno ugotavlja, da je to sodelovanje omejeno le na pičlo število ljudi. Uredniški odbor ima tudi precej težav z dopisniki iz raznih ekonomskih enot. Kar se tega tiče, bi se dale te težave v doglednem času prebroditi. Tu bi kazalo organizirati dopisniško šolo. Koliko je delavcev v podjetju, ki bi tu in tam rade volje kaj napisali v svoje glasilo, pa ne vedo, kako bi se tega lotili. Ne, zanje pisanje pač še ni naj hujše zlo, tudi ne v čast, tega bi se najbolj morali zavedati voditelji sindikata in člani ZK. Predvsem pa sindikat bi se moral resneje lotiti tega vprašanja, saj bi bilo to v čast organizaciji in kolektivu, ko bi absolventi take šole polnili stolpce Steklarja iz vseh področij javnega udejstvovanja. Kot sem že uvodoma naglasil, ne bi hotel vplesti v svoja razglabljanja še kaka navodila, sem le mišljenja, da je treba iti v širino in prav to bi bil pravi pogoj, saj bi krog sodelavcev rastel in s tem bi dobilo glasilo novo svežino. Tu mislim še naglasiti, da članom kolektiva res ne bo vseeno, kaj se godi z njihovim glasilom. Če so tu vmes morebitne finančne ovire, v kar dvomim, bi bilo prav, da bi se razpisala anketa med člani kolektiva za neki del prispevka za kritje presežnih stroškov. Glasilo »Steklar« je verjetno že postalo pretesno in zato bi bilo prav, da bi se ga razširilo na več strani. Ne bi bilo napačno, ga izdajati dvakrat mesečno. S tem bi lahko zajel in obravnaval Steklar vso problematiko podjetja sproti. Obogateni Steklar s poučnimi strokovnimi, gospodarskimi, političnimi in kulturnimi članki in z dopisi z vseh torišč delovanja članov kolektiva bi list postal željeno in potrebno čtivo. Glasilo Steklar bi lahko postalo še zanimivejše, če bi v njem odstopili stran ali dve tudi prozi in liriki. Upam in sem prepričan, da ta veliki kolektiv premore nič koliko skritih in vrednih talentov. Danes je že težko najti časopis, ki se ne bi šopiril tudi s to zvrstjo literature. Mladim piscem na široko odpirajo vrata, zakaj jih tudi Steklar ne bi odprl svojim lastnim avtorjem. Dobre pesmi in kratke zgodbe, napisane iz življenja delavcev in nameščencev samih, bi Steklarja napravilo zelo prikupnega med bralci kolektiva. In to bi že pomenilo nekak premik k miselnemu poglabljanju, da ne trdim celo h kulturi sami. S tem bi Steklar že postal po-speševatelj in posredovalec kulture kot take, kar bi lahko bilo samo v ponos vsemu kolektivu. O tej zadevi še pozneje, sedaj imam v mislih še nekatere pomembne stvari, katere se tičejo urejanja Steklarja. Naglasil bi, da bi kazalo uredniški odbor malce razširiti in pomladiti z voljnejšimi sodelavci. Tu mislim predvsem na neposredne strokovne delavce iz vrst tehničnega sektorja. Ne bi bilo napačno v uredniški odbor priklicati tudi mladince iz neposredne proizvodnje. Uvesti bi kazalo več uredništev, kot na primer za strokovno gospodarstvo, politično in kulturno literaturo. Ne bi bilo niti odveč, da bi imeli za mladinsko vprašanje in delovanje lastnega urednika iz vrst mladincev samih. Naša tovarna zaposluje najmanj 50 % mladine, ki jih je pa zelo redko zaslediti v javnih institucijah. Ker sem že pri tem vprašanju, bi hotel še spregovoriti o mladini in kulturi na sploh. Mladina sama nas že lep čas opozarja nase s svojim dokaj čudnim in za nas težko doumljivim vedenjem. Mi pa, hote ali nehote, stiskamo glave v pesek pred dejstvi in jih na voljo prepuščamo duševnemu siromašenju. Ali ne bi bilo glasilo Steklar poklicano, da jih povleče iz nagnusnega močvirja propada? Naši kioski so že vsi preplavljeni z ničvredno šaro in kramo, ki negativno vpliva na razvijajoči mladež. V naših kinematografih pa dan za dnem vrtimo do kraja skomercializi-rane filme, ki so vse prej kot mladini primerni. Nič bolje se ne godi na televizijskih ekranih. V krčmah in zatohlih kleteh se zastruplja in utaplja cvet naše bodočnosti, medtem ko naše kulturne 'institucije še komaj živo- tarijo, ker nimajo podmladka. Na primer, pevski zbor in godba na pihala, da ne govoričim še o dramskem delovanju, ki je docela usahnilo in zamrlo. Naše koncertne dvorane so ob predvajanju kvalitetnih koncertov domala prazne, in polne, ko v njih nastopajo ansambli, ki z brundanjem in zvijanjem morijo mladino do nezavestne ekstaze. Lepe pesmi pa po malem že povsem izginjajo kot z njimi vred tudi počasi izginjajo naši nekoč prelepi zeleni logi in gaji, ker jih dan za dnem sušijo prah in strupeni plini in smrdljivi strupi iz elektrarne in kemične tovarne. Naša prva in najvažnejša kulturna institucija »Knjižnica« daje zunanji videz očitne sramote, ker je videti kot zasilno stranišče ob cesti. Krog in krog je do vrh strehe založena z odpadnim gradbenim materialom in smrdljivimi kurniki. Šipe izložbenih oken se drži petletni prah in še te so čestokrat zadelane z reklamnimi plakati. Torej z eno besedo, že je kultura postala v očeh mnogih odgovornih činitelj ev nič vredna šala, namesto da bi prav zdaj kot še nikoli cvetela v tisočih cveto- vih. In vse to nas niti ne gane več. Postali smo gluhi in slepi za vse, kar se očitno dogaja in odvija pred našimi očmi. Pa vendar smo dolžni, sebi in bodočim rodovom, katerim bomo izročili zapuščino, da zlo postrižemo in odpravimo prav sedaj, da bo lahko kalilo lepše in plemenitejše seme. Le kako! Morda s tem, da nam je prepotreben časopis postal odveč? Nanizana dejstva so več kot zgovoren dokaz o nasprotnem. In preko njih ne bi smeli iti brezbrižni in slepi. Steklar kot glasilo kolektiva bi lahko z malo resnejšim in voljnejšim sodelovanjem odgovornih činiteljev podjetja postal že v doglednem času resničen kažipot pri usmerjanju in povezovanju sedaj tavajoče mladine. Lahko bi odigral najvažnejšo vlogo pri dviganju zavesti. Lahko in moral bi postati svetilnik vsem tistim, ki tavajo za našim razvojem. Naj bi k zaključku svojega razglabljanja še vnesel željo upokojencev, da bi se jih ob raznih prilikah spomnili in o njih tudi kaj napisali. Tudi Steklarja bi radi prejemali. Z gorečo željo, da bo Steklar kot glasilo kolektiva še nadalje ostal neokrnjen pri življenju in še naprej odigral svojo vlogo, vas tovariško pozdravlja upokojenec! Pila ■Ki .apasp, —.................................—-------------------------e 1 aa. Pogled na tovarno z novim skladiščem Praznovanje /. maja Bliža se čas prvomajskih praznikov, praznika delovnih ljudi vsega sveta. Opaziti je, da že nekaj let nazaj praznujemo ta praznik le v ožjem krogu in da vse bolj opuščamo skupna praznovanja, ki so vse slabše obiskana, kar pa je popolnoma napačno, kajti praznik L maj so si priborili naši očetje s skupnimi prizadevanji, kar ne bi smeli pozabiti. Za ta praznik je bilo veliko preveč prelite krvi, da bi to lahko pozabili. Ne smemo dovoliti, da so vse redkejše prireditve tudi slabo obiskane. Za letošnje praznovanje so nam pripravili godbeniki in pevci koncert na prostem, ki bo na predvečer 1. maja pred tovarno. Za njihovo prizadevanje in trud jih nagradimo z našo udeležbo, ne smemo dovoliti, da bi bili osamljeni. Tudi strelska družina »Steklar« nam bo pripravila strelsko tekmovanje. Zvečer pa bodimo zbrani ob kresovih na posameznih gričih, ki naj bodo priča naše enotnosti in veselja. V ranem jutru 1. maja želimo, da nas godba na pihala zbudi in naznani lep sončen dan, ki naj nam prinese veliko radosti in lepote. Če nam bo vreme naklonjeno, pa se bomo tudi letos 2. maja zbrali v Gorah, kjer se bomo zopet skupaj razvedrili ob zvokih naših godbenikov. Ne pozabimo: »V slogi smo močni.« — šek — Kako bomo letovali mo ceno od 18 do 20 din, kar pa je glede na podražitev in pa na obroke, ki jih hočemo imeti, razumljivo. Prepričani pa smo, da se cene pijačam ne bodo dvignile. Vpisovanje dopustnikov bodo referenti pri predsedstvu vršili takoj po prvomajskih praznikih, kar pa bomo še naknadno objavili. Že sedaj pa apeliramo na . - - - ' Pogled na pristanišče v Reki člane, da naj se ne odločajo vsi za morje, ker ni toliko kapacitet kot je želja, pač pa naj se preselijo tudi v naš lep gorenjski svet za tistih nekaj dni, ki jih nameravajo preživeti izven Hrastnika. Na ta način se bomo izognili nepotrebnemu prerivanju pri vpisovanju. Kot smo objavili že v zadnjem glasilu, bomo letos vpisovali dva dni. Prvi dan želimo ustreči ti-•stim, ki še niso koristili dopusta v naših domovih. Smatramo to za pravilno, kajti vsi smo člani kolektiva in vsi imamo iste pravice in dolžnosti. S tem hočemo opozoriti, da ne bi bilo nepotrebne jeze, če kdo ne bo letos imel sreče, ker vseh nas je preveč za kapacitete domov. Na kraju nam dovolite, da vsem, ki boste letos letovali, želimo vse lepo, zlasti pa veliko sonca. šek — Prav tako ne bodo porasli stroški prevozom, kajti ponudba podjetja »Izletnik« za avtobusne prevoze je ista kot v preteklem letu. Zaradi lanskoletne finančne izgube v počitniškem domu Portorož smo prvotno bili mnenja, da ne najamemo privatnih sob, ker so le-te izredno drage. Ker pa je že sedaj veliko povpraševanje po kapacitetah doma, smo na zadnji seji to mnenje spremenili in se odločili, da zaprosimo organe upravljanja za pomoč, za plačilo privatnih sob, ker bi znesek za te sobe prav gotovo otežkočil poslovanje v domu, ker ga iz minimalnih sredstev ne bi mogel kriti. Prepričani smo, da bo CDS odobril plačilo najemnine in da bomo v letošnjem letu razpolagali s prav tolikšnimi kapacitetami kot v preteklem letu. S tem želimo, da bi čim več članov kolektiva preživelo svoj dopust v naših domovih, daleč od naše umazane doline. Bohinjsko jezero Zakaj kongres samoupravljavcev? Ker se bliža čas letnih dopustov in prepotrebni oddih članov kolektiva, je predsedstvo sindikata že na dveh sejah razpravljalo o naših potičniških domovih v Bohinju in Portorožu, da bi omogočili našim članom kar najbolj ugodno bivanje za čas, ki ga nameravajo preživeti v naših domovih. Prizadevali smo si, da bi omogočili čim lepše dneve, da bi naši člani v teh nekaj dneh pozabili na vsakodnevne tegobe in skrbi, da bi si pridobili novega elana za nadaljnjo skupno delo v kolektivu. V počitniškem domu v Bohinju bo do pričetka sezone predvidoma urejena kopalnica, ki je v tem domu bila prepotrebna. Urejenih bo pa še nekaj drugih stvari, ki so za poslovanje doma nujne. Prav tako kot v Bohinju bo tudi v Portorožu odpravljeno nekaj stvari, ki so se pokazale v preteklih letih kot negativne. Da bi članom omogočili čim krajše ure, Hotel »Ambasador« Opatija ki jim bi preostale za bivanje v samih domovih, je predsedstvo mnenja, da se nabavi čim več športnih rekvizitov. Kot je razvidno, se uprava kakor tudi predsedstvo sindikata trudi, da domovi ne bi ostali v nemar, ker se zavedamo, da so namenjeni le nam vsem, ki si po težkem delu zaslužimo nekaj dni udobnega počitka. V letošnjem letu je prišlo do spremembe pri upravljanju z domovi. Zaradi boljšega poslovanja domov je vodenje prevzel tov. Moder Leopold, vodja menze. Torej z letošnjim letom ne bo v domovih več upravnikov, pač pa bo v manjšem svojstvu upravnika le glavna kuharica, ki bo skrbela predvsem za dobro počutje svojih gostov. Domovi pa bodo vodeni iz Hrastnika. Upamo, da se s tem ukrepom ne bodo stvari obrnile na slabše, prav nasprotno, pričakujemo boljših rezultatov. Sedanji vodja domov ne bo skrbel za domove samo v času sezone, pač pa tudi v posezoni. Zaradi precejšnje podražitve prehrambenih artiklov se bo dnevni penzion v domovih nekaj povišal, žal pa ob času pisanja članka še nimamo dokončne cene, zato so popolnoma neutemeljene govorice nekaterih o močnem poskoku cen penziona. Z razumevanjem pa lahko pričakuj e- Šesti kongres Zveze sindikatov Jugoslavije je naložil med drugimi centralnemu svetu ZSJ obveznost ob sodelovanju vseh družbenih sil pripraviti sklic II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije proti koncu tega leta, ko bomo praznovali dvajseto obletnico samoupravlj an j a. Na prvi seji odbora za sklic in pripravo kongresa so izbrali tovariša Josipa Broza Tita za častnega predsednika, Dušana Petroviča-Šaneta za predsednika in Bena Zupančiča za sekretarja. Na tej seji in med pripravami se je izoblikoval naslednji koncept II. kongresa samoupravljavcev Jugoslavije: L Drugi kongres samoupravljavcev je naravno nadaljevanje neposrednega dogovora jugoslovanskih samoupravljavcev, ki se je pričel s I. kongresom delavskih svetov. Prvič v zgodovini delavskega gibanja so se sestali neposredni samoupravljavci in na kongresni tribuni izmenjali svoje izkušnje v uresničevanju samoupravljanja. Od uvedbe delavskega samoupravljanja pa je preteklo skorajda že dvajset let — to je dve desetletji velikih in globo- kih revolucionarnih premikov v naši družbi. Samoupravljanje se je vsestransko uveljavilo in postalo neodtujljiva revolucionarna pridobitev ter prevladujoč družbeni odnos, ki omogoča uresničevanje novega družbenega in materialnega položaja delovnega človeka. Zato naj II. kongres samoupravljavcev Jugoslavije s svojimi pripravami, udeleženci, vsebino in načinom dela izrazi stopnjo doseženega samoupravnega razvoja. Kongres naj bo delovni dogovor samih samoupravljavcev, na katerem naj se neposredno, z izraznim jezikom vsakdanje prakse uveljavijo vse pozitivne izkušnje sedanjega samoupravnega življenja. Na kongresu naj se zato kritično premotri našo dosedanjo prakso in izkušnje, bistvene probleme, pojave in težnje samoupravnega razvoja ter posveti največ pozornosti ugotovitvi pogojev, izhodišč in smeri za nadaljevanje samoupravne prakse. 2. Izhajajoč iz osnovnih teženj ih programa družbene reforme ter političnih stališč IX. kongresa ZKJ naj kongres samoupravljavcev ne ostane samo pri razglasitvi splošnih načel in zahtev, ampak naj se povsem določeno zavzame za uveljavitev vseh samoupravnih dosežkov in vsega tistega, kar se je pozitivno odrazilo v življenjski praksi. Hkrati naj kongres podvrže vsestranski družbenopolitični in ekonomski kritiki tudi vse poskuse in težnje, ki nasprotujejo spiošno sprejetemu samoupravnemu razvoju, torej birokratizem, tehnokratizem, ma-nagerstvo, konservatizem itd. (Dalje na 10. strani) tlllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Zveza združenj borcev NOV občine Hrastnik čestita § = vsem članom ZB NOV in ostalim občanom k prazniku dela = 1. maju z željo za dosego novih delovnih zmag. § iilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllillliii PREDRAČUN PREDRAČUN sredstev za praktično izobraževanje v okviru KMP za leto 1970 sredstev za glavni odbor KMP za leto 1970 V okviru KMP se vrši praktično delo v vseh oddelkih Steklarne. Delo se odvija pod strokovnim nadzorstvom — vodstvom mojstrov in poslovodij. Da bi lahko delovanje KMP v praktičnem pomenu potekalo nemoteno, so nam potrebna finančna sredstva za naše delovanje. Ta sredstva gredo prek izobraževalnega centra in delavske univerze Hrastnik. Notranji obrat: Smeri izobraževanja: RŠ RDBO — valjčki MP Natikalke MDR — lajka Prostoročna izdelava Kiko PREDRAČUN SREDSTEV 1 mojster 54 ur 1 mojster 54 ur 2 mojstra 108 ur 2 mojstra 108 ur 2 mojstra 108 ur 2 mojstra 108 ur 2 oddelkovodja 108 ur 648 ur à 8.— din = 5.184 din Delavnice — remontne: Smeri delovanja: Cizelerska delavnica: — izdelava modelov za tulpe — izdelava modelov za IS — stroje — izdelava modelov za razsvetljavo Strugarska delavnica: — izdelava stroja za navarjevanje trnov — izdelovanje stroja za rezanje klešč — izdelovanje vreten za ročne primeže — izdelav rezervnih strojnih delov za avtomate Ključavničarska delavnica: — izdelava stroja za navarjevanje — izdelava stroja za rezanje klešč — priprava za pomočniške strokovne izpite vajencev — izdelava ključavničarskega orodja — izdelava opreme kluba Vodja izdelave in priprave dela 680 ur à 8.— 1 mojster 1 mojster 1 mojster 132 ur 2 mojstra 2 mojstra 2 mojstra 2 mojstra 242 ur 1 mojster 22 ur 1 mojster 66 ur 22 ur 1 mojster 40 ur 1 mojster 44 ur rusilnica: ■ brušenje stekla ■ pregled stekla ■ rezanje stekla ■ diseniranje stekla 896 ur à Slikarnica: — prostoročno slikanje stekla — nalepi j en j e slik — sitotisk 194 ur 112 ur = 5.440,— din 2 mojstra 256 ur 3 mojstri 384 ur 2 mojstra 256 ur 896 ur = 7.186,— din 2 mojstra 84 ur 2 mojstra 84 ur 2 mojstra 84 ur * 252 ur = 2.016,— din Zmesarna: — priučitev topilničarjev 108 ur à 8.— din = 864.— din 108 ur Rekapitulacija predračuna za praktično izobraževanje: 1. Notranji obrat 2. Delavnice 3. Brusilnica 4. Slikarnica 5. Zmesarna 648 ur à 8.- - din 5.184,— din 680 ur à 8,- - din 5.440,— din 896 ur à 8,- - din 7.168,— din 252 ur à 8,- - din 2.016,— din 108 ur à 8,- - din 864,— din .584 ur à 8.- - din 20.672,— din SKUPAJ : Predračun za praktično izobraževanje znaša 20.672.— din. Za predsedstvo kluba mladih proizvajalcev: Franci Vidovič Rekviziti in revije Gramofon 600,— din Plošče 450,— din Časopisi 350,— din Popravila 350,— din Propagandni material 800,— din Stroški s klubom 67 800,— din Naročnina za TV — 6 mesecev 135.— din Naročnina za TV — 6 mesecev 180,— din Skup a j : 3.765,— din Dvodnevni seminar vodstva KMP 600,— din Ekskurzije 2.500,— din Skup aj : 3.100,— din Šport in rekreacija: Namizni tenis 100,— din Šah 100,— din Sankaniada 300,— din Titova štafeta 250,— din Rokometni turnir za stekleno kapljo 300,— din Skup aj : 1.050,— din SKUP. AJ : 7.915,— din Za predsedstvo KMP: Franci Vidovič OB DNEVU ZMAGE Minilo je 25 let, ko je 9. maja 1945 zaplapolala zastava zmage, sreče in veselja za vse naše narode — narode vsega sveta. Tistega dne — nikoli ga ne. bomo pozabili — je naša vojska vkorakala v do tedaj še neosvobojena mesta, iz katerih je neposredno pred tem zbežala hitlerjevska soldateska. To je dan, o katerem smo sanjali vsa leta okupacije, dan, ko je ponosna, neuklonljiva Ljubljana postala svobodna prestolnica svobodnih Slovencev, gospodarjev na svoji zemlji. To je bil dan zmage vseh jugoslovanskih narodov, ki so se štiri leta herojsko zoperstavljali fašizmu in plačevali najbolj krvavi davek v svoji zgodovini za pravico, da živimo na svoji zemlji po svojih postavah, ne pa po postavah, ki so nam jih vsiljevali naduti nečloveški tujci. 9. maj 1945 je bil dan zmage vsega naprednega človeštva. Ta zmaga je ogromno stala. Šestdeset milijonov življenj je ugasnilo zato, ker so izrodki človeštva prižgali bakljo brezumne morije, v kateri so končno tudi sami zgoreli. Med temi šestdesetimi milijoni žrtev druge svetovne vojne je bilo tudi milijon sedemsto tisoč naših ljudi, vsak deseti Jugoslovan je dal svoje življenje za to, da smo lahko dočakali dan zmage. Ob jubilejni obletnici — 25 let dneva zmage — vsaj bežno poglejmo in se spomnimo osvobodilnega gibanja pri nas na Štajerskem. Spomnimo se samo izrednega nacističnega nasilja na Štajerskem že v začetku nemške okupacije. Spomnimo se teh izredno težavnih pogojev za razvoj ljudske vstaje na Štajerskem, ki pa sojih stari, prekaljeni komunisti sredi goste gestapovske in »kul-turbundovske« mreže, kakor hrasti v uničevalni burji, junaško obvladali, ne meneč se za to, da jim je na vsakem koraku pretila razpredena nemčurska izdaja. Toda kljub takšnemu najbolj barbarskemu genocidu od vseh kar jih zgodovina pomni, so komunisti vodili ljudstvo naprej v organizi- rano vstajo. Na štajerskem imamo že v avgustu in septembru 1941 šaleško-mislinjsko partizansko četo, v septembru in oktobru imamo že slavni prvi Štajerski bataljon, ki ga je heroj Franc Rozman-Stane sestavil iz legendarnih proletarcev. Ob tem jubileju se spomnimo vseh krvavih borb bataljonov, herojev Pohorskega bataljona, legendarne II. grupe odredov, Šlan-drove in Zidanškove brigade. Spomnimo se nepozabnega pohoda XIV. divizije s Tomšičevo, Šercer j evo in Bračičevo brigado na Štajersko, pa Vzhodno- in Zahod-nokoroškega, Lackovega, Kozjanskega in Kamniško-zasavskega odreda; spomnimo se nadčloveške požrtvovalnosti štajerskih političnih aktivistov in njihove nenehne borbe z gestapom. Spomnimo se premnogih zdravnikov in bolničarjev, ki so zgradili in požrtvovalno oskrbovali skrite partizanske bolnišnice. Pomislimo na vse, ki so žrtvovali svoja življenja zato, da danes lahko svobodno praznujemo ta veliki zgodovinski dan. Prav zato ta dan za nas Jugoslovane in za vse napredne ljudi v svetu ni samo dan zmage, temveč tudi dan miru. Kako bi tudi bilo drugače, saj smo se borili za to, da bi svet živel v miru, da bi vsak narod lahko bil na svoji zemlji svoj gospodar, da bi narodi vsega sveta lahko živeli po svojih in ne po vsiljenih postavah tujcev. Pred 25 leti smo verjeli in vsaj upali, da je svet zmagal v borbi za trajen mir, za bratstvo med narodi, za pravico vsakega naroda, da si sam kroji svojo usodo. Danes vemo, da v borbi za mir še nismo zmagali, razplamtena vojna ognjišča nam groze, da svet ponovno pade v nove morije. Petindvajset let po devetem maju 1945, ko smo verovali v trajen mir, si miroljubni narodi sveta želimo, da bi tistih 150 milijard dolarjev preusmerili iz potreb za vojno mašinerijo za blagostanje revnih, obubožanih in bolanih ljudi. r. r. PLANINCI V MAJU Ko je že skoraj vse izgledalo, da ne bo več pomladi, pa se je le pokazalo sonce in prebudilo planine. Celega pol leta dolga zima v gorah je torej mimo in sedaj je treba pričeti z delom in izleti. Po sklepih, katere je sprejel Prvomajsko razpoloženje na Kalu zadnji občni zbor, je za letošnjo sezono začrtan bogat program dela in izletov. In kje bomo začeli? Trenutno pripravljamo izlet na Golte v dveh skupinah, in sicer en avtobus za člane PD iz steklarne in enega za planince iz Dola. Rok za prijave bo pravočasno objavljen in želimo, da bi bila udeležba čim večja. S pobiranjem članarine še tudi nismo končali, kajti sklep, ki zahteva povečanje članarine za 50 odstotkov, še ni realiziran. Vse člane kolektiva želimo ponovno opozoriti na ugodnosti, ki jih uživajo planinci v vseh domovih širom po Jugoslaviji na osnovi planinske izkaznice. Že z eno nočitvijo v planinskem domu je povrnjena celotna članarina, pa še popusti na žičnicah, popusti pri potovanjih z železnico v skupinah. Isti popust velja tudi na avtobusih za skupine od petih članov naprej. Za vpis v članstvo PD je še čas do konca meseca maja. V steklarni dobite izkaznice pri tovariših: Žlindra Otu, Križaj Mir- ku v delavnicah in pri Volfant Viktorju ml. Vsi ostali prebivalci izven kolektiva se lahko vpišejo tudi pri Kastelic Jožetu st. In kaj pripravlja PD za svoje člane v Gorah v našem domu. Prvo in najvažnejše je dejstvo, da ostane v veljavi cenik s starimi cenami. Uprava društva bo storila vse, da bomo obiskovalce doma postregli kvalitetno in po cenah, ki so dostopne vsakemu obiskovalcu. Za boljše počutje manjših družb urejujemo v pritličju doma nove prostore v kmečko-planinskem stilu, ki bo dal prav prijetno okolje. Letos uresničujemo tudi dolgoletno željo s tem, da bo do sezone postavljen in dan v uporabo kopalni bazen, ki bo prav gotovo pripeljal v Gore tudi tiste, ki tega našega doma doslej niso radi obiskovali. Torej na celi fronti smo pristopili k de- Praznovanje 1. maja 1969 na Kalu Proslava 1. maja 1969 na Mrzlici — nastop združenih zborov Zasavja lu s ciljem, nuditi obiskovalcem našega doma čim prijetnejše počutje. Želimo si tudi, da bi končno opazili v domu dopustnike iz kolektiva, ki nam je ogromno pomagal od vsega začetka obstoja društva. Vsi člani društvene uprave želimo vse najboljše našim obiskovalcem in zato tudi nikomur ni žal časa, ki ga žrtvuje za cilje, ki so želje nas vseh. Na koncu želimo seznaniti člane kolektiva tudi s tem, da smo v pregovorjh z avtobusnim podjetjem, da bi ob sobotah in nedeljah organizirali v Gore avtobusno progo, ki bi omogočila obisk doma, predvsem onim, ki nimajo lastnih, prevoznih sredstev ali zaradi starosti ne morejo peš na pot. O voznem redu vas bomo naknadno obvestili. Nasvidenje v Gorah! PD Dol SKRB GOSPODARJA ZAKAJ KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV? (Nadaljevanje z 8. strani) 3. Bogatih izkušenj samoupravne prakse, pomembnih rezultatov o uspešnih rešitvah najrazličnejših ekonomskih, družbenopolitičnih, organizacijskih in drugih vprašanj je veliko vsepovsod — v delovnih organizacijah, v družbenopolitičnih skupnostih in sploh v naši družbi. Ker marsikaj širši javnosti niti ni poznano, naj bodo priprave na kongres priložnost za zbiranje takih izkušenj, za njihovo nadrobnejše politično in teoretično osvetlitev ter za predstavitev javnosti s kongresnimi sporočili ali na druge načine. 4. Kongres bo izrazil procese razvoja samoupravnih družbenih odnosov in razvejano zgradbo samoupravne družbe. Posebno pozornost bo posvetil vprašanjem, kako zagotoviti pogoje za nadaljnjo graditev moderne samoupravne integrirane družbe, za splošno povečanje učinkovitosti samoupravljanja na vseh področjih združenega dela ter za nadaljnje razvijanje družbenopolitičnih odnosov. Na igrišču za Savo ima Steklarna Hrastnik za svoje člane kakor tudi za ostale občane Hrastnika in za druge prireditve najrazličnejše športne objekte kakor tudi prostore in športno opremo. Športni prostori so skromni, tako da ne more vsak posamezni klub, ki se udeležuje ustrezajočih tekmovanj, imeti svoj prostor, ki bi bil na razpolago samo temu klubu. V mnogih primerih oziroma redno vsako nedeljo se v posameznih prostorih menjajo najrazličnejše ekipe, ki imajo tudi najrazličnejše značaje. Oskrbo in varstvo za prostore, kakor tudi za opremo, so klubi kakor tudi Steklarna Hrastnik prepustili nekdanjemu članu Steklariie Hrastnik — sedanjemu upokojencu Trinkar Adiju. Kakor na delovnem mestu je tudi sedaj z vso resnostjo in skrbnostjo prevzel varovanje vseh stvari. Ne mislimo pisati o tem, kako domači kakor tuji klubi mnogokrat v prostorih puščajo nered, tudi nesnago, Trinkar Adi pa je dolžan, vendar tudi pripravljen, da vedno vse počisti, shrani, uredi prostore kakor opremo, da je za naslednjo tekmo ponovno vse pripravljeno. Vsekakor je ob tako številnih prireditvah za to potrebno mnogo truda, mnogo osebne prizadevnosti, zlasti pa mora biti na razpolago tako delovne dni kot ob nedeljah. Ob takem stanju mislimo samo izreči priznanje, ki se je porodilo ob majhnem dogodku, ki pa kaže na to, da je gospodar teh objektov dejansko skrben in da z vso vestnostjo kakor tudi moralnostjo čuva prostore in opremo vseh naših klubov ter osebno skrbi, da bi vsa ta oprema ostala na licu mesta in služila svojemu namenu. Ob dogodku, ko je gostujoča ekipa uporabljala prostor, ki je praviloma na razpolago našemu klubu, je Trinkar Adi takoj po končani tekmi opazil, da manjka športni rekvizit. Na podlagi takojšnje akcije smo ugotovili, da je bil rekvizit ukraden in samo po zaslugi gospodarja smo lahko rekvizit vrnili na svoje mesto. Žalostno je to, da mnogo športnikov ne pride samo zato, da odigrajo ustrezajočo tekmo, temveč si poskušajo pridobiti posamezne tuje stvari, ki so last naših klubov, in verjetno gre naj večja zahvala našemu gospodarju, da to pravočasno opazi in opozori ustrezajoče organe. Za tako njegovo delo mu gre naj večja zahvala, istočasno pa tudi želja, da ostane tak kot je bil doslej. Rokometni klub »Steklar« ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ Ob praznovanju mednarodnega praznika čestitamo delovnim ljudem Hrastnika in jim želimo obilo delovnih uspehov. Krajevna organizacija SZDL Hrastnik — spodnji del Dragi tovariš urednik! V Aleksinac sem prišel kot novinec. Zame je to bil tuj kraj, toda kaj kmalu sem ga vzljubil, saj je podoben drugim lepim krajem naše domovine. V začetku smo se vojaki čudno gledali, kasneje pa smo postali dobri prijatelji in si začeli pomagati med seboj. Vsak je nekaj znal, in drug od drugega smo se učili. Toda kmalu smo se razšli in odšli vsak drugam. Povezani smo le še s pismi. Sedaj sem v Skopju na kurzu, katerega, upam, da bom z odliko napravil, saj me vojaška znanost vedno bolj privlači, posebno postavljanje mostov čez reke, ki ni tako lahko delo; služim namreč inž. pontonerijo. Sedaj sem postal vojak, ni več časa za razigrano mladost, učimo se dosti stvari, katerih kot mladinec — delavec sploh nisem hotel poslušati. Dosti govorimo o redu in disciplini, katere nisem upošteval preveč rad, za kar mi je zelo hudo in nerodno. Toda sklenil sem, da nerodnosti ne bo več. Dragi urednik, prosim te, da mi pošiljaš Steklarja, ob priliki mojega pisanja pa naj lepo pozdravim ves kolektiv steklarne Hrastnik, naj toplejše čestitke za praznik dela, lepo pa pozdravljam moško in žensko ekipo rokometa v Hrastniku. Vojak Papp Edi, Dorče Petrov SKOPJE Dragi Edi! Zahvaljujem se ti za pismo in pozdrave, za tvoje lepe besede in upam, da se jih boš držal, ko boš zopet prišel v kolektiv. Steklarja ti bom z veseljem pošiljal. Lep pozdrav od urednika! Dragi urednik! Ponovno se vam oglašam iz Pule, kjer služim vojaški rok. Zahvaljujem se vam za »Steklarja«, katerega mi redno pošiljate. Dnevi mi hitro tečejo in upam, da bom zopet kmalu med vami. Kolegom iz elektrodelavnice bi se rad zahvalil za novoletno čestitko. Obenem pa želim vsem skupaj lepe prvomajske praznike in obilo delovnih uspehov. Prejmite lepe pozdrave od vojaka Branka Gračnerja V. P. 1159/97 VE-7 PULA Dragi Branko! Lepa hvala za pismo in prvomajske čestitke. Tudi mi vsi ti želimo, da bi praznike lepo preživel. Pozdrav od urednika! Dragi urednik! Oglašam se vam iz prelepih Vinkovcev. Sedaj, ko bom odstoten iz kolektiva, vas prosim, da mi pošiljate »Steklarja«. Obenem vse lepo pozdravljam, posebno pa izmeno kontrole Knez Alojza. Za vse se že vnaprej zahvaljujem! vojak Lakner Marjan V. P. 4962/2 VINKOVCI Dragi Marjan! Naj lepša hvala za pismo in pozdrave. Upam, da bodo pregledal-ke prebrale tvoje pismo in se ti kaj oglasile. »Steklarja« boš prejemal redno. Prejmi lepe pozdrave od urednika! Dragi urednik! Mnogo lepih pozdravov iz Siska pošiljam celotnemu kolektivu. Zaenkrat bom v Sisku, tu so še štirje Hrastničani oziroma delavci iz Steklarne. Prosil bi, če bi mi pošiljali »Steklarja«, da bom še naprej seznanjen, kaj se dogaja pri vas. Pozdravljam vse skupaj, posebno pa brigado Veber Antona in jim želim dosti delovnih uspehov! vojak Ivan Brunček V. P. 2901/14 A SISAK Dragi Ivan! Zahvaljujem se ti za pismo in pozdrave. Mislim, da bo tvoja brigada videla, da jo pozdravljaš in se ti oglasila s kakšno kartico. Lep pozdrav od urednika! Spoštovani urednik! Sprejmite moje naj iskrenejše čestitke k prazniku dela L maju in vam želim še v bodoče veliko uspehov pri poslovanju. Lepe pozdrave od vojaka Drago Rački V. P. 1639/6 BIHAČ Zdravo Drago! Najlepša hvala za pismo, čestitko in fotografijo. Lepe pozdrave ti pošilja uredništvo! Dragi urednik! Namenil sem se, da vam napišem par vrstic. Misel me je privedla h kolektivu. Minilo je deset mesecev, odkar sem vojak. Kadrovski rok služim blizu doma, toda vseeno me razveseljujejo novice iz Hrastnika, posebno pa se razveselim ob Steklarju. Prišli v podjetje: Pintar Silvester — stiskalec stekla, Vrtovšek Ljudmila — od-našalka, Lukijanovič Jovo — pomožni delavec v slikamici, Dujič Mojca — odnašalka, Diacci Jože — ključavničar, Vintar Vinko — ključavničar, Dolanc Ivan — kurjač v strojarni. Odšli iz podjetja — na lastno Željo: Jontez Jože — krogličar, Haller Miroslava — kontrolor stekla, Kumelj Marija — kontrolor stekla, Železnik Marija — pomožna delavka v brusilnici, Narobe Stanislava — delavka v brusilnici, Grlica Ljubislava — delavka v brusilnici, Potrata Marjana — odnašalka, Vodep Silva — uslužbenka. Invalidsko upokojena: Glavač Frančiška — brusilka. Iskreno se zahvaljujem zanj. Vsemu kolektivu pa iskreno čestitam k prazniku dela, posebno pa brigadi Mühlbauer Jožeta. Vojak Kajič Anton V. P. 2465/24 JASTREBARSKO Dragi Anton! Lepa hvala za čestitko. Tudi mi ti želimo, da bi lepo praznoval! Lepo te pozdravlja urednik! Umrl: Jontez Janez — pomožni zidar. Prirastek v družini: Koritnik Alojz I. — sina, Hršak Ivan — hčerko, Teršek Ivanka — hčerko. dopisujte V NAŠ LIST j.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini J VETER VEJE! j E Življenje teče svojo pot, E I Umirali so mnogi po bregovih tod okrog, i Želeli so živeti, a morali so umreti. = Enkrat samo lahko življenje daš, S a to najdražje je, kar imaš. I Mnoge matere zaman so čakale sinove, E ki na okopih omahnili v smrt za E E naše so domove. | E Bregovi Krke se zrcalijo v gladini = = vode kristalno čiste. E Enkrat oglej si vsakdo to dolino E E in še vrnil v njeno se boš tišino! E E Rečico njeno si oglej leno, otožno in E E skrivnostno! E E Šlo preko nje v času vojne mnogo je kolon. E Krik ranjencev premnogih sprejela = I je v svoj zaklon. E I A ona teče svojo pot, potuhnjena kot | I bila je nekoč. = E Držijo še zidovi starega gradu, E ki so simbol plemiškega rodu. I Okrog popotnik se ozira | E in z mnogimi vprašanji domačinom ne da mira. = E Lahko povzpeš na hribček se, E E ki Cvibl dali so mu ime. E E In tam zagledaš velik spomenik, I ki dviga se kot mogočen branik. | E Na njem vklesanih mnogo je imen, E E mož, očetov, fantov, deklet, žena, = ki pali v bojih za svobodo so v dolini Krke. | E A veter zaganja v njegove se stene, E E prinaša jim misli njih dragih z daljave. E ....... Zanimalo vas bo! NAGRADNA KRIŽANKA ' m É1|%ììa HfÈkkÉ, süfM • NEKDANJI RUSKI VLADAR PREBIVALCI ENE OD JUGO-SL.REPUBLIK POSNEMO- VALEC IZDELOVALEC CEMENT. IZDELKOV PEVKA ŠTEFOK JAPONSKA PLESALKA IN PEVKA OBVEŠČE- VALNI CENTER • MESTO V BALTSKI RE-PUBL LITVI AFRIŠKA ANTILOPA S SABLJASTIMI ROGOVI TURŠKO GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI GORSKI REŠEVALNI ČOLN ZDRAVILO JUNAKINJA V ROMANU MIHELIČEVE .APRIL' DRUGO NAJVEČJE MESTO V ZDA CT.MAJ) SAMO- GLASNIKI PREBIVALEC ARMENIJE PRIPADNIK IROKEZOV peter AMBROŽ ŽRTEV STALINOVIH ČISTK • BLEŠČEČA SLOVESNOST VELETOK V VZH. AZIJI DRŽAVA V AFRIKI 1. MAJ ► • BOLNIŠNICA PRI VIS.ŠOLI ČEBELJI PROIZVOD JUŽNO' AMERIŠKA STEPA r GRŠKA B0GI = NJA NESREČE MESTO V BELGIJI LIČILO, RDEČILO ZA USINE LAHKO POLETNO OBUVALO MAJHNA PINCETA EVROPSKI OTOČNI NAROD FILMSKI IGRALEC SHARIF SOCIALNI POLOŽAJ PRIPRAVE ZAJEMANJE VZORCEV ZRAKA TOVORNA ŽIVAL ANGL. POLITIK (WILLIAM) POLET, ELAN DAVIČO OSKAR OTOK BLIZU ZADRA TITOGRAD TROHNOBA SVEČENIK PRI MEDIJCIH DEDNA LASTNOST NEMŠKI PISA-TEIJ(VILHELM) QE0METR. TELO ZELENICA V PUŠČAVI IZLET.T0ČKA NAD KR.GORO UGANKAR VULKAN NA FILIPINIH • POET LUNINO ŠTEVILO NATRIJ SPISEK NAPAK A MOČNATA JED - JAPONSKI DROBIŽ PIHALNI INSTRUMENT AMPER CVETNI OBOD MANIRA,LEPO VEDENJE VRSTA USNJA JUŽNO DREVO IN SAD SKAND. MOŠKO IME EGIPČAN; SKI SVETI 8IK KANOVA OBLAST ZEVSOVA MA Tl, KI BELA EPSKI PESNIK HRIB NAD MAKARSKO TIRNICA SATELITA MALAJSKO BODALO FRANC. Pl = SATELJICA (GEORGE) OBJAVE V ČASOPISIH ŠVICARSKI SLIKAR (PAUL) OČE IVAN POTRČ HIMALAJSKA KOZA PTICA SEVER NIH MORIJ NATAŠA KOSIR TKANINA ZA ZAVES E SVITANJE. ZORA PIANIST BERTONCELJ ANA PAVLOVA JUŽ.VIETNAM POLITIK NAJ STA * REJŠI PREVOD BIBLIJE LUKA V IZRAELU UČITELJ ETIKE ŽITNI PLOD REAUMUR SADNI ŠKODLJIVEC KRADLJIVEC, ZMIKAVT ČEŠKI PRED^ VOJNI POL 1 ; TIK(TOMAŠ) • sestavil: KARL/ DREMEL Za pravilno rešitev današnje križanke razpisujemo 7 nagrad: 1. nagrada: 30 din 2. nagrada: 20 din 3. do 7. nagrada: 10 din Izrezek z vpisano rešitvijo poš- ljite na naslov: Uredništvo »Steklarja« Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali vse rešitve, ki bodo v uredništvu do srede 20. maja. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko objavljeno v 3. številki »STEKLARJA« smo prejeli 80 rešitev. Žreb je namenil nagrade naslednjim: 1. nagrada (30 din): Sihur Nevenka; 2. nagrada (20 din): Hudi Marinka; 3. do 7. nagrado (po 10 din) prejmejo: Kaluder Milan, Kalšek Breda, Oberauner Rezi, Šmagelj Stane, Roškar Katarina. REŠITEV KRIŽANKE IZ »STEKLARJA« št. 3 VODORAVNO: spopad, statika, Odra, Rimski-Korsakov, Sion, po-lirstvo, tolar, akt, nečak, rt, NA, Aimee, kite, oda, Anapurna, Irak, težnja, smodnik, RKS, Kernjak, OG, tri, KA, Jokai, Ikar, A. P., Nuša, Kastor, kis, Drava, SP, Tera-zije, Laver, pomoč, seminar, amen, vitamin, med, SI, kazačok, Rila, Ilovik, analiza, Anet, carina. ZAHVALA Ob izgubi moža in očeta JONTEZ IVANA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tragičnem dogodku kakor koli pomagali. Zahvaljujemo se za podarjene vence in cvetje, kakor tudi govorniku tovarišu Romanu Špacapanu za poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi na pihala in pevskemu zboru za zapete in zaigrane žalostinke. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so Ivana spremili na njegovi zadnji poti. Žena Majda s hčerko Majdo in sinom Mirkom ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob izgubi drage mame TUŠEK ANE se zahvaljujemo godbi na pihala za žalostinke in vence, pevskemu zboru Svoboda II, sindikalni podružnici in upravi za vence, delavcem v operativni delavnici za venec, tovarišu Petrič Viliju za poslovilne besede ter vsem znancem in sorodnikom, ki so drago mamo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje in vence. Žalujoči: sinova Adolf in Drago z družinami, hčerka Ana z družino in hčerka Darinka s hčerko ter vnuk Borut ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage žene, mame, omice in sestre JULIJANE UČAKAR, roj. MAURE se lepo zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od nje na dolskem pokopališču, darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo vsem prijateljicam in znankam, ki so obiskovale našo mamo v času njene dolgotrajne bolezni, jo tolažile in vzpodbujale. Žalujoči mož, hčerka z možem, sin z družino in ostalo sorodstvo.