|2 KOROŠKI ČASOPIS
' ^	Leto V, 08. december 1995, cena 150 SIT
Poštnina plačana pri
pošti Ravne na Koroškem
nninižie možni cene oninzinienecn romiivn m ugod-
O 20% popu/l ob gotorin/kem pločilu O trime/ečno obročno odpločilo brez popv/to O pelme/ečno obročno odpločilo z 12% fi k/no obre/tno mero
HOM
O P R I M A
Tovarna oblazlnlonoga pohlitva 62380 Slovon| Orado«, Pod gradom 4 Tolofon (0602) 42 OSI ; totofabs 42 133
OPREMA
Tovarna oblazlnjonoga pohlitva 62380 Slovonj Oradoc, Pod gradom 4 Tolofon (0602) 42 051; tolofak* 42 153
'	, <f&y. '
SLOVENJ GRADEC Stari trg 304 0602 44 185,'41 144
NOVO MESTO Regerške košenice 65a 068 21 674
nord opRcmn - fiorcni gradeč

tel.: (0602) 83-641, 83-652, fax: 0602 83-997
VELEPRODAJA
trgovcem in gostincem iz skladišča v Slovenj Gradcu tel.: 0602 42-551, 42-553; fax: 0602 42-214
prehrambeni izdelki, čistila, pralni praški, galanterija, alkoholne in brezalkoholne pijače
v lastnih poslovalnicah
samopostrežni trgovini, diskont in bife v Dravogradu; samopostrežna trgovina v Slovenj
Gradcu; samopostrežna trgovina v Topolšici
ZA fčUPC£ NAČRTUJEMO MESEČNE PRODAJNE AlCCfJE
OD TOD - Za Vas, Vsak Dan - POVSOD
Karikirano
VSEBINA
X Grofje se vračajo
4
X "Mrtve duše"
vstale od mrtvih
6
X Intervju:
Marjan Vergles, direktor TIO
8
X Mežiška bica dočakala sto let
n
X Pa kar okrog sveta
13
X Mladi in glasba
17
X Kozmetični kotiček
23
X Korotan delno zadovoljil
27
X Zadnji izdih
___________________32
Na naslovnici:
Priprave na zimo
Foto:	arhiv Prepiha
#	Na domačem zeljniku raste vse preveč ■ slame.
#	Kjer prevladuje pamet, se prepirajo - kjer čustva, se pretepajo.
#	Nelogično je, da moraš biti za počenjanje velikih neumnosti kar precej pameten.
#	Cerkev bi svobodo misli najraje zaprla v • spovednico.
#	Vsak laureat ima svojo auro.
NIKO
PREPIH Koroški časopis.
Izdaja ČZP Voranc d.o.o.
Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik.
Računalniški prelom:
Grafični studio Ivko, Ravne.
Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne.
Naslov uredništva:
Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904.
Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo.
©sKOBtprao	mm
'V8(|M0	
Znan občan naš, Ate,	Pa stali se še kam
ni kak lulibuli,	dragam,
nosi seksi gate,	da dobi kak nobel kali,
se k oblasti stali.	ker njega nič ni sram.
-iv-	Saj ni lalibali.
V ospredju
Glosirnmo
m« ^\d
Iz Prekmurja novinarji poročajo, do mati država ne ve, kaj delajo njeni uradniki. Menda brezdelni dolgčas preganjajo s praznovanji rojstnih dni.
No Koroškem je povsem drugače: no enoti državne uprave Ravne na Koroškem so polno zaposleni. Menda so tik pred izdojo odločbe o vrnitvi tisočev hektarjev gozdov bivšemu lastniku. Mežiško dolino je bila grofovska in to kani spet postati. Kor precej časa je trajalo, do so uradniki prešteli vso Thurnovo žlahto, ki ima večstoletno plemiško tradicijo in sorodstvene vezi po vsej Evropi...
Denacionalizacijski upravičenec postaja že nestrpen. Hlodovina na avstrijskih žogah po vstopu v Evropsko unijo pridobiva na ceni. £e ne bo kmalu prejel odločbe, bo ob letošnji dobiček. Uradniki ga tolažijo, da še ni vse izgubljeno. Gozdovi rastejo, saj motork po njih ni slišati, tudi gorske ceste samevajo, le hudourne vode si po njih iščejo nove struge. Ptice pa enako pojejo prejšnjim, sedanjim in bodočim lastnikom. Ne menijo se za ogorčenje delavcev in kmetov, ki so po bregovih in globačah garali za vsakdanji kruh in ohranjali gozdno bogastvo v tem lepem kotičku Slovenije.
Oblast je oblast, zakone je treba izvajali, če so še toko neumni. ONI ZGORAJ že vedo, koj je dobro za rajo (prej delavski razred). Diktatura proletariata je mimo!
Menda na upravni enoti v kratkem pričakujejo pobudo za rozpis plebiscito o priključitvi Mežiške doline Avstriji, v skladu s pregovorom: "f e gre bik, naj grešeštrik!"
Ni po josno, kateri predlagatelj je bil državi ljubši. Ce bi predlog vložil bodoči lostnik, bi to preveč spominjalo no dve pretekli svetovni vojni. Ce bi predlog podali na podlagi zbranih podpisov bodoči "tlačani", bi pobudo obravnavali kot prostovoljni vstop v Evropo in bi demokratično in mirno speljali premaknitev meje Evropske unije proti jugu.
V tem primeru pa se lohko zgodi, da bi Prežihov Močivski Petrah iz groba zaklical: "Ne dajte se! "□
-TIK-
GROFJE SE VRAČAJO...
Glavno bogastvo gozda je les. Ali bo ostal slovenski?
( ^ako se sprašujemo olz | Jr vsem, kar nam je dano J vedeti zdaj, ko je od sprejema zakona, ki jih vabi, da se vrnejo, minilo nekaj let. Ne gre torej za vest, ki bi nas presunila s svojo novostjo, temveč nas bolj sili k razmisleku o nas samih.
Zahtevek, ki ga ima rodbina pliberških Thurnov na Upravni enoti na Ravnah, nam je očitno prav prišel do zavesti šele, ko smo začeli govoriti o konkretnih silnih hektarjih, o Smrekovcu, ko so se v dolini začeli prebujati spomini tistih izročil, ki kaj več o pomenu vračanja Thurnov sploh
lahko povedo.
In ta izročila, v zgodovini Mežiške doline oprta na trdne vire, govore o bogastvu grofov, ki set pokupili za male denarje skoraj sto posesti, ki so bile slovenske, o hlapcih in delavcih, ki so bili pred tem stebri slovenstva v dolini. In na drugi strani o grofovskih, ki niso spregovorili besede slovensko, ki so resda ustanovili v Črni prvo šolo, pa so v njej govorili samo	nemško.
Grofovskih, ki v svojem gozdu niso pustili sekati za steljo več kot dva metra visoko, ki so preganjali živino, ki je zašla v njihove frate, ki so takoj po plebiscitu tudi uradno občevali samo še v trdi nemščini. •
Samo v črnjanski občini se lahko zgodi, da bo polovica gozdov spet v grofovski lasti. Črnjanski občinski svet je zato pozval vse, ki zanje meni, da imajo v tej državi kakšen W vpliv, da še enkrat, vsaj ||H tik pred zdajci, o vračanju §fj| premoženja tujcem temeljito premislijo. Spomnil je tudi na to, da ta država (tako kot prejšnja) premalo da na to, da smo tu živeči Korošci lahko za Slovence na avstrijskem Koroškem zgled srečnejšega bivanja v svoji lastni državi. In da je seveda prava farsa, da kak minister na ta, še naš del Koroške, niti ne zna. Tudi to se je že zgodilo... □
Edi Praši
Komentar
Svet občine
Čma na Koroškem, 4.decembra 1995
POZIV JAVNOSTI, POSLANCEM DRŽAVNEGA ZBORA, VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE, PREDSEDNIKU REPUBLIKE!
Svet občine Čma na Koroškem je 4.decembra 1995 na izredni seji obravnaval vračanje premoženja po zakonu o denacionalizaciji v naši občini. O vračanju smo bili obveščeni posredno, preko sredstev javnega obveščanja.
Glede na to, da naj bi v naši občini velike površine, predvsemn gozdov, spet priposestvovala rodbina grofov Thumov, menimo, da smo dolžni opozoriti oblast in javnost na naslednja dejstva:
1.	Smo tisti del Koroške, ki je edini ostal v Sloveniji in ima zaradi znane usode slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem (po plebiscitu) za slovenski narod in (tudi) novo slovensko državo posel>en pomen. Želimo, da se slovenska država tega zave!
2.	V gornjem delu Mežiške doline menimo, da z vračanjem premoženja sedanjim avstrijskim državljanom neslovenskega rodu ne popravljamo krivic. Krivice Slovencem na Koroškem so bile na tem področju storjene stoletje pred nacionalizacijo.
3.	Če že po zakonu o denacionalizaciji oblast želi popravljati krivice, potem naj jih popravi tistim slovenskim kmetom, katerih premoženje je prišlo v roke veleposestnikov od leta 1848 do leta 1919. Pri nas gre za višinske kmete, ki brez gozdov ne morejo preživeti, grofom Thurnom pa je šlo predvsem za gozdove. Prej stebri slovenstva, samostojni kmetje, so bili ob izgubi premoženja lahko samo še grofovski delavci in hlapci.
4.	V naših ljudeh še živi zgodovinski spomin na nadutost nemškogovoreče gospode do takrat neukih Slovencev. V nas je toliko samozavesti, da nismo več pripravljeni upogibati svoje pokončnosti pred tujci. Na to opozarjamo oblast in politiko, ki imata sicer sloveaskih interesov polna usta!
5.	Do sedaj obravnavani zahtevki tujcev po zakonu o denacionalizaciji kažejo, da ima država oziroma oblast (še najmnanj so za to krive bivše občine in sedanje upravne enote) do teh problemov ambivalenten odnos in jih prepušča v reševanje kar upravnim enotam. Tam je državne modrosti malo, uradniške pa dovolj. Od sprejema zakona o denacionalizaciji do danes so se dejanske razmere (euforijo zamenjuje razum) spremenile in verjamemo, da smo v Sloveniji sposobni po zakoniti poti uveljaviti novo gledanje na predmet zakona. Predvsem zato pričakujemo, da bo država znala uveljaviti tudi “raison d’etat”!
6.	Smo Slovenci, smo Korošci in tako kot imajo Primorci svojega Gregorčiča, ki utaplja “zemlje lačne tujce” v Soči, imamo mi svojega Voranca in v nas je samorastniški duh Hudabivnikov, ki se ne damo kar tako delati hlapce! Od nikogar!
7.	Smo pristaši pravne države.Če zakoni niso v prid slovenskim državljanom, jih spremenimo! Tudi zato verjamemo v demokracijo!
Župan občine	Predsednik sveta občine
Čma na Koroškem	Črna na Koroškem
Franc Stakne	Milan Savelli
SPET
NAROD
HLAPCEV?
Piše: Miro Petek
Pozoren bralec Prepihovega podlistka ob letošnjem jubilejnem letu plebiscita bo nemara lahko potegnil sklep, da je bila Slovenija leta 1920 spretno izigrana. Vsa dejstva, ki jih iz nadaljevanja v nadaljevanje nizamo, govorijo o tem, da smo krivično (tudi zaradi kravjih kupčij takratne čaršije v Beogradu) izgubili najlepši del Koroške, ki je - zgodovinsko dokazano - bil vselej del slovenskega narodnega telesa. Na koroški plebiscit slovenska javnost pozablja in v zvezi s tem se danes razen redkih ljudi v znanstvenih krogih nihče več ne ukvarja in razburja. Delitev Koroške na njen avstrijski in manjši slovenski del je postalo dejstvo.
Te dni pa je Mežiška dolina dosegla vrhunec vznemirjenja ob realni možnosti, da bi grofovska rodbina Thurn lahko dobila vrnjenih okoli 5270 hektarov kmetijskih površin in gozdov. Med ljudmi je zavreščalo, češ ali se vračamo stoletja nazaj!?
Seveda so Thurnovi povsem legitimno vložili zahtevek za denacionalizacijo, kar jim omogoča leta 1991 sprejet zakon, ki poka po vseh šivih. Snovalci tega zakona so - hote ali nehote -dali vse osnove za razprodajo (razdajanje) slovenske zemlje. Menda nihče ne nasprotuje dejstvu, da bi domači ljudje, ki govorijo slovensko in živijo v Sloveniji (nenazadnje tudi slovenska cerkev) dobili vrnjeno premoženje. Pri tujcih pa je to vračanje, predvsem vračanje v naravi, že precej vprašljivo.
In kaj pomeni Thumov zahtevek 5270 hektarov? To je površina za dve občini Mežica, to je površina za tretjino občine Črna, ki je po delitvi Mežiške doline daleč največja občina. Teh pet tisoč in še nekaj hektarov pomeni slabo šestino ozemlja Mežiške doline. Tiste Mežiške doline, ki jo poleg Jezerskega na zahtevo Avstrije in njej naklonjenih velesil niso vključili v plebiscitno ozemlje, kajti zavedali so se, da je tod vselej živel zaveden slovenski človek, ki bi takrat lahko nagnil tehtnico na plebiscitni odločitvi. Ali sedaj dobiva Avstrija to ozemlje po drugi poti in na drugačen način?
V slovenskem parlamentu se do onemoglosti ukvarjajo z italijanskim optanti, ki so v primerjavi s Thurnovim zahtevkom za denacionalizacijo ničvreden drobiž. Zato se ljudje v Črni in okolici se sprašujejo, ali res spet postajamo narod hlapcev. Bora Dordevič je ob osamosvojitvi Slovenije v Beogradu prepeval o Slovencih kot “bečkih konjušarih” in se zameril vesoljni Sloveniji. Nekaj več samozavesti, tudi takšne, ki so jo leta 1922 pokazali Libeličani, ko so spreminjali mednarodno priznane meje, Sloveniji in Korošcem tudi danes ne bi škodovalo.
□
Aktualno
Muske "mrtve duše" vstale od mrtvih
MRTVE DUŠE NA MUTI
. . ALI STOODSTOTNI USPEH
1* •
s« na Muti
Moralna scoria šoli
UČITELJI TRDIJO, DA SO LAHKO BOLJE OPRAVLJALI SVOJE DELO, KER SO PAČ IMELI V RAZREDU MAN/UČENCEV • KDO NAJ IMA SEDAJ MORALNEC^ MAČKA?
Spričevala za papirnate učence
• Tik pred volitvami je na Muti »počilo«. V javnost je prišla vest, da so v minulem letu na kmetijski šoli imeli le pet učencev, uradno pa je obstajal oddelek /. dvanajstimi dijaki. Za^vse skupaj'najbrž nè bi Mikan ~
Muta in mutci
Takšni so bili leta 1990 naslovi v slovenskih časopisih
Dobrih pet let po odkritju znanih “mrtvih duš“ na srednji šoli na Muti, ki je v slovenski javnosti takrat zelo odmevalo, še nima svojega epiloga. Pred dnevi naj bi bila sodna obravnava na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, vendar je bila preložena za nedoločen čas, pred sodnico Marijo Krebl pa naj bi stopili Ervin Kokošinek, takrat ravnatelj srednje šole na Muti, in sedem drugih delavcev s te šole. Mukše “mrtve duše” so tako po petih letih na svoj način spet vstale od mrtvih. Primer “mrtvih duš“ na muški šoli je imel pred leti veliko publiciteto. Kriminalisti na slovenjgraški UNZ so namreč odkrili, da so na tej šolo od septembra leta 1986 pa do konca šolskega leta 1989 na skrajšanem programu kmetijske šole na Muti, ki je bila dislocirani oddelek Srednje agroživilske šole iz Maribora, v redovalnico vpisovali dijake, ki jih v razredu ni bilo. Tudi takratni	republiški
izobraževalni skupnosti so tri leta pošiljali lažne podatke in tako na šolo dobivali denar, do katerega niso bili upravičeni. Danes zveni smešno, saj so številke izražene še v takratnih dinarjih: takratni republiški komite za vzgojo in izobraževanje	Republike
Slovenije je kmetijski šoli na Muti preko mariborske agroživilske šole navidezne dijake tudi plačeval. V šolskem letu 1987/88 so na Muti na ta račun prejeli 14.711 dinarjev, naslednje šolsko leto pa še 14.380 dinarjev.
Zavod za šolstvo in matično šolo, ki naj bi bdela nad pedagoškim procesom in porabo denarja, so na Muti dve leti vodili za nos, javnosti oziroma policiji pa je zadevo razkril eden od učiteljev. Takratni šolski minister Ludvik Horvat je ob takratnih dogodkih udaril po mizi in napovedal ostre ukrepe. Menda na Muti niso bili edini, ki so imeli le papirnate učence, in to bi se naj dogajalo celo še v “boljših družinah”.
Vendar je na tapeti ostala le Muta. Kmetijska usmeritev na muški šoli se je sredi osemdesetih let znašla v krizi, saj se je zaradi manjšanja vpisa napovedovalo njeno ukinjanje. Z matično šolo v Mariboru so takrat sklenili kompromis, da so od predvidenih 20 dijakov znižali normativ na vsega 12 dijakov v razredu. Vendar je bilo tudi število dvanajst za muško šolo previsoko: dejansko je bilo v razredu le šest mladih kmetijcev, ostali pa so bili “fiktivni.” Na matični šoli teh fiktivnih dijakov niso odkrili in so vsa ta leta podpisovali spričevala. Ko so na šolo tu in tam prišli kakšni inšpektorji, so za te dijake našli izgovor, da so na praksi, proizvodnem delu in
podobno. V teh letih pa je država za te mrtve duše muški šoli preko
matične mariborske šole seveda ustrezno plačevala.
Ob odkritju teh dogodkov na Muti pa se je tamkajšnji kolektiv branil, češ da so navidezne imeli zaradi tega, da bi kmetijsko usmeritev “ohranili pri življenju.” Ravnatelj te šole se je kmalu za tem poslovil od pedagoškega poklica (za ravnatelja je imel za eno stopnjo preskromno izobrazbo) in zajadral v politične vode: Ervinu Kokošineku so na volitvah v zbor občin duše duše le koristile.
Za “mrtve duše” na Muti pa so poleg ravnatelja vedeli tudi vsi učitelji, ki so v tem razredu poučevali in jih obtožnica bremeni, da so molče privolili v prikrivanje kaznivega dejanja. Takratnega ravnatelja Ervina Kokošineka obtožnica bremeni zlorabe položaja ali pravice odgovorne osebe. Vendar so “mrtve duše" na Muti čakale na sodno obravnavo tako dolgo, da se je vmes spremenila zakonodaja, ki pa tega kaznivega dejanja več ne predvideva. Ostali učitelji in razredničarka, ki so pisali ocene in spričevala za učence, ki ji v razredu ni bilo, so obtoženi zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin.O
(ek)
Prihaja zimski <as in z njim tudi sneg. Pri nas delamo za Vas planirne deske tip 33° in 360° vseh velikosti in za vse vrste traktorjev.
Deske prodajamo po dostopnih cenah.
mvnnMi®
Andrej Musi«
Loka, Testenova 47 Mengeš	CD
Tel./fax: 061 738 619
Anketa
Od leve proti desni: Miro Strmčnik, Katarina Brišnik, Jože Stanta, Mirjan Piletič, Marjana Grešovnik in Goran Rakič
Naša anketa - Mežica
Novo življenje pod Peco
Če kdo, potem tudi ljudje pod Peco v občini Mežica odkar so dobili novo občino, živijo novo življenje in o tistem, kar imajo, odločajo sami in sami rešujejo tudi težave, probleme in uspehe. Življenje pod Peco je že stoletja povezno z rudarstvom, ki jim je dajalo zaslužek in kruh. Zdaj so se stvari spremenile, marsikaj se začenja na novo. Nova je tudi občina Mežica, ki so jo ljudje očitno takoj vzeli za svojo, zato je v primerjavi z drugimi tu še več zaupanja svetnikom v občinskem svetu. 0 tem so nam Mežičani takole povedali:
MIRO STRMČNIK, orodjar: “Svetnike in delo v občini zelo dobro poznam, prav tako tudi župana, gospoda Janeza Praperja. Po enem letu, odkar imamo v Mežici svojo občino, se je veliko spremenilo. To sem opazil že v naselju Stržovo, kjer stanujem -dobili smo novo razsvetljavo. Za začetek je to že veliko in mislim, da bomo z leti v občini lahko še marsikaj postorili.”
KATARINA BRIŠNIK, delavka:
“Če vam kar po pravici povem, vseh svetnikov, ki so bili izvoljeni v občinski svet, ne poznam, poznam pa župana Prapeija. Mislim, da je že to veliko, če občani poznamo vsaj župana.
Vem tudi, da se vsi na občini zelo trudijo, da bi v naših krajih tudi mi nekaj pridobili, saj smo bili vsa leta nazaj zapostavljeni. V novi občini smo pa le sami svoji gospodarji.”
JOŽE STANTA, upokojenec: “Starejši ljudje, upokojenci, se bolj malo zanimamo, kaj se dogaja okoli nas. Lahko rečem samo to, da ne poznam nobenega občinskega svetnika in se za to tudi ne zanimam. Že nekaj let sem bolan in se bolj posvečam svojemu zdravju. Ker pa svet stoji na mladih, zaupam mladim, naj delajo in ustvarjajo v naši novi občini.”
MIRJAN PILETIČ, rudar: “Upam si trditi, da se je pri nas, odkar imamo novo občino, že veliko spremenilo, predvsem na komunalnem področju. Zlasti je pomembno asfaltiranje cest zunaj Mežice, kar je gotovo plod dela naših svetnikov, ki smo jih izvolili v svet občine. Lahko rečem, da so se nekatere stvari le premaknile. Osebno poznam občinske svetnike in prav bi bilo, da bi jih poznali vsi občani.”
MARJANA GREŠOVNIK.
frizerka:
“Delo in življenje v občini je nedvomno odvisno od svetnikov in od občinskega sveta. Poznam naše svetnike in vem, da so prav oni odgovorni za marsikaj občanom, ki smo jih volili. Utrip življenja se je v novi občini že tudi nekoliko spremenil in prav je, da smo na pridobitve, ki smo jih v letu dni dobili, tudi ponosni.”
GORAN RAKIČ, rudar:
“Če bodo svetniki delali tako, kot so si delo zastavili, bomo od tega vsi kaj imeli. Poznam jih in jim zaupam. Ptrepričan sem, da se bodo zavzemali za razvoj občine in vseh krajev pod Peco. Vem tudi, da imajo kot prvi svetniki v novi občini veliko odgovornost, kako začeti in delati v prid občanov, ki so jim na volitvah zaupali svoje glasove.”
F.JURAČ
PROIZVAJA IN PRODAJA BETONSKE IZDELKE ZA GRADNJO IN ADAPTACIJO
•- ZIDAKI DEBELINE 10, 20,30 cm CEVI RAZLIČNIH PROFILOV POHODNE IN P0V0ZNE PLOŠČE
IZOFAS, FASADNO OBLOGO KOSIL, MONTAŽNI SILOS BETONSKE MEŠANICE VSEH VRST
^ 0602 85 640, 85 642, 85 230, 85 070: fax: 85 318
» drugi gradbeni materiali
\ "
UKRIVLJAMO IN POLAGAMO BETONSKO ŽELEZO IN MREŽE *- V GRADBENI OPERATIVI IZVAJAMO VISOKE IN NIZKE GRADNJE TER ADAPTACUE
si	a
Intervju
KOMPROMIS BREZ PORAŽENCEV
V Otiškem vrhu so spet stavkali. Tokrat proti novemu vodstvu, ki jim do stavke ni hotelo izplačati drugega dela regresa, pogajanja o plačah, ki ne dosegajo kolektivne pogodbe, pa se tudi niso premaknila z mrtve točke.
Začetek stavke ni obetal, da bi do resnih pogovorov med stavkajočimi in vodstvom sploh prišlo, drugi dan stavke pa je prinesel dokaj hiter preobrat. Kompromis med v.d.direktorjem Marjanom Verglesom in stavkovnim odborom je delavkam prinesel 30 od zahtevanih 50 tisočakov drugega dela regresa, pogajanja o plačah se bodo nadaljevala. Delavke so se vrnile na delo, direktorja pa smo povprašali, ali pomeni zanj kompromis poraz ali zmago. In povprašali smo ga še, ali se obetajo za TIO boljši časi.
X Kaj torej pomeni doseženi kompromis? Zmago ali poraz?
V vsakem primeru je kompromis prava rešitev. Mi kot delodajalci smo se zavzemali, da ostanemo v realnih okvirih možnosti. Regres, ki je določen s socialnim sporazumom za letošnje leto, je za tekstilno branžo dosti previsok, konkretno pri nas pomeni to izplačilo dveh dodatnih mesečnih plač.
X Ste pričakovali tako ostro reakcijo delavk po vseh mesecih pogajanj?
Moram reči, da tako ostre reakcije nisem pričakoval, ker sem celo leto sodeloval s sindikatom in ukrepe, ki jih je uprava izvajala, predočil. Dobivali so mesečna poročila o rezultatih gospodarjenja, skozi vse leto pa smo zagotavljali tudi redno izplačilo 15. v mesecu.
X V sindikatu pravijo tudi, da sicer spoštujete predvsem delo, da pa vam zamerijo vaše vztrajno ponavljanje, da je preveč bolniških.
Te odobravajo zdravniki in ne delodajalci in sindikat meni, da so zdravniki tisti, ki lahko strokovno o tem odločajo. Vaš komentar?
Veste kaj, to je tako. Razpolagamo z materialnimi resursi, ki jih fabrika ima. Če je dnevno na bolniški 140 zaposlenih (od nekaj več kot 800, op.p.), je rezultate izredno težko dosegati. Naučili smo se v teh letih, da lahko preživimo samo z lastnim delom in tudi v pri-
hodnje bo tako. Kot uprava obvladujemo posel in vse finančne tokove in ugotovili smo, da te višine regresa, ki jo predvideva socialni sporazum, ni možno izplačati. In ob kompromisu, ki smo ga dosegli zdaj, uprava ne more več zagotavljati, da bomo v prvih treh mesecih naslednjega leta lahko imeli plače točno petnajstega.
X Smo torej Slovenci plačani v dodelavnih poslih bolje ali slabše kot prebujajoča se konkurenca na Vzhodu?
Naše cene v dodelavnih poslih se lahko primerjajo s cenami, ki jih dosegajo nekatere države Evropske skupnosti:	Španija,
Portugalska in Grčija. Imamo od 30 do 40 % večje zaslužke v lohn poslih kot bivše vzhodne države, na trgu pa nas drži samo kvaliteta našega dela. In roki.
X Kako daleč je čas, ko v Otiškem Vrhu ne bo več lohn poslov, temveč industrija, ki bo prodajala samo lastne končne izdelke?
Del tega cilja smo letos že dosegli. Povečali smo prodajo na domačem trgu za 50% in zmanjšali v strukturi prihodka lohn posle za 15%. Vendar, to je proces, kjer ni mogoče dosegati velikih rezultatov na kratke roke, je pa naša dolgoročna strategija. Za ta cilj sta potrebna dva bistvena resursa - denar in pamet.
X Izpolnjevanje kolektivne pogodbe, ki jo zahteva sindikat, je najbrž zato toliko zahtevnejše. Kdaj pa bi zahteve vseeno lahko uresničili? Plače najnižjih razredov sopri vas resnično nevzdržno nizke.
Marjan Vergles
X Ali je delo teh vaših delavk res tako malo cenjeno oziroma, ali je konkurenca res tako močna, da je s pogodbami nemogoče iztržiti več?
Makroekonomski pogoji svetovnega trga so taki. Ali se vključiš vanje pod pogoji, ki so, ali pa te trg ne sprejme in dela ne dobiš. Treba je vedeti tudi, da se v Sloveniji srečujemo z nerealnim tečajem deviz, s previsokimi obdavčitvami plač in socialnimi obremenitvami na plače. Vse to nam zmanjšuje konkurenčnost.
Dejstvo je, da je tekstilna industrija bila vedno najslabše plačana industrija v Sloveniji. Za povprečnimi plačami v industriji zaostajamo za 25%, gre pa tudi za takšno strukturo posla. Rad bi pa poudaril, da glede na to, da imamo za prihodnje leto naše proizvodne zmogljivosti zapolnjene z naročili in z vsemi racionalizacijami, ki jih izvajamo, že zdaj, razen v spodnjih plačnih razredih, kjer zaostajamo za kolektivno pogodbo za 4%, ne zaostajamo.
X Delavcev, ki dobivajo pri vas tako nizke plače, je največ. Ali ho držalo, kar se sliši med ljudmi, da vi pač ne razumete, da se s takimi plačami težko preživi?
Po Korški
Moram reči, da temu ni tako. Je pa druga resnica. Prvič smo omejeni z zakonom o omejevanju plač, kjer je omejena masa, s kaktero bi lahko prišli više, drugič pa je res, da makroekonomska dogajanja v letošnjem letu tudi niso dopuščala bistvenih premikov na področju plač.
X Kaj torej pomeni za letošnji poslovni rezultat izplačilo tega drugega dela regresa?
To pomeni dodatno 35 milijonov stroškov pri poslovanju in šele po zadnjem mesecu bomo videli končni rezultat.
X Kaj pa prihodnje leto, načrtujete boljše rezultate?
Za naslednje leto smo že sklenili zahtevnejše posle, uvajamo nove proizvode višjega cenovnega razreda tudi pri lohn poslih. Doma prodajamo lastno blagovno znamko. Ob polni zasedenosti kapacitet in pa normalni gospodarski politiki, brez problemov izvoznikov v zadnjih dveh letih, ocenjujemo, da bomo poslovali pozitivno.
X V tovarni je zdaj nekaj več kot 800 delavk in delavcev. Se bo to število še zmanjševalo?
Da. Ob letošnjem polletju smo opredelili še 86 delavcev kot tehnološki višek in tem delavcem začenja nehati delovno razmerje pri nas konec januarja pa tja do konca februarja.
X Bodo potem tisti, ki bodo ostali, pod manjšim pritiskom, da se tudi oni prej ali slej znajdejo na cesti?
Uprava meni, da bo s tako stopnjo zaposlenosti in s tehnologijo, ki jo imamo, dosežena optimalna raven zaposlenih, ki je potrebna, da bo tovarna tudi v bodoče poslovala pozitivno.
X V Otiškem Vrhu boste kmalu delniška družba in delavci bodo lastniki kar precejšnjega deleža tovarne. Kako si predstavljate soupravljanje?
Mi smo ga začeli že v letošnjem letu, upravljanje kapitala pa bo potekalo preko delniške družbe. Gotovo je, da bomo morali najti skupne interese za uspešno poslovanja kapitala v prihodnje.
X Verjamete, da bo zagotovljen tudi razvoj in da oh taki razdelitvi kapitala ne bo šlo vse v plače?
Ta dilema, ki se pojavlja ob taki strukturi kapitala, kot bo pri nas, je upravičena. Vseeno menim, da perspektiva firme, ki jo vidimo, mora prepričati tudi delavce, da bodo našli pravo razmerje med plačami in osnovnim kapitalom, ki se naj ne bi zmanjševal tudi v bodoče.□
Edi Prošt
PREVENT:
mm©-
MU
Slovenjgraška družba TUS Prevent doživlja v zadnjem letu dni silovito rast. Prevent je še konec lanskega septembra zaposloval manj kot 500 delavcev, danes jih je skupno 910.
V tem letu je Prevent v Mislinji, nekdanjem Mikonu, organiziral	predvideno pa je povečanje na najmanj tisoč garnitur dnevno,
profitni center zaščite (delovna zaščitna oblačila in gumirane rokav-	Občasno sodelujemo tudi s Tomom iz Mirna pri programu tekstilnih
ice), kjer dela 113 ljudi. V Lenartu so v prostorih nekdanjega	in Kobiteksom iz Kobilj na področju usnjenih prevlek."
Capricea organizirali proizvodnjo avtomobilskih prevlek zo	V Preventu so pričeli s proizvodnjo sedežnih prevlek leta 1V76 in v
Volkswagnove avtomobile polo, tam pa je zaposlenih okoli sto	tem letu so jih izdelali nekaj več kot deset tisoč. Drugi mejnik je
delavcev.	leto 1985, ko so jih prvič izdelali več kot sto tisoč. V lanskem letu
Na lokaciji v Slovenj Gradcu po sedaj delajo somo avtomobilsko konfekcijo za nekatere tovorne Volkswognovega koncema v Evropi. Kot je znono, je pred meseci prejel Prevent v brazilskem Sao Paulo pomembno nagrado tega koncema kot eden od dobaviteljev, na katerega se lahko Volkswagen povsem zanese. V letošnjem letu po je Prevent v sodelovanju z družbo Johnson Controls pričel izdelovati’ tudi sedežne prevleke zo avtomobil ford escori. Jože Kozmus, direktor družbe TUS Prevent, pravi:
"Za koncem VW v Slovenj Gradcu izdelamo okoli 2000 tekstilnih in okoli 120 usnjenih avtomobilskih prevlek na dan. Od novega leta dalje pa delamo tudi okoli tisoč prevlek dnevno za lordovega escorio. Ker v Slovenj Gradcu zaradi problemov s prostori ni bilo možno širiti proizvodnje, smo se lani septembra pričeli pogovarjati s podjetjem TBP v Lenartu, kjer smo v prostorih Capricea organizirali proizvodnjo za program polo. Tu delamo 800 prevlek na dan,
je Prevent že izdelal 339 tisoč garnitur, v letošnjem letu pa bodo to številko več kot podvojili: dosegli bodo namreč 800 tisoč garnitur. Prihodnje leto bodo te količine še nekoliko povečali.
Jože Kozmus dodaja:"Za nekatere Volkswagnove tovorne, kot je tista v Volsburgu, dobavljamo 80 odstotkov vseh prevlek, za tovarno v Bratislavi pa 100 odstotkov. Za nekatere programe Volksvragna smo celo edini dobavitelj, kar pomeni, da smo s tem koncernom dosegli veliko mero zaupanja. V vseh avtomobilskih tovarnah obstoja sistem auditov, s pomoč|o katerih avtomobilske tovarne preverjajo, ali imajo dobavitelji vpeljan sistem, ki zagotavlja zanesljivost in kvaliteto. VW pa se je odločil, da v letu 1996 naj ne bi imel dobavitelja, ki bi bil brez certifikata kakovosti po ISO standardih. V Preventu smo pred časom pričeli z aktivnostmi za pridobitev tega ceritikta in končna certifikacijska presoja za standard ISO 9002 nas čaka v začetku prihodnjega leta." □	(ok)
Na osnovi Sklepa 12. seje Občinskega sveta z dne 30.11.995 in sprejetih Pravil za dodeljevanje dolgoročnih kreditov za malo gospodarstvo
objavlja
OBČINA RAVNE - PREVALJE v sodelovanju z Ljubljansko banko, KOROŠKO BANKO d.d. Slovenj Gradec
-	naj nižji znesek kredita:	500.000 SIT
-	najvišji znesek kredita:	3 mio SIT
-	kandidati lahko zaprosijo za največ 30 % predračunske vrednosti investicije
V. POTREBNA DOKUMENTACIJA
Kandidati morajo k vlogi za kredit priložiti naslednjo dokumentacijo:
RAZPIS
za dodelitev kreditov pod ugodnejšimi pogoji za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini RAVNE - PREVALJE
L VSEBINA RAZPISA:
Na osnovi razpisa bodo kandidatom odobreni krediti za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v skladu s Pravili za dodeljevanje kreditov za malo gospodarstvo Občine Ravne - Prevalje.
H. OKVIREN ZNESEK ZA KREDITIRANJE:
30 mio SIT
IH. MERILA ZA PRIDOBITEV KREDITOV:
3.1.	Nameni:
Dolgoročni krediti se bodo dodeljevali za investicijske naložbe v stalna sredstva:
-	nakup oz. obnova opreme za opravljanje dejavnosti
-	nakup in urejanje zemljišča,
-	naložbe v objekt: gradbena dela: novogradnja, adaptacija
3.2.	Za kredit lahko zaprosijo:
-	gospodarske družbe z največ 25 zaposlenimi,
-	samostojni podjetniki,
-	občani, ki se pripravljajo na registracijo dejavnosti v statusni obliki samostojnega podjetnika in že imajo pri Upravni enoti Ravne na Koroškem vložen zahtevek za pridobitev Odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (postopek pridobivanja odločbe v teku) oz. so že vložili na pristojnem sodišču potrebno dokumentacijo za registracijo družbe. Pogoj za pridobitev je pričetek poslovanja v roku šest mesecev od pridobitve kredita.
-	sedež prosilcev in poslovni prostori morajo biti na območju občine 33. Kriteriji za odobritev:
Prednosti pri izboru bodo imele naslednje investicije:
-	investicije, ki zagotavljajo nova delovna mesta
-	proizvodnja in predelava
-	storitvene dejavnosti, ki so na območju občine deficitarne
-	gostinska dejavnost s ponudbo hrane in prenočitvenih zmogljivosti
-	trgovinska dejavnost (izključno specializirana ponudba, ponudba osnovne oskrbe le v odmaknjenih naseljih, kjer le - te ni)
-	druge dejavnosti, ki jih kot perspektivne za razvoj občine oceni Odbor za gospodarstvo
in razvoj malega gospodarstvo
Za dolgoročni investicijski kredit ne morejo zaprositi podjetniki, ki že pridobili kredit Sklada za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in ga še odplačujejo.
IV. KREDITNI POGOJI
-	odplačilna doba:
-	moratorij:
-	obrestna mera:
-	bančni stroški:
-	zavarovanje kredita:
pet (5) let
šest (6) mesecev na odplačilo glavnice in R R + 8,5 % letna
13 % od glavnice, enkratno ob pridobitvi kredita
pri zavarovalnici TRIGLAV, delno pri banki
-	Sklep o vpisu v sodni register za pravne osebe - družbe in Odločba o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti ali Potrdilo pristojnega sodišča, daje za registracijo dražbe predložena potrebna dokumentacija.
-	Priglasitveni list za samostojne podjetnike ali Potrdilo Upravne enote Ravne na Koroškem, da je pridobivanje Odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti v teku.
-	Poslovni načrt, ki izkazuje ekonomsko upravičenost investicijske naložbe.
-	Sestavni del Poslovnega načrta so predračuni, za katere bo investitor kredit porabil.
-	Lokacijsko dovoljenje, gradbeno dovoljenje, Odločbo o priglasitvi del -odvisno od narave del na gradbenem objektu.
-	Samostojni podjetniki predložijo Potrdilo RUJP o poravnanih obveznostih.
-	Dražbe predložijo obrazec BON - 2, ki ga sestavi Agencija za plačilni promet.
VI. ROK ZA PRIJAVO:
-	Rok za predložitev potrebne dokumentacije je 20. december 1995
-	Vloge sprejema AMG d.o.o., Stara ulica 1, Ravne na Koroškem
Vse dodatne informacije in Navodila za izdelavo Poslovnega načrta lahko dobite pri AMG d.o.o., Stara ulica 1, Ravne na Koroškem; telefon: 21-661 ali 21-669. Pisna Navodila za izdelavo Poslovnega načrta lahko dobite tudi v tajništvu občine Ravne - Prevalje; telefon: 21-935
"“r,. PRODAJA IN SERVIS
MUTA
Tel.: 61 760 - salon Tel.: 61 000 ■ servis
NISSAN j
$
SUZUKI —*//+— PRODAJA IN SERVIS NOVIH VOZIL NISSAN IN SUZUKI TER PRODAJA RABLJENIH VOZIL NA KREDIT DO 5 LET. POSEBNA PONUDBA VOZIL SUZUKI V DECEMBRU!
r-§*§-
IAG d.o.o.
Ob predložitvi tega kupona vam bomo priznali poseben popust pri nakupu vozil SUZUKI.
«asitisKA ©ti<g&
§?© 18?
Redki so ljudje, ki jim je živijenska sreca naklonjena, da dočakajo visoko in častitljivo starost. Ena takih je tudi Amalija Pustoslemšek iz Mežice, ki je v ponedeljek praznovala svoj stoti rojstni dan.
Jubileja ni bila vesela samo Barbara, z njo so se veselili vsi Mežičani, saj imajo Barbaro Pustoslemšek za svojo “mežiško bico", vedno živahno in nasmejano.
“Dolgo sem že na svetu, vendar je bila moja živijenska pot trda pa tudi lepa,” pravi Barbara in nadaljuje: “Če se spomnim na svoja otroška in pozneje mladostna leta v prejšnem stoletju, lahko rečem, da je bilo kar lepo. Že zelo zgodaj sem morala iti v svet in pot me je vodila v Avstrijo, a me je domotožje klicalo nazaj v mojo rojstno rudarsko Mežico pod Peco. Nekaj časa sem hodila na “šiht”,
potem sem spoznala mojega danes že pokojnega , življenjskega so-potnika Ferdinanda in

VINKO HORVAT, upokojenec, Libeliče:
“Od leta 1945 sem bil hišnik župnišča v Libeličah. Vsa ta leta sem preživljal lepe trenutke. Najlepši so bili tisti časi in leta, ko sem obdeloval okoli pet hektarjev travnikov in njiv. Najbolj sem bil seveda vesel v jeseni, če je bil dober in obilen pridelek.'
se poročila z njim. S tem se je začelo novo življenje.
Osem otrok sem rodila in veste, da ni bilo lahko z eno plačo pri hiši. Pa je vendar z dobro voljo le šlo. Pomanjkanja pa otroci le niso imeli in tudi razvajeni niso bili”, se spominja Barbara Pustoslemšek.
Danes živi Barbara pri svoji hčerki Hedviki na Leški cesti v Mežici. Ima lepo urejeno sobo, v kateri preživlja jesen življenja. Tu plete, prebira časopise in od časa do časa pogleda televizijo. Kot zanimivost pa naj povemo, da Barbara pri svojih stotih letih ne uporablja očal. V šali rada reče: “To mi pa še kako prav pride, če kdaj pogledam za kakšnim mladim...”
Mežiški bici Barbari ne bi presodili, da ima za seboj že sto življenskih let. Leta 1943 ji je umrl mož in od takrat se je skozi življenje prebijala sama, z osmimi otroki. Spominja se tudi, da je bila leta 1927 resneje bolna in takrat je bila pri zdravniku zadnjikrat, po tem nikoli več, čeprav jo je tu in tam v posteljo položila gripa.
“Zakaj bi pa človek hodil k zdravniku, če ni bolan in ni potrebe. Zdravnik je lahko vsak sam, če živi skromno in uživa preprosto hrano ter veliko dela. Lenuhe pa bolezen zelo rada obišče”, pravi Barbara.
V dneh, ko je Barbara praznovala svoj visok življenski jubilej, ji je društvo upokojencev priredilo sprejem, rudarska godba pa ji je zaigrala podoknico. Jubilantko je sprejel tudi župan občine Mežica Janez Praper.
Številnim čestitkam in lepim željam, ki jih je Barbara Pustoslemšek prejemala te dni, se pridružuje tudi uredništvo Prepiha.□
F.Jurač
M [LtiTO
Ig
Ko smo pred dnevi v Črnečah pri Dravogradu srečali Franca Pregiava, skoraj nismo mogli verjeti, da mož pri svojih 90 letih brez težav opravlja vsakodnevno delo. Sam je nam pripovedoval, da je vse svoje življenje lepo živel, čeprav je moral veliko delati: “Kako pa bi izgledlo, da bi človek samo sedel in lenaril. Delo vendar krepi človeka, brez dela nikakor ne morem biti.”.
Kljub svojim 90. letom se Franc ne ustraši nobenega dela, naj si bo to v hlevu pri živini, na polju ali na travniku. Nihče ga pri delu ne prekosi in če je treba v roko vzeti še koso, rad nakosi travo za prašiče ali živino. Tudi ob našem srečanju je s samokolnico peljal travo, zraven pa je šaljivo dejal: “Pa bo kakšna klobasa več...”
Da je imel Franc Preglav vseskozi lepo življenje, je
pripomogla tudi pesem, saj je vseskozi prepeval v domačem in cerkvenem pevskem zboru, za kar je od mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja prejel priznanje. Poleg dela na kmetiji pa je Franc pridno delal v domačem gasilskem društvu. □ F.J.
K)©Ws)
odslej lepo sodelovali.
Ustanovni zbor je poleg predstavnikov društev s Koroške in drugih krajev pozdra-
vil tudi predstavnik Planinske zveze SlovenijeO	-kv
Ustanovitelji PD Muta
Na Muti so ustanovili novo - samostojno planinsko društvo.
Če lahko črpamo upanja iz ustanovnega zbora, bi lahko društvu napovedali lepo, dejavno in množično prihodnost. Udeležba skorajda stotih ljudi vsekakor ni mala, pa tudi ustanovne listine in pristope je podpisalo nad osemdeset starejših in novih -bodočih planincev.
Če smo že zapisali “starejših”, je treba povedati, da ima planinstvo tu že zelo utrjeno tradicijo. Že kmalu po drugi vojni je skupina občanov ustanovila planinsko društvo, ki pa ga, kot kaže, nikoli niso uradno registrirali. Vrsto let pa so uspešno in složno delovali v okviru Planinskega društva Muta - Vuzenica in mnogi upajo, da bo, kot je med ljubitelji gora običaj, tudi
K]®TO1ÌJ§K§©<& iWMOIKA
Umestitev je opravil mariborski stolni kanonik dr. Stanko Lipovšek. Pred zbranimi hotuljskimi verniki je novi g. župnik Marjan Plohl obljubil, da bo skušal biti dober dušni pastir in prijatelj vsem ljudem, ne glede na njihov pogled na svet.
no željo izbral Kotlje.
O svoji odločitvi za Kotlje je g. Marjan Plohl dejal: “Že od mladosti čutim posebno nag-nenje in sem zaljubljen v koroSko pokrajino in njene ljudi. Posebno so me privlačili koroška govorica in značaj koroških ljudi. Poznam Prežiha, prečita! in predelal sem vsa njegova dela. Ljubezen do Koroške sem dobil že v otroštvu, od babice in njenih koroških znancev in prijateljev.”
Nov hotuljski gospod je odprtega značaja, vedno nasmejan in dobre volje, živahen, agilen, ljubitelj petja in nogometa. Skratka, poleg cerkve je rad povsod tam, kjer je veselje doma.
Po prihodu v Kotlje se je na skromnih sloves-
nostih sestal s člani cerkvenega sveta, cerkvenimi ključarji, cerkvenimi pevci in sosednimi župniki.
Krajevna skupnost Kotlje je pod vodstvom Nine Krebs organizirala skromno slovesno predstavitev novega in slovo prejšnjega župnika na kmečkem turizmu pri Pavšerju v Podgori. Na slovesnost so bili povabljeni tudi predsedniki in predstavniki hotuljskih družbenih organizacij in društev.
Novemu hotuljskemu župniku, g. Marjanu Plohlu, želimo prijetno bivanje v Kotljah, z željo, da bi se kmalu dokončno vživel v kraj ter med nami tudi ostal.□
Rok GorenSek
Nov hotuljski župnik je doma iz Meškovih krajev, okrog Ormoža. Tudi diplomiral je iz pisatelja, dolgoletnega župnika na sosednih Selah, monsignorja Franca Ksaverja Meška. Naslov diplomske naloge se je glasil: “Meško in njegov odnos do naroda in domovine.” Marjan Plohl se je rodil 5. septembra 1963 na Ptuju. Izhaja iz devetčlanske kmečke družine, ki obdelujejo majhno kmetijo v občini Ormož. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Novo mašo je pel v Podgorci 2. julija 1989. Najprej je bil pet let kaplan v Brestanici (Rajhemburgu) pri Krškem ob Savi. Eno leto je bil stolni kaplan v stolnici v Mariboru. V Kotlje je prišel po predčasnem odhodu župnika g. Avguština Raščana v invalidsko upokojitev, ko si je med tremi farami na last-
d © M A M
Koliko dobrih duš hodi po naših cestah, ki nosijo srce kar na obrazu in ki jim milina nravi prikliče na lica božanskost življenja! Johan je med temi, ki z žarenjem dobrega prevzame vsakogar, ki ga po naključju spozna.
Vedrina, ki mu nenehno pleše okoli ust in na vdrtih licih, vam bo morda le dovolila, da prisluhnete zvoku njegovega klarineta ali pa majhni piščali, ki jo nosi s seboj.
Nikoli ne bo znal zaigrati po notah, vedno igra iz srca. In ker ima muziko tako neizmerno rad - poklonite mu minutko, dve, prisluhnite zgodbam, ki jih pove, kot da bi jih tresel iz rokava.Q
T.Repnik-Vrhnjak
Do Koroški
mmm
V	začetku novembra so na Izvršilnem odboru Obrtne zbornice Radlje podelili priznanja obrtnikom, ki so v obrtništvu na tem območju delali deset, dvajset ali trideset let.
V	Obrtni zbornici Radlje, v katero je vključenih okoli 400 obrtnikov iz občin Radlje, Muta, Vuzenica in Podvelka - Ribnica so letos prizanja za deset let dela prejeli Olga Vogrin, Franjo Maček in Vinko Cigler iz Radelj, Albert Knez iz Vuzenice ter Alojz Smode z Mute, za dvajset let dela je priznanje prejel Janko Grubelnik iz Lehna, za trideset let dela pa Bernard Bauer iz Radelj.
Priznanja sta podelila predsednik Izvršilnega odbora in obrtne zbornice Janko Grubelnik in predsednik skupščine Obrtne zbornice Radlje Franjo Maček.
Dobitnik priznanja za 30 let dela v obrtništvu Bernard Bauer je ob tej priložnosti povedal, da se je njegova obrtniška pot v letu 1965 pričela zgolj zaradi volje do dela, takrat pa se je z nakupom kamiona pričel ukvarjati s prevozi lesa.
Po dvanajstih letih dela v prevozništvu, ko je zaposloval dva delavca, se je odločil za gradbeno mehanizacijo, ki se je pričela z nakupom prvega delovnega stroja, ki se jih je do sedaj nabralo kar precej. Število delavcev, ki jih zaposluje, se je do danes, ko so se gradbeni mehanizaciji pridružile tudi nizke gradnje, povečalo za desetkrat.□
T.Karat
^--------------------------------------------------------------------/

IŠČEM inštr uktorja za višjo šolo za nemški jezik. © 58-095
PRODAM žitni mlin na kamne, premer 60 cm, s sejalno napravo za moko. Ugodno.
© 063 701-419

Dve dekleti, diplomantki pedagoške akademije, sta se natanko pred tednom odpravili na pot, ki bo trajala približno eno leto ali celo malo dlje. Nataša Potočnik in Anita Korošec, prva iz Maribora, druga z Mute, sta se za pot skrbno pripravljali vec kot leto dni.
Svetovni potnici Anita in Nataša
K prihrankom iz dela in štednje sta našli tudi nekaj razumevajočih sponzorjev, kot so Formica MB, OTTO MB, Ukus Radlje, foto Sana Radlje, NFS in Perutnina Ptuj, Kodak ekspres iz Slovenj Gradca in drugi.
Cilj potovanja seveda ni samo potovanje, temveč razširitev in poglobitev v študiju pridobljenega znanja. Nataša je diplomirala iz angleščine in nemščine, Anita pa je diplomantka Likovne akademije.
Iz Dunaja sta poleteli naravnost v Bangkok, od koder sta se že oglasili.
Na kratko lahko povzamemo: Znamenitosti več kot dovolj, okolje za naše navade in razmere nič kaj prijazno, domačini bi radi od tujca iztisnili vse. Naslednje javljanje čakamo iz Malezije. Počutje odlično, s pridihom domotožja, ampak čez leto se vidimo in upajmo, da bomo lahko zapisali marsikaj zanimivega.Q	K. Vaiti
11

Šalek 20, Velenje
1
Iz marmorja in granita izdelujemo: nagrobnike, okenske police, stopnišča, kuhinjske in kopalniške pulte, vodomete, mize in stebre.
trgovina: granitne in marmorne ploščice, granitogres, lomljen tlak, nagrobni dodatki
Uradne ure od 8. do 16. ure naročila nagrobnikov vsako sredo od 8. do 19. ure.
Tel.: 063 857 558
ZDAJ JE
f TOČEN m
ZA
NAROČILO
Novemu naročniku bomo v tridesetih dneh po plačilu prve naročnine poslali Večerovo ročno uro.
NAROČILNICA NA DNEVNIK VEČER
ime in priimek
ulica, kraj
poštna številka in pošta
datum in podpis
Potrjujem, da na Večer nisem bil(a) naročen(a) najmanj £ 2 meseca in bom ostal(a) naročen(a) vsaj 6 mesecev. |
I!
partnersko podjetje
O proizvodnja montažnih podplatov O proizvodnja termoplastičnih granulatov O posredovanje v zunanji trgovini
carinska cona Dravograd Otiški vrh 25a 62370 Dravograd tei : 0602 45 131 fax: 0602 41 631
PAR ITALIJA - PAR MOSKVA - PAR MINSK
fr

JELOVICA
.. iti*
lesna industrija Kidričeva 58, 64220 ŠKOFJA LOKA tel.:(064)61-30, fax:(064)634-261
-	stanovanjske HIŠE, primerne za vsako okolje
-	OKNA, VRATA in POLKNA visoke kakovosti, različnih dimenzij in oblik
•	KONKURENČNE CENE
. POPUST ZA TAKOJŠNJE PLAČILO
•	MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
-	ORGANIZIRANA MONTAŽA
•	ZAGOTOVLJEN SERVIS
prodajno mesto:
RAVNE NA KOROŠKEM, Čečovje 5, tel.,fax:0602/20-175
^ ©kmsko murnu
VUHRE-ŠKO TIHOŽITJE
V Vuhredu, za kulturnim domom, ob glavni cesti, že dolgo
počiva DOBRI STARI KINOPROJEKTOR
Desetletja je v istem domu razveseljeval
DRAVOGRAJSKO
TIHOŽITJE
Na tej hiši v Dravogradu so napisali:
staro in mlado v Vuhredu in okolici.
Letos, ko je turistično društvo Vuhred praznovalo visoko obletnico delovanja, je bilo pričakovati, da bodo tudi odsluženi kinoprojektor slavnostno pokopali. Lahko bi ga postavili pred svoje nove prostore, pa tudi nobeden tehnični muzej se ga ne bi branil...
mm ©©njim mmm
h kakšno leto je bilo željo šentiljskih fotonov in prebivalcev Mislinje, do bi obnovili zunanjost podružne cerkve sv. Lenorto. To delo je letošnjo pomlod v resnici zaživelo. Pod "taktirko" g. župnika T.Tojniko, z dobro voljo 25-članskega gradbenega odbora in dobrih src vseh krajanov Mislinje so nojprej prenovili streho zvonika. Staro kamnito kritino (skriljavec) so zamenjali z novo.
V tem fostirijivem zvoniku so bili nekdoj kor trije zvonovi. Župnijsko kroniko poroča: "Največji zvon tehto 565 kg. Ulil ga je leto 1767 celjski zvonar Kaspor Boltožor Schneider. Napis: SANCTA MARIA -SANCTE LEONARDE ORATE PRO NOBIS 1767. Drugi zvon od istego zvonarja, vlit leta 1768, tehto 312,5 kg. Napis: SANCTA MARIA MATER DEI ORA PRO NOBIS 1768. Tretji, najmanjši zvon, je še iz srednjega veko. Po ljudski pravljici je bil to zvon prej no hribu v cerkvi (sv.Vincencije?) nod svetim Lenartom. To cerkev (tedoj nekako tom, kjer bi po isti pravljici nekdoj bil grad Turjok!) so neki Turki razdejali in zvon je potem prišel v cerkev sv.
Lenorto. Tehto 128 kg. Zvon je bržčos iz 15. stoletja. Letnice žolibog nima."
Velikih dveh zvonov dones ni več v zvoniku, nojmonjši po je še. In je po vsej verjetnosti eden nojstarejših v vsej Mislinjski dolini.
Po delu no zvoniku so zočeli s prenovo fosode. Lepo in skrbno so to delo dokončali do 15. oktobra. To don (ko je nekdoj bil v Mislinji "Terezijin sejem") je opravljeno delo in novo fosodo blagoslovil mariborski škof F. Kramberger. Kot lepotico se sedoj "razkazuje" no klancu, ko pridemo iz Šaleške doline, skozi Hudo luknjo, v Mislinjsko dolino.
Kronist je o tej cerkvi pred mnogimi leti zopisol: "Verjetno je bilo cerkev zgrajena leto 1652, kor je razvidno iz letnice v notranjosti. Je prostorno, v renesančnem slogu in ima zvonik... Poseduje glavni oltar, ki je tudi v itolijonskem slogu, ki po je zelo potreben prenove. Imo oltarno sliko velike umetniške vrednosti, je po žol no spodnji strani raztrgano. Predstavijo sv. Lenorto, obdanega z reveži in bolnimi..." Toko bo kronist nošego časa lahko zopisol, do bo odslej sv. Lenart v "novi obleki" še zvesteje vorovol voznike, popotnike, romorje, planince in vse ki vstopajo preko razvodnice med Mislinjo in Poko no Koroško.
S tem plemenitim delom popravilo in obnove fasade cerkve sv.
Lenorto bodo prebivalci Mislinje zopisoni v zgodovino in kroniko kot ljudje, ki so imeli dobro srce in niso mislili somo noše in no svoje mote-riolne potrebe.oQ	Leopold Korot
-	VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA MARIBOR IZPOSTAVA DRAVOGRAD
-	KOROŠKI VETER-NARSKI ZAVOD DRAVOGRAD ODDELEK ZA HIGIENO ŽIVIL ODDELEK ZA EPI-ZOOTTOLOGIJO ODDELEK ZA REPRODUKCIJO
Stavba pa propada, žlebovi na strehi odpadajo. Ali je to še en dokaz, kako si država predstavlja vključitev našega kmetijstva v Evropo? zdi pa misli, da je koroška regija že itak v Evropi in da naj onkraj državne meje poskrbijo, kako bodo delale službe, ki so najbolj pomembne za zdravje živali in za našo zdravo prehrano?
mm\
RADEUSKO
TIHOŽITJE
Nad lepo urejenim novim delom Radelj-Javomik se že preko osem let šopiri žerjav brez dela. Pa bi rad delal, saj ima ob sebi prostor še za en stanovanjski blok.
Tihožitje žerjava je prišlo do izraza prav sedaj, ko ni več rož na oknih in balkonih. Nerodno je le to, da se ljudje bojijo, da se žerjav po toliko letih brez dela ne bi zrušil na ulico.O
Ivan Srebnik
Po Koroški
r
^®25(DCf*(£)Cr)©
Kar sedemintrideset mladih, pretežno učenčev začetnih razredov zasebne Nižje glasbene šole "Sonček", je v Ribnici na Pohorju pripravilo svojo predstavitev.
Ne samo starši, tudi drugi ljubitelji glasbe, teh pa na Ribnici in okolici ne manjka, je napolnilo šolsko telovadnico in skupaj z najmlajšimi “godbeniki” spremljalo in doživljalo lep večer.
Ko zaigrajo najmlajši
Je že res, da tovrstno šolanje za večino staršev predstavlja kar precejšnje breme, breme po svoje tudi za otroke, toda veliko več je lepih plati. Otroci se kulturno bogatijo, imajo drugačne ideale, identificirajo se z lepoto glasbenih doživljajev in po svoje vedno sooblikujejo življenje v šolah in krajih, kjer živijo.Sploh pa so prav tovrsmi učenci jedro raznih prireditev, šolskih ansamblov in kalčki kulturnega življenja v rojstnih vaseh in krajih.
Sploh vemo, kako pomembno in široko je njihovo poslanstvo in delo?”Q	Kv
mo Kg
Na kmetiji Marije Breznik imajo tudi kmečki turizem “Pri Anžiču”. In ko smo jo tisto jesensko dopoldne obiskali, je bilo vse v soncu. Sele, streljaj vstran spominska soba pisatelja in župnika Franca Ksaverja-Meška, in tudi Marija s svojimi sončnicami na prostrani njivi tam ob vznožju Uršlje gore.
Seme sončnic Marija v aprilu poseje na domačem vrtu in ko sadike zrastejo do višine 15 cm, jih presadi na njivo. Posebnost takšnih sončnic je še ta, da jih lahko nasadimo med svinjsko krmo, peso in korenje ter koruzo. Omenila je, da sadike, ko so že dovolj velike, polaga v brazde ali “luknje”, da se potem same dvignejo in tudi ukoreninijo se lahko dovolj globoko. Tako potem zrastejo takšne velike in nenavadnih oblik.
Marija z možem sončnice otrebi, iztolče iz njih seme in ga na podstrešju posuši, suho pa nato roma v oljarno v Lenart.
Da so sončnice res velike, smo se prepričali sami, saj je največja tehtala kar 3.20 kg. Približno tako velikih pa je bilo na njivi še kar precej. Morda so ravno zaradi tega pri Anžiču z letošnjim pridelkom tako zadovoljni.□
wSì'h
V	Vuzenici je bilo, kot že vrsto let, tudi letos prisrčno srečanje in pogostitev najstarejših občanov.
V	restavraciji Mer so se zbrali tisti, ki so že prekoračili sedemdeseta leta, teh pa je v občini nad sto. Za pester kulturni program so poskrbeli učenci osnovne šole, za ples in razvedrilo pa še člani ansambla Diaton.
Srečanje sta pripravila občina Vuzenica in posebna komisija, ki ima na skrbi med drugim tudi počutje starejših občanov. V pozdravnem nagovoru je župan Miran Kus posebej poudaril, da kljub mnogim potrebam občine ne bodo pozabili na morebitne probleme starost-
Za mlade
mm\ giM ©tasaa
Iz Jollija smo lestvico tokrat sprejeli po faxu.
• •••••••••••••••••••••
Spet sem z vami. V preteklem tednu je diskoteka Jolly gostila hrvaško pevko Severino. Temnolaska se je najprej pojavila v mini krilu in popolnoma dvignila občinstvo. Ko je prihajala na oder so jo spremljali glasni žvižgi in vzkliki njenih oboževalcev. Odtno ji je postalo hladno, saj si je v drugem delu oblekla hlače in s tem verjetno razočarala mlade fante, ki so jo tako zasanjano opazovali.
V soboto 9. 12. vam Jolly pripravlja promocijo novega piva z znanimi slovenskimi d.j.-ji. ICE BEER PRIHAJA! Čez 14 dni pa se bomo verjetno videli, ko bo nastopila CRO CONNECTION: SENNA M (tue tue), DALIA in hrvaška sex bomba YO. Pripravili bodo računalniško voden scanner show, videowall in še kaj.
Verjetno ste že seznanjeni, da se je žal zaprla diskoteka Eureka; še iz neznanih razlogov. Toda, sploh se ne jezite. Vsaka smrt prinese novo rojstvo. Torej, rodilo se je nekaj novega. Na Čecovju seje odprla nova diskoteka JOY CLUB. Upamo, da bodo sodelovali z nami v našem izboru za najboljšo diskoteko na Koroškem. Boom je torej tu!
Zdaj pa še lestvice.
Še zadnjic se vam oglaša d.j. Gogi iz Iz Atlantide pa naslednje (drugič se
Eureke in vas vse skupaj lepo poz- bo|j potrudite):
dravlja:
LE ASTI?	Thunder
2. COOLIO feat. L.U
Gangsta’s paradise 3. SIN WITH SEBAS.Golden boy
4.	LEILA K.
5.	20 FINGERS
6.	SCOOTER
7.	ME & MY
8.	ALEXIA 9 E*TYPE
10. WHIGFIELD
Electric You’re a dog Back in thè U.K.
Dub*I*dub
Me and you Russian cullaby Last
Christmas
Nataša Rutinski
M
Bmmm
za naj diskoteko na Koroškem:
L LEILA K	Electric
2. BLUE SISTEM	Laila
3. SCOOTER Back in the U.K.	
4. MASTERBOY	Anybody
5. D.J. BOBO	Freedom
6. FUN FACTORY	Doh wah
diddy	
7. COLORS	I feci alive
8. ALEXIA	Me and you
9. SHAGGY	Boombastic
10. AC/DC	Ballbreaker
1.	CUTn’Move	Tm alive
2.	NETZWERK	Memories
3.	E-ROTIC Sex on the phone
4.	MINEA	Još volim ga
5.	ALEXIA	Me and you
6.	SENNA	Indijanac
7.	FUN FACTORY Celebration
8.	WHIGFIELD Last Christmas
9.	SHAGGY	Boombastic
10.	VISION of D ThenI
dream
Glasujem za
Izbral sem jo zato, ker
Mogoče bi morali spremeniti
Ime in priimek_____________
Naslov:____________________
Iščete, izbirate božicno-novoletno darilo? Ste pomislili na knjigo Marte Repanšek

To je zbirka ljudskih pripovedi, posnetih v Mežiški dolini in zapisanih v koroškem narečju. Ob prebiranju se boste še bolj zavedali vsega, kar je lepo, vredno, naše, koroško.
Podarite knjigo sebi in svojim za prijetne zimske večere. BAJŽE S KOROŠKE so najlepše darilo Korošcem, ki živijo drugod.
Knjiga ima 313 strani in stane 3450,oo SIT, s kompaktno ploščo pa 5000,oo SIT. Na voljo je:
-	v trgovini JELKA v Črni
-	v trgovini OSTRŽEK v Mežici
-	v knjigarnah
-	naročite jo na telefon štev. 38-354 in dobili jo boste po pošti in plačali po povzetju.
BAJŽE S KOROŠKE v vsako koroško družino!
Družabna kronika
f MMiMOSMO
mmt
Štednji na vseh koncih, ki jo bil na TV Slovenija prisiljen uvesti direktor Petan, se je ob obisku državnega sekretarja za turizem Petra Vesenjaka v MežiSki dolini uspešno priključil Slavko Bobovnik, znan voditelj TV Dnevnika. Ta dan je nastopil v funkciji snemalca, reporterja, komentatorja in režiserja hkrati. Petan je bil najbrž zadovoljen.
Po mojih izkušnjah Slovenci ne propadajo-
r Mara p®?® -
®B3[i[raw
V sezoni 95/96 ne sme biti anarhije, naj bo <lm manj plina in «Imvec zdravega smučanja!
Prihaja obdobje slovenskih zimskih mer: spet bomo imeli za merske enote koširje, kunce, miklavce, korene...
V domu starostnikov v Črnečah že vrsto let flincarijo: poleg tega, da ohranjajo lep domač običaj, tudi ni nevarnosti, da bi bilo čez devet mesecev kaj narobe.
Najbolj samozavestni so moški, ki imajo za sabo zakon, in ženske, ki imajo za sabo posteljo.
******:|::|::i:
Če sem Prepih bral dovolj pozorno, potem kaže, da eden izmed mežiških občinskih svetnikov obljublja, da bo naredil karkoli (tudi svinjarijo?), da v Mežici ne bo neke svinjarije.
*********
Od nekaterih, ki vedo vse, kar je kdo rekel pred davnimi stoletji, nikakor ne moreš zvedeti, kaj mislijo sami -danes.
*********
PREPIH se sprašuje, kam pljujemo. Do koder pljunemo.
Pripadnikom naroda, ki propada, je treba najprej dvigniti k..., nato šele moralo.
lQq^qqu&dpg] 3[m® mod
ma [timcrafc	tóffafeLiM
mmaOmcOmjm
-	Najmlajši dedek med koroškimi župani je postal Dravograjčan Rado Krpač (42 let). Čestitamo!
-	Rado je bil vključen tudi v najbljižnje srečanje koroških županov. Zgodilo seje v Velenju, ko je njegovo vozilo pred rdečim semaforjem treščilo v NLP. Zavorna pot je bila kratka, a predolga za avtomobil pred njim, v katerem je sedel čmjanski župan, gospod Stakne. Župana sta formalnosti opravila na kraju samem, saj se je obema mudilo po denar v Ljubljano. Kdo je zmagal v nadaljevanju dirke, nam ni bilo moč izvedeti.
-	Janez (Rotenturnški) Komljanec je uspešno prestal napade zaradi uvajanja novega prometnega režima v Slovenj Gradcu, “nov režim” na Brančurnikovem mostu pa ne da spati Maksu Večku, županu občine Ravne-Prevalje.
in pnspihane čveke
vv/^Jv vvy\
Ji/J

Hotel na desnem bregu Drave v Dravogradu je prežel v novo last, večji del prostorov pa v nov namen. Takole je stari “upravnik” čestital novemu lastniku ob otvoritvi sodobnega tehničnega centra Merkur Duroles. (sl. 1)

slika, na kateri sta po dolgem času ob šopku rož skupno pozirala dravograjski župan Krpač in direktor Košenjaka (in Traterga) Vrtič. Simbolika Dravograda v časih, ko se odpirajo poslovni prostori tudi j j na drugi strani Drave in zaključujejo obsežna cestna dela ob novi , avtobusni postaji, (sl. 3)
Prepih je prvi objavil fotografijo novega tehničnega centra z dokončnim napisom na strehi in na fasadi, kar je pritegnilo pozornost tudi poslovnega vrha kranjskega Merkurja, z generelnim direktorjem na čelu. (sl. 2)
Da uspešne poslovne poteze ljudi združujejo, dokazuje tudi tale
CfiS KOLIN. CHS PRAZNIKOV
Prihajajo prijetni praznični dnevi, ob tem pa tudi čas domačih prazničnih kolin. Ponekod se domačih grumpov in klobas že veselijo, kot Pavli, Igor in Andrej iz Kotelj na naši sliki.
NAGRADNA IGRA:
POIŽČITK
■a
SK V PREPIHU TT
. T '	" ■ h te'*
Po uspešno podeljeni nagradi v prvem krogu naše igre nadalju-	-
jemo z objavo fotografij, ua katerih se morate prepoznati bralke	"
in bralci Prepiha. Tokratno nagrado podarja MESARSTVO ^ Jf CEHNER iz Slovei\j (ìradca, (ìlavni trg 5, v obliki nagradnga	'''
kupona z vrednostjo 5000,oo SIT. Za ta znesek si bo lahko izbral	«
meso in mesne izdelke gospod na sliki, če bo obiskal naše ured- »	* *
ništvo in pravilno povedal, kje je bila fotografija posneta.
@©Q[LKI^ (LllTTOM^ [PSSS
Le streljaj nad mislinjsko železniško postajo (to je bila včasih) ima Franci Slemenik svojo kmetijo, poleg senožeti še kar precej obdelovalne zemlje. Na delcu je letos posejal krmno peso in takrat ni pričakoval, da bo pridelek tako obilen. Takšnega zlepa ne pomni
Gospodar Franci in njegova žena sta namreč krmno peso 10. maja sejala silno na redko. To je zahte-
valo seveda več časa in truda, tudi natančnosti, vse skupaj pa se je še kako splačalo. Morda je k vsemu svoje prispevala še luna, saj je bila takrat ravno “ob mladem”.
Na Cestnikovi kmetiji že vrsto let nazaj ni bilo na tako mali površini tako obilnega pridelka. Najtežja krmna pesa je tehtala kar osem kg, takšnih pa ni bilo tako malo. Povprečna teža posamezne pese je okrog pet kg. Skratka, bil je pridelek, ki se ga splača slikovno in z besedilom zabeležiti. □	S.J.
53©WIJ)
Ml m
©I3MS0 [Pdk&tL dHoo»
Tako in podobno so svojčas spraševala dekleta, fantje in vsi, ki so pričakovali pisma od dragega človeka. Pisma in vse druge pošiljke so romale do naslovnikov v večini po železnici, v bolj oddaljene kraje do poštnih poslopij pa so jih
prevažali s posebnimi vozili.
Od poštnih hiš dalje so pošiljkam bili sopotniki pismonoše, torba in kolo. Do kamor je pač šlo, potem je bilo treba vzeti strmno pot pod noge visoko v hribe, z bolj ali manj težko poštarsko torbo, s skrivnimi pismi, ki so se jih prejemniki bolj ali manj razveselili. Tu in tam je pismonoši, brž ko je odprl dvoriščno leso, hišni čuvaj natrgal (včasih smo rekli “pomeril”) hlače. Mnogi upokojeni poštarji se še gotovo spominjajo teh idiličnih časov, zlasti zimskih in ozkih gaz skozi snežne zamete in čestokrat precej hujšega mraza, kot smo ga vajeni danes.
S takimi in podobnimi mislimi sem se napotil do poštne hiše na Muti, ki je bila ob zgraditvi pred tridesetimi leti za tedanje čase sodobno opremljena, lani pa še sodobneje preurejena. Da
bi podrobneje spoznal uspehe in težave poštarjev, sem zastavil upravnici ELIZABETI MAHER nekaj kratkih vprašanj. Dejala je, da je delo zdaj lažje in bolj učinkovito. Težave pa imajo pri dostavi pošte v hribovske kraje, kjer se ljudje zaradi tega počutijo prikrajšane. Zaradi pomanjkanja kadra in slabih cest ne morejo vse izpeljati, kot si želijo poštarji in naslovniki.
Ob dveh poštarjih bi morali zaposliti vsaj še enega. Težave nastajajo v času dopustov in kadar je kateri v bolniški. Takrat morajo zaposliti nadomestnega poštarja, in velika težava je, če ta ne pozna kraja in ljudi. Večkrat se dogodi, da se kateri komaj privadi na teren, in že okoliščine prinesejo drugače, da se preseli drugam.
In kaj bi pričakovala pošta od naslovnikov s podeželja, kjer ljudje niso vedno doma, in domovi niso ob cesti? Tu bi morale biti nameščene poštne omarice, na njih pa trajno izpisano ime kraja s hišno številko. Vsako spremembo naslova naj bi čim prej javili na pošti. Tudi lepo in pravilno izpisani naslovi so v veliko pomoč.O
Ludvik Mori
- ——  -------------- •
SPOROČILO BRALCEM
Odbor za ekologijo občine Mežica in nekateri člani občinskega sveta so nam sporočili, da so pripravili daljši odgovor na članek našega sodelavca Edija Prošta o načrtovani proizvodnji POLIURETANSKIH GUM. Odgovor bomo objavili v naslednji številki Prepiha.
Urednik
aaUSUWA © l?®®»§8ABNI@6S ©©SStóViONI© 2 ©©©BOJ
V likovnem salonu na Ravnah je bila 20. novembra letos odprta razstava o dr. Framu Kotniku, pomembnem slovenskem etnologu, ki se je rodil 20. novembra 1882 pri Župancu na Dobrijah.
Bil je iz velike družine in njegovi bratje so bili znani v ožji in širši okolid. Simon je bil duhovnik, Dominik dolgoletni župan tolstovrške in ravenske občine, Beno lastnik Lubasove kmetije in znan iz narodnoosvobodilnega boja, Janko je priznan pisec slovarjev, Zorko učitelj, najmlajši Andrej je bil koroški borec in vsakomur znan šaljivec.
Njihov oče Dominik je bil zaveden Slovenec in je s svojim pogumom in trmoglavostjo pomagal izbojevati leta 1905 dvojezično (slovensko-nemško) šolo v Tolstem vrhu (danes stari otraški vrtec).
Franc je obiskoval gimnazijo v Celovcu, študiral slavistiko v Gradcu in 1908 doktoriral, v disertadji (doktorski nalogi) je obdelal koroškega ljudskega pesnika in dramatika Andreja Šusterja-Drabosnjaka. Umrl je 6. februarja 1955 v Celju. Pomen njegovega dela je v tem, da je proučeval sloveasko ljudsko duhovno in materialno kulturo sicer predvsem kmečkega prebivalstva. Najprej, ko je še služboval v Celovcu, je zbiral ljudske pripovedke in pravljice, ki jih je izdal leta 1924 pod naslovom Štorije I. Proučeval je ljudske pisce, imenovane bukovniki, Lesičjeka iz Globasnice, Mavrela iz Strojne, Vodovnika s Pohorja, poglabljal pa se je še tudi v različna dela Sustarja-Dratosnjaka. Osvetljeval je aidi pojave
Dr. Franc Kolnik 1882 - 1955
vsakdanjega življenja, ki jih je poznal v svojem domačem okolju, kakor so gnojvoža, steleraja, narodna noša, domače tkalstvo, prehrana, kmečko stavbarstvo in še vrsta dugih stvari. Tu je
naveden le manjši del tistega, za kar se je zanimal kor raziskovalec. Mnoge njegove ugotovitve še danes držijo in vsakdo, ki hoče globlje poznati življenje in miselni svet Slovencev, jih mora upoštevati.
Razstava sama je poučna in zanimiva, kakor za mlade tako za odrasle. Razstavljene so številne fotografije, risbe, dokumenti in predmeti. Prvi del je posvečen domačemu kraju, dmžini, njegovim učiteljem in sodelavcem. Tu laliko vidimo npr. veliko glinasto skledo, ki je bila izdelana na Ravnah 1870. leta; tudi pri nas so takrat delali lončarji.
Na njegovi delovni mizi, ki jo hrani Koroška osrednja knjižnica, so pisma nekaterih njegovih sodelavcev in prijateljev. V drugem delu so razstavljene razglednice krajev, kjer je delal in živel in tudi nekaj muzejskih predmetov iz tistih območij. V tretjem delu so dokumenti iz njegove togate zapuščine, med njimi so sloveaski rokopisi iz 18. in iz začetka 19. stoletja, npr. Dralrosnjakova Igra o izgubljenem sinu, ki je nastala 1800. leta in Prerokovanje iz 2. polovice 18. stoletja, najdena pri Šratnekarju (v dvorcu, ki ga sedaj ni več). Laliko vidite statve in vrsto zanimivih predmetov. Razstavo si laliko ogledate vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure in to odprta do 30. decem-bra.Q	A. Krivograd
M IM
Začetki glasbene šole Radlje, ki je bila ustanovljena leta 1960 z izdajo ustanovitvenega dokumenta s strani takratnega župana občine Radlje g.Toneta Mravljaka, segajo še nekaj let nazaj, saj so se prvi začetki šole pojavili na Muti za potrebe tamkajšnje godbe na pihala.
Po ustanovitvi pa je glasbena šola Radlje delovala v okviru takratne Delavske univerze Radlje. V njej so učitelji in glasbeniki amaterji najprej poučevali klavir in harmoniko. Prvi učitelji glasbene šole so bili Rudolf Kerec, Avgust Štrajner in Konrad Urnaut z Mute ter Franc Lauko in Vida Ogrine iz Radelj, izobraževali za potrebe godb na pihala v Vuzenici, na Muti in v Radljah,
poleg tega pa je iz te šole izšlo lepo število pevcev.
Leta 1978 je s pridobitvijo verifikacije Glasbena šola Radlje postala del osnovne šole in se nekako odcepila od Delavske univerze. Pouk so izvajali po osnovnih šolah, kjer so jim nudili osnovne pogoje za delo. Učenci glasbene šole pa so z glasbenimi točkami nastopali na najrazličnejših prireditvah po šolah in krajih.
Šele leta 1990 je Glasbena šola Radlje pridobila svojo stavbo, v kateri so dokaj urejeni prostori za potrebe njenega delovanja. Iz nje je izšlo tudi lepo število glasbenikov, ki se že profesionalno ukvarjajo z glasbo ali pa se trenutno še posvečajo študiju na glasbenih akademijah, predvsem v
Ljubljani in Gradcu. Danes Glasbeno šolo Radlje, ki je v letu 1993 postala samostojni javni zavod, obiskuje okoli 180 učencev.
V okviru te šole imajo poleg solističnih tudi več manjših komornih zasedb, ki uspešno nastopajo na prireditvah in tekmovanjih, poleg tega pa se udeležujejo tudi takoimenovanih dobrodelnih koncertov, na katerih bo šola skušala zbrati del sredstev za nabavo koncertnega klavirja.
Ob 35 letnici delovanja Glasbene šole Radlje, ki jo zadnji osem let vodi ravnateljica Irena Trojak, so organizirali slavnostni koncert, na katerem so nastopili profesorji in študenti glasbe Tadeja Vulc in Lucija Verdnik na klavirju, Mateja Kremljak in prof. Karolina Šantl - Zupan na flavti, Simona Kremzer na harmoniki, Sandi Vinšek na klarinetu ter Vojko Trnjek na saksofonu.Q
Tomaž. Karat
Piše: Avgust Rošcan, up. župnik iz Kotelj
Naš NEBEŠKI OČE se v zelo pomembni zadevi obrača k nam ljudem, ko najprej sam svet tako ljubi, da nam daje svojega Sina in bi se tudi mi morda v isti ljubezni hoteli obrniti k drugemu človeku. V BOŽJEM SINU se je razodela dobrotljivost in ljudomilost Boga samega. Oče ga pošilja, da bi oznanil blagovest ubogim in ozdravil nje, ki so potrtega srca, ter poiskal in zveličal, kar je izgubljenega. Božji Sin je na zemlji v službi vsemu stvarstvu, človeškemu rodu v celoti in posameznemu človeku.
Drugi vatikanski koncil zapiše, da tudi CERKEV obdaja z ljubeznijo vse tiste, ki jih tare človeška slabost, še več, v ubogih in trpečih spoznava podobo svojega Ustanovitelja, ubogega in trpečega in si zelo prizadeva za lajšanje njihove bede in želi služiti Kristusu v njih. Tako je Cerkev naprej živeči Kristus.
A ne le Cerkev v svoji celoti, temveč tudi posamezni njeni ČLANI - kristjani naj razodevajo isto Kristusovo ljubezen. Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, ako boste imeli ljubezen med seboj. Ljubezen je trajni, večni in edini pravi znak Kristusovih učencev. Kakor so ljudje v Jezusovi dobi učence farizejev spoznavali po širših molitvenih jermenih, s katerimi so si med molitvijo pritrjevali na čelo in levo roko usnjene škatlice z najvažnejšimi teksti postave, tako bodo vedno mogli prepoznavati Kristusove učence, Gospodove poteze v njih, torej Kristusa samega, izključno po njihovi ljubezni. Ta krščanska služba, če je resnična, mora zato biti res
Razgledi
MratBažžaoastK^
bi UiŽiiA
a < )/j.\sì ù-i'j 'j ata
vidna - transparentna in trajna.
Ljubezenska služba drugim je vsa prežeta z odpovedjo svoji sebičnosti in zato hkrati najučinkovitejša pot do ČLOVEŠKE IN KRŠČANSKE zrelosti. Nikjer človek ne zori tako močno kakor v svobodnem odmiranju svoji sebičnosti. To službo lahko imenujemo najučinkovitejšo pot k svetosti; nič ne osvobaja tako intenzivno iz greha in oblasti “tega sveta” kot služba bližnjemu v ljubezni. V uresničevanju ljubezenskega služenja sta cilj in sredstvo za dosego svetosti in večnega življenja, eno in isto.
Ljubezenska služba učencev je NADALJEVANJE KRISTUSOVE NAVZOČNOSTI, odkar učenci Kristusa nimajo več tako v svoji sredi, kakor so ga imeli do njegovega vnebohoda. Kristus sam pove: Kamor jaz grem, vi ne morete priti. Novo zapoved vam dam. Te besede moremo razumeti tudi tako: Jaz grem, a bom še dalje med vami v vašem življenju, oziroma izpolnjevanju nove zapovedi ljubezni. Ako se torej izneverimo novi zapovedi -zapovedi ljubezni, postanemo preganjalci božjega Sina iz svojega življenja, iz življenja Cerkve in iz vsega stvarstva.
Apostol Janez v tej zvezi zapiše: “Mi vemo, da smo prešli iz smrti v življenje, ker brate ljubimo. Kdor pa ne ljubi, živi v smrti. Kdor sovraži svojega brata, je ubijalec. Vi pa veste, da noben ubijalec nima v sebi božjega življenja. Ljubezen pa poznamo po tem, da je On dal življenje za nas, in tako smo tudi mi dolžni dati življenje
za brate.” (1 Jn 3,14 - 16). Tudi Srečku Kosovelu je za “vstajenje od zanikovanj” treba veliko pretrpeti, “umreti strt in poteptan” v boju za “novega človeka” (Veliko moraš pretrpeti; Mehanikom).
Kdor drugemu služi v ljubezni, ne spolnjuje le te ali one posamične zapovedi, ampak živi Kristusovo postavo “nasploh”. Te postave pa s službo drugemu ne uresničuje le deloma, temveč jo “izpolni”, ker ta služba vključuje ves Kristusov zakon, kot tudi teremo pri Pavlu:
“Kdor bližnjega ljubi, je postavo spolnil” (Rim 13,8). Ali rečeno z drugimi besedami: kdor resnično in pristno ljubi, živi v tisti smeri, ki ga nagiblje k izpolnjevanju tudi vseh drugih etičnih obveznosti.
Zelo obvezujoče zato zvenijo koncilske besede: Verniki naj posebno skrbno živijo Kristusovo zapoved ljubezni v sedanjem času in tako služijo vsem ljudem ter s tem razodevajo tisto ljubezen, s katero Bog ljubi svet.
□
ČEČOVJE 5
62390 RAVNE NA KOROŠKEM Tel.: 0602/20- 165
December je tu.
Teje mesec veselega pričakovanja Božička. Otroci, pa tudi odrasli, željno pričakujemo jutra, ko bomo zagledali, s čim nas je Božiček razveselil.
Da nas bo razveselil, smo prepričani, saj bo darila izbral vprodajalni <3UKO na Čečovju, na Ravnah.
V teh predprazničnih dneh je izbira daril še posebej pestra.
Ni ga bogataša, ki ne bi mogel sprejeti in ne reveža, ki ne bi mogel dati Z veseljem vas pričakujemo !
Kozmetični kotiček
Razgledi
Nohti
kažejo
našo
osebnost
Piše: Anita Pečnik
Po negovanih rokah lahko presodimo, koliko pozornosti namenjamo svojemu videzu Kako pomemben je noht za zaSdto prstov, postane jasno šele takrat, ko je noht poškodovan ali celo odstranjen. Različne poškodbe nohtov terjajo obsežen in intenziven tretma. Ni dovolj, da si noht samo obrusimo ali nanj prilepimo obliž.
Večje poškodbe je treba preprečiti
-	pri nohtih, ki se delijo na plasti
-	pri počenih nohtih
-	pri nohtih, ki odpadajo
-	pri pogriženih nohtih
Treba je povdariti, da pri počenih nohtih ali pri tistih, ki se delijo na plasti, obstajajo velike nevarnosti glivičnih infekcij. Gre namreč zato, da so pri normalno negovanih nohtih, ki jih le strižemo ali pilimo, glivice večinoma v mirovanju. Razvoj le-teh pa se sproži pri spremembi vlažnosti, kislosti in toploti kože. Pri pravočasni negi in prekrivanju nohtov se ta učvrsti in stabilizira. Znanje na področju umetnih nohtov je v desetletju zelo napredovalo. Z novimi materiali, ki so predvsem neškodljivi, naravni ter organizmu prijazni, se danes srečujemo tudi v specializiranih kozmetičnih študijih pri nas.
Veselje in hvaležnost strank, ki se že zdravijo in oblikujejo umetne nohte, je čudovit občutek zadovoljstva in uspeha.
Pa še nasvet:
Za žensko je nega rok del vsakdanje navade in je v veliki meri razlog za večjo samozavest. Po barvi, razpokanosti, oguljenosti ali po gubah kažejo nohti mentalno in fizično stanje osebe. Na nohtih je mogoče zapaziti pomanjkanje hranljivih snovi v organizmu, sladkorja, beljakovin in maščobe. □
Novodobni kotiček
Piše: Miša Felle
Vesela sem, ko vidim, da vedno več ljudi želi pridobiti zdravje na naravne načine. Vedno več jih tudi prihaja do spoznanja, da je bolezen le sredstvo, ki ga uporablja naša duša, da bi nas opozorila na napake, ki jih delamo v življenju. Zato se ortodoksni medicini v zadnjem času pridružuje vedno več načinov, ki zdravijo skozi dušo.Eden takih so Bachova cvetna zdravila, katerih uporabnikov je tudi na Koroškem vedno več.
Pred več kot petdesetimi leti je uspešen bakteriolog in homeopat dr. Edward Bach posvetil zadnja leta svojega življenja iskanju enostavne, naravne zdravilne metode in pri tem odkril 38 cvemih zdravil. Gre za cvetne esence, ki delujejo na subtilnejših ravneh človeškega telesa in pomagajo premagovati negativna čustvena stanja, kot so ljubosumnost, negotovost, razne apatije in depresije, predvsem pa omogočajo duhovno očiščenje posameznika, kar vedno pelje do samospozna-vanja, harmonije in večje stabilnosti osebnosti.
Bachova cvema zdravila nabirajo v naravi, točno tam, kjer je določil najdišča sam dr. Bach. Da ostane vse na nivoju strokovnosti in znanja, ki ga je vložil Bach v cvetno terapijo, skrbi center Edwarda Bacha v Angliji, ki ima podružnice tudi v Nemčiji, Švici in zadnja leta v Ljubljani.
Načinov, kako izbrati prave cvetove za terapevtsko zdravljenje, je več. Predstavljam vam tistega, ki je meni najbližji in ga uporabljam že nekaj manj kot leto dni.
Ko mi je nihalo Smiljane Novak v povezavi z njenim mojstrom zdraviteljem prvič izbralo pet Bachovih esenc in sem se tako na hitro srečala z diagnostičnimi karakteristikami cvetov, sem najprej zamahnila z roko: “Oh, strahu in neodločnosti pa v meni res ni, maske pred drugimi tudi ne nosim, saj sem vedno odkrita, sebe pa imam čisto dovolj rada!” Vsebina moje prve stekleničke me je še istega dne napeljala, da sem prebrala knjigo o omenjenih cvetnih zdravilih. Hočeš - nočeš, sem si morala priznati, da je vsebina še presneto pravšnja! Izbor cvetov me je opozoril na moja negativna duševna stanja, ki se jih sploh nisem zavedala. Obenem sem tudi spoznala, da mojega duševnega stanja po tako kratkem postopku ne bi pogruntal noben “dušni” zdravitelj.
Štirikrat na dan po štiri kapljice in zavestno delo na sebi me je po nekaj mesecih pripeljalo do “čiščenja kleti” - spoznavanja najbolj skritih kotičkov duše. Pri odraslih takšna očiščevalna akcija traja namreč dlje kot pri otrocih, ki svoje subtilnejše energetsko telo spravijo veliko prej v harmonijo - tudi to vem iz lastne izkušnje.
Smiljana prihaja iz Ljubljane v Slovenj Gradec enkrat na dva meseca, poleg Bachovih cvetnih zdravil pa skupaj s svojim mojstrom obvladuje še abhjango - oljenje telesa. O tem več kdaj drugič. Dovolite še namig: v slovenščini je že izšlo nekaj knjig o Bachovih cvemih zdravilih, osebno mi je najbolj všeč avtorica Mechthild Scheffer.O
GWTt*
/ <® \
j	hobby progrom
6J	°
È OAZA %
<	m
^ Trgovina za ljubitelje živali ^
Prodaja malih živali tudi po naročilu Akvaristika
Montaža in dekoriranje vašega akvarija, vrtnega ribnika ali sobne fontane Hrana in priboljški
Kozmetični preparati in pribor za vašega ljubljenčka

PTC KaTiCa - Rankova 4, Sl. Gradec telefon: 0602/45-400
radio alfa
PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS
radio atta d.0.0. radio alfa d o.o.
REDAKCIJA IN STUDIO PROPAGANDNA AGENCIJA Cankarjeva 1 Trg mladosti 6 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92	63320 Velenje
telefon (0602) 41 630	telefon: (063) 851 788
telefax (0602) 41 244	telefax: (063) 851 788
VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU
1C7,§ Mhz
S KREDITOM do računalnika. Za zmerni mesečni znesek boste postali lastnik zanesljivega in hitrega računalnika KOPA ali tiskalnika FUJITSU.
V mesecu decembru Vam V KOPI nudimo Izjemne kreditne pogoje z ugodno obrestno mero!
PRIMER KREDITA:
•il*
«te.
"i::l
žs
ct <2
Osebni računalnik KOPA 486DX4/120 AMD, PCI vodilo, 4MB RAM. 850 HDD, grafični pospeSevalnik 1 MB,
PHILIPS M" barvni monitor,
SLO tlpkovnlca.miSka, podloga za miško
12 x 13.670,00 SIT
Dodatni popusti za gotovinsko plačilo.
POKLIČITE NAS ZA NATANČNEJŠE INFORMACIJE !
SREČNO NOVO LETO 1996
lì*1*
KOPK
RAČUNALNIŠKI INŽF-N1RINO-HIŠA BISTRIH REŠITEV
Uradni partner firm ORACLE, MICROSOFT, WYSE, COMPAQ. _________________________
Podlistek

75 LET KOROŠKEGA PLEBISCITA (21)
Piše: MIRO PETEK
Država SHS ne pozna dolžnosti, da bi skrbela za delavca, je pisalo na enem od
plebiscitnih propagandnih letakov
Na KoroSkem je bila v pred-plebiscitnem obdobju kljub večinskemu kmečkemu prebivalstvu razmeroma vplivna in pomembna socialdemokratska stranka, ki je imela tudi vpliv na podeželju. Koroška socialna demokracija se je namreč precej ukvarjala s položajem kmečkih delavcev. Ljudsko štetje iz leta 1880 kaže zelo zanimivo podobo: na Koroškem pride na enega kmeta 4,02 hlapca in 3,07 člana družine, v drugih avstrijskih deželah pa je na enega kmeta bilo 1,75 hlapca in 2,5 družinskega člana. Poleg tega pa je na Koroškem bil tudi svojevrsten razvoj industrije, ki se ni koncentrirala v mestih, ampak je bila razpršena po vsej deželi.
Jugoslovanska socialdemokratska stranka ni nikoli posegala na Koroško, kjer je bil zelo močan vpliv nemške socialdemokratske stranke. Na volitvah v ustavodajno skupščino 16. februarja 1919, ko je bila volivna pravica prvič razširjena tudi na ženske, so socialni demokrati na vsem Koroškem dobili kar 49,59 odstotka glasov. Tudi slovensko oziroma dvojezično področje je socialdemokratom dalo veliko glasov. Medtem ko je bilo povprečje socialdemokratskih glasov 49,59 odstotka, so denimo socialdemokrati v Borovljah dobili kar 75,46 %, v Podkloštru 72,69 %, slovenskem delu Šmohorja 67,45%, nemškem delu Šmohorja pa 44,23 %, v Velikovcu 62,94 % in Celovcu in okolici 55,38 %. Ti podatki dovolj nazorno kažejo, da se je k socialdemokratski stranki zatekla tudi večina prebivalcev slovenske ke Koroške in ne zgolj delavci, ki so takrat predstavljali kakšno četrtino prebivalstva.
DVOJNOST
SOCIALNE
DEMOKRACIJE
Vpliv nemške socialdemokratske stranke je bil zelo velik in je odločilno oblikoval narodno zavest in usodo Slovencev nasploh. Na prej omenjenih volitvah je na ozemlju, ki je kasneje prišlo v cono I ali cono A, ta stranka dobila 11.712 glasov ali 63,38%. Nemška socialdemokratska stranka je v besedah sicer bila intema-
cionalistična, dejansko pa je spodbujala k asimilaciji. Ko so se po prvi vojni na območju Avstro-Ogrske oblikovale samostojne narodne države, bi po svoji naravi ves južni del Koroške moral pripasti kraljevini SHS. Nemška socialdemokracija pa je v tem primeru stopila na stran nemškega meščanstva, ki je branilo staro deželno mejo. Tako tudi nemški socialdemokrati, ki so imeli veliko podporo pri slovenskemu življu, odločno nastopajo proti delitvi dežele po narodnosti, torej tudi proti pravici Slovencev do samoodločbe.
Nemška socialdemokratska stranka je pri plebiscitu pokazala dvojno naravo: na eni strani je proklamirala pravico narodov do samoodločbe, hkrati pa propagirala in s svojo lastno vojaško organizacijo Volkswehr ljudem vsiljevala prepričanje, da pri ljudskem glasovanju ne gre za določanje narodnostnega pomena, ampak za socialno opredeljevanje. V socialnem, guspodarskem in političnem pogledu pa je bila Republika Avstrija bolj privlačna tudi za koroškega prebivalca, ki mu je jugoslovanska monarhija
obljubljala le narodno enakopravnost.
Ob tem, ko so nemški socialni demokrati stalno in vztrajno vzgajalo delavstvo in drugo prebivalstvo v podcenjevanju nacionalnega vprašanja, so vse volivce, na katere so imeli vpliv, prepričali, da so se na plebiscitu dejansko odločali med dvema alternativama: za republiko Avstrijo oziroma proti monarhiji SHS.
MED AVSTRIJSKIMI GLASOV110 TISOČ
SLOVENSKIH
Nemška socialna demokracija je imela uspešno in učinkovito agitacijo, kot denimo: “Kmeta čaka srečna bodočnost (V SHS morajo tisoči in tisoči v Ameriko), Avstrija ima celo vrsto novih postav za delavce (V SHS imajo le postave proti delavcev),Štajre plačajo industrija in bogata mesta (V SHS mora štajre in dolgove samo kmetski stan plačevati).”
Precej uspešno so agitirali tudi v smeri, da v Jugoslaviji vladajo militarizem, obvezna vojaška služba, ženske še nimajo volivne pravice, socialnopolitična zakonodaja je pomanjkljiva in podobno. Na drugi strani pa deželna vlada v Ljubljani ni naredila veliko, da bi delavstvo prepričala, da se poteguje za svojo domovino. Tako je okoli 10 tisoč slovensko govorečih Korošcev oddalo svoj glas za Avstrijo. Seveda so bili ti glasovi oddani v dobri veri in upanju, predvsem pa v dobri veri, da bo Avstrija varovala njihovo narodnost. Za odločitev velikega dela slovenskih glasovalcev za Avstrijo je nedvomno bilo posebnega pomena tudi dejstvo, da je tako govorila in obljubljala tudi koroška socialdemokratska stranka. Tako je vodja koroških socialdemokratov Florian Groeger še dober mesec pred plebiscitom zagotavljal Slovencem, da ne bo narodnostna nesreča, če bodo Slovenci ostali v Avstriji, saj jim manjšinsko varstvo zagotavljata tako mirovna pogodba kakor politična moč socialne demokracije v Avstriji.
(dalje)
Peter Šol na Muti razstavlja prvk
Kultura
DUŠA LESA
1. decembra so na Muti v Repnikov! galeriji na ogled postavili kiparska dela domačina iz Vuzenice, kiparja po duši, gospoda Petra Šola.
Peter Šol, vseskozi predan lepoti in vonju narave, gozdov v njej in, kar je njegova poglavitna ljubezen, lesu; je eden tistih ljudi, ki se umetnosti ni predal ne zaradi Sol in tudi ne zaradi družinske tradicije.
Je samo eden in le eden tistih, za katere tako radi porečemo, da so naivci - pa to vendarle ne bo držalo - ki je samorastno rasel v svet umetnosti in kleno, kot so kleni griči, ki obdajajo toplino njegovega doma v Vuzenici, oblikoval misli, ki so se mu porodile ob dolgih urah premišljevanja, opazovanja, spoznavanja. Nikoli ni bilo lahko, kajti les je - kljub mehkobi, ki ga kaže na prvi pogled, sila zahteven element oblikovanja. Toliko bolj, ker v sebi nosi dušo, ki gotovo boli, če nasilno in brez posluha z dletom vnate v njeno notranjost. Izhaja iz sveta, ki je slovenski zemlji dal številna velika imena. Tenkočutnost in šarmantnost slikarja Oskarja von Pistorja, svetovno znanega arhitekta Kresnika, pa zgodovinarja Josipa Mravlaka, ki je skrbno spoznal in zapisoval zgodovinske pomnike Vuzenice in krajev
I TT -
okoli nje.
Ni naklučje, da sem Petra Šola postavila ob bok tem velikanom, kajti skozi življenje so ga spremljali tudi ti in z njimi, tako kot z vsakodnevnim bojem za preživetje, se je notranje in duhovno bogatil, da je lahko enkrat pozneje prijel za dleto in začel - kot radi rečemo -murkslati. Sprva nerodne in okorne poteze so z vajo in ljubeznijo do ustvarjanja dobile pridih izpiljenosti, ki ji že lahko rečemo mojstrstvo. Prve intarzije, ki jih dela tudi še danes, so nadomestili kosi javorja, hrasta in bukve, da iz njih kasneje nastanejo Predice, Krtačenje, pa Begunci, Materinstvo, in v njih je doma človek. Človek z dušo in srcem, ki mu Peter Šol tenkočutno prisluškuje še danes.
Razstava na Muti je odprta od 1. do 10. decembra in vabimo vas, da si kipe gospoda Šola ogledate tudi vi.
T. Repnik- Vrhnjak
PETER ŠOL - KRTAČENJE
SiUJJ /jJUJ
Zahvaljujem se vsem, ki ste sodelovali pri izdaji knjige aforizmov MISLI IZ PARTERJA, še posebej pa dr. Bogomirju Celcerju za njegove izborne karikamre.
V svojem imenu in imenu založbe se zahvaljujem sponzorjem iz Črne (Avtokleparstvo Kurnik Janez, Bistro “Urška”, Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna, Gostilna “Drofelnik”, Gostilna “Pri Škrubiju”, “Macesen" d.o.o. in občina Črna), Žerjava (GTC “Pogorelc", MPI d.o.o. in “Prenova” d.o.o.), Mežice (Cvetličarna “Vigred", GP “Peca”, KAL d.o.o., “Smrekales" in TAB Mežica), Poljane (Gradgalant d.o.o.), Prevalj (A Banka, “Meža” Prevalje, Očesna optika Paradiž in Slaščičarna Zinke Polanšek), Raven (Pekarna “Jamnica”, Sonk d.o.o.), Slovenj Gradeča (SKB Banka in Zavarovalnica Maribor), Dravograda (“Avtomaterial” Žvikart) in Maribora (Zeia d.o.o.), ki so s svojimi prispevki omogočili izdajo mojega knjižnega prvenca.
Vsem naštetim in mojim bralcem želim prijema decemberska praznovanja ter veliko sreče, zadovoljstva in uspehov v letu 1996.
Niko Brumen
POPRAVEK
V prejšni številki Prepiha smo predstavili delo osnovne šole na Muti, o katerem je govorila tudi pedagoginja na šoli, gospa Lilijana Kremžar. V članku je bilo napačno predstavljeno njeno ime (Lidija namesto Lilijana), za kar se gospe Kremžar iskreno opravičujemo.
OPRAVIČILO
V Prepihu št. 21/95 so v bile v članku z naslovom “Da boš zdrav” navedene nekatere neresnične trditve o tem, da so morali ljudje hoditi po zdravila v Maribor in Ljubljano. Lastnica trgovine Lilijana Rižnik ni imela intervjuja z gospodom Levovnikom, navedene trditve so plod njegovih lastnih razmišljanj. Zaradi možnih interpretacij, da naše lekarne nimajo na zalogi potrebnih zdravil, se za napako g. Levovnika javno opravičujem Koroškim lekarnam.
Lilijana Rižnik
Šport
KOROTAN DELNO ZADOVOLJIL
"Liga 10" poln zadetek ■ Na vrhu Hit Gorica ■ Korotanovi strelci zatajili ■ Trener Žeželj hvali igro svojih varovancev in si želi dva izrazita "špic" igralca
Nogometni prvoligaši so zadnjo novembrsko nedeljo odigrali zadnji krog jesenskega dela prvenstva. Zavesa je spuščena po 18. kolih, prvič v enotni ligi deseterice. “Liga lo” je po mnenju strokovnjakov popolnoma upravičila svoj namen, saj so bila srečanja po večini zanimiva, celotno prvenstvo negotovo, gledalci pa so se pričeli vračati na stadione. Vse to pomeni, da s takšnim sistemom tekmovanja, ki smo ga povzeli po vzoru Avstrijcev, postaja nogomet v Sloveniji vse popularnejši in pridobiva na kakovosti.
Jesenski prvaki so nogometaši Hit Gorice. Popolnoma zasluženo, kajti moštvo je pod vodstvom prekaljenega trenerja Milana Miklaviča igralo konstantno dobro skozi celo prvenstvo. Druga je Mura iz Murske Sobote, ki zaostaja pet točk, tretji pa Rudar iz Velenja, ki za jesenskim prvakom zaostaja že enajst točk. Razlika med tretjeu-vrščenim Rudarjem in Beltinci, ki so na 9. (predzadnjem) mestu, je izredno mala, le tri točke, kar pomeni, da bo prvenstvo v spomladanskem delu še kako zanimivo, stanje na lestvici pa se bo spreminjalo iz kola v kolo. To omogoča predvsem nov način točkovanja, tri točke za zmago in ono za neodločen izid.
Kaj pa ostali klubi, če izvzamemo Mag Korotan, o katerem bomo v nadaljevanju zapisali kaj več ? Da je liga deseterice dokaj izenačena, je pokazala že prva četrtina Prvenstva. Le Izola, ki ima največje kadrovske in finančne težave, kakovostno precej zaosta-
ja. Največji razočaranji prvenstva sta uradni državni prvak SCT
Milan Žeželj
Olimpija, ki je pristala na 4. mestu, in Maribor Branik, dolga leta drugi najboljši klub v Sloveniji, ki je s točko manj od Ljubljančanov na 6. mestu. Celjski Biostart Publikum je imel precejšnja nihanja v svoji igri, prav tako Ajdovsko Primorje, ki ima najstarejšo ekipo v ligi, toda oboji so lahko zadovoljni z doseženo uvrstitvijo. Takoj za Prevaljčani so na 9. mestu Beltinci, ki so v prvenstvo katastrofalno Startali, nato pa v zadnjih šestih kolih pod vodstvom novega trenerja Vojislava Simeunoviča nanizali serijo zmag in remijev, ter se na vsega eno točko približali Mag Korotanu.
Kaj pa edini koroški nogometni prvoligaš? Osma pozicija na koncu jesenskega dela prvenstva “lige lo” seveda ni v skladu z željami in ambicijami, ki so si jih
zastavili pred začetkom tekmovanja. Šest zmag, pet neodločenih rezultatov in sedem porazov ter skupno 23 osvojenih točk je premalo, da bi lahko Prevaljčani mirno čakali na “pomlad”. Točke so izgubljali predvsem na domačem terenu, kjer so uspeli premagati le Izolo, Biostart Publikum in Rudarja iz Velenja. Vse od te tekme 6. kola dalje Mag Korotan ni uspel več doseči zmage proti svojim tekmecem na igrišču na Prevaljah. Še več, porazu z SCT Olimpija je t sledil poraz še v zadnjem kolu v Beltincih in "korotanci" so zdrknili na i ' I ncz.avidno 8. mesto.
|y... ' Seveda velja omeniti še Rti nesrečen poraz v Izoli \ 11.
I krogu tekmovanja, ki je vzdignil precej prahu v klubu in igralce tudi uvdar-il “ po žepu. To pa je tudi vse, kar je prišlo negativnega na konto koroškega prvoligaša. Na srečo, veliko več je bilo pozitivnega, veliko več svetlih trenutkov v enajsterici trenerja Žežlja in njegovega pomočnika Tonija Tomažiča. Predvsem to, da so Prevaljčani kar trikrat presenetili z zmago v gosteh, in to v Mariboru, Celju in v Velenju in spoznanje, da imajo igro, da so bili povsod enakovreden tekmec vsem ekipam v ligi.
Trener Žeželj hvali svoje igralce in je zadovoljen z njihovim deležem na večini tekem, zato ni čudno, da neprestano poudarja:
“Mag Korotan je v fazi igre napravil precejšen kakovosten premik. Igro smo modernizirali. Večina igralcev je izrazito napredovala, zlasti Dvoršak, T. Vršič, Podvinski, Plesec, Blatnik, Čeri-
movič, M. Vidovič in drugi. Niti na eni tekmi nismo bili nadigrani, toda kaj pomaga, ko nimamo v moštvu pravega strelca, ki bi v danem trenutku znal zatresti nasprotnikovo mrežo. To se je zlasti pokazalo na srečanjih doma, ko smo bili boljši, a vendarle ostali praznih rok. Kar se tiče rezultata, moram reči, da smo bili jeseni prekratki za tri točke. S 26 točkami, kolikor smo jih pred startom planirali, bi osvojili celo tretje ali četrto mesto. Prepričan sem, da če bo uprava kluba sposobna pripeljati v Mag Korotan dva izrazita strelca, dva “špic” igralca, potem se v nadaljevanju nimamo kaj bati, “ poudarja trener Milan Žeželj.
Seveda je vodstvo kluba, na čelu s predsednikom UO dr. Maticem Tasičem, že napravilo prve korake, ki bi prispevalo k edinemu zadanemu cilju, obstanku v L ligi.
Po končanem jesenskem delu prvenstva so objavili spisek nogometašev, na katere v bodočnosti ne kanijo več računati, kajti v prvi vrsti morajo zmanjšati število igralcev, ki so pogodbeno vezani za klub, a so po oceni trenerja in članov UO kluba v pretekli sezoni pokazali manj, kot se je od njih pričakovalo. Na takoimenovani transfer listi so:	vratar Marko Vravnik,
obrambni igralec Mitja Judež ter napadalci Dejan Obrez, Peter Šumnik, Erion Mehilli in tudi Sami Dobreva, ki je v preteklih letih veliko pripomogel k meteorskemu vzponu prevaljskega kluba med najboljše slovenske kolektive. Na Prevaljah si bodo v zimski pavzi seveda prizadevali pripeljati v klub kakšnega kakovostnega nogometaša, predvsem napadalca, vezista in morda tudi vratarja. O imenih je zaenkrat še težko pisati, toda od znanih vratarjev bi v vrstah Korotana morda znali zaigrati Lalič ali Dabanovič iz Maribora oziroma Zver, golman Beltincev.
Vsekakor bo drugi del sezone za koroškega prvoligaša izredno naporen, toda nikakor brez izgle-dov, da se solidno uvrstijo, nekje v sredino lestvice. Prvenstvo se bo nadaljevalo 25. februarja, še prej, 23. decembra, pa se bodo igralci, vodstvo kluba in simpatizerji zbrali na “plavi noči”, s pripravami pa bodo nogometaši pričeli 9. januarja prihodnje leto.O Ivo Mlakar
lek BpMjjairaa
PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale za zobozdravstvo s področij: PREVENTIVE KONSERVATTVE PROTETIKE ORTODONTUE
($*) lek d.d. Diyfeilljjffliniffl
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. 61117 Ljubljana, VerovSkova 57, p.p. 81 telefon: (061) 168-21-61 telex 39403
telegram: Lek Ljubljana telefax:: (061) 168-35-17
v aOto šoli M0T0TEMP0 Prevalje:
© ker je Vaš denar pri nas Več Vreden © ker organiziramo CPP V Vašem kraju ©ker se boste naučili Voziti Varno, Varčno in okolju
prijazno
© ker smo šola prijaznih ljudi
© rezervirajte si proste mesto hi ceno
VLJUDNO VABLJENI !
OE RA VNE NA KOROŠKEM n 0602 22 461
STROŠKI ZDRAVLJENJA SO VČASIH NEPREDVIDLJIVI.
SPLAČA SE JIH ZAVAROVATI.
Zavarujemo avto, hišo, ^iVljenje, nezgodo. O zavarovanju stroškov zdravljenja skorajda ne razmišljamo, čeprav zdravstvene storitve niso poceni.
Sistem zdravstvenega zavarovanja, ki gaje z zakonom opredelil slovenski parlament, zagotavlja vsem državljanom zavarovanje večine zdravstvenih tveganj - z obveznim zavarovanjem. A vendar s tem ne krijemo vseh storitev in ne v celoti. Del vrednosti teh storitev se zaračuna neposredno pacientu. Če pa je pacient za ta doplačila zavarovan, jih namesto njega krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (oz. druga zavarovalnica).
Zavarovanja za doplačila razlik do polne vrednosti storitev:
-	Popolno zdravstveno zavarovanje
-	Zavarovanje doplačil v primeru poškodbe
-	Zavarovanje doplačil za zobozdravstvene storitve
-	Zavarovanje doplačil za zdravila
Zavarovanje zdravstvenih storitev iz obveznega zavarovanja na višji ravni ali po drugačnem postopku:
-	Nadstandard A
-	Nadstandard B
Zavarovanje zobne protetike v celoti Zavarovanje za dnevno odškodnino
Zavarovanje za pomoč na domu
Zdraviliška zavarovanja:
-	Bivanje v zdravilišču po poškodbi
-	Preventivno zdravljenje v zdravilišču
-	Zdraviliški oddih A ali B
-	Koristno bivanje v zdravilišču
Zavarovanje za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje:
-	Vključitev v obvezno zavarovanje VOZ A
-	Vključitev v obvezno zavarovanje VOZ B
-	Vključitev v obvezno zavarovanje VOZ C za zobozdravstvo
-	Vključitev v obvezno zavarovanje VOZ S
Zavarovanje TUJINA A
---------------------- Šport
MARTINA SAFRAN	^
Radlje so prava zibelka mladih nadarjenih namizno teniških igralcev in igralk. V zadnjih nekaj letih je bil v tem kraju narejen ogromen kakovosten premik v smislu razvoja te športne zvrsti med mladimi. V radeljskem klubu so vzgojili kar lepo število “pingponkašev”, ki letos prvič zastopajo barve tega koroškega kluba v 1. slovenski ligi. Poleg fantov, kot so Tomaž Kus, Matej Petar in ostali, so se v klubu “kalila”
tudi dekleta. Med njmi po kakovosti zlasti izstopata dve, ki tvorita tačas jedro slovenske kadetske reprezentance - Martina Safran in Špela Lukner. Martina Safran je učenka 8. razreda osnovne šole v Radljah. Z rednimi treningi namiznega tenisa je pričela pred šestimi leti v vrstah mladih igralcev NTK Radlje. S svojo vztrajnostjo in darom za šport se je na slovenskih lestvicah kadetinj hitro dvigala in že pred dvema letoma postala članica slovenske kadetske reprezentance. Osvojila je praktično vse najvišje naslove v konkurenci kadetinj: bila je slovenska prvakinja pri učenkah do 4. razreda OŠ, prvakinja mlajših kadetinj - do 6. razreda in državna prvakinja kadetinj do 8. razreda. V pretekli in letošnji sezoni je osvajala prva mesta na vseh štirih TOP turnirjih za kadetsko prvenstvo Slovenije, kjer nastopa po 12 najboljših igralk
PREDSTAVLJAMO
KOROŠKE
ŠPORTNIKE
v državi. Izjemno lep uspeh je Martina dosegla v družbi Špele Lukner na mednarodnem prvenstvu Slovaške, v začetku novembra letos v Bratislavi. Tam sta namiznoteniški igralki iz Radelj, ki sta zastopali Slovenijo, izgubili šele v finalu ekipnega tekmovanja proti reprezentanci Hrvaške s'3:T Med posameznicami je Martina v močni konkurenci igralk iz osmih držav zasedla odlično 3- mesto.
Martina sicer vsakodnevno trenira namizni tenis v radeljskem klubu, toda skupaj z Luknerjevo nastopata za Ptujsko Petovio v prvi državni ligi. V Radljah namreč tako kadrovsko kot finančno niso sposobni nastopati z dvema ekipama v slovenskih ligah. Odločili so se za moško vrsto, ki igra v L ligi, medtem ko so dekleti posodili ptu-jskemc klubu.
Prihodnje leto se bo Tina, kot jo kličejo športni prijatelji, poslovila od osemletke in se vpisala na eno od srednjih šol. Prav zato člani vodstva kluba v Radljah, skupaj s starši, že navezujejo stike s primernimi klubi v Sloveniji, kjer bi imela vse pogoje za nadaljno športno pot. Glede na to, da je Martina pravi up slovenskega namiznega tenisa, ji kluba, kjer bi_bodoče nadaljevala kariero, zagotovo ne bo težko najti.
Martina Safran je bila rojena 26. oktobra 1981, stanuje na Dobravi pri Radljah.
Ivo Mlakar
®(l@3<3l)©§^
Na Otočcu je bil prvi turnir v latinskoameriških in standardnih plesih za pionirje do 12 let (v sklopu štirih) za pokal Otocca.
Udeležili so se ga tudi mladi plesalci plesnega kluba Karmen z Raven.
Sam turnir je bil v prečudoviti plesni dvorani oziroma restavraciji Tango in resnici na ljubo zelo dobro organiziran. Organizator je poskrbel, da so se tako mladi plesalci kot tudi njihovi starši odlično počutili in so lep plesni popoldan lahko podaljšali še v noč.
Plesalci iz plesnega kluba Karmen z Raven so se uvrstili: 14. mesto
Jan Stres in Petra Osterman, 7. mesto Nal Vute in Špela Blatnik.
7. mesto in s tem pravico do nastopa na finalnem turnirju aprila 1996 Blaž Erjavec in Ines Kogal.U
-jk
Šport
§gts)5»0
Piše: Ivo Mlakar
USPEHI
NGOMETfiŠEV
POLENE
Več kot desetletje je ekipa Polene med najuspešnejšimi zbiralci odličij iz območja koroške regije na številnih turnirjih v malem nogometu širom po Sloveniji. Tako so nedolgo tega igralci Polene postali državni veteranski prvaki (nad 32 let), na finalnem turnirju za slovenski revialni pokal v Ptuju. Med osmimi ekipami, ki so se na turnir uvrstile po predhodno odigranih tekmah na štirih turnirjih po Sloveniji, so nogometaši Polene zmagali pred ekipo Picerije Maček iz Radelj, Trgovino Maxi iz Prevalj in Zgornjo Velko.
V Mežici pa je bil v soboto ,25. novembra, tradicionalni turnir v malem nogometu, ki ga vsako leto pripravijo prav nogometaši Kluba malega nogometa iz Polene. Tokrat je nastopilo 24 ekip iz Slovenije in Avstrije. Polcnčanom sicer ni uspelo osvojiti prvega mesta, ki so ga po
porazu z nogometaši Šport kluba iz Velenja z 1: 6 morali v finalu prepustiti boljšemu tekmecu, toda tudi z drugim mestom so bili gostitelji turnirja izjemno zadovoljni. Turnir je bil namreč izjemno kakovosten, saj je .denimo, ena od favoriziranih ekip (Kremenčkovi iz Pameč) osvojila “šele” tretje mesto po zmagi nad ekipo Nudlvalctja iz Čine s 4:0. Po turnirju so za najboljšega igralca proglasili Bojana Iršiča (Polena ). najboljši strelec na turnirju je bil Tomažič, najboljši vratar pa Hrast (oba Šport klub).
KfiRfiTEISTI SLOVENJ GRfiD-CR OBUDILI DEJfiVNOST
Kar nekaj časa o slovenjgraških karateistih ni bilo nič slišati. Pred dnevi pa so uspešno nastopili v Rušah na državnem prvenstvu v tradicionalnem karateju za vse kategorije tekmovalcev. Tekmovalci iz Slovenj Gradca so dosegli naslednje uvrstitve: Med člani se je v disciplini kata posamezno izkazal Samo Gros, ki si je z 2. mestom priboril naslov viceprvaka države, medtem ko je bila Sana Čoderl med članicami tretja. Med mlajšimi šolarji se je najbolje uvrstil Nil Gradišnik, na 4. mesto, ekipno pa so Slovenjgradčani osvojili v tej kategoriji 3. mesto.
In še starejši šolarji: 2. mesto je v disciplini kata posamezno zasedel
Luka Kac.
Nft VRHU: KOROŠKE PEKARNE IN REKREATORJI
Končan je jesenski del prvenstva območne nogometne lige Dravograd. V A ligi bodo na vrhu prvenstvene lestvice prezimili nogometaši Koroških pekarn, ki so zbrali 2o točk, pred Dobravo 18, Mežo in Čmcčami po 17 ter Šentjanžem 15 točk.
V	prav tako desetčlanski B ligi pa so po prvem delu tekmovanja v vodstvu Rekreatorji z 21 točkami, pred Vičem - 19, Boštjanom - 18, Košenjakom - 16 ter Odpisanim Libeliče - 15 točk, kolikor jih ima tudi draga ekipa Koroških pekarn na 6. mestu. Med stelci sta bila v A ligi najuspešnejša Aleš Možgan (Dobrava) z 8 goli ter Hodža Amruš (Koroške pekarne) s 7 goli.
V	B ligi je daleč največ, kar 16 zadetkov, dosegel Zoran Gluhovič. 10 pa Danilo Gostenčnik (oba Rekreatorji). Tekmovanje je vseskozi uspešno vodila Športna zveza Dravograd.
TURNIR V MALEM NOGOMETU V SLOVENJ GRADCU
KI	P S 3 B ffl <0 3 £) ©
Mladi iz Radelj in okolice lahko že štiri leta trenirajo SHOTOKAN karate v klubu “ K A T A N A “ Radlje ob Dravi, katerega učitelj je Ivan Čerič, nosilec črnega pasu, peti dan. Letos so se tudi aktivno vključili v tekmovalni sistem S.K.I. Zvezo Slovenije. Na državno S.K.I. prvenstvo Slovenije so se uvrstili najboljši iz dveh kvalifikaciskih turnirjev iz Maribora in Bistrice ob Sotli.
Konec novembra je potekalo v Rušah državno S.K.I. prvenstvo v dogovorjenem Kumiteju posamezno in ekipno ter v prostih borbah za mlajše starostne skupine. Karateisti karate kluba “KATANA” Radlje so na tem prvenstvu dosegli prve vidne uspehe.
V	KIHON IPPON KUMITE je posamezno pri mlajših dečkih zasedel tretje mesto Jaka Paradiž in pri mlajših mladincih Tine Vuga šesto mesto.
V	DYU - IPPON KUMITE je pri starejših dečkih zasedel šesto mesto Žarko VRHOVNIK in pri starejših deklicah - mladinkah Maša PETERŽINEK peto mesto.
V	KIHON - IPPON KUMITE so mlajši dečki v ekipnem tekmovanju zasedli 2. mesto v postavi PARADIČ Jaka, KNEZ Sebastjan in BREZOVNIK Peter.
Eden izmed naslednjih takšnih preiskusov bo na I. odprtem šolskem S.K.I. prvenstvu Slovenije po pasovih od 6 do 14 let in od 15 do 21 let. Tekmovanje bo potekalo v Mariboru.
D. Knez
V	soboto, 2. decembra, je v športni dvorani v Slovenj Gradcu potekal trenutno najmočnejši turnir v malem nogometu, ki ga je organiziral klub malega nogometa Kremenčkovi iz Pameč. Nastopilo je kar 32 ekip iz vse Slovenije. V finalni igri je ekipa Mila Juventus iz Maribora premagala Kremenčkove, katerih sponzor je bila Mesarija Cehner. Rezultat je bil 3:0 za Mariborčane. V tekmi za 3. mesto sta se pomerili ekipi Coctail bar iz Maribora in klub malega nogometa Gamsi iz Slovenske Bistrice. Boljši so bili Mariborčani, toda šele po izvajanju kazenskih strelov so zmagali s 6 : 4. Najboljši strelec turnirja je bil Krajnovič (Coctal bar), naj boljši vratar pa Matavž (Kremenčkovi).
NAŠI TEKAČI V AVSTRIJI
V	kraju Bembach pri Volsbergu na avstrijskem Štajerskem je bil v nedeljo, 3. decembra, ulični tek na progi dolžine 54oo metrov. Med okoli 130 tekači in tekačicami iz Avstrije in Slovenije so nastopili tudi tekmovalci iz naše koroške regije in dosegli v svojih starostnih kategorijah naslednje uvrstitve: do 20 let: 2. Ivica Volič iz Dravograda; od 30 do 40 let : 4. Drago Laznik z Raven in 5. Zdenka Pavlič iz Dravograda; od 50 do 60 let: 3. Vili Blatnik iz Mežice in nad 60 let : 1. mesti sta osvojila Alojz Gologranc z Raven in Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca.
PLAVALCI FUŽINARJA NA MIKLAVŽEVEM MITINGU
Izjemno veliko število plavalcev in plavalk seje v nedeljo, 3. decembru, udeležilo tradicionalnega mednarodnega Miklavževega mitinga v Ljubljani. Prišli so iz kar 27 klubov, med njimi tudi iz Fužinaija. Najbolj se je izkazala Tanja Kumprej, ki je v skupini B osvojila L, 2. in 3. mesto ter prejela pokal za najboljši dosežek v svoji starostni kategoriji. Špela Fras je bila dvakrat deveta, Miha 'Usovnik pa enkrat šesti. Oba sta tekmovala v skupini A, med najboljšimi plavalci in plavalkami.
□
iìNlERQSfP
NOVO + PRAKTIČNO + SODOBNO = C A C E O X
VAŠIH SKRBI, KAKO OBDRŽATI ČIST IN NEPOŠKODOVAN PRTLJAŽNIK, ISTOČASNO PA PREPELJATI BOLJ ALI MANJ UMAZAN TOVOR, JE KONEC.
TUJE C A C D € X IDEALNA ZAŠČITA PRTLJAŽNIKA.
BREZ SKRBI, TUDI ZA VAŠ AVTO JE POSKRBLJENO S C A K C € X - POVSEM PRILEGAJOČIM VLOŽKOM PRTLJAŽNIKA ZA VSE TIPE AVTOMOBILOV. ZELO ENOSTAVNO GA LAHKO VSTAVITE IN KONEC JE VEČNEGA SESANJA.
NE VESTE KJE ISKATI TA PREČUDOVIT PRIPOMOČEK ?
REŠITEV: NIEKCS NIEDERBERGER D.O.O. SLOVENJ GRADEC TEL.: (0602) 42 - 041
IMETI ČIST PRTLJAŽNIK ALI NE, TO NI VEČ VPRAŠANJE, SAJ TU JE VAŠ C A E E C X IN
NIEECS NIEDERBERGER D.O.O. SLOVENJ GRADEC
VENI, VIDI, VICI : G.Julius Caesar	47 p.n.š.
V E N I, V I D I, V I C I : CAR BOX	1995
Glosirana črna kronika
Slovenija bo najbrž morala premagati še kar precej ovir, preden bo lahko postala polnopravna članica Evropske skupnosti. Verjetno bo vse skupaj spominjalo kar na "tek z ovirami", če lahko pogojno uporabim športno terminologijo. Najvišje ovire pa nam bo bržčas postavljala in določala prav naša "prijateljska" soseda Italija. Prav zato se lahko kaj hitro primeri, da bomo prej v Italiji kot pa v Evropi.
No, vsaj kar se tiče kriminala in mafijskih metod, za kar so naši zahodni sosedje pravi izvedenci jih počasi, toda vztrajno že dohitevamo. Tudi na Koroškem!
"Prijateljsko"
izterjevanje
Za ilustracijo, kako takSne mafijske metode izgledajo v slovenski (beri koroški) praksi, v celoti navajam policijsko sporočilo za javnost: “V.M. iz Podvelke je v trgovini “Makpromet d.o.o.” maloprodaje Megras Ruše, nabavil 12 ton pločevine za izdelavo oljnih cistern v vrednosti 15.000.00 DEM. Dne 4.11.1995 je potekel plačilni rok, vendar nastalega dolga ni poravnal.
Dne 7.11.95 sta V.M. med vožnjo na cesti v Ožbaltu nasilno ustavila neznanca, ki sta mu zagrozila, da mora nastati dolg nemudoma poravnati. Po dejanju v Ožbaltu sta ga neznanca še večkrat iskala na domu in mu puščala pisna opozorila. V.M. se je zaradi strahu začasno preselil k sorodnikom. Dne 27.11.95 ob 14,30 sta ga neznanca ponovno iskala. Policisti PP Radlje ob Dravi so ju ustavili in legitimirali na Irenciaskem servisu v Ožbaltu, ju prijeli in privedli na PP Radlje ob Dravi. Skupaj s kriminalisti so ugotovili, da sta B.M. iz Maribora, ki je imel pri sebi plinsko pištolo in R.D. iz Varaždina. Po trditvah V.M. sta mu v teh dneh resno grozila, z namenom,
da bi dosegla plačilo dolga. Pri tem so bili on in njegova družina zelo prestrašeni. Zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja ogrožanja varnosti ju bodo ovadili pristojnemu tožilstvu. Ugotovljeno je bilo, da ju je za izterjavo dolga najel upnik. M.P. iz Ruš. B.M. ima za plinsko pištolo, ki jo je imel pri sebi, izdano uradno dovoljenje. Komentar k temu sledi, ko bomo v Evropi.
Nepazljivost in ognjeni zublji
Čeprav je zimski čas že po naravi takšen, da pogosteje prihaja do požarov, na Koroškem v zadnjem času vse bolj pogosto zagori tudi zaradi nepazljivosti. Vedeti je namreč treba, da se kaj hitro lahko vnameta tudi pregreto olje in mast.
Tako je na primer 27.11. ob 22. uri izbruhnil požar v stanovanju M.G. v enem izmed stanovanjskih blokov na Ravnah na Koroškem. Kot je pokazala preiskava, je M.G. postavila na plinski štedilnik posodo z oljem za pečenje, medtem se je zadržala v drugem prostoru. Olje se je vnelo, ognjeni zublji pa so zajeli kuhinjsko napo in kuhinjski element. Požar, v katerem je nastalo za okoli 30.000 tolarjev škode, so pogasili sosedje.
Še pregreto olje...
Z mnogo večjo gmotno škodo pa se je končal požar, ki je prav tako nastal zaradi nepazljivosti. Dne 28.11. ob 8. uri sta si namreč otroka v kuhinji lesene stanovanjske barake na Prevaljah kuhala mali-
co na plinskem štedilniku. Med tem sta zapustila objekt, prišlo je do pregretja olja in izbruhnil je požar. Ognjeni zublji so uničili kuhinjsko napo in kuhinjske elemente, lesene stene in ostrešje poslopja. Gmotna škoda znaša tako kar okoli milijon tolarjev. Sreča v nesreči pa je, da se otrokoma ry pripetilo nič.
Smolo je imela 28.11. v večernih urah tudi A.P. iz Dravograda, ki ji je med vožnjo zagorel osebni avtomobil. Do požara je prišlo zaradi dotrajanosti cevi za dovod goriva, gmotna škoda pa znaša 160.000 tolarjev.
In kot zapik k temu požarnemu delu črne kronike še požar na gospodarskem poslopju I.Š. z Legna nad Slovenj Gradcem, kjer je nastalo za okoli 300.000 tolarjev gmotne škode. Požar, ki je izbruhnil 21.11. ob 21,50, pa naj bi bil nastal zaradi dotrajanega dimnika in skladovnice drv ob njem.
Spet traktor
Žal pa je tudi v minulih štirinajstih dnevih delovna nezgoda, kot rečemo nesrečam s traktorjem, terjala človeško življenje. Dne 23.11. se je namreč na gozdni vleki prevrnil traktor, ki ga je upravljal J.V. iz Zgornje Kaple. Na stroju ni bilo varnostne kabine ali loka in voznik se je med prevračanjem smrtno ponesrečil.
Terminator v kuhinji
Vedreje zašpičeni del kronike pričenjam tokrat v kuhinji in pri “bunkerašu”. Dne 30.11.je bil namreč na PP Slovenj Gradec pridržan S.P. iz Mislinje. “Pobrali” so ga, ker je kršil JRM (javni red in mir) v zasebnem prostoru. V domači kuhinji je namreč razbijal
kuhinjski inventar in posodo. Zatem je grozil še bivši ženi in celo fizično obračunal z njo.
Iz bolj ali manj nezanesljivih virov je bilo moč izvedeti, da ima S.P. pripravljeno povsem drugačno, svoje “intimno” videnje tega dogodka. Bivša družica naj bi ga namreč bila prosila, naj opere posodo. Ustregel ji je, čeprav je bil s tem globoko ranjen njegov “moški ponos”. No, pri pomivanju pa mu je kakšen kos tudi zdrsnil iz rok in treščil po tleh. Je že tako, če te silijo k delu, za katerega nimaš ustrezne “izobrazbe”.
“To lahko povsem razumem!”, pravi moj prijatelj “bifedžija” Miran. “Moj Rene je s tem bolj na kratko opravil. Ko se je namreč poročil - bilo je to samo enkrat in podobne napake potem nikoli ni več ponovil - ga je prvega dne žena prav tako naprosila, da naj umije posodo. Storil ji je uslugo, vendar je pri tem tako mimogrede “iz čiste nerodnosti” razbil krožnik iz najdragocenejšega servisa, ki ga je za poročno darilo darovala ženina mama (tako zvana tašča - op.pisca) - in za vselej opravil s pomivanjem. No, žal mu to zdaj nič kaj prida ne pomaga. Odkar je namreč ločenec (od mize, postelje, žene, tašče in posode), si mora krožnike - potem ko si privošči kot pravi Francoz dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem - pomiti sam!”
V primežu
Kratko policijsko poročilo: “V dneh od 6.10. do 9.10. je neznani storilec iz prostorov Slovenskih Železarn na Ravnah na Koroškem - PE Stroji, odtujil delovni primež, vreden 15.000 tolarjev.”
Kratek možen nadaljni potek: ko ga bodo prijeli, bo v primežu (policijskem).
Avstrijec z znaki
Zastavo (bandero) med tokratnimi “alkoholnimi sodi za
volanom” nosi najbrž avstrijski državljan G.S. iz Mittertrixna. Ko je namreč 25.11. pripeljal na mejni prehod Holmec, je kazal znake alkoholiziranosti. Preizkusili so ga z elektronskim alkotestom, ki je pokazal prisotnost 4,3 g/kg alkohola v organizmu.
Po vseh zdaj znanih podatkih o največjih možnih količinah alkohola v človeku, bi “izdih” Avstrijca v alkotest pravzaprav moral biti njegov poslednji. Fant pa je imel tudi srečo: če bi peljal naprej in bi ga na meji prijeli avstrijski - torej njegovi obmejni organi - bi poleg vsega verjetno moral plačati še visoko carino ali kazen “neprijavljenega uvoza večje količine alkohola”. Sicer pa: v tem primeru dejansko ni šlo za ugotavljanje alkohola v krvi. marveč za ugotavljanje krvi v alkoholuQ	T.I
N/
Črna kronika

Na naši fotografiji je tokrat posledica prometne nesreče, ki se je dne 17.11. ob 6.35 pripetila na magistralni cesti v naselju Pameče. Ena oseba (sopotnica v osebnem avtomobilu) je bila huje poškodovana, druga pa lažje. Gmotne škode je bilo za okoli 500.000 tolarjev.
Do nesreče je prišlo, ker je na priklopu tovornjaka zablokiralo kolo, ko je le-ta zavrl zaradi kolesarja. Prikolico je zaneslo na nasprotno stran in je trčila v osebni avtomobil, ki je pravilno pripeljal nasproti po svoji polovici ceste.
Foto: Arhiv UNZ Slovenj Gradec
Trgovsko podjetje
lEflfinG-lampiel
d.o.o.
POOBLAŠČENI TRGOVEC ZA VOZILA SEAT
trgovina
servis
avtopralnica
Skupina Volkswagen




‘"'A'ul,:

NOVO! TOLEDO TFESDB
a,<Hi
Coit
HITER IN VARČEN
9 „ r
- najcenjša družinska limuzina
1,9 IDI GLX za
31.403 DEM
.M*...A*

4
o
? -. ’
17”, |
v č:
ni, ^
o
/ ^
CORDOBA
- najbolj ekonomična in najbolj športna med družinskimi avtomobili 1,4 CLX že za M
,8<0
IBIZA
- španski temperament in nemška temeljitost
1,05 CL že za
16.903 DEM
T-,,

M
ii
c
•dal
e

* d'jdnih ’
'>nn*nt*,m
Trgovsko podjetje LEASING-LAMPRET d.o.o. Šmartno 36, 62383 Šmartno pri Slovenj Gradcu Tel. & fax.: 0602/ 53 683, Avtotelefon: 0609/ 611 536
(•>»/.,
V meiGCU DECEmRRU POSERIUI nnGRADA ZA KUPCE: AVTORADIO BlAUPUAKT f ŠTIRIAIIZVOČAIKI
Razvedrilo
GIBANJE ZA MIREN PREHOD IZ KAPITALIZMA V
SOCIALIZEM
ME
PISATEUA
KOZAKA
JAPONSKA
NABIRALKA
BISEROV
REVŠČINA
IVAN
NAPOTNIK
ČASTILEC
GOLOTE,
NUDIST
NAKLEP.
NAMERA
KRAVICA.
TELICA
DELAVEC
GRADBENE
STROKE
CMETAČ NABOJEV PRI PUŠKI
ŽENSKA KI MAMI
POPRAVLJA-
NJE
BESEDILA
'NOGOMETAŠ
MÙLER
STAROGRŠKI
JUNAK
RUSKI
SKLADATEU,
ANATOLU
LETNA
KRIŽANKO PLAČA MALOPRI-SESTAVL:	ČLANOV	DNEŽ,
F. NOVAK VLADARSKE POTEPUH HIŠE
ME
IGRALCA
SHARIFA
TELOVADNI
ELEMENT
KOSCICASTI
SADEŽ
PISATELJICA
KARLIN
ŽUPNIJA
ZNAMENJE ZA IZPUŠČEN SAMOGLASNIK
LETNI ČAS
DOMAČE
ŽENSKO
ME
VULKAN NA HONŠUJU
Ž. PRINCIP KIT.
HLOZOFUE
VODOTOPNI
SULFAT
GORSKE
REŠEVALNE
SANI
NEMŠKA TV DRUŽBA
IME. SLOV. ŠAHISTA PARME
OSKAR
KOGOJ
IME PUBLICISTA
PREPELUHA
ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA
živa
ANTON
PODBEVŠEK
JUD
ROMUNSKO MESTO OB REKI MURES
SPREJEM-
NICA
SAMO JEDI,	DOMAČE
N ENO	SKRAJŠANO
ŽENSKO
ME
RAJKO
LOŽAR
OTOK V ALEVITIH DAVORIN TRSTENJAK
SODOBNI
SLOV.
PISATELJ,
MIHA
REŽISER
RUSSELL
SLOV. SLIKAR IN ILUSTRATOR EDVARD DEGAS
ŠIRJAVA
PRESTOLNICA ASIRSKEGA KRALJESTVA
IME NAPOVEDOVALKE KOROŠEC
DOMAČI NAZIV ZA KLOPA
PRIPADNIK VEJE STARIH SLOVANOV
STAR IZRAZ ZA MILOST
POSMEH-UIVEC, PO-ROGUIVEC
A
Durhcug vici
I <isii dnevi:
-Veš Tone, v letošnji pratiki piše, da so letos pasji dnevi.
-	Ja, zato pa večkrat hodim po vseh štirih.
Ski t kupuie vrvice za n§a.
-	Kakšno, vpraša prodajalec.
-	Želim takšno, da jo bo lahko tudi moja žena nosila okrog vratu.
/Hali cglas:
“Sem ločenec. Iščem marljivo, pošteno in vztrajno žensko, ki bi znala dokončati moški pulover."
Sanie
Direktor tajnici:
-	Sanjal sem, da me ljubite, kaj naj to pomeni?
-	Da ste samo sanjali, gospod direktor.
Pa sem spet tukaj!
Boste reklLda je bil že skrajni čas.
Tudi jaz tako pravim, zato bom zopet na rzpolago vam, dragi otroci, vsak dan od 1700 do 1900 ure in to od ponedeljka 11.12.1995 do sobote 23.12.1995.	^
Za samo 500 SIT se bom pustil fotografirati skupaj z vami pri foto Ivko, onTpa vam bodo dali 2 prečudoviti fotografiji.
Le pridite, pa še kakšno presenečenje vas morda čaka!
Foto IVKO
Čečovje 6, Ravne, * 20 342
IVKO ■ kvaliteta, Um vidi m
i Durhcug vici
Ecmiselnc
Mož pred silvestrovanjem pravi ženi:
-	Bi silvestrovala kot lani?
-	Ne razumem?
-Ja, vsak zase.
Zcbczdrav-
niska
Jernej se pri zobozdravniku zelo boji odpreti usta:
-	Vas je strah? vpraša zdravnik.
-	Da, komaj izusti Jernej.
-	Ne bodite kot zajec, če se bojite, stisnite zobe in odprite usta.
Grcžnfa
Niko zagrozi svojemu dekletu:
-	Če me zapustiš, bom skočil skozi okno!
-	Neumnež, saj stanujeva v pritličju.
-	Bom pa petkrat skočil, nadaljuje Niko.

^KOROŠKI ///C 97,2 fm Raaio lll,W SLOVENJ GRADEC	1 TRGOVSKO PODJITJEk SLOVENJ GRADEC
... vsak dan..,	TRGOVSKO PODJETJE ŽILA SLOVENJ GRADEC Šolska ulica 2, Tel.: (0602) 41-127, fax: 43-756
	TP ŽILA SIovenj' Gr Ad ec, posIovaInìca ŠPORT, IVI eš kov a 2 - r»nTNt	VElikA IzbiRA: *ZXSd OpREN\t	s(xNVtf SNIUC* •	.	tiTNtS UoNlblNttON' 0^tm W VSE po izjEMNO UqodNÌb CENAh! UiRdiTE si zdRAvjE z opremo, ki jo dobiiE pRi ŽILI ZHA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI J UTR L
... ves dan.H	
Koroški radio Meškova 21, Slovenj Gradec tel.: 0602 41 245, 41 818; fax: 42 600	
TEHNIČNI CENTER
V DRAVOGRADU
^MERKUR dtem)
©SKIga
=* 0QsisS)©dq9 sticDOg) @®K]V	asi ©^q@©©9§® @0^
a ©®§9^m® a CQ®\V/(é)i]©QGtì£l ,3©IJ^a	SSIOdD® ©□^i©©9®® ©0V
a [p©G?0© (joo^®a 3a ^s^Gr'Ey®))	S§§9®(£) ©UTT
a 1j1]?si^dq9 ocq®^®(? a g?sk1hikisi[1dó]3[ì$®kd3 (3®3§3msi ^aii	©LW
a 0^®(3®dli3dqsi®Q® ©Q®5si9® aa <Ssis®g)9s® ©aan® ^]Q(B®©9(£)® ©Olj1
©miiMai ifwm
Trg 4. julija 43 Dravograd Telefon: 84 - 739
Glavni trg 29
Slovenj Gradec
Telefon: 42-861,45-276
od 08.12. do 30. 12.1995
NON - STOP
od 09. -19. ure v soboto od 08. -13. ure
PRAZNIČNI POPUST
10 +.5 + 5 = 20%
I
I

I
PLAČIL ”	3 ALI 4 OBROKE
ZLATI.n. EBRNINAKIT
KRISTAL, KERAMIKA, STEKLO
IZDELKI DOMAČE IN UMETNE OBRTI
POSLOVNA DARILA
UMETNIŠKA DELA
MENJALNICA