Do MUj je najdenih 47 mrliče* ikoda snaža deeet miljonov J dolarjev. Iiiilunrejflrrseíje íavriene d.lj te daily« ul H glasilo slovenske: leto-yeákxiv. w»u itaumd m »*»" - ^ •syartr *•"*" <"«• "*) I»«IKii< «I Omlii «. IHT. k» •nnaial mI« aI anaiaaa anawÜaJ ■r^w »a«a nv patiaft pravman VETA xr JU ¿V ou NE PODPORNE JEDNOTE Uračailkl ia upravallkJ •Urit HIT H. LawadaU torek, 13. eeptembra (Sept. 13) 1921. SufecriplUa |» 00 Yaarly. ŠTEV.—NUMBER 212. »•at Offfica al CWic«fa, IlUaoi. PaatOMMlar Gaaarat. iPMMnapaM SOVJETI NIMAJO NAMENA VRNITI ■»"■■I "•• Uhko pa at tam vprašanju ia vrte ÄaJÄ^rnri Krasin. 0 H00. Moskva, 12. Sept. — Leonid Kra«in, aovjf^wi komiaar za tr jovino, je rekel v intervjuvu a poročevalci Associated PreRsa, dal je tovarna Wcetinghouse Electric Co., katera ae nahaja ob Volgi, e-diu» amerižka laatnina, ki ni bila »ocializirana. Izjema je bila narejena zaradi tega, ker upravitelji tovarne niao zapustili dežele ob času komunistične revolucije, pač pa ao naredili a sovjeti po-go^Ibo. da bodo obratovali tovarno pod kontrolo delavcev. Tovarna International Harvester kompanijc je tudi oatala pod nominalno upravo prejžnjih u-praviteljev, toda aovjetaka vlada ne priznava ameriškega lastni-¿tva te tovarne. Tovarno Singer-jevega trusta za živalne stroje jc bila zasegla že prejžnja carjeva vlada za proizvajanje orožja in vsled tega so jo eovjeti socialiai-rtli. Premoženje New York Life Insurance Co. in Narodne mestne banke je tudi danes lastnina Kovjetov. Krasin je dejal, Čeprav sovjet ska vlada ne priznava DA*** *A 08KB0 JI $1.96 VBČ KAKOR PA DBNARJA NA 08BB0. Washington, D. C. — statint. čarji v zveznem zakladnižtvu javljajo, da je zvezni davek na oae-ho v lanskem letu znažal $53.4«. V tem letu je krožilo vsega denarja v Združenih državah $.'> 679,184,204. Ako bi bil ta denar razdeljen med vse prebivalce, bi prillo na vsžkega komaj 0*2.41, torej $1.0:» manj kot je pa plačal davka. ISTO SU Milil) V RAZVALINAH VSLED POPLAVE. AVA, \\ asm DELAVSKI DEPARTMENT VLADE BI RADI RAZPUSTIL!. Delavski department bi radi ras delili med trgovski department in blagostanaki department. ZAVALOVAL BO HUD POLITI ÔBN BOJ, KO SB 8NIDB KOM ORES K ZASEDANJU. Waahington, D. 0. — Ponovna prizadevanja, da ae opuati delavski department in razdeli med trgovski department in blageetanj-ski department, ko ac snide kongres k ponovnemu zaaedanju, povzročijo prav zanesljivo hude po-itične boje. Iz zancaljivik virov se je iave-delo, da je skupna komisija aa reorganizacijo vladnik departmen-tov priporočila to spremembo predsedniku in ravno tako ae ia nobenih avtentičnih virov ve, da bo edini« I (.strunskih pravi« inozemcev, ki so jih imeli v Rusiji prod révolu e^, se iekkd zgodi, da bo sovjet dils poli Krasin nistraeije priporočila, da ae iavr-Ži ta aprememba v intereen varčevanja. Gompemt delavske fedjM iV trgovska pogaja sept. — Moskovska pičejo, da jc Leonid »ročal na konferenci centralnega transporta v Moskvi, da je prejel brzojavko od Herberts Ilooverja ia Waahingtona, datirano 1. aeptembra, a ponudbo, da je Hoover pripravljen kupovati «vila v Ameriki aa sovjetsko vlado v Rusiji. List dostavlja, da je ta brzojavka naredila zelo dober uiis na "ovjetake kroge v Moskvi, ki so doslej smatrali Hooverja za svojega sovražnika. London, 12. aept. — Londonski liati so danea zopet prejeli poročila o novih projtirevolueionarnih Kihanjih v Hovjetski Rusiji. 'Daily Kxpress' ima veat, da je l>ilo v Petrogradu aretiranih 400 mož baltiške flote aaradi veleizdaj stva; v Moskvi je bilo aretirenih 1200 snsrhistov, med katerimi je veliko dijakov. Uradnega potrdi Ia teh vesti nI. —^-- ALEKSANDUL KBONAN 90. ur, Pariz, 12. sept. — Ia diplomatskih krogov se poroča, da se bodo ceremonije - kronanja krslja Aleksandra v fcelgradu vržile 20. Hoptembra. Chicago, III. — Ne protest unij Htavhinakih delavcev, ki niso zadovoljni a razsodbo sodnika Landisa glede meed, je Land is odgovoril. da bo ponovno sasližal za-Mopnike nezadovoljnih nnij do«» 21. aeptembra. frt» Ho VELIKA IKODA^V DRU dbpartmknt PEI da «o vojni profi tarji ma vabmt Kan Antonio, Tezaa je v soboto zjutraj zalila veeji del meata, je upadla in do nedelje zvečer jc bilo najdenih 47 ličev. Ukan je drugih trupel ae nadaljuje, čeprav je to delo ago težavno, kajti razvaline razpad-lih hiž, iaruvanih dreves in druge navlake ao v mnogih krajih na irromadene dvajset čevljev ko.— Materijalae žkoda, katero je povodenj prizadjal* meatu, se ee ni od pet do deact miljonov do. larjev. Celi bloki hižso pomot eni in voda je odnesla celo tlak ulie. ftkode pa ni omejena samo na Sen Antonio, temveč sc razteza, daleč okrog po deželi, je zadela ftotine žtirjažkih milj centralnega Tezaaa in * ' i'aahiugtou, D. C. (Federated ). — Justični department je aual, da je resnica, kar je |n> noèal Federated Proas pred enim Kadaom, da bodo vsi vojni proft larji nil i kazni, kajti triletni za. ki»n proti ujin\ kmalu poteče. Ju-stični tajnik pa ni povedal, zakaj bil doalej tako počasen in za-kaj ni prej aahteval od kongreaa, da se podaljia veljavnost zakona. Voda» t ran« vrani ... 1ER J C AH L KUPIH mSKA POSESTVI. nadvojvode Friderika v viso-Untriji, Jugoslaviji, Oehoslovaki-ji in dragad r rokah sindikata IM FRAMOOSKA A BOSTA ÄÖITILI LAST. tysffse mimo g laiafl ! Pariz, 12. sept. — Hindikat e-Poplavg «čričkih finančnikov je kupil obžirna posestvs hababuržkega zdaj ao ^ nadvojvode Friderika in njego-nevarnoati južni deli države ke. vega sina Albrehta, ki se eenijo mor dero naraatlc reke Kan Mar,- na Ü00 miljonov dolarjev vredno-cos, Little River in Big HraaoMži/ Kupna pogodba je bila nare-Škoda, ki imajo farmarji »f^Mni zadnjo soboto. Kindikat Ijih, je ogromna. Vključuje sledčče amerižke kapi- Cheater, Pa. — Atiriindvejset taliate: Charles A. Kabin. ,1 Leo- POMOlMA AKCIJA ▼ RUSIJI. (Federated PreOa). Near V Y. — Amerižka " poala-vol I jardo» armade. odprto proti temu priporočilu a vso svojo močjo. Dcjal'je, da sta delavski in poljedelski départ-mejit tista departmenta, ki bi leb-ko in bi morala največ služiti ljudstvu. Kebični finančni interesi pa skužajo ta dva departmen-ta uničiti, da se lahko porodi in vzraate industrijalna oligarhija v Ameriki. Amerižka delavaka federacija je nastopila proti razpustu delav skega departmenta pred ■■ meaeci, ko je bil napravljen prvi poizkus. Takrat je bila opozicija močna in načrt aa raspust departmenta je bil potisnjen v kot. Ali zdi se, da aile, ki delajo sa razpust delavskega departmenta, ne počivajo, ampak so pridno na delu. Po načrtu za reorganizacijo de-partmentov ae ceni, da ae bo prihranilo na leto okoli tri sto miljo-nov dolarjev. Zdi ae, da je moral finančni senatni odsek prejeti ne-kakžne informsclje o tem početju, ker je proti povižanju dsvč- nih dohodkov. Itfajbolj očividna je apreinembs v združitvi mornsrižkega in voj-negs departmenta. Predaednik je baje aam priporočit to združi tev. (iovoriea ae alill, le se to iz-vrži, da postane Denby načelnik združenih departmentov, vojni tajnik |M»atane sakladnižki tajnik meato Mêlions, o katerem ae pri čakuje. da se umakne. Delavski department se popolnoma od pravi in ustanovi ae nov department za jèvno blagostanje Zopet ae aliži govoriea, da načel-nik tega novega departmenta postane general Kawyer, predaedn» kov oaebni zdravalk. Ta department prevzame vojno savamva nje, penzijaki aklad. jevno zdrav-atveno alužbo, veteranaki bm» in mogoče tudi odbor ze strokovno izobrazb«». Trgov «ki department si pomno-ži avojo moč. Dodan mu bo trana-porim biro. ki ko opravijal goto ve funkcij**, katere edaj vrži meddržavna trrovaka komisija. Tržn bir« ki je zdaj podrejen polje «lelâkemu department«. ae dode-li Judi tema departgsmt« Nekatere apremembe Je pr«lla val predaednik. WaHar f. Urow no. predaodnika oseb je izgubilo življenje in p^l je težko požkodovanih pri nesreči, ki ae je pripetila zadnjo soboto, ko se je podrl hodnik moete na reki Ckester v tukajšnjem mesta. Na hodniku je bilo več ko sto IHnB dognala, da se je zlomila zarjavela železna podstavka pod veliko to težo Ijtidake množice. Obdol-Žena je komisija za javna dela, ki ni dala popraviti moata, dasirav-no'bi hila morala to atoritl že davno. Cbicago, IU. -r- Hervey W. tremi 'kurch, 28-letni fant, atanujoč na 2022 Kult on 8t„ je priinal pri policijeki preiakavj, da je zadnji etrtek umoril liernarda J. Dau-ghert.vja jn-Carla AuSmusa, 0-alužbenea Paeksrdove avtomobil-ske tvrdke, s nemenom, de si pri-laati avtomobil, vre vzemži ns Ogrskem. Pri tem delu je Frideriku pomagal Američan Thomstf J. Felder, ki je tskrst bival v ftvici. I V W. SO PRETRPELI VELIKE KRIVICE. Lastniki rudnikov imajo v avojih rokah vso okrajno in drftavno obiaat in aa unijaka rudarja ni bilo nobenih pravic. Odlok sveane komisije aa povišanje metde jt bil enoetnvno pogaien. Rudarji «o organizirali pohod v Mingo, ko je bilo 36 njihovih tovarižev vrženih v zapor breg kake krivde.—Poročilo zastopnika rudarjev. ideje v aprem#»mbe. IlerbeH H<*o ver m aenator Hmoot ata pe mnW (ovala kot poavefovalna inženir j-- Administra«!^ je Kolikor je znano, bo amerižkl aindikat zdaj nastopil proti raznim vladam v novih državeh, ki si laati jo zaplenjetie Friderikove gradove, gozdove, polja, tovarne itd. Mind tkat ae obrne na ligo narodov a pritožbo, da ao dotične vlado prek rži le gotove točke v njihovih poffodbsh z aaveaniki. la te afere ae bodo že reavila in-leresantns vprsžanjž glerle |n* «•odbnih pravie in obligeelj. " Felder. ki je obelodanil stvar, Wsshington, 1). O. (Federated Press). —- Ulavni vzn»k. da so se stavkujoči rudarji v West Virgi« ni ji oborožili in napotili v (»kraj Mingo, je bila ne|M»stavna aretacija njihovih Žestintrideaetih tovarižev. Tako ia javlja Neil Hur-kinahaw, pravni zaatopnik 1?. diatrikta Združenih rudarjev a-merižkih, ki ae je te dni vrnil a boj niča # W. Virginiji, K«»stintrideset rudarjev je bilo \ i/enih v zapor ix malenkostnih razlogov, ker so mi primer imell pri sebi list "The Federatl* oniat,M glasilo državne delavske federacije, ali pa ker ao se zbirali na iMiavetovanjili v privatnih hižah," je rekel fturkinaha*. "Konžtablerji so jih |>rljeli pod pretveao, da je v deželi obsedno at en je in da je vsako zboru vsnjr prepovedano. Ko ao drugi rudarji iavedeli o tem čitiu, so sklenili, da režijo ujete rudarje ia prati prete|iečev. Rudarji čutijo izaa umora Kida llalflelda in Cham, berss, ds Življenje nobeiiegs n nijskega rudarja ni več varno ml-ker ao okre jne in drževne obiaat i v West Virginiji ixipolaoma v rokah lastnika rudnikov, S^rtO» Morgan »1 bil lahko preprečil'vse sitnosti. Če bi bil hotel. Huda rji bi ne bili nikdar začeli pohoda v Mingo, ako hi se mogli eaaeati na krajeVne obiaat i, ampak rndarji ao vedeli, kako ao laatniki rudnikov odprto prelomili odlok vladne premogovne ko< misije ki državna uprava West Virgin i je je podprle lastnike. — M «I vojno je vlsda prosila rudarje, da naj delajo za atžro mezdo in obljubila jim je, da stvar izravna pozneje. Rudarji ao ubogali, Čeprav jih je trla, draginja, Končni' je aveana premogovna komisije zsključils, da ae rudar-jem poviža mezda za '27 odstot-kotr. V okrožju, kjer so rudarji organkilraai, je bil mltok komisije tskoj uveljavljen, tods v dru-gib krajih, hjrr rudarji niao or ganlalrani, so laatniki rudnikov dali rudarjem samo pet do osem odstotkov povižanja — medtem pa ao kltr<» povilali vse življen ske jpitrebžčio* v kompanijskih prodajalnieeh, tako da tlst»» po« vlžanje nI žtelo nič. liudarji s<» se t ml i pritožili, da jih družbe sle. parijo pri vaganju premoga. liudarji s«» izvolili odbor, ki je imel proteatirati pri operstorjih, aadnji pa so takoj odslovili z dale vae člane tega odbora. Twlaj je minila rudarje zadnja patri pežljIvoat. Zažtrajkali »o in ape linrfi na organizacijo, da jih naj sprejme v evoje vrste. Organizatorji si» Informirali rtiAikrJe, da ae piorajo prej vrnili na del«», predno ae more j»» organizirali. T»» je Mlo storjeno, eperetorji pa si» zopet vrgli ns cesto vae člane ml bora. ki je konferoval t. í Kj>|„ ofenzive Ustnikov rudnikov, Vaakegs ru- dikat prej obrnil na amarižko in franeoako vlada, predno je ekle-nil k apno pogodbo z nadvojvodom Friderikom, dar je, ki je imel unijako karto, aa postavili na eeato ne aamo z dala, i ^ i. i ^ ! . 1 PP"' kompanijake hlže,, dali «-favila de nimata.niče.^ k .Ullwv terern drugem kraju Amerike toliko domačinov, katerih predniki segaj«» tiseej v dobo pred smeri-žko revolucijo, kakor je ravno v okraja Mingo. Vsi ti rudsrji m» Čistokrvni Angl'»-*sksi in njihovi voditelji ao ilomsči možje, ki si» tam zraali. Odborniki »»krožja «i. 17 IWtwl Mine Workers so če večkrat 'preprečili njihove bojne jMihode in poskusili si» prepre. čiti tudi tega, ANMNft možje se niao deli pregovor iti, < »d ločno se vstrsjali pri svojem sklepu, ds morajo reČtti svoje tovsriže, ki ao bili ugrabljeni In odvlažegl v zapor brez vaake krivde. Mogoče ao rudarji rsvnsll neapametno, tods kdo nsj jim zameri, ko pa pravijo, ds p»a*e kil vrJ Rudarji Z ~ ^ na konvane». pevaki Indij« Wie. Tako pra-Miži o i živeči Indijanci, na imjevi pri »livjlk pričele Že siilaj »U*-zimako dlak«. Chi- Različni, e^ Isednik imenoval |tek«rekoč vtaUad TlTTT" k-^i.' r ^ .mZ, mt^K d-kW ^ IMrfc«.-! rr*»k ..-ro^rrrtifc'j, r WHIM« «• T^^KS»* ^Î^Ât auIn), rojnt la J. .Irk Jr fktrr* •~mHm .|.l«vnik IJ.Mmi .1. <4 >» n.l»»IJ" itpuwk^. kralja ¿Hw. . ptttm- «»k«aaj» I"•'»"«" >a »» ¡tn-mut AIth • • L ¿».IÊÀÙx.. . v« . '. . . Hj'ft* . r. .. ■Vf ■- * P R O S V E TAioopi«. NE PODPORNE JEDNOTE ÏHrEDWOTK rSajeT ILOVE ^«¿éjeni{*ñ¡*io. ^^ » ,» |0,60 na ».to, 11.21 M P i I*». j Amu, CkiMf«, IIIímU. 0007-00 ft*. GHTENMENT k on a|cre<»ment. IH ou ËÎS • n.l fi* J# • iéêméÎU H «•• »• «MUvfllt. ŽIVILA SE UNIČUJČJO, LJUDJE PA STRADAJO! IMBB MS. — Val a jen je Jegoelevije k novemu, aumoatojnemu življenju o rmlito nalemn ngrodn ne **m< uresničenje dolgoletnih želj in nad. ampak tudi dolgo vratu tttf kih in velike «»dgovornoeti polnih Kptig. k«.jih ugodna rešitev zav, Mi »«• aemo od postavne »hlaati v dtdavi, » vojni dOflAa, v starem krtfo t;i ve. kaj nam je napravila vojn« Kaj je napravil strelski jarek'iz naših dobrih fantov, kaj pa tudi z vojaštvom nagačeno zaledje i/ našega ženstvs. — »Brez dvom je to nsjžahsitnejše livljnlak. poglavje nrfšega naroda. Najhuje pa »mo bHi Vi po vojni v naši mladini, prte, oče, brat na vojni, mati za I k ruta i» i nakaznicami, otrolsd okoli vo* kot »ajizrSÜtejie p niKtvo eelega naMla, *a Besn» 11 jfitoat «aoji akciji in za p«tW. Naše društvo je strogo' nentran kur»ko iu je podpirajo v atari domovini pr edstavniki * M-h '¿£d' te "wmrtvffrrtje" fc opoijdlh ob$e posirovljenje čustev, narav ne 'plemenitosti, govorjenja, ol> nnšanja in dejanja, prek»k$ev« nje v vseh mogoeih jezikih, | stopaštvo, vlačeganje, veriŽenjc tatinatvo itd ... . i «I Oorje narodu, ko bi ta mladi»!« taka ostala in dorasla. — Tu je trebalo nujne odpomoči. A kako? Mlada država ac je zvijala v po odntfa bolečinah. — Tu je «o ral na dtlo celokupen rta rod, »riv.itno inieijativo. Pa smo ustanovili le leta lfll » Društvo sa mladinske domova. Šol» stori lahko mnogo, a ^iega ne more. Je pa tudi večinoma pre več učilnica in premalo vzgoje valnica. Društvo > za mladinsk« domove Hi je torej zastavilo go, da ustanovi po vseh v H»ebno le po industrijakih kri. jih, kjer je mladina bolJiSpušče na, propadla in podivjana «Meto po vetjih mestih tndi več mladfo akih dornov. t.;, zaveti, kjer *e mm. 't Iz Nebraske prihajaj poročila, da sedaj plačujejo bušelj koruze po 28 centov. Ona bo padla zanesljivo na 26 centov, ko pospravijo s polja letošnjo koruzo. , Neki farmar prsvi, če je bušelj koruze po pet in d^ \ \,i,kem tet centov, tona slabega mehkega premoga pa po fttiri-Jtll(li kt. „„ bolj opoirf nsjst dolarjev, tedaj se ne Izplača kuriti 6 premogom, ker je koruza ceneje kurivo. , J' ""I - Ko prihaja ta vest v Javnost, vemo, da je skoraj polovica rudarjev doma, ki kopljejo premog. Iz tega dedi, da premog nima zaradi tega tako visoke cene, ker je šte-•vilo rudarjev tako majhno, da ga ne morejo nakopati odo pa krtrili peči s koruzo žitežem, ki bi lahko služil za prehranitev lačnih ljudi. Ali ni to narobe svet? Spomladi 00 nam pripovedovali, da je velika lakota na Kitajskem. Za tem je sledil opis bede lačnega ljudstva v Avstriji, za tem ha Poljskem in zadnje čase je treba pomagati Rusiji, ker je suša tam uničila pridelek na polju. Ali ne bi bilo pametneje, da vlada pokupi koruzo od farmarjev in jo polteno plača, da bodo farmarji lahko kupili premog, koruza se pa polije tje, kjer so sestradani ljudje, da jo ne bodo farmarji palfli v svojih pečeh, ker nimajo denarja za premog? Seveda bi bilo pametno, aH dandanes je vrag, da se ravno tisto ne $godi, kar je pametno, ampak vršimo to, kar je neumno, ker tako zahtevajo privatni bizniški interesi. 4 p s Ce bi vlada res pričela kupovati koruzo in Jo plačevati po boljši ceni, kot jo ponujajo privatni bizniški in teresi, da tako pomaga na eni strani farmarjem, na drugi pa sestradanim ljudem, bi ves biznis — od zadnjega borznega meletarja pa gori do najbolj bogatega finančnega kralja, skkričal: "To je socializem, mi pa nočfiho so-cializma!" Tako zagovarjajo bizniški interesi zločin, ki to izvr šujejo nad človeltvom, čeprav taka akcija ni najmanj socialistična, kot smo jo navedli tukaj, ampak je samo pametna) ker pokazuje, da se lahko v današnjo gospodarsko anarhijo prinese tudi malo reda, ako se ima želeeno voljo napraviti red. ; '/ 7•': s Bizniški interesi se marajo reda v gospodarstvi kajti vsak red v gospodarstvu omejuje kolikor toliko ople-njevanje ljudstva po'privatnih bizniftkih interesih^ Privatni bizniški interesi hočejo imeti proste roke pri ople-njenju ljudstva in zaradi tega ozmerjajo vsakega, ki jim omejuje to oplenjevanje s socialistom, radikalcem ali pa boljševlkom. In če bo ljudstvo hotelo imeti red v gottpo-t darstvu, tedaj bo primorano voliti ravno tiste v zakonodajne zbore in javne urade, ki jih privatni bizniški interesi smerjajo s socialisti, radikalci ali boljševiki. Druge pomoči ni proti zločinu, ki ga izvršujejo privatni bfzniški Interesi na človeltvu v svojem lastnem Interesu. »ti «k» svojega naroda. Irreeno še proaim alavno m ništvo, da bi klgfovoUlo» 1. 6ttif javiti pi-oiiiijo in apel v prilog mo- ji akciji. 2. Objaviti kratke dopise o na Enena in delovanju mtšega društva. ti prirediti Ubirko mM naVoi nlki m objavljati l*ka*e Vp*» se je priêeh» • delovanjem fcfchr. nanidnetfa Hirer je še V'gaéetku avojit» raz o ja în iw|>eli1 je odvisen '<¿1* roja W samih, 'fnili Hec. pevsk; zbor stori svojo dolžnost \i\'naVnenil je Strank: zato se i jáz obračOm na'jpóiovico čistega dobička na nrae^ Ise jugoslovansko - amerikansko r.oiopiaje: vsi imamo iate dolžno- nji hi podobno agitacijo. Ore z^ ^^ jj bolje jo je kupiti irtaló ih to dobro, betošiijja suša ti»d nam ni prizanesla a kljub temu smo nekaj ptfdelali. Bival s<«m vAč'let v WM*onši- nu, kjer je velik razl()|ek, ako se primerja tamkajšnje farme k Hjskimi. Tam nismo imeli druge ga sadja, kakor jabolka a Se to ne vsako leto. Tu je v tem oziru Jtko dtfbro. Imamo obilo različnega sadja, jabolk, hrušk, grozd Ae naselbine, — pa i naroda aa- . jn VMp fx> mrQ wpeVa. Zasa mega. Zato moja nujna prošnja da me Vaš ceñjeni list podpre po KAKO SE DAJO UUDJE SKUATl NA LED. Nekaj tednov je že minilo, ko je velebizniško časopisje poročalo, da ladije izginjajo na misterijozeri način. Ladije izginjajo na misterijoten način. — Izglhile so na tucate. — Bife so potopljene, ne da bi zapustile s^ed za sabo — S takimi In enakimi napisi so fanokavzarski uredniki begali ameriško ljudstvo. Pod napisom se je vrstila lepo nanizana povest, kako je ta ali ona ladija Izginila brez sledi. Konee konca tAklh povesti je pa bil, da to delo uganjanjo — hu — boljševiki ali pa morski roparji. V WashingtQtUi «o se smejali takim otročarijam. Tudi Prosveta je opozorila čitatelje; da so se povesti reVtiemn idoju duševnega • rrizve-d i s 400 dečki — vzdržujejo salo» drila, kakoršnjega je potreben in zljanci na Rakovniku v Ljubljen do njega upravičen. Hami nase tii, tretjega so si ustanovili, Ce. smo navezani in sami si moramo Ijani. — Iz neštetih drugih kra-preskrbeti duševne hrane. V%H jev pa Ae prosijo zanje. Kako raA ntftfneto smo orgsnizirali v ršzlič-dt> bi jim društvo ustreglo, ker nth kulturnih organizacijah, ki kako nujno je, da rešimo vsaj imajo sicer telko pot in velike o-dvanajsti uri, kar se še reiiti Vire, a kljnh temu napredujemo, da. * v Res je, da bi se lahko mnogoktr A kje naj vzamemo sredstev — rs ovira odstranila, ako l>i imeli pri tej draginji, kp morajo, zida« za seboj vsaj večino zavednega ti kaj novega samo že 10 kratnl naroda, ki bi znal ceniti trud miljonarji, pri obilbožanju ravno kulturnih društev. ITpamo, da bo i istih slojev, ki* so bili v drugih V bodoče v tem eziru toliko bolje. ih hrbtenica Vseh privatnih V naii naselbini bomo imeli to dobrodelnih naprav! Vladne pod- jesen več dramatičnih predstav pore so »mirom sila pičle, prlfat* la nastopov s petjem in posebno na dobrodelnost pa Itsk nepre- važna se mi zdi prireditev Noe. stan«, iamozgovana za fisnč dru- pevskega zbora "Naprej" dne 1 irib namenov. — a naše potrebe ftoVembra v s S. Tnrn haAhtl pa rastejo z vsakim dnem. —- ihj Hojakrtm je znalio, da aknša vendar — mi ne am*mn odnehati, Hoe. pevski zbor t4Ma£rej" po |Heoči in tisoči naše mladine vsej možnosti ustreči občinstvo. ohupn<> kličejo po nšši pomoči. 1 kolikor je možnost v današnjih NI nam preostajalo drngega razmerah. Da je uspeh pri prire kot svojegs ustanovitelja in pr< ditvah dober,- ni samo p«itrebH vega tajnika je dCnštvo ^»slalo da se pevci neuče pesem in dile in**ne v AmeHk«, da med «oroje- tenlje svojih vlog, ampak potre ki. Hlnvenoi in Hrvati, mlfbiram bno je tudi sodelovsAje^ občinst članov za društ%»o, poeebno ps še »a. Prisebno med Izvajanjem točk dobrotnih darov, s katerimi hi ki m» na programu in med igro moglo druitvo ne1 samo vadrša. naj bo občinstvo mimo in stsri-vati Že ohatoječe Mladinska do- ši naj imajo |>ažnjo nad otroki. | move. marveč «pdenoviti še HO« Celoten progrŠm te veaeliee lw, xdi Vsej Hbveniji in Hrvst- priobčen kasneje, omenim naj le «ki, kjer ka patiebs._{ pNl^^fkUz OSSlopev ^pevskih dil Sem prvo leto,- ko sem se tu nastanil nad 200"trt, ki i>rav do bro rodijo. Naselbino' je oddaljena 13 mHi od Clevelanda, to je West parka, kjci bivajo Hlovenei. Mimo vozi poulična kara in večjidel je žy ves avet razdeljen v bloke, *n gradnjo. Starejši r naseljeniki i-majo velike sadne vrtove, in lepe cvetljičnjake, katere je lepo opazovatj. ako se človek vozi ž poulično železnico. Treba bi bito, da bi se Slovenci malo bolj pobrigali za naaetjeva* nje po tekih prijaznih krajih. Dragi narodi streme za tem. dn se kolikor mogoče izognejo mest-- nemu vrvenju in se> naseljujejo na male kmetije, kjer imajo u-| dobno življenje. — Hi teško pri, jeseni ti do takega doma in treba je i-meti samrt nekoliko dobre volje, pa se vse doseže. Ne sme se od lešati na dniRo leto,, ^|a bodo bo-ljc razmere. ^''^^HHRjPMfRM Na tak način je'kupil malo farmo rojak Johifti Zttlieh iz CTeve landa, kj^r si bo defal na *i>o-mlad novo hišo. Selim, da bi se kmalu sem naselil. £$ j Veseli me, da sem pred*< pra gom Clevelanda, da x bom imel Z priltko poslušati in prisostvovati sejam konvencije. Bil sem tudi i Milwaukee ju navzoč na kontenei ji in pravo veselje "sem doMl 'do takih sej. Wpšm, da bo koncenei ja pravično delala za združenje. Frank Hočevii|^flH||BgiM Odkrito prisnsm : prišel sum a nekakim strahom, f'eprav je na- franje men nad vae plemenit m nnjen^ je »ola naloga sila tvšks. Tudi uvidevem. da sem prišel n*fcol«. zlwo-ov ImmIu dekla me ei jo te i* na glaeovir. Igrala b« Waekega- i !ežii jM i n,,^; ; "• '' ■ - "ar vkc .ïnse,-.^ Končno je Kudolf še povetlal hv«. . emu očetu, da mu ni -prnv nič mar za cesarsko krono,"dH mu o«tj ljubše «rečno zakonsho üv.| jenje ter . Grof (iopčevič pristavlja : Nimam vzroka, da bi dvomil o r<» ničnosti teh podatkov, kakor mi jih je naslikal tedanji srbski poslanik pri dunajskem dvoru. Resničnost tega potrjuje tudi izpoved mojega dftmačega zdravnika o mrtvaškem ogledu prestnlonii-slednikovega trupla.'Na temeljn tega zvedenilRcga mnenja je bil tu vsak samomór izključen. Rudolfov» glava je bila tako rar.bs ta, da je bilo na prvi pogled ja« no, da se kaj takega ni moglo i«-vršiti potom strela, ampak sam« z močnim udarcem s polno «te klenieo. Táko piše Gopčevič. Mi pa pri našamo to aliko iz njegove knji gc kot zgovorni dqkaz moralnosti in poštenosti, ki vlada v ari-stokratiČnHi krogih in na slavnih cesarskih dvorih . . . je trtdejaafea ia Tašla je v Berlinu knjiga: 4JOc-sterreichs Hntergang." Napisal jo je grof Gopčevič. V tej knjigi podaje tudi nove podatke o draj mi, ki ae je odigrala pred 11. leti v Mayerlingu. Tozadevne vesti je dobil omenjeni pisateli mi tedanjega srbskega poslanika IV-tronjeviča, kateremu je bil pride-Ijen v čaeu te senzacionalne drame kot uradnik poslaništva. Prestolonaslednik Rudolf se zaljubil v baroneso Vrečero. Ta jo bila tedaj'Že zaročena z v špor, tovnih krogih poznanim lbiltazzi jem. Razmerje meti Rudolfom in Večero je posfelo intimno. Ko4je bila baronesa noaečs, je silila v prestolonaslednika, da se loči od svoje žene Štefanije in se |ioroči z njo. Rudolf j<« pristal na ta predlog in govoril tozadevno s svojim očetom. Lahko si pred-^ stavi jate oaupn jenost cesarja Franea Jožefa, ki je bil tlakih zadevah telo Startknpitnth nSr.o iW. Svojemu bratu HeinHhn. ki »e je Veta 1SSS. oženil z igralko IlofaamHtvo, ni red» tega več let dovolil priti na dvor. Tndi v tem lučaju je prišlo do stružnih *een med očetom in sinom. Rudolf pe je nakratki^l^IvNI. da ne more In noče Več »k «paj živeti a «voj« «edenjo ieno fttefenijrt Rudolf »e je le preje obrnil radi te« «a na pepele ftM^ da se ara do. vali aakoneks ločitev od Htefevri- rie.'je in «klenttev novega tako». | Draginja v Vatikanu Nek dunajski delavski list poroča iz jltima o visoki tarifi, ki j« je postavil papež za podeljevanj* naslovov. Poročali -smo že enkrat o tej tarifi, toda dvignila ae je tako, da jo jc treba zaova ohznanlti, da tudi sveta stoliea živi v zadregah in mornls j*» prijeti naravnost v^rižiti s častnimi naslovi/da b»Mco Izhajn. Te dni je Vatikan izdal najnovčjšo tarifo, ki izkaznje prcccj občutne doklade prejšnji. Tako sedaj uta-ne ime barona 5400 lir, če ne s» slov nsnaüa samo na eno oseh« in dvakrat toliko stane, ako kdo želi, da ta naslov preide tu
  • ko krvi tako, kakor ae oni aedaj kmečkega vipa. Čudo! Ti vojaki, ki jih je pogval viceban pod saatavo, is oni ubogi kmetje, na katere so ae dvignili atsnovi z vojsko, so bili po rodu In^po poklicu ter povsem — eno ju isto. Ti so, kafer oni uporni kmetje, orali, kopali, mučili se našim-jih posestvih, atrsdsli ter umirali; eni so «e rodi-, li kakor plemiči in svobodni kmetje, a drugi kakor aužnji gospode, in to jc aedaj raallka, ki ¿h ločuje, i ' ^¿L ;VfVjS^-'^ |h Pred večerom ob satonu aolnca jc poslal yi-ceban gospoda Nikolaja fckrleea v tabor plemi Ike rojake a poveljem, da naj bo vojaka tak,oj pripravljena. . Ob tej ««povedi jc naatal ailen hrup in gibanje v taboru. Bobni ao udarjali, trobente ao glasile na vse strani. V mesto in še oelO na kapitol . je bilo možno čuti, da vojaka odhaja ; in aedaj je vue hitelo k taboru, d« vidi odhod atanovake vojake. /gfj^pantiči in goapoda, nekateri peš, drugi na konjih, meščani in radovedne njihove boljše polovice, duhovniki, dijaki, učenoi, otroci brez što-vila, - vse to se je sbralo okrog tabora, kjer «o atole dete v vrstah. Konjeniki ao že sedežna svojih konjih, da prvi odjezdijo proti lložjakovini. Viceban jim je dal a« vodjo Krištofa Damjaniča, ki je po dolgem čaau zopet oblekel še ponošeno prejšnjo uniformo, sicer malo tesno, ali vendar as je krasno prilegala njegovemn močnemu, a vitkemu teleau. Pod velikim kalpakom s belo perjenico «o sijale energično njegova velike modre o*i, in blagi njegov obraz je dobil aedaj vea drug izraz: hladen in reaen, kakoršen mora biti poveljnik, ki ae mu mora pokoravati vaakdo ter ubogati njegovo b* Tudi (lita je prišla a hčerkami, da vidi odhod vojske, n najveš pa, da vidi avojega zaročen-ea ter mu še enkrat atieue roko. Dumj^tič je, opaaivši jo med gledalci, iapod» bodel konja ter atekcl do nje, kjer jo je pozdravil jto vojaško. "Mi odrinemo takoj!" rekel je Darojsnifl j^Jsa grem kakor predatraša a svojimi konjeni- "Čuvajte se, rotim vaa!" je praaita Oiu. "Mislil bom vedno na vaa." > odgovoril Dartjani«' Jelena m Magdalena sta poaorno gledali ju naško pod n i», » èsatnikovo. poaebno Jelena, ki ga je motrila /« sreUm, pametnim pogledom Gtmpe, ki 00 stale v (litini bližini, ao ai prié«, le šepetati t..r oe pomenljivo apogledovati 0«v tovn so že i/irkle sodbo o Damjaniču in Oi«i, sa kstsrs po »ro: kje je ustavno zajamčena svoboda tiska, kje sborovalna in društvena svo boda, kje oaebna proatot državljana, kje svetoet njegovega stanovanja f Oposicijonalno Časopisje pleni ^iistirajo ae društva, prepovedujejo zborovanja, omejuje ae svobodno gibanje državljanov, državljani se isgnnjajo iz kraja v kraj, policija preiakujc hiše 06 vsakem poljubnem Času mesto tokonitosti vlada nezakonitost, policijska samovolja in namesto ilegalne komuniatične borbe jc stopila ilegalna borba vladajočega režima nad dvfevljftifi Proti enotni fronti reakcije mo ramo aocijaliati vpostaviti enotno fronto vseh socialističnih strank v državi. Ujedinjenje vseh sOcija-listov v eno samo stranko je nujno potrebno, drugače bo naš bo, brezuspešen. Zato pozdravljamo z veseljem predatoječe ujedinjenje, zavedajoč ae, da amo z ujedinje njem za korak IdiŽc svojemu kje hod, nastopit. nIužbo. Toda »rlej pJJJ "•cenje: vsa mesta sasedei^ j In končno pride ns int,, Kus, za katero si prosil že „¿J tokrat, daairavno ni zmožen ki zika ali pa le deloma. Ti |M| £ kaj! * 1 Imel ecm prijatelj«. i„i j(, ,,. more«. Prosil je na razlien^ , ' de za alužho, t«Kla brer. uspeh, Konec no se ga je usmilil« priJ podjetje in j.in dalo *lužbo J mesečnih 1(KK).~K. PreganjJ o«l Italjanov, ker je okU| lym\ majki Jugosiaviji. brez d.„na edstev je garal za to svo. ga je spravljajo v obuj In s te/k 1 m srcem sc jc p^,,) H meriki v okrilje, dasiravno pi. jo dnevniki, da vlada tam brez-delje in upam. da se g« hode vej dsr prej usmilils, kakor |HHtnaj domovina. < ' f^F Konečno vprašam ohUr, k« I ko je mogoče, da se sprejemajJ v državne službe, zlasti na prak-tikantaka mesta zadnji n,s iji Hueije pritekli Wranglovci, pm. šnje kvalificiranih domačinov k« pa brezobzirno odbijajo f ■■■ &n^ti?h veČina' ne dobi služb, kuteri pa jih dobe pri privatni.] kih, jih ti aamo izkoriščajo t In4. lenkostnimi plačami, tako da pi sploh onemogočena cksisteiie«,^ Tako se po nepotrebnem vtg3 nezadovoljstvo naroda pr mladi državi. I. , f /|f Rusi iu (Dopis naša inteligenca t«r šavne alalbe. IZ nekem et«rokra>kem listu) Nd pišem teh vrstic mogoče .. sovraštva do Ruoov. kateri «o res potrebni pomoči. Toda treba je pojasnila Mnogo je dijakov, kateri vsled gmotnih razmer ne morejo nadaljevati študij ter reflektirajo na razne državne službe. Pošiljajo prošnje na poštno, železniško ra-vnateljetvo itd. ter prejmejo sle dečo odgovore: "Zabeležili «mo ras aa v prihodnji tečaj", ali: "Vos mesto zosHena" ali: 4,«mo vam aabeležili. toda malo upanja" itd. Pošlji* nekolekov«. no prošnjo in prejmeš odgovor: "«Ako takoj ne pošljete koleka os 7 din., je prošnja neveljavna" (celo oe mn sažuga. ds se isterja kolek potoni oblasti). In mrom»k Si misli: gotovo j« kakšno dejanaki ilegaini narilni'.kriJi ¡¡¡¡'TZf Ž SÄS? ter- kriti. * I« « tom v bmt^. «•v^l it *** Svflopraja v Jugoslaviji. I'or«.j čulo ae je, da znaša prklelek ko konov aviloprejk v južnih ki letos 300,000 kg. Po posledni vesteh, ki so dospele iz vse drža* ve, pa računajo, da je okoli 500, 000 kg kokonov. ^Njihova vrednost se ceni na 7 milijonov dina-rjev. Pridelovanje svil«. — V driir-nih tovarnah svile po Brbiji u delo intenzivno razvija. Do oedaj jc zbranih še okrog ,10 tisoč w predlo v, a »zgleda, da jih bo k več. Največ pridela svile tovarn«' v Djevljeliji, ki more postati naj. večja tovarna v naši državi. Taka: poroča "B. D." HH Uboj v Rušah pri Maribor«, Na nedeljaki veselici v Rušah tU sc sprla gimnazijski abituriest Fran Se rajni k in 21detni delar« A. Trnek. ^ Med prepirom je Tr-nek sunil s nožem v Berajnikov vrat in mu prereza) dovodno lilo. Vsled izgube krvi je Herajnik umrl. Morilca so aretirali. Odkritja spominska plošč« Pot limbarskemu. V nedeljo 28. avguste ac je odkrila na slove««« način spominska plošča. Podli» barskemu FrancefU Maslju, psa-tel ju, romana "Gospodin Franjo"' v Spodnjih Lokah pri Krašnji nad LukovjOo. ^H Železniška nesreča pri Krik«. Ravnateljstvo južne želeniee poroča: Dne 18. avg. je na prodi, progi pri km 33.5-9 v neposr^ddj bližini in sicer zahadno poataji1 Videm Krško skočil s tira I*-zovlak, prihajajoč z Dunaja, štev. 507 a ten ter jem in vaem i vozovi, j Mrtev ali ranjen ni nihče. 1 Volitev novega župana v tja bljani. Naprej poroča: Izvea*,, da ho najstarejši občinaki odbornik, g. Jeglič, od pokrajinske «• prave pozvan še ta ali ga drogi teden, da akliče aejo občinskega! odbora, da izvoli novega župana. Obenem bó dobil tudi odlok, da so msnenem bo dobil tudi odlok-, ds ao mandati komunistih nih občinskih odbornikov, kate-rih je 6, razveljavljeni. Nov« tovarna munioije in oro*-jo v Jugoslaviji Francosko-srk-aka družba je zaprosila vojno ni-niatrstvo za koncem jo v srrke gradnje novih tovaren orožja, ««• niei je in poljedelakih strojev. Družbo namerava zgraditi tri ve»! Hke tovarne. Vojno ministrstva namerava drnžbi izdati koneon-jo. — Posojilo U milijsrd dobft deluje. Kanonov in pušk bodo v Jugoslaviji na izbiro. Preiskava o atentatih je dove-dla do ogromnih resultstov. Jtan| 4000 ljudi jo že eretirsnib. s selim avetom: frsnkovci. belini madžaroni. Albanci, pruskhai junkerji. . . mo bili naši druga** tako pohlevni komunisti v zrni, Av»trijo je naši policiji morala zročiti znanega frankovea srdija, stvor ae širi in širi... k» «or meh. predno p«»či. . . in v°u' ž«, da je bil . . . prazen meh. ■i . SO /raogorsldh ropsr)^ je bežalo v Italijo, "ker jim v J«-gooloviji ni obotsnka in jisi f >,|liski nočejo več |>omageti ter j» ■■PPPH " V Italija eo te U«di. ki * gn kupi.Udojajo za Nikitove pristaš», • dr- ' ____.