I PsMiBeise številke« *■ o v a c? n e Bša —'75, ob nedeljah Dia 1*50. *TA;JO!?■ '{7.)ia;‘a vsakdan, rozw flf-it-!;* in pr?jzP.!):ov, ob 18. r..-» '■I/.tunom nnf»!oon;etfs dne ter ■. _• \j mc.ie’.nn ru pošti D 10*—, za i; 'j terasi vu U> IR* —, dostavljen rjo dc ’ jJ D 11*30. nn izkaznice D 10*—^ M 5 n.»er a ti po dojovonj, _ se pri opravi »TABORA*, ‘»iAIvuiOR, Jurčičev* uiica Štev. 4 / LTSS5338 ( 'V*T^vy PSSSM«a':W&Jfaa' v mo H Posamezne številke* jjj Mava da a Dan —'75. ob nedeljah D5n 1*50.. UREDNIŠTVO »r oaSaja v Mari-boru, Jumeova ut Et. 4, (. oic!-•tropje. Telefon fntorurb. it 270. UPRAVA »e nalw> . Jurčičevi uiici št. 4, prilHčle, rfesno. Telefon it 24- — SHS poštno!' ' 1.7S7. ioio: m. iUdstvo in država. K načelnim vprašanjem državne politike. • ^engrosu mlade generacije če-i ^-vdov. n a vodno-clenj ok ra teke stranke V 5®y01'il sedanji finančni minister j1; -Afši:i pomenljive besedo o nalagala *Cino.:rae.ije, Ker srno tudi mi sredi pravo in lažnjivo demokra klo, med treznim vodstvom in slepo sinagogij°, med stvaukarsko^sopnra-^ticcimi interesi in državno idejo, /*i.Uasamo iz c*1’’ Rozinovega govora -Miek izvleček, ki je primeren tudi *a naao razmere: Kijuh. vso} demokratični enakosti He more biti drugače, kakor da ljudsko Vocujo naj izobražene jši, ki ne vicu *> samo ficrkničsti, ampak mislijo mcu na bodočnost in jo s pozitivnim »ekon pripravljajo. Če kdo misli, do Je demokracija istovetna z gospod* stvom mase, se nahaja v zmoti. Go-8Podst.vo mano pomeni gospodstvo do-Jhsgc&ov.- Mas® si laliko pridobi, vsak-d°,^ kdor najbolj razume njibcf.-e sla-b°:Hi in zmoto ter jim zna na primeren Sacm ustreči. V vsem javnem življe Din obstojata trto metodi: Eni se prili. Mo; drugi govore resnico. Po mo-mnenju je našemu narodu primernejša druga metoda, ker jo bolj v ,®Madu z vso našo zgodovino. Naše (3av.no življenje je razkosano v stranko - kdbrMioče povedati kaj nepopular-«ufa’ .s® m0l'a najprej ozreti po drn-bodo opsovali ali ne. Ena •lanka se boji druge,, vsaka je v streti, da ne bo druga stranka kovala Jz te au ene javno zadeve političnega Kapitala. Imamo pa malo ljudi, ki bi % upali Teči, da oni, ki hoče ustvariti *aj trajnejšega, mora tudi v demo-KMciji stati nad stvarmi in ljudmi in smžiti le državi, ki ni zgolj sedanjost, Marveč tudi bodočnost naroda. Nr.lo-*a demokracije bi bila, da najširše ma-g® vzg0jj 3a demokracijo. Vsak politi* P0.voditelj bi moral povedati odkrito vo^^em’ da v parlamentu ne 8,p a *n teresov posameznika ali po-C*ne skupine, marveč da je v par* daj ljudstva in zakouo- Seveda je za tako priznanje tj- a mnogo poguma, zakaj naše polica ° ^jvijcnje jo bilo doslej zgrajeno Prilizovanju volilcem in masam. Plač &mo v državi, smo fcoraJT’ razen državnega davka še vim 6n naro'dni davek. Danes, ko ži-Pe*r°pV sani0*i0'ini narodni državi, pa Sam Plačujemo sploh vsaki davek. W C/'av<;'dpn narod pa se vzgaja le da J?rflv*ni vodstvom države, Pravijo: Ui0j‘a ni treba nacijonalizma. Po cion r mKGn;i*u 'i0 državi potreben na* v bru •i?CTQr če lioče voditi svoj narod v*st i bodočnost in mu vcepljati za* j>oač| a k-ldcb v tej državj doseže tisto nai.0^n°pt, ki jo sploh more doseči MzbfJ0, Potrebujemo že iz državnih moihip nacionalno zavest, da dar,.1° ojačimo vse moralne in gospo- Žav ln°či našega ljudstva. Naša dr* da.*iora stremeti k temu, da 1k> med manjšimi državami prva med Voj* .^i* E'a vi demokrat so ne zado* jjj. nble s tem, ^da je enak med enaki- n,3’laj'vee hoče biti prvi med enaki- jj ' 'stetuko država. Kar se tiče manj- Lki žive V na.ši državi in ki se jim Pjj0 ??°di. krivica, moram reči le eno: bal 51ns imajo vso pravico do nacio- ^Vm5®8, Tazv delata, s stereotipnim: »Mi premišljujemo«! Tako tudi kraljevi svetovalci v Rimu premišljujejo in premišljujejo, ali preko premišljevanja, še niso prišli in veliko štedenje se še vedno ni1 pričelo. Vendar pa je vlada, v resnici že storila nekaj: odpravila je posebni urad, ki se je bavil z upravno reformo in je^ bil dodeljen ministrskemu! predsedništvu, ter le ustanovila nov. urad z«, upravno reformo ter ga dodelila zakladnemu ministrstvu. Nekaj! jo torej žc napravljenega, in teko ima sedaj zakladno ministrstvo priliko, tlai razmišlja je, kakor ja doslej razmišljalo ministrsko prod«edui.štvo, in. državni podtajnik v zakladnem ministrstvu' je tudi že izpustil v svet nekoliko na-cru>v. ki se nanašajo na to reformo. Reforma ho po teh načrtih obstojala1 v glavnem v tem. Ga so kolikor mogočo skrčijo državni posli in se del nebi-st vem. ih poslov (železnice, telefon itd.) zopet prepusti, zasebni industriji, oni! posli pa, ki. ostanejo v državni upravi, pa se kolikor le mogoče poenostavijo^ Preuredi se zakon o državnem računovodstvu, o državnem svetu, o na j.višjo m računskem dvoru, o javnih delih, javnem, pouku itd. Skrči se število državnih nameščencev na. najnujnejše, odpraviio so odprti statusi in uvedejo zaključeni. Italija šteje danes okoli 600.000 državnih nameščencev, od katerih pa. jih! jo le okoli 60.000 v pravi državni u-pravn. službi, d očim ne jiih je pri državnih železnicah’ 240.000. v poštni, brzojavni, in telefonski službi okoli1 60000, potem 80.000 delavcev in 140 tisoč varnostne in finančne straže. Po izjavi državnega podtajnika, r zakladnem ministrstvu se število pravega državnega nameš&nstva ne ho dalo mnogo skrčiti, kajti v številni 60.000 je všteto uredništvo in usluž-benstvo vseh' resorjev, tudi sodništvp m kakih 11. 000 učiteljev, tako da dr-zavna uprava šteje komaj okoli 50.000 uredništva, in uslužbenstva, kar je pravzaprav malo. Skrčiti pa se bo moralo železni čar stvo za celih 60.000, pri po-sti. brzojavu in telefonu za 10.000. delavstvo v državnih' podjetjih' za 20 tifcoc, varnostna m finančna straža pa) tudi za kakih 60.000. Sedanji »kraljevi stražniki« ^redarstvo) »e najbrž si>1o1t! oapravi.jo in ostanejo samo orožniki (uar abi ni ierj 1), ki bi šteli do 60.000 mo/, dotam bi pa finančna straža, ki *? »0 da. dosti skrčiti, štela 20.000 mož. )'sega skjmaJ b- K!» tevp] odpustilo okoli 150.860 dosedanjih državnih nttmeš* icue&v, kar p omenja toliko kot eno čo-trsino. Zn državo, ki prednjači vsem ostalim v brezposelnosti, poru en ja to zelo veliko. Kur se tiče železničairstvo ter pošt-nih, brzojavnih in telefonskih nameščencev, je pač resnica, da jih je povsod več kot preveč, kajti mi. ki smo poznali prejšnjo upravo, moremo presoditi to prav lahko. Saj vidimo tam, kjer sla bila prej morda po dvft nameščencu, ne dveh ali treh. temveč tuni pet, osem in še več ljudi, ki so oiug drugemu na. poti in no store vai skupaj toliko, kolikor je nrej storil en snni vesten nameščenec, O vestnosti sc Damice v italijanski državni službi sme govoriti približno toliko, kolikor Stran S,' Vr S B G K#. s«aB«aa8B asagriTrrmrr /V Gh,ešenČev>i Hiši o vrvi Glavna, stvar :jo pač, da .io prvega plača; služba in ;.yso drugo ,ie precej postranska, stvar. ; Tako j© zlasti tudi v varnostni službi. Orožniki (karrabi nijer ji) so so ko-likortoliko zanesljivi, dasiravno dandanes niti odidialee niso več ona elitna četa,, kakor so bili v predvojnih časih. Posebno v našem Primorju se je vrinilo mednje mnogo nezanesljivega življa, žalibcg, ravno našega. Ljudje, ki so se vrnili iz vojne in se jim ni ljubijo več delati doma, na polju, izgubljenci, ki eo imeli še odprej kaj na rovašu in jih doma niso posebno radi gledali, so vstopili v orožniško službo. Tri mesece šolo v Pianu in orožnik je 5)11 gotov. S takimi »očesi postave« ima ■potem opraviti naš narod: Ker orož- niška plača ni posebno velika — dokler jo začasno nameščen, dobiva Lir 9.50, ko je stalen pa Lir 10.50 na dan, od česar more plačati 5 Lir za brano — je umljivo, da se najdejo med njimi ne ravno poredkoma 'ljudje, ki so sprejemljivi za stiskanje rok, ki niso prazne. Tako jo tudi umljivo, da se je m. pr. v Trstu moglo ugotoviti, da so pri nekem vlomu sodelovali z vlomil-, ci — policijski agentje. Reveži imajo od 240 do največ 400 Lir mesečne plače in morajo opravljati službo v lastni obleki. Da se odpravijo takoimenovani. »kraljevi stražniki« (italijanski »guardia iregia« — redarstvo), je pač skrajni čas, kajti tako redarstvo, kakor je to, je le v sramoto državi. So namreč mladiči, ki služijo svojo vojaško službo kot redarji, ker so potem po triletni službi oproščeni vseh orožnih vaj. Strokovne izvežbe nimajo nikakršne, in tržaški humoristični listi jih slikajo, kako za uličnimi vogali ljubimkujejo z ; »vežicami«, dečim jim za hrbtom od-: naša jo »gospodje nepoznane!« kar cele železne Magajni ec. Dasiravno jo ves Trst poln teh »kraljevih' stražnikov« ■ vendar ne mine noč, da ne bi bili u-; lomi jeni in izpraznjeni vsaj dve blagajni poleg vseh drugih neštetih vlomov in tatvin. Tiskarna »Edinost« je ; noč in dan zastražena ali od orožnikov ali kraljevih stražnikov — menda 10 mož — in vendar se je zgodilo, ko so šibili na straži kraljevi stražniki in ni /bilo drugega človeka v tiskarni, da je ribila nekemu tiskarn iškemu nameščencu ukradena listnica s 3C0 Lirami ter ■ zlata ura z zlato verižico, drugemu pa (denarnica s 30 Lirami. Iz vojašnico finančne straže v ul. TJdine (prejšnja rtulica Belvecipre) pa je izginila kar .celila velika železna blagajni ca. Seveda ■ mi niti o tatvini pri »Edinosti« niti o lomi v vojašnici finančne straže poročal .noben tržaški lisi;. Kvestura (policijsko ravnateljstvo) j;e modro zamolčala oba dogodka. Ob takšnih razmerah je seveda na leni strani precej kočljivo vprašanje •'»štedenja« pri varnostni straži, kajti če so varnostne razmere že sedaj, ko •Bo ob vsakem koraku zaletiš v kakega stražnika, takta žalostne, kaj bo šele, če se varnostna stražo, skrči kar za polovico! Seveda, pa se Tržačani tolažijo z upanjem, da se s skrčenjem varnostne straže skrči, tudi število tatov, kar ■vsekakor pomen ja dobiček. ■Ker je danes pri nas že sploh tako, da »brez mazanja ne teče nobeno kolo« — čo hočeš na civilnem sodišču doseči, da ne boš čakal celih dveh let na razpis razprave, moraš mazati pri pisarniškem uradniku! — se Tržačan vobče veseli, upravne reforme, ki. bo znatno skrčila državno nameščenstvo, ker je prepričan, da bo potem šla stvar hitreje in tudi — ceneje, ker bo manj koles in bo treba manj mazila. Prihranka ne bo torej samo v državni blagajni, temveč tudi v žepih državljanov. In tako je prav! Zato pa vsa čast in slava novim državnim upraviteljem. Nekaj misli pred otvoritvijo umetn. razstave slikarja V kratki dobi dveh let, ko se je vsadila korenina slikarski umetnosti v Ma-> ribonu, izvršil se je že precejšen pok ret. Za mesto samo, ki do teda j še ni poznalo tega kulturnega polja, jo umetniški klub »Grohar« preoral prvi ledino in sedanja razstava bo vzbudila marsikje začudenje. Sicer smatram ta mak za malenkost, pa vendar hočem povedati par misli k temu, ne mogoče samo v pojasnilo, temveč tudi kot dokazilo potrebe. Štiri razstave, od katerih sta se vršili prvi dve v daljšem presledku, zadnji dve pa pred kratkim časom, tvorilo so nekako celoto, prvi ražvitek umetnosti v mariborskem, okraju. Imenujem jih : lahko samo lokalne, kor širša slovenska ( javnost, centrom slovensko umetnosti v Ljubljani, še ni spoznala štajerske veje. Prvi korak' je bil na beogradski ■razstavi, ki pa tudi ni bil v celoti popoten. Vsa ta dobo je bila prekratka in. novi nastop stopi živo pred oči. I Is 11 hs 111 'bo W jil * Situacija v vladni krizi. V četrtek dopoldne je imel radikalni poslanski klub seje, na kateri je poročal g. Pašič o vladni krizi. V svojem referatu je zastopal stališče, da ni mogoče na-dabnjv skupne delo z demokrati. Radi« kalski klub je njegovo stališče odobril, nakar je g. Pašič izdal komunike, v katerem naglasa, da obstojata v demokratskem klubu dve nasprotujoči si politični smeri, zato pa ni garancij za uspešno skupno delo. — Na to je g. Pašič vrnil Nj, Vel. kralju mandat za sestavo koalicijske vlade. — Radikalska intriga, izigrati demokrate in doseči mandat za sestavo samoradikalne volilne vlade je tako prozorna, da niti pri demokratih ne vzbuja več zažeijenega učinka. Zvečer ie bil pozvan na dvor predsednik skupščine dr. Lukinih ki se je po avdijenci ponovno raztovarjal s Prašičem. Danes, v petek, bo dr. Luki nič zopet sprejet v avdijenco, tekom katere bo padla odločitev. Najbrž bo poverjena sestava vlade Svetozaru Pribičeviču. Kadikal-ske špekulacije bodo nedvomno doživele popoln poraz, tudi če sc hočejo rešiti s tako odioznimi sredstvi, kakor so pogajanja z zaprtimi komunističnimi poslanci glede skupnega nastopa pri prihodnjih skupščinskih volitvah. (Slodn.io verzijo je objavila »Epoha«, a jo na drugi strani dementirajo). * Srbski glas o Mussolinijevih naklepih. Čeprav je med beograjskimi listi nekaj takih, ki pojo slavospeve italijanskemu prijateljstvu do nas, jih je vendar tudi precej, ki se dobro zavedajo, da je vsa italijanska politika napivam našemu narodu in napram naši državi le ostudna zahrbtna igra. Med te liste spada tudi »Vreme«, ki piše v eni zadnjih številk o Mussoliniju tudi sledeče: »G. Mussolini hoče dobiti časa. da najprej organizira naše sovražnike in da se loti reševanja mednarodnih odnošajev z nami komaj tedaj, ko bo okrog nas že popolnoma sklenjen železen obroč. Iz mnogih pojavov se vidi, da g. Mussolini, zelo energično pripravlja teren. V Albaniji ima danes moč v rokah vlada, ki je daleč od tega, da bi poslušala pohlevno ulcaze iz Rima, kakor so jih poslušale njene ■prednice, zato pa se že opaža gibanje gotovih od Italije podkupljenih elementov^ ki so pripravljajo, da to vla do vržejo in nadomestijo z drugo, ki bi bila samo igračka v rokah Italije. Glavni organizator in. vodja bolgar sko-arn ravtske komite ške organ-iza ci je, Pretogerov, se nahaja v Rimu. Uspo- s? redno s tem se vrši delo črnogorskih [ dva tujca, Španjolec De Valera ter emigrantov v Rimu in. po ostali Itali- Anglež Childors (katerega so sedaj ir-ji. Italijanski poslanik v Budimpešti ski vJadmovci ustrelili). Nova irska pozdravlja Horthyja na način, ki kra- vlada izkazu jo v svojem letošnjem nože očito proti nam naperjeno ost. Kraj vem proračunu za. vse skupaj 135 nii-vseh rovarjenj proti nam je bil od za- lijonov dolarjev. Med tem pa so Irci vršehka svetovne vojne do danes Rim, v medsebojnih bojih napravili toliko s prihodom g. Mussolinija pa postaja škode, da bi se s tem proračunom da-to mesto še izrazitejši center naših so- Io poravnati le neznaten del. Ko bodo vražnikov.« Irci dosegli popolno svobodo — sploh * Mala antanta, prizna sovjetsko j ne bo nobenega več! vlado? »Ne\vyorik' Herald« poroča iz Lausanne, da je bil tamkaj sklenjen ■tajen sporazum med delegacijo Male antante in sovjetsko Rusije, po kateri, , bi mala antanta priznala sovjetsko ” ,r/?s!ava rojstnega dne Nj. Ve. vlado, ta pa bi opustila svoje raspira- k ^a* Ministrstvo prosvete v Beograda eijo na. Besarabijo. Sporazum ostane | je odločilo, naj $e rojstni dan Nj. Vel. Dnevna kronika. kralja praznuje po vseh šolah dne 17. decembra 1.1., četudi je ta dan nedelj«. To velja namesto vsakega drugega ob* I vestila. — Smrtna kosa. V Mozirju je umrl Iz konservativnosti se nikoli ne raz vijejo ndva pola, nova stremljenja in Maribor kot obmejno mesto, ki stoji s tujino v najožjem stiku, tvoril bi ravno važen prehod. Toda naša podjetnost prehaja polagoma drugam v roke in ee pogledam nazaj, čutim, kot da bi začelo polagoma vse umivati. Boja je treba za življenje in na j se lomijo kopja tu in tam, cst.-do bo vse, kar je zdravo in vredno življenja. V umetniškem življenju se dogaja, isto in Ljubljana nam jo jasen dokaz •za to. Ravno leto bo od toga, da jo italijanska. ■ slikarska grupa razstavila prvič po končanem svetovnem boju na Dunaju. S svojim nastopom n j sicer pokazala ničesar posebnega in ni tudi mogla reprezentirati italijanskega slikarstva. Jasen 30 bil samo glavni moment, zblizanje narcrlov na kulturnem nnljr, ki so se v političnem, boju odtujili. Pri nas so šeni dogodilo, da bi tuji pl 'kar >i^ razstavljali, saj so je naše kultu-c življenje razvilo .šole po osvobo-Na lanski grafični razstavi v D” ■ " --n razstavili Čohi, toda raz- • •• •-•omiujaan se, dahi bila r.;-.;:. .topila na,naša tla. tajen, obveščene pa so bile o njem tudi velesile. Ta vest je sicer interesantna, toda. prav malo verjetna in jo je treba sprejeti z naj večjo rezervo, Kaj je storila naša država za gla-dujoče v Rusiji? Delegat narodnega od-1 včeraj g. Anton Goričar, Violi poitar E bora za pomoč g adujočim v Rusiji g. Ugleden tržam Pobreb pokojnika se vr* Gj>rgje Gjorgjevič je dospel v Aleksan- jj ? soboto ob 11. uri dopoldan. drovsko cono, ki je odkazana jugoslov. ...._ _ , aCM* misiji za razdelitev živeža in akejio pro- v raz* ti gladu. Živila, ki jih ie odposlal narodni Vnura' gl*«* g* odbor v Beogradu, so bila izkrcana v p ] ,,Nekdo, ki se , Jg« Odesi ob navzočnosti delegatov Nansc- ,preT *rnostl j.®1 . volitev v M nove akcije. Delegat narodnega odbora rjani! 0 nePra*,ln®ro Shvatanju. P * je določil sporazumno s predstavitelji dr. da J* P° k.on?an,h plitva h . Nansenova akcije, da se 50% uporabi za med državniwi nemešCend: .Vsled f AIcksandrovsk, 10% za Cherson, 10% da volltc,f 80 V3e «a$e nhteve po*®* za Jelisavetgorod, 10% pa ostane v Ode- bfitie*, beiailjivo pa so pristavljali: »=>*' si, da se izroče gladujočim jugoslov. pri-|dai morimo molčati, nobeno besede v padnikom. zlasti'bivšim ujetnikom, ki ži- P povišanja I* Mož nadalje razpravlja« ve v strašni bedi. Gj. Gjorgjeviču gredo da 30 uradniki uradniki vlade-države, * na roko vsi činitelji, zlasti pa člani Nan- n® kake posamezne stranke in da t” senove akcije. Iz prvega brzojavnega po-P1’*0 naravnost nemogoče, da bi aed«) ročila g. Gjorgjeviča je razvidno, da bo ostale uradniške zahteve neizpolnjen6 prihodnjo pomlad zavladala strašna la- Mož Pisari o tem vso prvo in še p?*£ kota v vsej južni Rusiji, zato je nujno po- V|'c° druge strani lista. Res je in ni*15® trebno žito, črna moka in mast. G. Gjor- ne b° ugovarjal, da se uradnika *** gjevič tudi poroča, da naši ljudje in dr- j »lab« fodi; to mora uvideti vlad«, Pr8‘ žavljani že cele mesece čakajo na obali, vi člankar. Dabro, va čakajmo, daj® da bi se vrnili v domovino, a ni prevoz- uvidi vlada. Nikjer ni pojasnjeno, z*k*l nili sredstev in denarne pomoči. bi se moral za uradnike posebej zflV‘ Sovjetski poslanik v Sofiji. Ka- *e"1*ti Te™° Zerl*r’ ki je ravno tij® Kor poročajo beograjski listi, je bol- minister kakor Pucelj, Ninčič i. dr. & garska vlada sporočila ruskemu car- •** že. če »n ravno ti uradniki sk«č«r skemu poslaniku, da mora najikaspejc I doma za vrat Res je, organizacij« do 1. januarja z vsem svojim osobjem J "“i »a tedaj ssme kot zapustiti Bolgarsko. ProvStore dofieda- j pritisnajo na vlado, da se njihovi n joga ruskega carskega poslaništva hteve upoitevaj*; zakaj pa se prevzame novi poslanik ruske sovjet- vesij# palitičnim strankam za aukni0 sko vlade, ki prispe v Sofijo tekom Zakaj te uaj poslanec Reisner veS meseca januarja 1923. To bo prvi ofi- kar je poslanec, ukvarja nme l ®ra cijelni ruski sovjetski poslanik v ino- aiikim vpraianfem, ko je marsikje dfkf zemstvn. ^ je najti več uspeha? Ravno isto do>' * Madžarsko rovarenje proti naši žnost ima Deržlč; po zadnjih volita | državi. Glasom poročila »Novega Li- in zmagi klerikalnih komunistov Pa oi' sta« odpotuje te dni nnani madžarski I prevzam« z zmago še dolžnosti nacijonalist, Štefan Friedrich v Rim, Gosar. Os M lahko opira aa ,z«up*>*r od tam pa h Kemal-praši v Angoro. V ljudstva*. Prav razumljivo in pravtf0 obeh krajih ho deloval m. skupen na- hi bilo, če bi Žerjav in Reisner o®®' stop Madžarske, Italijo in Turčije pro- žila uradniški referat, češ: .sloveti3*® t i nasi državi. uradaištvo apellr« na visoko vlado J* Dobra sodba o Irski. Osiješki de- si ie izbralo druge zagovornike. ^ mokratski dnevnik »Jug« je prinesel I treh slovenskih demokratov ne p0^ te dni tole^ dobro sodbo o Irski: »Irci buje več in nas hvaležno odklaaj*-* J so najboljši narod za — ubijanje. Do- Razumljiv bi bil in pravičen tak kori*' I L-«. -rb... . ... Jjofll j| it * kler 60 bili v Irski Angleži, so ubijali kajti človeku, ki mi daje brce, ne b' Angleže, sedaj pa, ko so Angleži odšli, posili iskal in Četudi pravice. Naj ** CO nnknn-iA JI ^ L _ * C« .* ^ 1 . . A. r . . so pobijajo med seboj svoIkkIo pojmuj' seboj. Svojo sedanjo išče sam ali pa tisti, ki jim je izlca«®’ m . , . ?d° Irci tako, da se svoje zaupanje! Vendar vem, da so o* smejo brez kazni mrcvariti, podirati in I Ji trije zastopniki dokazali toliko id®* tr®°v;mc- jinaodaio pa ne pri lixma in toliko naravnost neumorne P® vsem tem, da vodita irsko revolucijo I volnrci: Am kn.nrei 0° revolucijo frtvevalnrsti, da se bodo še naprej vy TT , x . , , ,. —=sb= rin za upravičene uradniške zabtcir * Umetnost m delo, ki ne vstvama sa- Ljubljanskim nameščencem služi ‘e .J mo razpoloženja, temveč -zahteva tudi Čast, če se zavedajo, da bi bilo Pr* ,. novega dela. Patriotiono-sentimental-1 no, če bi se jih otresla dem<»kr8 110 premotrivranje na polju umetnosti stranka, v čast tem boli ker 30 rsčU‘ no tTZfp temveč tudi neokus- nlH 6 to možnostje in vendar voliH.f; 110. J ako piavj I rrtz Burger, tako po-1 cnmlnikn na ■«: k« Nankarja navijam njegovo izjavo. Ali je kdo ie- ^ q m uj um VL,, nosirja, Pi kal pri dramatičnih predstavah Ibsena ^ da b munnllaval* >' švedsko umetnost, da b; nmm!l 1 ?,* Je b‘ ne splavaic /nfni> svedsko nnmtnosl, da bi pojmi! pred- s|ce p0 v'od{ jft 08talFjepo do** strno!. -- Vso, kar ime.Tm.iemo narod-1 * > Y 1 ^rahter, 28 let staro najemnico v Skomarju v konjiškem okraju. V noči 22, septembra 1.1. je ravnala zoper svojega spečega moža Antona Rihtarja s tem, da ga je vsekala s sekiro po obrazu v sovražnem namenu na tak zavraten način, da mu je prizadjala težko telesno poškodbo, ki je bila združena s smrtno nevarnostjo. Pri sodni razpravi ki se je vršila dne 12. decembra, sc je m.d obravnavo pojavil mož ter je, da-si se je prej odrekel pričevanja, izpovedal, kako je videl, vzbudivši se, svojo ženo pred posteljo s sekiro za hrbtom, ki ji je nato zdrknila na tla, Ugotovilo se je tudi, da je bila krvava stena, postelj in poleg stoječa zibelka, žena pa, ki je baje po lastni izpovedi ležala v kritičnem času poleg svojega moža, ni imela niti trohice krvavih sledov na sebi. Sodni dvor je na podlagi moževega pričevanja obsodil Angelo Rihter na 2 leti težke ječe. Mariborske vesti. Maribor 15. decembra 1922. m Proslava rojstnega dne Nj. Veličanstva našega kralja Aleksandra I. v Mariboru. Okrajno glavarstvo razglaša: V soboto, dne 16. decembra, priredi ob 19. uri zvečer vojaška godba inirozov z bakljndo po glavnih ulicah Maribora. V nedeljo dne 17. decembra se bo v tukajšnji stolnici ob 10. uri vršila svečanost. Oblastva in uradi se udeleže slovesne sv. maše in njej sledečih obredov. Vsi državni uradi razobesijo po svojih poslopjih državne zastave, tudi zasebniki se poživljajo, da okrase svoje hiše z driavnimi in narodnimi zastavami. Po službi božjise vrši pred knezoškofijsko palačo vojaška parada. Po vojaški paradi bo rrosp. okrajni glavar sprejemal čestitke in poklonitve predstavnikov oblastev, u-rndov, korporacij itd. Zvečer ob 21. uri priredi oficirski zbor elitni ples v dvorani Gfilu. m Odlikovanje. Poleg že objavljenih gospodov iz sodne stroke je odlikovan z redom sv. Save V. vrste tudi pisarniški ravnatelj pri tukajšnjem okrožnem sodišču, g. Josip Kraševec. Gastitamo! m Higvjena v občinBlti dvorani. Pri zadnji Cbcinski seji je bila dvorana talko zakajena, da je marsikomu slabo postalo. Ozračje v dvorani se ni prav nič razlikovalo od kako predmestne špelunke, ker ni ni kake ventilacije. Želimo, da župani primemo ukrene v, varstvo dostojanstva občinskih S6J. m Izvanredni občni zbor Kreditnega društva Mestne hranilnice v Mariboru so vrši v soboto dne IG. t. m. ob 18. (6) utL j O R«-% ___________________________ m Zborovanje hišnih posestnikov, ki se je vršilo v četrtek zvečer v Gotzovi dvorani, je imelo popolnoma značaj nemškega shoda. Zborovanje je vodil stavbenik Julius Glaser, ki je govoril seveda samo nemško. Znani organizator hišnih posestnikov g. Frohlich iz Ljubljane je poročal o novem stanovanjskem pravilniku, Tudi on menda misli da v Mariboru sploh ni slovenskih hišnih posestnikov. Govoril je nemško in še le na zahtevo občinstva je ponovil na kratko svoje poročilo v slovenskem jeziku. Morda si gg. iz Ljubljane predstavljajo da se tako dviga narodna zavest v Mariboru in pobiia nemški iredentizem? — Dr. Pipuš je nato govoril o novem zakonskem načrtu; poslanec Žebot je grmel nad občinskimi davki in posebno zoper davek na stavbene parcele. za katere je glasoval v občinskem svetu sam z vsem svojim klubom. Po-vdarjal je tudi, da je on še pred županom Grčarjem šel v Ljubljano in interveniral pri pokrajinski upravi, da tega davka ne polrdi. Zavzemal se je za načrt stanovanjskega davka, kakor ga je izdelal podžupan Roglič ter zat. jeval, da je socijalisnčna večina s protežiranjem zakrivila, da banke niso zidale. Seveda je narodni poslanec Žebot moral govoriti tudi v blaženi nemščini, da je tem bolj dvignil nemški značaj zborovanja. In potem nai se čudimo, če raste raznim nemškim zagriž.ncem greben? m Foselska bolniška blagajna se ukine. Vsi, člani mestne poselske bo>-niš e blagajne se opozarjajo, da se ista z 31. XII. t. 1. ukine, ter da morajo svoje posle v smislu zakona o zavarovanju delavcev št. 169, § 8. Ur, 1. 62 * x 1922 zavarovati pn tuk. ,Poslovaln'Ci kubanskega okrožnega urada za zavarovanja delavcev*. Mesina poselska bolniška blagajna odgovarja le še za bol-niško-oskrbue stroške zavarovanih poslov, ki nastanejo v tuk. bolnici, do 14. januarja 1923. m V pondeljek vsi v Ljudsko univerzo (mala. kazinska, dvorana), kjer predava šef državne borze dela g. Jože Stabej o »Organizaciji delovnih moči, brezposelnosti in borzi dela«. Predavanje se prične ob pol 20. uri zvečer. Predavatelj nas bo seznanil z rečmi, ki so nam pravzaprav docela neznane, a. posegajo globoko v naše socialno politično in narodnogospodarsko življenje. Opozarjamo celokupno delavstvo kakor tudi vse industrijce, trgovce in obrtnike, da poselijo to splošno zanimivo predavanje. m Klub iugeelov. rez. častnikov v Mariboru ima v torek, dno 19. t. m. ob 18. uri odborovo sejo v Narodnem domu. Odborniki naj se zanesljivo in polnoštevilno udeležijo te seje. m C'eŠky klub v Mariboru priredi v soboto, dne 16. t. m. ob 20. uri v resi a.. vscj.jgkrh prostorih Narodnega doma češko predavanje o Lepotah Slovaške, zvezano s ekioptičnimi slikami, člani, kakor tudi prijatelji Češkega kluba, dobrodošli. Vstop prost. m Moderne plese proizvajata gdč. in gospod Pečnik v nedeljo popoldne v Klub Baru pri five o clock ten, m Izgubljeni predmeti v Mariboru. Od 1. do 30. novembra 1922 so bili priglašeni pri policijskem kormsari-jata v Mariboru sledeči predmeti kot izgubljeni: en ženski klobuk črne barve in črnim trakom. 1 črni ovratnik boa, svilnata podlaga, 1 temnozelena usnjata denarnica z 600 K in zgladim listek, 3 okrogli zlati privesek z dvema slikama, ena zlata zapestnica z rubinom, 9 bankovcev po 3.0 din., 20 bankovcev po 1 din., črno prosto želez. vozovnico, 1 ovratua verižica iz belili in rumenih krogljic in obeskom z dvema slikama, en o vratni kožuh (boa) modro rujave barve s črno podlago in lisičjo glavo, en ponošen rujavi čevelj, eno črno usnjato denarnico z 80 din., 2 bankovca po 100 diu., 6—7 po 30 din. 1 usnjata denarnica z 120 K in listine, ona vložna knjiga na 80.000 K ljubljanske kreditne banke, 1 bankovec po 1000 din., ena zapestna srebrna ura z usnjatim držajem, ena poselska knjiga na Otilijo Vuk, 1 črna usnjata torbica z 85 din. 1 črna baržunasta ročna torbica z robcem in 1 ključem, ena črna usnjata listnica z 50 din., krstni list in druge listine, 1 beležnica s 300 kronami, 1 ovratna verižica double, en kožuhasti ovratnik iz medvedjo kože, ena črna uenar- Strain & niča, 44 din., domovinski list, glaseči se na Zofijo Šmid in dva krstna lista, en ovratnik boa iz belega pliša, ena črna usnjata listnica s 1000 din. bankovcem 4 po 10 din. in 6 po 1 din, ena čma volnena ogrinjača, ena črna volnena ogrinjaea. ena rajava usnjata ročna torbica s 30 din., 1 žepnim robcem in eno zrcalo, ena, rajava usnjata ročna torbica s 30 dim., in nekaj drobiža in en listek na ime Frainc Sohreiner, 1 črna usnjata listnica z 3 po 100 Din., 6 po 10 din. in nekaj drobiža in en. listek na ime Franc Schreiner, 1 čma usnjata listnica, s 391 D 42 in 48 srečke drž. loterije. •Narodno ^ledaSsšče. Repertoirc: Petek, 15. decembra Vilharjeva proslava izv. Sobota, 16. dec. Golgota, A. Nedelja, 17. decembra ob 15. uri Akademija srednješolcev v proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva, izv. Vilharjev večer. Ponovno opozarjamo cenj. občinstvo na Vilharjev večer, ki so vrši danes v tuk. gledališču. Program za Vilharjevo proslavo. 3. Predigra k narodni operi »Smiljana«, Dirigira: V. Parma. 2. Slavnostni govor. — Profesor A. Medved. 3. a) Moja, ladja, h) Naša, zvezda; poje moški zbor Glasbene Matice. Dirigira F. Topič. 4. Zbor djevojk iz narodne opere »Smiljana« poje ženski zbor »Drave« s spremljevanjem orkestra. Dirigira: V. Premrou. 5. a) Nezakonska mati, b) Lastovice. Samospev za sopran. Poje Ks. Gaieva. spremlja na klavirju J. Plečity. 6. V. prizor I. čina iz opere »Smiljana« poje z snremljanjem orkestra, Ks. Gajeva, O. Kocmutova, Avg. Živko in M. Penič. Dirigira H. O. Vogrič. 7. Predigra k oneri »Ivanjska kraljica« Dirigira: V. Parma, 8, Oj vstani sobice moje. Samospev za bariton. Poje B. Arhipov, na klavirju spremlja g. J. Plecity. 9. a) ITzor, b) Pro-letni zrači, poje mešan zbor »Drave«. Dirigira: V. Premrou. 10. »Slovo« Moški zbor z bariton solospevom, poje »Drava« ter g. B. Arhipov. Dirigira V. Premrou. 31. Jugoslovanska himna Golgata. Jutri, dne 16. dec. se vrši v Nar. gledališču zanimiva premijera zgoraj imenovane drame hrvatskega pisatelja Srgiama Tučiča. Djanje se odigrava večinoma med temnimi samostanskimi zidovi. Atmosfera je težka, polna hrene-nenla po pravem življemu in sreči. Človeška bitja, trpeča v askezi se vijejo v groznih mukah stremeč iz mraku v soln-ce, dokler ne pljusknejo valovi hrepenečih duš in razburkanih strasti preko vseh predsodkov in planejo v jasno življenje.' Toda mračnim filozofom ni nikjer obstanka. Življenje je velika umetnost. Vračajo se v trnki resignaciji iščoč pokoja in miru. Ali ga bodo našli ? . . . Drama je polna efektnih cen in najrazličnejših razpoloženj. Vsak gledalec pride na svoj račun. Spori P. O. L. N. P. V soboto 16. dec. se vrši v Grajski kleti seja P. O. V$i mariborski športni klubi naj odpošljejo k tej seji svoje zastopnike. Obenem naj prineso s seboj obračune jesenskih prvenstvenih tekem. Objave. § Mestni kino. »Pot po Indiji«, potovanje vojvodo Duke po Indiji, prekrasni posnetki jio naravi v 7. činih' so predvaja v petek, soboto, nedeljo ini pondeljek. Sokolstvo. o Na bratskem večeru »Sok. društva v Mariboru*, ki g a priredi društvo svojemu članstvu dne 16. L m., sledi ofidjelnemu delu prosta zabava z nekoliko šaljivimi točkami. Tudi plesaželjnB mladina bo baje prišla na svoj račun. — Zdravo 1 Sfem ’3. VT X B' 'O' E* Maribor, 16, decembra 1622. o Članstvo so ponovno poživlja, 'dajjlie, ko je nabavil zadosten in stalni, do-poravna svoje društveno prispevke do.j tole deviz za iniportne potrebe. Tako 17. decembra 1922 v društveni sobi v a je mogla sicer vetrna devizna trgovina Narodnem'domu ob uradnih urah. VI polagoma postajati prosta. Po mobili-smislu društvenih pravil § 7 se smatrajj znciji 1. 1921 sc ,ie spekulacija, ki jo ia-vse članstvo, ki .ne poravna svojih ob-|čunala s padanjem krone, uštela v svo-vežnosti do blagajne, izstopivše iz jih računih; v tresorjih shranjene cle- društva. vize so bile naenkrat ponujene držav neniu uradu za bankovce, in če temu pristavimo še svoto najetih inozemskih posojil, so se rezerve tako ojačile, da se je mogel kurz čsl. krone od aprila do julija 1922 stabilizirati na višini 10 švicarskih santimov. Določevanje kron- fr E9 TAJNIŠTVO DEMOKRATSKE STRANKE V MARIBORU za oblast. ho or 50 ^ . V T 7.’ i je ravnalo večinoma po že ustvarjenem pritlično. Tam so tu« -dnbs u # - deviznem kurzu v Pragi. Ta situacija seje strankinih organizacij in za i g3 je izpromenil a, ko se je po novi de- rganizacijo stranko in za Maribor i skega kurza jo bilo preneseno v Prago flslej stalno v Cankarjevi ul. Št. 1,{™ »imo nothanje na tujih borzah se za sestanke strankinih pristašev. Tam naj! ruti marke vrgla na češko slo v. krono dinarsko valuto in ki potekajo od ek$-portnih zadev, in sicer pod istimi pogoji bonitete, ki veljajo za menice, glaseče se na domačo valuto. S tem naj bi se češkoslov. izvezniearjem omogočilo, da hi ne imeli rizika pri kurzni razliki in da bodo lahko referirali svoje blago v Jugoslaviji v dinarjih; istotako bi bil oksporter varen pred rizikom pri kurzu. Nedvomno bodo rezultati praških pogajanj v znatni mori oživeli medse-, bojne trgovske stike, zlasti če se temu pridruži trgovska Pogodba, za katero bi se naj čimpreje začela pogajanja. začasnega upravitelja tega zavoda. Novi upravitelj je naš priznani strokov- njak v področju oceanografije in zgodo- Pomorstvo. oddajajo člani stranke vse svoje želje, j močna mednarodna spekulacija in jo - m , izrabi a kot spekulativni ca zadeve, prošnje itd. Tam so na vpogled . . - . . __ __ _ , nausse, in po prvem skoku ne volilni imenfki zn Maribor. Uradne ure - „an:je y in02emstvu podprlo ila kot spekulativni objekt a la je njeno dvi- ...... . ________ _ rlo tudi to, da so od 8.—12. ure dcpold. ter od 18—18. so se uvozničarji nehali kriti za svoje ure popoldne. ] potrebe, pričakujoč, da bodo devize do- ----------------------------------------- | bile še cenejši kurz. Na drugi strani so Ko otirate ledene rože na oknih, f izvo-zniearji s silo potiskali od sebe devize, ld so jih dobili pri eksportu. Če Novi upravitelj kg. pomorske akademije v Bakru, Pokrajinski namestnik i za Hrvatsko in Slavonijo je imenoval ] g. prof. dra Božu Cvjetkoviča za vino. Spisal je doslej že več knjig o oceanografiji kot na pr. »Oceanografi-1 ja«, »Estetska oceanografija« ter celo vrsto interesantnih razprav iz področja te znanosti. Spisal .je tudi mnogo historičnih razprav (večinoma o Dubrovniku). sedaj pa ravnokar piše »Po-vjest jugoslavenskog pomprstva«^ Tudi slovenski prijatelji našega morja in pomorstva se veselimo, da je orišel na to važno mesto sposoben voditelj, ker smo preverjeni, da bo g. dr. CvictkoviS s sodelovanjem vseh tamošnjih pomorskih krogov mnogo storil za vzgojo našega mladega pomorskega naraščaju. Glavni urednik ; ISadlvoj Reba? Odgovorni urednik: Rudolf 0*5®* iaSa oznanila mislite na »DRUŠTVO % A PODPIRA-. . , . . . , . , ,. , ; urad za bank. m hotel dati v promet NJE LJUDSKO. IN MEŠČANSKO-; velikih množin cenili kron in kupovati ŠOLSKE MLADINE«! I rezerve dragih deviz, mu ni preostaialo Češkoslovaška krona iza in 86 pomiriti In dinar. i nič drugega kakor slediti gibanju kur-z višjim ec8njeva- S-ireimR se iciski sluga sli služkinja, ki bi bil(a) oh-en«m hlapec (dekla) pri nadučitelju. Samci imaio prednost. Plsča po dogovoru. Hrana v hi$i. Priiare je pošibati pod ,Marljivost" na npraro lista. 2514 njem čsl. krone, ki seveda ni mogla o- stati na svoji najvišji točki (okoli 20 santimov), marveč se danes giblje med V »Jugoslav. Trgovcu«, ki ga j 17 Jo 18 santimov. izdaja uprava praškega velesej- j ma, je izšel članek bivšega češko- J slov. finančnega ministra in ge- j neralnega ravnatelja bančnega Spreime se dva pospoda na stanovanje in hrano. Aleksandrova 04*1.1 44, III. nadstropje, hodnik desno. 24-98 Genijevi poctpefaildj b podplati Kolikor lahko v Pragi sodimo o vzrokih različnega razvijanja in o va-rijacijah dinarskega kurza, bi ga mogli Vila z vrtom v Ljubljani se zamenja z vilo ali hi*o z vr-j tom v Mariboru. Ponudbe pod „Vi!a v L ubliari* na upravo „Tabora“. 2490 2-1 ,, ,, . . , , ,. ’s pripisati posledicam ogromne škode, ki oddelka ministrstva financ gosp.; go .q povzro,?.iH vojni do- g. -.oi.i.ra. ! godki, dalje upravnim in prometnim V ocenjevanju češkoslov. krone in \ težkočam, neprimernemu davčnemu sidrna/rja jo na mednarodnem trgu na-1 ste-mu ter napakam devizne in trgovin-etala velika razlika, ki je zelo otežko-jske politike, ki je v začetku nudila iz-čila stike med obema prijateljskima dr-j vo-zu in uvozu preveč svobode, na to pa žavarna. Če povprašamo po vzrokih, vi- ga je polagoma preveč omejila. Če upo- Dve obleke, zelo malo rabljene, se ceno prodajo. Poizve re Krekova ulica 8, II. ndst.. desno. 2507 2-1 dimo — odkar je bila 1. 1921. odstranje- j števamo, da je Jugoslavija agrarna dr-ma nevarnost, da češkoslov. krono zade- { žava, kateri lahko nar dobrih žetev pri- •Sko‘aj novi lahki tovorni VOZ se po ceni proda ali se zamenja za težjega. Proda ali zamenja se zn kaki drugi predmet dobro ohranjena konjska vprega. Studenci, Zrinjskega ulica !• 2506 ne usoda nemške marke, ki je imela pomore, da popravi vso vojno škodo in kmalu potem znaten vpliv na njeno? ki ima zadostne in ogromne, doslej še ocenjevanje — da so pri dviganju če- ; neizkoriščene vire prirodnega bogat-škoslovaške krone odločevali ti-le mo-jstva, tedaj nas mora presenetiti dana-monti: stalno prizadevanje češkoslov. šnji paritet dinarja, ki se mora ne-vlade doseči ravnotežje v budžetu, ugo-; dvorano v kratkem času popraviti ^ — iden rezultat mobilizacije v jeseni 1921! Znano je izza pogajanj, ki so se vršila proti Karlovim poskusom., da se na napravijo VeSe obuval« trnoXno in elogantao. DoMvt se v v?(?b ha'j;fh trgovinah usnja In na debelo pri« BERSOM-KAUlUK D. D. £35?rek. Wilsonov trg 7* 2380 10-5 Madžarskem vzpostavi monarhija, ugodne podstavke trgovinske bilance in re-aerve v devizah, ki jih je vlada dobila od inozemskih investicijskih posojil, najetih s strani države in praške mestne občine. Urad za bankovce v 'bančnem ministrstvu, osnovan 1. 1919, ki med finančnim ministrom kralj. SHS g. Kumanudijem in češkoslov. finančnim ministrom g. dr. Rašinom, da nameravata obe emisijski banki voditi skupno akcijo za regulacijo valutnega kurza druge prijateljske države na svojem lastnem tržišču in v sosednih državah. Razen tega je urad za banke je od 1. 1920 razen funkcijo državne ’ pri Čsl. finančnem ministrstvu pokazal emisijske banke izvrševal tudi opravila j svojo pripravljenost, kupovati v bodoče 'devizne centrale, je dosegel prve uspe-1 od domačih bank devize, ki se glase na. Psica pri>tn« volej' pa-ime se proiia. S!o\enska uhcu 91 10 j K. Tičar. ! 2503 2—1 GRAJSKA K8.1.-0T' Danes v petek 2504 velika izbira najboljših rib! Koristite se z nejsolidrojsšmj cenami v novi modm trzo vini B Veselinovič & Komp., Maribor, Gorpn-fca ulica 26 2370 8-4 Pristopajte k Jugo3lovenski Matici, GRAJSKA KLET V soboto, dne 16. decembra od 20,—24. ure zveč# KONCERT z zbranim programom brez zvišanja cen. p'*1 % »ko, slamo, drwa, F5y@sMOffljs *ii®* krompir, sadž® in prl«3®lk® kupuje in prodaja ©SET, Maribor, Aleksandrova ces«a št. 57. Telefon žt. 88. 132» JufiosSovenska švicarska strija čreves d. d. (preje Josip Pavešift) PJahte, impregnirane za Zagreb, Da KanaSia 43. vozove od 6 do 1 mz K 290 30 m2 ; Konjske plahte s kumet- j špico, kcrrmd K 1400 Velilfo skladišče govejih suhih fn soljenih tankih čreves (Bandeldann) in strogo sortiranih debelih sol jenih tor ovčjih in svinjskih čreves (Saitling), kakor tudi I Konjske štraneje par K 80 čreves za klobasarjo (Kesseirot). — Raz- : ^rvj Zn zvonove, kleti in prodaja na veliko in malo. — Išče ! studence V vsaki dolgo- 3-1 se zastopnike za provinco. 2515 sf j jn debelosti, kg K160 IjŽičnate žimnice (Dr#ht-einsatze) po K 600 j« t&t i$ n ran "0 ^ra8i0 tnanufakturno božična dah a!waso—25ras-' Naicenejša in naiiepša ^ n ta I Aiojzij Gftlnšek kakor cvetSične kožare, cveiiice, šopke in drugo se dobi v na j večji izbiri v ... _ - 1 manufaktura vrtnariji Olepševalnega droštva, Koroščeva 29. j Maribor, oiavni trg is Lastni prlclalkl. 2500 4-1 j Dnevne* drsanje na Trel? prilito« Proda se skoro nova in moderno zgrajena tro- ‘ nadstropna bisa s prošebem na ulico in z velikim dvc-1 riščem na najlepšem kraju v bližini državnega kolo- f dvora v Zagrebu, Senoina ulica. Kupec dobi lahko! tudi stanovanje. Pismene ponudbe na Zagreb, preti-nac 118, ustmece pa Senoina ulica 16, H, 'nadstropje, Josip Pavešič. 2516 3—1 Zamenjava stanovanja. Snižno stanovanje v Sodni u'ici z eno sobo in kuhinjo se /omenja s stanovanjem i. dvoma sohama in kuhinm. event. tudi v okolici. Naslov pove uprava. * fabilo na subskriptilo delni« Mariborske tiskarne, d. d. v Mariboru. Redni občni zbor dne 4, decembra 1922 je sklenil zvišati delniško glavnico od K 3.000.000'-, na 4,000.000- ter pooblastil upravni svet, izdati 5000 komadov novih delnic po K 200’-- nomlnale, glasečih se na ime, pod sledečimi pogoji: 1. Starim delničarjem se pridrži pravica do nakupa ene nove delnice na tri stare po kurzu K 360*—. 2. Ostale delnice se prepusti po kurzu K 400*—. 3. Delnice se bodo izdale v komadih po 1, 10 in 25 delnic. 4. Delnice participlrajo na Čistem dobičku podjetja od I. januarja 1923 dalje 5. Kupnino je polno vplačati pri podpisu. 6. Rok za subskripcifo delnic se prične dne 10. decembra t. I. in traja do vštetega 20. decembra 1922. 7. Kot podpisovnlnica fangira Slovenska banka, podružnica v Mariboru, ter podružnice v Celju, Gornji Radgoni In Ljubljani 8. Reparticijo delnic si pridfžuje upravni svet. Maribor, v decembru 1922. 8881 Upravni svet Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru. feun&teti; Slaka; Mailhairaka fiakaCM.A,.«!*