Klimatske razmere v avgustu Sončen in izjemno vroč avgust Poletje 2003 Daleč najtoplejše poletje doslej Agrom eteoroiogija Primanjkljaji vode ob lelošnji suii so presegli dosedanje rekorde Obvestilo Lahko se naročite na prejemanje biltena po elektronski pošti. Prejemanje mesečnega biltena je brezplačno. Prejeli boste datoteko, formata PDF, ki jo lahko berete s programom Adobe Reader. Vsak mesec sta na voljo dve različici datotek, ena je optimizirana za branje na zaslonu in obsega okrog 2 do 2.5 MB, druga je optimizirana za tisk. Njena velikost je okrog 4 do 5 MB. Naročila sprejemamo na elektronski naslov bilten@email.si. Sporočite nam, katero od datotek želite prejemati. vsebina 1. METEOROLOGIJA..............................................................................................................................................3 1.1. Klimatske razmere v avgustu 2003 .......................................................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v avgustu 2003..........................................................................................................................17 1.3. Toplotna obremenitev v avgustu 2003 ................................................................................................................24 1.4. Poletje 2003.........................................................................................................................................................25 2. AGROMETEOROLOGIJA................................................................................................................................32 3. HIDROLOGIJA...................................................................................................................................................39 3.1. Pretoki rek v avgustu...........................................................................................................................................39 3.2. Temperature rek in jezer......................................................................................................................................43 3.3. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v avgustu 2003................................................................................45 3.4. Višine in temperature morja julija 2003..............................................................................................................47 3.5. Višine in temperature morja v avgustu................................................................................................................51 4. ONESNAŽENOST ZRAKA................................................................................................................................55 5. KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH.63 6. POTRESI..............................................................................................................................................................69 6.1. Potresi v Sloveniji - avgust 2003........................................................................................................................69 6.2. Svetovni potresi - avgust 2003............................................................................................................................72 7. OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM..................................................................................74 UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: ANDREJA ČERČEK-HOČEVAR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH VERICA VOGRINČIČ SILVO ŽLEBIR Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Fotografija z naslovne strani: Obilne padavine so zadnji konec tedna v avgustu v Zgornjesavski dolini povzročile veliko težav. Na sliki je potok Hladnik, ki je tako kot ostali vodotoki prvič močno narasel v petek zvečer (29. avgust), drugič pa v nedeljo (31. avgust) zjutraj. (Foto: Tanja Cegnar) Cover photo: Heavy precipitation during the last weekend in August caused many troubles in Zgornjesavska valley. Stream Hladnik as well as the other water flows reached one high water peak on Friday evening, the second one on Sunday morning. (Photo: Tanja Cegnar) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v avgustu 2003 1.1. Climate in August 2003 Tanja Cegnar Izjemno vročemu juniju in od dolgoletnega povprečja občutno toplejšemu juliju, je sledil izjemno vroč avgust in zaokrožil daleč najtoplejše poletje doslej. Z nekaj izjemami je bil letošnji avgust še za spoznanje toplejši od doslej najtoplejšega meseca pri nas, to je avgusta 1992; na velikem številu postaj je bila izmerjena tudi doslej najvišja temperatura zraka. V pretežnem delu države se je izjemno huda suša v avgustu ob nadpovprečno sončnem in vročem vremenu ter ob pomanjkanju padavin stopnjevala. Kljub izjemni vročini neurja niso bila prav pogosta, kljub temu sta nevihte nekajkrat lokalno spremljala močan veter in toča ter povzročala škodo. Izredno obilne padavine zadnje dni avgusta so povzročile težave v Zgornjesavski dolini. Zaradi hudourniških nanosov grušča in blata na cestišče ter zemeljskih plazov so bile za nekaj časa prekinjene vse cestne povezave z Zgornjesavsko dolino. Zadnjega avgusta je, čeprav je bil prodor hladnega zraka napovedan, na morju močna tramontana presenetila številne jadralce in naredila precej škode; ob obali so zabeležili tudi smrtno žrtev. -4 -41 19 21 23 25 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1.1. Figure 1. 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka avgusta 2003 od povprečja obdobja 1961-1990 1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, August 2003 Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Z izjemo zadnjega dne v mesecu so bili vsi avgustovski dnevi nadpovprečno topli. Na Dolenjskem, Štajerskem in v Prekmurju je največji temperaturni odklon celo presegel 10 °C. Na Kredarici je bila najnižja izmerjena temperatura -2.3 °C zadnji dan v mesecu, na letališču v Portorožu je bilo najhladneje 28. avgusta s 17.1 °C, v Ljubljani zadnji dan avgusta z 11.3 °C. Bolj zanimive so najvišje izmerjene vrednosti, na Primorskem in Notranjskem je bilo najbolj vroče 4. ali 5. avgusta, na Krasu 11. avgusta, drugod po državi 13. ali 14. avgusta. Na Kredarici so izmerili 18.6 °C (doslej je bilo avgusta najbolj vroče leta 1956 z 18.5 °C), na letališču v Portorožu 36.9 °C (do letos je bila najvišja avgustovska temperatura na obali 36.3 °C iz leta 1998, poleti pa 36.6 °C iz julija 1952), v Slapu 39.0 °C (do letos je bila najvišja temperatura na tej postaji 38.4 °C iz julija 1957, v avgustu pa 38.0 °C iz leta 1992), Biljah 37.8 °C (do letos je bila najvišja temperatura 37.5 °C iz avgusta 1998), Ratečah 34.3 °C (do letos je bila najvišja avgustovska temperatura 33.2 °C iz leta 1992, najvišja poletna temperatura pa ostaja 36.1 °C iz julija 1983), Murski Soboti 38.4 °C (do letos je bila najvišja avgustovska temperatura iz leta 2000 37.9 °C, 39.8 °C iz julija 1950 pa ostaja najvišja poletna temperatura), Mariboru 38.8 °C (do letos je bila najvišja temperatura zraka v avgustu 36.8 °C iz leta 2000, najvišja poletna temperatura pa 37.6 °C iz julija 1957), Celju 38.1 °C (do letos je bila najvišja avgustovska temperatura 36.4 °C iz leta 1992, najvišja poletna pa 36.8 °C iz julija 1983), Črnomlju 38.8 °C (do letos je bila najvišja izmerjena temperatura 38.0 °C v juliju 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1957 in avgustu 2000), na Bizeljskem 39.4 °C (do letos je bila najvišja avgustovska temperatura 37.4 °C iz leta 2000 in 37.9 iz julija 1957) in v Ljubljani 37.3 °C (do letos je bilo avgusta najbolj vroče leta 1971 s 36.5 °C, najvišja poletna temperatura pa ostaja 38.8 °C iz julija 1950). Povprečna avgustovska temperatura zraka v Ljubljani je bila 24.2 °C, kar je 5.1 °C nad dolgoletnim povprečjem in za 0.5 °C več kot v do letos najtoplejšem mesecu, ki je bil avgust 1992. Od sredine minulega stoletja najhladnejši avgust je bil leta 1976, povprečna temperatura je bila 16.2 °C, torej za celih 8 °C nižja od letošnje. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 17.7 °C, kar je 3.9 °C nad dolgoletnim povprečjem. Avgustovska jutra doslej še nikoli niso bila tako topla; najhladnejša so bila leta 1965 z 11.6 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 31.7 °C, kar je za 6.3 °C nad dolgoletnim povprečjem in za 0.2 °C več kot v do sedaj rekordnem avgustu 1992. Od sredine minulega stoletja dalje so bili avgustovski popoldnevi najhladnejši leta 1976 z 21.9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta opazno prispeva k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot v nižinskem svetu je bil avgust tudi v visokogorju pomembno toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna avgustovska temperatura zraka 10.2 °C, kar je za 4.4 °C nad dolgoletnim povprečjem in za 0.1 °C manj kot v najbolj vročem avgustu 1992. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najhladnejši avgust 1976 s povprečno mesečno temperaturo 2.5 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna avgustovska najnižja dnevna in povprečna avgustovska najvišja dnevna temperatura zraka na Kredarici. Kredarici v mesecu avgustu Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in August and the corresponding means of the period 19611990 LJUBLJANA BEŽIGRAD 35 30 25 -20 ES 15 - W 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3. Število vročih dni v avgustu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in August and the corresponding means of the period 1961-1990 10 -5 - 0 -f 1951 LJUBLJANA BEŽIGRAD 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.4. Število toplih dni v avgustu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.4. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in August and the corresponding means of the period 1961-1990 25 20 15 S 10 Ne le najvišja in povprečna temperatura, ampak tudi število vročih in toplih dni je bilo izjemno. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže vsaj 30 °C, na letališču v Portorožu jih je bilo 30, v Biljah in Slapu 29, v Novem mestu in Črnomlju 27, v Mariboru 26, Murski Soboti in Celju 25, v Ratečah 10. V Ljubljani jih je bilo 23, kar je dan več kot v do letos rekordnem avgustu 1992 (slika 1.1.3.); od sredine minulega stoletja je bilo kar 9 avgustov, ko temperatura ni dosegla 30 °C. V Vipavski dolini so bili topli (topel je dan z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C) prav vsi avgustovski dnevi. Ob obali, na Krasu, Dolenjskem, v Beli krajini in spodnji Štajerski je bilo 30 toplih dni, prav toliko tudi v Ljubljani (slika 1.1.4.), kjer še nikoli ni bilo toliko toplih dni. Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo podatki desetdnevnih obdobij, zanimivi predvsem za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3. ter 1.1.4. 25 O H 10 w PH 5 W H I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 40 O 35 H W 30 W H O 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN |D 25 H ^ 20 w 2 15 w H 10 5 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 40 O 35 A 30 25 W 20 2 15 w H 10 5 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 40 O 35 30 H 25 W W H 10 40 O 35 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 30 H W S20 W H 15 10 40 O 35 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN H W W H 30 10 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 40 O 35 H W W H 30 10 11 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 1.1.5. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) avgusta 2003 Figure 1.1.5. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), August 2003 Letošnji avgust je bil v pretežnem delu države najtoplejši poletni mesec doslej, povprečna mesečna temperatura je bila podobna kot v doslej rekordnem avgustu 1992; oba sta bila občutno toplejša od ostalih poletnih mesecev. Avgusta letos je bilo dolgoletno povprečje povsod po državi preseženo vsaj za 4 °C. V pretežnem delu Štajerske, Dolenjske in Prekmurja je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 5.5 do 6 °C, za dobre 4 °C topleje od dolgoletnega povprečja je bilo v Alpah, na Koroškem in Kočevskem. Na sliki 1.1.6. je prikazan odklon povprečne avgustovske temperature od povprečja obdobja 1961-1990. 20 15 20 0 15 25 25 20 25 20 15 25 20 15 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.1.6. Odklon povprečne temperature zraka avgusta 2003 od povprečja 1961-1990 Figure 1.1.6. Mean air temperature anomaly, August 2003 Slika 1.1.8. Višina padavin avgusta 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.8. Precipitation amount in August 2003 compared with 1961-1990 normals Slika 1.1.7. Prikaz porazdelitve padavin avgusta 2003 Figure 1.1.7. Precipitation amount, August 2003 Urad za meteorologijo 3 0 mm 110 % Slika 1.1.9. Trajanje sončnega obsevanja avgusta 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.9. Bright sunshine duration in August 2003 compared with 1961-1990 normals 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.7. je prikazana avgustovska višina padavin, največ jih je bilo v Julijcih in v Zgornjesavski dolini, veliko tudi na Koroškem; najmanj pa na spodnjem Štajerskem. Na Bizeljskem je padlo le 20 mm, v Slovenj Gradcu 120 mm, na Kredarici 229 mm, v Ratečah pa kar 313 mm, od tega večina zadnji avgustovski konec tedna. Po podatkih avtomatske meteorološke postaje v Ratečah je 29. avgusta padlo 145 mm, 30. avgusta 2 mm, zadnji dan avgusta pa 127 mm. Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazan odklon avgustovskih padavin od dolgoletnega povprečja. Dolgoletno povprečje je bilo preseženo le na severozahodu države. Ob obali, v Beli krajini, delu Dolenjske in Štajerske ter na vzhodu Prekmuija nista bili doseženi niti dve petini dolgoletnega povprečja. Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Letališče Portorož Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rateče-Planica Kredarica Lesce 50 100 150 200 250 300 350 | povprečje 1961-90 | | avgust 2003 Slika 1.1.10. Mesečne višine padavin v mm avgusta 2003 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.10. Monthly precipitation amount in August 2003 and the 1961-1990 normals § O J > w H xsi 25 20 15 10 LJUBLJANA BEŽIGRAD 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.11. Število padavinskih dni v avgustu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.11. Number of days in August with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Slika 1.1.12. Višina padavin v avgustu in povprečje obdobja 1961- 1990 Figure 1.1.12. Precipitation in August and the mean value of the period 1961-1990 6 £ £ > 350 300 250 200 150 -100 -50 - 0 'FPFFFFFFFF 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 V Ljubljani je avgusta padlo 73 mm, kar je polovica dolgoletnega povprečja in precej manj kot v lanskem avgustu (187 mm), še vedno pa precej več kot avgusta 2000 (34 mm) in 2001 (33 mm). Največ padavin je bilo od sredine minulega stoletja avgusta 1969, ko je bilo 303 mm padavin, skoraj toliko je bilo padavin tudi avgusta 1963 (302 mm), najmanj pa avgusta 1962, ko je padlo le 16 mm (slika 1.1.12.). 0 5 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo KREDARICA w £ Q < Ph 0 -.............................0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > w m o o N >o N o si 50 £ W 40 g % 30 D A Ph 20 BILJE I. ■ Il > w m o o N >o N o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN LJUBLJANA I. . . -rrrrrrrFirrPpi 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > 9 W m o 6 g >o 3 I S 50 £ W 40 g ^ 30 D A Ph 20 NOVO MESTO > w m o o N >o N o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN S £ w £ > A D A ph CELJE iLJ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > W m o o N >o N o W 40 g < 30 Q Ph 20 MARIBOR I, II r r\ : > w VI m O O £ >o z o .........................0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN W 40 — -g i? 30 ■ Q iS 20 - 10 - 0 MURSKA SOBOTA > 9 W m m o 6 g >o z , o 70 60 M 40 — ■ i; i? 30 -Q 20 ■ PORTOROŽ 0 -........................ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 > 9 W m m o 6 g >o z 3 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN DAN Slika 1.1.13. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) avgusta 2003 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.13. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, August 2003 Na sliki 1.1.13. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 70 18 70 15 60 60 15 12 50 12 9 40 9 6 6 20 — 3 10 10 - 0 0 70 15 70 15 60 — 60 12 12 9 6 10 - 0 0 0 70 15 70 15 60 12 12 50 9 9 40 30 - — 6 6 20 - 10 - 0 0 70 15 15 60 12 12 50---- 10 0 , , 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.9. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sonce je povsod po državi sijalo vsaj za desetino več časa kot v dolgoletnem povprečju. Na Goriškem, v Ljubljanski kotlini in pretežnem delu Štajerske je sonce sijalo za približno tretjino več ur kot običajno. Na Kredarici je bilo 208 ur sončnega vremena, kar je 21 % nad dolgoletnim povprečjem, ob obali je sonce sijalo 332 ur, kar je 15 % več od dolgoletnega povprečja. m s o j > w H 350 300 250 - 200 150 100 50 0 Slika 1.1.14. Število ur sončnega obsevanja v avgustu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Bright sunshine duration in hours in August and the mean value of the period 1961-1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 V Ljubljani je bilo avgusta 306 ur sončnega vremena, kar je 33 % več od dolgoletnega povprečja (slika 1.1.14.). Doslej najbolj sončen je bil avgust 1992 s 323 urami, več kot 300 ur sončnega vremena je bilo avgusta tudi v letih 1990, 2000 in 2001. Najmanj ur je avgusta sonce sijalo v letih 1976 in 1977, zabeležili so 162 ur sončnega vremena. 14 12 10 0 i-l 1 6 8 "n 4 — 2 — LJUBLJANA .11 0 m ippi m p 15 10 Q O J £ S 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.15. Število jasnih dni v avgustu in povprečje obdobja 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.16. Število oblačnih dni v avgustu in povprečje 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 1.1.15. Number of clear days in August and the mean Figure 1.1.16. Number of cloudy days in August and the mean value of the period 1961-1990 value of the period 1961-1990 5 0 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Na Kredarici so zabeležili en sam jasen dan, kar ob dejstvu, da v gorah najprej nastanejo kopasti oblaki tudi ob sicer lepem vremenu, ne preseneča. Ob morju je bilo 10 jasnih dni, na Goriškem pa 16. V Ljubljani je bilo 7 jasnih dni (slika 1.1.15.), kar je dva dni nad dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja so štirje avgusti minili brez jasnega dneva, trikrat pa je bilo po 13 jasnih dni. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Po številu oblačnih dni izstopajo Julijci, na Kredarici so jih našteli 9, drugod po državi so bili oblačni dnevi redki, največ štirje, večinoma pa le po en ali dva. V Ljubljani je bil le en oblačen dan (slika 1.1.16.), to je bil od sredine minulega stoletja že četrti avgust s samo enim oblačnim dnevom, dvakrat pa sta bila avgusta po dva oblačna dneva. Avgust je bil nadpovprečno sončen in v povprečju oblačnosti ni bilo veliko. Še največji delež neba so v povprečju zakrivali oblaki na Kredarici, skoraj tri petine. Ob obali in Vipavski dolini so oblaki v povprečju prekrivali tri desetine neba. V Ljubljani so oblaki v povprečju prekrivali dve petini neba, podobne so bile razmere tudi v Mariboru in Slovenj Gradcu. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - avgust 2003 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - August 2003 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 21.8 4.5 30.0 15.7 36.5 13 8.1 31 0 29 10 283 3.4 4 13 92 64 10 8 0 0 0 15.1 Kredarica 2514 10.2 4.4 13.3 7.8 18.6 13 -2.3 31 1 0 240 208 121 5.9 9 1 229 101 15 13 10 1 0 758.5 9.1 Rateče-Planica 864 19.1 4.3 27.6 12.1 34.3 13 6.0 31 0 25 12 263 117 3.8 3 10 313 198 12 11 5 0 0 920.2 15.6 Bilje pri N. Gorici 55 25.7 5.2 33.7 18.5 37.8 4 13.5 31 0 31 0 328 132 2.8 1 16 91 70 7 10 0 0 0 1008.9 18.9 Slap pri Vipavi 137 25.1 4.7 33.9 18.3 39.0 4 13.5 31 0 31 0 3.2 1 11 66 52 7 6 0 0 0 15.8 Letališče Portorož 2 26.1 5.0 33.0 20.1 36.9 5 17.1 28 0 30 0 332 115 3.1 0 10 31 26 3 7 0 0 0 1014.7 20.9 Godnje 295 24.9 5.6 32.7 19.1 37.0 11 14.5 31 0 30 0 2.2 1 18 82 66 7 1 0 0 0 13.7 Postojna 533 21.6 4.7 30.2 14.6 35.0 5 9.0 27 0 29 0 284 119 3.6 2 7 74 57 6 6 1 0 0 17.8 Kočevje 468 21.1 4.1 30.9 14.3 36.9 13 9.0 31 0 28 8 2.8 0 14 63 47 8 3 4 0 0 15.3 Ljubljana 299 24.2 5.1 31.7 17.7 37.3 13 11.3 31 0 30 0 306 133 4.0 1 7 73 50 10 11 2 0 0 982.2 17.8 Bizeljsko 170 24.2 5.5 33.9 16.7 39.4 13 11.0 31 0 29 0 3.4 0 11 27 25 4 4 2 0 0 16.2 Novo mesto 220 24.0 5.6 32.0 16.9 38.4 13 11.5 31 0 30 0 306 129 3.4 1 8 44 35 5 11 4 0 0 988.7 17.7 Črnomelj 196 25.2 6.3 32.8 16.2 38.8 14 11.0 27 0 30 0 3.3 2 9 46 38 6 7 0 0 0 17.5 Celje 240 23.7 5.6 32.2 15.8 38.1 13 10.4 31 0 30 0 283 133 3.9 2 7 34 26 9 9 0 0 0 988.4 16.5 Maribor 275 24.4 5.7 31.9 18.2 38.8 13 12.1 31 0 29 0 290 129 4.1 3 7 70 55 9 9 0 0 0 983.7 19.1 Slovenj Gradec 452 20.8 4.0 29.6 13.5 35.3 13 8.8 27 0 28 9 280 128 4.2 0 5 120 93 12 9 1 0 0 17.4 Murska Sobota 184 24.0 5.7 31.8 16.4 38.4 13 10.7 26 0 29 0 304 128 3.6 1 9 48 48 4 4 0 0 0 994.6 15.7 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi <12 °C). n TD = ^ (20 °C - TSi) če je TSt < 12 °C i=1 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - avgust 2003 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - August 2003 Postaja I. d e k a d a I I. d e k a d a III. d e k a d a T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 27.2 34.4 36.9 20.4 19.1 18.1 17.2 26.4 33.7 36.4 20.4 17.8 18.7 16.4 24.7 31.2 33.6 19.5 17.1 18.2 15.5 Bilje 27.1 35.3 37.8 18.7 17.5 18.3 17.1 26.2 34.4 37.2 19.1 16.9 18.4 16.4 24.0 31.4 35.0 17.8 13.5 17.7 14.6 Slap pri Vipavi 26.4 35.6 39.0 19.0 17.5 16.3 14.5 25.3 34.7 37.0 18.5 16.0 15.8 14.5 23.7 31.6 35.5 17.4 13.5 15.4 11.5 Postojna 22.4 31.1 35.0 15.8 12.2 13.9 10.0 22.7 31.8 34.6 14.8 12.4 12.9 10.2 19.9 27.9 32.6 13.3 9.0 12.1 7.2 Kočevje 21.4 31.4 34.7 14.8 12.2 13.1 10.4 21.9 32.4 36.9 14.6 13.5 12.8 11.7 20.0 29.2 32.5 13.5 9.0 12.3 8.3 Rateče 20.8 29.6 32.3 12.7 10.8 10.1 7.7 19.6 29.1 34.3 12.3 10.2 9.2 7.6 17.0 24.4 29.8 11.4 6.0 9.0 4.4 Lesce 23.3 31.9 34.8 16.2 14.5 14.9 13.1 22.3 31.3 36.5 16.2 13.5 15.0 12.9 20.0 27.2 32.0 14.8 8.1 14.6 11.1 Slovenj Gradec 21.5 30.8 33.7 13.9 10.7 12.0 7.8 21.4 30.9 35.3 14.1 11.0 11.8 7.8 19.4 27.4 31.9 12.5 8.8 10.8 6.0 Brnik 23.1 32.3 35.6 15.2 13.7 22.8 31.7 36.7 15.6 14.0 20.7 28.5 32.6 14.0 9.0 Ljubljana 25.0 32.6 35.5 18.2 16.7 15.6 13.1 25.0 32.8 37.3 18.3 16.9 15.7 13.6 22.7 29.9 33.3 16.5 11.3 14.2 10.1 Sevno 24.3 30.6 33.0 19.0 15.5 16.1 13.6 23.7 31.1 36.5 18.5 15.5 16.5 13.6 21.9 28.8 32.0 16.5 9.6 15.3 11.2 Novo mesto 24.7 32.2 34.9 17.4 15.0 15.5 13.0 24.5 33.2 38.4 17.2 15.7 15.4 13.4 22.9 30.9 34.3 16.1 11.5 14.9 11.1 Črnomelj 25.4 32.5 35.2 16.9 14.0 16.2 13.0 25.9 34.2 38.8 16.5 14.5 15.9 14.0 24.3 31.8 35.0 15.3 11.0 15.0 10.5 Bizeljsko 24.9 34.4 37.0 17.1 13.8 15.8 12.6 25.2 35.4 39.4 17.1 15.0 15.7 13.2 22.6 32.0 36.6 16.0 11.0 14.9 11.0 Celje 24.4 32.9 35.5 16.0 12.4 14.2 10.5 24.6 33.6 38.1 16.4 12.5 22.4 30.3 34.1 15.1 10.4 14.0 9.4 Starše 24.7 31.7 34.5 17.2 13.2 25.0 32.8 37.9 17.2 13.4 22.8 30.1 33.7 15.7 11.4 Maribor 25.5 32.4 35.0 19.2 16.5 25.4 33.4 38.8 18.7 16.0 22.6 30.2 34.1 16.8 12.1 Jeruzalem 25.7 30.7 33.5 20.1 16.5 17.8 15.5 25.3 32.0 37.0 19.4 17.0 17.0 14.0 23.0 29.4 33.5 17.7 11.0 16.3 12.5 Murska Sobota 25.0 32.8 35.0 17.0 13.0 15.5 11.3 24.9 33.1 38.4 16.6 11.7 15.3 9.6 22.4 29.8 33.6 15.5 10.7 14.7 8.8 Veliki Dolenci 25.4 31.1 33.0 19.3 17.2 15.6 12.8 25.0 32.1 37.4 18.5 15.9 15.0 10.8 22.4 28.3 32.6 17.2 11.4 14.8 11.0 LEGENDA: LEGEND: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - avgust 2003 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - August 2003 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2003 Portorož 1.9 2 5.2 1 23.7 1 30.8 4 350 Bilje 14.5 3 39.6 3 37.3 2 91.4 8 389 Slap pri Vipavi 30.0 2 21.1 4 14.4 2 65.5 8 481 Postojna 33.5 3 7.3 3 32.7 2 73.5 8 515 Kočevje 24.4 3 27.8 4 11.2 3 63.4 10 645 Rateče 17.8 3 65.0 7 230.6 6 313.4 16 977 Lesce 14.3 3 17.6 5 59.8 7 91.7 15 549 Slovenj Gradec 33.6 3 23.2 4 63.6 6 120.4 13 541 Brnik 10.9 2 46.5 4 40.4 6 97.8 12 468 Ljubljana 14.2 3 37.6 3 20.8 5 72.6 11 541 Sevno 12.6 3 21.3 2 8.0 4 41.9 9 382 Novo mesto 16.4 3 21.9 4 5.9 3 44.2 10 424 Črnomelj 28.9 3 4.1 2 13.1 2 46.1 7 454 Bizeljsko 8.4 3 4.6 1 6.8 2 19.8 6 277 Celje 11.4 3 8.9 4 14.1 4 34.4 11 301 Starše 4.9 1 23.4 3 24.1 5 52.4 9 407 Maribor 12.7 2 20.1 4 37.5 6 70.3 12 374 Jeruzalem 11.4 3 10.0 2 14.7 4 36.1 9 293 Murska Sobota 1.3 1 37.1 2 10.0 4 48.4 7 276 Veliki Dolenci 1.9 1 6.5 2 23.7 3 32.1 6 253 Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. avgusta 2003 600 500 < O 300 < 5 200 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2003 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2003 - total precipitation from the beginning of this year (mm) 400 100 0 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana N 0.9 m/s NNW 1.4 m/s NNE 0.9 m/s Maribor 6.5 m NNW 1.6 m/s 3.0 m NNE 1.7 m/s Kredarica NNW ^s M 4.2 m N 3.1 m/s 2.0 m NNE 2.5 m/s 3.1 m NW 1.7 m/s MC 15.8 m NE 1.0 m/s WNW 1.1 m/s 30 m W 1.8 m/s WSW 2.0 %/S CMC 97 m ENE 1.0 m/s E 1.3 m/s ESE 73m ESE 1.3 m/s 12.6 m WNW 1.9 m/s 4.2 m NE 1.7 m/s 3.3 m ENE 1.4 m/s 1.8 m WSW 1.6 m/s 2.2 m ESE 1.2 m/s 14.5 m WNW 3.4 m/s W 3.1 m/s 0.3 m WSW 1.9 m/s NE 2.4 m NE 2.3 m/s CMC 20 m ENE 2.5 m/s 5.1 m E 2.7 m/s ccc 126 m ESE 3.2 m/s 59 m SW 2.4 m/s cc 54 m SE 1.3 m/s 23 m SW 1.7 m/s 3.9 m SE 1.6 m/s 02 m SW 1.0 m/s 13.0 m SE 3.1 m/s 5.4 m SSW 1.7 m/s 5.3 m S 1.3 m/s Novo mesto CCC 4.1 m SSE 1.3 m/s 1.9 m NNW 0.9 m/s 2.4 m NNE 1.4 m/s 4.2 m SSW 1.9 m/s 9.8m SSE 2.1 m/s Portorož - letališče 2.2 m NNW 3.3 m/s 11.7 m NW 4.2 m/s m 18 m N 3.0 m/s 1.3 m NNE 3.3 m/s 2.6 m NE 3.6 m/s 0.2 m SSW 0.6 m/s NNW 1.2 %/S 0.1 m S 1.5 m/s CCC 10 m SSE 1.9 m/s Bilje M 15 m N 0.8 m/s NNE 1.2 m/s 1.6 m NW 1.3 m/s Mc 18 m NE 1.8 m/s 5.2 m WNW 1.3 m/s 9.9 m W 1.2 m/s 11.3 m WSW 1.4 m/s 9.6 m ENE 2.4 m/s 4.0 m E 1.8 m/s 2.2 m ESE 1.4 m/s ,«, 26 m W 2.4 m/s WSW 3.0 %S 5.8 m SW 3.6 m/s WNW 2.0 %/S E 2 6 m ,„, 3.9 m E 3.2 m/s W 1.9 m/s 238 m ESE 2.7 m/s 20.3 m SE 2.9 m/s WSW 2.0 %S CMC 6.1 m ENE 1.8 m/s 24.1 m E 1.5 m/s 20.0 m ESE 1.4 m/s SW 2.3 %/S SE 3.7 m SE 0.9 m/s 12.9 m SSW 1.3 m/s 4.4 m SSE 1.6 m/s 4.6 m SSW 3.7 m/s 2.8 m S 3.2 m/s 3.5 m SSE 3.9 m/s 58 m 2.8 m SSW 2.8 m/s 33 m SSE 2.5 m/s S 3.0 m/s Slika 1.1.17. Vetrovne rože, avgust 2003 Figure 1.1.17. Wind roses, August 2003 2.5 m N 1.5 m/s 3.6 m W 2.1 m/s 2.8 m E 1.2 m/s 8.6 m S 1.9 m/s 1.6 m N 1.2 m/s mc 52 m NE 2.0 m/s CMC 34m ENE 3.8 m/s SE 19 m SE 1.2 m/s 11.7 m S 1.4 m/s 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.17.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno je prevladoval vzhodjugovzhodni veter, ki mu je skupaj z jugovzhodnikom pripadlo 44.1 % vseh terminov, tretji najbolj zastopan veter je bil severozahodnik z 11.7 %. Najmočnejši sunek vetra je dosegel 20.4 m/s, zabeležili so ga 14. avgusta. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom jima je pripadlo 44.1 % vseh terminov; najmočnejši sunek vetra, in sicer 19 m/s, so izmerili 31. avgusta. V Ljubljani je bila porazdelitev vetra po smereh dokaj enakomerna, najpogostejši so bili severovzhodnik, severseverovzhodnik in vzhodseverovzhodnik, prvemu je pripadlo 15.8 %, drugemu 11.6 %, tretjemu pa 9.7 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je dosegel 17.2 m/s, zabeležili so ga 14. avgusta. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 52.7 % vseh terminov, jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku skupaj pa 25.6 %; najmočnejši sunek je 29. avgusta dosegel 40 m/s. Preglednica 1.1.4. Odstopanja dekadnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, avgust 2003 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, August 2003 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 5.1 5.1 4.8 5.0 7 20 49 30 111 117 117 115 Bilje 5.4 5.3 4.8 5.1 36 105 71 70 127 133 136 132 Slap pri Vipavi 5.0 4.5 4.7 4.7 87 60 26 52 Postojna 4.5 5.3 4.5 4.7 85 21 60 57 113 130 113 119 Kočevje 3.2 4.4 4.5 4.1 59 80 17 44 Rateče 4.9 4.3 3.6 4.2 39 155 324 198 121 114 116 117 Lesce 5.4 5.1 4.8 5.0 30 70 94 67 Slovenj Gradec 3.5 4.2 4.1 4.0 85 63 121 94 129 117 132 126 Brnik 4.3 4.6 4.6 4.5 29 154 67 76 Ljubljana 4.7 5.4 5.3 5.1 35 103 31 50 130 131 141 133 Sevno 5.4 5.2 5.6 5.3 31 55 15 31 Novo mesto 5.1 5.6 6.2 5.6 37 68 12 35 123 130 137 129 Črnomelj 5.5 6.4 6.9 6.3 80 13 22 36 Bizeljsko 5.1 6.0 5.4 5.5 27 16 15 19 Celje 5.0 6.0 5.8 5.5 29 22 28 26 128 127 141 132 Starše 4.9 5.9 5.8 5.5 13 72 52 45 Maribor 5.5 6.2 5.5 5.6 33 50 76 55 Jeruzalem 5.6 5.7 5.6 5.6 35 34 34 34 Murska Sobota 5.5 6.2 5.6 5.7 4 122 27 48 133 130 120 128 Veliki Dolenci 5.9 6.1 5.6 5.8 6 22 60 32 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Povprečna temperatura je bila v vseh treh tretjinah meseca močno nad dolgoletnim povprečjem povsod po državi. Padavin je povsod primanjkovalo v prvi tretjini meseca. Po večini je bila sušna tudi osrednja tretjina meseca, dolgoletno povprečje je bilo preseženo le v osrednji Sloveniji, Zgornjesavski dolini, na Goriškem in v Murski Soboti. Zadnja tretjina avgusta je bila sušna skoraj povsod po državi, dolgoletno povprečje je bilo preseženo v Slovenj Gradcu, izjemno veliko padavin pa je bilo v Zgornjesavski dolini. Sončnega vremena je bilo v vseh treh tretjinah meseca povsod po državi več kot v povprečju obdobja 1961-1990. Na sliki 1.1.18. je avgustovska največja debelina snežne odeje na Kredarici. Snežna odeja avgusta na Kredarici sicer ni presenečenje, a tudi ni prav pogosta. Od začetka meritev je bilo 26 avgustov brez snežne odeje, med njimi je bil tudi letošnji, ko kljub sneženju ob 7. uri zjutraj niso namerili strnjene snežne odeje. Leta 1969 je debelina snežne odeje dosegla 30 cm, leta 1966 22 cm, leta 1954 15 cm, leta 1957 12 cm, v preostalih letih, ko je avgusta zapadel sneg na Kredarici, je bila debelina snežne odeje pod 10 cm. 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 50 § 30 I 'S3 20 KREDARICA 1955 1 I f I 4—H 1960 1965 1970 I I I I I I I1 1975 1 I I I I I f I I ¥ I I I I I Slika 1.1.18. Največja višina snežne odeje v avgustu Figure 1.1.18. Maximum snow cover depth in August 1995 2000 Na sliki 1.1.19. je število dni z nevihto ali grmenjem na Kredarici, v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti; dolgoletno povprečje je bilo preseženo na Kredarici, v Ljubljani in Novem mestu, le v Prekmurju je bilo dni z nevihtnih dni nekoliko manj kot v dolgoletnem povprečju. o o d 10 > M g O g 10 M LJUBLJANA BEŽIGRAD 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 I MURSKA SOBOTA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.19. Število dni z nevihto v avgustu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.19. Number of days with thunderstorm in August and the mean value of the period 1960-1990 Slika 1.1.20. Število dni z meglo v avgustu in povprečje obdobja 19611990 Figure 1.1.20. Number of foggy days in August and the mean value of the period 1961-1990 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 40 10 0 20 20 15 15 5 0 0 20 20 15 15 10 10 5 0 25 20 0 1951 Avgusta je bilo 10 dni, ko so Kredarico ovili oblaki. Sicer pa je bila avgusta megla zelo redek pojav, v Ratečah so jo opazili 5 krat, v Novem mestu štirikrat. V Ljubljani sta bila 2 dneva z opaženo meglo, kar je 8 dni manj od dolgoletnega povprečja, le-to je bilo zadnjič preseženo avgusta 1979 s 13 dnevi. V začetku osemdesetih let minulega stoletja so skrajšali opazovalni čas na meteorološki postaji Ljubljana, to prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, spremembami v izrabi zemljišča in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov prispeva k manjšemu številu opažene megle. Kar 21 dni s pojavom megle je bilo avgusta v letih 1951 in 1965. 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Poleti so območja visokega in nizkega zračnega pritiska manj izrazita kot v hladnem delu leta, zato tudi spremembe zračnega pritiska iz dneva v dan niso tako izrazite. Na sliki 1.1.21. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v vremenskih poročilih. Najnižji je bil zračni pritisk z 973.2 mb 29. avgusta, najvišji pa z 987.9 mb 12. avgusta. Slika 1.1.21. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare avgusta 2003 Figure 1.1.21. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in August 2003 Na sliki 1.1.21. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Koliko vodne pare lahko sprejme zrak, je odvisno od temperature zraka, zato je potek povprečnega dnevnega pritiska vodne pare v grobem podoben poteku povprečne dnevne temperature. V avgustu je bilo kar nekaj hitrih in zaznavnih sprememb v vsebnosti vlage v zraku. Največ vlage je bilo v zraku 5. avgusta, ko je bil delni pritisk vodne pare 22.0 mb, najmanj pa 27. avgusta, ko se je delni pritisk vodne pare spustil na 13.8 mb. SUMMARY August was exceptional warm, the mean monthly temperature was close or slightly higher than the up to this year the warmest month which was August 1992. In many places the highest absolute temperature in August was observed. The 1961-1990 normals were exceeded by at least 4 °C everywhere in the country. Hot days were exceptionally frequent; in Portorož 30, Vipava valley 29, Novo mesto and Bela krajina 27, Maribor 26, Ljubljana 23, Murska Sobota and Celje 25 hot days (maximum daily temperature at least 30 °C) occurred. Unusually high temperature, lack of precipitation in most of the country and sunnier weather than on the average enhanced drought almost throughout the country. There was at least 10 % more sunny weather than on the average in the reference period. Goriška region, Ljubljana basin and partly Štajerska got one third more sunny weather than on the average. The 1961-1990 normals were exceeded in Zgornjesavska valley, elsewhere less precipitation than on the average in the reference period fell. On the coast, in Bela krajina, partly in Dolenjska and Štajerska and on the east part of Prekmurje less than two fifths of the normals fell. Locally some severe thunderstorms with strong wind gusts and hail caused damage. During the last weekend of August exceptionally abundant precipitation caused damage in Zgornjesavska dolina. On the last day of August strong tramontana wind damaged some boats on the coast. Abbreviations in the Table 1.1.1. : NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.2. Razvoj vremena v avgustu 2003 1.2. Weather development in August 2003 Janez Markošek 1. avgust Spremenljivo do pretežno oblačno, občasno krajevne plohe in nevihte, burja Višinsko jedro hladnega zraka, ki se je dan prej od vzhoda pomaknilo nad Slovenijo, se je počasi pomikalo proti južni Italiji in južnemu Jadranu. Nad srednjo Evropo in Alpami se je krepilo območje visokega zračnega pritiska. Ponoči in zjutraj je bilo še oblačno s padavinami, deloma plohami, čez dan pa je prevladovalo spremenljivo do pretežno oblačno vreme. Občasno so se še pojavljale krajevne plohe in nevihte. Na Primorskem je pihala burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 29, na Primorskem okoli 32 °C. 2.- 3. avgust Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno, sprva šibka burja, vroče Naši kraji so bili na južnem obrobju obsežnega območja visokega zračnega pritiska. V višinah je bil nad zahodno in srednjo Evropo greben s toplim zrakom. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, predvsem prvi dan je bilo občasno zmerno oblačno. Na Primorskem je sprva še pihala šibka burja. Vroče je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 30 do 34, na Primorskem do 36 °C. 4.- 5. avgust Pretežno jasno, popoldne ali zvečer kratkotrajne krajevne plohe in nevihte, zelo vroče Nad južno Skandinavijo, zahodno in srednjo Evropo ter osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal zelo topel zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan proti večeru so bile le posamezne kratkotrajne plohe, drugi dan popoldne tudi krajevne vročinske nevihte. Zelo vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 32 do 38 °C. 6. avgust Sprva pretežno jasno, nato spremenljivo s plohami in nevihtami, zelo vroče V območju visokega zračnega pritiska je v višjih plasteh ozračja s severozahodnimi vetrovi pritekal malo hladnejši zrak, zato se je ozračje labiliziralo (slike 1.2.1.-1.2.3.). Sprva je bilo pretežno jasno, sredi dneva, popoldne, zvečer in v prvi polovici noči pa je bilo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Nevihte je ponekod (na primer v Tolminu) spremljala toča in močan veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 31 do 36 °C. 7.- 9. avgust Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, zelo vroče Nad večjim delom Evrope je bilo obsežno območje visokega zračnega pritiska. V višinah je nad naše kraje pritekal zelo topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, predvsem popoldne in zvečer je bilo ponekod zmerno oblačno. Temperature so bile še vedno zelo visoke, najvišje dnevne temperature so bile drugi in tretji dan od 30 do 36 °C, prvi dan obdobja pa je bilo v notranjosti države malo manj vroče. 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10. avgust Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne krajevne vročinske nevihte V območju visokega zračnega pritiska se je nad našimi kraji zadrževal zelo topel zrak. Ozračje je bilo nestabilno. Sprva je bilo pretežno jasno, čez dan pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so bile krajevne vročinske nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 31 do 35 °C. 11.- 13. avgust Pretežno jasno, zelo vroče V območju visokega zračnega pritiska se je nad našimi kraji zadrževal zelo topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo in zelo vroče. Najvišje dnevne temperature so bile povsod po nižinah nad 30 °C. Najbolj vroče je bilo zadnji dan obdobja, ko so bile najvišje dnevne temperature od 34 do 39 °C. 14.- 15. avgust Prehod hladne fronte - pooblačitve, plohe, nevihte, razjasnitve, nato spremenljivo z nevihtami Območje visokega zračnega pritiska je nad srednjo Evropo oslabelo, nad severno Evropo je bilo namreč območje nizkega zračnega pritiska. Ob zahodnih višinskih vetrovih se je Alpam od severozahoda bližala hladna fronta, ki je Slovenijo prešla v noči na 15. avgust (slike 1.2.1.-1.2.3.). Sprva je bilo pretežno jasno, nato se je pooblačilo in 14. avgusta sredi dneva, popoldne in zvečer ter v noči na 15. avgusta so se pojavljale krajevne padavine, predvsem plohe in nevihte. Lokalno so nevihte spremljali tudi močnejši sunki vetra. 15. avgusta dopoldne se je po prehodu hladne fronte razjasnilo, ker pa se je popoldne višinska dolina s hladnim zrakom severno od Alp, dovolj blizu naših krajev pomikala proti vzhodu, so se tudi pri nas pojavljale krajevne plohe in nevihte. Nad delom Dolenjske in Bele krajine je padala tudi toča. Prvi dan je bilo še zelo vroče, pred pooblačitvijo in nevihto se je v Črnomlju ogrelo celo do 39 °C. Drugi dan je bilo manj vroče, najvišje dnevne temperature so bile od 26 do 33 °C. 16.- 18. avgust Pretežno jasno, popoldne in zvečer spremenljivo s krajevnimi plohami in nevihtami, vroče Območje visokega zračnega pritiska je segalo od britanskega otočja do Črnega morja in je zadnji dan nad zahodno Evropo oslabelo. V višinah je bil nad nami greben s toplim zrakom, nad skrajno zahodno Evropo pa dolina, ki se je zadnji dan od približala Alpam. Pretežno jasno je bilo, popoldne in zvečer pa spremenljivo oblačno s posameznimi plohami in nevihtami. Zadnji dan pozno zvečer je na območju Kranja padala toča. Sicer pa ploh in neviht ni bilo veliko in v večjem delu države je bilo vse tri dni suho vreme. Zadnji dan je ponekod zapihal jugozahodni veter. Najbolj vroče je bilo prav zadnji dan, ko so bile najvišje dnevne temperature od 30 do 37 °C. 19. avgust Ponoči pretežno oblačno s krajevnimi nevihtami, čez da delno jasno, popoldne še nevihte Prej omenjena višinska dolina je v noči na 19. avgust oplazila tudi Slovenijo. Sicer pa je bilo nad zahodno in srednjo Evropo območje visokega zračnega pritiska (slike 1.2.1.-1.2.3.). V noči na 19. avgust je bilo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem v severni Sloveniji so se pojavljale krajevne nevihte. Čez dan je bilo delno jasno, popoldne pa so se še pojavljale krajevne nevihte. Ponekod v Beli krajini je padala toča. Malo manj vroče je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 33 °C. 20.- 21. avgust Pretežno jasno,občasno zmerno oblačno, popoldne ali zvečer posamezne nevihte Nad zahodno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je z zahodnimi do severozahodnimi vetrovi priteka občasno bolj vlažen in v višjih plasteh ozračja hladnejši zrak. Prevladovalo je pretežno jasno vreme, občasno je bilo zmerno oblačno. Prvi dan so bile popoldne in 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zvečer predvsem v severozahodni Sloveniji krajevne nevihte. Drugi dan so se posamezne nevihte pojavljale tudi v osrednji Sloveniji. Najbolj vroče je bilo na Primorskem, kjer so bile najvišje dnevne temperature okoli 34 °C. 22.- 23. avgust Pretežno jasno, vroče Nad južno polovico Evrope je bilo območje visokega zračnega pritiska, v višinah pa nad Alpami greben s toplim zrakom. Pretežno jasno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 29 do 35 °C. 24. avgust Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, posamezne plohe Območje visokega zračnega pritiska je nad nami oslabelo. Oslabljena hladna fronta se je od severa približala Sloveniji. V višinah se je prav tako od severa približala dolina s hladnim zrakom. Že v noči na 24. avgust so se pojavljale krajevne plohe, čez dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, še so se pojavljale posamezne kratkotrajne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 35 °C. 25. avgust Pretežno oblačno s padavinami in nevihtami, zvečer delne razjasnitve, sveže Nad severovzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, hladna fronta je od vzhoda segala tudi nad naše kraje. V višinah je bila v bližini naših krajev dolina s hladnim zrakom (slike 1.2.1.-1.2.3.). Že v noči na 25. avgust se je pooblačilo in prve nevihte so že zajele severozahodno Slovenijo. Čez dan je bilo pretežno oblačno s padavinami in nevihtami. Zvečer se je delno razjasnilo. V zahodni Sloveniji je lokalno padlo okoli 30 mm dežja, skoraj nič dežja pa ni bilo v severovzhodni Sloveniji. Razmeroma sveže je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 26 °C. 26.- 27. avgust Pretežno jasno, občasno ponekod zmerno oblačno Eno območje nizkega zračnega pritiska je bilo nad Biskajskim zalivom, drugo nad severno in severovzhodno Evropo. Vmes je bilo šibko območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi je pritekal razmeroma suh zrak. Pretežno jasno je bilo z občasno zmerno oblačnostjo. Drugi dan popoldne je ponekod zapihal jugozahodni veter. Prvi dan so bile najvišje dnevne temperature od 25 do 31 °C, drugi dan pa je bilo še za okoli dve stopinji topleje. 28. avgust Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, zvečer na severozahodu nevihte Severozahodno od Pirenejskega polotoka se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa je bilo tam jedro hladnega zraka. Nad nami je bilo še šibko območje visokega zračnega pritiska. Veter v višinah se je obračal na jugozahodno smer, pritekal je zelo topel in postopno bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo, zvečer so bile na severozahodu krajevne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 27 do 34 °C. 29.- 30. avgust Spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami,na severozahodu nalivi, jugozahodnik, ob morju jugo Območje nizkega zračnega pritiska, ki se je dan prej poglobilo v bližini Pirenejskega polotoka, se je prek srednje Evrope pomikalo proti severozahodni Rusiji. Hladna fronta se je zadrževala na Alpah. V višinah je nad nami pihal močan jugozahodni veter (slike 1.2.1.-1.2.3.). Prvi dan je bilo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Pihal je jugozahodni veter (na območju Bovca s hitrostjo do 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 30 m/s), ob morju jugo. Popoldne so bili močni nalivi v Gornjesavski dolini, v šestih urah je padlo 109 mm dežja. Tam so bile najvišje dnevne temperature okoli 19 °C, medtem, ko so v Črnomlju še izmerili 35 °C. Drugi dan je bilo spremenljivo oblačno, predvsem popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Pihal je jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 32 °C. 31. avgust Oblačno s padavinami in nevihtami, zvečer razjasnitve, ob morju jugo, nato burja, ohladitev Nad severovzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, hladna fronta je ob jugozahodnih višinskih vetrovih prešla Slovenijo (slike 1.2.1.-1.2.3.). Za njo je v nižjih plasteh ozračja zapihal severovzhodni veter. Že v noči na 31. avgust in nato čez dan je bilo oblačno s padavinami in nevihtami. Ob morju je sprva pihal jugo, nato pa je ob prehodi hladne fronta zapihala močna tramontana s sunki do 29 m/s, kasneje pa se je veter obrnil na burjo. Zvečer se je od zahoda pričelo jasniti. Največ dežja je spet padlo v severozahodni Sloveniji. Močno se je ohladilo, najvišje dnevne temperature so bile le od 13 do 19, na Primorskem pa pred prehodom hladne fronte še do 30 °C. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 6.8.2003 ob 14. Slika 1.2.2. Satelitska slika 6. 8. 2003 ob 16. uri Figure 1.2.1. Mean sea level pressure on August, 6th 2003 at 12 GMT Figure 1.2.2. Satellite image on August, 6th 2003 at 14 GMT Slika 1.2.3. Topografija 500 mb ploskve 6. 8. Figure 1.2.3. 500 mb topography on August, 2003 ob 14. uri 6th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.4. Polje pritiska na nivoju morske gladine 14.8.2003 ob Slika 1.2.5. Satelitska slika 14. 8. 2003 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.4. Mean sea level pressure on August, 14th 2003 at 12 GMT Figure 1.2.5. Satellite image on August, 14th 2003 at 14 GMT Slika 1.2.6. Topografija 500 mb ploskve 14. Figure 1.2.6. 500 mb topography on August, 8. 2003 ob 14. uri 14th 2003 at 12 GMT 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo i ^-4 _ -'PK. l. Slika 1.2.7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 19.8.2003 ob Slika 1.2.8. Satelitska slika 19. 8. 2003 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.7. Mean sea level pressure on August, 19th 2003 at 12 GMT Figure 1.2.8. Satellite image on August, 19th 2003 at 14 GMT Slika 1.2.9. Topografija 500 mb ploskve 19.8. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.9. 500 mb topography on August, 19th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 25.8.2003 ob Slika 1.2.11. Satelitska slika 25. 8. 2003 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.10. Mean sea level pressure on August, 25th 2003 at 12 GMT Figure 1.2.11. Satellite image on August, 25th 2003 at 14 GMT Slika 1.2.12. Topografija 500 mb ploskve 25. 8. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.12. 500 mb topography on August, 25th 2003 at 12 GMT 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 29.8.2003 ob Slika 1.2.14. Satelitska slika 29.8. 2003 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.13. Mean sea level pressure on August, 29th 2003 at 12 GMT Figure 1.2.14. Satellite image on August, 29th 2003 at 14 GMT Slika 1.2.15. Topografija 500 mb ploskve 29.8. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.15. 500 mb topography on August, 29th 2003 at 12 GMT Slika 1.2.16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 31.8.2003 ob Slika 1.2.17. Satelitska slika 31.8. 2003 ob 16. uri 14. uri Figure 1.2.17. Satellite image on August, 31st 2003 at 14 GMT Figure 1.2.16. Mean sea level pressure on August, 31st 2003 at 12 GMT Slika 1.2.12. Topografija 500 mb ploskve 25. 8. 2003 ob 14. uri Figure 1.2.12. 500 mb topography on August, 25th 2003 at 12 GMT 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.3. Toplotna obremenitev v avgustu 2003 1.3. Heat load in August 2003 Tanja Cegnar Vročina se je iz junija in julija nadaljevala tudi v avgust. V zahodni Evropi so poročali o več tisoč smrtnih primerih, ki so jih uradno pripisali posledicam vročinskega vala v avgustu. Tudi pri nas je vročina povzročila precej nelagodja in težav, posebej ljudem, ki vročino težko prenašajo. V pretežnem delu države je bilo posebej neprijetno 4., 5. in 6. avgusta, ko toplotna obremenitev tudi zvečer in ponoči ni popustila. Najbolj obremenilne so bile razmere 18. avgusta na obali in na Goriškem. Povsod po državi sta olajšanje prinesli osvežitvi 25. in 26. avgusta ter zadnji dan v mesecu. Slika 1.3.1. Ekvivalentna temperatura ob 8. uri (Te7 - modra črta), ob 15. uri (Te14 - vijoličasta črta), ob dnevnem maksimumu temperature (TeM - oranžna črta) in ob 22. uri (Te21 - zelena črta) v juliju 2003 Figure 1.3.1. Equivalent temperature at 8. a.m. (Te7 - blue line), at 3 p.m. (Te14 - violet line), at 10 p.m. (Te21 - green line) and at daily maximum temperature (TeM - orange line) in July 2003 V biovremenskih napovedih smo vsakokrat, ko smo pričakovali toplotno obremenilne razmere, opozarjali na učinke toplotne obremenitve in ukrepe, kako jo ublažimo. Sestavni del biovremenskih napovedi je bil tudi UV indeks, ki ga tudi letos za nas računa Nemška državna meteorološka služba (DWD - Deutscher Wetterdienst) v Offenbachu. Napovedovanje UV indeksa ima preventivni namen, saj želimo z njegovim dnevnim objavljanjem ljudi opozoriti na moč UV sončnih žarkov. Moč UV sončnih žarkov se je avgusta postopoma manjšala, a zaradi nadpovprečno sončnega vremena so bila obvestila o UV indeksu še vedno zelo aktualna. SUMMARY August was hot and heat load persisted almost throughout the month. The most oppressive conditions were on the coastal region and in Goriška on 18 August. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.4. Poletje 2003 1.4. Climate in summer 2003 Tanja Cegnar Že prvi mesec meteorološkega poletja, junij, je bil izjemno vroč, temperaturno je prekosil vse dosedanje. Julij sicer ni bil tako izjemen, a kljub temu občutno toplejši od dolgoletnega povprečja in med toplejšimi juliji v zadnjih petdesetih letih. Avgust, zadnji mesec meteorološkega poletja, pa je ponovno postavljal temperaturne rekorde. Tako ni nič čudnega, da je bilo letošnje poletje najtoplejše doslej. Poleg takih in drugačnih temperaturnih rekordov ga je zaznamovala tudi izjemno huda suša v pretežnem delu države. K hudi suši sta poleg pomanjkanja padavin prispevala tudi nenavadno visoka temperatura zraka in nadpovprečno veliko sončnega vremena. -ai r h i ^^^^^^^^ Slika 1.4.1. Suha struga reke Dragonje 15. avgusta 2003 (foto: Jože Uhan) Figure 1.4.1. Dry Dragonja riverbed on 15th August, 2003 (photo: Jože Uhan) Svetovna meteorološka organizacija je letos opozorila, da postajajo vremenski in klimatski ekstremi vse bolj pogosti, verjetno pa se bo v prihodnje stopnjevala tudi njihova intenziteta. Letošnje poletje je brez dvoma potrdilo to tezo. Ekstremna suša in ektremna vročina sta pustošili po zahodni in srednji Evropi. Tudi največji skeptiki so morali priznati, da klimatske spremembe in predvsem variabilnost klime lahko ogrožata tudi razviti svet. Smrtne žrtve, ki so jih posamezne države v zahodni Evropi pripisale vročinskemu valu, so se merile v tisočih, najhuje je bilo v Franciji, kjer je število mrtvih zaradi hude vročine krepko preseglo deset tisoč. Do izraza je prišla tudi ranljivost kmetijstva, ki se tako hudi suši ni moglo učinkovito upreti. Prav na primeru suše se je jasno pokazalo, da ni dovolj, če spremljamo le en sam element vremena, na primer padavine, upoštevati je potrebno vreme v celoti, saj visoka temperatura zraka in sončno obsevanje izrazito povečata izhlapevanje. Poledice suše so posredne in neposredne, med slednje prištevamo povečano dovzetnost rastlin za bolezni in zmanjšanje njihove odpornosti za škodljivce, nekatere bolezni in škodljivci pa prav v ekstremnih razmerah izvrstno uspevajo. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica Slika 1.4.2. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature zraka v ° C poleti 2003 od povprečja Slika 1.4.3. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature zraka v °C poleti 2003 od povprečja obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 1.4.2. Mean daily minimum air temperature anomaly in °C in summer 2003 Figure 1.4.3. Mean daily maximum air temperature anomaly in °C in summer 2003 Letališče Portorož Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Bilje Rateče Kredarica 20 —I— 40 —I— 60 —I— 80 100 —I— 120 Letališče Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap pri Vipavi Bilje Rateče Kredarica 140 20 40 60 80 100 120 140 160 Slika 1.4.4. Sončno obsevanje poleti 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 v % Figure 1.4.4. Bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals, summer 2003 in % Slika 1.4.5. Padavine poleti 2003 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 v % Figure 1.4.5. Precipitation amount in summer 2003 compared to the 1961-1990 normals in % 0 1 2 3 4 0 1 2 3 4 5 6 7 0 0 26 Agencija Republike Slovenije za okolje 24 23 g 22 ^ 21 H i 20 17 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.4.6. Povprečna poletna temperatura zraka od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.6. Mean air temperature in summer from the year 1951 on and the 1961-1990 normals 1000 900 800 700 £ 600 O 500 g 400 300 200 100 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.4.8. Trajanje sončnega obsevanja poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.8. Bright sunshine duration in summer from 1951 on and the 1961-1990 normals Urad za meteorologijo 80 -- 60 Q O J £ w H >cn 40 - 20 - LJUBLJANA BEŽIGRAD 0 -I I I I I I 1 I I I I I I M I I I I I I I I I I 1 I I I I I 11 1 M H H M I I I I H H < 1 1 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 Slika 1.4.7. Poletno število dni z najvišjo temperaturo zraka vsaj 25 in 30 °C od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.7. Number of days with maximum air temperature above 25 and 30° C (yellow bar only) and the 1961-1990 normals >t/2 £ 600 500 400 a B Š 300 -I 200 -| 100 0 LJUBLJANA BEŽIGRAD 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 Slika 1.4.9. Višina padavin poleti od leta 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.9. Precipitation in summer from 1951 on and the 1961-1990 normals 1999 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na slikah 1.4.2. in 1.4.3. so prikazani odkloni povprečne dnevne najnižje in najvišje temperature zraka poleti 2003 od dolgoletnega povprečja. Jutra so bila povsod po državi za 2.5 do 4 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju. Večji so bili odkloni najvišje dnevne temperature, le-ti so povsod po državi presegli 4 °C, z izjemno obale in alpskega sveta je odklon presegel 5 °C. Sončnega vremena je bilo povsod vsaj za 10 % več od dolgoletnega povprečja, v Julijcih in Mariboru se je odklon približal 30 %, na Goriškem pa so 30 % celo nekoliko presegli (slika 1.4.4.). Ob obali je sonce sijalo 993 ur, v Ljubljani 883.5 ur, Celju 819 ur, v Prekmurju 896 ur. Slika 1.4.10. Suša je močno prizadela koruzo v Prekmurju Figure 1.4.10 Maize in Prekmurje V nasprotju z vročino in sončnim vremenom, ki ju je bilo v letošnjem poletju na pretek, je padavin skoraj povsod po državi močno primanjkovalo. Začnimo z izjemami: v Julijcih je bilo padavin toliko kot v dolgoletnem povprečju, skoraj za polovico več padavin kot v povprečju obdobja 1961-1990 pa je padlo v Zgornje savski dolini. V Ratečah so namerili v treh poletnih mesecih 676 mm padavin. Druga skrajnost je bila spodnja Štajerska, kjer niso dosegli 30 % običajnih poletnih padavin, v Celju je padlo komaj 105 mm, na Kozjanskem le 100 mm. Na obali niso dosegli dveh petin dolgoletnega povprečja, v Portorožu so namerili 96 mm padavin. Dobri dve petini dolgoletnega povprečja sta padli v Vipavski dolini, Beli krajini in na Dolenjskem. Dobre štiri petine dolgoletnega povprečja so dosegli na Koroškem (slika 1.4.5.). Slika 1.4.11. Potok Jerman Figure 1.4.11 Stream Jerman Slika 1.4.12. Martuljščica (levo) in zaradi hudourniškega nanosa 31. avgusta zaprta magistralna cesta Gozd Martuljek - Jesenice (desno) Figure 1.4.12 Martuljščica (left) and temporarily closed main road Gozd Martuljek - Jesenice (right) Štiri slike prikazujejo poletje 2003 v primerjavi s poletji od sredine minulega stoletja v Ljubljani. Na sliki 1.4.6. je povprečna poletna temperatura. Do začetka osemdesetih let minulega stoletja so bile razmere dokaj stabilne, nato pa je opazen izrazit trend naraščanja, ki je dosegel vrh v letošnji izjemni povprečni temperaturi zraka. Glede na dinamiko širjenja mesta, gre del tega izrazitega naraščajočega trenda 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo pripisati vse večji urbanizaciji okolice merilne postaje. Tako podatki iz Ljubljane dobro opisujejo spremembe klimatskih razmer, ki smo jim izpostavljeni prebivalci prestolnice, težje pa izluščimo kolikšen delež opaženih sprememb je posledica globalnega, oziroma regionalnega spreminjanja klime. Zelo uporaben pokazatelj temperaturnih razmer je tudi število dni s temperaturo nad izbranim pragom. Vročih dni je bilo letos poleti izjemno veliko, le malo manj od dolgoletnega povprečja toplih dni, za katere je prag postavljen 5 °C nižje kot za vroče dneve. Na sliki 1.4.8. je prikazan potek trajanja sončnega obsevanja v Ljubljani od leta 1951 dalje, letošnje poletje je bilo podobno sončno kot poletje 2001, vendar ni doseglo izjemno sončnega poletja 2000. Na sliki 1.4.9. je višina padavin, le te so bile daleč pod dolgoletnim povprečjem, dosežene so bile komaj dobre tri petine običajnih poletnih padavin. Manj padavin kot letos je bilo poleti 2001, od sredine minulega stoletja se letošnje poletje uvršča med štiri s padavinami najbolj skromna poletja. Slike v nadaljevanju prikazujejo razmere na meteorološki postaji na Kredarici, ki je naša najvišja merilna postaja. Vidimo, da je bilo tako kot po nižinah tudi v visokogorju poletje rekordno toplo (slika 1.4.13.), povprečna poletna temperatura daleč presega vse dosedanje. Tudi sončnega vremena še nikoli ni bilo toliko kot v letošnjem poletju (slika 1.4.14.). Padavin je bilo v Julijcih skoraj toliko kot v dolgoletnem povprečju (slika 1.4.15.). Po pogostosti padavin (slika 1.4.16.), v našem primeru po številu dni s padavinami vsaj 1 mm, je bilo letošnje poletje v visokogorju nekoliko nadpovprečno. Slika 1.4.13. Povprečna poletna temperatura od leta 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.13. Mean air temperature in summer from the year 1955 on and the 1961-1990 normals 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 Slika 1.4.14. Trajanje sončnega obsevanja poleti v letih od 1956 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.14. Bright sunshine duration in summer from 1956 on and the 1961-1990 normals 1100 1000 900 800 700 600 500 400 -300 -200 -100 0 KREDARICA 70 60 50 20 10 KREDARICA 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 Slika 1.4.15. Višina padavin poleti v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.15. Precipitation in summer from the year 1955 on and the 1961-1990 normals 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 Slika 1.4.16. Število dni s padavinami vsaj 1 mm poleti v letih od 1955 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.16. Number of days with precipitation at least 1 mm in summer from the year 1955 on and the 1961-1990 normals Ker so prav padavine poleti bistvene za kmetovalce, smo poletne padavine od sredine minulega stoletja prikazali tudi za Novo mesto (slika 1.4.17.) in Mursko Soboto (slika 1.4.18.). V Novem mestu od sredine minulega stoletja še nikoli poleti ni bilo tako malo padavin, v Prekmurju pa se letošnje poletje uvršča med štiri po padavinah najbolj skromna poletja. 40 30 0 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 500 400 300 200 MURSKA SOBOTA mm mm +44 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.4.17. Višina padavin poleti v letih od 1951 dalje in Slika 1.4.18. Višina padavin poleti v letih od 1951 dalje in povprečje obdobja 1961-1990 povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.4.17. Precipitation in summer from the year 1951 on Figure 1.4.18. Precipitation in summer from the year 1951 on and the mean value of the period 1961-1990 and the mean value of the period 1961-1990 Kako izjemne so bile letošnje temperaturne razmere, se lahko prepričamo tudi na dnevnih potekih najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature v letošnjem poletju (slika 1.4.19.). 40 5 25 H M 20 H 15 35 ?30 < g 25 H < M 20 H 15 10 JUNIJ JULIJ AVGUST JUNIJ JULIJ AVGUST 20 15 10 40 35 < g 25 H < g 20 Č15 10 5 BILJE JUNIJ JULIJ AVGUST JUNIJ JULIJ AVGUST Slika 1.4.19. Povprečni potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature v poletnih mesecih (tanka črta) in potek minimalne, povprečne in maksimalne dnevne temperature poleti 2003 (debela črta) v Ljubljani, Murski Soboti, Biljah in na Kredarici. Z modro barvo je označena minimalna dnevna temperatura, s črno povprečna dnevna in z rdečo maksimalna dnevna temperatura. Figure 1.4.19. Mean daily maximum (red line), average (black line) and minimum (blue line) air temperature during summer 2003 (bold line) and the average in the reference period 1961-1990 (thin line). 100 0 40 35 30 10 5 5 Kako so bile padavine porazdeljene prek poletja, si lahko ogledamo na sliki 1.4.20.; prikazane so vsote dnevnih padavin poleti 2003 v Ljubljani, Portorožu, Ratečah, Novem mestu, Murski Soboti in Biljah in dolgoletno povprečje vsote dnevnih padavin. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.4.20. Vsota dnevnih padavin od začetka do konca poletja 2003 (debela črta) in dolgoletno povprečje (tanka črta) Figure 1.4.20. Sum of daily precipitation from beginning to the end of summer 2003 and the average of the reference period SUMMARY The mean air temperature in summer 2003 was the highest ever observed. Also the record number of hot days was observed everywhere in the lowland. The first heat wave happened already in June, but the worst heat wave was in August. Bright sunshine duration was well above the 1961-1990 normals, Goriška region got 30 % more sunny weather than on the average, in Julian Alps this was the sunniest summer since the beginning of measurements on Kredarica. Due to lack of precipitation, extremely high temperature and above average sunny weather drought already present during spring developed to a natural catastrophe in most of the country. But there were exceptions like Julian Alps where the average amount of precipitation fell and Zgornjesavska valley where 50 % more precipitation fell than on the average in the reference period. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 2. AGROMETEOROLOGIJA 2. AGROMETEOROLOGY Andreja Sušnik, Ana Žust V poletnih mesecih so vremenske razmere omogočale, da se je spomladanska suša stopnjevala v hudo poletno sušo, eno najhujših v zadnjih petdesetih letih. Škoda blizu 30 milijard SIT (povzeto iz medijev javnega obveščanja) je dosegla razsežnosti velike naravne nesreče. Julij je bil nadpovprečno vroč, temperature zraka so bile 2 °C višje od povprečja (1993-2002). Na Primorskem je bila povprečna temperatura zraka 24.5 °C, v Pomurju 22.1 °C, v osrednji Sloveniji pa 22.6 °C. Tudi v drugih kmetijskih regijah so julijske povprečne temperature zraka presegle 22 °C. Beležili smo ekstremno veliko število dni z maksimalno temperaturo zraka nad 30 °C. V Ljubljani jih povprečno naštejemo 5, letos kar 13, na Primorskem 23 in v Pomurju 11. Temu primerno je bilo visoko tudi izhlapevanje. Julija je na Primorskem in Goriškem skupno padlo le 17 do 35 mm dežja, v osrednji Sloveniji 120 mm, na Dolenjskem in Štajerskem pa od 40 do 80 mm. V številnih krajih, so se, ob sicer redkem dežju, srečevali z močnim nalivi, ki so se ponekod sprevrgli v prava neurja z močnimi sunki vetra, intenzivnimi padavinami in točo. Eno takih neurij je 28. julija prizadelo Dolenjsko, Štajersko, Koroško in del osrednje Slovenije. Ekstremni kratkotrajni petminutni naliv s 23 mm, (doslej 15 mm) je na Koroškem je presegel 100 letni rekord. Tega dne je obilno deževalo tudi v Ljubljani. Namerili so 68 mm, v ostalih regijah Slovenije pa so bile količine dežja precej manjše. Tudi avgust je bil izjemno vroč, povprečne temperature zraka so na Primorskem presegle 25 °C, drugod po Sloveniji so se približale 24 °C. Nad 30 °C se je segrelo v Ljubljani 19-krat, v Pomurju 26-krat, na Primorskem pa kar 30-krat. Dolgotrajno obdobje z nadpovprečno visokimi temperaturami zraka se odraža tudi v kumulativnih vsotah temperature zraka nad temperaturnim pragom 5 °C, ki so ob koncu meseca dosegle vrednosti od 2200 do 2500 °C. Take vsote so glede na dolgoletno povprečje na Primorskem običajno dosežene v drugi polovici septembra, v celinskem delu Slovenije pa šele v prvih dneh oktobra (preglednica 2.2.). Visoke temperature zraka so povzročile izredno močno izhlapevanje iz tal in iz rastlin. Normalno 6 mm vode dnevno izhlapi v zelo aridnih krajih. Letos smo se pri nas soočali, še posebno v avgustu, z vrednostmi nad 6 mm, ne samo na Primorskem in v Prekmurju, kjer ta ekstrem poznamo že iz preteklosti, ampak tudi v osrednji Sloveniji. Tudi v povprečju je mesečno izhlapelo blizu 5 mm vode dnevno (preglednica 2.1.). V vegetacijskem obdobju smo zabeležili kar 33 dni, ko je iz travnate površine izhlapelo več kot 5 litrov vode na kvadratni meter, kar je 22 več od povprečja. Opazen je bil porast tudi števila takih dni v zadnjih desetih letih (slika 2.2.). Tudi v avgustu so bile padavine izredno skromne. Na obalnem območju so jih namerili le 30 mm, v večjem delu osrednje Slovenije in v Pomurju pa 50 do 70 mm. To je le 50 do 70 % dolgoletnih povprečnih vrednosti. Avgustovske padavine niso doprinesle k izboljšanju stanja vodne zaloge na kmetijskih tleh. Skupno je v večjem delu Slovenije v obdobju od marca do konca avgusta padlo le 40 do 60 % dolgoletnih padavin (slika 2.1.). Potencialne primanjkljaje vode smo ovrednotili z izračunom razlike med padavinami in potencialno evapotranspiracijo (izhlapevanjem iz rastlin in tal). Pozitivne razlike kažejo zadovoljivo preskrbo, pri negativnih pa rastlinam vode primanjkuje. Za izračun potencialne evapotranspiracije (ETo) smo uporabili modificirano Penman-Monteithovo metodo, ki za ovrednotenje ETo vključuje kombinacijo štirih meteoroloških dejavnikov: temperaturo zraka, relativno zračno vlago, sončno obsevanje in hitrost vetra. Potencialne primanjkljaje vode smo za rastline opisali s pomočjo porabe vode iz travne ruše, ki je visoka 10 do 15 cm in stalno zadostno preskrbljena s talno vodo za tla z majhno do srednjo kategorijo vodne retenzije. Primerjava vodne bilance s podatki dolgoletnega obdobja 1961-2002 kažejo, da je letos vodna bilanca posameznih mesecev v vseh regijah dosegla rekordne negativne vrednosti. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% I Bilje pri Novi Ljubljana Gorici Novo Mesto Celje Maribor-let Murska Sobota Portorož % delež padavin 2003 Slika 2.1. Delež padavin (v mm) za obdobje od marca do konca avgusta 2003 v primerjavi s povprečjem 1961-2002 za izbrane meteorološke postaje v Sloveniji Figure 2.1. Precipitation (mm) in the period from March to August 2003 compared to the long-term average 1961 - 2002 (in %) for some meteorological stations in Slovenia Slika 2.2. Število dni z izhlapevanjem iz tal in rastlin večjim od 5 mm na dan v Ljubljani (1961-2002) v vegetacijskem obdobju Figure 2.2. Number of days with potential evapotranspiration above 5 mm in the growing period in Ljubljana (period of reference 1961 - 2000) 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 200 100 fc -100 H W « -200 > C3 C3 ft Bilje -t. 2 Ljubljana Novo Mesto Celje Maribor Murska Sobota Portorož -t. 4 2 ■300 -400 -500 -600 -415 -263 -384 -418 -437 -429 □ povprečje!961-2002 □ 2003 □ 2001 L -574 0 Slika 2.3. Primerjava kumulativne vodne bilance (padavine minus potencialna evapotranspiracija v mm) za obdobje od marca do konca avgusta 2003 v primerjavi s povprečjem 1961-2002 in letom 2001 za izbrane meteorološke postaje v Sloveniji Figure 2.3. Cumulative water balance (precipitation - potential evapotranspiration in mm) in the period from March to August 2003 compared to the long-term average 1961 - 2002 and 2001 for some meteorological stations in Slovenia Preglednica 2.1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija - ETP. Izračunana je po Penmanovi enačbi, avgust 2003 Table 2.1. Ten days and monthly average, maximal and total potential evapotranspiration - ETP according to Penman's equation, August 2003 Postaja I. dekada Il.dekada III.dekada mesec (M) povpr. max S povpr. max S povpr. max S povpr. max S Portorož-letališče 5.2 5.9 51 4.9 5.7 48 4.2 5.1 47 4.7 5.9 146 Bilje 5.3 6.0 52 4.9 5.7 48 4.0 5.0 44 4.7 6.0 144 Slap pri Vipavi 5.2 6.0 52 4.7 5.2 46 3.9 4.8 43 4.6 6.0 141 Godnje 5.3 5.8 52 5.0 5.5 48 3.9 4.9 43 4.7 5.8 144 Postojna 4.6 5.7 46 4.2 4.9 42 3.3 4.2 37 4.0 5.7 125 Kočevje 4.5 5.2 45 4.3 5.1 43 3.7 4.6 40 4.2 5.2 128 Rateče 4.5 5.1 45 3.7 4.8 36 3.1 4.4 34 3.7 5.1 115 Lesce 5.0 5.7 50 4.2 5.3 41 3.4 4.7 38 4.2 5.7 129 Slovenj Gradec 4.4 5.0 44 3.9 4.8 38 3.2 4.2 35 3.8 5.0 117 Brnik 4.6 5.4 45 3.9 5.1 39 3.5 4.6 38 4.0 5.4 122 Ljubljana 4.9 5.7 49 4.3 5.3 42 3.7 4.8 41 4.3 5.7 132 Sevno 4.7 5.6 47 4.4 5.3 44 3.7 4.9 41 4.3 5.6 133 Novo mesto 4.8 5.8 48 4.3 5.3 44 3.9 5.0 44 4.3 5.8 135 Črnomelj 4.9 5.7 48 4.6 5.5 46 3.9 5.0 44 4.4 5.7 138 Bizeljsko 4.9 5.6 49 4.5 5.5 45 3.9 4.9 43 4.4 5.6 136 Celje 4.8 5.4 48 4.3 5.2 42 3.6 4.8 40 4.2 5.4 130 Starše 5.1 5.8 51 4.5 5.5 44 4.0 5.0 44 4.5 5.8 140 Maribor 4.9 5.7 49 4.4 5.7 44 3.6 5.2 40 4.3 5.7 132 Maribor-letališče 5.0 5.6 49 4.4 5.4 43 3.7 4.9 41 4.3 5.6 133 Jeruzalem 4.8 5.4 49 4.4 5.0 43 3.7 4.7 41 4.3 5.4 134 Murska Sobota 4.8 5.3 48 4.6 5.4 46 3.7 4.6 41 4.4 5.4 134 Veliki Dolenci 5.0 5.6 51 4.6 5.4 46 3.8 4.9 42 4.4 5.6 138 V obdobju od začetka marca do zadnjih dni avgusta je bil dejanski skupni primanjkljaj vode za travinje na Primorskem blizu 500 mm, med 400 in 450 mm na Goriškem, v Prekmuiju, na celjskem, Dolenjskem in Štajerskem, v osrednji Sloveniji do 350 mm (preglednica 2.2.). Letos so bile dosedanje ekstremne dolgoletne vrednosti močno presežene, saj v zadnjih petdesetih letih ni bilo tako visokega vodnega potencialnega primanjkljaja vode v tem obdobju. Slaba oskrba rastlin z vodo je presegla vse rekorde. Vrednosti potencialnega primanjkljaja vode so močno presegle dolgoletno povprečje, kakor tudi primanjkljaje v prav tako sušnem letu 2001 (slika 2.3.). 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Suša je v spomladanskem obdobju vse do žetve povzročila škodo predvsem na ozimnih in j arih žitih. Pomanjkanje padavin je hudo prizadelo tudi travno rušo, saj je bil že prvi odkos razredčenega travinja manjši, po košnji pa se nova trava sploh ni obraščala, obsežna območja travinj so bila hudo prizadeta. Prizadetost se je zelo spreminjala glede na naklon zemljišča in tip tal. Na koruznih poljih je bila v poletnem obdobju stopnja poškodovanosti rastlin odvisna od sorte, globine in tipa tal ter tudi od nagnjenosti terena posevka. Vzrok slabi rasti koruze na nekaterih območjih je potrebno iskati tudi v neugodnem terminu setve, kajti tla konec aprila so bila z vodo že marsikje slabo preskrbljena -predvsem zgornji setveni sloj tal. Bilance kažejo, da je bila koruza na območju plitvih obrečnih tleh večji del rastnega obdobja blizu točke venenja. Prvo primanje vode jo je prizadelo že v zgodnjem obdobju maja in cel junij. Sušni stres se je nadaljeval tudi julija, lokalne padavine so le občasno minimalno popravile vodno bilanco. Podobno je bilo v tem obdobju stanje tudi pri oljnih bučah, sladkorni pesi in ostalih poljščinah. Dolgotrajna suša je močno prizadela tudi krompirjeve nasade po vsej državi. Pridelava zelenjave brez namakanja ne dosega ustrezne kakovosti tudi v povprečno namočenih letih, zato je bila v letošnjem letu vprašljivost uspešne pridelave na nenamakanih površinah še večja. Podobno lahko trdimo tudi za pridelavo hmelja. Na sadnem drevju so bile posledice nabolj opazne v mladih nasadih, prav tako je bila škoda opazna tudi v trsnicah. Pri trajnih kulturah (vinogradi, oljke, sadno drevje) je v tem obdobju težko govoriti o posledicah, saj so bile rastline v najbolj kritičnih fazah brez vode in bo pomanjkanje, ki je opazno že danes, možno natančneje oceniti šele po obiranju. Poleg tega pa bo potrebno izvajati strategijo izbire primernih tehnologij kmetijske pridelave in na ta način v prvi vrsti izkoristiti naravne danosti ter se hitreje prilagajati novim, tudi podnebnim razmeram. Te pa se nedvomno spreminjajo. Preglednica 2.2. Primanjkljaj vode za travinje v sušnem obdobju (od 1.3. do 31.8.2003) na 34 meteoroloških postajah ARSO Table 2.2. Water defficit for grass in drought period (from Marchl to August 31, 2003 on 34 meteorological stations (EARS) in Slovenia Meteorološka postaja Primanjkljaj vode (mm) Meteorološka postaja Primanjkljaj vode (mm) Brnik 303 Celje 407 Preddvor 325 Velenje 370 Planina pod Golico 118 Slovenske Konjice 413 Rateče-Planica 151 Starše 390 Bilje pri Novi Gorici 425 Maribor-Tezno 385 Slap 392 Maribor-letališče 408 Godnje 441 Šmartno pri S. Gradcu 307 Postojna 342 Polički vrh 362 Nova vas na Blokah 322 Turški vrh 377 Kočevje 302 Jeruzalem 365 Topol-Katarina 325 Lendava 467 Lj ublj ana-Bežigrad 321 Veliko Dolenci 412 Sevno na Dolenjskem 328 Lesce 265 Bizeljsko 438 Metlika 414 Malkovec 375 Lisca 355 Novo Mesto 408 Portorož-letališče 456 Crnomelj-Dobliče 405 Bohinjska Cešnjica 140 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2.3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, avgust 2003 Table 2.3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, August 2003 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališče 29.9 29.0 38.0 34.0 21.4 22.1 29.9 29.2 38.0 34.1 22.4 23.4 27.3 27.0 37.0 33.2 19.6 20.4 29.0 28.3 Bilje 30.5 30.6 38.4 38.4 22.1 22.2 29.1 29.2 37.5 37.4 21.9 22.1 26.6 26.7 35.2 34.8 18.5 19.0 28.7 28.8 Lesce 25.8 25.5 38.0 34.8 17.5 18.0 25.7 25.5 37.5 34.0 17.0 18.2 22.5 22.8 33.8 31.5 12.0 13.4 24.6 24.6 Slovenj Gradec 24.0 23.7 31.0 30.7 17.7 17.9 24.4 24.1 32.1 29.8 18.5 18.7 23.0 22.8 34.8 32.2 12.3 12.8 23.8 23.5 Ljubljana 25.9 26.2 36.8 36.0 18.2 18.6 25.1 25.6 35.8 34.8 19.5 19.8 23.0 23.4 32.6 31.8 13.1 14.7 24.6 25.0 Novo mesto 25.8 25.5 35.0 32.6 18.9 19.2 25.5 25.5 36.1 33.1 20.4 20.7 23.5 23.7 31.6 30.3 15.2 16.4 24.9 24.8 Celje 26.8 26.4 38.1 34.2 18.6 19.0 26.8 26.4 37.4 33.9 20.3 20.5 23.5 23.6 33.9 31.9 13.3 15.0 25.6 25.4 Maribor-letališče 28.1 27.4 40.0 34.9 19.0 19.2 27.8 27.5 40.2 35.2 21.0 20.8 25.5 25.8 37.1 34.2 12.8 15.4 27.1 26.8 Murska Sobota 27.2 26.9 34.6 32.1 20.7 20.4 26.0 26.4 35.9 36.2 20.7 21.3 24.6 25.0 32.7 30.9 14.4 15.8 25.9 26.1 LEGENDA: Tz2 Tz5 40 35 30 CÖ ü 25 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 272 264 272 808 118 222 214 217 653 118 172 164 162 498 118 3652 2568 1717 Bilje 271 262 264 797 160 221 212 209 642 160 171 162 154 487 160 3584 2544 1708 Slap pri Vipavi 264 253 261 778 147 214 203 206 623 147 164 153 151 468 147 3510 2452 1614 Postojna 224 227 219 670 147 174 177 164 515 147 124 127 109 360 147 2818 1914 1176 Kočevje 214 219 220 654 127 164 169 165 499 127 114 119 110 344 127 2742 1879 1157 Rateče 208 196 187 591 132 158 146 132 436 132 108 96 79 282 131 2383 1575 915 Lesce 233 223 220 676 144 183 173 165 521 144 133 123 110 366 144 2821 1942 1211 Slovenj Gradec 215 214 214 644 124 165 164 159 489 124 115 114 104 334 124 2759 1899 1186 Brnik 231 228 228 687 139 181 178 173 532 139 131 128 118 377 139 2894 2013 1278 Ljubljana 250 250 250 750 159 200 200 195 595 159 150 150 140 440 159 3313 2365 1570 Novo mesto 247 245 252 745 176 197 195 197 590 176 147 145 142 435 176 3237 2312 1533 Črnomelj 254 259 267 780 190 204 209 212 625 190 154 159 157 470 190 3374 2449 1658 Bizeljsko 249 252 249 750 171 199 202 194 595 171 149 152 139 440 171 3263 2338 1558 Celje 244 246 246 736 175 194 196 191 581 175 144 146 136 426 175 3150 2234 1469 Starše 247 250 251 748 172 197 200 196 593 172 147 150 141 438 172 3205 2290 1519 Maribor 255 254 249 757 176 205 204 194 602 176 155 154 139 447 176 3288 2366 1582 Maribor-letališče 246 244 245 735 154 196 194 190 580 154 146 144 135 425 154 3161 2255 1488 Jeruzalem 257 253 253 763 174 207 203 198 608 174 157 153 143 453 174 3261 2349 1557 Murska Sobota 250 249 246 745 178 200 199 191 590 178 150 149 136 435 178 3157 2264 1501 Veliki Dolenci 254 250 246 750 181 204 200 191 595 181 154 150 136 440 181 3166 2266 1487 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C I(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2. Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min od 1.1. Tef>0 °C Tef>5 °C Tef>10 °C Vm I., II., III. ETP M * ! soil temperature at 2 cm depth (°C) soil temperature at 5 cm depth (°C) maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) sum in the period - 1st January to the end of the current month sums of effective air temperatures above 0 °C (°C) sums of effective air temperatures above 5 °C (°C) sums of effective air temperatures above 10 °C (°C) declines of monthly values from the averages (°C) decade potential evapotranspiration (mm) month missing value extreme decline SUMMARY Extremely high air temperatures (prevailed daily maximums above 30 °C) enabled very strong evapotranspiration in July and August. The spring drought intensified to severe summer drought. The cumulative precipitations since March to August ranged among 40 to 60 percents of the normal. The water deficit (precipitation minus ETP) in vegetation period from March to August attained the highest values (574 mm) in the most vulnerable regions of the Littoral and about 430 mm in the north east of Slovenia. Compared to the period 1961-2002 the water deficit attained the extreme values. The damage was estimated to 30 milliards SIT. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek v avgustu 3.1. Discharges of Slovenian rivers in August Igor Strojan V avgustu se je hidrološka suša nadaljevala in postala še bolj izrazita kot v predhodnih mesecih. Večinoma velja za avgust podoben opis hidrološkega stanja kot za predhoden julij. Pretoki so bili avgusta v primerjavi z dolgoletnim avgustovskim obdobjem 70 odstotkov manjši kot navadno. V večini primerov so bili pretoki tudi manjši od najmanjših dolgoletnih srednjih pretokov. Nekoliko več vode je preteklo v poviijih rek, po koritih rek zahodne in severozahodne Slovenije, ter na Muri in Dravi. Zaradi opisanega dolgotrajnejšega nizkovodnega stanja se je avgusta izraziteje povečala ogroženost kvalitete rečnih voda, obvodnih ekosistemov ter zadostne količine proizvedene električne energije na hidroelektrarnah (slika 3.1.1.). Časovno spreminjanje pretokov Pretoki so bili, z izjemo ponekod zadnje dni avgusta, mali (slika 3.1.2.). Občasno so lokalne plohe in nevihte zadrževale hitrejše zmanjševanje pretokov rek. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961 - 1990 Največji pretoki so bili avgusta izredno majhni in podobni najmanjšim mesečnim pretokom v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki rek so bili največji v začetku in ob koncu avgusta (slika 3.1.3.. in preglednica 3.1.1.). Srednji mesečni pretoki rek so bili avgusta izredno majhni. Najmanjši so bili v severovzhodni, osrednji in južni Sloveniji. Poleg Mure in Drave so bili pretoki nekoliko večji na zahodu in severozahodu države (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Tudi najmanjši pretoki rek so bili avgusta podobni najmanjšim pretokov v celotnem avgustovskem primerjalnem obdobju. Pretoki so bili večinoma najmanjši v drugi in tretji dekadi meseca (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). SUMMARY The dry period that begins in spring continued in August. The mean discharges of Slovenian rivers were about 70 percent lower as the usual discharges in August. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki avgusta 2003 in povprečnimi srednjimi avgustovskimi pretoki v obdobju 1961 1990 na slovenskih rekah Figure 3.1.2. Ratio of the August 2003 mean discharges of Slovenian rivers compared to August mean discharges of the 1961 -1990 period (Ü 500 450 400 1» 350 ^300 2 250 O £ 200 150 100 50 0 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — BORL+FORMIN — GORNJA RADGONA 3 5 7 9 11 13 15 1 RADOVLJICA -MEDNO 19 21 23 25 27 29 31 -HRASTNIK -ČATEŽ I 200 180 |- -160: - -) 140 : e 120 KI 100 H RE 80 P 60 40 20 0 1- 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RAKOVEC -VELIKO SIRJE 16 14 12 10 8 RE 6 4 2 0 1 45 40 35 ^ 30 m 25 20 : - -15 : 10 5 0 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SUHA — PODBOČJE :1 1 1 r r" 1 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - ■ CERKVENIKOV MLIN Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek avgusta 2003 Figure 3.1.1. The August 2003 daily mean discharges of Slovenian rivers 35 3 5 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6,0 > 5,0 S O 4,0 H H 5,0 O O 4,0 H H fi v- f v — ✓ -/ t -40 -40 -V j A -60 -80 -80 4:39 17:40 4:58 18:13 5:13 19:01 5:04 22:16 0:06 13:04 0:43 13:13 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 7:52 19:00 8:13 19:39 8:36 20:16 9:01 20:55 9:28 21:33 9:55 22:10 10:25 22:48 1:15 13:36 1:42 14:01 2:10 14:31 2:37 15:03 3:04 15:34 3:34 16:07 4:04 16:42 80 10:52 23:25 11:21 60 60 40 / r ( > \ 20 / i 20 1 » 0 v V 11 / \ i / 1 ) £ / L i \ T* -20 1 \ / > / v ✓ / -40 \ A < -60 -80 -80 4:31 17:16 4:57 17:58 Slika 3.4.4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v septembru 2003 glede na srednje obdobne višine morja Figure 3.4.4. Prognostic sea levels in September 2003 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v juliju Temperatura morja je v mesecu juliju do zadnjega dela meseca z manjšimi nihanji enakomerno naraščala. V prvih 12 dneh se je temperatura zvišala za stopinjo. Sledila je enodnevna ohladitev, za njo pa spet ogrevanje do 23. julija, ko je bila dosežena najvišja temperatura v mesecu. V zadnjih nekaj dneh se je temperatura spustila s preko 28 °C na 21.5 °C (slika 3.4.5.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Najnižja temperatura morja je bila podobna srednji obdobni, srednja in najvišja obdobna pa sta bili višji od najvišje obdobne vrednosti. Največje je bilo odstopanje pri srednji mesečni temperaturi, več kot 3 °C (preglednica 3.4.2.). ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.4.5. Srednja dnevna temperatura zraka, temperatura morja ter sončno obsevanje v juliju 2003 Figure 3.4.5. Mean daily air temperature, sea temperature and sun insolation in July 2003 Preglednica 3.4.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v juliju 2003 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980-1989 (TMIN, TSR, TMAX) Table 3.4.2. Temperatures in July 2003 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10 - years period 19801989 (TMIN, TSR TMAX) TEMPERATURA MORJA/ SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper julii julii 2003 1980-89 min sr max °C °C °C °C Tmin 21,5 19,3 21,3 23,0 Tsr 27,0 22,7 23,8 24,6 Tmax 28,9 24,8 26,2 28,0 SUMMARY The sea levels in July were similar if compared with those of long term period. The sea temperature in general was extremely high, 3 to 4 °C higher than maximum of1980-89 period. The highest temperature 28.9 °C was measured on 23rdof July, the lowest temperature was similar to mean temperature of1980-89 period. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.5. Višine in temperature morja v avgustu 3.5. Sea levels and temperatures in August Mojca Robič Višine morja v avgustu Časovni potek sprememb višine morja. Gladina morja je bila ves mesec precej višja od predvidene. Odstopanje je bilo posebno veliko v zadnjih dneh avgusta (slika 3.4.2.). Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja višina morja 307 cm je bila zabeležena 31. avgusta ob 13:50 uri, kot posledica izredne vremenske situacije. Ob prehodu hladne fronta je zapihala izredno močna tramontana s sunki do 29 m/s, kar je povzročilo močno valovanje in veliko povišanje gladine morja. Na srečo ta pojav ni sovpadal s plimo, ki je nastopila 2-3 ure prej. Najnižja vrednost 166 cm je bila izmerjena 1. avgusta ob 5:10 uri (preglednica 3.4.2.). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja je bila 227,8 cm, to je dober cm višje od najvišje vrednosti za obdobje 1960-90. Tudi najnižja in najvišja mesečna vrednost sta presegli obdobni maksimum (preglednica 3.4.2.). Preglednica 3.5.1. Značilne mesečne vrednosti višin morja avgusta 2003 in v dolgoletnem obdobju Table 3.5.1. Characteristical sea levels of August 2003 and in the long term period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper avg.03 avg 1960 - 1990 min sr max cm cm 1 cm 1 cm SMV 227,8 202 1 214 I 226 NVVV 307 263 278 297 NNNV 166 110 1 134 1 154 A 141 153 II 144 H 143 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti/ The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month. A amplitude / the amplitude O -10 1 1 i i i i V — 1 1 1 i i i --- i i \/ ~ i L—/l / / -s. 1 1 1 1 V L,' —■ r-i i i K i I 1 1 1 i i i r i i i 1 1 N r - 1 1 1 i i i i i i 1 1 1 33 -10 =o O Slika 3.5.1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v avgustu 2003 od povprečne višine morja v obdobju 1958-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 3.5.1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in August 2003 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 ■Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov 40 30 20 10 0 0 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Hmer Ha -Hres Slika 3.5.2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja avgusta 2003. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 3.5.2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in August 2003 20 15 10 , 0 Vv dP Vs Slika 3.5.3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra in odkloni zračnega pritiska (dP) v avgustu 2003 Figure 3.5.3. Wind velocity Vv and direction Vs and air pressure deviations dP in August 2003 360 -20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 Predvidene višine morja v oktobru 2003 0:09 11:51 1:52 12:24 7:13 14:24 7:07 17:33 7:28 18:34 r= M — 7"N i ■ ZV 2 9 30 4 \ s-t i4 A 2 H3 r 4 L -t- Uff 1 5:18 18:52 4:37 21:22 10:40 23:46 12:45 0:34 13:19 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 7:48 19:16 8:10 19:49 8:30 20:21 8:49 20:51 9:09 21:21 9:27 21:49 9:43 22:19 f- § n A 5 a p § A 0 m 1 § 112 ti 1:04 13:49 1:31 14:15 1:55 14:42 2:19 15:06 2:40 15:30 3:01 15:52 3:25 16:16 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 10:01 22:49 10:19 23:21 10:36 0:00 10:49 1:10 10:58 10:25 6:40 16:40 0==: iS Si m a m § m- 3:48 16:40 4:10 17:06 4:33 17:36 4:49 18:13 4:46 19:57 22:48 13:28 23:48 6:45 17:58 7:01 18:45 7:22 19:25 7:49 20:07 8:19 20:46 8:46 21:25 9:16 22:04 13:00 0:27 13:16 0:58 13:40 1:30 14:10 2:01 14:42 2:33 15:13 3:04 15:46 9:48 22:46 10:18 23:33 10:48 0:40 11:15 3:45 11:37 jL h — f 4 t 3 3 TT trn 2 J 3:37 16:24 4:09 17:00 4:43 17:42 5:22 18:39 6:48 20:22 Slika 3.5.4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v oktobru 2003 glede na srednje obdobne višine morja Figure 3.5.4. Prognostic sea levels in October 2003 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v avgustu Za spreminjanje temperature morja v avgustu sta bili značilni dve veliki spremembi in vmesno stabilno obdobje. Ohladitev s konca meseca julija se je nadaljevala tudi v prvih dneh avgusta. Temperatura se je 2. v mesecu spustila najnižje, do 21.1°C. V nekaj dneh je nato spet narasla na okoli 28 °C in tako ostala večino meseca. V zadnji četrtini meseca se je morje ohladilo za dobrih 5 °C in se nato ni več ogrelo nad 26 °C (slika 3.4.5.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Najnižja temperatura morja je bila nizka, podobna najnižji obdobni, srednja in najvišja pa sta bili nekaj stopinj višji od najvišje obdobne vrednosti (preglednica 3.4.2.). ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.5.5. Srednja dnevna temperatura zraka, temperatura morja ter sončno obsevanje v avgustu 2003 Figure 3.5.5. Mean daily air temperature, sea temperature and sun isolation in August 2003 Preglednica 3.5.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v avgustu 2003 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980-1989 (TMIN, TSR, TMAX) Table 3.5.2. Temperatures in August 2003 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10 - years period 19801989 (TMIN, TSR TMAX) TEMPERATURA MORJA/ SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper avgust avgust 2003 1980-89 min sr max °C °C °C °C Tmin 21.1 21.2 22.3 23.0 Tsr 27.3 23.2 24.2 24.9 Tmax 29.0 25.0 26.2 27.2 SUMMARY The sea levels in July were higher if compared with those of long term period. On 31st of August the tramontana wind caused large waves and big rise of sea level (max. 307 cm). The sea temperature in general was extremely high, but with strong oscillation. 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula Onesnaženost zraka v avgustu je bila v glavnem nekoliko večja od julijske. Izjema je žveplov dioksid, ki ga je bilo zaradi remontnih del v TE Trbovlje in na 5. bloku TE Šoštanj v zraku skoraj povsod manj -zlasti še na vplivnem območju TE Trbovlje. Nadaljeval se je podoben tip vremena kot v juliju -stanovitna obdobja z visokimi temperaturami so občasno prekinjale lokalne nevihte. Zaradi vročine in še vedno močnega sonca ter povečini šibkih vetrov so bile še naprej izmerjene zelo visoke koncentracije ozona. Onesnaženost zraka z SO2 je bila nad dovoljeno mejo le v Krškem, ki je ob jasnih in mirnih nočeh pod vplivom emisije iz tovarne celuloze, ter na merilnih mestih v Šoštanju in na Velikem vrhu, ki sta pod vplivom emisije iz 100 metrskega dimnika TE Šoštanj. Delci PMi0 so presegli dovoljeno koncentracijo en dan na merilnem mestu v Mariboru. Koncentracije dušikovih oksidov in ogljikovega monoksida so bile nizke. Z avgustom 2003 začenjamo objavljati podatke z merilnega mesta Sv.Mohor nad Brestanico, ki deluje v okviru ekološkega informacijskega sistema plinske termoelektrarne Brestanica in opisuje kakovost zraka na neurbanem območju. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve: ANAS 1 ura Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB 1 ura Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1 ura ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1 ura ARSO ANAS EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško Analitično nadzorni alarmni sistem Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Merilne mreže: ANAS, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1. in 4.2. ter v preglednici 4.1.. Mesta v Zasavju so imela v avgustu čistejši zrak kot julija zaradi remonta TE Trbovlje. Koncentracije SO2 pa so se dvignile nad dopustno urno in mejno dnevno vrednost v dneh z mirnimi in jasnimi nočmi v Krškem, kjer sta bili izmerjeni najvišja povprečna urna in dnevna vrednost 785 oziroma 205 ^g/m3, ter ob jugozahodniku v Šoštanju, kjer sta bili ti vrednosti 1392 in 136 ^g/m3 dne 29.8. Poleg Šoštanja je bila onesnaženost zraka z SO2 na vplivnem območju TEŠ večja od dovoljene še na Velikem vrhu, kjer je bila najvišja urna koncentracija 1051, dnevna pa 210 ^g/m3 na dan 1.8., ko je pihal veter s smeri NNE in so delovali samo bloki TEŠ z nižjimi dimniki. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Koncentracije na merilnih mestih, na katere vpliva emisija iz TET, so bile zaradi rednega letnega remonta v elektrarni tokrat povsod pod dovoljenimi mejami. Dušikov dioksid Koncentracije NO2 so bile tako kot že ves čas povsod pod dopustnimi vrednostmi. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile izmerjene na urbanih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 4.3. in preglednica 4.2. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile več kot desetkrat nižje od dopustne vrednosti. Prikazane so v preglednici 4.3. Ozon Zaradi šibkih vetrov, visokih temperatur in še vedno visoke poti sonca ter s tem močnega sončnega obsevanja, ki je pogoj za potek fotokemičnih reakcij, so koncentracije ozona tudi v avgustu povsod presegle 8-urno mejno, marsikje pa tudi urno opozorilno vrednost. Le-ta je bila tako kot v juliju daleč največkrat prekoračena v Novi Gorici. Visoke koncentracije v Novi Gorici se pojavljajo zlasti ob šibkih zahodnih vetrovih. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4.4. in preglednica 4.4. Delci PMm Skupnih lebdečih delcev in delcev PM10 je bilo v zraku malo več kot prejšnji mesec. Koncentracije so presegle dovoljeno mejo le en dan na prometni lokaciji v Mariboru. Prikazane so na sliki 4.5. in 4.6. ter v preglednici 4.5. Izrazito znižanje koncentracij je nastopilo 15. in 16. 8. ter 30. in 31.8. ob močnejših frontalnih padavinah. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah / legend to tables: % pod odstotek upoštevanih podatkov / percentage of valid data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maks maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 min najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od aprila do septembra. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U - urbano, N - neurbano / area: U - urban, N - non-urban mob mobilna postaja / mobile station * manj kot 75% veljavnih meritev; informativni podatek / less than 75% data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m3 za leto 2003: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2003: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / vear SO2 410 (DV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 240 (D V)2 400 (AV) 54 (DV) CO 14 (D V) (mg/m3) Benzen 8,5 (D V) O3 180(OV), 240(AV), AOT40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 60 (DV)4 43 (D V) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za avgust 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in August 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >DV >DV Zod 1.jan. >AV maks >MV >MV Zod 1.jan. LJUBLJANA Bež. 95 7 26 0 0 0 12 0 0 MARIBOR 88 5 23 0 0 0 13 0 0 CELJE 96 4 48 0 0 0 9 0 0 ANAS TRBOVLJE 95 8 172 0 10 0 25 0 0 HRASTNIK 94 3 58 0 3 0 9 0 0 ZAGORJE 96 5 38 0 9 0 10 0 1 MURSKA S. Rakičan 85 6 15 0 0 0 8 0 0 NOVA GORICA 91 10 131 0 0 0 23 0 0 SKUPAJ ANAS 6 172 0 22 0 25 0 1 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE 91 3 23 0 0 0 7 0 0 EIS CELJE EIS CELJE 98 2 27 0 0 0 4 0 0 EIS KRŠKO KRŠKO 96 84 785 24 99 0 205 7 29 ŠOŠTANJ 97 30 1392 7 54 0 136 1 6 TOPOLŠICA 99 29 405 0 4 0 75 0 0 VELIKI VRH 99 59 1051 25 132 0 210 2 16 EIS TEŠ ZAVODNJE 95 16 361 0 10 0 62 0 1 VELENJE 100 3 131 0 0 0 10 0 0 GRAŠKA GORA 95 15 242 0 2 0 49 0 0 PESJE 99 18 229 0 1 0 32 0 0 ŠKALE - Mob 98 9 207 0 0 0 41 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 22 1392 32 203 0 210 3 23 KOVK 92 3 90 0 130 0 9 0 23 EIS TET DOBOVEC 99 3 158 0 89 0 8 0 10 KUM 85 6 29 0 12 0 14 0 0 RAVENSKA VAS 99 14 203 0 100 0 37 0 32 SKUPAJ EIS TET 7 203 0 331 0 37 0 65 EIS TEB SV:MOHOR 91 9 138 0 0 18 0 Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za avgust 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in August 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp maks >DV >DV Zod 1.jan. >AV ANAS LJUBLJANA Bež. U 95 25 85 0 0 0 MARIBOR U 91 28 90 0 0 0 CELJE U 95 20 102 0 0 0 TRBOVLJE U 96 32 77 0 0 0 MURSKA S. Rakičan N 93 13 56 0 0 0 NOVA GORICA U 96 19 68 0 0 0 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 91 3 23 0 0 0 EIS CELJE EIS CELJE U 90 14 46 0 0 0 EIS TEŠ ZAVODNJE N 95 4 67 0 0 0 SKALE - Mob N 99 5 82 0 0 0 EIS TET KOVK N 95 1 19 0 0 0 EIS TEB SV:MOHOR N 91 4 35 0 0 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.3. Koncentracije CO v mg/m3 za avgust 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of CO in mg/m3 in August 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV ANAS LJUBLJANA Bež. 94 0.5 0.9 0 MARIBOR 91 0.5 1 0 CELJE 96 0.3 0.6 0 NOVA GORICA 89 0.4 1.1 0 EIS CELJE EIS CELJE * 61 0.1 1.3 0 Preglednica 4.4. Koncentracije O3 za avgust 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of O3 in August 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp Maks >OV >AV A0T40 Maks maks>CV >CV Zod 1.jan. ANAS KRVAVEC N 97 136 182 3 0 77479 174 29 131 ISKRBA N 91 78 210 9 0 61283 194 25 90 LJUBLJANA Bež. U 95 82 196 11 0 52774 173 23 77 MARIBOR U 91 77 160 0 0 21607 146 9 19 CELJE U 96 85 189 1 0 52362 170 24 76 TRBOVLJE U 96 73 193 4 0 38316 164 20 63 HRASTNIK U 94 72 169 0 0 40497 157 18 61 ZAGORJE U 96 64 175 0 0 28542 149 15 36 NOVA GORICA U 96 96 204 36 0 67487 193 25 97 MURSKA S. Rakičan N 96 87 202 5 0 60516 190 26 95 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 91 100 175 0 0 44461 161 18 60 MO MARIBOR MARIBOR Pohorje N 100 122 179 0 0 63533 169 26 78 EIS TES ZAVODNJE N 95 110 173 0 0 56603 156 22 95 VELENJE U 99 86 191 4 0 64566 172 23 104 EIS TET KOVK N 97 124 185 6 0 77687 181 29 128 EIS TEB SV:MOHOR N 82 120 197 13 0 184 28 Preglednica 4.5. Koncentracije delcev PM10 za avgust 2003, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in August 2003, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV >DV Zod 1.jan. ANAS LJUBLJANA Bež. 85 31 47 0 22 MARIBOR 95 36 75 1 46 CELJE 100 33 58 0 38 TRBOVLJE 99 28 39 0 42 ZAGORJE 100 32 44 0 33 MURSKA S.- Rakičan 99 26 38 0 27 NOVA GORICA 100 29 41 0 2 MO MARIBOR MO MARIBOR 90 24 37 0 14 EIS CELJE EIS CELJE 77 35 59 0 24 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE (sld) 87 23 32 0 0 EIS TES PESJE (sld) 98 23 32 0 2 SKALE-mob. (sld) 97 22 33 0 0 EIS TET PRAPRETNO (sld)* 41 28 44 0 3 sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljublj ana Bež Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorje Murska S.Rakičan Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje Krško Šoštanj Topolšic a Veliki vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesj e Škale mob. Kovk Dobove c Kum Ravenska vas Sv.Mohor □ cp(^g/m3) □ DV-1ura(št.primerov) H MV-24ur(št.primerov) Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v avgustu 2003 Figure 4.1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in August 2003 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 ^^^^»Lj ublj ana Bež Maribor -Celje Zagorj e • Trbovlj e Hrastnik • Šoštanj Murska S.Rakičan Krško ♦ Nova Gorica Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m ) v avgustu 2003 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in August 2003 (MV- 24-hour limit value) 0 100 120 140 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje* Murska S. Rakičan Vnaj narj e Zavodnj e Skale mob. Kovk Sv.Mohor 0 10 20 30 40 50 60 70 □ cp(^g/m3) ■ DV-1 ura(št.primerov) Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v avgustu 2003 Figure 4.3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in August 2003 Ljublj ana Bež. Maribor Celje Velenj e Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Nova Gorica Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Pohorj e Krvavec Iskrba Zavodnj e Kovk Sv.Mohor 0 20 40 60 80 100 120 140 □ Cp(^g/m3) □ CV-8ur(št.primerov) n OV-1ura(št.primerov) Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v avgustu 2003 Figure 4.4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in August 2003 1 1 URBANO • 1 1 1 -1-1 1 1 1 1 1 1 1 ---1 1 1 1 1 1 _1 1 1 -1-1-1- - , 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 — 1 1 1 1 1 1 1 □ 1 1 1 1 1 1 1 1 NEURBANO Urbano neurbano 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lj ublj ana Bež. i ' lil Maribor j 1 MO Maribor i > l l l l Celje I iii EIS Celje i 1 i i Trbovlje I l l l l Zagorje i —1 i i Murska S. Rakičan —^ l l l l Nova Gorica i 1 i i i 0 10 20 30 40 50 60 70 80 □ cp(^g/m3) ■ DV-24ur(št.primerov) Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti delcev PM10 v avgustu 2003 Figure 4.5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in August 2003 130 120110 10090- 6 80 Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|g/m3) v avgustu 2003 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in August 2003 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY Air pollution in August was mainly a bit higher than in July except SO2, which decreased - especially in places around Trbovlje - due to regular maintaining work in Trbovlje Power Plant and partly in Šoštanj Power Plant.. Similar type of weather as in July continued in August. Stable situations with very high temperatures were occasionally and locally interrupted by thunderstorms. Due to weak winds, excessive heat, and still strong sunshine, very high ozone concentrations continued. SO2 pollution was above the allowed values at Krško site, which is influenced by emission from the nearby paper mill factory during calm and clear nights, at Šoštanj site, which is directly influenced by emission from lower stacks of Šoštanj Power Plant, and at Veliki vrh.Pollution with suspended particles was above the allowed value one day in Maribor while nitrogen dioxide and carbon monoxide remained below the allowed values. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5. KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER AT AUTOMATIC STATIONS Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah smo v mesecu avgustu spremljali kakovost Save v Mednem, v Hrastniku in v Jesenicah na Dolenjskem, kakovost Savinje v Medlogu in v Velikem Širju ter kakovost podzemne vode na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu . Vse merilne postaje so opremljene z merilniki za kontinuirno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. Merilni postaji na površinskih vodotokih v Mednem in Medlogu, kjer površinska voda infiltrira v podtalnico sta dodatno opremljeni z merilniki za merjenje celotnega organskega ogljika (TOC). Na Savi v Jesenicah na Dolenjskem, ki je meddržavni profil s Hrvaško in hkrati tudi postaja v mednarodni monitoring mreži v okviru Donavske konvencije, je postaja poleg merilnika celotnega organskega ogljika dodatno opremljena še z merilnikom vsebnosti orto fosfata. Merilni postaji na podtalnici na Ljubljanskem polju v Hrastju in v Spodnji Savinjski dolini v Levcu, kjer so se v okviru državnega monitoringa pokazali problemi s kakovostjo vode, sta dodatno opremljeni z merilniki za neprekinjeno merjenje vsebnosti nitrata. Meritve osnovnih fizikalnih parametrov (temperatura vode, električna prevodnost (20 °C), pH in raztopljeni kisik) potekajo neprekinjeno v pretočni posodi na avtomatski merilni postaji. Iz pretočne posode poteka kontinuirno doziranje vzorcev na on - line analizatorje TOC, orto fosfata in nitrata. Avtomatske postaje na Savi v Mednem, na Savi v Hrastniku, na Savinji v Medlogu, na podtalnici v Spodnje Savinjski dolini v Levcu in na podtalnici na Ljubljanskem polju v Hrastju so v avgustu obratovale brez večjih izpadov. Zaradi okvar on - line merilnikov v avgustu ne prikazujemo meritev TOC za Savo v Mednem in Savinjo v Medlogu, manjka pa tudi del meritev vsebnosti nitratov na avtomatskih merilnih postajah v Levcu (11.-31.8.) in Hrastju (17.-21.8.). Zaradi nizkih vodostajev Save v Jesenicah na Dolenjskem in Savinje v Velikem Sirju sta bili glavni črpalki ves avgust izključeni zato nimamo rezultatov kontinuirnih meritev kakovosti vode. V avgustu so bili vodostaji rek še vedno nizki. Rezultati meritev osnovnih fizikalnih parametrov na avtomatskih merilnih postajah na rekah tako ne kažejo bistvenih odstopanj stanja glede na vrednosti izmerjene v juliju. Manjšemu porastu vodostajev rek ob koncu meseca avgusta so sledile rahle spremembe vrednosti merjenih fizikalnih parametrov, predvsem znižanje električne prevodnosti in vsebnosti raztopljenega kisika. Ob rahlem dvigovanju gladine podzemne vode na avtomatskih postajah Ljubljansko polje Hrastje in Sp. Savinjska dolina Levec ni bilo zaznati bistvenih sprememb v merjenih vrednostih osnovnih fizikalnih parametrov in vsebnosti nitratov. Rezultati kontinuirnih meritev na avtomatskih merilnih postajah Sava Medno, Sava Hrastnik, Savinja Medlog, Spodnje Savinjska dolina Levec in Ljubljansko polje Hrastje so za mesec avgust prikazani na slikah 5.1.-5.12. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo |_pH " Raztopljeni kisik — — — Vodostaj Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v avgustu 2003 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in August 2003 Električna prevodnost_____Vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v avgustu 2003 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in August 2003 pH -Raztopljeni kisik____Vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v avgustu 2003 Figure 5.3. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Hrastnik in August 2003 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Električna prevodnost — — — Vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v avgustu 2003 Figure 5.4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in August 2003 |_pH " Raztopljeni kisik — — — Vodostaj Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Medlog v avgustu 2003 Figure 5.5. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Savinja Medlog in August 2003 |__~ Električna prevodnost_— — — Vodostaj_| Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Medlog v avgustu 2003 Figure 5.6. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Medlog in August 2003 65 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8,0 7,8 7,6 3" 7,4 tg E 1 7,2 7,0 d f 6,8 I £6,6 a 6,4 6,2 6,0 / / / /__/ s" f .__s —✓ 228 ji S E w H 2 - 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 Slika 7.5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav avgusta 2003 Figure 7.5. Average daily concentration of Grass (Poaceae) pollen, August 2003 23 25 27 29 31 14 12 10 £ Pi 8 2 1 3 5 7 9 11 13 15 17 Slika 7.6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca avgusta 2003 Figure 7.6. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, August 2003 19 21 23 25 27 29 31 Cvetni prah hmelja je bil v zraku ves mesec, najvišja koncentracija je bila v zraku v prvi polovici meseca in se je po 17. avgustu znižala, medtem ko je bila v Kopru ves čas nizka (slika 7.8.). N O J £ w H 70 60 50 40 30 20 10 I | Koper | | Ljubljana I | Maribor HMELJ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7.7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hmelja avgusta 2003 Figure 7.7. Average daily concentration of Hop (Humulus) pollen, August 2003 8 6 4 6 4 0 0 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7.8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu metlikovk in ščirovk avgusta 2003 Figure 7.8. Average daily concentration of Goosefoot and Amarenth family (Chenopodiaceae/Amaranthaceae) pollen, August 2003 SUMMARY The pollen measurement has been performed on four sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, at the North Mediterranean coast in Koper, in Hrase, the upper part of larger Ljubljana's basin and in Maribor. In this article we presented the daily pollen counts of the most abundant airborne pollen types measured in Ljubljana, Koper and in Maribor. The presentation listed the plant taxa as follows: Ragweed, Mugwort, Nettle family, Grass, Hop, Plantain, Goosefoot and Amaranth family. 77