St. IS Uni mtaa i km rmi oran m u m V Trstu, v mdtl!o 21.januarja 1923. Posamezna sievinca 20 cent. Letnik XLVin bhsji, izvzemM poudeljek. vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica av. Frauttika ▲sllkega IL 30, L nadstropje Dopisi nsj.se pošiljajo uredništva. Ne rankirans plimi u nc sprejemcjo, rokopis! ss n Anton Oerbec — Lastnik t.* r ib sa mete L 7 —, 3 r^ecc 2a Inozemstvo mesečno 4 vt Izdajatelj to odgovorni *- t. Tis!: tiskarne Edf~ - Mu L 3? 3 ^ DINOST Posamezne Številke v Trstu ln okolici po 20 cent. — Oglasi se isćunajo v firokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov . pa tudi v bližnjem Egiptu, dalje pa si beče Anglja tudi v bodoče zagotoviti, ključ za črnomorska vrata, da bi "tako držala v gospodarski odv isnosti Rusijo. To je bilo torej v glavnem politično ozadje vsah pogajanj, ki sc niso še zaključ la in se najbrže ludi ne bodo tako kmalu. Dcsegel se je siccr nekakšen sporazum v nekaterih spornih točkah, toda na splošno je vpraiarej med Turčijo in Zapadom še vedno odprto- Poleg tega političnega ozadja pa je še gospodarsko vpraranje ■eno, ki se t«e Mossula- Preti načrtu in volji Angležev se je na lausanriski konferenci sprožilo to vprašanje, ker so Turki zahteval zase vilajet Mossul, ki leži med Bagdadom in Perzijo ter ga namaka reka Tigris. Ta starodavna kulturna dežela je v zadnjem času zadcbila zopet vel k pomen, odkar je bila napravljena bagdadska železnica in odkar so se tam odkrili bogati petrolejski vrelci. In ravno t* petrolejski vrelci sc tisto sporno jabolko med Turčijo in Anglijo. V teh vrelcih leži ogromno bogatstvo, ki ga danes izčrpujejo kapital'sti zapadnih vlasti in Združenih držav. Svoj čas so se Italija, Francija in Amerika sporazumeli glede skupnega 'zkori^čanja omenjenih vrelcev. Petrolejske družbe so silno zainteresirane na rešitvi tega vprašanja, kar je razvidno tudi iz dejstva, da so poslale svoje zastopnike na lausannsko konterenco. Svoj čas sok že vršila privatna pogajanja med angleškim in turškimi zastopniki glede pe-trolejsk h vrelcev v Mossulu. Zdi se, da so btli Angleži pripravljeni priznati turško suverenost nad pokrajino ped pogojem, če n b:. se hotela angorska vlada pogodbeno navezati, da prepusti sledečim družbam okoriščanje petrolejskih \relcev: RoyaI Dutch Company, Anglo-Persian Company hi tudi nekaterim francoskim kapitalislič-rhn družbam. Toda ta pogajanja so se razbila. Turki zahtevajo Mossul, dasi je prebi-\ alstvo kurdistanko. A.ngieži so na lau-sannski konferenci predložili dve sporne- vprašanje niči- V prvi spomenici so predlagali, naj bi se mossulski okraj razdelil v tri gospodarska okrožja. Turki so odgovorili na to spomenico, da tvori Mossul v narodnem, zemljepisnem, etnografskem in gospodarskem oziru turško pokrajno. Seveda so šli vedno z vidika, da so Kurdi Turki. Nato je Lord Curzon predložil drugo angleško spomenico, ki je bzU m.m- ne b- sme,e dvzeti nikake ^0ve prisflne etr^Kcmu predsedniku tozadevno poročilo, na ,___ r__- / podlagi katerega je vodstvo fašisiovsk* stranke I P?« hTe/ vsestrai^kega prevdarka. Zatr- PcsUnec Gin nt a pozvan na dvoboj od posL De Vecchija. RIM, 20. Minifctr&ki predsednik Mu«solini je vsled nedavnih krvavih dogodkov v Turinu poveril — kakor znano — poslancu Giunti Ekk-niio razpustiti t urinski fasjo. Poslanec De Vecchf, ki igra v turinskem fašju eno glavnih vlcjJ, je protestiral na zadnjasn sestanku fa-sistovskega sveta proti t^inu ukrepu, toda fa-sistovska avet je ukrep patrdil. Ker je posL Giunta baje pravil v družbi prijateljev o delovanju De Vecchija v vodstvu fašistovskega gibanja v Turinu, ga je De Vecchi pozva4 na dvoboj. f antastične vesti o izkrcanju ruske vojske T vzhoda! Tracfli. RIM. 20. Neka, sicer drugače precej zanesljiva agencija je objavila pred nekoliko dnevi N'suzacionalao vest o izkrcanju ruske vojske v v vzhodni Traciji. To vest so, seveda, posneli vsi italijanski listi in so na podlagi nje tudi že objavlja U obširne članke, v katerih so znali pripovedovati podrobnosti o ruskih in turskih načrtih za pohod na Balkan. Seveda r- rv »n Lr ahAMA -__1 * « _____ *_ juje se, da je blo italijansko stališče sporočeno včeraj popoldne angleški vla-M, tc da sodi se, da Anglija ne bo izpremenila stališča, ki ga fe zavzemala do sedaj. LONDON. 20. Reuterjeva agene ja poroča, da je italijanska vlada izročHa pri francoski in angleški vlad" noto, v kateri se naglaša, da je sedanj* položaj v ruhrski kotlini poln nevarnosti. Jugoslavija KEDAJ BO SPORAZUM Z ITALIJO? LJUBLJANA 20. Današnji »Slovenski narod* poroča iz Bel^rada: Pod predsedstvom dr. Rybafa je bila včeraj ▼ zunanjem minis.r-stm daljša konferenca« ki j je nadaljevala raz- _____________ _______pravo o izvrfitvi saatmnrgeritskih konvene j. se je končno izkazalo, da je vest povsetn iz- i Obstojajo še vedno (tilerenče glede sodstva in mišljena — in človek s« res mora čuditi, da t trgovine, kakor tndi glede vprašanja financ in so ji mogli verjeti celo resni listi« ki imajo | vprašanja' narodnih manjšin. —^ Toda z ozirom celo svoje posebne _poročevalc«> v Carigradu na to, da jngctflovenske manjšine ▼ Italiji ni- •n drugih krajih na Balkanu 1 — Tako je tudi ian^šl^ena vest o zbiranju ogromne ruske vojsko v Odesi Tudi vlada je postala pozorna na razne vesti« ki mečejo razne agencije v 7aAn.HU časih majo ni kakih garancij za mirni razvoj na gospodarskem in kulturnem polju, da jim n*so dane garancije t pravosodju, je potrebno, da odide posebna delegacija ▼ Rim. Id naj razln-stri medsebome diference. Ta ima odpotovati tekom 1«. dni. Pričakn-lejo, da bodo odstranjena vsa nesoglasja in da se končno vendar enkrat doseže prijateljski sporazum z Italijo, kar je t iateacijah Musso-linijeve politike. Razmerje do Madžarske, Avstrije in Bolgarske BELGRAD, 20. Tekom zadnjih dni so se odigrali zunanjepolitični dogodki, ki z vso napetostjo zanimajo naše vodilne kroge, kakor tudi- vso javnost. Dogodili so se dogodki, v katerih je Jugoslavija selo angažirana. Glede dogodkov na Madžarskem smo že včeraj poročali ter omenjali konferenco budimpeštan-skega poslanika Milojeviča. Ta je tudi včeraj konferiral z zunanjim ministrom. Na poziv vlade je prispel v Belgrad tudi dunajski poslanik Tihomir Popovič, da poda poročilo os razmerah in stanju avstrijske republike. V prvi vrsti je Tihomir Popov iĆ- podal zunanjemu ministru pojasnila glede obiska avstrijskega kancelarja dr. Seipla v Belgradu. Kakor znano, je avstrnska vlada izrazila željo za obisk. Jugoslovanska vlada, razm o tavajoč razmerje med Avstrijo in Madžarsko, smatra za umestno, da pride kancelar dr. Seipel v Belgrad. Program obiska pa še ni definitivno določen. Gotovo je, da se tak obisk izvrši, ker je potrebno, da se vzpostavijo med Jugoslavijo Sn Avstrijo,.normalni, iskreni in dobri odnošaji. Potrebni je, da se rešijo nekatera viseča gospodarsko-poKtiČna vprašanja, pa tudi nekatera ostala kulturra in prometna vprašanja. Jtzgoslovcnska vlada bo na konferenci z avstrijskim kancelar? cm dr. Seiplom in avstrijskim zunanjim ministrom dr. G riinbergerpolagala velik interes tudi na to, da se končnoveljavno uredi vprašanje študija jugoelovenskih di;akov na avstrijskih univerzah. Znano je, da univerzitetne oblasti na Dunaju in drugod določajo dijakom velikanske kole£nme in druge- takse; po drugi strani pa avstrijske univerzo tudi zelo ovirajo jii gosiovenskim dijakom študij in je dijakom zelo otežkočeno redno itt uspešno dokončati že pred vojno započete študije na teh univerzah. Ju^oslovenska vlada bo zahtevala,^ da se dajo od avstrijske vlade garancije, ki bodo omogočata dovršite v započetih št udi % Razmerje napram Bolgarski je nenadoma Dostalo nekoliko zatemnjeno. Tekom včerajšnjega dneva so prispela v Belgrad poročila o velikem krvoprelitju in požigu, ki so *?a izvršile makedonsko-botearske avtonomistične čete na Ovčjem polju. Dne 16. in 17 t m. so makedonski komitaši vpadli na jugoslovansko ozemlje pod vodstvom glasovitega. čei^Ska ToA-^ra Aleksandrova. Napadle so selo Ka-dHfalk, kWr so naseljeni izkliučno marliivi kolonisti. Makedonci so selo zažtfali ter ubili 20 oieb, a mnogo uh rarilL Požgali so tu^t sela Sv. Nikola ob bolgarski meji ter odvedli s seboj 50 oseb. Ta poročila so belgrajsko javnost zalo vznemirila. Ministrski oredsednik Nikola Pašič je imel tekem včerajšnjega dneva z zunaniim ministrom in estalimi .- 'nistri daljša posve>nva-n:a, kaj je potrebno ukreniti, da se južni .kraU končno za vedno zavarujejo pred vpadi in masakri makedonskih četnikov. Splošno prevladuje prer-ričame, da je tudi dolžnost br-1-tfarske vlade ukrotiti komitaše in preprečiti vs*ko riih akcijo. Jujjoslovenska vlada i«* v SDlošnem pripravljena storiti odločne odredbo za varstvo orebivalstva. Glede načina obstojate dve možnosti: 11 da jugoslovenska vlada s privođenjem Bolgarske okupira ob bolgarski roeji del bolgarskega ozemlja, ki |e znan kod gnezdo makedonskih komitašev; 2) da z močnim vojaškim kontingentom popolnoma zasede in zapre vso mejo napram Bolgarski. V političnih krogih se je snoči raznesla vest, da namerava vlada odposlati v Sofijo (Slede makedonskih komita še v ultimativro noto. Po poročilu listov }e v resnici pričakovati, da stori vlada tekom današnjega ali jutri sn:cga dneva primerne korake pri sofi;ski vladi. Vlada je da£e sklenHa na sinoćnji seji ministrskega »veta, da notificira poročilo o vpadu makedonskih čet vsem državam. PasLćeva skrb BELGRAD, 19. Sper med Stojancm Prof čem m Pašićem povzroča glavnemu odbora radikalne stranke velike skrbi. Glavni odbor je imel danes sejo, na kal eri je ponovno razpravljal o sporu. Sklenili so, da bo te dni odpotoval Nikola Pašič v Skoplje, kjer bo imel već konferenc, da pobije agitae'jo Stojana Protiča in dr. Ivanića, ki se še vedno nahaja v južni Srbiji. Istočasno se je v predsedstvu vlade vršila konferenca radikalnih ministrov, na kateri so razpravljali o voHnera proglasu radikalne stranke. Ni še gotovo, kakšen bo proglas, ali bo odgovarjal na proglas demokratske stranke, ali pa bo Stojanu Pr r. Liču, vendar je prevladovalo mnenje, da v proglasu ne bodo odgovarjali na demokratski proglas, marveč da bo proglas hud nupad na Stojana Protiča. Poaadbe dobrovoljcev BELGRAD, 20. Glavna odbora demo. kratske in radikalne stranke sta prejela ponudbo od zveze dobrovoljcev in invalT-dov iz Vojvodine, v kateri zahtevajo v vsakem volilnem okrožju po enega kandidata in namestnika v enem volilnem okraju. Ako dobrovoijski kandidat ne bi bfl izvoljen, zahtevajo, da se eventueiua ostavka kakega kandidata v drugem volilnem okraju reši v njihovo korist. Gotovo je, da niti demokratska niti radikalna stranka ne bo sprejela te porrudbe - Posredovanje Fabfanfi ca t Belgradu BELGRAD, 19. Včeraj je prišel v Belgrad bivši komunistični poslanec Fabjančrč. Zglasil se je pri notranjem ministru, kateremu je razložil namen sestanka 21. L m. v Ljublajni, na katerem se bo razpravljalo o ustanovitvi nove proletarske stranke. Fabjančič je izjavfl, da slovenski komunist^ nimajo nič skupnega s srbskimi komunisti in da so že davno izstopili! iz stranke. Prosil je ministra, naj dovoli ustanovitev stranke. ki hi i»oW «0r demokratov kandidi- rala tudi komuniste. Notranji minister je izjavil, da se bo striktno držal zakona o zaščiti države. Izgleda tedaj, da se tudi v Sloveniji ne bo smela ustanoviti proletar-&ka stranka. Soc aldemokratični kongres v Belgradu BELGRAD, 19- Danes se je pričel kongres socialnodemokratrčne stranke, katerega se udeležuje ckoli 80 delegatov iz cele države. Kongres je otvoril Vitomir Korač, ki je v daljšem govoru razložil cilj kongresa, namreč, da se ujediu jo vsi delavci v eni soc. demokratski stranki. Delegati so se razdelili v sekcije za vse pokrajine. Popoldne so se sestali člani sekcij, da razpravljajo o razmerah v posameznih pokrajinah. Ker rad' zamude brzovlaka še niso došli vsi delegat?, so se razprave odgodile na jutri Iz Slovenije se kongresa udeležujeta; dr. Kortm in Kopač. Dr. šusteršičeva pogajanja z radikalcL BELGRAD, 19. Tu biva že nekaj dni dr. Šušteršič, ki se pogaja z radikalci, ali naj nastopi pri volitvah v Sloveriji skupno z radi-kalsko stranko ali samostojno. Po dosedanjih vesteh bo nastopil s samostojno listo, in sicer samo na bivšem Kranjskem. Dr. Šušteršič bo začet v kratkem izdajati svoj list. Božidar Sever izpuščen. BELGRAC«, 19. Včeraj je došla v Belgrad brzojavka, da jo Božidar Sever izpuščen iz .ječe in da se nahaja v zasebnem sanatoriju. tehoslovaSka Baeran obsojen na Štiri leta PRAGA, 19. Dr. Baeran je bil danes zaradi veleizdaje obsojen na št'sri leta težke ječe, Schvvabe pa na tri leta. Paeran izgubi tudi doktorsko čast, poslanički mandat m penz'jo kot državni uradnik. Poljska Poljsko pojasnilo glede prisotnosti poljske topničarke pred Mcmelom RIM, 20. Z ozirom na prihod po*jske vojne ladje v memelsko luko javlja poljsko poslaništvo: Topničarlca «Pil sudski» je bila dana od poljske vlade na razpelago vsled pismene zahteve predsednika poslaničke konference v Parizu za prevoz polkovnika Troussona, poveljnika medtzavezn ške vojske v Memelu, iz Gdanske.ga v Memel- Ni torej točno tolmačiti prisotnost te ladje v omenjeni luki kot poljsko vtikanje v me-melske zadeve, katerih reševanje gre izključno le zavez n'šlcim državam. Bolgarska Spopad ob Mar ci CARIGRAD, 19. Agencija Havas poroča: Grške predstraže so se nastanile na desnem bregu Marice. Pri Ypsali se je vršilo močno streljanje med grškimi vejak' in turškimi orožniki, pri čemer je bil en turšk* civ'ist ub't. Grki so streljali na turške kmete pri Budžaku- Frandla. PpHbou zopet izvcijen za pitedssdnka odškodninske kosrsije — Njegove izjave o francoskih zahtevah PARIZ, 20. G. Barthou je imel danes v krožku za predavanja govor, v katerem je d kazoval slabo voljo Neme je v vprašanju ^-IMc-lnin. Poudarjal je, da se je Nemčija, ki razume samo dejanja, prvič vklonila ob priliki zasedbe Du^burga in Dusseldorffa, ko je obljubila, da bo poskrbela za razorožitev in obsoditev krivcev. Govoreč o vprašanju odškodnin posebej, je Barthou poudaril krivičnost nesoraz-ir eraosti v žrtvah Francije, k* je plačala kot predujme 98 mifcjard in Nemčijo, ki je v istem času plačala samo- 12 miljard- Spričo takega stanja je bilo Franciji nemogoče I slediti angleški poli tiki. Eartl^cns je nato I pre^l na razlaganje pravne podlage zavez-|mx.ksh ukrepov in jc opozoril na dejstvo^ I da se Nemčija vedno sklicuje na versail-lesko pogodbo, čeravno jo krši že tri leta. M* nočemo smrti in pcgube Nemč je — je zaključil Barthou — toda Francija mora biti plaćana, da more živeli. Zahtevamo* sa-m'), da se izvrši pogodba, ki je naredila konec vojni, pripravljeni in izzvani od Nsfmčije. Na včerajšnji seji odškodninske komisije je bil Esrthou zopet izvoljen za njenega prevodnika. Italijanski dokgat Salvagc Ra«sgi je bil zvo-ljen za podpredsednika. Po njunih zahvalnih govorih je komisija razpravljala o vprašanju odškodnine, ki jo je nemška vlada plačala nensrk'm ladje-delcem in je poverila garancijskemu odboru. protest proti postopanju nemrke vla-■de, k', je plačala na račun te odškodnine 20 miljfrd mark. ne da bi bUa s tem obvestila odškodninsko komisijo. Komisija si je pridržala odločitev o tem, aH je Nemčija u-pravčena na ta izplačila ali ne. Ruhrska kotlina Skrajno napet položaj ▼ If ^rski kotlini — Francoski pri* sk vedj: o večji — Številne aretacije — Zapretje bank — Odpor nemškega prebivalstva — Protestna nota nem. Ške vlade BERLIN, 20. Vesti iz zasedenega ruhr-skega ozemlja so vedno bolj razburljive. Francija je dala svojim vojaškim obiastvom polnomoč, da smejo delati, ksvr hočejo. Francosko-belgijska vojaška cblastva postopajo z vedno večjo brezobzirnostjo proti nemškim industraloem in nemškemu delavstvu. Industrialci, kateri so odkazali odeoršemo francoskim ukazom, so bili pozvani pred vojaško sodišče. Prišlo j'h je 5, dočim so 4, med njimi — kakevr znano tudi znani'Thyssen ostali doma. Predsednik sodišča*jim je sporočil, da se je začela pro£ nj'm razprava zaradi nepokorščine zased, benim obiastvom. Industrialci so izjavili, da so pripravljeni prevzeti odgovornost zc svoje postopanje. Ponovili so izjavo, da ioigujejo pokorščino — le nemškim zakonom. Predsedn k sodišča jim je nato sporočil, da za sedaj ne bodo aretirani, da pa morajo ostati na rarpolago francoskim o-blastvom. Vsi dcbavljalci premoga so dobili ukaz, da morajo ostati dan in noč v svojih hišah na razpolago okupacijsk'ir obiastvom. Kakih 12 ravnateljev rudnikov je bilo aretiranih. Zapretje bank je povzročilo silno panike med ljudstvom, posebno med delavstvom ki čaka na mezdo. Položaj na zasedenem ozemlju; je vedno bolj vznemirljiv, kajti tudi med delavstvom je ogorčenje vedno večje. Francosko vojaštvo je zasedlo dr, žavne rudnike v Essenu in razpršilo s sHo delavstvo, ki je sklenilo, da se ne vrne na delo, dokler vojaki ne zapuste rudnikov. Nemška vlada tudi ne kaže, da bo v p o gnila tilnik pred Francijo. Industrialcem na zasedenem ozemlju je b lo sporočeno, da jtm bo zaplenjeno privatno imetje v Nemčiji, če bodo nadaljevali pogajanja z okupacijskimi oblast vi. Uradniki in delavci pri državnih železnicah na zasedenem ozemlju so dcbHi ukaz, naj nikakor ne po. magajo pri nikakem delu, ki je v zvezi s prevažanjem premoga v Francijo ali Bel. gijo. Predsednik železniškega ravnatelj, stva v Essenu je izjavil, da se ne bo pokori ukazu okupacijskih oblastev, da ni; prevzame vodstvo železniškega prometa za prevažanje premoga v Francijo in Bel. gijo. Minister vnanjŽb stvari Rosenberg je iz. javil, da bo nemška vlada neomajno vztrajala na stališču, ki ga je obrazložil kance* lar Cuno v državnem zboru in k' ga je državni zber odobri!. Franciji in Belgiji se bo posrečilo, da dobita le majhen del premoga, ki jima ga je doslej Nemčija dobavljala prostovoljno in zastonj. Gro:/nia z zasedbe rudn'kov je prazna- Rudniki brez delavcev, ki nočejo- delati, so mrtve luknje. Nemški narod se zaveda žrtev, ki ga čakajo, ve pa, da bo njegova vztrajnost morala zmagati, Wolffova agencija javlja medtem, da je nemška vlada poslala francoski vkdi noto, v kateri protestira proti Poincarejevim trditvam, da pohod v ruhrsko koli no nima vojaškega značaja, da bi postopanje nemške vlade moglo prisiliti Francijo, da opusti svoje zmerno postopanje in da povsem ustavi, v slučatu zmanjšanja produkciji, do-važante ruhrskega premoga v Nemčijo. V noti, ki jo je poslala nemška vlada francoski vladi potom svojega zastopnika v Parizu von Hoscba, se iznvlja predvsem, da je odveč vsaka nadaljnja razprava o namenu francosk^-bel^ijskeisa vdora v ruhrsko kotlino. Nem?ka vMa se čuti samo. da more francoska vlada tudi spričo sedanie£a stanja stvari zanikati značaj svoje akcije, čeravno je očeviden vsemu svetu. Nemška vlada protestna proti po'zkusu prikritia pravega H4ia okupacije z vzroki, ki jih francoska vlada navaja za svoje nameravane rekvizit'* Po francoskem raz-laffaniu ima Francija k' ie izvrš'la zarrdi okot^čin, katerin r? zakr'vila nemška vl/»da, prve krivico z vpadom 11a nemške ozemlje, sedaj pravico izvrševati še na daljni". Še težje krivice. IzvršMev grožnji — zaključuje nota — da se bo dal na zaređeni Nemčiji samo del pr emoga, k:; cslane Franciji an Belgiji, bi pcmenila novo kršitev m*;rovne popodbe, ker na podlagi versail-ieske popodbe se morajo nemške potrebo predpostaviti dobavam na račun odškodnine. Nemške bank« v ruhrski kotlini se bodo zopet odprle PARIZ, 20. Listi javljajo iz DusscHcrfa: Podružnica državne banke v Mn/nzu je zopet začela poslovati- Ravnateljstvo tolmač1 včerajšnje zapretje s slabim tolmačenjem navodil. Uvedla se je prečkava. Več bank, ki je bilo us^avHo poslovanje, bodisi iz sol'darnosti bcdis'r vsled sile, bo zopet začelo poslovati tekom današnjega dneva. Včeraj so francoski erazniki ustavil" avtomobil, v katerem je bilo kakili 220 miljenov mark, ravno: v h"pu, ko jc peljal preko meje ruhrske kctirne. General Degoutte je izdal za zasedeno ozemlje dve naredbi, ki se tičeta zaplembe premoga 'n carinskih ukrepov. Besedilo te naredbe je, z majhiiimi izjemami zaradi položena sedaj zasedenega ozemlja, enako naredbi medzaveziiiške krmiš'je, izdani v Po-renju. Naredbi sta stopili v veljavo včeraj opolnoči. Nemčija nI prosila Anglije za posredovanje LONDON, 20. Reuterjeva agencija javlja iz uradnega vira, da jc vest iz E^sena, objavljena v enem angleškem listu ^o cdhodu posebne misije v London, ki naj bi prosila angleško posredovanje v rUhrskem vprašanju povsem brez vsake podlage. Belgjci bodo razširili obseg svoje zrsedbe PARIZ, 20. Posebni poročevalec »gen-c'je Havas v ruhrski kotUni poroča iz Duš-seidorfa: Iz verodostojnega vira se javljaJ da bodo Belgijci obseg svoje zasedbe v ruhrski kotlini podvojiti. Belg'jci bodo na^ domestili Francoze v okraju Lippe, kje* se bo njbova zasedba raztezala na 400 km. Glavni štab belgijske armade, ki se *EDINOST*» nahaja sedaj v Dortenu, se preloži v Reichlin-gfcauserL Pričakuje se prihod dveh belg'jskih bataljonov z enkn oddelkom kolesarjev. Vienje v Dusseldorfu PARIZ, 20. Listom poročajo iz DiisseL dorfa: Med delavskim prebivalstvom se dpaža precejšnje razburjenje vsled dogodkov zadnjih dni. Komunistične organizaci. je bedo imele zborovanje v Dortmundu, delavski sindikati pa v Essenu, da zavzamejo stališče napram zadnj'm odredbam Easednih oblastev. Kakor javljajo listi, so sporočili delavski odbori rudnikov v Reich-linghausenu, da so sklenili, da se proglasi stavka, ako se bodo aretacije nadaljevale. Nemški finančni minister v Gunsterju KOBLENZ, 20. Iz Giinsterja na VestfaL s k c m se poroča, da je prišel tja nemški finančni minister Hermes. Imel je posvetovanja s iamkajšnjimi indu^trialci in z načelniki tamkajšnje uprave :n sindikatov. Nemški protest proti are tac p načelnika pokrajinske uprave DCSSELDORF, 20. Uradniki pokraj in 6ke uprave in finančni, uradniki so poslali kancelarju protestno brzojavko vsled are-tacje njihovega načelnika. Župan v Dusseldorfu in dva občinska odbornika so Šli protestirat h generalu De La Vigne vsled iste zadeve. Naglašali so, da je aret rani načelnik nemški uradnik, ki se mora pokoriti naredbam *z Berlina. General jim je odgovoril, da obstoja na zasedenem ozemlju sani o ena dbbst, t. j. oblast držav, ki so izvršile zasedbo. Angleški zastessaik v reparacijskj komisiji odstopil PARIZ, 20. «Echo de Pariš« javlja, da je »ir John Bradbury, angleški zastopnik v reparacijsk": komisiji, podal ostavko. Thyssen aretiran. BERLIN, 20. Wolfov dopisni urad je pred sz Essena: Fritz Thyssen, glavni ravnatelj En-gelmann, pristav Kcstner, glavni ravratelj Westenhofer in Splind^s so bili danes pred-poldne aretirani iz neznanih razlogov in odpeljani na avtomobilih z vojaškim spremstvom. Silni snežni zameti v alpskih deželah. DUNAJ, 20. Po vseh avstrijskih alpskih deželah in po štajerskih dolinah so zapadli tilni snežni zamet:, ki so ponekod do 4 m visoki. Redni promtt in blagovni promet je pre kinjen. Potniški vlaki vozijo z ogromnimi tež kočami. V Bel aku je toplomer padel na 10 stopinj pod ničlo. _ V Trato, dne 21. 1923, HadžtirsRa egražsnle mira Države malega sporazuma so se odločile lednjič za odločen quos ego na naslov nepoboljšljivih madi^rekh vznemirjal cev Evrope. Izvršile so v Eudimpešti — kakor se govori v diplomatskem jeziku — *de-maršo•*. To je: zaklicale «o prn ali prenehati se svojim rovarenjem, s svojim vznemirje. valnim pečetjem, se svojim tajnim oboroževanjem ped na\idezno nedolžnim4, oblikami in se svejim izzivanjem spopadov na meji, al pa — bemo marširali mi, vas z orožjem pr klenem o na verigo! Države ari-tante so se torej slednjič vendar osokolile za dejanje, ki bi ga bile morale že dav»a siorti: peka zale so pest objestnim mogotcem Horthyjeve vladavine. Obenesn pa so se obrnile tudi do mogočnih gospodov velikega sporazuma s pozivom: čas je, da storite tudi v svojo! Na podlagi konkretnih ugo-tmitev so države Malega sporazuma pojasnile fem gospodom, da početje madžarsk h fanatikov, imperuEstov in zaveznikov raztronjenih Hafcsburžanov, pomeni uper tudi prc4i njhovtm sklepocn, proti pogodbam, ki so jih oni sami sklenli- Veliki sporazum to pot n zatiskal ušesa temu svarilnemu pozivu- Pridružil se je de-ciarši Malega sporazuma. Sicer tudi to ni ekknilo1 mogotcev v Budimpešti, da bi pošteno n lojalno priznali svoje zločinsko početje in da bi izjavili: skrbeli bomo, da sc taki izzivalni do^rdki ne bodo prnavlp li. Pač pa v toliko, da so začeli taj'ti in ob-dolževati druge, češ vse tožbe proti nam so neosnovane, naša pciilika je brezpogojno miroljubna in. lojalna, tisti dogodki aa mejah so gladko izmišljeni, pač pa so države Male entente, posebno Jugoslav ja in Romunska, ki ogrožajo nas mirne Madžare! Tako govorijo Madžari, kadar je na delu njih olicielm jezik. Drugače pa govorijo - vzbujajoči Madžari®, ki so ustvaTtev in podajači istih mogotcev v Budimpešti! Širom dežele razpaljajo duhove in oznanju-jejo evangelij zopetnega zavejevanja vseh ozemelj, ki so pred zlcm-can monarhije tvoril- * dežele krone sv. Štefana a. Vsi tisti klativitezi in razbojniki izvajajo svoja zloći el a po naročilu Horthyjevcev in Bethle-novcev. Kar potajujejc- ti olicielno, izvajajo on: drugi praktično kot neogibno veliko nalogo madžarskega naroda! Vzpostaviti ho-čejrv svojo veliko Madžarsko z naraščajem Hab^burgovcev na čelu. Žito bi hoteli imeti koi nekako novodobno Marijo Terezijo, ki bi ji prrseglt svoj: mori a in ur — smrt za našo kraljico! Ko se jc slovita cesarica Marija Terezija v letu 1741. nahajala v velikih stiskah vsled zunanjega pritiska njen h številnih nasprotnikov, se je obrnila do Ogrov za pomoć. Dobila jih je- Madžari so ji položili &a glavo krono kralja sv. Štefana in njih velikaši so položili prisego: V smrt za kraljico! To zgodovino bi hoteli madžarski impe-rialisti, legimisti in karKsti sedaj obnoviti. Desetletja so mogli madžarski diplomatični emisar ji in agentje na raznh mednarodnih gesta nkih slepiti evropsko ja/vnost s svojim pretveznim liberal'zmom in svojo pravičnostjo in vzdrževati tako ifccjo siraho-Wado nad «narodnostmi®, to je ogromno jemadžarsko večino v prednji Ogrski. Pa 4»udi še v povodni dobi so zna& Madžaru varat« tudi Veliki sporazum, tako da so njega zastopniki v Budimpešti zatiskali obe oči spričo divjanja in pobojev, spr čo tega očitnega upora proti volji — iste entente! No, to pot je njihova objestnost in zavrat-nost izbila sodu dno. Madžarska gospoda so si to pot izbrali nekoliko neprimeren trenutek za svoja zločinska rovarenja. Zgrešena je b*la njihova domneva posebno glede Francije. Ker je le-ta zapletena v veliko akcijo proti Nemčiji radi reparaerjske-ga vprašanja, so računali, da ne bo imela ne časa, ne volje za kak resen korak proti Madžarski, in da je s tem izključen enoten nastop entente v sporu med Madžarsko in drugimi nasledstvenimi državami. Računa-ječ na sedanji velekritični položaj v Evropi vsled velikega spora med Francijo in Nemčijo :n na navzkrižje med Anglijo in Francijo- radi tega spora, so Madžari menili, da je to trenutek, ko morejo lonec svojega šovinističnega imperialističnega pohlepa greti ob plamenu splošnega razburjenja. Tako delajo vedno ljudje, brezvestni v s vejem pohlepu: na nesreč drugih hočejo izvajati svoje črne pohlepe! Zato so ravno sedaj začeli roži jati s svojo madžarsko sabljo- Toda — kakor rečeno — to pot so se prevarili V Parizu so kraj vse akcijc proti Nemčiji našli časa, da so proučil' sporočilo Malega sporazuma in ga trvaže v ali. En-tenta je sporočila v Budimpešto, da se ji to madžarske rožljanje s sabljo zdi sumljivo, najbrž tudi za to, ker sluti, da je v cizndju kak madžarsko-nemški dogovor. Tako so M ad?ari! moral: — vsaj za sedaj — vtakniti sabljo v nožnico, vsled! česar igrajo vlogo nedolžnega volka, ki mu hudobno jagnje kali nedolžno in čisto vodico! Veliko vprašanje pa je, ali se ne ponovi zopet, kar se je zgodilo doslej: da se namreč ententa zadovolji s samo peJov'čnčm dejanjem, da se ustavi na pol pota! Ne sme zopet kaki «kcmisiiji» žalostnega slovesa prepustiti nalogo za krotitev Madžarov! Ali nima IcUko vpliva in rocc\ da enkrat za vselej prepreč: taka rovarjenja in izzivanja Aziptov ob Donavi?! Kdo ji more zabraniti to? Če je Franc'ja odločena — kaker govor;jo vesti — eventuclncr celo za pohod v Berlin, zakaf naj ne bi ententa z vso odločnostjo zaklicala Madžarom: če ne boste minevali, če boste nadalje vznemirjali Evropo in ogrožali evropski m'r, bodite pripravljeni na naš pohod v — Bu-dSmpešto*! Tak pc&od bi bil tudi povsem opravičen. Mari so Madžari lojalne^', nego Nemci?! Mari izvajajo mirovne do^fo-vore vestne^e nego Nemci?! Mari Madžari niso nevarni za mir Evrope?! Ljudem madžarskega kova, ki j'm ni nič svet razun n^bovega pohlepa, je beseda sama brez učinka, marveč jo mora opremljati tudi izraz neizprosne volje za odločno, dejanje. Ali mir, ali — neizpro?na sila! Tako bi morala ententa postopali proti Madžarom! Pismo iz /ugosfsviie Ljubljana, dne 18. januarja 1923. Dobro vesn, da Vas tam preko meje razni naš* politična, in strankarski boji ne morejo interesirati v toliki meri kot nas, ki smo prizadet" neposredno, toda kriza, ki jo preživljamo danes mi, nikakor ni več lokalnega značaja, temveč globoko tangira vse slovenstvo', zato dovolite, da se vračam zopet in zopet nazaj na on; odločilni moment, ki bo morda za dolgo, dolgo dobo pisal usoda slovenstvu in s tem vsemu ju-goslovanstvu. Zunanji politični oblaki, k: sem jih cme-nšl v zad^em pismu, se vedno bolj temnijo in z gošč uje j o- Pripravlja se ves orijent da raztrga in potepta diktate, ki je vsilil zapad 1. 1919. Evropi Na severovzhodu se gibljejo rdeče ruske armade, na jugovzhodu pa turške, podpirane od prikritih simpa'ij Bolgarov. Zbesneli madžarski šovinizem komaj čaka signala, Nemčija pa vedno bolj stiska zobe in pesti- In naš geografični položaj je tak, da moramo gledati z največjo skrbjo na bližujočo se pomlad. Prav nobenega smisla nima politika ptiča noja in naravnost škodljivo bi bilo, če bi lagali sami sebi ter s: skrivali istino, tujcev s tem ne bomo prevarrH, ker so poučeni o vsem bolj točno, kot pa mi sami. Vss nove države potrebujejo desetletja absolutnega m'ru, da se vsaj za silo konsolidiraju in uredijo. Tudi Italija jih je potrebovala. Diferenc, k", so jih rodila stoletja, ne more>o izgladiti dnevi, to je jasno. Pri nas v Jugoslaviji obstoj povsod nedvomna volja po državnem sožitju, ker čutimo tako Slovenci, kakor tudi Hrvati in Srb:, da smo absolutno navezani eden na drugega. Iz teh vzrokov bi fcđo tudi naravnost absurdno gevor ti o kakih pretidržavnih gibanjih, o katerih tako rado sanjari zlasti nam sovražno inozemsko Časopisje ter prinaša dan za dnevom prave tatarske izmisljotne ali pa pretiravanja. Kakega protidržvnega gibanja v Jugoslaviji fakt čno m, razen če izvzamemo kak madžarski iridentizem v Vojvodini ali bolgarski v vzhodni Makedoniji, s katerim pa ni resno računati, ker so to> le neznatni lokalni pojavi, kajt' kar je slovenskega, hrvaškega aH pa srbskega elementa — in tega je nad $5% — pa hoče to državo in kakor jo je ustvaril s svojo krvjo, tako bi bran'1 tudi njeno eksistenco s svojo krvjo. Kar nas loči na znotraj, to je le oblika našega sožitja. S temi težavami se pa imajo boriti danes le prav vse nasledstvene države brez izjeme, temveč celo v star h, močnih in konsi&diranih državah se seda) po vojni več al:> manj glasno povsod pojavljajo glasovi o reviziji notranje državne strukture. Prvi državnopravni akt, ki je pripravljal ustanovitev naše države, je bil Kriški pakt, ki je določal glede notranje ureditve le ne. kai meglen h soločnih smernic. Za snozna- zaanje konkretnejši je bH ženevski dogovor (1- 1918), toda tudi U še ni določal nič jasnega, kakor tudi ne adresa zagrebškega narodnega viječa dne L decembra 1918 tedanjemu srbskemu regentu Aleksandru. Forma našega z edin jenja je ostala torej ob trenutku zed njenja žal popolnoma odprto vprašanje in baš to je rodilo pozneje toliko nasprotstev ter je vir vsega našega notranjega zla, še dane*. Po volitvah v konstituanto ni bila ustavotvorna skupščina vezana prav na nobene prerogative, razen da bi se imela sprejeti ustava s kvalificirano veČino, a skup-ščna je prezrla celo to. Pašič-Pribičevič-eva vlada je torej lahko predložila konsti-tuanti kakršen koli ustavni načrt, kajti šlo je le zato, da dictri zanj večino. Predlož la je torej strogo centralističen načrt in ga tudi izvedla brez večj'h nepr'lik, kajti opozicija je bila idejno tako razbita, da je b 1 kak enoten protinačrt sploh nemogoč. Na sedanji ustavi nos ia torej prav enake deleže vlada in opozicija. Prva je Jbila slepa in gluha za vse ugovore ter je hotela izvesti svoj centralizem, opozicija je bila pa programatično in taktično popolnoma nezmožna ga preprečiti. Ne da bi se spuščali v meritorno stran tega vprašanja, moramo- konstatira t1", da je vzbudila ta ustava skoro v vseh pokrajinah in v veliki večini prebivalstva odločen odpor. In to je jedro vse naše današnje notranje pctiBčne, ter deloma tudi zunanje pol tične krize, ki jo najjasnejše registrira — kura denarja, kajti jasno je, da ni stalno padanje dinarja utemeljeno prav v nobeni drugi činjenici, kot samo v našem pol tič-nem položaju. Naše nacionalno bogastvo je razmeroma zelo veliko, imamo dovolj vsega in tud? papirnatega denarja cirkulira razmeroma zelo, zelo malo«, zate bi moral korakati dinar vsaj vzporedno s češko krono, če ne celo z liro, toda danes je ena lira že pet dinarjev in še se dbeta nazadovanje. Pada torej d nar izključno le zato, ker so naše notranje prHike premalo urejene in nima zato merodajno inozemstvo V VSO1 našo državno zgradbo zadostnega zaupanja- In baš glede teh notranjih prilik, s kate-r'mi je v najožji zvezi tudi zunanje politični položaj, pričakujemo po sedanj velitvah odločnega — izboljšanja, zato pa vlada ranje tudi take zaupanje, da morajo stopiti v ozadje prav vsa druga vprašanja. Ce zmagajo tu struje, ki bi hotele z glavo skozt zid ter ne bi Hotele vpesievati volje pokrajin >n širok h plasti ljudstva, potem se zna notranja zmeda te še povečati in nemogoče se bo ubraniti viharjev, k: se prikazujejo za spomlad od vzhcdia. Kakšen bo potem konec, je težko prorokovati. Če pa prodrejo pomirljive struje in se doseže tako zaželjeno fei potrebno sodelovanje vseh treh noslcev državnega imena, potem bomo imeli svojo hišo*v doglednem času urejeno in konsolidirano ter poponoma varno tudi na vzunaj. Da je naš cptkn zem kolrkor toliko upravičen, kažejo prav konkretni znaki, kajti poka na skrajni levici, kakor tud' na skrajni desnici. Radič je že ob pril ki zadnje vladne krize pozabil na vsa nekdanja, tako radikalna gesla ter skušal lkvidirati s s vejo dosedanjo taktiko. Na skrajni desnici, to je v srbski radikalni strank1 se je pa izvršil tud* baš te dni definitivni prelom medi ekstremnim Pažićem in popustljivim Protićem, tako, da nastop'ta obe frakciji s samostojnimi kandidatnimi listami ter se cbeta Proi'ću velik uspeh zlasti v Vojvodini. Sicer stoji situacija, kakor sem jo cčrtal v zadnjem pismu. c*c Pretekli leden je zboroval v Zagrebu tudi jugoslovanski katoliški episkopat. Njegovih posvetovanj sz jc udeležil tudi sedanji minister ver m eden izmed prvakov rad'-kalske stranke, Pašićeva desna roka — Ljuba Jovanovič. O zborovanju je bil izdan redkobeseden komunike, razpravljalo se je pa o konkordatu, nepovoljnem gmotnem položaju katoliške duhovščine, različnih pr tožbah in o imenovanju novih škofov. Izpraznjenih je sedaj kar sedem Škofijskih stolic med katerimi zasede mariborsko bivš: tržaški škof dr- Karlin, Krško pa sedanji prof. na ljubljanski teoležki fakulteti m urednik «Časa* dr. Srebrnič. Razmerje med katoliko ccrkvijo- m našo državo je za enkrat še odprto vprašanje, a tudi to bo morala vsekakor urediti že prihodnja vlada. ki jo bodo ustvarile volitve. Do kakih težkoč najbrže ne bo prSlo, ker pri ogromni večini prebivalstva m ugodnih tal za vsak kulturni boj. O različnfi podrobnostih bom poročal zopet v prihodnjem pismu, St P. Stvar je namreč ta. Postojna potrebuje vode. Za vodo je treba vodovoda- Vodovod, zlasti na naši kraških tleh, ni lahka stvar. Ne samo denarno, nego tudi tehnično. Dolgo so ga že snovali. Tudi načrte so že napravili. Vojna, polom. Potem se je pa začelo novo snovanje in naši brihtni Postojn-čani so si znali pomagati. Če je vodovodni snovalec, inženir Zbrizaj, v Ljubljani, nova uprava v Trstu, Postojna pa v sredi — brez vode, je vendar logično, da se najprej pojde po načrte v Ljubljano, da se potem načrti, kolikor je treba, predelajo v Trstu in da se potem — kdo ne b: preizkušenega strokovnjaka inženirja Zbrizaja izrabil do kraja? — še povabi Zbrizaj v Postojno, da tam pri belem dnevu vpričo državnega funkcionarja pove svoje mnenje. A tako!? gagajo kapitolske gosi, vi br htni Postojnčani, ne veste li pa, da je sedtaj med Ljubljano in Postojne državna meja in da je tisto, kar bi bilo prej najbolj logično, sedaj ne samo nelogično, nego nevarno za državo, da, naravnost veleizdaj-sko?! Razume se, da činitelji, k- se zavedajo svoje, odgovornosti, ne sinejo iti preko gosjega gaganja, češ, to so samo gesi, ki gagajo pod Scfvičem, ka jti zgodovina dokazuje, da so vsaj enkrat gosi' že imele prav; kdo bi se upal lahkomiselno skomigniti z ramen1, ko spet odmeva svarilni glas? A kaj bi šele bilo, ko bi vedeli, da so posebno takoj po pclcrou, a morda še pozneje, dobri Italijani' v Trstu in dobri Slovenci v Ljubljani, javn; funkcionarji eni in d-rugi, zvesti vsak svoji državi, si čisto po domače naravnost dopisovali, kako bi izmenjali te in te akte, te n te načrte, ki v Ljubljani ne rabvjo več, ker se tičejo ozemlja pod italijansko upravo, ali narobe, ki ne rabijo več v Trstu, ker se tičejo ozemlja sosedne kraljevine?! Ljudje božji, ne zamerite vendar možem, ki so prešinjeni dobre vol^e za javni blagor, v svoji neizkušenosti in nepripravljenosti prezrli, da je treba postopati v gotovih smereh, ki jih sekajo sicer nevidne, vendar tako globoko segajoče mejne črte, s posebno previdnostjo in z drugačnimi metodami. Napake so se v takšnih primerih pripetile tudi druged. Marsikdo se bo še gotovo spominjal zares ime-n^tnetfa primera, ki se je pripetil v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, da je neko železniško ravnateljstvo' po starih navodilih pošiljalo, če se ne motim, celo odredbe tičoče se vojaških prevozov nek.: podrejeni postaji, k*, pa je slučajno, radi novih razmejitev, bila že na ogrskih tleh!! «Popolo di Trieste^, ki objavlja razburljivo vest o postojnskih veletzdajnikih, se vprašuje, al?. bom še imel srca proglašati državljansko korektnost ljubih mi Postojnčanov. Naj bo «Popelo di Tricstes» pomirjen; dokler ne b^do v Postojni drugačni vele-izdajniki kakor razni- PikM in PaTagc, bom jaz še vedno prpravljen, položita desnico zanje v ogenj, podsoviške gosi pa bodo dotlej zaman segale po kapitclskih lovorikah- Ravno ko sem po vrnitvi iz Pcstojne narekoval te vrstice, so mi prinesli Piccol^vr? poročilo o sej? Političnega društva «Edi-rosti». Tam gosi, tu race: prijatelji, jenjajte! Ved-no silneje mi odmeva po ušesih vzklik ljubega kolege proti drugemu ravno tako ljubemu v rimski poslanski zbomic;: «Tu non capisci n.fcnte». Resnično, resnično vam povem: prav nič ne razumete. __Dr. Josip Wilfan. Kapitolske gosi - pod Mtm Ko so v starodavnih časih sovražniki oblegali! Rimljane in jim v temni noči skoraj prilezli na Kapitol, so gosi, ki so ? h Rimljani — morda za kako pogansko mar. tinovanje — držali na svetem griču, glasno zagagale in zbudile branitelje, — in R m je bil rešen. Brez njih ne bi bili morda nikdar poleteli zmagoviti rimski orli po Širnem svetu. Postojna, mesto poetofn ali orlov (Adlersberg), tudi ni smelo ostati brez svojih kapitolrkih gotij. Seveda so skromnejše, ne na kapi tel u, marveč — pod Sovičem, Al* skoraj še bolj zaslužne kakor tiste starodavne, ki jih je časa zob z junaki vred, ki so po srečni rešitvi ob njih gotovo imenitno martinHi, že davno zmleL Kajti ne samo tj si bila v nevarnosti, Postojna, mila naša notranjska prest otica, nego i udi državi, ki ji kot «zadnja» severna straža ali «Postumia» varuješ mejo, je grozilo gorje, da niso še v zadnjem hipu, ko je bila nevarnost najhujša, — zagagale tvoje cc&oviSke 0osi. Dnevne vesti Iz kraljestva iantazije. Včerajšnje izdanje «PiccoIa» (Ultime notizic) $e prineslo kaj zabavno Dorcčik) o zadnji seji Političnega društva *EdiriO&t > v Trstu, ki se je vršila pretekli petek. Pcsnemamo ga na kratko: Po «Piccohi» je bil glavni predmet seT'e «znani razkol, ki že dclgo časa obtežuje njihovo (slovensko) polje*. («Pšccoio» se ni torej niti potrudil, da bi prečital dnevni red cmenjene seje, ki je bil trikrat objavljen v *Edincsti»). Nato našteva *Picco!o» udeležence seje. Ker pozna več ali manj naše javne delavcc, je vrgel kar tja vendan r.eko I i ko imen v nadi, da bo gotovo «štiniaIo.» Pri nekaterih, kakor n. pr. dr. Agnelettu, Starčtu, Vratoviču pa to ne štima. Uganil pa .jc «PiccoIo», da je seji predsedoval dr. WiHan. Ni mu se pa posrečilo ugibanj,« glede tajnika oz. ta'nice. «Piccolo» namreč piše, da je vršila službo tajnika g.čna Martelanc. V svojo sramoto mu povemo, da nismo še tako napredni. Na nobeni &eji političnega društva ni se bila kaka ženska prisotna, tudi na petkovi ne. Nato prihafa v «Pic-m!nvem;> poročilu dolg odstavek o nekem Wilfanovem govora, ki ga je «Piccolo» najbrže prejel telrfonično z — lune. Potem, ,ko je otvoril eek> in pozdravil navzoče (tudi na luni znajo, kaj je manira), da je cbžaloval cd-cepilcv Goriške in Istre, branil nato z vso vnemo (a spada tratta) svoje politično delovanje v nasprotstvu z delovanjem poslanca Ščeka, češ, da se bo kmalu videlo, da fe bilo njegovo delovanje bolj v interesu julijskih Slovanov. Poročal da je nato obširno c svo;ih korakih v Rimu pri različnih vladah in da se je ^moral prepričati, da Slovani ne dosežejo ničesar. Tudi z o žirom na svoj zadrji pogovor z MussoJini:«m da se je prepričal, da tudi nova vlada ni iskrena. Mussolini da mu je obljubil, da bo oa (Wilfan) imenovan v parlamentarno komisijo za nove pokrajine a mesto tega, da je, ko ee je vrnil v Trst, doznal iz «PiccoIa», da ja imenovan Šček. Govoreč o kolabcra-cionističnih tendencah poel. Ščeka da je po-vdarjal, kako Ščekova politika ni privedla do nobenega praktičnega uspeha m kako je Šček izgubil tis t« simoatife, katere *e užival na Go- .. — ----.. „ rifckem; GoriČani da si zop*t želijo zdru?Hev. I ziku. Cerkev fr bila. polna vernakov. Ker pa — - - - - - - i.....* italijanskem jeziku, je prav pošteno potegnil. — Poročilo o seji nf Se zrelo za javnost, ker ni prišlo še do ko-nečnih sklepov, toda ker vidimo veliko zanimanje, evo pravo poročilo o seji; Predsednik dr. Wiifan jc poročal o poteku se;e, ki se je vršila v Gorici v svrho ustanovitve Narodn. sveta. Razpravljalo se je nato samo o sestavi Narodnega sveta in o novi sitemizaciji političnega društva z ozirom na novo uredbo pokrajinskih mej. Torej ne Istrani ne Goričani niso izostali, kakor poroča «Piccolo», ker so bili vabljeni na sejo samo Tržačani. Končm? sklepanje se je odložilo na prihodnjo sejo, na katero bodo vabljeni zaupniki iz ccle (novel tržaške pokrajine. Naš jezik, država in cerkev. Prejeli smo: Slavno uredništvo! Pisal: ste glede slovenske službe božje v cerkvi sv. Antona. Re«s žalostno! Še bolj žalostno pa je, ako moramo povedati javnosti, da je velika nevarnost, da bo počasi umirala vsaka slovenska* beseda po cerkvah tržaško-koprske škofije. Kakor čujemo, je večini našrh duhovnikov, ki so rojen! onkraj mej-e, odbito laško državljanstvo. Vzroki so neki imeni Ini'. Enim se odbija «radi slabih informacija, drugim <-ker ne b:vajo v novih provincah še 20 let»; znane nam je, da odrekli državljanstvo 83 let staremu duhovniku, ki prebiva tod nad 63 let!! Čeprav so vsi gospodje priložili najmanj obljubo kakšne občine, da jih sprejme za občane, ako dobe državljanstvo, se kar iz trte izvija «vzrok» za odklonitev: ker ne pripadate nobeni občini v kraljevini- Kak udarec zadene s tem naš narod in vero, ni treba praviti. Tržaška žk-efija ni- :'mela od leta 1830., ko je bila združena s kopersko, nikdar niti daleč dovolj svojih slovenskih duhovnikov. Bili so časi, ko domačine lahko na prste seštel. Da niso prihajal semkaj Kranjci, bi bilo večina cerkva za. prtih-. Scve, Italijan:1 so v precsodkh ir mislijo, da so to sami politikanti. Ti du-hov-niki so bili več'racma v vsakem oz'.rt vzorni, ki so mnogo- dobrega storili v iko. Mji. Spomnimo samo na tužno Istro, kjer so tudi gospodarsko Ijurlsivo dvi^alr. Ko-1 ko so pa storili za umsko izobrazbo naroda! Ali bo vladi dražje imeti zaostnl narod? Ali misli, da jej preti cdi duhovnikov nevarnost? Preotročje bi bik* vendui to mnenje, kc je za nadzorstvo tako vzorno preskrbljeno. Nčč duhovn k tukaj se mtere dsnes posvetiti skoro izključno le cerkvi, posebno v Istri, kjer je neprestana zasledovan. Na vsak način s-e naj nam pove, kako bomo zdaj verniki preskrbljeni'? Ali z italijanskimi gospod'? Ali kako bo to šln? Nc znajo jezika, sc ga bodo težko priučili. Pa ko bi vse to bilo, se bodo ravno gospodje sami branili -'ti n- pr. v Čiča, rijo. Nevajeni hude zime in slabih potov, si tudi ne bodo megli zlepa pridobiti zaupanja ljudstva. Vedno bodo želel priti na morsko obal rn v mesto. Nekaj drugega jc n, pr. uradnik ali. duhoven. Pripomnimo štf to, da so župnije po Istri kaj slabo doti-rane in marsvkak duhovnik že zdaj ne more izhajati. So po Istri župn'*ča. ki so b-olj pod-obna razvalinam kot dostojnemu stanovanju. Ni verjetne-, da bi se i#alijanski duhovniki trgali1 za take župnije. Si-cer. bo pa pomanjkanje tud; med' njimi. Ali bodo •prišli iz starih provinc? Pa ti bi imeli še več težav in treba pomisliti, d« ostane vsak dunovmk najraje v rojstni fkcl jf, na katero jc vezan, ker dnF^vnrk* niso kot uradniki na razpolago. Vladi stavljamo na STce: ali misli, da si s takimi' cdklon tvam' državljanstva pridobiva simpatije med našim ljudstvom? Poživljamo pa vemiki sani' tudi' najvirjo cerkvcno oblast v fk^fiji, naj nas pomiri in naj preskrbi, in to nujno, da se v tej zadevi kaj ukrene- Imamo pravico, da to zahtevamo od nje, ker posledice bi znale biti usodep-clnc za vero in katoliško cerkev. Cele divjak', ki jih oskrbujejo misijonarji, šir ijo- svojo besedo iz ust svojega duh. pastirja. Ali naj bomo mi na slabšem? Glas iz krogov slovenskih vernikov. Prejel) smo iz ženske roke: Vimenu vseh trpinov, kar nas je na tvj primorski zemlji, vris prosimo, da jx>vzdigrJete glas odločnega protesta proti vnebovpijoči krivici, storjeni številnim slovens.kim vernikom, ki so obiskovali doslej ccrkev sv. Antena novega v Trstu, in ki jo je zagrešil škof Bartolomasi s prepoved"o slovenske službe božje v omenjeni cerkvi. Zbrali smo se minule nedelje — kakor navadno — ob 3. uri pcpoldre, da bi poslušnli božjo besedo v svojem materinem jeziku. Kci pa te^a ni bilj, smo čakali na blagoslov. Čakali in čakali smo celo uro. Med tem časom se je parkrat prikazal duhovnik pred oltarjem. Zato srno še vedno mislili, da se bo vr-fcila. naša popoldanska služba bož;a. Zopet smo čakali zastonj. Ogorčeni smo t^ili tem bolj, ker niso imeli niti teliko obzira, ali krščanskega sočul;a do nas. da bi nas bi1« — fc ne drugače, vsaj po cerkovniku — obvestili, da nam jc odskrj odvzeta bož.;a ba-seda v materinem jezikul Jaz mislim, da ga ni na vsem božjem svetu tako miroljubnega in potrpežljivega ISidstva, kakor smo ravno mi Slovenci. Pripadniki vsakega drugega naroda hi se v takem slučaju vzdignili in šli v zakristijo protestirat in dati izraza svojemu ogorčenju. Mi pa smo potrpeli iz spoštovanja do svetegu hrama. R&di svojega poklica se ne n^orens vnvešavati v javno življenje. Toda sedaj me silita narodna zavest in ozir na dušni blagoi svo:ih sobratov, da sc oglašam tudi jaz z dc-kazoni, da je slovenska služba božja v cerkvi sv. Antona novega res polrcbna. Tako na jutranji kakor na popoldanski službi božii je bila cerkev vsekdar — polna. Pred kratkim so uvedli v tej cerkvi za prvi petek v mesecu ob 7. uri zjutraj pobožnest v italijanskem jc- poročilo z lune. rrav h koncu pa.™.--------_ ;Piccolo» vendar približa zemlji, ko pravi/ da moški glas v prvi klopi so navzoči izrazili željo, naj bo bodoči predsednik Narodnega sveta dr. Wilfan. To te «Piccolo» dobro uganil; no, prav težko tudi ai bilo. Čudimo se temu poročilu in zaman se vprašujemo, kaj je «Piccclu'> padlo na glavo, da s*e ravno pred menoj. Tako je nadaljevalo do konca. Bili so pač v cerkvi sami Slovenci, razen dveh Italijanov, onega moškega v klopi in — duhovnika pred oltarjem!! Kako vse drugače je bilo, ko je du-Invnik pred oltarjem molil v našem jeziku! Po vsej cerkvi se je odzival glas vernikov. zateka k svoji fantaziji, ko mu vendar mo-|Kaka razlika! Vse to roora in }c znano gosp. Lla nc- ramo pridati, da so njegova dosedanja po-j Župniku Vatovtzu in n-jegova dolžnost bi bila, zveste j ročila o našem taboru vsai kazala to, da je da bi bil točno obvestilsvojo oblast, ko t slikat npkai r»d dater zvonov T«A» »va« d» i oreiel ono nrepoved. S tem bi bil obvaroval* V Tftfk, (hft 21. 192* terkveno življenje v tej župniji pred veliko] ►kodo. Tudi nani pada odgovornost! Vedno lepše, rrejeli smo: Cenjeno ur ednino! Dovolite prostora priprosti služkinji za »ar vrstic v Vašem cenj. listu da Vam izrazi »gorčenjc, ki me je prevzelo, ko sem čitala v /čerajšnji -Edino®ti» poročilo o sprejemu za-topnikev slovenskih vernikov svetoantonske hipnrje pod vodstvom g. dr. Wilfana pri škofu Sartolcmasiju v zadevi prepovedi slovenskih propovedij. Svojim očem nisem verjela, da je *aj takega mogoče! Poročilo namreč pravi, ia jc škof Bartolomasi povdarjal, da ni potreba slovenskih pridig: sklicujoč s« med dru-fim tudi na to, da se mu je reklo, da znajo cestni Slovenci, tudi slovenske služkinje, vsaj tadar ljubimkajo z italijanskimi vojaki, prav iobro italijanski.* Torej to zaslužimo me slovenske služkinje za svojo zvestobo za katoliško vero, da nas ima naš višji duhovni pastir za vojaške Micke! Ne le da nam odreka Drrpoveoi v našem jeziku, povrhu nas še žali naši časti. — Nikdar bi ne mislila, da je nogoča taka beseda in taka sodba iz takih ust n ob taki priliki! To mora naše verno ljudstvo bolj ogorčiti. To se pravi, nas naravrest soditi iz cerkve. Kako škof more to opravičiti ?rcd svo'o vestjo? Slovenska služkinja, ki jc hedila oo-i?eda.j vsaki dan v cerkcv. Odhod tržaškega škofa. Dobro informirana 4ran nas ob\?ešča, da z jutrajšnjim dnem za-tušča svoje dosedanje pastirstvo in obenem jaše mesto škof mons. Bartclomasi. Prišel je ced nas proti naši volji, resnici na ljubo mu noraino priznati, da se jc napram našemu judstvu pokazal večkrat res pogumnega in ^pristranskega dušnega pastirja. Žal, da jc ravno v zadnjih dneh neusmiljeno posegel v satrodavne pravice, tako, da mu z zelo azličrJmi čustvi vošč*mr» srečno pot. Posl&ncc Bančili o bodočnosti Trsta. Eden irednikov *Piccclaj se je raztfovarjal te dni ; tržaškim poslancem Baneilijem. Na vpra-racje, kako si predstavlja bodočnosti Trsta, jc odgovoril Barelli: Optimist sem in trdno rerujem v veliko bodočrost Trsta. Nc sme DruitveM vesti «Kolo». Pevo vodja danes zadržan, zato odpade pevska vaja. «Šowo društvo« podružnica pri Sv. Ivanu priredi danes plesni venček v Narodnem domu v korist otroškemu vrtcu. S vi ral bo de! domačega salonskega orkestra. Ples bo vodil diplomirani učitelj plesa iz Otlice. Za obilno udeležbo se priporoča •— Odbor. «Žeesko dobrodelno udruženje« naznanja svojim Članicam, da urad udruženja ne bo več posloval ob pondeljkih, ampak samo ob četrtkih od 3.—A%A v prostorih organizacije vdov in sirot. V pondeljkih ob isti uri se članice lahko obrnejo za informacije v prejšnji otroški vrtce pri Sv. Jakobu (stara policija). Skupina Viktor Parma priredi v nedeljo, dne 28. t. m. v DKD pri Sv. Jakobu plesni venček. MDP. - Sv. Jakob ima jutri ob 20.30 redni sestanek. Ker je na dnevnem redu čitan'e zanimive Mumikove humoreske in so nadaljne točke dnevnega reda važne, so člani napro-šeni, da gotovo pridejo na sestanek. Odbor. Pevsko društvo «Ilarija Danes, v nedeljo ob 10.30 zjutraj se vrši redni občni zbor v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Dnevni red: 1} Nagovor predsednika, 2) poročilo tajnika, 3) poročilo blagajnika, 4) poročilo arhivarja, 5) volitve novega odbora, 6 slučajnosti. — Vabljeni so vsi člani in članice, da sc ga z gotoves+jo udeležijo. Prijatelji društva so dobrodošli. — Odbor. Šentjakobska «Čitalnica» priredi danes, v nedeljo, 21. t. m. ob 19. zvečer plesno zabavo. Čisti dobtčdk ie namenjen popravi društvenega odra in nabavi kulis. Gotovo se bo razvila prav prisrčna zabava. Zatorej pridi ie! Za prigrizek b*> preskrbljeno v bufeiu. Čitalnice« POROČNA SOBA, iz orehovega lesa, masivna, z vzmetmi L 850, kuhinjska omara z mramorom L 180, prodam radi odhoda. Corso Garibaldi 29, vrata 6. 101 KLAVIR dunajski, pripraven sa učenje aH društvo, se proda radi pomanjkanja prostora za L 1500. Rosšetti 24, L, desno 104 POSESTVO v Skopem S t. 30 in 31 pri Du-tovljah se proda. 88 ZLAT« srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 67 STROJNIK L reda, z izpitom tudi za motorje na pok, išče službe v ali izven mesta. Ponudbe pod «Stroja&» na upravništvo. __'_105 j NA PRODAJ jc več hiš in razna posestva v j Mariboru. Pojasnila daje Zupan, Zagata št. 1 ob Tržaški cesti, Maribor. 106 G. DOLUNAR Trst — Via Ugo Polonio 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz —izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic Ifr valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 79 DRUŽINSKA HISA s tremi sobami, kuhinjo, velikimi skladišči, vodovodom, električno razsvetljavo, se proda. Hiša se nahaja na prometni cesti, v sredini mesta in je pripravna za malo tovarno, veliko dclavnico ali trgovino. Kupec ima stanovanje takoj na razpolago. Cena 230.000 dinarjev. 50.000 dinarjev lahko ostane na dolgu. Ponudbe na M. Grgič, Maribor, Koroška 49. 34 RADI PREMEMHE obrata prodam slovečo žago na šest klinj, žago za furmir, tračno žagot cirkularke, stroje skobelnike, struž-nike, vrtalnike, mizarske klopi, kolarsko orodje itd. Nussbaum. Ajdovščina 53 GLASOVTRJE, harmonije in orgije popravlja in uglašuje Andrej Pečar, Trst, Via Molino a vento št. 5/III 17 POZOR pevska in glasbena društva! Na prodaj imam več klavirjev, harmonijev, gosli, citer, starih in novih. Pogoji ugodni. Ivan Kacin, via Carlo Favetti 6 Gorica 2114 pozabiti, da težki sedanr. politični položaj M Pravila' ki so zlepljena na vs*ki Evropi še posebno učinkuje na našo de- rete. Toda iz pogostih razgovorov z avtori-•etnimi vladnimi možmi se je prepričal, da im je znano vse in sc upošteva. Brez med- Iz tržaškega SivUe^is Dejanje krute matere: Vrgla je svojega sina v morje. Včeraj popoidne okoli ure jc "la trt niči Ivan Forčič, Preserje, p. Komen po^reST^ko ^dt^«0.-Tr;;-c!TRTE cepeta s«in, d«v«a »dobi* pri v prostorih «Solsfcega društva* pri Sv. Jakobu. Knjige se izpcsojuje:o vsakemu, ki biva v šentjakobskem okraju. Članarina znaša 1 L na mesec, a vpisnina 1 L. Clanc opozarjamo V SKLADIŠČU via Geppa 17 se prodaja po rafzmernejših cenah zajamčeno pohištvo, direktnega uvoza. Poročne sobe, popolne, j z mizo in 2 stolicama L 1100. Finejše po-! ročne sobe od L 2000 naprej, jedilne sobe^ n s stolicami iz pravega usnja od L 3000 na- PartlJa Šivalnih Stro-prej, pohištvo za vrt, kuhinjo, predsobo, jev, novill, SIngerjev garniture za društva, saloni, popolna opre-! sistCm s petletnim ma za pisarne, tudi posamezni kosi, stolice] in naslanjači v veliki izberi, itd. Za prepro-1 jamstvom pO dajalce in hotelirje posebni popusti. Polu- V . ■ jI f| dmgi št v o v tranzitu za izvoz, ovito, po posebnih slsteftl Mehanična delavnica Pletro CervelHnl L 350- 54 GOSPOD ALI GOSPODIČNA zmožna hrva!, skega jezika in po možnosti stenografije, se sprejme v službo. Naslor pri upravnidtvu. 93 Trs?, Via Vasari 17. PirŠiijaftvc na deželo. - Posebni popusti za preprodajalce. (35) PoMoMvovBorkovOoli vabi na redni občni zbor f ki se bo vršil v nedeljo dne 4. februarja t. I. ob 1. uri popoldne v gornjih prostorih Obrtnijskega društva. DNEVNI RED: 1. Poročilo odbora. 2. Poročilo svetovalstva. 3. Volitev nadomestnih svetovalcev. 4. Raznoterosti. 30 ODBOR. Opozarjajo se člani, da se gotovo udeleže tega občnega zbora v obilnem številu. Dne 3. februarja irgovske zveze med razrimi državami Italra oble^caa ženska, 'ki je vodila za roko e 2e sklenila trgovske zveze z drugimit erv- j lri|ctncga dečka. Pri pravoslavni cerkvi se je KUPUJEM cunje, železo, papir in kosti. Molino grande 20, Babič. 94 tarodnih dogovorov so skoro izključene trajne oblcTr'aiu pri cWkvi Svr^\ntona novtva n^ka KANARČKE, original Harzseifert, izvršim ' ' '---------J----^------ a pevci, samice, prodam. Commercialc 329, IV vrata 20._95 ŠIVTLJA izvršuje vsaka dela po nizkih cenah. Via Stoppani 5, (vogal Molino Grande) Ž tor._96 GOSPOD Rudi Marc je naprošen, da bi pri- j občil svoj natančni naslov v «Edinosti*. 97 Konsumno in gospodarsko društvo — v sv. Križu pri Trstu — ar iste » hrUmeria s kavcijo. Posudfc aa očtor do 19. Ubmrn. v Dutovljah za govejo živino, konje in drobnino kakor tudi kramoKhi semenj. joča v ulici Settef-ontane St. 20. 2ensKA »Vtfr Ji pr-=bu'"an}e italiTi se opaža seaz.) ^ i^ovar^Ja. da ie hotela tudi ona skoiiti - v industrijah. Iako bo«- i- • ~ v morje, ka Dve aret rana v itli Kral. star U filezič star točko delo in produkcijo, bo pospeševala raz. • vento št. 23. Pri obeh so naiU 2 omota pe tu^i v Trstu, čim končnovelavno vstopi i'eliko italijanske? Cospodarsko-politično ur ed-t»o. V ta namen jfredo vsi naperi tistih, ki se ae Dve aretaciji. Včeraj zjutraj sta bila areti-v ulici Chiozza dva moška: Hermani - . t . i Kral Glar 18 let, stanujoč v Trebčah in Marian! tličje, vraU 1 tamma^ za bia^nfo Trsta lud, Mussolm.^a 3letf sta^Ujo^ v Rocolu - Molino ilada, ki. fana v svojem> programu kot lemel^o »lezit.^r ^ iex sx. , spremne takoj. Zgladiti se v pondeljek od 1. do 6. popoldne Via S. Michele 27, pri- 93 voj tržaške trgovine in indt-strije. — Edino ns{!lašan;c j!. BanelUfa, da brez mednarodnih dogovorov niso mo-žne trajne trgovske zveze sned posameznimi državami, ni — optimisti- rila tatinskega izvora. V znamenju riciuovcga c!ja. Fašisti so dali včeraj opoldne prti ricinovo olje ('« litra) neukemu Mani Menottiju, staremu 24 let, stanu- čtk>, ker je resnično. Sicer pa ne veruje danesljočemu v ulici XX Settembre H. 23, ker so noben Tržačan v ta optimizem. našli pri r.jem zamazano t«koloro. MenotU^u Uprava trgovskega promeU med Trstom «Prali želodec na redim postap. ^ DoLm^cijo. bo — kakor javljajo ilafcjanski li- Ponesrečen viom. Vcera) ponoei so »Kusali £ti — poverjena znani plovni družbi v Ba-j neznani vlomilci ^reti v travmo tvrdke rim in E> moral Lioyd — ker ne more dobiti Romelli v uL G. Rossim. foda pri delu so državne podpore — na^rže opustiti evo:e, biU meteni ter so moraU Uko odnesti pete z starodavne proge m^d Trstom in posameznimi i dolgim nosom. ^ v dalma'inski-ii lukami. Da tak ukrep ne kaže Žrtev dela. Včeraj je umri v bolnišnici Ka- — rel Trevisan, o kater«m smo poricali v vce- raošaH številki našega Ksta, da ga jc stresel pri delu električni tok. Poskcsša samesnr z revolverjem. Včeraj popoldne ob 2. uri so pripeljali v brezupnem mm i in brzimi LIcydovimi parniki. Zato se 6*anju v nsesrtno bolnišnica uradnika Henrika bodo pač ra šc posluževali svojih domačih Brunija, starega 49 let, stanujo^ega pri Sv. M. hrodov, kar bo seveda tudi — na korist .Magd. št. 1013. Uradnik si je pognal na ko-T^a lodvoru pri Sv. Andre:u kroglo iz revolverja kontinentalni načrt. V .Pra- v desno sence. Krogla mu je prišla ven pri dcr-Presse • čitamo: Jako visoko stoječe osebe levem sencu. Domreva se, da ,e izvršil ta ža-v Franciji izjavljajo da je Franctia odločno i lostni korak ,ker ,c bil zanračenega uma. * • * * ----- Tatovi ▼ stanovanja« Josip Ukmar ye pustil predvčerajšnjim popoidne svoje stanovanje v ulici Chiozza št. 51 eno uro brez nadzorstva. pesebne dobrohotnosti napram Trstu in resne vol\z za njega povzdigo, to je pač očitna ža-l^^tna resnica. Nič manje nezadovoljiva ne bo ta. novotarija tucTi za dalmatinske potnike, ki So biii dosivj razvajeni z udobnimi, elegart- TRTE Terrc promisse, do 1 m dolgi grozdi, ter druge, za namizno grozdje in za vino, pro~ da;a Josip štrekelj Komen. 2259 TRGOVSKI POMOČNIK (ali prodajalka) za trgovino na drobno, vešč slovenskega jezika v govoru in pisavi (zmožni italijanščine imajo prednost) se sprejme pod ugodnimi pogoji. Hrana in stanovanje v hiši. Reflektira se na pošteno in trezno moč. Trgovina z mešanim blagem Franc Ksav. Goli, Idrija. 26 SENO (otava) dobre vrste, za vsako živino, na prodaj pri Petriču v Vipavi 218. 69 TRST - OPČINE. Restavracija «Zorko» na OpČinah je od danes naprej na prodaj. Kupec si lahko ogleda vsak dan. 70 nasprotna kontinentalnemu bloku, o katerem govorijo italranski Tisti.a Naj ponovimo ta, da so se tudi nekateri ugledni itali:arski listi izrekli proti Muss.olinijevemu načrtu. Tako je n. pr. «Corriere d^Via Sera^ menil, da ta načrt odgovarja oač osnovn. zgodovinskim narom, vendar bi uresničenje tega predloga naletelo na velike cvire, kajti ne more sc Anglije 1-jčiti od Evrope. Italija da ne more t': Lti Angliji nasprotne politike, dokler ta r.asorotna vsakemu kontinentalnemu nad-vlad*u, ker bi im-ičilo svobodo Italije ia drugih držav. Po-iov^lai urad cbč'ne ko« nolhične inštance rrre stcp~»-c. Mestni municipij javl'a: Z -ori-r^.-n na odredbo kr. prefekiure z dne 21. XI. 1922. šL kab. 26.112, glisom katere fe bala tržaška p^Prefektura odpravljena in so bili vrn:e^i ofcčiniposli politične instance I. stoo-nje, katere jc dosedaj izvrševala podprefek-tura. je bila pri municipru ustavVena nova sekci'a katara bo reševala pos>Te, tičoče se obrti in. socialnega skrbstva, vklj tčivSi ▼ to področje spadajoče prestopke. Urad te sekcije ima sve^ sedež v občinski hiši, IIL nadstropja, stopnice «od zadaj. <-Šolsko društvo* se obrača do vseh slovanskih kulturnih društev s prošnjo, naj bi vsako imelo med letom vsaj ono prireditev v korist «Šolskega društva*. Za vzdrževanje slovenske šol-e in "otroških vrtcev, ki stane ogromnih stroškov, }€ potrebna pomoč vsakega posameznika ia društev. Obenem prosimo tudi denarne zavode, posojilnice in hranilnice, gospodarska društva itd., naj ne zabijo -^Šolskega društva^ pri sestavi letnih računov in razdelitvi čistega dobička. Znizarje cefi cigarct. Finančni inšpektorat jcvl-a, da so sc s 15. t. m. spremenile sledeče ccne za cigarete: Jok«y Club od 80 na 60 st komad, Opaset od 60 r.a 50 st. komad, Cercle du B ospore od 50 na 40 st. kom.; Nimet od 45 na 30 s t. kom., Extra Extra od 40 na 25 st. komad. Natečaj za trattko. Finančni inspclctorat javlja, da se bo oddala prodajaluica monopolskih stvari it 134 v Trstu, Via Edmondo de Amicis št. 9. Prošnje je vložiti do 20. febru-arja pri omenjenem inspektoratu. Prednost bodo imeli vojni pohabljenci in vdove oziroma sirote v voqni padlih. Natančnejše informacije se dobe pri finančnem inspektoratu, Corso Cavour 6, III. Pristojbine za orožne liste. Finančno ravnateljstvo javlja, da to^ s 1. januarjem pristojbine za orožne kiste povišane na sledeč način: Za puške L 61.20, za revolver ali pištolo L 61.20, za avtomatično pištolo L 71.20, za palice z železnim jedrom L 51.20. — Lovci Po poklicu so izvzeti od teđ* ooviika. Med tem časom so se pa prikradli v stanovanje neznani gostje ter odnesli za 1000 lir pe-rila* _ Ista usoda ie doletela tudi uradnika Ar- tura Muzeja, stanujoče ga v ulici Gittseppe Gatteri št. 24. N:emu so odnesli tatovi iz stanovanja za 5000 lir perrta, obleke in 2latenine. _ Zasebnica Jc sipica Sciamanka je šla včeraj zjutraj na trg; svoje stanovanje v ulici della Ginnastica št. 25 ye pa pustila brez nadzorstva. To ugodno priliko so uporabili tatovi ter se prikradli v stanovane. Med iem Časom se je pa vrnila gospodinja, in ni se seveda malo začudila, ko 'e zatfled-»la v stanovanju tatove, ki so brez vsake skrbi spravljali v vreče izbran plen. Ko so jo tatovi zapazili. so opustili svoje delo ter srečno odnesli pete. t Potrti neizmerne žalosti javljamo žalostno vest, da je naša ljubljena hčerka UbuSe Ženiikovš v nežni dobi 10 dir, včeraj, 19. t. m. poletela med nebeške krilatce. Pogreb se bo vršil jutri, 21-1 m., ob 3Ms popoldne na domače pokopališče. Barkovlje, 21. januarja 1923. Antonin Ženišck, oče, VeiorJ&a, mati, Dra-g ca, Vlasta, sestrici. - Mali oglasi HISA, s štirimi prostori, vrtom in hlevom, «e proda. Rcjan, Molini 750. _99 SKLADTŠČAR (magazinier) žclezmčarski upokojenec, 43 leten, Jugcsloven. zmožen slovenščine, hrvaščine« italijanščine in nemščine, išče primerne službe. Ponudb* pod «Tolmača na upravništvo. 10D OSLICA z vozičkom se proda. Via Confci St. 2, slaščičarna. 102 BABICA, izkuSena, sprejema od 12—16. Sprejema noseče na dom. Ljubezniva oskrba. BABICA, izkušena, sprejema noseče na dom. Ljubezniva oskrba. Corso Garibaldi 23. 72 PREPARATE za olepsarv'e kože, za zobe, proti izpadanju las, neškodlgdve barve za lase ima, lekarna v II. B is-trici. MALALAN RUDOLF, Opčine, prodaja po najnižjih tovarniških cenah vsakovrstne opeke iz dobroznane goriške opekarne Ur-banis & Co„ apno, cement, pesek ter raznovrsten les. Prodaja tudi vsakovrstna vina, tropinovec na drobno in debelo po konkurenčnih ccnah. Črno istrsko ter belo vipavsko ca drobno po L 3.20, od 30 1 naprej po 2.40. 77 SLUŽKINJO, zdravo, ■ spričevali, išče za stalno službo mala družina. Hrana in dobra plača. Naslov pri upravnistvu. 79 Dne 17. t. m. se je odprla v Gorici Via Carducci 7 (prej G jsposka ulica) v na novo zidani hiši Goriške ljudske posojilnice v bivših znanih prostorih Krojaške zadruge moderno opremljena narodna knjigarna bogato založena s slovenskimi; italijanskimi in drugimi knjigami. Velika zaloga papiijaf pisarniških in šolskih potrebščin, razglednic, črnil, elegantnih steklenih in porcelanastih predmetov vseh vrst, tušev, kompozicij itd. Zaloga tiskovin za županske in cerkvene urade. Sprejema naročila na modne in druge liste# — Pred trgovino tramvajsko križišče. 39 POSTELJ s postelnjaki polnimi novih res, se takoj proda po nizki ceni. Via borgo 35, I., levo. KRASNA VILA v Mariboru, blizu parka, oddaljena 5 minut od južne železnice, je na prodaj. Pojasnila daje i. Baje, Postojna 225. 85 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosisft Bcileli Vita. via Madonnina 10. L 82 PODLISTEK OLD SLEVTB; TolluM Kovčeg Kriminalen roman iz ameriškega življenja, Posivenil Slaroatk Josapovič. «To je tudi res. Jaz imam za gotovo, da je bil gospod Silver umorjen. «Ali ste ga dobro poznali7» «Ne.» «In on vas je poslal po moj kovčeg 7» «Da, na dan. predao so ga umoril. Pa vi, ali ste poznali gospoda Silverja?^ «Ne, črtal sem le, da se j« neki gospod tega imena baje sam umoril. Vi pa trdite, da so ga umorili.» «fanam vzrok, da tako arislim,« «Ali na koga sumite? :> « Gotovo.» »Kdo neki bi to bil?» < Samo vsled sumnje nočem nikogar ime« novatl» «Pravite, da vas je gospod Silver poslal na dan pred svojim umorom po kovčeg? v kakšnih okoliščinah vendar?» «Nisem dolžan, da bi vam to pravil.» «Hočem vam dati petsto dolarjev, če mi poveste. 3 «Ni treba, ai nikaka skrivnost Jaz sem pravni zastopnik gospoda Sihrerja in pismeno me je prosil, naj ga posetim. Sel sem k njemu ▼ njegovo hiio v C. Poznal gospoda sioer ni- toda ker je šlo za opravilo, sem Sel k nJemu. | «To je pa imenitno!» Gospod mi je pravil neko romantično povest ^^ Corso Garibaldi 23. 103 sem in nisem še nikoli slišal poprej o njem, i kov ni imeL stine in me prosil, naj grem po kovčeg in ko ga dobim, naj odprem neko pismo, v katerem so bila njegova navodila. -> »Ali ste odprli pismo?« «Ne, poprej moram kovčeg dobiti.» •To je res čudno! Kaj mislite, kaj boste našK v kovčegu?» «Jaz mislim, da oporoko in pa premoženje.» Možakar se je vznemiril. «Vi ste pravni zastopnik?» «Afi ste premožni? a «To je nesramno vprašanje.^ «Zakaj?-> «Zato, ker vas to nič ne briga.» .Toda, če niste bogati, vas lahko obogatim jaz.» .Kako prihajate do tega7» .Zato, ker mi lahko pomagate. Pripomorete mi lahko, da pridem v poeest kovčega.» Detektiv Je zrl ves vzradoščen v svet. Veselilo ga je, da se $e tako lepo posrečil njegov priprosti načrt. .Kako se imenujete? s je vprašal. .Moje ime je Stcvens. Pa va&e?» tO'Grady.» .No toraj, gospod 0'Grady, jaz bi rad še kaj več izviedel o svojem sorodniku f» .Kako sta vi -v sorodu?« .Njegov bratranec sem in drugih sorodni- «Saj to se vendar večkrat zgodi, da ima kdt\ samo enega sorodnika.» «To pač! AH Čudno je, da mi je on pravi! vse kaj drugega. Dejal mi je, da ima soprogo in hčer.» «To je pa res neverjetno. Ali je bil mej ubogi bratranec v zadnjem času izgubil svoj razum ?=> «Kaj takega jaz nisem opazil. Pravil mi je prav verjetno zgodbo, katenro vam hočeni kratko ponoviti. Rekel je, da se je bil poroči' z lepo deklico, — neko odgojiteljico v neki sorodni družini.—=> .To vam je pravil?» «Da. in rekel mi je še, da so ga znali nje govi sorodniki ločiti po poroki od njegov« soproge. Pozeneje se je rodilo dete in se kasneje pa, da je on ukral svoje lastno dete.j -Ukral svojega lastnega otrokah je v/JtliK-nil gospod Stcvens. «Da.» «Pa, kaj je bil blazen!» « «To s osanjske domišljije zblaznelega.. •Zagotovim vas, da ni govoril kot tak, kateri ne obvladuje več svojih peterih čutov, Povedal mi je tudi, da njegovi sorodniki prežč na njegovo premoženje.* •Bedarija, saj ni imel nikakega premoženj^ <4Ako vaša sodba sloni na tem, da je bil blazen, potem se motite. Premoženje je ime),. to mi ie dokaza! neovržno.* IV. Odmevi velike tatvine v čistilnici olja v Ž&vljah. V eni zadnjih številk našega lista smo poročali, da so vdrli neznani tatovi v čistilnico olja v 2avl;ah. Tam so prevrtali veliko železno blagajno ter vzeli iz nje lepo svoto denarja — 50.000 lir. V petkovi številki smo poročali, da je bil aretiran radi protipostavne nošnje orožja neki Josip Furlan, star 26 let, stanujoč pri Sv. M. Magd. spodnji št. 276. Pred včerajšnjim «o izvedli policijski organi preiskavo v njegovem stanovanju. Ta preiskava je bila brez uspeha. Ni pa bila brez uspeha preiskava, katero so izvršili v hiši njegove matere v Čarboli Tam so namreč za plenili v seniku 17.300 lir. Ta tknar je bil ukraden iz železr.3 blagajne v čistilnici olja v Zavijah. Denar so spoznali po serijah. Polet* Furlana je bil aretiran še neki njegov prijatelji na katerem leži sum, da se je tudi on udeležil vloma. _ ♦EDINOST* V Trstu, dne 21. januarja 1923- Sirite „edinost" ZOBOZDRAVN1ŠK1 AMBULATORU H. BIZJAK sprejema od 9 do 13 in od 15 do 19 ob nedeljah in praznikih od 10—12. Trst, Via Torre bianca 39 Telefon 23-09. 33 II UMIKU M! II KMETIJSKA ZAIMKI v Tr.t J, via Rafflaeria št. 7 In opozarja svoje odjemalce na sledeče današnje cene: Otrobi debeli, pristni . po L Otrobi drobir, pristni % iškega Vabilo na ustanovni občni zbor ^Zveze prosvetnih društev - v Italri, ki se vrši dne 25. jan. 1923. ob 10. uri predpoldne v prostorih »Pevskega in glasbenega društva* v Gorici, Trgovski dom, vhod iz Via Petrarca, s sledečim dnevnim redom: 1) poročilo pripravljalnega odbora; 2) odobritev pravil, samostojni pred- U ve s _ iegi in nasveti; 3} določitev letnega prispevka in prislop članov; 4) volitve; 5) slučajnosti (resolucije. Opombe: I. Po § 14. pravil ročijo, koliko članov šteje;o in koliko čla-rov zastopnikov ss udeleži občnega zbora t«*r j da nam pravočasno javijo samostojne predloge, želje in nasvete, o katerih naj se razpravlja na občnem zboru. Vabimo na občni zbor tudi posamezne društvene delavce naše dežele, predvsem pa uč teljstvo. I Podpran? naznanjam ANTON BREŠČAK Gorica, Via Carducci št 14 (prej Gosposka ulica). Doma kar manjka naj pregleda vsak — vse naj napiše si pri dnevni luči — omare mize, stole, posteljnjak — In vse kar rabi sploh v domaći kući. — K«r manjka, to mu preskrbi Breščak — štirinajst številka ulica Giosue Carducci L L L L 70.— kvinta 70.— „ 92.— „ 100.— „ 90.— „ K ruza Piata, zdrava . Moka za živino . . Btla moka najbo'fše vrsti Št. 0 . . . . „ L 175.— m Bela moka najboljše vrs i Št. 1 . . . . r L 165'— » Sezamove tropine v pogačah ...... L 95.— * Sezamove Topine tnlete « L 100.— „ Drzi V" s deteljna tn travnata semena ka kor tudi šplnačo, redkvice, čebulček itd. do najnižjih cenah. Vrhu iega razpolaga vedno z različnimi umetnimi gnoji i in začasno tudi s cep jenimi in divjimi trtami. _ ČEVUARNICA 23 MICOLICH Trsi, vin Ddine 32 M L' Ariosfo) (prej Belvedere) Izbera moškega, ženskega in otroškega obuva'a Sprejema naročila in popravila. Lastna delavnica. - Usnje zajamčeno. Cene nizke. Postrežba točna. 73 Uvozna in izvozna tvrdka Deblasio i Domeniš Skladišča: Trst, vla Coroneo 13, tel. 12-34 prosta luka št. 4, pritličje opozarja na novodošle velike partije stekle-mne, porce'ane, emailirane kuhinjske posode najrazličnejših šip v originalnih zabojih in opletenih čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse blago Je feSkega izvora - /C \3r 3E Dr. fl. GRUSOUIN specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcloniran na du- najskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Plazza grande) Travnik 20, hiša Paternoli. 60) Pozor! Pozor! Proda o v litgvilavljl lepo posestvo Id mori v5.00i *. ft minut • c^daljeno od m?sta KrSltJ na glavni ce-ti Bled-Jfiieill O, 1 ri r vilo za vsako obrt ali ki. etij<*. Zaiuen a -e ev ntuelno s hišo v Trstu. C-na - r merna - Pojasnila daje lastnik Fran« M^ssžiS, KrenJ. <12) 94 IHAN KERŽE ira v testni zalogi r.ajrezr.ovrstcejSe kuhinjske in druge hišne potrebščine iz Mitji. sMdwiK ta a Mrtii« pnfi. TRST - Piazza San Olovanni 1 NRZNRMLO. občin- sculco 20 gospode 20 canjenemu Ker bo ustanovni občni zbor obenem tud; ma- j stvu, da Sem ©tVDS II mfestacra za slogo in skupnost tudi na kultur- j _ nem poIru. upamo, da bodo častno zastopana; naša prosvetna društva in naši kul'urni de- j K j? tavcJ. — Za pripr. odbor «Zveze p. d.» |"" ® Josip Pavlin, t č. tamik. j v Idriji za gradefln U< Čermice. Tukajšnje c Bralno in pevsko dru-1 in se priporočam za izdelovanje vsakovrst-štvo>>• priredi na pustno nedeljo igro Veletu-|njh oble;, športnih In salonskili sukenj. rist. — Naproša:o se vsa v bližini se nahaja-' l2Vršujem V^a v tO stroko Spadajoča dela. joča bratska društva, da opuste za ta dan j mnopobioien obiS5* Se priporočam vsako orireditev. Spored se objavi pravo-1 ^ Franc Rurjak, krojač. Cene zm rne. časno. Hrcnovice. Za pogorel«; v Šimhelu, župni:e j 0 na postrežba. Hrcnovice pri Postojni so bligovolili darovati: | -— Gg.: Mihael Arko, mons.-dekan. Idrija L 50; j Št. Josip Štrancar, župnik, Rihenberg L 20, dr.' Andrej Pav&ca, Gorica, sam L 25; g. Albert Kouiovec, sodni svetnik L 20; Josipina Peli con L 10; Matej Simčič, Predjuma L 28; ve-seličr.i dohodek L 10; «Cerkvena darovanja» Hrcnovice L 473.10; Spodnja Idri:a L 140; Trnovo, dekarija L 145.25, Goče-Grzelj 100; Budanje L 100; Gročaua p. Kozina L 25, Malena vas (Štavan) L 75; Senožeče L 150; Trnje L 50; Slavina L 125; Lozice L 20; Harije L 5; Vipava I- 50 in Šturije L 50; toraj skupaj 1733 L 35 st.f za katero dobroto se podpisani imenu vs^h obdarovanih ponesrečencev pri-s-č-o zahvaljuje — Ivan Zupan, župnik. V Hrenovreah, 18., I. 1923. 207 i 22 A Rozpts službe. Krone 11.60, goldmirfi S kronski komadi L frst. Uio Pondores 6.1, nodifr. desno Vesti Iz Istre Dolina. (Zlata poroka). V Dolini je dne 15. t. m. obhajal g. Luka Pantferc zlato poroko s sedaj bolehno soprogo g. Marijo rojeno V-ovk, v krogu družine unukov ter ožjih prijateljev. Na večer mu }e moški zbor društva «Vodnik» zapel par krepkih zborov. Pangerc Luka, komik dolinskih rarodnih predstav, je nastopil prvi krat leta 1879 v ^Županovi Miciki* kot Dr. Glažek pod vodstvom pok. nadučitelja Alojzija Bunca. — Luka je bil polem vendno stalni igralec do palmjenja naroda v zopetno temo v letu 1914. V preporodni dobi 1878 do 2835. je izdajal tudi domači vaški humori-etiČni list, seveda za domačo čitalnico, iz katerega ;e pokojni Ivan Dolinar marsikako Lukovo humoristično zrnce presadil v c.Jur'a s puso». Leta 1831., ko so med predstavo udrli v dvorano domači nasilniki, plačanci italijanske gospode iz Milj in Kopra, podpirani po sir« župana Lavriha, ter dejansko napadali ook. kanonika Jurija Jana soustanov-rtika < Edinosti« in druge voditelje, Je na§ Luka neustrašeno nadaljeval na odru svojo Pravijo, da po 100 letih podane staro novost. — V našem slučaju se pa vrača že po 40 letih zopet ona gonja, — da domačini vzgo:eni <:Janičarji»v zalezujejo in sramote ne samo domačine, temveč žalijo ves izmučeni tloven&ki narod. Oče Luka upa pa, da bodo vsaf njegovi vnuki dočakali boljše dneve in zopetni preporod. Sivemu sla vijencu in njegovi družini naj-Fkrenc'še čestitke. Županstvo Koj ko razp!"uj«? službo občinskega tainika za upravno občino K"jsk"». Čas za predložitev prošenj poteče z 31. jan arjem 1923 Prosilci morajo lastno očno pijanim prošnjam pi idjati siedeče d« kumente: 1. Potrdi o o it lijanskem d žavljanstvu. 2. Potrdi o o dobrem veuenju. 3. Ka ensvi list. 4. Spričevalo o telesnem zdravju. 5. Spričevalo o dovršeni «redn;i šoli ali ena-koveljavnl šoli v kakem zavodu; sprejemale se bodo tudi prošnje od kompetentov z niž»o folslco izobrazbo. Z; hteva se popolno znanje italijanskega jezika v govoru in pisavi. Med prosilci bodo imeli prednost oni, ki so vešči slovenskega jezika. 6. Diplom občinskega tajnika ali druge dokumente, iz kateiih bode brezdvomno razvidna zmožnost prostlćeva za vspešno vrši-tev službe občinskega tajnika. Plača po dogovoru. Ugodnosti: odškodnina za vse uradne pot-nine; občinska pisarna razpolaga s pisalnim stro em. KOJSKO, dne 29. 12. 1922. (8) Župan : Obljubek 1. r. Srebrne krone In zlato pln-frjem po naloSHh cenab ALOJZU P0VH Trst Plozza Garlbnlđl št 2 8 (prej Barriera) | VABILO na »dni občni zbor Kmetijske zadruge r z. z o. j. v Trstu ki se bo vrša v nedeljo, dne 4. februarja ob 9. url dop v prostorih Gospodarskega društva pr Sv. Jakobu (Campo S. Glacomo St. 5) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o"bora. 2. Poročilo nadzornHtva. 3. Odobrenje bilance za I. 1921 in 1922. 4. Prememba pravil. 5. Volitev novega odbora in nadzorništva. 6. Slučajnosii. ODBOR. § 28. zadružnih pravil se glasi: Zadružniki, ki se ne udeležijo osebno občnega zbora, smejo biti zastopani po drugih zadružnikih na podlagi zakonito napravljenih pismenih pooMastil. Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopana vsai tretjina zadružnikov. Ako bi tega ne bilo. se mora v treh tednih razpisati drug občni zbor, kateri sme sklepati, ne glede na to, koliko članov je zastopanih. gostilniška oprava v popolnoma dobrem stanju, orkestron, kuhinjska oprava, kompletna spalnica, vozovi, konjske opreme itd. Restavracija 0. SlapM, PrcstrnneR. Pozor na dei&alf® tvrdko I FRANC SfiUKIG Csricn, CcspssHn t!!ca scdol Via Carducci št 25. naznanja slavnemu občintvu da iuia veliko izbero Šivalnih slfdlsv več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz najbci]$ih nemških foveren, K&ter^ mil 19 let Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. - Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 61 POHISTV lastnega izdelka v i/siskem — ¥@Uka popolne oprenrce za hiše« pisarst^ in ^©silina. BreikoitkurdRčna cene. Trst - Viale MM. Sittembri 35 — Trst (palača fcden) Telefon 34-34 bis (S7) Telefon 34-34 bis Posebna prodajalna za hli&o ©preato Kn}Ižeunost In umetnost Priročna slovnica italijanskega jezika, ki yo je spisal Ferdo Kleinmayr je k ljubu močni nakladi skoro povsem pošla. Ker pa jc povpraševanje po nji veliko, nas naproša avtor, da obvestimo one, ki se zanimajo zanjo, da izide v nekaj tednih druga, popravljena in pomnožena izdaja te slovnice, ki se pravkar tiska v tiskarni «Edinosti*-. DAROVI Za < Šolsko društvo*: Manfred pL Goerz -Vstein daruje L 5. G, J. Kale iz Prošeka izročil za razprodan blok SL 300 L 100, G.čna fvojzka Gruden (županova) iz Z goni k a za razprodan blok 240a L 100. Ob priliki zaroke fc.čne Mitnice z g. Hinkotom nabral g. Vladimir Kriznič v Kanalu L 57.50. G.čna Slavica Košuta nabrala med cerkvenimi pevci v Sv. Križu L 20. — Vsem nabiralcem kakor darovalcem iskrena hvala POHIŠTVO. *< Poročna sebe, Kasivna, s lekarnico in psiho L 1250.—, draga, svetla L 1400.—, druge to-polove, brestove, hrastove, jesenove, čres-njeve se prodajajo r skladišču TURtt, Vla S. Lauaro iL 10. Oglejte si In primer^afte cene in kakovost Najvilje cm« plačujem za KOŽ kun, zlatic« lisic, dihurjev« vi««« Jazbectv, natk, m-veriCv krtov« divjin In doaiatili zajca«. D. WIND$PACH Trsi« Vla Cosaro eattistt 2«. 10 IL nadsfc, vrata 10 & Sprejemajo se pošJjatve po pošti. U reg. zadruga s o. z. Trst Olo Istltuto 11. Tclefe 19-69 PODRUŽNICI: Gorica Monfaicone Vla Garibaldl §t 29 Vla Friull St 6U Zslogn In delavnico malolitniii peč! m štedilnikov. 65 Izbera majoličnih plošč za stene keramičnih plošč za pode in cementa Glavno zastopništvo za JulHsko Krajino prve tovarae majoltCnlh petf v Gorici. Prevzema se dslo « okolIJ 99 |Pri srefni nevaii) Via S. Catarina št. 11 — Trst — Tal. 15*52 b s Bogata izbera TRLIŽa, PERILA, ZAVES, VOL^E^IH in NA OLNJE-NlH ODEJ. — ZALOG * VOLIVE in ŽJME in ŽIMNICE. IZDELANE 2IMMICE. Kapok in bombaževina. — P«EPRG3E. — Kozja kožuho-vina, originalne kalgan, bele, sive in črne. - VSAKO VRST VO PERJE ZA BLAZHE n M APHENICE tri velike, moderne pri postaji Bivio - Nabrežina se oddajo «72 Pojasnila daje oprava Edinosti. Ljubljanska kreditna banka Podružnica v Trstu. vogal vio mm 27 — m 30 mm 11 Izvršuje vse banina posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone. — Izvršuje nakazila SHS kron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje PIT po 3 % °|o nstto Vloge na tekoče račune po 4I|20|0 Vozane vlog« obrestuje najugodnejše po dogovoru. L Glavni sedei banke: LJUBLJANA. Podružnice: Oorica, Maribor, Celje, Kranj, Ptuj, Brežice, Novlsad, Sarajevo, Split, Metković. DolnISka glavnica In rezerve s Dinarjev 38.000.000.—. Tel. št 5-1& Uraduje od 9 do 12% in od 141/, do 16. —J m m Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana