ZA IZBOLJŠANJE LISTA Vato Mn v«iK V hA, ki UltiNaradt-aUn VM h* btak-P* k urM le»e Hi»«. ti ti 'l GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ OTATBJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnovi naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako io ni*t« naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušnjo. TELEPHONE: CUelsea 3-1242 ■atervd mm Secaod CUm Matter Scytmber 21st* 19C3 at tb. b Pm( Office .it New York. N. ander Act mt Cwchm mt March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 76. — Stev. 76. NEW YORK, MONDAY, APRIL 3, 1939—PONEDELJEK, 3. APRILA, 1939 Volume XLV1I. — Letnik XLVIi. A. HITLER JE PRIPRAVLJEN NA VOJNO Z ANGLIJO HITLER JE RAZTRGAL VERSAILL. MIROVNO POGODBO, KER JE BILA KRIVIČNA NEMŠKEMU NARODU Ako hoče Anglija ustaviti Nemčijo v njenem prodiranju, bo vojna. — Nemčija se bo uprla proti vsakem obkroževanju. — Hitler bo preklical mornariško pogodbo z Anglijo. BERLIN, Nemčija, 2. aprila. — Hitler je zasme-hovalno in izzivalno odgovoril na prizadevanje Anglije, da združi evropske države proti Nemčiji in njenemu razmahu. Rekel je, da naj Anglija samo skuša iti v vojno z Nemčijo in jo zadržati na njeni sedanji poti. Ravno tako je Angliji zagrozil, da bo preklical nemško mornariško pogodbo z Anglijo. Hitler je govoril v soboto v Wilkelmhavenu ob priliki splovitve nove nemške oklopnice, Admiral Tirpitz, ki ima 35,000. "Nemčija ne bo prenesla niti strahovanja, niti obkroževanja," je rekel Hitler. 'Nobena sila na svetu ne more nas prisiliti na kolena." Hitlerja je bilo slišati po radio kaki dve minuti, nato pa je bil radio iz neznanega vzroka pretrgan. "Ako želi kaka država v resnici meriti svoje moči z nami, je nemški narod za to vedno pripravljen, * je rekel Hitler. 'Kakor mislimo mi, tako mislijo tudi naši prijatelji in posebno država (Italija), s katero smo tesno zvezani in s katero sedaj korakamo in bomo pod vsemi okolščinami korakali tudi v bodočnosti." S ozirom na Chamberlainovo obljubo, ki jo je v imenu Anglije in Francij? dal Poljski, da ji boste Anglija in Francija pomagali z oboroženo silo v vsaki Vojni z Nemčijo, je Hitler rekel: Ako zavezniki pričakujejo od današnje Nemci- Jugoslavija in hrvatsko vprašanje USODA POLJSKE NA TEHTNICI Po Hitlerjevem načrtu bi bila Poljska zelo majhna država. — Hoče imeti Gdansk in Go-renjo Slezijo. BBRJLr\\ NVmčija, 2. a pri la. — Po narijskem načrtu mora Nemčija dohiti vse, kar je nekdaj imela, vključno Gdansk, poljski koridor in (Jorenjo »Slezijo. Hitler je imel na men Poljsko skrčiti tako, da M l>iJa samo majhna država, tako- | imenovana "kongresna Polj Poljski bi bila vzeta Ukrajina in združena - podkarpatsko I'krajino, katere se je polastila Madžarska. Toda Madžarska bi bila zelo zmanjšana in poljska in podkarpatska Ukrajina bi bili pozneje združeni z Ukrajino;'ki je sedaj še pod Rusijo, v novo ukrajinsko državo. Hit ler je prepričan, da bi nova država bila naklonjena Nemčiji in tri ž njo sodelovala, kot sedaj sodelujejo Poljska, Slovaška in Madžarska. I Z imenom "kongresna Pol j-1 ska" misli Hitler na Poljsko, kot jo je razdelil dunajski Ikon-I g res leta 1*15. Ta kongres pa je v resnici samo potrdil raz delitev Poljske, kakor je bila je, da bo mirno dovolila satelitnim državam, kate- pričeta 1772, ko so Poljsko raz- rih edini namen je postaviti se proti Nemčiji, do!,'el.i!e ^e,mM1ja' in. Av , , , v . , . . strija. Napoleon je pozneje |>o- 'lneva, ko bo mreža zavezana, tedaj zamenjavajo današnjo Nemčijo s predvojno Nemčijo. Kdorkoli je pripravljen iti po kostanj v ogenj za velike države, mora pričakovati, da si bo opekel prste." In da potrdi te svoje besede, je navedel slučaj Ce tavil varšavsko vojvodino, ki pa je ostala le malo časa. Po Napoleonovem padcu pa so s: Nemčija, Rusija in Avstrija o-svojile -*voje dele Poljske. VARŠAVA, Poljska, 2. apr. Wilhelmshavenu razlagajo na ta način, da lioče Hitler samo pridobiti na času, da bi se svo.ii zvezi z \nglijo. Uradni krogi pa pravijo, da je Poljska pripravljena pogajati se z Nemčijo glede Gdan- hoslovaške, ki jo je združil z Veliko Nemčijo, ker —Poljaki si Hitlerjev govor v je zatirala Nemce v svojih mejah in ker je bila o-rodje za prihodnji napad na Nemčijo. "Združil sem," je rekel, "kar je iz zgodovinskih Poljska od red k la razlogov in po zemljepisni legi moralo biti združeno po vseh pravilih razuma." Da je imel pri tem, da je Cehoslovaško združil z Nemčijo, popolnoma prav, ker je s tem mnogo pri-j^ka na enaki podligi, da pa s<* *peval k miru v Evropi, o tem je Hitler trdno prepričan in je rekel, da bo prihodnji nacijski kongres* v septembru v Nuernbergu imenoval "mirovni kongres". I litler je dalje rekel, da se je te4aj, ko je prišel do vlade, odločil, da ne bo samo združil Nemčije, temveč da bo tudi razbil versaillsko mirovno pogodbo. Nisem tukaj in nemški narod ni ustvarjen zato," je rekel, "da se pokorimo postavam, ki so všeč Angliji in Franciji, ki pa nam odrekajo pravico do obstoja, in zato sem raztrgal versaillsko pogodbo." Zelo sem želel rešiti češki problem naj najpri prostejsi način, ko pa sem opazil, da so one države, ki so dovedle do dogodkov v septembru, pričele dvigati glave, sem se zopet vrnil k dobri, stari nemški pravici samoobrambe Nemčija se ne mara bojevati z nikomur, samo da nais vsi puste v miru." "Hvala Bogu," je vskliknil Hitler, "da je naša država sedaj dovolj močna, da lahko vzame svoje pravice pod svoje varstvo. Nismo več odvisni od milosti drugih držav in njihovih državnikov." Dve uri za tem, ko je Hitler končal svoj govor, je bilo slišati njegov govor, kakor je bil sprejet na bo postavila v bran proti vsa kemu nemškemu poskusu zavzeti Gdansk z orožjem. Angleški podanik sir Howard \yilliam Kennard je imel dolg razgovor s poljskim vna-njim ministrom Josipom Bee-korn, predno je Beck odpotoval v London. BERLIN, Nemčija, 2. apr. — Nemška uradna časnikarska agentura DNB prinaša iz Katovic na Poljskem poročilo, ki pravi, da so sinoči Poljaki napadli dva nemška konzular na uradnika v Tešinu, ko st.t bila na potu domov. Poročilo pravi, da sta bila uradnirka "precej resno poškodovana." "NORMALNE" RAZMERE V ŠPANIJI BURGOS, Španija, 2. aprila. — Tukajšnje mesto predstavlja povrateik k "normalnim" časom in razmeram. Noeoj so bili namreč po vseli vogalih nabiti plakati, da se bodo prihodnjo nedeljo vršile velike bikoborbe na "Plaza de Torros' \ ROOSEVELT JE SPROTI 0 VSEM INFORMIRAN S Parizom in Londonom je v stali telefonski zvezi. — Hitler bo skušal razširti svoj vpliv na Južno Ameriko. WARM SPRINGS, anje, tla bi vladal eelemii svetu. Predsednik in nje.govi svetovalci so prepričani, da je svetovni mir v veliki nevarnosti. Ravno tako Roosevelt boji, da bo Hitler skušal razširit", svoj vpliv tudi po Južni Aine riki. Xa železniški postaji, nedaleč od predsednikove hiše na Pine Mountain stoji pripravljen posebni vlak, da takoj odpelji* predsednika v Washing ton, aiko bi prišlo do kakega resnega političnega položaja. AMERIKA PRIZNALA GEN. FRANCA WASHINGTON, D. C., 2. aprila. — Združene države so sledile zgledu drugih držav ter so priznale na Španskem vlado generala Franea. Obenem pa je tudi predsednik Roosevelt preklical embargo na pošiljatev orožja na Špansko. Državni tajnik Hull je vna-njeimi ministru Francisco (io-mezu Jordanu v Burgosu poslal brzojavko, s katero mu je sporočil, da želi ameriška vlada stopiti v diplomatsko zvezo s špansko vlado. MLEKU SO ZNIŽALI CENE ALBAN, N. Y., 1. aprila. — V Albany, Utica, Buffalo in Binghamton so je \čcraj kvart mleka pocenil za en cent. Kompanije Okušajo s tem pridobiti odjemalce zase, odločilno besedo glede cen bo pa izreklo sodišče. HITLER HOČE CVETKOVIČ SE BO DANES POGAJAL NAGLO VOJNO S HRVAT. VODITELJEM MAČKOM Vojna s Poljsko bo povzročila svetovno vojno. Nemški narod ne bo tako sledil Hitlerju, kot je ka jzer ju. WASHINGTON, 1). C., 2. aprila. — Visoki ameriški vojaški krogi so mnenja, da ste Anglija in Francija, k»*r ste >i pridobili za zaveznico Poljsko, v trdnem položaju, ako bi se iz evropske krize izeimila vojna. S svojim opazovanjem so prišli do naslednjih zaključkov . 1. Iz vojn«» s Polj .-ko bo na-stala nova svetovna vojna. 2. Francija in Anglija bi o g roža I i Nemčijo na njenih straneh in bi obšli močno nemško utrjeno črto proti Franciji. Aiko bi Rusija pomagala Poljski, I»k si stale nasproti skoro iste >ile kot v zadnji svetovni vojni. • 5. Italija bi se morala odločiti. ali se izpostavi nevarnosti, da francoska armada prekorači mejo in jo napade angleško b rodov je, a! i pa se odpove zvezi z Nemčijo. 4. Madžarska se bo najbrže pridružila Nemčiji, Romunska, .Jugoslavi ja in druge balkanske države pa bodo ostale na stra-• ni Anglije in Francije. fi. Ker 1m> angleško b rodov je v Baltiku zadrževalo Nemčijo, se bo morala zateči -enem pomagati Poljski. BEOGRAD, Jugoslavija, 2. aprila. — Vsled gospodarskega prodiranja Nemčije v Jugoslavijo se je plemenski problem zelo poostril in ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič bo prisiljen iti v Zagreb in se pogajati z dr. Vladimirom Mačkom. TRGOVINSKA POGODBA MED TURČIJO IN ZDR. DRŽAVAMI ANKARA, Turčija, 1. apr. — Ameriški poslanik v Arika-ri, John V. A. Murray, in turški minister za narodno gospodarstvo, lluscin Cakir, sta podpisala trgovinsko pogodbe*. Pogodba je v prvi vrsti naperjena proti nemški konkurenci. Turčija je doslej večino svojih potrebščin naročala iz Nemčije, v bodoče bo pa dobivala večinoma vse, kar potrebuje, iz Združenih držav. PREDSEDNIK NAJ ODSTOPI Znani časnikar zahteva, da mora predsednik Roosevelt odsto piti, češ, da je to želja pretežne večine ameriškega naroda. Franfk Gannett, ki izdaja več dnevnikov in liiagazinov, je včeraj resno zahteval, naj predsednik Franklin D. Roosevelt odstopi, Kanada v slučaju vojne raje smatrala za sosedo Združenih držav kot pa angleški do-minij. Dokler bo on naeeloval vladi, ne l>o Kanada nikdar imela prisilne vojaške službe. (Kilo čitev glede miru ali vojne bj prepuščena parlamentu. DR. HACHA POZIVA K EDINOSTI PRAGA, 2. aprila. — Danes je govoril po radio dr. Emil Ilaeha, zadnji predsednik t'e-hoslovaške. C'elie je poziva!, naj slede vzgledu nemškega naroda ter naj drže skupaj, če hočejo o hraniti svojo narodno samobit nos t. — V zadnjih lciih smo vide-jli ponižanje nemškega naroda, | toda tem n ponižanju je sledil | čudovit podvig, j — t'e bi ne bili Nemci edi-iiii, bi nikdar ne mogli kaj take-ga doseči. lil«"'................................'»IISIJIIHI« NaroČite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski d^Tnik ▼ Ameriki. 60 POTNIKOV NA VELIKEM LETALU PORT WASHINGTON, L. Id., 2. aprila. — Danes je do-sjK'lo sem z Bermude ogromno letalo "Atlantic Clipper", ki je last Pan-American Airways. Na njem je bilo šestdeset I potnikov. Problem je znan. Tri in p;d miljona Hrvatov, ki so bili prej pod Madžarsko, si želi avtonomijo, njim pa nasprotuje devet miljonov Srbov, ki so s pomočjo velesil po svetovni vojni ustanovili novo državo, ki se je deset let imenovala kraljevina Srbov, Hrvatov i a Slovencev, pozneje pa Jugoslavija. Hrvatje so istega plemena kot Srbi in imajo ž njimi skopni jezik, toda Hrvatje so katoličani in pišejo v latinici, Šibi pa so pravoslavne vere in se poslužujejo cirilice. Hrvatje se smatrajo za bolj inteligentne in napredne, kot pa so Srbi, toda Srbi >e čutijo močnejše* in bogatejše. S«* boli pa je zapleten položaj, ker >e Hrvatska raztega od Alp pa do dalmatinskega obrežja v nekakem polkrogu, sredi katerega živi okoli 800,000 Srbov in je zato hrvatsko mejo zelo težko določiti. Hrvatje so pripravljeni poslušati istega lcralja kot Srbi, in se pokoriti diplomatski in vojaški vladi, toda hočejo i-meti neodvisno vlado, svojo narodno skupščino in svoj gospodarski sistem. To zahtevajo Hrvatje, odkar je bila ustanovljena Jugoslavija. Po Monakovem pa so Hrvatje postali še bolj oholi in dr-znejši. Vendar pa jih je neko liko streznila usoda Čeboslova-ške, kajti prepričali so se, da se majhne države kaka vel?ka država prav lahko polasti. Jugoslavija, dottier je složna in edina, ni neposredno o-grožena. Nahaja se v srečnem položaju, da meji na dve totalitarni državi, vsled če?ar se Nemčija ne bo drznila prodreti do Jadrana, ker bi se temu uprla njena zaveznica Italija. Hrvatje se žele spraviti s Srbi, toda stvar je zelo težavna, kajti kilo bi mogel pričakovati, da bi se Srbi vklonili Hrvatom ue da bi >e zagrebški odvetniki sprijaznili z mislijo, da morajo svoje zahteve zmanjšati in u-blažiti. Cvetkovie bo Hrvatom najbrže predlagal, da postavijo osrednjo vlado, v katero naj bi stopili dr. Maček in njegovi prijatelji in ki naj pozneje določi, do katere meje naj bi bila Hrvatom dana avtonomija. Tukaj pa zopet nastane težava. Hrvatje hočejo imeti demokratsko vlado, toda beograjska vlada je avtoritarna in ne dovoljuje svobode tiska in govora. advertise in "Glas NARODA" O-. Monday, April 3, 1939 SLOVENE ?YUGOSL£VT DAILY 99 fnmt n>« or •M WBMT GLAS NARODA o odstopila niti ped i svoje zemlje, v isti sapi je pa skoro prosil Mnssolinija, naj podrobneje pojasni svojo zahtevo, češ, da sta Anglija in Francija sosedi in da je najbol je, ep -e sosedje mirnim potom pobotajo. Še pelo angleški ministrski predsednik Chamberlain, o katerem je znano, da vstreže diktatorjem, kjerko'i jim more. je v poslanski zbomiei zapretil Mussolini ju, da bo Anglija po slala v slučaju potrebe Kraneiji dvakrat toliko vojaštva na p'.*-moč kot ga ji je prvotno nameravala |>oslati. To so bile Chamberlainove moške besede, doe i m je I)a-ladier kolebal in bi najraje padel prod Mussolinijem na kolena. Najprej je poudaril, da Francija reieesar ne da, takoj nato je pa «|>oriižno vprašal Mussolinija, kaj pravzaprav hoče. Ve- svet ve, kaj zahteva ali hoče Mussolini Postati hoče sol astnik železnice v Džibuti, solastnik francoskega Tnnisa \ severnem delu Afrike in imeti hoče odločilno besedo pri u-pr»vi Sueškega kanala. C'emu torej Daladier sjepomiši, če so mu znane Mussolini jeve zahteve. Odgovor na to vprašanje je lahak. Francoska vlada zadnje mesece ne pozna več ponosa in ne pozna politike. Ohamberlain je tekom zadnjih dogodkov ž< vsaj navidez polka za I nekoliko odločnosti, dočim postaja Daladier če dalje večji slabič. MADŽARSKI REGENT ADMIRAL HORTHY __________ izreka sožalje vdovam madžarskih častuikov,jki o padli v imjih za okupacijo Podkarpal ske I krajiiif. PROBLEMI PRISELJENCA Državljanstvo in starostne pokojnine. VPRAŠANJ K: Imam svojo Social Security Card in^e meni vedno odbija plačal. Nisem |»a ameriški državljan. pa bi rad vedel, da-li sem zares vpravi ceij do pokojnine, ko dosežem lei >tarosti. Nekdo mi je rekel, da v državi New York, kjer živim, le državljani vjpreivičeni do teh pokojnin. ODGOVOR: Vi mešate federalne staro.-ine pokojnine z državnimi pokojninami za potrebne starce. Po federalnem zakonu o >oci jaLni varnosti so vsi delavci, na katere >e zakon nanaša, \tpraviceni do starostnih pokojnin začenši od leia 1!>4*_\ čim dosežejo starost (m let. Te pokojnine se izplačujejo brez ozira n;i državljantvo, na gmotno stanje vpravičenea ali na njegovo bivališče. Plačila bodo odvisna od .skupne vsote zasluženih mezd. zabeležene v knjigii'h soeialiHHvarnostne ob lasti )km1 isto številko, katero nosi njegova karta. Najmanj ca vsota i«- najv išja na meso«-. Državne pokojnini* -o pov-em druira >tvar. |)<> teh so vpravičeni že sM.Inj vse ose d* A KO \ AMKKAVATK OHISkVIl SVKTOVNO iU/STAVo. \A\1 <\ ki so dosegle starost (>-"» let, nimajo nikaU<*u;i dohodka niti otrok, ki 1»! jih nmi*li vzdrževali. \"ečina držav zahteva kol preem v New Vorku pred tremi me-eei juedlu.lno prošnjo za natmali-zaei jo. pa me ni>o še jHizvali na izpit. Kako dolui mi je 1rel»a eakati OIMJOVOR: Radi velike-a Št«'\ila prošenj, morajo prosilci v Xe\v Vorku eakali š<*>t do sedem meseeev od vložitve jno^nje do povabila na izpit. Tudi d ni.je po deželi ti'eba preeej d».l'j<» čakati, filavna stvar, da pi-<-te takoj naturali-zaeijo. Legalizacija bivanja nekaterih inozemcev. VIMfAŠAN.IK: Ali .-e priea-k 11 je. da l»o kongres kaj ukrenil i^lede legalizacije onih in<> zemcev, ki >0 prišli nezakoni to pro I dnem 1. julija 1!»l!4 .' «»rK;< >V( )If: A' Reprozentan ski /horniei konme-a sf> },i|j predloženi trije zakon-ki inter li, ki !>i omo^oi-tli leiraIiv.aeijo hivanj-M onih inozemcev, i»lede katfiih ni nikake zaznamJie, da sjj jai-li zakonitim potom pied dnem 1. juli ja 1!>24. Do sedaj pa ni kongres še razpravljal o teh predložili. Povratek v stari kraj. \'MRAŠA\.IK: Rad hi m* po vrnil v stari kraj, da tam ostanem, nimam pa denarja za voznino. Som nalutaliziran državljan. Ali ho federalna vlada plačala za mojo vožn jo ? onutmni: \Te. Le slro-maišni ino7.euiei morejo dohiti rupatriaeijo na vladne stroške. Socialna varnost za osebe čez 65 let. VPRAŠANJE: Star sem 7:i let in som vedno delal do par mesecev nazaj. Ali sem vpra-vičen tlo'oiii tri in pol odsto |jfitlol»l jenih mezd. ko preneham delati *. < >R: Ker ste hiii vee kot ta zakon ne pokriva. Xi hilo nikakih odbitkov o med >."> ameriških kinematografskih študijev in le-lavnie >" nahaja v Los Angeles comity. Ali ti -o največja podjetja te industrije v deželi in zaposlujejo ss odst. v>eh ljudi v tej deželi, ki se bavijo z iz-dclrvanjem filmov za tisočim a meri skih kinematoijrafičnih L'ledaii-č. hvoletlli popis ame-ii-kih imlii»sirij, izveden leta IH-o ootrjuje splošno mnenje, da j<- Los Allireles lilavno nie--to ameriške filmske industrije. INipi- pokazuje. da je ta in dtistrij:' Jiremainda depresijo. Leta 11>::7 j«- zaposlovala :U.i;24 • m'Ii napram "JT.olH leta 1 ?).'1."> in l!>.o::7 leta. V.r,:\. lu lustrija je plačala več kot 1 M>.0iM> na plačah in me/.lah. Na dan obletnice nove ru-innnske ustanove >0 defilirali , u«eineljitelji Fronte narodnega Ipferojenja ter vm einitelji no-jve stranke v novih uniformah j organizacije. \"ladni list je ne-I kaj pred tem dogodkom ob ja-jvil nree razlikuje od kmečke uniforme. Moški nosijo dolue hlače, »raj-co s kravato in čepieo. l*ni-fonna je iplave barve. Ženske n< sijo plav a krila in znak na levem rokavu. Uniforma pa .je obvezna samo za državne uradnike, ostali meščani, ki niso člani stran-ike, nosijo le znak v ^umbilici suknjiča. Civilisti smejo obleči uniforme samo oh -veeanih priložnostih. Na uniformi 11-radnikov -o priŠite bele zvezale ki kažejo nosilčev čin. BOJ POLjUBOVANJU. j liazen "l>rnsi\a zopet polju-bovanje." ki so Ura ustanovili pred nedavnim v \\-w Vorku. so ustanovili -edaj tudi v Londonu "(Liifo proti |Miljul»oiii.'* Ta lina ima v svojih pravilih na prvem mestu "zatiranje polju bova I ne razvade." Borci za njene ideje pravijo, da je po Ijul m »vanje popolnttma orientalska zadeva, in da jo je šeh knšeaiL«lvo prineslo v severnejše predele Kvnupe. VARO0TTE SE NA -OLAS NARODA " NA JSTARK.fftJ SI/O VENSKI DNEtrNTK V \MERTK1 ' Za izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dinarjih ali ILah. dovoljujemo im boljše pogoje. NUJNA NAKAZILA IZVRSl1-Sjemo po cable letter ZA PRISTOJBINO S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) as W. 18th ST, NEW YORK Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na SL0VENIC PUBLISHING CO. ::POTNlSKI ODDELEK "GLASA NARODA":: 216 West 18th Street New York, N. Y. VSAKIH DESET MINUT OBEDUJE. V liolnišnieo v Kansas City, Kans.. mi oddali žensko, ki je v -tali»i nevarnosti, da umre od preobilne jedi. (ire za neki) Dorotliv liarherjevo, ki trpi že leto dni za neutolažljivo lakoto. Neprestano In jedla. Že deset minut po oliieajiietn oliedu Je zopet laena. Poselino neprijetna je ta lakota ponoei. ko je moRila vstajati po nekoliko-krat, da jo je potolažila vsaj za kratek en*. A navyJie tenni da je Barherjeva toliko, koliko eel a normalna dmiv.ina, je v zadnjih mesecih »hujšala za 27) funtov. Zdravniki mislijo, hernemn zaslužen kredit. To naj bo med nami povoda 110: — Kafk-en b: bil banket brez dobrih knliarie, kakšna pretl-itnvn brez ki veeer, posel, no pa velieiisteu ns|»eh slovenske skupine je polei^ Mr. K«, jirivška in Mr. Majdiea 01110^» eil Mr. Tone Svet. On je bil tista diuamieiia si|a, on je pr« ma.^al vse navidez nepreinr ^Ijive ovire, 0 Slovenei zopet enkrat postavili. Xjemu naj bo torej na t«-ni mestu izreeeno vse priznanje Se nobeno leto mi ni tako-lu tro minilo kakor leto med lanskim in letošnjim prvim aprilom. Pravijo, da eas le takr; t beži, ko se elovekn dobro ^od-. V mojem slueaju je bilo baš narobe. Marsikatem noe >e m« je zdela teden dni doli;a, ee pa nazaj pinnislim, -o bili tedni ,kakor dnevi, doeim so bili me seei po a še vedno ne vem, kaj je: ali sočutje ali ško<- na«.koli po ^nztlu jjra Im I I ii-it j»»T x*laj pa jv bilo ž«' jhhs-no | >< > | m 11 • 1111 ■. Sulio brstje j*' Itiio slednjič /lo/.nio ua \o/i.'-kil, ko se je začnlo brnenji1 avta i/ ilnljc. I ki/H njihova ttil<« la beer k«, ki i 1111 j«- Im In v jhiiihk", ni zaradi Ur^a, vtiluo glasinj brnenja, pazila niti na vejice »hi na xej**. niti n«* na trhlo <*izo. Kakor mlado ncit&nano znl*- s*» j«* | n »mini a i*o|i'g ci/4' |M»konri m j»' pri>ltilt!}ibt na- rnvitoM *tia ei^to, kjer >e brnenje bolj in bolj oglašalo. Uo-/in«- nozdrovi -o >e napi'li'. lo j«-, kakor d:t bi to «'nak(Mixkr-n«» brrMTij«- a Inrjalo na njeno | i«./rw>. nilaak zbe-/ij zairrenjen j*» imV (Inhla v teni bliža jfnVtii «•» brm*iit>njii kričal: "ho. ho naj I loža ve«i«lar to vražji* lir-Mt je d ob m zloži na eizo. sie«M' ho na |H»li iliHunv ^fH't |Ntlo\"ieo i/gi>bi'f. in ker je gozd kot po 'linuan, bi bilo v^e to delo za ni«'- in-za k \ rami. Toiej hi. bol llosa!" Tako nekako *e je gla>il poziv očeta (iuIde, njegova kriti-' in sodba o Kozi, o goz-lu 111 o njegovi «ni lastnem stališču. Koza pa ni niti ne poslušala, kur je oee kričal nanjo. Gledala ie «xza dreve-nih lehel na Tin mik«" rt m. ee-to, kjer je prav kar z no'/nani.-kint bolou'iijutn »»iriliriiniel in odgnnel avto. Sapraln.lt —- koza neumna ali Im>š pre<*ej — hi — ho" ie kri-eal o<» niebkfm malin, H"zko se je zoperstavila ukazom svojega očeta zaradi taki hie sub i h vejic, fej! "Saj človek nima nič od življenja! Drugi živijo, a tn . , Zagnala -e jo v divjo ihto. "Kdo živi je zavpil oče Ciulila. Ze je liotel koru^wc za-vezaiti okrn»*p cize in rtusiiti oba konca, da bi Roza labko vlekla kakor zmeraj, notri do vasi. A ijtdnj je zsrabil spet zn vrv. "TTeliobe, kdo pa *o tisti dni- BRCA Igi ljudje, ki živijo, kaj? In kaj Ho iclie briga! Te I k* vsa koža -i ii, kaj, t i >Iepo ouiče, ii!" ' (tulda je se bliže pristopili k fcvoji hčerki, obiaz mu jtlie o>i liki vrtavka v električnem zagonu, dvignila je desno nogo in j-' odsiinila i;d -ehe, da I»i očeta brcnila v piščal. Wiular ga ni /a lelii, marvtM- je z vmi r~ilo tr» -čila v cizino kolo. in >liŠati j<» bilo, kako je škrtuila kost v (Nilru. Koza je zavpila od boliN'ine, se nagnila kakor vr-invka i h koncu vrtenja na >Irani, .-kcikljnla je |h> levi no-ut i krog cize, sivlito sunila kr \aVeči palec > ^ika jočimi trla>o- vi v mehki mah in v kupček - pikicami posutih gob, ki -o -e pri tem prelomilo in r»e prekucnile v mah. Zdaj jo je oče Guhla »grabil, z vrvjo je udrihal [»o njenih kuširavih laseh io plečih in je kričal: "Ti po be>ticla psica, ti, ti si hotela brcniti svojega očeta, ti. ti vražji izmeček!" "Ti pa, ti pa sploh m i - i moj če, j«- Koza zavpita z ubitim glasom. "lile, odklej je p.i navada, -1u!" ie hrumelo in -ikalo iz očeta Gulda. " Prekleta -i ti! — A'zemi vrv in potegni! Ali boš precej t i vražja klada, ti!" Roza je zbežala. Bežala je naprej mimo visokih dreves na cesto in po cesti v vas, v tisto >mrr. kae je bil avto o»l-Heljal. Oče (inhla je držal vrv v sti--lijeiiih pesteh. Xjei^ova onemogla jeza se je izki pela v stii»[ienih 1.i'-e«l;th. Tu je bila vrv, ki bi morala z njo Koza i leljati eizo, da bi oče Gulda laže porival in pazil na first je. "ISaprnl o — ** je zarjul. in ko to ni zaleglo, je dal »liani k ustom: "Ko—za—li—ja !" Rozn >e še zmenila ni. Že je hr/cla po ravni po>ti nizdol. (>če Gulda je s tresočimi se ro kami z vrvjo pritisnil poslednje }»obrano brstje k selii, zasopel je, s skliučil v kolenih in iznova zavreščnl: "Ko—za -Ii —;ia!" Zaman. Roza je bila zdavnaj v vasi. Očetu Gnldi ni kazalo «lru-irega, ko da je krnl > jiei naložiti in vmes je kričnje klical Ko/.o. ' « ' \ va-i pa je zraven cerkvice (sta! avto in okrog in okrog ;njega je bilo polno ljudi. Tisti j fini gospod iz avta je nekaj čečknl rdečo knjižico in je ! v,prav izpraševal po imenih žensk, ko je še Koza prikrev-Jsala. j "hVza. lov, lož," so vpila I > h'k leta. Koza se je -unkonta bližala, kolikor hitro je pač nto gla. Njen desni palec je bil pokrit s krvavimi krastami, ves j zamazan - cestnim prahom. Kar vi ln<> je otekel. Fiui go--po.l iz avta je . ion loma rito j vprašal, kako ~e pi-e. I "Kozalija (Jidda." ''Torej (iuhla, kakor molili uar In koliko -i -tarn !" "Šestnajst let." "V »edu. Zdaj pa, dekleta, l.-azite!" ie zavpi! fini gosi »od in maha' - svinčnikom. "Tu t. j i ma n i •> 1 vornico za s-motke. j< ez pol leta bo že zgrajena in ! potem Im »-te ve nastavi'ene in iboele imele dober zasb.ižek. Te i bo \ ašini staršem br< z dvoma j'.'šeč. Ali ne * Še pol leta bo j I rajalo, dotlej -e pa ni1 -mete Udinjati kam drugam. 5ste razumele!" \'se. ki -o bile nam-ane. so bile seveda pripravljene poča kali. Pol leta je itak hitro o-koli. potem pa bo:b> toliko za-sjužHe. N'ekaten* so čakale že - voj živ dan. ali Še del j. " Prav. poleni bi bilo vse v najlepšem redu,'" je dejal fini gfi^pod i/, avta, nato pa je za-grmel in odbrzel spet proč, po i-ii poti nazaj. Tiste, ki r-o bile napisani', so >e razkropile, iti tudi Koza je odkrevsala domov. Se le mnogo kasneje je oče Gulda prišel počasi in s težavo s svojo cvilečo eizo. Po poti skozi vas je psoval svojo hčer, ki da ga je hotela brcniti, in je »bežala. Doma jo je iznova pretepel, kričal je preko vseh okraj, da ga je hotela v gozdu brcniti, ljjudje za ograjami ro poslušali in so si dejali, če je vse to resnica, potem je Koza preklot človek. Sicer so imeli pa dosti drugih stvari, da so se razgovarjali o njih. zakaj, že drug dan so zares prišli delavci z lopatami. Tik pred vasjo -o kopali in naglo zidali t vornico. Roza je šopaln iz dneva v dan. oče Gulda jo io bil preklel in -i je po tihem želel, naj bi se kletev izpolnila. "Viliče se ni brigal zji Kozo. Ro-( Nadaljevanj«1 nn 4. ^fr.) Zadnji viharji ki so divjali j krat še niso poznali. Ko se je ob angleški obali, so potoipili v globino morja zadnje ostanke grozotne ladje, ki s() ležali na pečinah Buhverhithea v bližini južnoangleŠke«?«! morskegai svetilnika Sv. Leonarda. S tem so odmisli tudi zaidnje spominke na tragedijo, ki se je <• ligrala »pred sto leti. Bilo je leta 1K40. Stari ka- jstdrnica bližala angleški obali, je bila že ena sama bolnišnica okuženem*. Kapitan je vedel, da ne sine v nobeno-pristanišče, Zasidral se je otrej v višini svetilnika sv. Leonarda in j«-na kopno ^iirnaliziral ne.-t-ečno Vest. SoijMnočili -o mu, da si lri-Šča ne >iil<* s seje prika-Na morju so .bili pobrali brodo-Jzala ladja in se ustavila v za-lomcui, ki je v čolnu ves izčrpan I dostni razdalji od jadrnice. Hi blodil ipo neskončni vodni raw- hi jo vojnai ladjai, ki je kapita-nini. Prepovno so opazili, dajnn Brittu s signali ponovno je bil nesrečnež zadnji, ki je sporočila, dat no .sme > svojo i reži vel potop neke holandske; ladjo nikamor. si(M*r jo bodo ladje, bolan za črno mrzlico.! breolwinio pobili. To je bila Varnve <«■ bolezni, ki io •iireim-J smrtna ohsodha, ki so jo izrek-šn neki tropski zajedalee. ta- le oblasti nad ljudmi, name- sto. dav bi jim pomagale. ILo-teli so na vsak naičin prepre-, čiti, da bi hoLniki prenesli kugo na angleška tla. Kapitan je povelje irzpolnii. S pištolo v roki je branil vitel za si h o pred razburjeni m moštvom, Vojna ladja p:i je /. nabitimi top<»vi >traižilai to grozotno ka-ramfeno. \ "GLAS NARODA* i ^ pošiljamo v staro do« \ ^ movino. Kdor ga ho-^ 4 če naročiti za svoje ^ J sorodnike ali prt jate- 2 | I je, to lahko stori. —^ 4 Naročnina za starik ^ kraj stane $7. — V gj i (talij lista £ Ijamo. ne posi- k I Gs Trajailo je dolge tedne, preden je posadka od črne mrzlice »jomrla. Strašni prizori so se odigravali med tem na nesrečni ladji. S krvavečimi nosovi so mornarji prosili svojega ka-' ' • «i * i■ , i laidje ki intaii:u mil jiii ustreli, ila -e | j ,-j jim skrajsaijo nwuke. Pod rob . , ' ^ * nosti o teh strašnih dogodkih. so zvedeli pozneje iz sfekleiiič-! nih pošt, ki so jih valovi vrgliALI ste že naročili 'IW Slovensko - Ameri- so moleli kaikor v zrak, so odno sedaj po -Io letih. nema I i va- mi kopno. Šele po r>.~» dneh -e je vo.jmi bi lja vrnila v neko pri stanišče. Takrat ni nihče ver živel na jaidrnici. (K-tank«- t« T-* kanski Koledar za leto I 939> utrni*,, .Hiiiint.j ,hiiiiiiii|{j,iiimii>itliiiii"»tii|,.iiii»«»iilljrti»»»ii|,:.iiiii"iii||i!iii»« iiiiiiniii, hiiiiiiiii, t|in< nnniH' '>'minn»'n>iiinna" !<'i:nnti" ''Hm......'b,,,t1l,ii;.%,In,tMi.,hiil,,ttMiJli;.u,,II|iiMi,..|)ii,^ ... Spisi... Povesti Don Kihot Spisal Miguel Cervantes To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "l)on Kihot" spada mod mojstrovine svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. IMAKKO SEN JAN IN. SLOVENSKI KOISINSOV... 7.">r .MATERINA ŽKTEV. Hlrarni. Ona .................60 ZuniDiiva jnivfst vi d;»!uititlusk«*mi tlvljniija >11. A lil M SKCE.M (pur krasnih trtic pisatelja Mcška) ....................................................... 25e MILlJUNAK UREZ DENARJA, »pihal C. Phillip* Opprulieiui. UZ btraui. Ceua ................ 75 i »u skrajnosti napet ruuian Iz niodcrnc^a življenja. t>pi«fulieim jt- zuani augl?»kl r«» anopitKH; |K»znau ih> etični svflu. MIMO ŽIVLJENJA, t?**. L van Cankar. 2:10 str. C«na .Ml MED PADAR.il IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 11U strani. Cen*........60 MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 20» strani. Cenal.G« Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu eiia-telju. Prevod nrav nif* ne zaostaja za orlgl-nulom. MRTVI CiOSTAfi ......................................................35« \<(ITATOR. roman, spisal Janko Kersnik. 9U strani- Cena $1.00 Kersnik je poleg .lurfR-a naš najbolj i>olju-den pisatelj. Vef del, ki jih Jurete vsled bolezni in smrti ni ino«««! za vrši ti, j«- Kersnik ust>ešno ilovržil. "A^it'itor" siui— ».»ed »u-itu-va najboljša dela. ANDREJ HOFER ..........................................-........Wc BELE NOCl, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ................................ Kratki* puvestl iz življenjepis pisatelja. To ao prva književna dela einvueKH ruskega ro- manopis<-a. ItEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakov«. — 164 strani. Cena ........................................... Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekc-C tnJina ženska, ki se je koiteem prej-finjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. 6t .«0 PHILIP MURRAY V VLOGI POSREDOVALCA Podpredsedni|c TTnited Mine Workers^ Philip Murray, govori in premogovnih baronov. Pri tej priliki je bilo treba pa obnoviti pogodbo med majnerji in operatorji. na sestanku zastopnikov unije marsikaj izravnati, predvsem BELO RAJSKI BISER BOJ IN ZMAGA cvetina borourajska CVETKE (pravljice za stare In mlad«) DEDEK JE PRAVIL (pravljice) DEKLE ELIZA, spisal Ediaond de Coneourt- 113 strani. Cena .................................................— Coneourtova dela so polna fines i a zanimivosti, zlasti v risanju značajev, čijlh nekateri so mojstrsko potihni in lina človek med branjem vtis, da posarjezue osebe »miljo eraj njega In kramljajo t njim. DEVICA ORIf ANSKA __________________________________ DVE SLIKI, spisa! K saver MeSko. 103 strani. Cena Dve čtrlf-1 enepa na^lh najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta molstersko završenl, kot jib more za vršit i edlnole naš nežno-čutečl Mefiko. ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA _______ FRA DIAVOLO ___________________________________________ GOSPOD FR1D0LIN ŽOLNA. Spisal Fran MU-činskl, veselomodre humoreske, 72 strani KMEČKI PUNT, spisal Aufc. §enoa Zgodovina naAega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in grušča k L — "Za»*njl kmečki punt" Je mojstersko opisal ■lavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni ■ užitkom prečita*. KRALJEVIČ IN BERAČ ________________________________ KRVNA OSVETA (povest iz afaruških gora) ____ LA BOUE.ME. Spisal H. Murger. 4(fc str. Cena. Knjiga opisuje Življenje umetnikov v Parl-Knjiga svetovno cnano del*,. LISTKI. (Ks. MeSko», 144 stran! ............ MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) _____________ MALI LORD, spisala Frances Hodgeeon Burnett. 193 strani. Cena ___________________________ Globoko zasnovana povesi, o otroku, ki gane odljndnega čudaka. Deček je plod amerifike vzgoje, ki ne poftna ralik med bogatini Id reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim Cmm% Stlrl zanimive črtlee našega priznanega pisatelja. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 12t strani. 3Sc 20e 45e 30c 4#c .49 69e 36« 59c .79 Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, po-kuša na vse mogoee načine, spletkari, doživlja iu pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 S9e S9e M n ?9e KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ževee. TRI knjige po 150. 180 in 114 strani. Cena ------- .90 vsak zvezek. Vsi trije........ Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo In življenje kmetskega fanta, ki so ga starl-fil poslali v šole, kjer ne je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Sole do Bole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem Je stremel. Knji»« mo pisane Živahno. Ob čltaniu ae ho moral člta-telj večkrat od area nasmejati KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 95 strani. Cena................ Menda nI bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Franeoz Jules Verne. In kar Je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresnlčlle. Pred dolgim) desetletji je napovedal letalo, aubmarlu, polet v stratosfero Itd. 1.59 .49 ŠALJIVI SLOVRNEC ( \nton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasnie iz vxi'li stanov — 1292 strani.........50 NA 1 »EŽNA NUiOLAJAVNA Spisal V. M. Gar*in. 112 strani. Cen^..........31 Junak; t ena nmiana Modi jo in skoz! temo življenja. Vzpenjajo se kvičku. a sredi pota omagajo. VAŠA LETA, »pisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 BroS............. -5t Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-jjl.ia, ki j^ r*oznal duSo dole-'-V^fa kmeta kut le malokdo. NAI1KŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. GarSln. 112 stra"t. Cena.....58 Junaki tef;a romana hlinlijo >» rwvaio skozi temo življenja. Vzpenjajo m* kvlSau, a sre«li pota omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................99« NA RAZLIČNIH POTIH .......................................49» NOVA EKOTIKA, spisal Ivan KOZM/iN. Trdo vezana. 115 strani. Cena ----------------—----------------- Knjiga vsebuje **iiiisll, ki so ae rodile v človeku v prvih letih svatovne vojne"*. PESMI V PKOZI, spisa« Chaa. Baudelaire. 112 strani. Cena ____________________________________________________ Verna slika pestrega velikomestnega tlv-Ijenja ln spominov nanj. PINiiVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena _______________________________________________ To je satira oa francoske pretekle la sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen iu brezobziren v svoji zabavljlcl. PLAT ZtDNA, spisal Leanld Andrejev, 191 Str. Cena .49 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga Se dve, naareč "Misel v megli" in "Brezdno". PARIŠKI ZLATAR _____________________________-..........55« POŽ1GALEC ........................................................»« POSLEDNJI MOllIKANEC _________________ PATRIA (povest lz irske zgodovine)________S9» POVESTI LN SLIKE, spisal Ksaver Meiko. — 79 strani. Cena ........................—-------------....... -99 Knjiga vsebuje tri povesti nafte ga priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njer:rs misli so globoke Ln mehke. Posebno Ženske so vnete za njegova dela. ... PRAVLJICE. Spisal 11. Majar. Izbrani ta prostega naroda, t'ena ..................... «41 PRAPRECANOVE ZGODBE______________99« PR1UODBECEBEL1CE MAJE. trd. ves.--L— PKVlC MED LNDUANCL Povest lasa časa odkritja Amerike. Cena ..................- M REVOLICIJA NA POKTCGALSKEM---59« RDEČA IN BELA VRTNICA__________________Nf p-riCE SKL1V KE, Kabindrmnat Tagare. Trda m 84 strani. Cena----------------- .H Prgeovori, eseji ln misli slavnega '"dJisko- ga pisatelja. ŠT 1'DENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRLH. spisal F. K. Einigar. 89 stranL Cena M Naš mojsterskl pri[>ovednik asm nudi v teh dveh svojih delib obilo duSevnega užitka. PRAVLJICE. Ko^utuik, II. zvezek. Cena...... .11 PRAVLJICE, II. Mayer. Oena ................ J9 TURKI PRED DUNAJEM ____________________99« TATIC, spisal France Bevk. Trda ves. M air. Cms .11 Naft Izbor en primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posv^:" ««ojl materi. TISOČ IN ENA NOC, i slikami, velika izdaja. Broš. 3 knjige. Cena......3.25 Slovettic Publishing Company 216 WEST 18th STREET YORK, N. Y. *mKwn niBSA^-ffitfM Monday, April 3, 1939 . i. / iUO^OT TTTTOTBLXVJI ffULT nikdar rie ugasne ZA EOMAN IZ 2IVLJENJA "GLAA NARODA" PRIR1DIL I. 38 VEČNI KOLEDAR. V praški radijski postaji jo imel (prošle dni zanimivo predavanje o reformi koledarja dr. Joseph Laeihout, tajnik trgovske zbornice Ln poslovodja čsl. odbora za prireditev koledarja. Lachout je v tem svoj-afevn zastopal tVl. republiko na pogajanjih Ligi narodov v Ženevi. "Večni koledar bi bil velikega pomena. Industrija, trgovci, ipa tudi zasebniki bi lahko skh*pali pogafbe, ki bi bile zaradi razdelitve -dni silno olajšano. Tudi za šole in javna podjetja bi imel takšen koledar velik pomen. Premični prazniki bi postali stalni in na tea -e le nista bala pred to podobo z Itesedami izražati svojih občutkov in misli? Kako niv.kotno je moralo biti njuno mid jen je! I'bogi Haas ! Ali naj |>ostane še bolj nesrečen kot so bili njegovi starimi? Truda*, kot hi v njenih udih bila kaka težka bolezen, se napoti proti domu. Vesela je, da na potu domov nikogar ne sreča, Štefka je pri gospej Lenardovi na vrtu. tilugo vpraša, nko je gos»|>od Rittherg telefoniral, tedaj še ni klical, (ire v svojo sobo in izmučena paide na stol. v Ko dvigne svoje oči, zagleda sliko Ilerberta Rittberga. Proti *rtvi ►»liki Iztegne svojo sklenjene roke. "Ti — ali rvojega sina ne moreš obvarovati srčno bolečine?" vpraša s tresočim glasom. Slika ji ne tla ni kakega odgovora, ni kake tolažil>e. Zlekno se in z rokami zakri je obraz. Tako s#di, ne vedo* I Z želodcem se pričenja mno-koliko msa, dokler zvonec ne pokliče h kosilu. Zgane se in zla. č'e ne deluje v redu. .se hoče oprostiti, ker se je bula srečati Štefko. Ob istem ne funkcionira tudi' ves stroj ea>ii pa nek, o potrka na jijena vrata, in ko se odzove, se pri- "človek." Zdravi zobje in či-kaze sluga, k, j, naznani da je gospod Rittherg na telefonu sta usta so najboljši pogoj za in zeli * njo govoriti. In te daj gre k telefonu. nji dnevi. Velikonočni prazniki bi bili po tem takem vedno ob istem času. So idealneje bi bilo seveda, če bi se koledar tako reformirali, da bi se uvedel sistem trinajstih mesecev v letu. Vsak mesec, bi imel v tem primeru 2S dni. ('e bi se koledar uredil na tej .podlagi, bi so novo leto začelo vodno z nedeljo in prvi dan vsakega meseca bi bil takisto nedelja. SLEPARSKA JASNOVIDKA. dustno zdrobljene kose jedi, pri čemer omejimo delovanje zob na minimum, ni ugodna niti organizmu, niti ohranitvi zob. Vsi ipametni zdravniki in zobozdravniki priporočajo zato tudi iprimerno hrano, kruh iz debelejše moke, man j mesa, več mleka, krompirja, sadja in zelenjave (zadnjo posebno v obliki surovo (pripravljene solate.) Tudi žvečenje je zelo |>o-m enih no. Jesti moramo ipoča-si, da .se hrana v ustih dobro prosi i ni, zobje jo morajo temeljito prežvečiti. Veliki kosi hrane se v želodcu ne morejo zadosti utekočiniti z želodčnim sokom. Mnoge želodčne bolezni, kakor kronični katarji, imajo svoj vzrok pogostoma v prevročih ali premrzlih jedeh. Telesu ustrezajo vodno najbolje jedi, ki imajo približno temperaturo telesa samega. .......................................................... ,jiii!::i:,Iki,iiiuih„ dtintitii,....»milil,h.iiimi(i,...iiimiiit ''iiHiiiiii^iMnaMii^Unuinii'1'!!.....m""iitiuuf-^Hit........................................ RDE0ELASCI MED SEBOJ. V nekom londonskem listu pri občuje eden njegovih sodelavcev znanstvenikov posledke svojega raziskovanja med rdo-čelasci v Walesu. Po njegovih ugotovitvah se ljudje z rdečimi lasmi med seboj ne razumejo dobro. 70 odstotkov njihovih -zakonov se končuje z ločitvijo. Avtor pravi, da predstavljajo rdečelaski .posebno raso, ki je sčasoma izgubila svoje rasne znake, ostala ji je samo zavest nečesa posebnega. Francoska policija v Deease-•villeu je prijela 32-letno Tx>uizo Poubilovo, ki se je izdajala za jasnovidko in hiromantinjo. Ponujala jo svoje usluge lahkovernim ljudem po časopisih ter jo najbolj žela na sejmih in prireditvah, kjer je bilo mnogo kmečkega ljudstva. Pasih ie zahtevala za svoje "proro-čanstvo" kar tisoč, pa tudi več Pa do'frankov, Policija jo je prijela trenutku, ko je skušala neki izvabiti tri tisočake. USTA IN ŽELODEC. Ako Vas zanima le« ISF5* po čtivo, naročite si Slovensko - Ameri-kanski Koledar za leto 1939. BTRC A (Nadaljevanje s 3. strani.) Tedaj pa se zopet zasliši njegov "Tukaj sem. Hans," zakličo. "Hotel sein ti samo povedati, Flavija, da še ne vem, koliko časa bom še moral ti*kaj ostati. Izvršiti moram nekaj prav važnih zadev. Prosim te, povej to tivli Štefki." "Da, Han«. ji bom povedala." "Hvala ti, Flavija. Ali je kaj novega pri vas?" 44Nič posebnega, Hans.'* "Tiida takoj me pokliči, ako bi so zgodilo kaj važnega," pravi Hans i nenavadno oniahujočim glasom. "Kaj ,pa -e naj tukaj zgodi, Hans? Ali hočeš še s Štefko govoriti?" "»Ne, hvala. Ni potrebno. Pozdravi jo!" "Da, bom." Neba j časa je vse tiho. fflas: "Flnvija!" "Kaj pa želiš, Hans?" "Oh. nič poMHbnega. samo vprašati sem hotel, ako je bil baron zopet kaj tam?" "No, Han* — hvala Bogu, da ne," se ji spesne z ustnic. Nekaj Časa zopet vse tiho. Ta: hvala Bogu — te bo-»ede napravile popolnoma neumno veselje v njegovem srcu in s« olajšale njegov nemir. "Ali m še tam, Hans?" upraša Flavija. "Da, da. Ton j barona nimaš več. rada?" Za Flavijina ušesa je ta glas nekoliko tuj. Flavija pomisli, da je Štefka baronu sporočila, da je Hansa vprašala, ako bi mu stavil kake ovire, ko bi viprašal za njeno roko. In pravi id, da mu inore odkrito povedati o svojih občutkih do barona. (Zato opravi pogumno: "Pronim te, ne bodi hud, ako kaj takega rečeni o tvoiem gostu, toda baron mi je zelo zopem. Ne morem ga prenašati. Zopel je nekaj časa vse tvho; slišati je samo globok vzdih. 44 Ali si sedaj nn mene hud, ker sem ti odkrito povedala, Haas t" vpraša Flavija tiho. "N«, ne — o, ne, Flavija — kako naj bi bil nate hud. Proaim, počakaj uarno še malo, da neko'etvar naglo rešim." ( . • i, fr * ) wdrav želodca. Nobena skrb ni »prevelika, da bi si ohranili zobe zdrave in krepke. Najvažnejše jo pri tem snažen je zob in to &na žen je zvečer, preden se vležemo, je važnejše ko zjutraj. Bakterijam ne smemo dajati časa, da bi so naselile, razmno-Ižile in zobe napadle. Razen temeljitega či«ščenja zob, je po-trobno izplakati usta po vsaki jedi, da izginejo vsi ostanki iedi med zobmi. Priporočljivo je dodati za to posebne ustne vode. Raztopine kuhinjske soli. ki jih za to u/poraibljajo, sluznice tudi v zelo razredčenem stanju zelo nabadajo. Boljši «o srednji močni izvlečki ka-dnljo, materine dušice in hra stove skorje, če so dlesni otekle tudi izcedki kol moževih korenin. Za zobe je treba skrbeti že od najzgodnejšega časa. Že dojenčku jih moramo trikrat »>a dan čistiti z vodo in vato. Šole tedaj, ko dobi otrok mlečne moljačo, uporabimo majhno, mehko zobno krtačko. ■Bistven vpliv na ohranitev in razvoj zob ima hrana, in sicer tako njena priprava, kakor njena izbira. Hrana, ki je sestavljena pretežno iz mo«i in kruha rz drobne moke, kakor tnd i iz " očiščenih *' KNJIGARNA "GLAS NARODA" 2Ifi WEST lSlh STREET NEW YORK KRETAN JE PARNIKOV SHIPPING NEW?? ODTLUTJA — Meseca A T KI LA '». aprila : llauiltur^ v Ilauilxir^ T. aprilu: Qutrn Mary v Cherbourg Europa v lireim-u S. aprila : Coute ili Savoia v Onotra 1'aris v llavr IL aprila: Columbus t Itr«>tni*n 12. aprila : St. Lniiis v Hamburg IL aprila: Itr«'m«'ii v Itremen L~». aprila : A(piilaitia v Cherbourg Saturnia v Trst 17. aprila : N< w Ynrk v Ilaniliurf IS. aprila : In- lirassi« v IIhvn 11). aprila: llaiisa v Ilamlmrg aprila : Ih- "l<» France v Havre -1. aprila: Quii>i) Maru v Clirbourg i aprila: ' Hex v oi : , iii. iii ... Marv v Clierlioiiri: druga dekleta delala za njuni. I*ri t«* 111 je Koza bolestno pre- legnila nstniee, zarožljala j«' /. molkom in >o povrnila nazaj v V.lr. kako prišepa, in jo vjpraša, kaj'j«» ondi obstala in glodala -1 da hoče. Tudi ona je napisana, pravijo dekleta, ki so njih jo piee in rute prav tako lepe. 44S:i.j vendar šepa." pravi fini gospod. 44šopa>tih ljudi ne morem imeti v tvorniei." Roza I i jo G u Ido prečrta v rdeči knjižici. Druge sinejo .^ko/i mogočni vlio 1 v tvornieo, ki v njej bobni in brni in silno hrumi. Samo Roza je ostala zunaj. Siwna. samcata stoji na obsežnem prostoru in se joka odkler nekdo ne ipride, ki jo surovo nalliruli, naj se brž odstrani. Doma »pa Roza zmoli zapo-vi-stjo sedem rožnih vencev in T»ro>i Marijo, naj ji pomaga. en- j ■!. maja : Noiuiamlie v Ilavre llaiiiltiirif v liauiliuri; Ti. maja : llreineli v ltreiuen ti maja : Viil<-ania v Tr>.t daj za drugimi. Oblečena je v živozeleno kočemajko, na gla- Oče OuKla, ki je tndi njemu v vi ima rdečo ruto s širokimi, ušesih bobnela tvorniea, jo resami in •z zlatim rožnatim pretepe, ker je šepala. A zdaj. Poleti, ko j«* }>riš| adoba romarskih proeesij, jo ixlromala v«■ č milj daloč /. dom:!, k «Vn-st«dio\*ski Matori božji. Ko j«> ■ip«'t prišepala domov. j«» večinoma že zapadel prvi .sneg. Iz tvornieo se je valil črn, puhteč dim. a Roza se ni več ozrla tja-ka«. Kost na nogi jo bila z leti špičasto in močno razjedena. Roza opini na Štroelj in -eoa mimo tvornieo, ki ji zidov je tudi že počrnelo in osivelo. Oče Gulla je že zdavnaj mrtev. Na smrtni postelji je -e enkrat in slovesno preklical preklet-tvo nad R«r/.a se pri tem Medtem, ko .so dru ge že zgo- "i jokala in .so t udi 7.dai no jo daj zjutraj odhajale v tvornieo, I ka. Saj tod i no bo več dolgo rdečo'je Roza krevsala v eerkev. Več-j živela in potom bo vso lepo in Rozojkrat je šepala mimo tvornieo.' dobro za Rozo Gnldo. je bilo Rozi to že vseeno. Na rano si je dala čebulje, pa sme-| tane, ipa zeleno in nnodro mažo. \-%orcem. ki štiri ogla t o pada po plečih in je prekrasna za pogled. Pri vsakem ■šepastem koraku, ki ga Roza napravi, se Večjidel pa je molila, otresejo in zaloisketaio ro.se v soneu. Fini gospod iz avta ored tvornieo, drzee. knjižico v roki. Vidi New York I'.', maja : Europa v Itrerueri Li. uia ja : II«- «le Frjiiif v Ilavre Rel v Celioa 17. maja : Atpiiiania v <'lierlHtiirj; llaiisa v Hamburg Nonuainlie v llaire 'M. maja : Saturnia v Trst Columbus v Itreinen 23. maja : Nieuvv Amsterdam v Koulo^ne "J4. maja : t»ueeii Marv v Clierbourg I»euts4-blaiul v Hamburg 2Ti. maja : Champlain v Havre '-1». maja : Rremen v Bremen -7. maja : 4'onte «1 i Saroia v Cen.»a 31. maja: Aipiitania v Cherl»«iurK Ilaiultur^ v Hamburg Norma mile v Ilavre ADVERTISE IN GLAS NARODA V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST I8th STREET, NEW YORK