pravi list — da je Thysšen posredo valeč med Nemčijo in zunanjim svetom .L;V i '* :	.	r	.	j’-
začetku sedanje -vojne se litelj angleških iiberalov e začel zavzemati za skle-z Nemci, Zrla| ae je izza kako dolgo, seveda
Paul Reynaud ni bil Monakovčan...
• -.kljub temu njegovi vladi ne gre naziv novega Clemenceaujevega kabineta. Gospodu Chamberlainu se še zmerom nikamor ne mudi
V	Ljubljani, 27. marca.
Skoraj na dan natanko dve leti sta ndnili, odkar si je Francija poslednjič privoščila vladno krizo širokega ftancoskega formata,- to se pravi, krizo, ki ji tujec ne ve pravega vzroka, domačin pa ne konca. Takratna francoska vladna kriza je ostala vsemu Svetu v spominu: saj je prav zaradi
PAUL REYNAUD, novi predsednik francoske viade.
nje mogel Nemec tolikanj samozavestno vkorakati v prestolnico nekdaj premogočnih Habsburgov...
To pot se kriza francoske vlade ni vlekla v neskončnost. V enem samem dnevu je Daladierjev finančni minister Paul Reynaud sestavil nov kabinet.
Kljub temu bi bil v zmoti, kdor bi mislil, da so se francoske politične Nzmere tako zelo konsolidirale, kakor se je skrajšala doba vladne krize. Da se ne bodo optimisti preveč zaleteli v svojem sklepanju, je poskrbel že sam francoski parlament: Pri prvem glasovanju je dobil Roy-naud samo 2 glasova večine...
Paul Reynaud je danes poleg Dala-lerja najmarkantnejša osebnost francoskega političnega sveta Zaslovel 1® predvsem kot finančni strokovnjak — njegova zasluga je,, da so anes francoske finance kolikor toli-° v redu — prav tako pa tudi kot °dločen patriot in politik čistih rok, oe ena vrlina odlikuje Reynauda, morda najvažnejša v sedanjih dneh: m°ž je |,j| septembra 1928. eden iz-nied redkih francoskih parlamentar-c®v, ki so slutili posledice monakov-ske kapitulacije in odločno odsveto-Vflb izdajstvo nad Češkoslovaško.
Zato je preosnova francoske vlade nekako simbolna: Daladier kot pod-P'snik monakovske pogodbe je prepustil svoje mesto možu, ki ga ne
Ježi
monakovski izvirni greh.
In vendar ni noben naziv bolj zgrešen kakor naziv Clemenceaujeve vlade, ki smo ga te dni brali v zvezi z Reynaudovim imenom. Reynaud ni iz lesa, iz katerega se izdelujejo Clemenceauji— ne glede na to, da takšnih nacionalnih genijev tudi Francija ne rodi vsakih dvajset, let. Rey-naud je med ekstremoma Clemenceau—Poincare precej bližji suhoparnemu juristu-znanstveniku, ki je s papirnatimi dekreti obvaroval Francijo finančnega poloma, kakor pa robatemu diktatorju, ki je moral dati i'	če	je	hotel izvojevati
zmago. Clemenceau ne bi bil nikdar šest mesecev sedel za isto mizo z Georgesom Bonnetom.
(Drugi Clemenceau bi bil morda postal Daladier, da ni na njem dveh izvirnih grehov: 6. februar 1934. in september 1938. Za oba se ima sicer zahvaliti svojim političnim prijateljem.)	.-.
V	velikonočni številki smo zapisali, da vidijo v Parizu v odstopu Da-ladierjeve vlade tudi migljaj Chamberlainu in njegovim prijateljem.
Potrdilo te vesti smo lahko brali še tisti dan: listi so poročali in radio je napovedal, da bo Chamberlain za praznike -»razmišljal« o tem, kako hi vlado prenovil.
Da to potrdilo ne potrjuje hkratu tudi stvari same, dokazujejo dogodki: še do danes ni o kakšnih spremembah britanske vlade ne duha ne sluha. Res je sicer, da je Daily Mail kot najiznajdljivejši angleški list napovedal celo že sestavo nove Cham-berlainove vlade; le to je, da ta napoved nekam vsiljivo zaudarja po pre.urah.jeni aprilščini. Sami presodite: v času ko na Angleškem in Francoskem vse kriči po večji odločnosti, naj bi Chamberlain ustanovil ožji vojni kabinet s temile »odločnimi; možmi:	s Chamberlainom seveda,
Johnom Simonom in Samuelom Hoa-rom — torej samimi »Monakovčani«. In da bo šala popolna, bi Churchillu vzeli njegov tako rekoč prirojeni mu mornariški resor (menda kot kazen za greh nad Grofom Speejem in All-niarko...) in ga postavili za ministra brez portfelja.
Aprilščina? Vprašanje je samo, kdo jo je izvalil: Daily Mail aii pa 711etni ideal naivnega King-Halla Druga možnost namreč nikakor ni izključena — vzlic moskovskemu miru, vzlic brennerskemu sestanku.
Observer.
Izvoz ameriškega bombaža v Nemčijo in v nevtralne države
Blokada »pušča«
V	Manchestei-Guardicinu beremo:
Statistika izvoza surovega bombaža iz Združenih držav Severne Amerike v nevtralne države, posebno v tiste, ki meje ob Nemčijo,, kaže v vojni nenavadno velik skok v primeri s predvojnimi številkami. Tako n. pr. se je švedski uvoz od septembra do novembra 1939. skoraj početveril v primeri z istim razdobjem leta 1938.; norveški se je podvojil; belgijski skoraj podvojil; nizozemski več ko potrojil;	.	: •	•	"c-
Ogrski uvoz je poskočil na 20kratno količino, švicarski se je pa povečal za lSOkrat.
List podaja nato spodnjo primerjalno statistiko ameriškega bombažnega izvoza	po	eni	strani v	Nemčijo in
dežele,	ki	jih	je zavzel	tretji rajh,
po drugi strani pa v evropske nevtralne	države:	statistiko	za mesece
september—november 1938. in 1939.
(Podatki v tisočih angleških funtov; 1 funt.	‘	454	gramov,	1000 funtov
torej nekoliko manj kakor pol tone. Kdor hoče preračunati v tone, naj števila deli z 2‘2; za približno točne.st zadošča deljenje z 2.)
Se nteniber—-november
jaške uniforme, za razstreliva, za avtomobilske obroče itd.
List pravi, da zavezniki lahko zadrgnejo dobršen del nemškega uvoza volne in konoplje, ne pa tudi bombaža in lanu. Znano je, ugotavlja Manchester Guardian, da Nemčija obupno potrebuje uvožene vlaknine, naj je njena produkcija umetnega blaga še tako poskočila. Umetno blago je na koncu koncev odvisno od lesa (celuloze), a uvoz lesa je zelo trpel zaradi vojne, posebno zaradi finske vojne.
List pravi, da -v Londonu še niso dognali, koliko bombaža in . drugih tekstilij dobiva Nemčija od nevtralcev, vsekako je pa po njegovi sodbi potrebno ugotoviti, zakaj je v navedenih treh mesecih lanskega leta uvoz ameriškega bombaža v nekatere države tako neznansko poskočil. (»: se pokaže, končuje Manchester Guardian, da nevtralci več uvažajo, kakor potrebujejo za lastno rabo, bo morala britanska vlada gledati, da takšen posreden uvoz v Nemčijo čim prej zadrgne.
	/938.	/939.
Rusija . . .	—	.—
Nemci |a . .	. 64.209	2.918
CSR . . .	. 45.255	' —
Poljska . .	. 27.044	—
	137.108	2 918
Belgija . .	. 21.050	39.073
Bolgarija . .	136	100
Danska . .	6.209	7.561
Finska . .	10.681	5.298
Ogrska . .	241	4.202
Italija .	. 53.164	72.888
Letonska	1.984	1.427
Litva . . ,	27	—
Nizozemska	15.805	48 145
Norveška	4 068	9 207
Portugalska	3 208	11 066
Romunija . .	1 583	164
Španija . .	279	52.53.5
Švedska . .	. 20.579	7.3.766
Švica	79	11.047
Bombaž potrebuje in rabi oboroževalna industrija, v prvi vrsti za vo-
»Rule Britannia!«
Poslednji britanski poslanik v Berlinu, sir Neville Henderson je o svojem poslanikovanju napisal knjigo pod naslovom »Dve leti ;. (Njen francoski prevod izda te dni pariška založba Flammarion.) V njej pripoveduje tudi tole:
Nekoč me. je maršal Blomberg povabil na kosilo. Med gosti sta bila tudi Goring in Neurath. Eden od njiju me je v pogovoru vprašal, ,kaj naredim, če me kdo pozdravi z iztegnjeno roko ali pa z vzklikom Heil Hitler.
Brez pomišljanja sem odgovoril: Desnico z. iztegnjenimi prsti vzdignem k čelu, do 3 cm nad desnimi obrvmi, udarim s petami in odgovorim: Rule Britannia! (Vladaj, Britanija1 Začetek slavne angleške nacionalne pesmi. Op. ured.) .
Toda resnici na ljubo moram priznati — pripoveduje dalje sir Henderson — da me ni razen nekega garderoberja nihče pozdravil z vzklikom Heil Hitler. Pač: na niirnber-škem kongresu me je sredi nepregledne množice tako pozdravila miss Mitfordova (proslula ekscentrična Angležinja, ki je več živela v tretjem rajhu kakor na Angleškem. Op. ur.). In priznati moram, da me je to tako osupilo, da sem jrozabil na Rule Britannia in da ji nisem ničesar odgovoril.
Fritz Thyssen
je eden izmed najbogatejšdi velein-dustrijcev tretjega rajha, to se pravi, jv bil. Zakaj, mož je pobegnil v Švico in tretji rajh je njegovo premoženje — okoli 200 milijonov mark (214 milijarde din) — zajdenil. Zdaj je Thvssen milijonar le še v frankih.
Nemški veleindustrijec Fritz Thyssen s svojo ženo. Gornja slika je prirejena po njegovi prvi -švicarski — fotografiji po begu iz Nemčije.
Fritz Thyssen je bil ena izmed največjih finančnih podpor narodnega socializma, :■	>	•	.. . i ■ r. .-
C : i: ;	•:	i	i	:...	Č	-	i Vri :
Kdor je prebral vrsto novih franco-kih ministrov in državnih podtajni-■ Pv’ jo prvi mah moral opaziti zna-: i uost, ki je novi vladi vtisnila svoj Pocat:	v Reynaudovem kabinetu
‘jnjka zli duh francoske zunanje P. tike zadnjih let, mož ki je Fran-'Jo spravil ob dobršen del njenega 'oralnega kredita, človek, ki ga je Sa poštena Francija občutila kot 'znosno moro: Georges Bonnet.
^ njim je odšel človek, ki je kot pj,St°Pnik »200 družin« (t. j. veleka-jb a' zbirajočega se okrog franco-n e nnrodne banke) izjalovil sleher-je ■ . 'ac**erjevo gesto; človek, ki mu tji Pila lastna kariera prva zapoved, si Pa dividende donosnih indu-hr ' J10 izvzemši družbe /. G. Par-P-' človek, ki ga niti Daladier ni 'Bel vreči iz vlade, ne da bi bil z Jun vred še sam padel. sl . tpfiu vidika in s stališča mož, ki n Jc v Maginotovih utrdbah, je torej osnova francoske vlade vsekako Pomemben dogodek.
tuga značilnost, a bolj simbolne-Bh pomena: v novi vladi sede tudi ,) niovi socialisti. To daje Reynau-,	1 vladi skorajda pečat velikega
meta, kakršne pozna Francija le velerosnih dneh.
Zdaj beremo, da se Thyssen odplavlja v Ameriko na obisk k svojim tamkajšnjim industrijskim in finančnim sobratom. Paris-soir svari Francoze in Angleže, naj možu nikar preveč ne zaupajo; ni izključeno —
pie se
Letalski posnetek britanskega letalca o nemškem letalskem oporišču na Syllu: A — radijska postaja, B = hangar, C = vodno letalo, D in f = več žerjavov, E = letalo, G = pristanišče, H = hangar za popravila, / motorno vozilo, J — lope, K = ljudje, L = garaža za tovorne in druge avtomobile, M = še nedozidano poslopje.
Kmalu po je stari voditelj Lloyd George nitev miru z preobrnil — za niti sam ne ve.
Ondan je namreč Lloyd George dejal na nekem političnem banketu:
»Bolje se je dolgo vojskovati, kakor pa zadovoljiti se z remijem. Novi mir ne bo smel biti plehka ponaredba, kakor je bil poslednji.«
Čast morja
Moj oče mi piše z neke vojne ladje:
Kapitan neke britanske vojne ladje je prevzel posadko neke potopljene nemške podmornice. Nekoč je gledal, kako se njegovi mornarji pomenkujejo z nemškimi ujetniki. Zdajci je opazil, da se je neki Nemec sklonil čez ograjo in pljunil v morje. In koj nato je videl, kako ga je neki angleški mornar boksnil, da je treščil po tleh.
Kapitan jc dal Angleža poklicati in ga jo vprašal, kaj naj pomeni takšno surovo početje. Mornar je odgovorit:
> Stvar je bila takšna’e: Najprei ie Nemec rekel, da ni naše vojno bro-dovje za nič, Potem se |e norčeval iz naše trgovinske mornarice. A vse to bi bil mirno prenesel, da ni nazadnje pljunil v naše morje. Recite sami. gospod kapitan, ali bi bili vi drugače ravnali?!;
(Iz nekega pisma uredništvu londonskega Ev eni ng-Standarda )
At i ste frcati...
.. da poljska Bela knjiga trdi, da so Nemci venomer mamili Poljsko 7. lepimi obljubami, naj sklene z. njimi vojaško zvezo proti Rusiji?
...da so v nevtralni	cene
bolj poskočile kakor v kateri koli vojsko oči se državi?
...da je voditelj Indijcev, mahatma Gandhi izjavil, da no bi bilo moralno, izsiliti od Anglijo koncesije za Indijo ravno v času, ko se Anglija sama bori za svoj obstoj in za boljšo ureditev sveta?
...da je bivši predsednik romunske vlade Maniu predsednik romunske kmetske stranke, izgubil svoj senatni mandat, ker se ni maral obleči v uniformo »fronte narodnega preporoda«?
...da v Tokiu očitajo sovjetom, da bo. njihova »svobodna« Finska prav tako svobodna, kakor je japonska Kitajska?
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XII.
Ljubljana, 28. marca 1940.
štev.
13
(545)
Izdajstvo jo troha zatret! pride od koder koli.
lici J
Paul Reynaudf
novi predsednik francoske vlade
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob četrtkih. Uredništvo' in u p r a v a v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št, 345. Telefon št. 33-32. —7 Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 din znamk.
NAROČNINA
1 /4 leta 20 din, 1 /2 lota 40 din, vse leto 80 din. V I ».ali Ji na leto 40 lir, v Francij« 70 frankov, v Ameriki 2*h dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino ic plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčr.n petitna vrsta ali njen prostor (viši 1a 8 mm m širina 55 111111) 7 din: v oglasnem delu 4’50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice *. bi seda/2 din. M a ii oglasi: beseda 1 din. Oglasni davi k povsod še posebej. I’ri večkiatnem naročilu popust.
Danes:
FINSKA V SLIKAH
(Gl. str. 9)
^iSskšdniH
Kaj doživi mlado dekle, ki išče službo?
Pred dobrim tednom se jt mlademu, poštenemu, dekletu dogodilo tole:
V oglasih je brala, tla neko čevljarsko podjetje v Mariboru Uče pisarniško moč, ki bi včasih tudi kaj nadzorovala v gospodinjstvu, (lospo-dična, izobražena za pisarno in že več mesecev brez službe, je takoj pisala lastniku podjetju. Pismeno jo je porabil, nuj se zaradi plače zglasi osebno v Mariboru.
Vsa vesela, da bo naposled le prilezla na zeleno vejo in razbremenila, mater težkih skrbi, se je v nedeljo z izposojenim stotakom od]>eljala iz Ljubljane.
V Mariboru je poiskala hišo, kjer vaj bi bila tu čevljarska industrija. Ker zunaj ni našla nobenega naslova, je stopila v vežo. Tu se je seznanila z gospodom, ki se ji je predstavil za šefa industrije. Peljal jo je v kletni prostor, kjer je zagledala na leseni steni napis: Pisarna. Pisarna, ki jo je zagledalo dekle, je bila podobna marsičemu drugemu, samo resnični pisarni ne. Na tleh sta ležali dve umazani žimnici, na omari pol glavniku, na mizi pomarančni olupki. Dekletu se je čudno stisnilo srce, ko je zagledalo prostor, kjer •naj bi po mnenju gospoda šefa uradovala. Višek je pn doživela, v dogovoru, glede dela in plače, ila niti ne pripovedujem o ,mojstrovem' nesramnem, vedenju med pogovorom. Gospod šef je bil pripravljen plačati gospodični JOO din, če bi mu ugajala, bt jo pa morebiti tudi oblačil. Tudi stanovati bi morala tam, menda kar na tisti 'žimnici v pisarni. Vse* to ji je jn'ipovedoval taka jasno v obraz, kakor bi ji pripovedoval o dobri plači in lepi sobi.
Ne gre, da bi kur prezrli takšen primer. Tako podlo izkoriščanje se mora. slehernemu poštenemu človeku zagabiti! Kam bo pa prišlo človeštvu s takšnimi izrodki kakor Ih »gospod šef«, je žalostno vprašanje našega časa.	A. P.
Polilični dedniL
Minister vojske in mornarice, armij-ski general Milan Nedič, je objavil opozorilo na sorodnike vpoklicanih vojaških obveznikov. Ministrstvo vojske in mornarice in druge vojaške oblasti namreč ne odločajo a podporah, do katerih imajo pravico sorodniki ob-mznikov. Zadnji čas pa prihaja na ministra in ministrstvo neprestano veliko prošenj za podpore, kljub temu, da uredba o podporah izrečno določa da podpore podeljujejo občine. Občine naj prošnje predložc pristojnim odborom okrajnih sodišč. Morebitne pritožbe je treba vlagati pri pristojnih okrožnih sodiščih. Vojaške oblasti izdajajo samo potrdila, koliko časa se je vojaški obveznik mudil na vojaških vajah. — Nove množine bencina bodo od 1. aprila dalje izdajali na kupone. Novo uredbo je izdal odbor za določevanje boncinske mešanice. — Trilet-nica beograjskega prijateljskega pakta med Jugoslavijo in Italijo smo praznovali na velikonočno nedeljo. Ob tej priložnosti je naš zunanji minister dr. Cincar-Markovič izjavil, da je pakt zasnovan na globokem realnem pojmovanju skupnih interesov italijanskega in jugoslovanskega naroda. Pakt zagotavlja mir na Jadranu in mir v jugovzhodnem delu Evrope. Sedanji evropski položaj še bolj podčrtava važnost in vrednost itaii.iansko-jugoslo-vanskega pakta, ki temelji na medsebojnem zaupanju in spoštovanju.
Francoska Daladierjeva vlada je pretekli teden iznenada odstopila. Vzrok jc bila nezaupnica, ki jo je izrekel parlament na svoji zadnji seji. Mandat za sestavo nove vlade je dobil dosedanji finančni minister Paul Rey-naud. ki jc v 24 urah sestavil novo vlado in za ministra narodne obrambo in vojske imenoval Daladierja; sam pa je postal ministrski predsednik in zunanji minister. Gospod Reynaud je sestavil vlado narodne unije, kajti vanjo je stopilo več zastopnikov različnih strank. V vladi ni nič manj ko 35 članov. S tem niso zadovoljni nekateri krogi, ki so pričakovali majhno vojaško vlado. Tudi tem je hotel Rey-naud ustreči in je sestavil pod okriljem vlade poseben vojni svet devetih članov in poseben gospodarski svet. Ko se je vlada že naslednji dan pred-
Zakonski trikotnik na vasi
Žena, hi je možu zapadi svoje neccdcvitncsli izbrala druge ženo
Življenje moža z dvema ženama traja že 20 let in je polno sreče in zadovoljstva
Mladenovac, marca.
Mi meščani smo vajeni gledati življenjske in ljubezenske probleme s svojega, meščanskega stališča. In mislim, da mi bo marsikdo pritrdil, če rečem, da je to stališče pogosto ozko in polno predsodkov. Na vasi gledajo in cenijo ljudje življenje vse bolj širokogrudno in človeško, kajti življenje kmeta je bolj kakor naše povezano z zemljo in naravo. Pogosto smo se pa že tudi tako odtujili od naravnega življenja, da se nam zdi marsikaj, kar se dogodi na vasi, nerazumljivo, skrivnostno ali pa nelogično, če si pa to življenje ogledamo od blizu, bomo videli, da je realno in globoko.
V	vasi Rataru blizu Mladenovca živi kmet Ilija Starčevič že dvajset let z dvema ženama, Milico in Milko. Na prvi pogled se zdi, da je ta ljubezenski trikotnik prav takšen kakor vsi takšni trikotniki po mestih. V resnici je pa čisto drugače: še pred balkansko vojno se je kmet Starčevič iz ljubezni poročil z dekletom Milico. Dve leti sta minili, ne da bi jima Bog dal otroke. Tretje leto zakona je moral Starčevič na vojno.
»Hudo mi je bilo takrat, ko sem se poslavljal od žene, dvakrat hudo, ker nisem imel, kakor moji bratje, mladike, ki bi živela in rasla, če bi jaz poginil na bojišču... Tudi Milica, moja žena, je bila zelo žalostna, ne da bi si vedela pomagati.
Potem, ko sem se srečno vrnil iz te vojne domov, je prišla svetovna vojna. Ne vem, kako vam bi povedal, kaj sem
čutil tedaj. Ne morem z besedami povedati tisto, kar me je žgalo v prsih, kar me je peklo in mučilo. Spet sem moral na vojno, ne da bi pustil doma mladi rod. svojo dečico. In ko sem bil na fronti, sem se večkrat vprašal: ,Kaj je s teboj, Ilija? Ali si kamenje metal na gospoda Boga, da ti ne da otrok, da boš ostal kakor drevo brez mladike?*
Tudi po tej vojni sem se, sicer ranjen, toda cel vrnil domov. Moja Milica mi je bila zmerom dobra, ljuba žena in gospodinja, Nikoli ji nisem pripovedoval, kaj. mi teži srce, čeprav sem vedel, da si tudi ona, kakor jaz, zelo želi otrok. Potlej sva posinovila bratovega sina. Hotela sva mu postati oče in mati, skrbeti zanj, toda brat je menil drugače. Zahteval je, da zapiševa fantičku vse, kar imava. Tega z Milico še nisva mogla. Zato nama je brat otroka vzel nazaj, in bila sva še nesrečnejša kakor prej.
Lepega dne se je pa Milici otajalo srce. Zvečer, ko sva že bila v postelji, mi je dejala: .Ilija, jaz fem kriva, da ne moreva imeti otrok. Kako dolgo bo še tako? Za koga delava, za koga se trudiva? Brez mladike sva... Morava imeti otroka!*
Toda, kako?' sem jo vprašal. .Pripelji v hišo novo ženo,* mi je pogumno odgovorila.
,In kaj naj pa s teboj, nesrečnica?* sem vzkliknil.
.Ostala bom pri vaju, in vama bom varovala otroke*...«
In kakor je Milica prerokovala, se
je zgodilo. Skupaj z Ilijem je prepotovala vse bližnje, pa tudi daljnje vasi, in iskala za svojega moža primerno novo ženo. Ni bilo dovolj, da je bila všeč samo njemu ali njej, všeč je morala biti obema, možu in ženi, saj so se odločili, da bodo živeli vsi pod eno streho. Naposled sta v vasi Cerovcu našla Milko Miličevo. Milica je pregovorila dekle, da je prišla k njim& in da je postala Ilijeva druga žena. Kmalu je Milka dobila prvo dete, deklico. Veselje v hiši je bilo nepopisno. Deklice je bila vesela mlada mati, oče. nič manj pa Milica. Nekaj let nato so dobili dečka, in kmalu potem še eno deklico.
»Milka in Milica sta kakor dye sestri,« pripoveduje Ilija. »Nikoli se nista še sporekli. Ne morem reči, ali imajo otroci rajši ,dado‘, kakor pravijo Milici, ali pa pravo mater. Zdaj I so otroci že veliki, dva od njih, Živko I in Živka sta se že poročila, škoda, da j ni mladih parov tukaj, bi se vsi sku-j paj slikali,« je zaključil Ilija svojo nenavadno povest.
če poslušamo pripovedovanje tega zadovoljnega možaka, in če vidimo obe i ženi, še čvrsto, bujno Milko in malone | petnajst let starejšo, toda živahno Mi-| lico, če se zagledamo v njih poštene, j odkrite obraze, se šele zavemo, da so j ti ljudje na zelo človečanski način j uredili svoje težave. In marsikatera j mestna dama, ki si nabavi psička na-j mesto otroka, bi se morala odkriti | pred velikodušnostjo žene, ki je žrtvo-S vala svojo ljubezen, samo da je osre-| čila moža z otroki druge...
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane!
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češče našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna
ono z rdečimi srci
Prospekte in vsa potrebna navodila pošljs gratis in z veseljem
Uprava zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI
OKVIRJI
za
SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE.
KLEIN
LJUBLJANA, Wo/fova 4
stavila parlamentu s programsko deklaracijo, je dobila pičlo večino. Za vlado je glasovalo 268 parlamentarcev proti 156, 111 se je pa glasovanja odreklo. Pričakovali so, da bo vlada takoj odstopila, kar sc pa ni zgodilo. Predsednik Reynaud je izjavil, da ima njegova vlada edini cilj — zmago v sedanji vojni. Z Veliko Britanijo namerava sedanja francoska vlada še tesneje sodelovati, in ne samo na vojaškem, temveč tudi na gospodarskem področju. — Angleži so bombardirali pretekli teden veliko nemško letalsko oporišče Hornum na otoku Syltu cb danski obali. Bombardiranje je trajalo baje šest ur in je bilo odgovor na nemško bombardiranje angleškega oporišča Scapa Flowa. Angleži trdijo, da je pri njihovem napadu na Sylt sodelovalo še enkrat toliko letal kakor pri nemškem bombardiranju na angleške postojanke in da so po napadu eksplodiral a nekatera bencinska in municijska skladišča ter hangarji, škoda da je precej občutna. Nemci ta na-pid popolnoma omalovažujejo in trdijo, da pri napadu ni bilo poškodovano nobeno nemško poslopje, pač pa da so trpela nekatera danska mesta. Danski časopisi pa pox-očajo, da sta na dansko ozemlje padli samo dve angleški bombi, Nemci pa da trpijo ogromno škodo. Poročila so si torej tudi to pot popolnoma nasprotujoča. — Pogajanja za sklenitev skandinavske zveze so se popolnoma razbila. Pretekli teden so evropski časopisi objavili izjavo. da nima Rusija ničesar proti skandinavskemu paktu, ker ne nasprotuje ruskim interesom na Finskem. Ta teden je pa ruska poročevalska agencija ugotovila, da informacije tujega tiska niso bile točne, češ da bi bila takšna zveza naperjena proti Sovjetski Uniji in v popolnem nasprotju z, rusko-finsko mirovno pogodbo. Nemčija je bila sprva navdušena za severni nevtralnostni blok, ker je v njem videla obrambo proti zahodnim zaveznikom, še bolj pa proti naraščajočemu sovjetskemu vplivu na severu. Zdaj ko se je Rusija izjavila proti temu bloku, je tudi Nemčija spremenila svoje mnenje. Finski zunanji minister Tanner je izjavil, da je bil namen te zveze samo zaščita nevtralnosti severnih držav, švedski zunanji minister Gun-ther je izjavil podobno, Norveška se je pa takoj nehala pogajati. — Molčečni Rooseveltov odposlanec Sumner \Vel les je pretekli teden odpotoval nazaj v Ameriko. Pred odhodom je sprejel nekaj ameriških časnikarjev in jim izjavil, da njegove informacije nikakor niso takšne, da bi bilo misliti na mirovno akcijo in da si je prizadete države očitno tudi ne žele. — Podonavje in Balkan sta ta teden postala središče zanimanja vsega sveta. Politiki so si edini v tem, da se je diplomatska borba s severa preselila na jugovzhod. Oba bojujoča se tabora se namreč silno trudita, da bi pridobila ; jugovzhodne države zase. Nemčija se posebno trudi, da bi izsilila monopol na romunski petrolej in žito, sicer ga bo dobila Anglija, ki se bo prihodnji teden začela pogajati z Romunijo. Poleg tega se Rusija in Nemčija trudita, da bi pridobili zase Turčijo. Turški zunanji minister Saradžoglu je pa izjavil, da bo Turčija ostala, zvesta dolžnosti do zaveznikov in bo odločno
branila svojo nedvisnost. — Madžarski ministrski predsednik grof Teleky se
te dni mudi v Rimu. Sestal se je že z grofom Cianom in predsednikom Mussolinijem. Tuji diplomati menijo, da se grof Tcleky pred vsem trudi preprečiti razširjenje vojne na jugovzhod. Vsekako se na jugovzhodu križajo interesi bojujočih se držav. Diplomatska borba za naklonjenost balkanskih držav postaja čedalje bolj srdita. Pred vsem je na trnju Nemčija, ki bi si rada na jugovzhodu ustvarila nekakšno Siegfridovo črto, ki naj bi jo tvorile nevtralne države. Prav tukaj se pa križajo njeni interesi z interesi njenih zaveznic. Rusija ne popusti zaradi Besarabije, Italija pa nikakor ne dopusti, da bi se vojna razširila na jugovzhod in na Sredozemsko morje, njeno interesno območje.
—	Predsednik nove francoske vlade Paul Reynaud je imel v torek zvečer velik gcvcr po radiu. Predstavil je novo vlado francoskemu narodu. Poudarjal je, da je edini cilj sedanja vlade zmaga. Zato je vlada pritegnila k sodelovanju vse zastopnike francoskega naroda. Vsi brez izjeme se morajo zavedati, da bo zmaga uspešna le takrat, če bodo v njej delali, se borili in trpeli prav vsi Francozi, od tistih na fronti do tistih v zaledju. Zmaga j je odvisna od moči Francije, od njene volje in poguma. Zato bo vojno na- 1 daljevala s pomočjo največjega impe- j rija na svetu, z dušo borca in zmagovalca. — Obisk predsednika sovjetske vlade Molotova v Berlinu so za velikonočne praznike napovedovali v berlinskih krogih. Temu obisku so pripisovali tako velik pomen, da so
VSAK
teden) DRII6A
čez praznike ostali vsi tuji poročevalci v Berlinu. Obisk je pa nepričakovano izostal. Po mnenju nekaterih dopisnikov bi utegnil imeti dalekosežne posledice v sedanjem evropskem položaju. Zdaj nekateri politiki menijo, da je vzrok temu Italija, ki se ne namerava spoprijateljiti z Rusijo, temveč voditi še naprej takšno politiko kakor doslej.
Polovično voznino je dovolilo prometno ministrstvo udeležencem občnega zbora Slovenskih zadrug v Ljubljani dne 15. aprila. Popust velja za odhod od IH. do 15. aprila in za vrnitev o;I 15. do 17. aprila. Popust dobe v.-'i delegati krajevnih in pokrajinskih odborov aerokluba Naša krila iz vse države, ki se udeleže letne skupščine v Beogradu. Polovična voznina velja za odhod od 29. do 31. marca in za vrnitev od :i1. marca do 2. aprila. Vsi delegati inotoklubov, ki se udeleže svojega občnega zbora v Zagrebu, dne 31. marca dobe polovično voznino, in sicer za odhod o.! '29. marca do 31. marca in za‘ povratek od 31. marca do 2. aprila.
Ponesrečeno lokomotivo pri (Mju so potegnili iz Kolpe in jo razstavili v ogrodje in v kotel. Zdaj so našli Se dve žrtvi le liude nesreče. Izpod premega iu lokomotive so odkopali trupli' Janeza Pečjaka, starega komaj 27 let; vračal se je domov v Luče. Druga žrtev, ki so jo odkopali, je pa neki Strmec, ki pa o njem še nimajo točnih podatkov. Iz -.■■/>	je
bilo razvidno, da se vrača s Sušaka. Zdaj so prvi del lokomotive že dvignili na železniški voz iu s teni dokončali najtežje delo.
Okrog V3,(i2(i.(KHI dinarjev l>o stala moderna cesta, ki jo bodo zgradili od Omuč do Domžal. Cesta bo dolga devet kilometrov in jo ImkIo pričeli graditi že v začetku aprila Razumljivo je, da bo moderna cesta imela povsod izravnane ovinke in klance. Cesta l>o betonirana in bo plast betona debela 20cm. Cesta suma bo široka devet metrov, |H)leg tega bo pa imela še posebno novost. V smeri od Ljubljane ho na desni strani ce>te zgrajena posebna, poldrugi meter široka betonska sleza za kolesarje. Torej bo cesta skupaj s to slezo široka okrog II metrov.
lictlni občni zlior je imelo Slovensko zdravniško društvo, katerega predsednik je dr. Alojz Kunst. Poleg drugih programov si je zdraviliško društvo zadalo važno nalogo. izpo|H>Initye naše medicinske fakultete. Slovensko zdravniško društvo zahteva, da se postopno odpirajo novi klinični semestri do zadnjega, in sicer v skladu z normalnim potekom študija.
/a 20 odstotkov se je zmanjšalo število srn letošnjo zimo. Zajcev je 40 do 50 odstotkov manj, jerebic pa kar HO odstotkov. Letošnja zima je torej našo divjačino kar decimiraln. Strokovnjaki pravijo, da bodo minila leta, da se bo škoda popravila. Zdaj so ponekod prepovedali izvoz žive divjačine, poleg tega so pa tudi poostrili uredbe o zaščiti živali.
S 1. aprilom pridejo v promet novi obrazci tovornih listov za mednarodni promet za navadne iu hilre prevoze. Cena za kosovske pošiljke je 3 din, za vagonske pošiljke pa 21 do 2li din.
Stare tovorne liste bodo zamenjavali z novimi od 1. aprila do 29. junija t. 1.
Polarni sij so videli na velikonočno nedeljo v Celju, kjer se je nebo na zahodni strani pordečilo. Ta prizor je trajal od 19. do 1 S)30. Polarni sij so opazili tudi v Hrvatskem Zagorju in Posavju, pa tudi na Dolenjskem.
Kol hlapec je umrl bivši ruski general Maksim Skoljnikov v Sekirev-cih pri Djakovu. Polnih dvajset let je delal pri bogatem kmetu Miju Ra-kitiču. Skoljnikov je tako zelo vzljubil kmetsko delo in podeželsko življenje, da ni hotel sprejeti uradniške službe, čeprav so mu jo večkrat ponudili.
Velik požar jc uničil tovarno prediva in tkanin tvrdke Pfalter pri Osijeku. Tovarna je pogorela do tal, uničeni so vsi sl roji in velika zaloga prediva in drugih izdelkov. Škodo cenijo na dva milijona din.
Člani »Francoske komedije« iz Pariza so gostovali za praznike v beograjskem gledališču. Na kolodvoru so jih prisrčno sprejeli njihovi poklicni tovariši, gledališče je pa bilo popolnoma razprodano.
Letalsko zvezo med Zagrebom iu Splitom bodo tudi letos uvedli tako kakor lani, le s to razliko, da bodo ukinili zvezo med Splitom in Dubrovnikom Letala ne bodo več letela iz Zagreba čez Split v Dubrovnik, temveč iz Zagreba čez Split v Sarajevo ii' narobe. Tudi letos bodo uredili letališče na Sinjskem polju.
Nižjo rudarsko šolo dobi banovina Hrvatska v Varaždinu; odprli jo bodo 31. tega meseca. V Jugoslaviji smo doslej imeli takšno šolo samo v Knja-ževcu in v Celju. V to šolo bodo sprejemali kopače, mehanike, ključavničarje in podobne rudarske uslužbence. Šolanje ho pa Irajalo tri lela.
Za majave zobe uporabljajte zdravilno PARADRNTIN kremo za čiščenje zob in masiranje zobnega dlesna (sluznice). Glavno skladišče Dragerija Gregorič, Ljubljana.
Vlak je odrezal obe nogi 29 letnemu Gjuri Ocvirku iz Dolenjcev v križev-skem okraju. Ko se je vlak že premikal, je skočil (i juro s -'lopnice, in sicer tako nesrečno, da je prišel z nogama pod kolesje. Ojuro ima zdrobljeni obe nogi, in so mu jih morali odrezati.
Granata jc eksplodirala v va-i Lo-patnici pri Kraljevo in je terjala pet smrtnih žrtev. Delavci iz Beograda so praznili stare granate, in delali tako neprevidno, da je granata eksplodirala. Granata je razmesarila Andreja Damjanoviča, po nekaj urah sla pa umrla Se Lazar Nikolič in Miliajlo Petrovič. Druga dva poškodovanca, Lju-bodrag .lolovie in Mašo Karišik, se pa v bolnišnici borita s smrtjo.
Neznan ropar je umoril in oropal mladega Mirka Braina iz Sela pri Si sliu, potem je pa pahnil v vodo, da bi ljudje mislili, da je utonil. Mirka so našli šele po nekaj dneh, na glavi ima veliko zevajočo rano. Ropar mu je vzel okrog 1.000 dinarjev.
Novo žensko realno gimnazijo bo dobilo mesto Varaždin in jo bodo vodile uršulinke. Za sedaj bo gimnazija
v	samostanu, pozneje bodo pa zgradili posebno poslopje za gimnazijo in konvikt.
Ustnica uredništva in uprave
V	velikonočni številki Družinskega tednika je kljub vestni korekturi medništva ostalo nekaj tiskovnih iu tehničnih napak. Tako n. pr. — da navedemo najnevšečnejšo — sta na str.
11.	dve sliki v članku »Novi načrti za staro pohištvo« zamenjani. Nobena od teh napak pa hvala Bogu ni takšna, da je ne bi vesten bralec takoj izprcgledal in sam popravil.
Vse tri dni pred prazniki je naša uprava dobivala nenavadno mnogo reklamacij od naročnikov, češ da niso prejeli velikonočne številke. Ufi°' toviti moramo, da je uprava ekspe-dirala to številko ob istem času kakor navadno, da lorej nismo mi kri'
vi	zamude. Prosimo vse tiste, ki s« list prepozno dobili, naj se tudi na ljubljansko pošto ne jeze; če bi vedeli, koliko dela mora opraviti pre' zaposleno ljubljansko poštno osebje pred prazniki, bi našo prošnjo razumeli.
Skušali bomo poskrbeli, da pri Pr*' liodnjih praznikih ne bo več rekla' macij.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA.
01) mino jo zadel naš parnik .Slava*, lilst .Atlantsko plovithe'. Parnik jo kil natovorjen h premogom in jo nekako 200 milj od angleško luke Cardiff zakol oh mino. Naglo se je potopil, posadka «o jo pa, razen kurjača Frana Haramije, vsa rešila. Pariiik jo imel ‘•>00 ton nosilnosti, posadka jo pa bila zverino s llrvatskoga Primorja.
Novo živi nezdrav n iško diagnostično postajo so ustanovili v Osijeku, kor obe postaji v Zagrebu in Križevcih j11*'la zmogli vsega dela. Svoj delo-Urog |)o imela v bližnji okolici Sla. v°nijo, Srema in Bosno.
12 gimnazijcev so izključili iz šal>-skc gimnazije, kor so obiskovali razne nočne lokalo in tam kvartali. Dva dijaka sta bila izključena za dve loti. drugih deset pa za loto dni.
Kks presni vlak se je zaletel v to 'urnega na železniški postaji Ivanič-"radu, kor strojevodja ekspresnega 'laka ni videl porbivljenili signalnih znakov zaradi goste meglo. Lokomo-b'a tovornega vlaka se jo popolnoma razbila, poškodovala se je pa tudi lokomotiva ekspresnega vlaka. Na srečo l'a ni bilo človeških žrtev, laže sla ranjena samo strojevodja in en kurjač. Prav tako sta hudo poškodovana buli dva tovorna vagona, proga je pa nekaj sto metrov pokvarjena.
. 1'otui.ški parnik »Kneginja Olga« je Jugoslovanska paroplovna družba Ju-koslovanski Lloyd prodala neki pa-roplovni družbi v Lizboni, ki ga bo rabila za potniški promet med Portugalsko in portugalskimi kolonijami v Afriki. Parnik že leto dni ni vozil.
Ijgodno zamenjavo denarja bo priskrbelo finančno ministrstvo sezonskim delavcem, ki so iz Nemčije prinesli "uirke. Sezonski delavci naj v ta na-oieii do 29. marca prijavijo Zvezi, komo mark v papirju in srebru so pri-Ueslj seboj.
A Bački in Baranji grozi povodenj, zalo ljudje s strahom pričakujejo, kaj v°d°v prinesli prihodnji dnevi, Roka 'aiašica, ki izvira pod Papukom in sp izliva v Dravo, je silno narasla in luestopila bregove. Tudi Donava in druge reke, ki pritekajo iz Madžar-■I ’. s0 eilno narasle in poplavile ro-uvitna polja v Vojvodini. Ponekod so morali kmetje tudi sami razbiti I '. 'la so tako obvarovali svoje vasi.
/višanje pristojbin za priporočene Pošiljke v krajevnem prometu je izdalo ministrstvo pil. V medkrajevnem prometu je zvišana pristojbina od 2 *'a D din. V mednarodnem prometu je Pa zvišana za države (trčijo, Humu-"<jo in Turčijo od 3 na 4 din, za vse ostale države pa od 4 na 5 din. Ta odlok stopi v veljavo I. aprila.
Al radi pozebe so hudo prizadeti '»»gradniki in sadjarji, ker jim je Pozeblo mnogo trt in drevja. Trnje je POzehlo najbolj pri tleh; zanimivo ji1 o, da jo debelejše trsje pozeblo bolj akor^ tanjše. Tudi breskve, marelice J -šnje so zelo pozeblo. Glede ja-a,b češpelj in sliv domnevajo pa, da "o bo hudih posledic.
Kmetje bodo pri javnih delili odložili .4111)() vagonov živil in živinske 'Dne, /a katero je trgovinski mini-j*'1' že odobril kredit. Ponajveč so to 'Oletjo jz pasivnih krajev Bosne in ercegovine. To je pri nas prvi tak-e" primer
ponarejevalce denarja so
nasi-polja in
pri
odplačevanja dolgov, ponarejevalec denarja so zasledili ječi v kaznilnici Stare Gradiške. lic?,--1 Ponarejevalcev je llija Itade-P'V|c. ki je spretno ponarejal 10 di-,jP" . e kovance, ltadeljevie j(' priznal. j.,'1 P-‘ ponarejal denar zato. ker je Disten kadilec, pa ni imel dovolj cle-1,1 tu, da bi si lahko kupoval cigarete, milijonov tohakovih sadik bodo jo .' K*los v imotskem okraju, kar |,j ,'ebkega pomena za lamošnje pre-'‘dstvo. Lani >*o smeli posadili sa-i10 21 milijonov sadik, torej je letos "Plijone sadik več kakor lani.
W *'rp,*o je napisal svojo oporoko v Kat kmet in kovač Nikola (ludelj iz .•si Cerkveni na Hrvaškem. Obesil se kr 'i svol| delavnici, še prej je pa s VkV* napisal na železno ploščo, da Premoženje zapušča svoji ženi. .'“Oeni dolgega tjulnja sla ujela dva
n n ca ■
'•reja
brata Zanki na otoku Sv. An-v bližini Visa. Tjulnja sta ujela ■-r> ’n telila okrog dva stota. Te k-i v- 'b1'"!' živi' samo v okolici oto-l,'„ Sil bi ga bosta zdaj brala kazala 'soh večjih mestih Jugoslavijo, ni V|ui bolnišnica za ženske iiolez-s,, \ Ljubljani je prisiljena omejiti ,„Jlem porodnic in bolnic, ker lin,. iMlv°d premajhen in ker Ž;h' * .Premajhnim številom osebja, »te? Mai pridejo v bolnišnico samo ti-boltiice.i ki zaradi slabili socialnih
je razpo-
ni i r :11"e, - ki zaradi do, "genskih razmer ne morejo biti v spr"-1'' nekrbi. Odslej naprej bodo ]>o|<i,b’l»t,,i samo one, ki so resnično (‘biie zavodove pomoči.
slbnne„m!‘‘'	"‘'^‘"ejši	pisani
j,,.	'"s lirvaske zgodovine, je pokvar-
blira ” no v,'do. kdo jo je pokvaril, zn • "tena je v Zagrebu v Akademiji i‘'lil^b in umetnosli. Do nedavnega ‘bor a sf>. v rcrkvi sv. Lucije v Juran-ju " Pri Baški na otoku Krku, a so |)„i„ D'di varnosti prepeljali v Zagnd). kiiin''^VAjf'. da so ploščo pokvarili ali iJesiir T !1'' lia eluge, ki so jo na l/l i-°n l.,!U'i|’ brisali in prali, ji za-? ?'-,"'0 plač zahtevajo profesor-PIrČp" PF!I vseučilišča, čaš da so s , , breinajline in da niso v skladu I r., /a.Jpiu in ugledom v.seučiliških er jev. Zahtevajo, da se profe-
sorji izločijo iz uradniške skupine: j zdaj bi pa radi dosegli, da bi dobili del tislili pristojbin, ki jih morajo plačati študentje, ko se prijavijo k izpitom.
Obiske v splošno bolnišnico v Ljubljani kar najbolj omejite, ker to moti bolnike, opustiti jih je priporočljivo pa tudi iz res utemeljenih zdravstvenih in gospodarskih vzrokov. Zlasti naj ne prihajajo v bolnišnico otroci.
Za častnega doktorja zagrebškega vseučilišča bo promoviral letošnji Nobelov lavreanl prof. dr. Vladislav Ru-žička. Promocijo bosta opravila rektor dr. Živkovie in dekan dr. Botteri. Ob tej priložnosti bo v Zagrebu več svečanosti.
Tovarno za aluminij v Šibeniku so povečali za 56 peči. Prej je imela tovarna samo 36 peči. Poleg tega se je povečala tudi proizvodnja od 5000 kg na dan na 8500 kg. Zdaj grade pa še poslopji za aluminijsko livarno in za laboratorij.
Češka in nemška gospodarstvom*' delegacija kupuje naš tobak in se že nekaj dni mudi v Splitu. V Splitu so kupili večjo množino tobaka, zdaj '-'o pa odpotovali še v Dubrovnik, da tam dokupijo še nekaj tobaka.
Za izsuševanje dalmatinskih polj smo dobili poseben stroj, ki ga bodo najprej uporabili za prekopavanje korita reke Cetine in za izsušitev Sinjskega polja. Stroj je stal okrog milijon dinarjev.
Po pokopališčih so kradli železo tatovi iz Šibenika zaradi velikega povpraševanja po železu. Lomili so nagrobne križe, ograje in druge železne predmete. Vse žeiezje so nosili na kup. a so jim orožniki prekrižali nadaljnje račune.
(I. lian odlikoval stražnika, ki sla aretirala razbojnika Mačeta in s tem tvegala svoje lastno življenje. Ob i‘kal ju je v bolnišnici in vsakemu, tako Francu Medletu kakor tudi Gojmiru Kiemžarju, izročil pismo, v katerem je bila pismena pohvala in 2500 din. G. ban dr. Marko Natlačen, se je pri zdravniku pozanimal še za druge bolnike in si v spremstvu zdravnikov ogledal tudi novo kirurgično poslopje.
Hrvaški tekstilni tovarnarji bodo imeli svoj sestanek v Zagrebu in bodo razpravljali o vseh perečih vprašanjih svoje industrije. Domeniti se nameravajo tudi o enotni plači delavcev, da bi s tem zajezili nevarnost mezdnih gibanj in tudi prehudo medsebojno konkurenco.
Popust na železnicah bodo dobili vsi udeleženci letne skupščine poljedelske zadruge, ki bo 29. marca t. 1. v Beogradu. Polovična voznina bo veljala za odhod od 26. do 28. marca in za povratek od 29. marca do 1. aprila.
20. aprila bodo odprli mednarodno živinsko razstavo na posestvu grofa Koteka v Novem Futogu pri Novem Sadu. To je že deseta spomladanska mednarodna živinska razstava, ki bo pa letos- zaradi hude zime manjša ko druga leta
-Slovenskega slikarja Maksima Sedeja so povabili na beneški Biennale, veliko umetniško razstavo v Benetkah, ki leto za letom zbuja izredno pozornost kulturnega občinstva. Poleg nekaterih drugih jugoslovanskih umetnikov eo kol edinega Slovenca povabili k sodelovanju Maksima Sedeja. Jugoslovanski umetniki bodo razstavili v posebnem jugoslovanskem paviljonu, ki ga urejuje ravnatelj muzeja kneza namestnika Pavla v Beogradu. Na letošnji beneški umetniški razstavi bo zastopanih 18 držav.
Polovično voznino na jugoslovanskih in madžarskih železnicah imajo obiskovalci peštanskega velesejma. Trajal Im od 30. marca pa do 7. aprila. Oddelek za potne liste madžarskega poslaništva v Beogradu in madžarski konzul v Zagrebu dajeta vizum za 2 in pol pengb. Legitimacija stane pa 66 dinarjev.
Osješko gledališče bo gostovalo na .Madžarskem v mestu Pečuhu. Zdaj je ravnatelj osieškega gledališča Perkovič odpotoval v Zagreb, da bo oblast prosil za dovoljenje za to gostovanje. Gledališče bo gostovalo v Pečuhu z opereto in opero.
Osebne >es<i
Poročili so se: V L j n b I j a n i : ing. Vinko Outrata iz Doboja v Bosni, iu gdč. Jana Jugova iz Ljubljane. V Celju : g. Leopold Fabjan, rudniški nameščenec, in gdč. Ivanka Grumova, peslovodkinja tvrdke Ogrizek v Kranju. Bilo srečno!
Umrli so; V' L j u b 1 j a n i : 81 letna Hermina Cantonijeva; Fran Javanec, šolski upravitelj v pok., Fanika Kiepčeva; 65 letna Marija Frecetova: 61 letni Alojzij Žerjav, progovni čuvaj v pok.; 70 letna Marija Ramšakova.
V Ptuju: Minka Maležičeva: Antonija Martelančrva. V' Celju: Mici Jarmoškova: 63 letna Lucija Gunšer-jeva; 29 letni Franc Kranjc iz Slivnice pri Celju; Anton Gubenšek; I t letni Alojzij Toman; Zvonimir Škerl.
V S t o ž i c a h pri L j u b1 j a n i : 69 letni Avgust Jak, pis. vodja v pok.; 41 letni Jo-*ip Pečnik, trg. zastopnik in posestnik. V Mariboru: 31 letna Alojzija Vinderjeva; 59 letna Ivana Gregoričičeva, 66 letna Ana Kočevarje) a; 65 letna Marija Kunpleževa; 28 letni Friderik Rečnik, elektrotehnik: 78 letni Florijan Sket. delavec; 71 letna Marija Daksova, zasebnica;
I 6!! letna Terezija Obrehtova; 54 letni Ivan Rapoc, posestnik; 43 letni Ivan ! Kozjak, posestnik iz Ribnice na Po-jhorju; 36 letni Viktor Kocman, čev-| Ijarski pomočnik; 65 letna Lucija Gun-glova; Ivan Lobe, skladiščnik. V V i ž-! m a r jih: -losip Petrič. V R i b n i c i
Vsakodnevna nega zob mora postati za vsakega človeka ravno tako samo ob sebi umevna potreba kakor redno umivanje rok.
Chlorodon
zobna pasta
n a P o h o i j u : 41 letni Tomaž Bu-her, mesar V Š k o c i j a n u : 63 letni Alojzij Pungeršič. V Radečah • Milena Matkova. V Ljubnem ob Savinji : til letni Martin Atelšek. V L e g n u j) r i Sl o v e n j e m G ra d c u : Jožef Rotovnik. N a S p o d n j i H u dinji: Anton Orličnik. Pri S v. Ba r b ari v Sl o venski h g o-r i c a h : 23 letna Milka Cafova. Naše sožalje!
= ŠPORTNI TEDNIK
Zaton
tlovemitega nogometa
Prejšnji teden nismo imeli dema skoraj nobenih pomembnejših dogodkov. Prvo besedo so imeli nogometaši. Obe ligi zagrebška in beograjska, sta nadaljevali tekmovanje. Presenečenja skoraj ni bilo.
Naš ljubljanski ligaš se prav neslavno poslavlja iz hrvatskc-sloven-ske lige. Na pomlad je Ljubljana odigrala 5 tekem, a izkupiček je bi! le preveč boren: nasprotniki so dobili vseh 10 točk. Moštvo je padlo na poslednje mesto in nima upanja, da bi svoj položaj popravilo. Njen nedeljski nasprotnik je bila C o n c o r d i a. Gostje so že v prvi polovici 4krat iz-
’ rabili ugodno priložnost, ne da bi bili * j sami dobili le en gol. Po odmoru je | j Ljubljana zaigrala nekoliko boljše, to-t 1 da zaradi slabe igre napadalne vrste* | se ji je posrečil samo en gol in tako J se je tekma končala 4:1 za Concordio. ♦
V ostalih srečanjih te lige so po-* vsod zmagali favoriti. V Zagrebu je ♦ G r a d j a n s k i brez posebnega truda ♦
| odpravil varaždinsko Slavijo s 5:0.* I Tretji zagrebški ligaš, H a š k je imel } ; v Osijeku nekoliko več posla, a je na-* i zadnje le premagal tamkajšnjo Sla-} Ivi jo z 2:0. V Splitu je na domačem*
| derbyju padlo 11 gelov. Hajduk je* i z lahkoto odpravil dokaj šibki Split* jz 8:3. V Subotici je Bačka izkori-*
! stila prednost domačega igrišča in je* :z 2:0 vzela Sašku dve dragoceni} j točki, tako da se je povzpela s pred-}
1 zadnjega na osmo mesto.	}
V zagrehški ligi vodi Gradjanski z} 31 točkami pred Haskom <22 točk).} Slede Hajduk, Sašk, Concordia, Sla-} vija <Osijek), Split, Bačka, Šlavija" (Varaždin) in Ljubljana. Le-ta ima še zmerom samo tistih 7 točk, ki si jih je nabrala jeseni.
V beograjski skupini je šlo skoraj vse po pričakovanju. B S K je v Borovem premagal Bato 4:1, Vojvodina je doma zmagala nad Bas-, lom 3:0, v Beogradu je pa Jugo-| sla vi j a beležila z 8:0 visoko zmago* nad Zemunom. V drugi tekmi je}
2 A K priredil Je . i n s t v u grenko razočaranje: premagal ga je s 3:2. Veliko presenečenje so pripravili tudi* Skopljanci: na vročih sarajevskih tleh} so docela nepričakovano premagali Sla-} vijo 3:2.
Pred velikonočnimi prazniki je za grebški Gradjanski beležil pomemben uspeh. V gostih je imel slovito enajstorico Ferenevarosa iz Budimpešte. Po odlični igri so Zagrebčani zasluženo zmagali 5:1.
Velik uspeh je dosegla v Carigradu naša državna reprezentanca v crossr countryju (tek čez drn in strni, sestavljena iz samih Slovencev. Priborila si je naslov balkanskega prvaka, a tudi med posamezniki je zmagala Jugoslavija. Na 7J4 km dolgi progi so nastopile samo reprezentance Turčije. Grčije in Jugoslavije. S precejšnjo prednostjo -je zmagal Kotnik ‘Jugoslavija) v času 24:40.4 pred Grkom Mavropostolom (24:56.3) in Turkom Maksutom (25:20.1). Tudi ostali naši zastopniki so bili odlični in so kot moštvo z lahkoto zasedli prvo mesto pred Turki in Grki.
Razen v atletiki, je naš šport slavil pomembno zmago tudi v smučanju.; Naši najboljši zastopniki v alpski panogi smučanja so se udeležili med-; narodnega veleslaloma na Dobraču (na; avstrijskem Koroškem). Uspeh je pre-; senetil vse. Pri seniorjih je bil naj-; boljši med vsemi Hubert Heim. Pri; prvem teku je bil Nemec Krallinger s; časom 64.2 za 6 desetink sekunde hi-; trejši od Heima. V drugem teku pa; se je naš Heim pokazal velikega moj-; stra in je dosegel najboljši čas dneva; z 61.4 sek. Prav dober je bil tudi nje-L gov klubski tovariš Praček; zasedel je tretje mesto takoj za Krallinger jem. L Odlikovali so se še Lukan s sedmim,;; Žnidar z enajstim in G a j š e k z ' dvanajstim mestom. Med juniorji je Mulej Tinček zasedel 2. mesto.
Rezultati so bili tile: 1. Heim (Jugoslavija) 126.2, 2. Krallinger (Nemčija) 127.4, 3, Praček (J) 138.2, sledili: so Nemci Meier, Korner in Egger, nato 7. Lukane (J) 144.6, 11. Žnidar (J) i 159.8, 12. Gajšek (J) 161.8.	;
Ostali naši tekmovalci so imeli smo-! lo. Mnogi bi se bili plasirali na prva! mesta, a so zaradi goste megle zgre-: šili vratca in so morali odstopiti. To! velja v prvi vrsti za Zvana, Bertonclja in Koblarja. Sicer smo pa lahko na naše zastopnike ponosni. Saj so v deželi, ki ima najboljše »alpiniste« na svetu, zasedli prvo mesto in se tudi sicer dobro plasirali. Za bližnji »Triglavski smuk« je to vsekako debro znamenje.
P.
vzemite 1 — 2
ASPIRIN
tablete
Ni drugega zdravila po imenu ,.Aspirin", temveč edino le „Bay er” - jev Aspirin.
Ogl. r»g. pod 5 br. 37692 od 22. XII. 1«».
*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«*♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Radio Ljubljana
od 28. III. do 3. IV. 1940.
ČETRTEK 28. MARCA:
7.6(1: J ut ruji pozdrav 7.05: Napovedi. poročila 7.15: Ploščo 12.66: Plošče 12.36: Poročila, objave 13.66: Napovedi 13.62: Duet harmonik 11.66: Poročila 18.66: Radijski orkester 18.46: Slovenščina za Slovence 19.66: Napovedi, poročila 19.26: Nae. ura 19.16: Objave 19.50:	Deset	minut zabave
26.66: Klavirski koncert 20.45: Radijski orkester 22.66: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
PETEK 29. MARCA:
7.66: .1 utrnji pozdrav 7.65: Napovedi. poročila 7.15: Plošče 11.06: šolska ura 12.00: Plošče 12.36: Poročila, objave 13.66: Napovedi 13.62: Radijski orkester 11.66: Poročila 18.06: Zenska ura 18.26: Plošče 18.16: Francoščina 19.66: Napovedi, poročila 19.26: Nac. ura 19.40: Objave 19.56: 0 Triglavskem smuku 26.66: Plošče 26.36: Koncert operne glasbe 22.66: Napovedi, poročila 22.15: Cit raški dueti. Konec ob 23. uri.
SOBOT 7.66: Jiitrnji
A 30. MARCA: pozdrav 7.65: Napove-
12.36:
vedi
17.66:
reda
Poročita, objavi' 13.06: Napo-1.3.62:	Plošče	11.06:	Poročila
Otroška ura 17.56: Pregled spo-18.06: Radijski orkester 18.46:
Pogovori s poslušalci 19.66: Napovedi, poročila 19.26: Nac. ura 19.16: Objave 26.66: /unanje-politični pregled 20.30: Pisan večer za konec meseca 22.66: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri
NKDKLJA 31. MARCA:
S.Olh Plošče 8.15: Veseli godci 9.66: Napovedi, poročila 9.15: Prenos bogoslužja iz trnovske cerkve 9.45: Verski govor 16.06: Plošče 10.15: Radijski orkester 11.45: Slovenski vokalni kvintet 12.36: Poročila, objave 1.3.66: Napovedi 13.62:	Cimermanov kvartet
10.30: Kotiček za dijake 17.06: Kmet. ura 17.30: Koncert zbora Delavskega glasbenega društva 18.15: Plošče 19.00: Napovedi, poročila 19.26: Nac. ura: 19.46: Objave 26.66: Velikonočne pesmi poje cerkveni pev. zbor 7. Viča 20.45: Radijski orkester 22.66: Napovedi. poročila 22.15: Orglice in harmonika. Konec ob 23. uri.
po m: d kiji: k i. aprila:
7.66: Jiitrnji pozdrav 7.65: Napovedi. poročila 7.15: Plošče 12.66: Plošče 12.36: Poročila, objave 13.66: Napovedi 13.62: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.66: Zdravstveno predava-
di, poročila 7.15: Plošče 12.66: Plošče i nje 18.26: Plošče 18.40: Mesečni slov-
stveni pregled 19.66: Napovedi, poročila 19.26: Nac. ura 19.40: Objavo 19.45: Več manire pa brez zamere 26.66: Mirko Ljubič: Gospod Zmota v zmoti. — Prvoaprilska šala 26.36: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
TORKK 2. APRILA:
7.611: Jutru,|i pozdrav 7.65: Napovedi. poročila 7.15: Plošče 11.66: Šolska ura 12.66: Plošče 12.36: Poročila, ob jave 13.66; Napovedi 13.62: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.66: Radijski' orkester 18.46: Ceščenje bistvo religije (g. Fr. Terseglav) 19.66: Napovedi, poročila 19.26: Nac. ura 19.40: Objave 19.56: Gospodarska poročila in nasveti 26.66: Akademski pevski kvintet 26.45: Radijski orkester 22.66: Napovedi. poročila 22.15:	Harmoniko
igra g. Edvard Kovač. Konec ob 23. uri
SREDA 3. APRILA:
7.66: J ii t ruj i pozdrav 7.65: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.66: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.66: Napo vedi 13.62:	Plošče 14.66:	Poročila
18.66: Mladinska ura 18.16:	Delavska ura 19.116:	Napovedi, poročila
19.26: Nac. ura 19.10: Objave 19.56: Uvod v prenos 26.66: Prenos iz ljubljanske opere. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. ravnatelj Vilko Ukmar). V II. odmoru:	Napovedi,
poročila. Konec ob 23. uri.
Za
vsak prispevek \ plačamo 20
lej
din
rubriki
Delo
Od zore do mraka delam vsak dan. Tako je prišla nedelja. Izvršiti je bilo treba neko delo, ker se je pač mudilo. Zato mi pravi mojster: »Daj, pa naredi to delo, ti bom pa potem plačal.« Ker se je res mudilo, sem se dela oprijel. Tako sem delal in naredil, kar mi je gospodar ukazal. Pogledam na uro; bila je že tri popoldne. Izdelek sem pokazal mojstru, on mi je pa dejal: »Dobro si naredil, na, tu imaš dva dinarja!« Vzel sem .plačo* in se zahvalil. Pri sebi sem si pa mislil: Ali je moje delo res tako malo vredno?
Kako naj ima človek veselje do dela, če ga tako malo cenijo?
Vajenec.
PFAFF
ŠIVALNI STROJI
IG N. VOK TAVČAR J EVA J
Dobra reklama za trgovca
Bral sem oglas, da išče neka trgovina v Ljubljani dva fanta; enega potrebuje za tekača, drugega h konjem. Ker sem bil takrat tudi sam brez dela, sem se šel ponudit. Predstaviti se je bilo osebno v trgovini. Prišlo nas je vseh 13 fantov, med nami je bila pa tudi neka gospa, ki je iskala službo za svojega moža.
čakali smo dolgo uro zunaj na mrazu; ob devetih pride prodajalka odpirat trgovino. Ko nas zagleda, se začudi: »Toliko vas je brez dela.« Čakali smo do desete ure, a zaman, šefa ni bilo. Tedaj nam pravi prodajalka: »Najbolje je, da pridete jutri.« Ko smo drugi dan spet prišli, spozna prodajalka enega izmed nas, svojega soseda. Fant jo vpraša, zakaj šefa tako dolgo ni. Prodajalka mu tiho pove, da sploh ne potrebujejo fantov, temveč da je to samo moderna reklama za trgovino.
Ko nam je fant to povedal, smo si dejali: »Bomo že mi dobro reklamo naredili«, in poparjeni odšli. s. S. ;
Požrtvovalnost
Ves popoldan sem pobirala denar za neko dobrodelno društvo. Vrata so mi pred nosom zapirali, bogate dame mi niso mogle nič dati, celo zavedni gospodje so neradi segli v žep. Trudna sem se vrnila domov. Pogledala sem, koliko sem nabrala. Sram me je povedati, koliko! Dolgo nisem poznala Ljubljane. Zdaj sem jo spoznala!
Mnogi mislijo, da so že dobri in zavedni državljani, če pri raznih manifestacijah vzklikajo, da skoraj izgubijo glas. Če pa kakšno dobrodelno društvo išče podpore, tedaj vsi pobesijo glave in »zavedni državljani« izginejo. Ni jih. Takšnih državljanov država pač ne potrebuje! Pač pa potrebuje takšne, ki se znajo žrtvovati in si pritrgati od ust, če j« ♦ potrebno.	R. M.
še zmerom vladata mir in pokoj.
Zdravnik — jasnovidec
Pri popolnem zdravniškem pregledu se po mnenju nekega ameriškega zdravnika ne sme zanemarjati rok. Roka je prav tako del človeškega telesa, in je še prav posebno pod vplivom raznih nevarnosti.
Pri preiskavi rok služijo zdravniku prav tako razne komplicirane priprave, kakor pvi preiskavi drugih telesnih delov. Nohte od spodaj razsvetlijo in povečajo, tako da lahko vidimo krvna telesca v kapilarnem stanju. Tudi rokavica nam včasih pomaga do dragocenih sklepov, kajti po navadi skriva tisto, kar hoče nositeli prikriti. Tako na primer bo skušal strasten kadilec, ki si cigareto prižiga z ogorkom in pokadi na dan približno do sto cigaret, skriti od nikotina zasmojene prste z rokavico. En sam pogled na njegove prste, in zdravnik bo že vedel, da boluje bolnik za protinom ali revmatizmom.
Mnoga kožna okuženja lahko določimo samo s pomočjo rok. Pisalni krč. ki ga največkrat dobe strojepiske in telegrafisti, pusti sledove predvsem na rekah.
Lahno tresenje rok je znak prevelikega uživanja alkohola in nikotina, lahko pa tudi možganske poškodba. Po drugi strani se pa roke lahko tresejo že zaradi hude živčnosti, tako da moramo ti dve možnosti razlikovati.
Razen vseh teh podrobnosti odpira pa študij rok poznavalcu vpogled v bolnikov značaj in način življenja. Zdravje in bolezen, upanje in razočaranje, sreča in trpljenje se izražajo v obliki in črtah rok. Tako razodevajo naše roke naše najskrivnejše misli in želje in napovedujejo še tako neznatne sprememba in nihanja živčnosti in zdravja.
Stisk roke govori svojo posebno govorico: lahko je močan, lahko pa tudi hlapav, pri prvem imaš občutek topline in zaupanja, pri drugem pa hladnosti in nezaupanja.
Kateri vonji so živalim najbolj všeč?
Prirodoslovci so ugotovili, da imajo nekatere - živali neko posebno naklonjenost do vonjev, da jih imajo tudi prav rade. Takšna naklonjenost do nekaterih vonjev je tolikšna, da lahko s pomočjo teh vonjev živali vlo-vimo, ali jih pa naučimo kakšnih umetnij.
Bivoli postanejo krotki, če zavohajo priljubljeni duh po muškatu. Levi strastno radi vonjajo vonj po sivki, in lahko tako odišavljeni nsnje ;
vplivamo. Tobakov duh zelo 1----------
deluje na kamelo, kajti spodbuja jo do večje delavnosti. Psi dajejo pred-no. t janeževemu olju, ms.čke pa duhu po špajki.
Ljudje, ki ,vohajo* nevarnost
Pariz, marca.
Zanesljivo ste že kdaj slišali, da im jo nekateri ljudje po:eben dar, da v trenutku nevarnosti zaslišijo skrivnosten glas, ki jih posvari. Nekaj takšnih primere v vam bomo opisali:
Italijanski časopisi so pred kratkim poročali tole: neka gospa iz mesta Savone v Italiji je bila sama v hiši, kar je na lepem zaslišala skrivnosten gla^, ki jo je poklical po imenu. Mi'lila je, da je to samo ušesna prevara, pozneje je pa izvedela, da jc v istem trenutku umiiala njena sestra, v Švici in jo je pred smrtjo še poslednjič poklicala. Takšnih primerov jc pa seveda še nešteto.
Znano je, da je Devica Orleanska, francoska narodna junakinja, zmerom ponlušala glas iz onostranstva, preden se je lotila kakšne posebno važne stva-
ri. Tudi italijanski narodni junak Garibaldi je na ladji, ki je plula po morju, nekoč v duhu zagledal pokop svoje matere. Ko se je pozneje vrnil v svoj rojstni kraj, je izvedel, da so njegovo mater pokopali res tisti dan in še celo tisto uro, ko je on videl prikazen.
Le malokdo pa ve, da je tudi Hitlerja v svetovni vojni (1914-1918) rešil takšen »glas«. Ko je mirno zajtrkoval s svojimi tovariši, je nenadno zaslišal glas, ki mu je zapovedal: »Vstani in pojdi cd tod!« Hitler je takoj odšel od svojih tovarišev; mednje je že nekaj trenutkov nato padla bomba in vse na mestu ubila.
Tudi v Parizu zdaj žive kar štiri gospe, ki vsakokrat že vnaprej napovedo prihod nemških bombnikov.
Bel osliček — hollywoodska zvezda
Hollywood, marca. Letošnjo nagrado za r.ajboljšega igralca iz kraljestva živali v Holly-woodu je dobil bel osliček, z imenom »Karmen«. Ta osliček le igral v mnogih filmih z velikim uspehom. Za nagrado je dobil poleg denarne nagrade tudi diplomo filmske »zvezde«.
Drugo nagrado je dobil neki majhen foksterijer, prr.v tako .filmski igralec1. Za nagrado ja pa dobil venec dobrih klobasic.
Navade indijskih čet na zahodni fronti
Pariz, marca, čete iz francoskih in angleških kolonij, ki so že prispele na zahodno fronto, so prinesle s seboj tudi svoje posebnosti. Ti naredi Daljnega Vzhoda imajo posebno čudne verske navade, na katere morajo pa Angleži in Francozi posebno skrbno paziti Tako mora na prii-'.cr vojaško po-
Na Finskem lahko vsak dan vidiš, kako pokopujejo padle finske vojake v njihovih rojstnih krajih. In poleg svežih grobov vidiš, kako stoje, zatopljene v svojo žalost matere, žene in otroci...
zakone morajo angleški in francoski vojaki spoštovati in paziti, da jih spoštujejo tudi njihovi tovariši. Tako morajo angleški vojaki preden zakoljejo kravo, pogledati, če ni kje v bližini Indijec, ki mu je ta žival sveta. Indijcem kuha hrano samo kuhar indijske narodnosti, nikakor jim pa ne smejo dajati hrane angleški vojaki.
izdelajo v Hollywoodu. Harry Brown ima pri ameriškem filmu sploh najbolj čudno in nenavadno delo. Imenujejo ga ,iznajditelja naslovov', samo zato, ker si od jutra do večera zmiš-ljuje naslove hiš, ulic, razna imena in telefonske številke, ki jih v resnici nikjer na svetu ni. če mislite, da je to delo lahko, se pač zelo motite.
/J« UltUft
veljstvo paziti, da muslimani ne dobe svinjskega mesa, indijske čete pa ne govejega mesa. Poleg tega je še veliko drugih malenkosti, ki nanje oblasti skrbno pazijo, samo da so te čete zadovoljne. Anglija je imela namreč že leta 1858. več uporov med indijskimi četami, In sicer prav zaradi hrane.
Vsak angleški vojak v Indiji ali na Francoskem, ki pride kakor koli v stik z indijskimi vojaki, debi majhno knjižico; v njej so Opisani verski zakoni in običaji teh vzhodnih narodov. Te
Pod nobenim pogojem ne smejo angleški vojaki piti ali jesti v indijski krčmi, ker bi s tem žalili njihov verski običaj.
Mož, ki sodeluje pri vsakem filmu
Hollvwood, marca. Mož z imenom Harry Brown je zanesljivo tudi najstrastnejšim prijate-: ljem filma popolnoma neznan, pa čeprav sodeluje pri vsakem filmu, ki ga
bolnici, in sicer z zelo razveseljivim uspehom.
Pri hudo bolnih, ki pri njih ni pomagalo nobeno zdravilo več, se je po nekaj injekcijah pokazalo izboljšanje njihove bolezni. Odtlej ta način zdravljenja uporabljajo še naprej, in na stotine primerov je že pokazalo učinkovitost tega preprostega zdravila. Profesor Dontas bo te dni napisal izčrpno poročilo o tem najnovejšem načinu zdravljenja duševno bolnih.
Najbolj nenavadna hiša na svetu
Newyork, marca.
Najnenavadnejša hiša na svetu stoji menda, v Margate-Cityju v državi New-Jerseyu, (USA). Bivši cirkuški ravnatelj Jim Marran je hctel s pomočjo nenavadno sezidane hiše narediti reklamo za svoje podjetje. Sam je gospodar in edini prcbivalec te čudne hiše.
Hiša je namreč za las podobna ogromnemu slonu in ima šest sob, kopalnico in kuhinjo. Stopnice v prvo nadstrop.e vodijo v ogromni levi zad-...1 nogi. Gradbeniku prav za-j ni bilo lahko zgraditi tako nenavadno zgradbo.
Potujoče vojaške kopalnice
Pariz, marca.
Britansko vojaško poveljstvo je za svoje vojake na francoskem bojišču vpeljalo tako imenovane .potujoče kopalne enote'. Vsako tako .kopalnico1 prevažajo na tri tonskem tovornem avtomobilu in da vsak dan do 700 ! vročih pršnih kopeli. Kopalnico dele | posebne stene na dvajset oddelkov; i ima tudi pet peči Te peči kurijo z odpadki clja tovornih avtomobilov. Vsaka peč greje po pet oddelkov in greje tudi vodo.
Pri neki diviziji stoji takšna potujoča kopalnica v neki stari garaži in kuri dan in noč, tako da se vsak vojak lahko enkrat na teden okoplje.
Iz nekdaniih finskih pred-lov, ki so po finsko-ruskem miru pripadli Kusi ji, se je večina Fincev izselda v staro domovino, kjer si bodo skušali begunci ustvariti nove domove in poiskati novo delo. Na gornji sliki vidimo, kako se finski begunci z družinami selijo na saneh v novo domovino.
Gospodu Harryju Brownu namreč njegova služba nalagt zelo veliko odgovornost. Samo pomislite, kaj bi se zgodilo, če bi na filmskem platnu nekdo nosil ime moža, ki v resnici živi in bi slučajno gledal ta film. V tem primeru bi si naprtilo filmsko podjetje nešteto tožb in obrekovanj, ki bi se iz njih kaj težko izvilo.
Harry Brown mora skrbno pregledati vse hišne številke, imena, ceste in telefonske številke, napisane v filmskem rokopisu. Vsak dan prelista neštete naslovnike in telefonske imenike, samo da ugotovi, če se kakšna ulica, kakšno ime ali kakšna telefonska številka v filmskem rokopisu, tudi v resnici nahaja v njih. Posebno mora pa še paziti, da nima gangster s filmskega platna morda isto telefonsko ali avtomobilsko številko, kakor kdor koli drug na svetu.
Harry Brown se je zdaj tako vživel v svoje delo. da ameriško filmsko podjetje ne dobiva nikakšnih pritožb na tem področju, ker imajo ljudje, ki v filmu nastopajo, takšna Imena, avtomobilske in telefonske številke kakor nihče drug na svetu.
Kuhinjska sol — zdravilo za blaznost
Atene, marca.
Po dolgih raziskavanjih se je posrečilo profesorju Dontasu po petnajstih letih odkriti, da je navadnai kuhinjska sol izvrstno zdravilo za manije, epilepsije in druge duševne bolezni.
Prvi poskusi so dobro uspeli na psih.
S pomočjo teh poskusov je mogel profesor Dontas ugotoviti, da so iper-tonične ali ipotonijske injekcije natrijevega klorida (kuhinjske soli), vbrizgane v žilo dovodnico, pokazale kar presenetljive uspehe pri duševno bolnih.
Sam prepričan, da so te injekcije nenevarne, je profesor Dontas svetoval, da bi jih uporabljali tudi pri lju-	i	Selma	I/>gerlofova,	slavna švedska	P|"
deh. In leta 1938 so začeli postopno	j	sateljica,	je	te	dni	v	81.	letu	svoj«
uporabljati to zdravilo v atenski umo- |	starosti	umrla.
J
V Ameriki.
Poroka v detetih minutah
»Na dovoljenje in poroko lahko kar počakate!*
burg Je pa napravilo pred vhodom v mesto deset čevljev veliko srce 1z rdečih, belih in zelenih žarnic s napisom: »Poroke ob sleherni uri — ponoči in podnevi!« Različna druga mesta, kakor Tempee, Mesa, Quartszite in Tu-xom pa oglašajo v dnevnikih: »Poroke štiri in dvajset ur na dan. c Celo za tiste parčke, ki se jim najbolj mudi in ki se pripeljejo v Arizono z letali, da ne bi zamudili nobene minute, so dobro poskrbeli. Na letališču mesta Phoenixa imajo kapelo samo za mlade parčke, ki potujejo čez kontinentalne zračne proge. Poroče se lahko medtem ko njihovo letalo polnijo z bencinom, in vsa ceremonija ne traja dalj ko 5 do 6 minut.
Newyork, marca.
V severnoameriški državi Arizoni Imajo nekatera mesta kaj privlačen vir dohodkov. Lepe tisočake na leto Jim prinesejo ekspresne poroke, ki jih sklepajo v posameznih mestih kar na debelo.
Zgled za te poroke je dalo arizonsko mesto Yuma, ki leži blizu kalifornijske meje. Povod za to je dal pa novi kalifornijski zakon, da se morajo ženini in neveste pred poroko dati zdravniško preiskati, potlej pa tri dni pomakati in šele potlej se smejo poroditi. Zgledu mesta Yume so sledila tudi druga arizonska mesta, ki kar tekmujejo med seboj in si od tega °betajo imeti lepe dohodke. Pred vsakim krajem, skozi katerega drži velika kontinentalna cesta, avtomobiliste opo-sarjajo velikanski, električno razsvetljeni lepaki z vabljivimi napisi, kakor na primer: »Poroka v desetih minutah!« Spodaj pa: »Na dovoljenje in Poroko lahko kar počakate!«
Vzrok tega razcvita poročne »industrije« v Arizoni je pa ta, da so mladi kalifornijski pari, ki bi se radi Poročili, na debelo začeli hoditi v Ari-zono. Pač zaradi novega kalifomijske-Sa zakona. Zdaj na tisoče in tisoče mladih ljudi, ki se jim posebno mudi, neprestano prihajajo čez kalifornijsko mejo v Arizono, kjer se v desetih minutah lahko poroče; če sta odšla zjutraj na pot, sta pri večerji mlada novopečena zakonca lahko že doma.
Prvo mesto, ki je izkoristilo novi kalifornijski zakon je, kakor že rečeno, Tuma. Sodnik mesta Yume je na vrata svoje pisarne obesil tablo z na-!I V južni Španiji na kaj nenavaden
V kateri državi na svetu pišejo ljudje največ pisem?
London, marca.
Izmed vseh držav na svetu pišejo največ pisem angleški državljani. Statistika iz leta 1939. je namreč pokazala zelo zanimive zaključke; koliko pisem pride na leto na vsakega državljana v raznih državah.
Na Angleškem pride na vsakega državljana na leto 78 pisem, v Združenih državah 67 pisem, v Novi Ze-
landiji «1 pisem, v Švici 59 pisem, na Danskem 41 pisem, v Nemčiji samo 39 pisem, na Holandskem 32 pisem, v Belgiji 28 pisem, na švedskem 26 pisem in T Italiji 23 pisem. Najmanj pisem so pisali romunski državljani, povprečno namreč pride na leto na vsakega Romuna samo osem pisem.
Beg
z ukradenim avtobusom
Esbjerg, marca.
Divja vožnja z ukradenim avtobusom v bližini danskega mesta Esbjerga, bi kmalu terjala življenje dvanajstih, nič hudega ne slutečih popotnikov. Cela zgodba se je pa zgodila takole:
Komaj dvajsetleten mladenič je prišel na zanimivo zamisel, kako bi lahko z zasebnimi avtobusi zaslužil nekaj denarja. Ukradel je avtobus s 25 sedeži in ga je pognal iz Esbjerga v neko manjše zahodno dansko mestece, kajpak polnega potnikov, še preden mu je mogel kdo ubraniti, je pripeljal avtobus na stalno postajališče. Seveda se je takoj nabralo še nekaj ljudi, in mladenič jih je odpeljal po običajni progi. Na vsakem postajališču se Je točno ustavil, seveda je pa še prej skrbno pobral denar za vožnjo.
Policija je prišla premetenemu nepridipravu na sled šele, ko je vozil z avtobusom že drugo progo. Avtobus je bil poln ljudi, ko je privozila za njim policija. Kakor hitro je pa mladenič opazil, da so mu na sledu, je kar najbolj povečal hitrost in je v
Zahtevajte za Vaše žimnice in tapecirano pohištvo
ŽIMO samo z zasčlfno plombo
STERILIZIRANO
tim
ZADRUŽNA TOVARNA ZIME
STRAŽIŠČE PRI URANjU
Naša žima je higiensko očiščena in sterilizirana na pari 115" C, ne diši, je brez maščobe in fermentov, ker je naša tovarna opremljena v to svrho z najmodernejšimi stroji in aparati. Odklanjajte žimo iz prepovedanih šušmarskih obratov, ker Je slabo in nehigiensko izdelana, ni desinficirana, vsebuje fermente in ima neprijeten duh. V njej se zaredijo molji in mrčes.
Prepričajte se pred nakupom!	Naše	ccne	so	najsolidncjše!
Zato zahtevajte samo žimo z zaščitno plombo
STERILIZIRANO
divji vožnji brzei skozi vasi In mesta. Nič hudega ne sluteči popotniki sploh niso vedeli kaj je njihovega voznika obsedlo.
Na srečo je bila pa policija hitrejša, kakor mladi tat in ga je prav kmalu došla. Ko Je pa nepridiprav videl, da
Pisom: »Sodnik za sklepanje zakonov«,
spodaj pa: »Brezplačna pojasnila za '.Tam mora namreč mladenič, ki bi Poroke«, število poročnih dovoljenj je rad izbral ženo, po narodnem obi-
iz povprečno 50 na mesec poskočilo na 1200 In še več.
Lavorike mesta Yume pa drugim mestom niso dala miru. Mesto Salome Je nalepilo pred mestom ogromen le-
napisom: »Najcenejše in najhitrejše Poroke na zahodu.« Mesto Wicken
Pak z dva čevlja visokimi črkami in;;w hišo, mora zelo vljudno prositi za
'	  svojo	palico. Če mu jo dado, in (e
ga sploh spuste v hišo, to pomeni, da ga dekle in starši radi sprejmejo in da je zaželen mož in zet. Če pa ;; ni zaželen, potlej mu prihranijo trud. da bi ponavljal svoje obiske. To napravijo tako, da mu palico kratko in malo vržejo na cesto pred hišo.
Selma Lagerlof, slavna švedska pisateljica, je umrla
Stockholm, marca.
V Stockholmu, švedski prestolnici, 3e te dni v 81. letu svojega življenju umrla slavna švedska pisateljica Selma Lagerlofova.
Selma Lagerlofova se je rodila dne 20. novembra 1858. na posestvu Mor
Lagerlofova zmerom zavzemala za so-
domovine. Njena dela so prevedli malone že v vse svetovne jezike.
ČUDNI LJUDJE * ČUDEN SVET
način snubcu povedo, da ni zaželen.
čaju tri dni po vrsti prihajati v hišo na obisk. Priti mora pa ob isti uri. Tretjič mora »po pomoti* pustiti v hiši svojo sprehajalno palico. Če drugi dan pride nazaj in če ga puste
Zdi se, da so imeli njega dni še večjo nadlogo bolh kakor zdaj, kajti zanje so pripravljali vse mogoče pasti in kljub vsemu jim niso mogli do živega. Tako so prod dobrimi sto leti na lipskem velesejmu razstavili
backa na švedskem. Od leta 1885. do''stroj za lovljenje bolh. Ta »stroj« je teta 1895. je bila učiteljica, leta 1891.; j obstajaj iz preluknjane lesene škatle. * je pa s svojim romanom ,Gosta;; V njej je tičal nekakšen okrogel kos Berling* proslavila po vsem svetu. Ze ’ leta 1909. je dobila Nobelovo nagrado, leta 1914. so jo pa izbrali za prvo žensko članico švedske akademije znanosti.
Njen prvi roman ,Gosta Berling* je;;
Pomenil konec naturalizma na šved-
lesa, ki ga je bilo treba namazati z medom. Bolhe so zlezle skozi luknjice in šle na led, ne! — na med.
Strigalica je prav za prav čisto nedolžna živalica, le ljudje ji pod-
skem. V svojih romanih se je Selma;[tikamo to grdo lastnost, da nepre-
stano preži, kje bi kakšnemu človeku
cialno šibkejše tako da so njena dela '-'zlezla v uho. To grdo lastnost ji pa Prežeta z ljubeznijo do bližnjih in do > menda pripisujemo zato, ker ima na
zadnjem delu majhne, ostre kleščice.
Doslej so menili, da so te kleščice orožje, s katerim se strigalica brani sovražnikov. To pa baje ne drži. Te kleščice opravljajo koristno nalogo, da pomagajo Hvalici pri razpenjanju kril. Kadar hoče strigalica leteti —• in to se le redkoledaj zgodi —• najprej dvigne svoj zadnji del, tako da kleščice pridejo ravno nad obe trdi, zelo majhni krili. Potlej te kleščice zgrabijo krila in jih drže razprte. Zadnji del spet lahko pade v prejšnji položaj, ker so krilca razprta. Vse te priprave so zelo natančne in morebiti je prav to vzrok, da to živalico skoraj nikoli ne vidimo letati.
Ali veste, da mora tudi neka vodna cvetlica na svatbo potovati? Preden pride do svoje »izvoljenke«, se mora podati na dolgo, dolgo pot. Odtrga se od stebla in potuje s tokom in valovi do cvetlice in se z njo »poroči«.
Ze pred več ko dva tvioč leti je Rimljan Cato pisal o uporabi škroba iz pšenične moke. Uporabljali so pa škrob takrat samo za šlcrobljenje pergamentnega papirja. Sele v šestnajstem stoletju so začeli škrobiti tudi perilo.
Pred dolgimi stoletji so že na otoku Javi poznali neko narkotično sredstvo, ki ga javanski »zdravniki« še danes uporabljajo. »Kirurg« z obema palcema stisne glavne žile na vratu svojega pacienta, ko da bi ga
hotel zadaviti. S tem prepreči dotok krvi v možgane in tako pacient čez nekaj časa omedli. Javanske zdrav-' niške »kapacitete« zatrjujejo svojim evropskim tovarišem, da je ta način zelo prikladen za kratkotrajne ope- ZNjcjov oče je namreč črnec, njegova racije.	—" —	----
Nekoč je neki perzijski kralj dal bičati morje, ker se mu je zdelo, da mu je storjeno škodo naprtil bog morja. Na podoben način tudi različni primitivni narodi, pa tudi Kitajci navadno kaznujejo svoje bogove, če jih ti ne uslišijo. V Kongu neko či-nsko pleme bogu zabije
menih pa bogove kratko in malo >odstavijo€, če jih. nočejo uslišati. Če na Kitajskem dolgo časa traja suša, potlej domača božanstva kratko in malo nesejo na sonce, da občutijo pekočo vročino na »lastni koži«. Če kakšnemu kitajskemu kmetu lisica ali kuna odneseta kokoši, potlej mož pogosto svojega domačega boga za kazen polije — z gnojnico.
*
Arheologi so po mnogih raziskovanjih starih izkopanin dognali, da naši starodavni predniki, predzgodovinski ljudje, niso razločevali dosti barv. Razločevali so samo črno, belo in rdečo barvo. Zato še danes opa-
poznajo izrazov za modro in zeleno barvo.
je izgubljen, je avtobus a tako silo zavrl, da se je s popotniki vred prevrnil v obcestni jarek, sam je pa še o pravem času skočil iz njega.
Po čudežnem naključju so se vsi popotniki rešili brez posebnih poškodb, pogumnega tatu je pa policija odpeljala v svojem avtomobilu ,na varno1.
Oče je črnec, mati pa Eskimka
Stockholm, marca.
Lara Normann, mladi švedski raziskovalec, Je pred kratkim preživel pet mesecev na Grenlandiji. Tam je odkril človeka, sina kaj čudnih staršev.
mati pa Eskimka. Tu spet nazorno vidimo igro narave, ki j« zvezala dva človeka popolnoma nasprotnih ras.
Tega človeka Eskimi kličejo za Anaiy-quo, raziskovalec ga je pa krstil za »Negrima«. Je eden izmed najboljših lovcev na severne medvede. Njegov oče je bil sluga Roberta Pearyja, in je bil ameriški raziskovalec severnega tečaja okrog leta 1919.
»Negrimo« Je podedoval postavo in
.bel v trebuh, tako da se obbo-> ^	^rvo
lecinah spomni svoje nepokorščine.*^ *	'	materi
Pri nekaterih drugih miških ple-\
Peter — stotnijska riba
London, marca. Neki podčastnik enega izmed angleških polkov, nastanjen v Dorsetu v južni Angliji, je na ribolovu ujel redko rlbo-črnooko. Ko je prišel domov, 3e dal ribo v kopalno kad, kjer je riba še drugi dan veselo in zadovoljno plavala sem in tja.
Vsakokrat, kadar se kakšen vojak koplje, dajo za tisti čas ribo v posodo z vodo in jo potem spet spuste v kopalno kad. Ribo so vojaki krstili za Petra. Tudi poveljnik se zanima za Petra in večkrat pogleda, kako se po-_ čuti.
zimo, da v mnogih starih jezikih ne;; Ko so polk prestavili v neki drug
kraj južne Angleške, so za Petra na-;;ročili sod iz kositra, tako da bo tudi odslej lahko pri .svojih* vojakih.
Novela »Družinskega tednika"
Velikonočna večerja
FRANCOSKI NAPISAL AN DRČ BIRABEAU
Čedni in dični Oliver se ponaša s •ako imenovanim »svobodnim poklicem«; to se pravi: ne zasluži kdo ve koliko. Kazen tega je oženjen, in vrhu ^ega z ženkico, ki jo ljubi; to se Pravi: dote ni imela. Skratka, ta par-i> •, ?* ne nioro privoščiti »skokov«, ‘riložiiostni nakupi ju ne smejo mi-, *n taksi si privoščita res samo ®daj, če natanko izračunita, da se jlnia takšna lahkomiselnost ne bo ob »lesecu maščevala.
*ukaj Oliver in Martina nikakor ne Ouita med tiste ljudi, ki plačilne roke ratko in malo pre/.ro. Ob besedi uolg« se jiniu kar lasje naježe, in ~pO besedica »kredit« jima nažene • rah v kosti. In vendar Oliver in ®r^na nikakor nista malenkostna ali |o skopa. Še dolgo ne! Oba sta prav '“kupna; pametna sta pač. j nvrove dohodke sproti po načrtu , lla m°č skrbno razdelita. Toliko za J; 8P°dinjstvo, toliko za obleke, toliko bo naiemnino, toliko za davek in tako lia VlS** V8e’ k;lr *e iuu' *reba. Imata „ Primer tudi tako imenovano »ciza n-° Magajno« >n kajpak »blagajno , svilnate nogavice«. Celo za »ne-Dosif i-une iz^alke< jo v proračunu da . ie.no- Na moč imeniten sistem, i*1! kaj oporekati! Tehniško je ure-deft'2 8ain'*1 ovitkov, ki vanje raz-Oliv Z1>s'^ene bankovce, in ki je ,n jR!' nanje z velikimi črkami in z Vrat*111 Pisalo«1 po svoje zaznamoval » '.? ‘f1 namen: »Za pohlepnega go-darja«, »z* stare dui«, »Nimam
česa obleči«... Zakaj tudi če si pameten, imaš lahko bujno domišljijo.
Dejal sem že, da je Oliver zaljubljen v svojo ženo. Zato je tudi, ko mu je njegov »svobodni« poklic vrgel nekaj stotakov več, ponudil ženkici, da bi spravil ta prebitek v njen ovitek: »Nimam česa obleči«.
Toda Martina je stresla z glavico, so ugriznila v ustnice in njene svetle oči so so kar smejale.
»Nak... rada bi... sicer je pa to prava blaznost!...«
»Kar mraz me spreletava, Madame.«
»Veš, za veliko noč bi rada večerjala v restavrantu... V prav finem, gosposkem in blazno elegantnem...«
Oliver je s tem večjim razumevanjem prisluhnil Martininemu načrtu, ker se je s tako mislijo tudi sam že dolgo poigraval. Enkrat samkrat slepilo velikega sveta! Pripelješ se v lepem majhnem avtu... Oh, ko so taksiji zdaj tako srčkani... Potlej malomarna izbira mize in menuja, ki mora biti sestavljen iz samih zapletenih jedi in še bolj zapletenih imen... hladen natakar, ki se zdi, da se norčuje iz človeka... v vedrili z ledom steklenica šampanjca, njen vrat ovit z belim prtičem... kakor dojenček v plenicah... razsvetljena dvorana, razkošna množica gostov, kneževska napitnina... .loj, kako vabljivo... Enkrat samkrat le!
Oliver je koj za to. Martina ploska od radosti, in v slogi skleneta rojstvo novega ovitka t napisom »Velikonočni dine«, kajpak dinč, saj večerja je pre-
več vsakdanje. Samo zadeva ni ni-kakšna malenkost. To se pravi, večerja že, a vse drugo, kar je poleg in zraven! Martinino veselje, da bo večerjala v najimenitnejšem pariškem rastavrantu, bo pač šele tedaj popolno, če bo tako oblečena, da je ne ho zatemnila eleganca drugih. Obleka bo morala Uiti globoko izrezana in iz >finega salona«. Drugače ne gre! In tudi Oliver mora biti brez pege; a kaj, ko je njegov smoking star ko zemlja!
—	Skratka, za »velikonočno« blagajno bo treba odriniti kar čedne denarce.
Čeprav sta Oliver in Martina umela v varčevanju čudeže delati, čeprav sta oropala blagajno za »nepričakovane izdatke« skoraj do poslednjega beliča, čeprav nista imela v ovitek 'Za stare dni« vtakniti niti prebite pare, in sta zanemarila ovitek »Poletni dopust« — ki jima je bil sicer zmerom tako zelo pri srcu — je vendar minila vsa dolga zima, preden jo postal velikonočni sen živa resnica. Zima je dala zakoncema mnogo vesolja. Izbirala sta restavraut, posebno pa menu. Teh pogovorov je bilo dovolj za nešteto večerov. Martina je s posebno tehtnostjo vztrajala na >rakili a l‘americaine«, Oliver je pa sanjal o »jančjem hrbtu barona de Pauillaca«, o nečem, česar še živ dan ni jedel, le bral je v časniku, da so
lo	jed servirali pri sprejemu v zunanjem ministrstvu. Kar se pa restav-ranta samega tiče, sla omahovala dolge mesece med najbolj gosposkimi pariškimi lokali.
Toda medtem se je približala velika noč in ta je odločila: Oliver in Martina sta se zedinila za »Pavillon roses na Avenue des Champs-Elysees.
Tako. To bi bilo. Blagajna za velikonočni obed je vidno hujšala. Martina je imela tako lepo obleko, kakor si jo lahko privošči samo kakšna gospodična dvomljivega slovesa, iu Oli-
ver je tičal v smokingu, kakršnega bi mu še kakšen ameriški filmski magnat zavidal. In nocoj je bil ta veliki večer!
Oliver in Martina se nista za svojo lahkomiselnost niti minute kesala. Bilo je prekasuo! Martina, sicer vte-lešena skromuost in preprostost, je stopila v dvorano z veliko bahačnostjo, in Oliver je zrl mimo vseh navzočnih z nedopovedljivo uadutostjo.
Menu: »Barona de Pauillaca« ni. Prvo razočaranje. Zato pa imajo »jastog A 1’amčricaine«, tudi gnjat h la russe in pitane kapune v želeju... No, to še kar gre. Tedaj se je približal z nedopovedljivim, predrznim in bojevitim smehljajem hkrati plačilni natakar. Tudi to je bilo imeuitno.
»Prinesli nam boste...« je začel Oliver s primerno nebrižnostjo.
Tedaj je na obrazu plačilnega natakarja zdajci zamrl poklicni bojevito-sladki nasmešek:
»Ljubi Bog! Oliver... Kdo bi si mislili Tolikšno veselje!... O, ti stara sablja!«
»Ooo!...« Oliver je presenečen dvignil glavo. »...Vacheuxt«
In obrnivši se k Martini, ji -je radostno vznemirjen pojasnil:
»Veš, to je Vacheux, tisti, ki sem ti toliko o njem pripovedoval... O, stari Vacheux, kako sem vesel, da te spot vidim!«
Vacheux! Kajpak ga pozna. Martina ga pozna. Saj ta mož je vendar tisti, ki mu je Oliver na fronti rešil življenje, čeprav je bil sam v nevarnosti, da ga zadene sovražnikova krogla. I kajpak 1 To zgodbo je poznala natanko, da bi je bolj ne mogla. Zato je pomolila Vacheuxu prav z odkrito prisrčnostjo obe roki in z živim zanimanjem poslušala, kako sta ta dva stara bojevnika obijala spomine in se znašala uad tistimi leti strahote, zlasti
pa nad tistimi, ki so vojno klanje zakrivili. Med pogovorom sta se od samega veselja pošteno trepljala drug drugega po ramah.
»Čakajta,« je dejal Vacheux, »zdaj vama bom pa kar sam postregel.«
In odšel je za trenutek. Še zmerom vesela in dobre volje sta zrla okrog sebe. Tedaj sta pa zdajci opazila, da ju ljudje gledajo. Pa ne tako, kakor sta si želela... Vaclieuxu je poklicni nasmešek že zdavnaj izginil t obraza; veselo se jima je nasmihal in ju opazoval s prijateljskimi pogledi. Čez nekaj minut je že spet stal poleg njiju ves v ognju ob starih spominih.
»Hm... ali se še spomniš?... Strela... to so bili časi!...«
Trudil se je okrog njiju, ljubeznivo in prisrčno. Oliver in Mariina sta se počutila kakor doma. Na moč lepo je, toda zato vendar nista bila prišlaI In naj sta bila še tolikanj vesela, da sta našla Vachenxa, sta vendar z nepopisno zavistjo zrla k sosedni mizi, kjer je nathkar zviška zapisoval naročila nekega neskončno pustega para.
»In nikar se ne bojta, prijatelja! Kot star znanec ne bom dovolil, da bi jedla španske zvarke! Nak, jastogov
Pamerkaine že ne, timbale Robes-pierre tudi ne, še manj pa supr6me de volaille in omako in želejev iz kemijskih laboratorijev. Nič, pa že prav nič takšnega, da bi si želodec pokvarila! Sestavil vama bom majhen, izbran menu. Denimo: zelenjavno juho, lep zrezek z novim krompirjem, sir iu sadje...«.
»Kaaj?« sta kar v en glas vzkliknila Oliver in Martina.
»No; vendar same zdravo in pametne jedi. Malo bodo dražje, zakaj pri nas so navadne stvari zmerom dražje... toda zadovoljna bosta in želodca vama bosta ostala zdrava, da bo veselje... Prava sreča, da sta m ene dobila! Te večerje ne bosta nikoli pozabila 1«
Uill
\H’aK
Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro izvrši
Matek & Mikeš
LJUBLJANA, Frančiškanska ulica nasproti Uniona
Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del
Rešitve ugank iz preišnie številke
REŠITEV KRIŽANKE:
Vodoravno, po vrati: 1. alovenija, *. trata, irona, 8 re, opon, kip, 4. Ida, opat, eo, 6. latene (La Tfeno), ural, S. o, oa, r, dl, o, 7. post, erivan, 8. I*, eatl. ali, ». Jak, last, «*J, 10. arapo, arija, 11. aragonija.
Rešitev stopnic: 1. g, 2. ga, 3. gad, 4. grad, S. Draga, 0 Gradac
Rešitev posetnico: Krojaški vajenec.
Rešitev čarobnega lika: ]. por, 2. pasar, 8. Kosovel, 4. ravan, 6. Ben.
Roši tov enačbo: a ~ veda, b = da, c r= lipa, d :	pa, e — kakor, f == kor, g = noč,
x zz Velik« noč.
REŠITEV VELIKONOČNE KRIŽANKE
Vodoravno po vrati: 1. Jugoslovan, bratlnlava, 2. adam, ar‘:na, ratar, etan, 8. fl'b, kras, ibur, igo, 4 e ih* j pad, kk. mali, plod, 5 neroden, skleda, inorana, tj. sol, ha riton, ena. 7 pozmn, ttandn. slo^aki, 8. otep, nor, vu, ulj. ara •. ». zal, sfnj, žiro, akt, Id oves, »rine, jvana. igor, li. ranocelnik, velika gora.
Izreden model poletnega slamnika Iz naravno barvane slame. Podoben Je starinskemu senčniku. Sicer je pa zelo prikupen, brez oglavja, precej Široki krajci pa mečejo prijetno senco na obraz. Okrasje — cvetlice in pentlja — so iz sinje barve.
Cm ■pomladanski plašč iz mehkega volnenega blaga ■ peščenorumenim prednjim, precej nagubanim delom. Vlašč Je prevezan z vrvco in je bogato naguban. Sploh opažamo pri letošnjih ■pomladanskih plaščih, da so precej MroU, nekoliko ožji čez ramena in nekoliko krajši od lanskih. Mnogo plaščev Je brez pasov, če jih pa imajo, so ■elo ozki. Novi so pa veliki, štirioglati, prostovisečl žepi na širokih športnih plaščih. Na prilegajočih se plaščih pa Opažamo okrogle, bogato pošite žepe.
Letošnja izbira spomladanskih klobukov je izredno velika. Lahko pa rečemo, da ima večina spomladanskih klobukov neko skupno noto: vsi so bogato okrašeni s cvetlicami, trakovi in pajčolani in skoraj sleherni izmed njih ima zadaj »privesek«, ki maha po tilniku. Izjema izmed petih klobučkov, ki jih vidite na naši sliki, je srednji, bolj podoben čepici kakor klobučku. Letošnjo pomlad bomo videle veliko takšnih in podobnih klobukov, sivih in koralnordečih, črnih in medenorjavih, travnatozelenih in rdečih ko paradižnik.
ne in pokrij e testom; pašteto speci in daj še gorko na mizo.
4 Zarebrnico v smetani g sardelami: Odstrani od telečjih zarebrnic meso do srede kosti, potolci ga s kladivom, daj zarebrnicam lepo okroglo obliko, nasoli jih in speci. Na mast, v kateri 60 6e pekle zarebrnice, stresi žlico moke, zalij prežganje s kozarcem juhe. Dodaj še dve žlici smetane, žličko kisa in 3 zrezane, poprej namočene sardele. To omako dobro pre-vri in jo daj na mizo z zarebrnicami.
4 Pomladanska mazanka: 10 dkg presnega masla mešajte, da se speni, dodajte zelenega sesekljanega peteršilja in drobno zrezanega drobnjaka, nekaj kapljic limonovega soka, surov rumenjak, zrezane kapre in z maslom stlačeno sardelo. Dobro zmešajte in namažite na opečene kruhke ali že-meljne rezine. Takšne rezine se posebno priležejo za mrzlo večerjo. Primerna je tudi za izlete. Kadar imate pa goste, to mazanko uporabite za sendviče.
Kumenjački: 10 dek najdrobnejše koruzne moke, 5 dek bele moke, 5 dek svežega presnega ma6la, dve jajci, osminko litra mleka, 10 dek sladkorne sipe in pol pecilnega praška dobro umešajte, raztegnite na namazan pekač in pecite dobre pol ure. Ko je pečeno, zrežite v drobne, enako velike rezine, ki jih dobro posujte g sladkorno moko.
Kakšna naj bo naša kopalnica
Kopalnica, ki so si Jo v prejšnjih letih privoščili lahko samo bogati ljudje, je postala danes najpotrebnejši prostor še tako majhnega stanovanja. Danes spada, posebno po mestih, kopalnica k vsakemu stanovanju, prav tako kakor kuhinja. Toda mnogi ne znajo izkoristiti kopalnice tako, kakor bi jo morali; nekateri jo uporabljajo celo za shrambo vseh mogočih ropotij.
Kopalnica ni ropotarnica, zato piora biti urejena tako, da kar najbolj ustreza svojemu namenu. Kopalnica mora biti svetla, čista in zračna. V njej morajo biti samo tisti predmeti, ki so potrebni za nego in udobnost telesa.
Nad umivalnikom mora biti vsekako pritrjeno zrcalo brez okvirja, pod njim naj bo pa steklen podstavek. Da poenostavimo umivanje in še prav posebno britje, bomo na steno nad umivalnikom pritrdili električno svetilko, če 60 v kopalnici kamnitna tla, moramo po tleh pred kadjo in pred umivalnikom pogrniti preprogo iz gumija, iz plutovine, iz ličja ali lesa. če smo se odločili za leseno preprogo in če smo le količkaj spretni, jo bomo sami naredili iz nekaj latev iz trdega lesa in z nekaj vijaki.
Mala, belo pobarvana omarica, ki jo obesimo poleg umivalnika, nam bo služila za shrambo kozarcev, zobnih ščetk, mila in drugih podobnih malenkosti.
Za sušenje brisač in rjuh -pritrdimo na steno leseno palico, kar je zelo
dali čebule, korenja, peteršilja, zelene, materine dušice in lovorjev listič. Gobec naj se v tej vodi shladi, potein jo pa odlijte, gobec dobro obrišite, ostrgajte vse črno z njega, zrežite ga na rezine, začinite s soljo, poprom, oljem in kisom. Lahko mu dodasle še trdo kuhana jajčka in nekaj sardelic.
* Piškot na omleta: Umešaj 4 rumenjake, 4 žlice sladkorja, 4 žlice pšenične moke, malo nastrganih limonovih olupkov in ščepec soli. Naposled primešaj še sneg štirih beljakov. Potem vlij polovico testa na veliko ponev, kjer delaš omlete in ki »i v njej poprej stopila nekoliko presnega masla. Testo potlej na obeh straneh rumeno zapeci. Pečeno položi na plitev krožnik in omleto namaži s kakršno koli mezgo. Prav tako opeci tudi drugo polovico testa Položi jo na pomazano polovico in povrh potresi s sladkorjem, pomešanim z vanilijo. Omleta zadostuje za štiri osebe. Če imaš večjo družino, napravi dve, vendar lahko vzameš manj jajc in presnega masla. Na mizo jo daj še toplo. Posebno se prileže z mrzlim kompotom.
1 Pašteta iz telečjih jeter: Nastrgaj četrt kile telečjih jeter. V kozici pa razbeli 14 dkg sesekljane slanine, dodaj tudi prav na drobno zrezane čebule in jetra ter nekaj časa pokrito duši. Potem zalij jetra z juho, dodaj nekoliko soli, popra, sesekljanih limonovih olupkov in 2 žlici žemeljnih drobtin. Majhne modelčke obloži z maslenim ali krhkim testom in jih skoraj do vrha napolni s pripravljenimi jetri, poškropi po možnosti z vinom. Na vsako pašteto položi košček siani-
Besede premikaj tako, da dobiš v;; treh navpičnih vrstah slovenskega;; zgodovinarja, ujedo in goro na Krasu.;;
A. E. Maslin-Plut
Nin
m * —----
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
UGANKE'?]
KRIŽANKA
4 5 6 7 8 9
Pomen besed:
Vodoravno: 1. kratica za pripis; kuhinjska potrebščina. 2. termin; slap. 3. angleški politik; reka na Kosovem. 4. raj. 5. ploskovna mera; znoj; veznik. 6. je tudi ljubezen.
7. zabava; gora v Švici. 8. luka grške prestolnice; čas; 9. junak srednjeveških romanskih viteških romanov.
Navpično: 1. brezno; veznik. 2. obrtnik; reka v zetski banovini. 3. veznik; jadranski veter. 4. ogl&s. 5. politična vez dveh evropskih prestolnic; ime mnogih slovenskih vasi; osebni zaimek. 6, gnojilo. 7. oboj; stena.
8. hrast; kužna bolezen. 9. kratica za pritisk 1 kg na 1 cm8; planina V Savinjskih Alpah.
ČAROBEN KVADRAT
1.	a	a	a	a	d
2.	e	e	i	i	i
3.	I	1	1	m	n
4.	n	n	n	o	o
5.	r	r	s	s	t
Pomen besed vodoravno in navpično: 1. obrtnik, 2. turški politik, 3. časovni prislov, 4. elektroda, G. kraj; y Kotorskem zalivu.
DOPOLNILNICA —uk —sad —ako —ara —na —rad —sel —oka —pir —da —oči —os —osa —do —oba —pat —rana —bar —on —rak —kopa —rak —oče —tok —era —lok —lep —uka —roba —roč —ter —to —ilo —sla.
Vsaki besedi dodaj črko, da dobiš lep znan rek.
POSETNICA
Jtauraez&oo pmi zobek
Kaj je ta oseba?
VERIGA
— ti —
— te —
— ra —
— li —
— ši —
— lo —
Končni zlog vsake besede je tudi prvi zlog druge besede.
*
ENAČBA
(»—b) + (o—d) + (s—f) + g «* k
a -= gora v Julijskih Alpah b ■» jutrnji svit
• — službeni oddih, počitek d “ nas rad pobode
• — jedilni pribor / — del obraza
$ «• predlog
■ •» rečica na Gorenjskem *
PREMIKALNICA MESTNIK ANEMONA K L O K A N O R I N O C O K n T, R K J F
Janezka, mojega malega — pardon, zdaj le ,velikega', saj meri celih 71 cml — nečalca menda poznate. Predstavila sem vam ga bila pred nekaj meseci, ko je svojo mamo in svojega očeta, dedka in babico čisto nehote osrečil s prav preprostim dejanjem: rodil se je.
Če hočete živeti srečno, ne da bi vam bilo mar politike in vojne, potlej' si omislite takšnega Janezka, če hočete, da bodo vsi življenjski problemi na mah izginili ob perečem vprašanju, ali naj bo prevleka na otroškem vozičku rožnata ali sinja, kupite si Janežiča. In če hočete, da bodo moževi prijatelji blagrovali srečnega očeta zaradi ,princa' in da vas bodo vaše prijateljice namesto za novo obleko, zavidale za kakšnega fanta', si kar najhitreje naročite Janezka.
Neverjetno, kakšne diplomatske sposobnosti ima takšno drobilo bitje. Pomislite, kalešna lokalna domača vojna se lahko razvije, če je juha preslana ali zrezek pretrd.
»Že spet presoljeno,« se gospodovalno razhudi hišni ,gospod in zapo-vednik'.
»Toliko dela sem imela,c se hiti opravičevati mlada mati. »Perilo, kuho, no, in še fantička.«
»Vseeno bi lahko nekoliko bolj pazila na lonce,r se ne da omehčati mož.
»Kajpak, tebi bi bilo vseeno, če bi se otrok zadušil od joka!«
»Bolje ga znam pestovati kakor ti! Pri meni je zmerom tiho!«
>No, potem je pa najboljše, da ga kar ti ves dan pestuješ!«
»Strupena znaš biti...«
»In ti? Kakšen si pa ti? Hudoben! Nobenega razumevanja nimaš za moje delo. Ti svoje opraviš, pa si sam svoj gospod, jaz moram pa tako rekoč dan in noč garati...« Že ji gre skoraj na jok.
Iz košarice sredi kuhinje se pa oglasi tedaj vse razumevajoč glasek v vsem razumljivi govorici:
>Aaaa... Eee... gh... gh... eeeeeeeee.«
»Oh, ljubček, zate se pa nihče ne zmeni!« se razneži mama in ga ljubkujoče dvigne v naročje.
»Poglej ga, kakšen fant je!« in že ga pomoli očetu pod nos, da kaj hitro pozabi na pretrdi zrezek ali pa preslano juho.
>Da bi ti videl druge v dečjem domu! Nobeden ni takšen kakor naš, tako lepo zalit in tako brihten. Naš je čisto tiho, kadar ga tehtajo, kakor da bi vedel, za kaj gre. Drugi se pa derd na vse kriplje...«
>To ima najbrže po meni,« modro pripomni oče in hiti zajemati juho, ki je bila še pred nekaj minutami preslana.
Pa povejte, ali ni.diplomat ta naš Janez?
*
Kot spodobna teta ga večkrat obiščem, da se pozanimam za njegovo počutje. Prav za veliko noč nam je poskrbel za presenečenje, kaj pravim presenečenje, za senzacijo!
Pozvonim, da bi voščila vesele praznike. Takoj ob prihodu opazim, da je ozračje napeto, kakor nasičeno z elektriko.
»No, kaj je novega?« me vpraša Janezkova babica.
»Sestanek na Brennerju, odstop francoske vlade...« hitim naštevati. »Kaj pravite k temu?«
Gledajo me začudeno, kakor da ne bi še ničesar slišali. »No, da... hm...« se naposled oglasi ded in poščegeta Janezka pod vratom, »kaj je pa to takšnega ?«
»In Haceta so ujeli...« izigram poslednjo kvarto — kajti vem, da starejše ljudi lokalne novice najbolj zanimajo — toda tudi to pot ne užgem.
»Saj je bil ie čas,« se odreže babica in spet ljubeče pogleda malčka.
>Ali nič ne berete časopisov?« se naposled ojunačim.
»Nismo utegnili...« vzdihne ded. »Imeli smo dela čez glavo.«
»Kaj se je pa zgodilo?« vprašam presenečeno, skušajoč razbiti skrivnostni obroč, ki se vanj uklepata.
»Ali še ne veš? Janezek je dobil zobek!« plane naposled iz babice.
»In jaz sem ga prvi zagledal!« se postavi dedek. »Ravno, ko je odprl ustka, da bi vlekel iz stekleničice, sem ga zagledal. Kakor majhen, bel rižek je... No, pridi sem, poglej!«
»Nikar mu ne verjemi,« ga prehiti babica. »Jaz sem ga prva zagle-dela, kar zaslutila sem ga! Kakor hitro je pričel gristi dudko, sem rekla:	,Ni več daleč, pa bo prvi
zobek.«
»Nič je ne poslušaj, sem stopi in poglej, kako hecen zobek ima... No, Janezek, ščččč... no, odpri ustka... daj no, pridkan bodi... no, le pokaži zobek tetki... boššššš...«
Janezek ni pa čisto nič njegovega mnenja, da bi bilo potrebno tetki pokazati zobek. Morda bi se mi posmejal ali pa priredil brezplačni koncert, samo zobka noče pokazati. Zaveda se svoje važnosti v tej hiši.
»No, le daj, miška moja...« pomaga babica, in mu skuša odpreti ustka. Janezek pa ne, in ne. Najprej se našobi, potlej poslini, naposled se pa nakremži in prav ko mu hoče babičin palec po vsej sili prodreti v ustka, intonira:
»Uveeeeeee... uveeeeeeeee...« visoko in brezobzirno kakor znajo samo fantički njegovih mesecev.
Da, naš Janez je včasih tudi dik-tatorl	Saška
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek; Ješprenj s kranjsko klobaso. Z v e č e r : Krompirjeva solata.
Petek: Ki6la repa, ajdovi žganci. Zvečer: Mlečen zdrob.
Sobota: Goveja juha z rezanci, govedina, ohrovt, krompir v kosih. Zvečer: Praženec, kompot.
Nedelja: Golaževa juha, pražen raž, ocvrte safalade, solata. Zvečer: Kruh z maslom, kava.
Ponedeljek: Pljučka s krompirjem. Zvečer: Češpljeva kaša.
Torek: Goveja juha z, zdrobovimi cmoki, polpeti, krompir v kosih, pesa. Zvečer: Govedina od opoldne v solati, kava.
Sreda: Prežganka z jajcem, marme-ladna omaka, krompirjevi svaljki. Zvečer: Golaž.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Goveja juha z vraničnimi cmoki, krompir v kosih, dušeno zelje, prepečena govedina. Zvečer : Goveji gobec v solati1, čaj.
Petek: Kisla juha s prepečenimi kruhovimi rezinami, močnati narastek z marmelado, kompot. Zvečer: Piš-kotna omleta,8 čaj.
Sobota, Kruhova juha, ocvrta jetra, krompirjeva solata, 6irovi štruklji. Zvečer : Pašteta iz telečjih jeter3, kuhana ohrovtova solata.
Nedelja: Goveja juha z vlivanci, telečje zarebrnice v smetani s sardelami4, zdrobovi cmoki, mešana solata. Zvečer:	Pomladanska	mazanka,*
pecivo, čaj.
Ponedeljek: Zelenjavna juha, rižota, solata. Zvečer: Ocvrte safalade, krompirjev pire, eolata.
Torek:	Krompirjeva juha, goveji
zrezki v omaki, pražen krompir, kuhana zeljnata eolata. Zvečer : Vampi e parmskim sirom.
Sreda: Golaževa juha, možganske klobasice, krompirjeva solata. Zvečer: Ocvrt priželjc, krompirjevi kifeljčki, solata.
Pojasnila:
1 Goveji gobec v solati: Goveji gobec skuhajte v slani vodi, Id »te ji do-
PtaUU&U nasveti
Ih ■
\<r10Vz=>,
Moderna
pomladanska
jopica
Tažno, da se mokre brisače posuše ca j Iraku in se hkrati tudi prezračijo, če j Pa imate v kopalnici radiator central- ; ne kurjave, lahko nadenj pritrdite pri- • pravo za sušenje, obstoječe iz nekaj •
Palic, če jo še prevlečemo z linolejem S ali s stekleno ploščo, jo lahko uporab- :
Ijamo tudi za podstavek, ki nam bo j dobrodošel pri česanju ali britju.	•	-
kopalnica precej prostorna,; za tole praktično spomladansko Jo-nko postavimo vanjo zložljivi stol, 5 pico potrebujete 400 gramov kakšr.e « ga bomo uporabljaU pri negi neg. : finejše, tanjše volne, sedem manjših Moln nem S^°lu lahlJo shranimo tudi • prevlečnih gumbov, za pletenje pa ple-cistilm pribor, če je v kopalnici še : tilki št. 2 in pol in pletilki št. 3 in pol.
j? ■“«”	l?°
zano perilo Za takšno omaro lahko J »nenovan biserm vzorček: 1. vrsta:
Uporabimo kaklen star umivalnik, ki-*"*	‘	?
Ono ga lepo prebarvali.	;nad dfno P^ljo, leva nad levo. 3.
..	.	,	.	.	.	.	5vrsta: leva nad desno petljo m desna
Vse te stvari, m v velikih kopalnicah »nad levo 4. vrsta: kakor druga. Vzo-morda še priprave za telovadce, spa- s rec se ponavlja.
dajo v kopalnico. Vse druge stvari in* „	.	..	.	...	„
vso navlako moramo iz kopalnice od- J . J ®	n	^Af
strani ti, ker to moti uporabo in na-?“ £>i ®en kopalnice.
po zabavi
Spletite same desne, na lice in narobe. ! Potlej pletite s pletilkami št. 3 in pol •v bisernem vzorčku. 2e takoj v prvi
• vrsti snemite na vsaki strani po eno S petljo in nadaljujte v vsaki šesti vrsti, •dokler vam na pletilki ne ostane pri-
• bližno 100 petelj. Hrbet je takrat vi-: sok približno 14 in pol centimetra.
Sleherna dama si na moč prizadeva lDaJje na 3"*“»	dodajajte
** svojo zunanjost preden gre na kak- ;p? el}° petl]01 “ fao zabavo, v gledališče ali v družbo * £imate	,	^	P^J.
•Ploh. Vso svojo spretnost in umetnost! 0 Je * ,	**?	ln P01 cer^!"
Položi v to, da bi se čim bolje nalepo-	z*čmte	»	rokav™	od-
tteUa. Res je velike važnosti, kakšna j Prtlm- Na	stra;nl	P°
•e ženska pojavi v družbi. Nič manj 5® petelj, potlej po dve petlji tako 1» ni važno, kakšna je dama drup jdolgo’ dokler vam 116 ostane Ple' ®an, ko vstane. Na pogled mora biti •
Prav tako sveža in lepa, pa čeprav je j •amo nekaj ur spala, in se prebudi brez :
•ledov utrujenosti, glavobola in brez š frnih kolobarjev pod očmi. Bistrih • oči in lahkih nog mora začeti nov dan. S Priznali boste; da to ni tako lahko •
Ooseči. Pred vsem je treba takoj, ko j Pridete domov, leči v precej vročo ko- 5 Pel, nazadnje pa se splakniti z mrzlo •
Ppho. Seveda to učinkuje skoraj tako, j fekor 6e bi prišli z dežja pod kap. J vedeti pa morate, da kopanje pred od- •
“Odom na zabavo utruja, čute poleni S *n telo omrtvi, poleg tega je pa ne- ;
Problem št. 23
:	Sestavil	H.	F.	L.	Meyer	(1894)
Mat v 3 potezah (B79)
Problem št. 24
SestavU K. Pater (1899)
▼arno, da se zunaj prehladite. Topla « t/cx, j^Z »opel po neprespani noči Je najboljši: r i -
•dmor za preutrujene mišice in pre- • ®apete živce.	S
Po kopeli si natrite prste na nogah |
• kakšno dobro, hranljivo kremo, po- • •ebno če ste plesali. Dandanes so da- j *»e žal še zmerom tako neprevidne, da ;
* rajši kupijo nekoliko premajhne • •^vlje, kakor nekoliko večje in potlej •
čudno, da po plesu doma kar pa- S •ejo v posteljo od utrujenosti. Pa tu- • ® če nimate ozkih čevljev, že ples S •am dovolj utrudi vaše noge. če Jih S ■ekoliko masirate, bodo vaše noge J
   i
dalje dodajajte na vsakih osem Tret na pletilkah samo še 54 petelj. Sne-po eno petljo, dokler nimate na ple- majte še dalje po eno petljo v za-tilki še 78 petelj.	četku vsake vrstice, dokler vam ne
Ko je del visok 34 In pol centimetra, ostane na pletilki 46 petelj, potlej pa začnite snemati za rofcavno odprtino, snemite v dveh naslednjih vrsticah po Najprej snemite dvakrat po 6 petelj 9 petelj. Srednjih 28 petelj pletite še v vsaki vrsti, potlej dvakrat po tri 3 in pol centimetra visoko in snemite petlje in po dve petlji v naslednjih vse hkrati.
dveh vrsticah. Dalje snemajte v vsaki s pletilkami št. 2 in pol nasnujte drugi vrsti po eno petljo, dokler ni- 12 petelj in pletite 44 cm Iz tega kosa mate na pletilki še 32 petelj; vštete dajte prevleči lesene gumbe za jopico, niso petlje za reverje.	Za ponarejene žepke napletite štiri
Za reverje začnite dodajati prav ta- krpice s pletilkami št. 2 in pol, in sl-krat kakor snemati za rokavni odprti- cer iz samih desnih petelj. Nasnujte ni. Dodajati morate pa za osmimi po 30 petelj in pletite po 15 vrst vi-prvimi petljami, določenimi za progo, soko. Prišijte Jih prav narahlo na Jona, katero boste prišili gumbe. Rever pico v primernih razdaljah, naj bo prav tako pleten iz samih des-	Naposled vse dele položite med vlažnih petelj. Dodajajte pa v vsaki osmi	ne pole papirja in jih tako pustite
vrsti po eno petljo. Ko je rokavna od- nekaj časa, da se navlažijo, prtina visoka 19 cm, snemite vse petlje Petlje, ki ste jih pustili na zadnjem reverja hkrati, petlje ramen pa tri- delu za ovratnik, nasnujte na pletilke, krat.	. Dodajte jim tudi nekaj petelj z re-;
Desna polovica prednjega dela je verja, kolikor se vam bo pač zdelo pra-; tilkah kakšnih 98 petelj. Ko bosta ro- prav takšna ko leva. Na progi samih vilno, da boste dobili približno takšen;
• kavni odprtini visoki 18 cm, začnite desnih petelj morate napraviti gumb- ovratnik, kakršnega vidite na sliki.;
• snemati za ramena, in sicer tako, da nice. Prva gumbnica- je v višini 36 Ovratnik pletite po istem vzorcu, ka-; S snamete v prvi vrsti 10 petelj, v za- vrst, ostale so pa druga od druge od- kor so pleteni rever ji. Preden všijete; •četku naslednjih štirih vrst pa sne- daljene po 15 pletilk.	rokava, sešijte tista dva dela, ki sta;
• mite po 11 petelj; ostale petlje pa Za rokava nasnujte na pletilki št. 2 na diagramu zaznamovana z A in C. : snemite	hkrati.	in pol 50 petelj in pletite najprej 8	Ko Je jopica že popolnoma sešita, ra-
•	Za	levo	prednjo polovico nasnujte pletilk samih desnih. Potlej nadaljujte	mena še nekoliko podložite s trdim
Sna pletilki št. 2 in pol 78 petelj, in s pletilkami št. 3 in pol biserni vaor- trakom. Naposled, ko ste že vse drugič jpletite osem vrst samih desnih. Potlej ček. V sedmi vrsti začnite dodajati na polikali, prišijte še gumbe.
• predenite na pletilki št. 3 in pol in vsaki strani po eno petljo, in doda- Jopica je sicer preprosta, toda če J pletite v bisernem vzorčku. Prvih osem jajte v vsaki šesti vrsti, dokler ne bo- boste zanjo izbrali primerno barvo S petelj pletite vseskozi desno, da bo- ste imeli na pletilkah 56 petelj. Dalje in fino volno, bo izredno elegantna, če
• ste na to progo prišili gumbe. Ta stran dodajajte po eno petljo na vsakih jo za spomladanske sprehode okrasite
• ostane ravna, na drugi strani pa v osem vrst, dokler nimate na pletilkah s šopkom cvetlic in pisano pahovko S prvi vrsti snemite eno petljo, dalje pa 82 petelj. Ko je rokav visok 44 cm, za vratom, boste imeli zelo praktično jna vsakih šest vrst, dokler jih na ple- snemite v začetku in na koncu ple- oblačilo. Za hladnejše dni se pa pri-
• tilki ne ostane še 62, to je približno tilke po 6 petelj, dalje pa po eno leže, če jo oblečete pod spomladanski !14 in pol centimetrov visoko. Od pasu petljo na vsake štiri vrstice, dokler ni plašč ali kostim.
•
Mat v 3 potezah
(B 82)
Klasična kratka partija
Dunajska igra
(Ostende 1906)
Beli:	črni:
Miese s	čigorin
1. e4	efi
2. Sc3	Sc6
3. Lc4	Lc5
4. Dg4	Df0
5. Sd5	DXf2šah
6. Kdl	Kf8
7. Sh3	Dd4
8. d3	d6
9. Dh4	LXh3
10. DXh3	Sa5?
11. Tfl	SXc4
12. Dd7	f6
13. SXf6	črni se vda
'■'“fn daste jiuho na mizo, je priporočljivo, da vanjo nastrgate neko-surovega korenja in prav malo
liki
Jelenine korenine. Juha tako ni samo ""i okusna, temveč ima tudi dosti
drugi dan popolnoma spočite in lahke. In že to veliko pripomore, da se ne boste zdeli na pogled tako utrujeni.
Ne zanemarite pa tudi običajne nege zob in ust, ker je to bolj potrebno kakor druge večere. Dodobra si umijte zobe in usta izplaknite z ustno vodo. Tako drugi dan ne boste imeli v ustih neprijetnega okusa po zaužitih »dobrotah«.
šminko si previdno in temeljito iz-mijte z dobrim milom ali pa mandljevim mlekom. Potlej pa lice natrite s hranljivo kremo. Nikar pa ne pu-
•zrertn svoi<‘ mize s spomladanskimi cvetlicami! Na belo pogrnjeni mizi •■a-sle °	hišo.	Pritrjene so na bucikah ln tako se zde, ko da bi
P°d n\ n,ize' ,Bucike so vtaknjene v nekoliko močnejšo lepenko, ki jo dajte ‘Madai i, cike bodo pogledale skozenj in nanje nataknite sveže spo-bod L evcll“'e- Tako vsaj delajo spomladi na Danskem. Naše bralke « Pa najbrže cvetlice rajši zbrale v vaze ln Jih postavile na mizo.
stite šminke na licu čez noč, ker bo vaša polt drugo jutro kar rumenkasta In izpita in imela bo veliko majhnih, drobnih gubic. Znojnice se vam bodo pa neverjetno razširile.
Posebno važno je, da šminko odstranite tudi z oči in trepalnic in po možnosti oči izmijete s kamelicami ali kakšno specialno tekočino, ki jo dobite v drogeriji. Tako polt okrog oči ne bo postala črna, oči pa ne bodo rdeče in podplute.
Okno vaše sobe naj bo, če le mogoče, na stežaj odprto, da vso noč vdihavate svež zrak. Pljuča se tako dodobra razširijo in iznebe slabega zraka in dima, ki so ga morale vso noč vdihavati. Dobro je tudi, da pred spanjem, če je bila vaša večerja obilna in če ste pili alkoholne pijače, iz-pijete en do dva kozarca slatine. To bo uredilo vašo prebavo.
Bolje je tudi, da po prečuti noči ne spite na veliki blazini, pač pa na kakšni manjši, tako da bo vaša glava ležala v isti vodoravni višini kakor ostalo telo. Vse zaponke in glavnike iz las odstranite in sl lase zavežite s tanko svileno mrežo.
Pred zabavo je dobro, če si lice masirate in se osvežite z lepotno masko. Toda po večini vzamejo toliko časa druge priprave, da za masažo pred zabavo ne preostane dovolj časa. Morebiti vam bo pa še bolj koristilo, če se boste masirali po zabavi. Posebno dobro vam bo dela kakšna dobra lepotna maska. To bo Izbrisalo še poslednje znake utrujenosti z lic žene, ki Je dočakala sončni vzhod ob zvokih plesnega orkestra ln preplesala kakšnih deset kilometrov po plesni dvorani.
Kako ublažite zobobol?
Morda stanujete na deželi in imate
daleč do zobozdravnika. Kaj boste sto-
rili, kadar bodo vašega otroka boleli
zobje? Vsaka mati lahko svojemu
otroku, pa tudi sama sebi s prepro-
stim domačim zdravilom ublaži zobo-
Poravnajte naročnino!
Darmol, sredstvo za odvajanj« *e testo potvarja. Radi lega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in carezo v obliki UteT.Zaht«. vajt« samo originalni Darmol
Darmol dobite v vsaki lekarni!
•a.n*.L(r.nouu
bol. Za to zdravilo potrebuje samo;;
vino in pest bršljanovih vejic. Zdra-
vilo pa pripravite takole:
Skuhajte pol litra vina in ko vre,
vsujte vanj pest bršljanovih vejic. To
kuhajte deset minut, potem vsujte v
tekočino še ščepec navadne kuhinjske
soli. Pustite, da se tekočina nekoliko
ohladi, potem jo grgrajte in jo držite
nekaj minut na razbolelem zobu, pa;:
bo bolečina pojenjala.
To zdravilo lahko shranite v dobro' ■
zaprti steklenici več mesecev.
Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
ker bi moral damo žrtvovati.
Šahovska kombinacija
Pozicija iz partije Marshall—Kuspehik (čikago 1926)
hhp	^	peš
»	šil M šil	IH
rnmmmtk
m	m m	m
mm."""
24. Tg3Xg7l! in dobil
Ce 24 KXg7, sledi 25. Dg3 šah,
nato šah s konjem — in beli dobi damo.
Partija je potekla takole:
24 Dd8, 25. Tg3 CXd, 26. Sg6
šah LXg6, 27. fXg TXe3, 28. TXe3 dXe, 29. g7 šah Kg8, 30. Df5 in črni se Je vdal.
Rešitev problema št. 21
1. Del—b2	Kd3—c4
2. Tg7—g2	Kc4—d3
3. Db2—d4mat.	
1		Kd3Xe3
2. Tg7—g3 šah	Ke3—f4
3. Db2—e5 mat.	
1		Kd3—e4
2. Db2—e2!	Ke4—f5
3. De2—f3 mat.	
Rešitev problema	št. 22
1. Lc3—d2!	Kd3Xd2
2. Lg4—f5!	Kd2—e3
3. Df6—h4	kar koli
4. Dh4—f2 (e 1) mat.	
2		Kd2—cl
3. Df6—al šah	Kcl—d2
4. Dal—el mat.	
2		c5—c4
3. Df6—b2 šah	kar koli
4. U5—g4 ali Db2—f2mat.	
1		Kd3—c4
2. Lg4—e2šah	Kc4—d5
3. Ld2—e3	kar koli
4. Df6—e6 ali Le2—13 mat.	
2		Kc4—b3
3. Df6—al	kar koli
4. Dal—a2 ali Le2—dl mat.	
(Na Kd3—e4 sledi 2. Df6—d6 itd.)	
SG. nadaljevanj«
»Raztrgala sem ga!« je vzkliknila Orana, že pri koncu svojih* moči. »Ali je to tako čudno, če sem se nenadno odločila, da bom sama odpotovala k vama? Vidva me pa otipavata in izprašujeta kakor kakšen preiskovalni sodnik. Ali je potem čudno, če že ne vem več, kaj govorim?« Pričela je krčevito ihteti.
»Hm, hm,« je v zadregi vzdihnil gospod Le Cadreron, »zdaj naju bo prepričala, da sva divjaka! Kaj se je zgodilo med teboj in tvojim možem?« jo je strogo vprašal.
»Nič! Prav nič! Povedala sem vama vse. Samo... odpotoval je v Ženevo, in jaz sem si tako želela, da bi odpotovala skupaj... Tako rada bi videla Švico... Drugega nič. Najprej mi je dejal, da bova odpotovala skupaj... potem je pa menda pozabil na to!«
»In zakaj ne odpotuješzanjim?« je začudeno vprašala gospa Le Ca-dreronova.
»Sama veš, da zahteva francoski zakon, da živi žena tam, kjer živi njen mož. Izkoristi ta zakon, pri moji veri!« je spodbujajoče vzkliknil gospod Le Cadreron, upajoč, da bo s temi besedami vendarle pričaral smehljaj na žalostni hčerin obraz.
»Zakaj? Zakaj?« je zaihtela Orana. »Lepo vprašanje! Ker nimam denarja!«
Gospe Cadreronovi se je odvalil težak kamen od srca. Pričela se je smehljati.
»Zdaj smo vkup! Za mladoporočenko je denarno vprašanje res kočljiva zadeva, posebno če mož ni dovolj pozoren...«
»Da, to je!« je olajšano vzkliknila žena, vesela, da je našla rešilno bilko. »To je tisto ponižujoče! Menda bi bilo zame predrago, da bi potovala z njim... Njemu je plačal vozni listek njegov šef. Jaz sem pa ostala na cedilu...« Spet je pričela tiho Ihteti.
Saj sem ti vendar predvčerajšnjim poslal ček. Ali si ga vnovčila?« je v skrbeh vprašal gospod Le Cadreron.
»ček? Oh, saj res!«
»Kje ga pa imaš?«
»Tu, v torbici!«
»Zakaj ga pa nisi dala svojemu možu?« je začudeno vprašal oče.
»Zakaj?« je Orana ponovila kakor v sanjah.
»Ni utegnila,« ji je priskočila na pomoč gospa Cadreronova.
»To je tisto. Nisem utegnila,« je potrdila mlada žena.
»Zakaj ga pa nisi potlej sama vnovčila, noričica?« je vzkliknil gospod Le Cadreron. »To bi bilo vendar dovolj za tvoje potovanje!«
Mlada žena je svojega očeta tako žalostno pogledala, da je namesto nje spet odgovorila njena mati.
»Izstavil si ga na Miguelovo ime, kako naj bi ga potem Orana vnovčila?«
»Saj res,« se je spomnil graščak. »Rekel bi pa, da je moževa dolžnost, da pred odhodom v tujino uredi takšno denarno vprašanje. Kako te more pustiti brez beliča?«
»Saj imam denar,« je nejevoljno vzkliknila Orana. »Za vsakdanje potrebe več ko dovolj! Dal mi je celo nekaj stotakov več kakor po navadi, toda to še zmerom ni dovolj, da bi odpotovala za njim...«
»Denarja nimaš!« je vzkliknil gospod Le Cadreron, čuteč, kako se mu spet nabira jeza do zoprnega tujca, ki je njegovi družini prizadejal že toliko hudega.
»Ne, ne,« se je branila Orana,
£fu6etcett.
SPANSkEGA ČASTNIKA
ne! Kako lahko bi šla z njim! Samo kovčeg bi vzela, ga hitro napolnila in odpotovala z njim... Ali bi mu pa vsaj lahko dejala, da bom prišla za njim. Oh, najrajši bi skočila v vodo ali pa pod vlak!« je grenko zaihtela mlada žena.
»Kakšno govorjenje!« je vzkliknila gospa Cadreronova in obupano pogledala moža. »Zgoditi se je moralo nekaj drugega, sicer ne bi tako govorila.«
»Mala je nekoliko živčna,« je ne-brižno dejal gospod Le Cadreron, hoteč pomiriti svojo ženo. Zmignil je z rameni in se obrnil k Orani:
»Nesmiselno je, da se tako jeziš, Orana,« ji je mimo dejal. »Mlade žene so pogosto tako živčne... brez pravega vzroka... No, v nekaj mesecih to navadno mine, in celo s prav srečnim koncem. Lepega dne nam boš pripeljala srčkanega rožnatega fantička... In vse bo spet dobro!«
Srečen smehljaj je za trenutek zaigral na zaskrbljenem obrazu gospe Cadreronove. Toda učinek očetovih besed na Orano je bil čisto drugačen; zdelo se je, kakor da bi gospod Le Cadreron z zadnjim stavkom dregnil v sršenovo gnezdo. Mlada žena je kar poskočila:
»Kaj takšnega! Ti imaš pa res domisleke! Saj sva vendar še premlada... In sploh! Ne maram otrok! Ne in ne! Le časa si domisliš!«
»Nikar se ne razburjaj, otrok moj, to je vendar čisto naravno...«
»Ne... to je pa že preveč! Le zakaj sem se pripeljala k vama? Mar bi bila poslušala glas srca in odpotovala z Miguelom v Ženevo... Da, hotela sem odpotovati tja... stanovati v velikem hotelu, nositi razkošne večerne obleke... ugajati... Oh, kako sem sanjarila o vsem tem! Vso noč sem mislila samo na to!«
Govoreč o svojih .sanjah1, se je mlada žena zazrla nekam v daljavo. In slike, ki jih ji je risala fantazija, so morale biti res mikavne, kajti Oranine sinje oči so se svetile v ognju blaženosti.
»Vsekako je torej najpametneje, da odpotuješ kar najhitreje za svojim možem v Ženevo!« je vzkliknila gospa Le Cadreronova: uboži-ca ni bila vajena pri svoji hčeri takšnega muhastega vedenja.
»Menda že,« je sanjavo odgovorila mlada žena, in se živo zganila, kakor bi jo te besede zbudile. »Saj res! Poiskala bom v Ženevi Mlgue-la. Saj je vendar moj mož! Mož, ki živi v veri da je njegova žena doma, v Parizu, pa jo na lepem sreča v Ženevi...«
Nasmehnila se je ob teh sladkih mislih. Mikalo jo je, da bi dopotovala za svojim možem, vsa vesela, lepo oblečena in nasmejana, da bi
IZ FRANCOSCINE PREVEDLA K. H.
Gospa Le Cadreronova je nekaj premišljevala.
»Ali bo dalj časa ostal v Švici?« je naposled vprašala.
»Ne vem... Morda do konca meseca.« morda celo dalje. Zanimal se je, ali imam dovolj denarja do konca meseca.«
»Dobro. Odpočij se danes, ljuba moja. Gotovo si utrujena, potovanje te je najbrže izmučilo. Jutri...«
»Jutri?«
»Vzemi naš avto, če želiš, saj vendar veš, da ti je zmerom na razpolago. Odpelji se v Ženevo, če te srce tako vleče tja.«
»Toda če se bo hotela iz Francije odpeljati z avtomobilom, bo morala izpolniti še kakšne obveznosti. To bo morda trajalo še nekaj dni. Bolje bo, če se bo odpeljala z vlakom,« je pripomnil gospod Le Cadreron. »In če bo v Ženevi potrebovala avto, ga bo lahko tam najela.«
»Prav imaš,« je vzkliknila gospa Le Cadreronova. »Orana, zdaj še mene poslušaj nekaj minut, in nikar ne ugovarjaj! Očka ti bo dal
V 24 URAH
barva, plisita in kemično čisti obleke, klobuke ild. Skrobi in Bvetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in Uka domače perilo. Parno čisti posteljno perje iu pub
tovarna IOS. REICH LJUBLJANA
potrebno vsoto, da boš brez skrbi odpotovala na tako dolgo pot. Jutri jo lepo mahni tja dol in preseneti svojega moža! Res, najbolje bo, če že jutri odpotuješ k Mi-guelu.«
»Oh, to bo presenečenje! Pravo presenečenje!« je vzkliknila Orana in vstala. V očeh, kjer so se komaj dobro posušile solze, se je zasvetila nova, srečna luč.
Skočila je k očetu in materi in ju po vrsti objela.
»Izvrstna sta,« Je vzkliknila in solze ganotja so ji spet privrele v oči. »Oh, kakšna škoda!« se je na lepem spomnila. »Ce bi	vedela,	da
bom odpotovala, bi bila	vzela s	se-
boj več oblek!«
»Hm, mislim, da bo tvoj mož prav tako srečen, če te bo zagledal v preprosti obleki, kakor če bi ga presenetila v razkošni toaleti!« je pomirljivo dejala gospa Le Cadreronova.
Orana ni odgovorila. Solze so se ga presenetila tedaj, ko 'bi najmanj j ji že posušile. Zdelo se	je, da	na-
pričakoval.	1	peto nekaj premišljuje.
»Odpotovala bom, da! In vendar... bolje bi bilo, če bi vzela nekaj več oblek...«
Njen obraz je kar sijal ob misli, da bo morda že jutri videla svojega moža.
»Oh, kako srečna sem,« je spet vzkliknila in živčno stisnila materi roko. »Kako sem srečna, da bom lahko odpotovala! Ne moreta si misliti, kako me je užalostila ta nenadna ločitev!« "
Gospa Cadreronova se je vsa srečna nasmehnila: »Razumem te, ljuba moja,« je hudomušno pripomnila in pomežiknila možu, »tudi midva sva bila mlada...«
Oh, tako malo zadošča, da pomiriš materino srce! Ob misli, da se njena hči veseli svidenja s svojim možem, se je gospa Le Cadreronova čisto pomirila. Orana torej ljubi Miguela, o tem zdaj ni več nikakšnega dvoma. Hčerin zakon torej ni — tega se je gospa Le Cadreronova namreč najbolj bala — zakon bres ljubezni.
»Oh,« je vzdihnila mati, »srečna sem, videč, kako ljubiš svojega moža.«
Orana jo je začudeno pogledala: »Jaz da ga ljubim? Jaz?!« je vzkliknila presenečeno.
»Kajpak,« je odrezal gospod Le Cadreron, ki mu je bilo tega prerekanja dovolj. »Sama si dejala, da je tako.«
Orana je instinktivno začutila, da je bolje, če potrdi očetove besede. Pobesila je glavo in tiho dejala: »Bo že tako, menda res. Vsekako se že zelo veselim, da bom svojega moža morda že jutri videla...«
Ob poslednjih besedah se je pričela živčno smejati. Gospod in gospa Le Cadreronova nista opazila, da se Orana ne smeje od srca. Pomenljivo sta se spogledala, ln gospa Le Cadreronova se je tudi sama vsa srečna nasmehnila.
Kje neki bi ta dva poštena, nekoliko staromodna človeka slutila, da se njuna hči čisto iz drugačnih vzrokov veseli svidenja s svojim možem? Kako naj bi se domislila, da se včasih veselimo tudi sladkega maščevanja in ne samo ljubezni? Vedela sta samo, da sl Orana zelo želi odpotovati za možem, in to jima je zadoščalo. Dovolj jima je bila zavest, da moreta svoji hčeri streči ln ji pomagati, da bo kar najhitreje uresničila to svojo željo.
XLIV
Drugi dan zvečer se je Orana pripeljala v Ženevo.
Ker je bilo že prepozno, da bi še tisti večer poiskala svojega moža, se je zadovoljila z branjem Švicar skih časopisov v salonu enega najrazkošnejših ženevskih hotelov. Mlada žena je prelistala vse časo-
Konkurenca
Dva trgovska potnika, ki prodajata železne blagajne, se peljeta skupaj v vlaku. Oba na moč hvalita svoje blago.
HUMOR
Prvi meni;
»Naše blagajne so prav zanesljivo /y CZ	“T	CT
»ne razumeš me, oče. Dovolj imam, I najbolj^ na svetu. Preden smo Jih ^ 1^1 rx W l E_ da udobno živim do konca meseca, začeli prodajati, smo napravili poskus.
Miguel pač ni slutil, da bi tako rada odpotovala z njim. Sama sem bila tako nespametna, da mu nisem nič omenila... Miguel sicer dobro zasluži, dovolj za naju... Razen tega ima posestva v Španiji, toda španski denar pri nas ne velja. Vidim, da me ne razumeta.«
»Prav dobro ljuba moja,« je pomirljivo vskočila gospa Cadreronova, še preden je mogel njen mož kaj odvrniti. »Potovanje v Švico zate pač ni neizogibno potrebno, posebno ker bi obremenilo tvoj proračun, kaj ne?«
»Vidiš, to je tisto!« je vzkliknila Orana. »Mama, ti me vsaj razumeš!«
»Nikar si tega tako ne ženi k srcu,« je popustil tudi graščak. »To bomo že uredili. Ce bi rada odpotovala za svojim možem, si potrkala pri nama na prava vrata. Zakaj pa nočeš denarja od naju?«
»Oh!« je vzkliknila mlada žena, ne vedoč, kako bi skrila svoje veselje, »bila sem preponosna, da bi vaju prosila. Tedaj, ko sem odhajala, si mi dejal, da ml ne boš dal niti beliča...«
Gospod Le Cadreron se je ▼ zadregi poščegetal po bradi. Nič kaj rad se ni spomnil na tisti prizor.
»Zdaj vidiš, da ti očka rad pomaga iz zadrege,« je posredovala gospa Cadreronova. »Nikar ne bodi prevzetna! Nočeva te razvajati, samo razveselila bi te rada...«
»Ničesar ne potrebujem in ničesar ne maram,« je zaihtela Orana. »Odpotoval je, odpotoval brez me-
Vanjo smo dali kokoš in jo zaprto postavili v razbeljeno peč. Cez pol ure smo jo odprli in — pomislite — kokoš je bila živa!«
»To Se ni nič! Mi smo isti poskus napravili z našo najnovejšo blagajno, in ko smo jo odprli — je bila kokoS v njej zimzla!*
Sodobni otrok
Ded vzame svojega vnuka seboj v živalski vrt. Ko prideta do slona, ded vpraša vnuka:
»No, dragi, ali bi mi znal povedati, katera Je ta žival?«
»To je velik oeel, ki si je nataknil plinsko masko,« se odreže malček.
škotska
Nekoč so dva škotska študenta povabili na neko pojedino. Ker sta pa tudi to pot ostala zvesta svoji tradiciji, se nista hotela peljati % avtobusom, temveč sta jo rajši mahnila peš. Kajpak sta zamudila polovico pojedine in sta bila prikrajšana za večino dobrot. Ko j« prišlo na vrsto sadje, sta jima ostali samo dve pomaranči. Toda na nesrečo Je bila ena večja od druge. Škota sta zabredla ▼ težak položaj. Naposled eden izmed njiju začne:
»Daj, vzemi tl prvi, ker si starejši!«
»Ne, ne! Kar izvolil Nič naj te n« bo sram «
»Ne, ne bom. Prosim, le vzemi.«
»No vzemi! Nikar naj te ne moti, če sem jaz starejši.«
In ta naposled vzame, kajpak večjo pomarančo. Drugi pa reče:
»Vidiš, kako si nevljuden.«
»Zakaj neki?«
»Vzel si vendar večjo pomarančo, to pa ni niti najmanj vljudno.«
»Toda prosim te, kaj bi napravil ti, če bi vzel prvi?«
»Vzel bi pač manjšo pomarančo.*
»No, saj to sl tudi dobil...«
Moderna mladina
Mladenič: »Vaš zaročenec bi sc najbrže strahovito razjezil, če bi izvedel, da ste bili z menoj na večerji!«
Dekle: »Nikakor ne, midva ravno varčujeva, da bi se lahko čimprej poročila!«
Nadobudni sinko
Mati svojemu paglavcu: »Tvoj oče je postal nadsvetnik, tl sl ml pa spet prinesel domov slab red. To dvoje se nikakor ne sklada.«
Nadobudni sinko: »Saj nisem jaz kriv, da nimam očeta ravnatelja.«
Praktičen nasvet
K odrezavemu Irskemu pisatelju Bernardu Shawu je nekoč prišel neki oče, ki je bU ▼ velikih skrbeh za svojega sina.
»Sina iinam,« je začel, »ki je izredno nadarjen. Ne ve pa, ali bi se posvetil slikarstvu ali pisateljevanju. Oboje ga namreč zelo veseli.«
»Kar pisatelj naj postane!« se nasmehne Shaw.
»Zakaj pa?«
»Ker j« papir cenejši od platna«
Dvomi zdravnik
Londonski zdravnik W. Johnson je postal zdravnik angleške kraljice. Od povedati je moral vso svojo javno prakso. Svojim pacientom je poslal tole sporočilo:
»Opuščam svojo javno prakso, ker so me imenovali za zdravnika Nj. Veličanstva. Bog naj čuva kraljico!«
Pamet v žepu
V	pruskem parlamentu je bil med Bismarckovimi nasprotniki tudi neki zelo majhen katoliški duhovnik. Pogosto je napadal Bismarcka. Nekoč je bilo pa Bismarcku tega dovolj, zato je duhovniku dejal:
»Ce ne nehate govoriti, vas bom stlačil v svoj žep.«
Vsi so se začeli na glas krohotati. Ko so utihnili, je duhovnik glasno odgovoril:
»Vem, da bi rajši imeli več pameti v žepu kakor v glavi!«
Raztreseni general
Ko je grški general Metaxas nekoč nadzoroval neko pomorsko postojanko v Sredozemskem morju, ga je poveljnik vprašal, če hoče preizkusiti neko novo vodno letalo.
»Rad,« je odgovoril general. »Sam ga bom krmilil.« Vse je bilo v redu tako dolgo, dokler ni poveljnik v svoje začudenje opazil, da hoče general pristati na nekem letališču.
»Oprostite, gospod general, toda bolje bi bilo, da bi pristala na morju, sediva namreč v vodnem letalu,« si Je dovolil pripomniti.
»Saj res, le kaj sem zdaj mislil,« je vzkliknil raztreseni državnik. Okre-nil je letalo in varno pristal na morju.
»Gospod poveljnik,« je potlej prisrčno dejal svojemu spremljevalcu, »hvala vam za vaše opozorilo: zadnji trenutek ste me opomnili zmote.« Potlej je odprl vratca in skočil — v vodo...
p!se, samo da bi natanko vedela, kje vse se še mude razna tuja odposlanstva, ki so prispela v Švico z vseh vetom V enem izmed velikih švicarskih listov so bile slike nemškega in italijanskega odposlanstva, na drugi strani pa še večje slike angleške, francoske in španske delegacije. Razen tega je bilo tudi več slik tujih časnikarjev.
Orana jih je pazljivo ogledovala. Imela je samo eno željo: da bi v tej množici obrazov našla obraz svojega moža. Naposled je pa le zagledala na sliki španskega odposlanstva znano visokn postavo svojega moža, sicer nekoliko v ozadju, toda tako očitno, da ga je takoj spoznala.
»Saj to je on!« je vsa vesela vzkliknila. »Ta v ospredju je torej njegov šef. Miguel stoji v ozadju skupaj s tajniki. Morda pa le nima tako slabega družabnega položaja.«
Ta misel jo je razveselila. Všeč ji je bilo, da je njen mož vsaj za zdaj v jarki luči svetovnih dogodkov, čeprav bolj v ozadju.
In ona, noričica, je mislila, da je njen mož čisto navaden uradnik na konzulatu! Zdaj pa vidi, da je član španske delegacije. Res prijetno presenečenje!
Indiistrijčeva hči, žena španskega diplomata! No, to prav lepo zveni. In razen tega čisto nič ne diši po socialni razliki, ki je zaradi nje njen oče Morena tako poniževal.
»Poslala bom že jutri ta časopis svojim staršem,« si je dejala sama pri sebi. »Očarani bodo, videč; v kako dobri družbi nastopa njih zet... posebno, ker jim nisem vedela povedati, kaj počne Miguel v Ženevi.«
že jutri bo poiskala svojega moža. Upala je, da ne bo težko izvedela naslova člana tujega odposlanstva. Kmalu se je pa prepričala, da ni tako.
»Razen palače Zveze narodov j0 še mnogo palač, ki so polne udeležencev sedanjega zasedanja,« ji je dejal neki redar, ki ga je prosila za pojasnilo. »Razen tega je tudi mnogo tujih novinarjev, ki so prihiteli na to zasedanje z vseh strani sveta. Povprašajte nekoliko tudi po teh hotelih in palačah.«
Orana je bila zdaj zadovoljna, da je dobila stanovanje v enem najrazkošnejših ženevskih hotelov. Bil je sicer nabito poln, toda imela je srečo, da je neki italijanski diplomat na hitro odpotoval prav tisti dan, ko je ona prispela v Ženevo.
Cena stanovanju v tako razkošnem hotelu je bila sicer nekoliko visoka, toda saj ji bodo starši radi napolnili denarnico, če bi se prehitro izpraznila.
»Sicer pa, kakor hitro bom našla Miguela, bom najela manjše stanovanje v kakšnem skromnejšem hotelu,« je modrovala. »Zdaj pa, zdaj naj pa le vidi, da se mi dobro godi, kadar sem sama,« je pripomnila, da bi udušila očitke vesti zaradi denarja, ki ga je tako brez premisleka zapravljala.
V	upanju, da bo tam čim prej srečala svojega moža, je Orana takoj drugi dan odšla proti palači Zveze narodov.
»Nedvomno mora kdaj pa kdaj k svojemu šefu,« si je mislila, »tam ga bom že prestregla...«
Okrog palače se je razprostiral velik park. Mnogo ljudi se je sprehajalo po njem in čakalo diplomate, najbrže z edinim namenom, da bodo lahko pozneje rekli: »Videl sem tega in tega delegata...«
Pomešala se je med zijala; skozi preddvorje so kar venomer vozili elegantni avtomobili. Ustavljali so se pred vhodom, iz njih so pa vstopali brezhibno oblečeni gospodje, sami ali pa v skupinah, in hiteli po stopnicah v palačo. Ob vhodu so fotografski reporterji kar venomer .streljali' z aparati v prišlece, ne meneč se za dobrodušne poglede švicarskih vojakov, ki so stali na obeh straneh stopnišča in se očitno dolgočasili. Pročelje palače je Orano kar slepilo s svojo jarko belino.
Mlada žena je dolgo čakala, ne da bi bila zagledala "tistega, ki ga je tako željno iskala. Uradni prihodi in odhodi raznih pomembnih osebnosti so jo nekoliko zmedli; razen tega je opazila, da je bilo med tistimi, ki so odhajali v palačo, le malo žensk. Mala Francozinja je na lepem izgubila vse veselje, da bi odšla v palačo in povprašala po svojem možu, kakor je bila najprej nameravala.
Videč, da odhajajo ljudje k obedu v velike restavracije, si je dejala: »Morda bom danes ali jutri srečala Miguela v eni takšnih restavracij, kjer se shajajo diplomati in časnikarji z vsega sveta...«
Vrnila se je domov, se oblekla T elegantno popoldansko obleko jn odhitela s samozavestjo mlade in lepe žene na kosilo v neki drug hotel. Izbrala si je mizo tako, da je laliko videla vsakogar, kdor j® prišel k obedu. Pričela je počas* zajemati in toliko bolj pazljiv« opazovala ljudi, ki so prihajali.
FINSKI
V SLI
V zadnjih petih, šesiih mesecih je bila Finska v središču pozornosti vsega sveta. In vendar: če bi slepo srečo vprašali katerega od vas, ki berete tele vrstice, o tej ali or>i 7.adevi, ki je v zvezi s Finci — kaj mislite, ali bi dobili tehten odgovor? , Finsko poglavje se začasno končuje. Le bežen Panoramski pogled še po Fincih, njihovi deželi, njihovi zgodovini — potem Pa zaprimo to knjigo. S tiho željo, da je ne bi bilo treba več odpirati v enakih okoliščinah.
1
Olofsborg, najbolje ohranjeni iinski grad iz srednjega veka.
2
Kybsti Kallio, predsednik finske republike.
Grad v Viipuriju (Viborgu)
4
Finska ima 35.000 jezer,-n"/« finske površine pokriva gozd.
5
Fna izmed neštetih finskih prostovoljk, lotta imenovanih.
Mlad, športno utrjen finski delavec.
Laponec s severnim jelenom.
8
Finski parlament (državni zbor) v Helsinkiju.
9
Finska zastava — moder križ na belem polju.
10
Glavna železniška postaja v Helsinkiju.
11
Finsko bogastvo: les in zdrava mladina.
12
Na begu z ogrožene domačije.
13
70 let je star, a še zmerom je moister med strelci.
14
bnatra, najznameniteiši finski slap, v službi industrije.
15
Finska zalaga malone ves svet s časopisnim papirjem.
16
^iub zelo razviti indu-nU živi (j0"/ti prebivalstva od kmetovanja.
17
Maršal Gustav Manner-heim.
18
Yri° Nikkangn, svetovni Prvak kopjemeta.
19
Su°men Neito. kip, ki je stmboliziral Finsko na hewyorški razstavi.
*.s
: S1
^ i <rjt - !
mmmm
mmfmm^
K
i
kratek pregled finske zgodovine
Prvih stoletjih po Kristusu so na ^•cmlju sedanje Finske prebivala Iri be«In?na: Fillci v prvotnem pomenu terr^( P' Nainci in Karelci. Boji med f00i)	Flemeni	so	trajali	skoraj
rim C1, feda' 1° Švedska na pobudo *'*** Papeža sklenila, s križarsko kij}'0 zav7ef‘ deželo. Toda iz ene i 1 jske vojne so nastale tri: letal
žarsir' *2^' 'n	Mpc*	tretio	kri-	j
k„,vojno je Švedska prišla v, k°nflikt z RusiJ0.
1313.
Mir. sklenjen v Schliisselburgu, določi prvič v zgodovini mejo med Finci in Rusi.
1372.
Finska postane dokončno sestavni del kraljevine Švedske.
1570,—1595.
251etna vojna z Rusijo za severne pokrajine.
1595.
Sklenitev miiu v Taysimi. Finska meja sa podaljša do Arktika.
1714.—1721.
Vojna med švedskim kraljem Karlom XII. in ruskim carjem Petrom Velikim. Rusi osvoje in opustošijo
Finsko. Lakota in kuga zdecimirata prebivalstvo.
1721.
Sklenitev miru v Vusikavpunkjju. Rusija prisili Švedsko, da ji prepusti vso vzhodno Finsko z 'Viipurijem, trdnjavo, ki je bila stoletja in stoletja glavni branik Finske pred Rusi.
1743.
Sklenitev miru v Turkuju. Rusi morajo prepustili Švedom vse, kar so si bili dotlej na Finskem pridobili.
1788.—1790.
Rusija si zaman |>rizadeva, da bi vdrla v deželo in si jo podjarmila.
1808.
Ruske armade zavzamejo vso Finsko.
1809.
Sklenitev miru v Hainenu. Švedska mora vso Finsko jrrepusliti Rusiji.
1894.—1917.
Vlada ruskega carja Nikolaja II. Finci se pritožujejo, da jih carizem čedalje bolj zatira.
1917.—1918.
Vojna'z boljševizmom za neodvisnost Finske. Z nemško pomočjo se Fincem posreči, vreči sovjetske čete iz dežele.
1920.
Sklenitev miru v Dorpatu med Finsko in sovjeti. Rusija prizna neodvisnost in suverenost Finske v mejah nekdanje velike vojvodine Finske in
I ji prepusti v popolno last pokrajino I Pelšamo,
1920.—1939.
Finska se kulturno in gospodarsko razvije v eno izmed najnaprednejših držav na svetu. Politično je Finska še zmerom nasprotnica Rusije in prijateljica Nemčije.
Oktober 1939. — marec 1940.
Prevelika primes čustva v finski politični orientaciji ni nedolžna nad razvojem finske usode v zadnjih petih mesecih. Zanašaje se vsaj na moralno podporo Nemčije, so Finci lani v oktobru odbili zahteve nove nemške prijateljice Rusije. Po štirih mesecih junaškega odpora mora Finska, v drugo izdana od svojih prijateljic,
12.	marca sprejeti težke pogoje ruskega miru.
La "»iy
/z dežele cokelj in tulipanov
Takšna |e Holandska
Nekaj vtisov iz demokratske dežele, kjer se tudi kraljica vozi s kolesom
Kdor koli pride na Holandsko, čuti, kako mu zavejeta v obraz neskrbnost in prijetna starodavnost te čudovite dežele. Tu se z lahkoto popolnoma potopimo v davno preteklost, ko so se še vrteli mlini na veter in so še živeli njihovi gospodarji. Holandska je dežela največjih nasprotij. Prav nazorno se na njenih tleh spajata davna preteklost in naš moderni čas.
2e sama holandska obala — ob njej se v lahnem vetru zibljejo ljubke ladjice — nam daje pestro sliko te dežele. Če se pa malo razgledamo po Rotterdamu, mestu, ki leži ob vzhodnem delu Holandske, moramo priznati, da se tu spaja več kultur.
V	preteklost nas popeljejo starodavne trgovske hiše in mostovi, da pa Holandska tehnično ni zaostala za drugimi državami, nam dokazujejo ogromne steklene zgradbe, nočni plesni lokali, jahte, najmodernejši avtomobili, ki tiho drse po tlakovanih cestah, in moderne lokomotive.
Poleg tega je Holandska dežela kolesarjev, ki veselo križarijo po cestah. Kljub hudemu prometu na cestah, se pa v tej deželi še zdaleka ne počutiš kakor v kakšnem ameriškem velemestu.
Holandci so zelo pridni ljudje. Niso zmerom nasmejani kakor Američani, pa so kljub temu prijazni in zelo gostoljubni. Po mestu se sprehajajo ženske, oblečene po najnovejši modi, poleg njih pa takšne, da bi zanje lahko trdili, da jih je naslikal Rem-
brandt. Oblečene so v temne obleke, na glavi imajo pa bele havbice. Torej povsod sama nasprotja. Poleg najmodernejše brivnice vidiš staro drogerijo s preperelimi vratmi. Na zgornjem delu vrat je vdelana znamenita
IfTlTr-^ US
turška glava, ki pove, da so včasih tu prodajali dišave, ki so jih dobivali iz Daljnega Vzhoda.
2e mesto Rotterdam samo na sebi je očarljivo. Iz bujnih nasadov, ki jih je v mestu nešteto, veje nekaj nedosegljivega, da se v človeku ne-
hote zbudi hrepenenje po daljnih deželah. Celo na indijska mesta nas spominja Rotterdam. Zagoreli mornarji, krčme, krošnjarji, ki prodajajo pestre malenkosti, razna, na roko vezena ročna dela, kipe raznih bogov, čudovite verižice, ki so jih prinesli iz Indije in še mnogo drugih drobnarij, vidiš v izložbah rotterdamskih trgovin. Včasih vam ti krošnjarji, ko kupite od njih kakšno malenkost, povedo za nameček še kakšno pestro zgodbo.
Za morskimi sipinami se razprostirajo na kilometre daleč polja samih cvetlic. Spomladi cveto, kakor daleč seže oko, tulipani, hijacinte in narcise. Ljubezen Holandcev do cvetlic je znana že iz srednjega veka. Holandci izvažajo veliko množino tega cvetja v Pariz, Berlin in London.
Posebnost te čudovite dežele so tudi godci na lajne. Te lajne so tako velike kakor majhni vozovi za pohištvo. Godci navadno stoje na cesti, okrog njih so pa zbrani ljudje, ki verno poslušajo njihovo godbo. Po mestu hodijo tudi brusači nožev, noseč s seboj velike košare. Avtomobili, s katerimi se Holandci vračajo s svojih počitnic, se pa pogosto vračajo domov, okrašeni s cvetjem. Vse to je menda vpliv južnega morja.
Holandska je res blagoslovljena dežela, zdi se skoraj, da se je ritem časa tam ustavil in pomaknil za stoletja nazaj. Če nas iz takšnih sanj zbudi brneče letalo, se šele spomni-I mo, da živimo v moderni sedanjosti.
Senzacionalno odkritje holandskega častnika
Nevidna svetloba
V zatemnjenih mestih bodo uporabljali svetilke, ki ne bodo oddajale svetlobnih žarkov
Sirene zatulijo alarm, po zatemnjenih ulicah nastane hrup. Avtomobili se ustavljajo, ljudje teko do najbližjega protiletalskega zaklonišča. Tema je ko v rogu. Tema je pač 'največji sovražnik v vojni. Koliko nesreč se utegne pripetiti zaradi nje. Teme se poleg sovražnega bombardiranja danes najbolj boje v ogroženih evropskih mestih.
In na fronti. V trdi temi se morajo mimo jarkov premikati cele kolone motoriziranih čet, avtomobilov, motorjev in vozov. V temi je treba samo za korak zgrešiti in že se avto s tovorom in vojaki vred znajde v jarku. Takšne nesreče se vrše dan za dnem.
Z istim problemom se je boril tudi holandski častnik Biker, ki je kot rezervni kapetan poveljeval nekemu motoriziranemu oddelku. Ponoči v temi so se neprestano dogajale nesreče. Avtomobili so se zadevali drug ob drugega, pri tem je pa v temi izgubil živ-g ljenje marsikakšen vojak.
Nekoč, ko je bil spet ponoči pri vojaških vajah, je kapetan Biker opazoval svetlobo, prihajajočo skozi okno reke kmečke hJ*. Opazil je, da svetlobni žarki n<< padajo v ravnih črtah. Takrat se je spomnil, da bi utegnil tudi majhen svetlobni žarek, če bi mu dali posebno smer, prav tako dobro svetiti, čeprav ga ne bi bilo videti.
V	prostem času je začel delati poskuse. Od najprimitivnejšega poskusa, ko je dal svetilko v majhno kovinsko cevko, je kmalu napredoval do poslednje, učinkovite iznajdbe in s tem premagal najhujšega sovražnika v vojni
—	temo.
Njegov izum obstaja v tem, da svetilka meče nevidno svetlobo; vidi jo samo tisti, ki pride v snop teh svetlobnih žarkov. Vsi drugi je ne vidijo. Kajpak je tako tudi sovražna letala ne vidijo, ko krožijo nad mestomr-pa čeprav je vse mesto razsvetljeno s takšnimi svetilkami.
Holandski vojaški strokovnjaki so kajpak takoj preizkusili ta novi izum. Svetilke so obesili na ogle zatemnjenega mesta, na avtomobile in v sobe hiš in vojašnic. Rezultati so bili povsod izredno odlični. Ugotovili so — kar je najvažnejše — da so te svetilke za letala pojjolnoma nevidne.
Te svetilke so primerne tudi takrat, če letala razbijejo električno centralo, kar je navadno cilj letalskih napadov. Svetilke z nevidno svetlobo kljub temu razsvetljujejo vse mesto, ne da bi jih
letala opazila. Ljudje in predmeti, ki jih obsije svetloba, se med seboj vidijo, nevidni pa ostanejo svetlobni žarki. Svetlobni kot je tako majhen, da ga ni mogoče videti iz višine nad 73 m. Vendar je pa svetloba tako močna, da avtomobili z nevidnimi lučmi lahko vozijo s hitrostjo 80 kilometrov na uro po znani cesti. Ce s temi svetilkami opremijo avtomobile tudi zadaj, se lahko cele kolone premikajo ponoči, v največji temi, s precejšnjo hitrostjo, ne da bi jih letala opazila.
Te svetilke so se obnesle tudi za razsvetlitev zaprtih prostorov. Svetloba j je namreč tako močna, da lahko ob 1 njej berete ali pišete. Od zunaj pa j pešci svetlobe ne vidijo, pa čeprav je j okno odprto. Tudi to je velike važno- j sti za vojno dobo.
Vsekako je pa izum velikanske važnosti za vojsko kakor zaledje, poseki:: o v vojni, pa tudi v miru.
U. C. And tesen: DIVJI LABODI
Na tleh je ležal sveženj kopriv in na steni je visel oklep, ki ga je že bila napletla; vse to so lovci vzeli s seboj kakor nekakšno redkost.
Ali veste, kakšna je razlika med Japonci in Kitajci?
Japonci radi pijejo in se brž opijanijo, zlasti s pivom; tudi mnogi Kitajci radi pijejo, a imajo glave in želodce kosmate. Japonci imajd na moč radi pisane obleke, kitajske obleke so pa zvečine sive. Japonci so imenitni športniki; zlasti sta jim pri srcu baseball in tenis, Kitajci pa spet menijo, da je sleherni trening prazna slama. Kitajci kaj radi »pozahodijo« svoja imena, Japonci pa nikoli. Kitajci govore pidgin English, Japonci pa ne. Japonci kupujejd do 90doma izdelane robe, Kitajci pa do 90% robe, ki ni na Kitajskem izdelana. Japoncem močno teknejo kitajske jedi, Kitajcem se pa želodec obrača ob japonskih jedeh, čeprav so na oko okusne. Pri Japoncih smehljaj ne pomeni kdo ve kaj, Kitajci se pa smehljajo, ker so prijazen narod, ki pozna veselje in smeh. Ko sem prišel na Japonsko, so mi rekli, naj se nikar ne nasmehnem straži ali kakšnemu vojaku; prijateljski nasmešek bi mi zameril, ker bi mislil, da se mu i>osmehujem. Kitajsko stražo pa kupiš zgolj z nasmeškom.
Japonci so trše glave kakor Kitajci in manj logični. Kitajci so mnogo manj sposobni ko Japonci in imajo manj iluzij. Na Kitajskem je
»Tukaj lahko sanjariš o svojem prejšnjem domu,« je dejal kralj. »Tukaj je delo, ki te je včasih tako zanimalo. V tem sijaju ti bo morda kdaj všeč, da boš malo pomislila nazaj, kako si prej živela.«
človekova posetnica važnejša kako'\; potni list, na Japonskem je pa; potni list mnogo tehtnejši kakor; posetnica. Japonci imajo takšne vrli-; ne, ki se zde ciniku prej brezupne; na: primer pridnost in prenapeto nagnjenje za higieno. Kitajci pa imajo na grbi spet vse šarmantne grehote. Radi ljubimkajo, čas tratijo z ljubeznivim kramljanjem, premišljujejo in igrajo. Japonci nikoli ne kadijo opija. Denar pa zaslužijo, ker prodajajo opij Kitajcem. Japonci so možje z oklepi, ki nosijo strojnice, Kitajci so pa možje v spodnjih hlačah, ki se čudijo, če začne deževati. Ako vprašaš Japonca, ali bi prebil ostanek svojega življenja rajši z Angležem ali s Kitajcem na kakšnem otoku, bi si izbral Kitajca, ker bi le-ta postal bržčas njegov suženj. Kitajec bi se pa spričo takšne izbire skoraj prav gotovo odločil za Angleža, ki bi ga lahko — tako si misli — vzgojil za sebi enakega. Japonci so zaverovanci — fanatiki. Kitajci so pa skoraj nepopisljivo razsodni.
Težko bi bilo razsoditi ali zaničujejo Japonci bolj Kitajce ali pa Kitajci Japonce. Japonci pravijo Kitajcem za-;, ničevalno: »naspol mrtvi« ljudje. Cul sem Japonca, ki je z zaničljivim zamahom roke opravil s 450 milijoni Kitajcev, ker so vsi spolno bolni. Kitajci ne zapravljajo časa z dokazovanjem. Japoncem pravijo kratko in malo »tatinski palčki« ali pa »tatinske opice«. V uradnih razglasih je imenovala celo kitajska cesarica-vdova (okoli 1900> Japonce »narod otočnih opic«. To je popolnoma v skladu s staro legendo o poreklu japonskega naboda, in ta legenda je Kitajcem v prisrčno zabavo. V tretjem stoletju pred Kr. r. je poslal cesar Shih Huang Ti, najmogočnejši cesar v kitajski zgodovini, nabito polne ladje samih lepih mladeničev in deklet na Japonsko, da bi tam našli napitek za večno mladost Saj na Japonskem, kjer se sonce rodi, bi morali po vsej logiki najti takšen čarobni napitek. Toda ladje se niso nikoli vrnile. Mladeniči in mladenke so se spečali z opicami in so tako ustanovili japonsko pleme.
(John Gunther: Inside Asiu)
. S
# DagjtdM- t/ainc usmu*»
Železniške proge in strateško eažnei cente no zmerom cilj sovražnih n<i-| pailoe iz zraka, zato je treha za nji' J o pravem času ukrenili ene potrebno :t jih dobro zavarovati in pripraviti{ esc, da ne pid,vari' čimprej popravijo.i
Financiranje vojne je zelo zapit■-« ten, a zelo važen problem, ki ga jv* treba že v mirnem času resno pr o- j učili.
Ko je Eliza zagledala tisto, kar jo je bilo še pravkar težilo, ji je zaigral okrog ustnic smehljaj in kri ji je zalila bleda lica; mislila je na osvoboditev svojih bratcev in hvaležno je poljubila kralju roko.
In on si jo je privil na srce.
Vsi zvonovi so zazvonili in oznanili poročno slavje. Lepa, nema deklica iz gozda je postala kraljica tiste dežele.
Tedaj je nadškof zašepetal zle besede na kraljevo uho, toda kralj ga ni poslušal in zle besede niso prodrle do njegovega srca. Vsak čas naj bi bila poroka.
Sam nadškof ji je moral posaditi krono na glavo; posadil jo je pa tako surovo na čelo, da jo je hudo zabolelo, toda njeno srce je uklepal še težji obroč, žalost zaradi njenih bratov, tako da ni čutila telesne bolečine.
Njena usta so ostala nema, kajti ena sama besedica bi stala njene brate življenje. Toda v njenih očeh je žarela iskrena ljubezen do dobrega, lepega kralja, ki je vse storil, samo da bi jo razveselil.
PdtvcdUL TE O KAROVI C
si nabavite poleg vseh vrst volne tudi nov o dospel o, cenejšo, po din 110 kg, primerno za šolska ročna dela'
Wolfova lO
Vsak dan ga je bolj vzljubila in od srca si je želela, da bi mu lahko zaupala svoje trpljenje, toda morala je ostati nema, morala je nema dokončati svoje delo.
i. nadaljevanje
Na ravnem dnu globeli so stali borovci v majhnih skupinah. Ob skalnatih stenah se je že gostil somrak. Venters je jezdil vzdolž Canona. Počasi je začelo črneti drevje, v mrak so se ovijali grebeni in v nižino potopljene skale, črne sence so se plazile po stenah navzgor, dokler ni noč zavila sotesko v svoj plašč. Na vrhovih je žarel še dan. Nebo je objela temna sinjina; zvezde so se prižigale, sprva bledikavo, potlej pa s svet-bm sijem. Ostre zareze v skalnati 1 steni so risale pošastne zobe na temno sinjino neba, in bile so kakor kažipoti, ki se je po njih Venters razpoznal. S trudom se je moja] pretipati skozi goščo vitkih hrastov do izvirka; tam je napojil Wrangla in si še sam ugasil žejo. Razsedlal je konja in ga izpustil, zakaj ni se bal. da bi odšel in pustil v nemar bohotno in hladno travo ob izvirku. Potlej je povečerjal, nasitil Ringa in Whitija in le-6el k počitku. Psa sta se stisnila ob njegova boka.
Ko je odprl oči. je bil že dan, in uzrl je rob bližnje skalnate stene, ves zlato ožarjen od vzhajajočega sonca. V nekaj minutah je pospravil taborišče. Potlej je osedlal konja, odpeljal ga skozi hrastjo goščo in skočil v sedlo. Stara s travo Poraščena steza je držala ob bregu Plitvega rečišča, ki je po njem curljala pičla voda. Canon je bil dobrih pet sto metrov širok; ob bokih so se dvigale rumene stene navpično proti nebu; bohotno je fasla kadulja, vmes so pa moleli Kvišku redki hrasti in borovci. Pet milj daleč je bila dolinica skorajda ravna, potlej so pa štrlele zobčaste stene više in dno ravni se je pobesilo. Dalje od tod, kjer se je lice canonov kar na mah spremenilo, «1 bil Venters na svojih pohodih nikoli prišel, in tukajle je stal pred resničnimi vrati v labirint Slepilnega sedla.
Počasi je zmanjšal hitrost ježe. Edini Ventersov kažipot je bila drobna vodna struga. Da ni bilo
11	je, bi med mnogimi prepadi in Siobslmi prav gotovo ne bil našel Podaljška canona. In naposled je prišel po neštetokrat zavitem, ozkem skalnatem mostovžu v tako dolinico, da ga je pogled nanjo globoko presunil.
Dolina je bila več milj dolga, več milj široka in vsa obdana z nedostopnimi brdi. Venters je jez-■ oil ob rečici, da bi našel kraj, odkoder bi se mu odprla pot iz te doline. Sledil je toku vode, dokler se ni le-ta izgubil v globoki zijav-ki. Ni dolgo iskal, ko je našel plosko globel, in tu je začel Wrangle voljno plezati po strmem previsu.
. Okrog in okrog je zijala nazobčana skalnata divjina, sprana od dežja in zbičana cd vetra. Rjasto Vmazanega kamenja ni poživil ne Šopek trave ne grmič kadulje. Na desni se je končalo to razrito kam-nitno morje ob topi skalnati steni. Na levi se je pel lahno napet pre-Vls do visoke višine, ves nagrmaden s poševnimi in razcepljenimi čermi. Zdajci je Venters opazil pri-f°r- ki je priklenil vso njegovo pokornost. Zadaj za miljo golega, valovitega kamenja se je razprostira kaduljna planota; uzrl je ynode v mnoge canone — in vedel Je. da mu bo eden izmed teh gotovo odprl pot do sedla.
Razjahal je, izročil vajeti Ringu *n začel iskati globel, ki je bil vanjo usahnil vodni tok. Vse iskanje je bilo zaman; menil je, da mora teci voda pod zemljo dalje. Vrnil je k Wranglu in ga odpeljal s “kalnate kope h kadulji. Do cano-nov ni bilo daleč, a brez uspeha bi "no, da bi se odločil za tega ali za °nega. Venters jo je mahnil kar Pa slepo v globel, ki se je zdela {■o ozek jašek, tri sto metrov glo-~°ko zasekan v rumeno kamenje, razrvan v prekrasne sprstenele Votline, čez nekaj časa je iztaknil °°lgo vrsto globokih »slepih« prepadov, ki so se v ostrem ovinku ^epili od glavnega canona in so bili Prerasli z gostim grmovjem.
Venters se je malce razgledal po enem izmed teh prepadov in na-?e‘. kakor je pričakoval, dno popito z gosto travo. Moral je z 10-
a,ni pridržavati mlade hrastiče, £e je hotel utreti sebi in svojemu *°nju pot skozi to goščavo. Ker se •? odločil, da si poišče tod nekje
KrivaUšče, če pride kje do vode, tf.je prerinil do najglobljega ko-
‘Cka. v majhnem gozdiču srebrnih ■nn-ek je našel izvirek. Ta dobro
avarovani kotiček se je zdel ka-, nalašč za Ventersa:	tu	bo
tahko pustil konja, ponoči bo lahko
I RC
prerij ameriškega ZAHODA
SPISAL Z ANE GREY
skalnatih robov v spomin, in vedel je, da bo našel svoje skrivališče še v temi.
Po sredini canona so bili raztreseni kaduljni grmiči, in med njimi si je Venters previdno krčil pot s plazečim se korakom Indijanca. Zdaj zdaj je položil roko psu na glavo in obstal, da bi prisluhnil, žuželke so zaspano brenčale; noben drug šum ni motil tople opoldanske tišine. Venters je opazil, da zavije canon. ostro vstran; previdno se je splazil do vogala, in spet je ves zavzet obstal.
Canon se je pahljačasto odpiral v veliko okrožino zelenkastosivega grmovja. Bil je ko glavina podolgovatega kolesa, ki so se od nje v enakomernih razdaljah cepili novi canoni kakor prečke pri kolesu. Temnordeča barva je prekričala dozdanjo bledorumeno. Robate skalnate stene so molele proti nebu, raztrgane in razcepljene, in se ožile v koničaste stolpiče in ostre zobe ter strme kope.
Venters je podvojil svojo opreznost. Proti središču tega kroga so bili kaduljni grmiči čedalje manjši in redkejši. Pravkar je hotel zaviti na desno, da bi se padajočemu kamenju umaknil na varno, ko je uzrl široko kravjo gaz. Bila je že bolj cesta ko gaz; sledovi kopit so bili sveži. In kar ga je še bolj osu-pilo; sledovi so bili mokri! Začel je razmišljati. Dežja že lep čas ni bilo. Torej ne kaže mnogo ugibati; goved so gotovo gnali po tolikanj globoki vodi, da si je živina zmočila noge.
Zdajci je Ring lahno zarenčal. Venters se je previdno vzravnal in pogledal čez grmovje. Razkropljen roj jezdecev se je podil čez okrožino. Začuden in osupel se je brž potuhnil. »Lopovi!« je zamrmral. Hlastno se je ogledal za primernim skrivališčem. A v njegovi bližini ni bilo drugega ko samo kaduljno grmovje. Ni se upal prečkati odprtega sveta, da bi se skril za kakšno skalo. Spet je oprezoval po jezdecih. štirje — pet — sedem — osem; bližali so se, toda ne v premici. Ta ugotovitev je bila zanj tolažilna; ledena odrevenelost, ki mu je bila omrtvičila kri v žilah, je počasi plahnela. S pridržanim dihom je počepnil in trdno podržal psa, ker se mu je ježila dlaka.
Peketanje okovanih kopit po kamenju, odmev hripavega moškega smeha, — in naposled je vse zamrlo. Minile so dolge minute. Potlej je Venters vstal, ker so lopovi zavili v neki canon. Njihovi konji so bili utrujeni, ravno tako tovorne živali, ki so jih imeli s seboj. Bržčas so se vračali z dolge ježe. Venters je kar dvomil, da bi bili to tisti roparji, ki so odgnali rdečo čredo. Oldringova tolpa se je torej cepila! Venters je še opazoval jezdece, kako so jezdili vzdolž strme stene canona.
Prijezdili so bili od severozapad-ne strani okrožine. In Venters je nepremično zrl v to smer, zakaj upal je, da bo nemara le ugotovil, iz katerega canona so bili prišli, če bo še kakšen zamudnik prijezdil za njimi, četrt ure je minilo. Njegova čuječnost je dobila plačilo, ko je uzrl, da prihajajo s severa še trije jezdeci. Dognati pa le ni mogel, iz katerega canona so prišli. Opazoval je to trojico, kako so prečkali okrožino. Potlej so zavili okoli strme čeri in izginili prav v tisti canon, ki je bilo vanj zavilo glavno krdelo.
»Hoj!« je vzkliknil Venters. »Oldringovo skrivališče! Našel sem ga!«
Težja uganka je bila ta: zakaj so vsi sledovi goveda držali proti zahodu? Odkod drži ta široka gaz
—	in kam? Na dlani je. da so čredo pripeljali iz canona, ki so roparji vanj izginili, in so jo potlej gnali vprek čez okrožino. Venters je izprevidel, da bi zaman tratil čas s premišljanjem, in vendar se ni mogel iztrgati iz ukletja. 2e leta in leta je bilo skrivnostno Oldringovo prihajanje in odhajanje čez Slepilno sedlo najzanimivejša snov za razgovore jezdecem iz kaduljnih pašnikov.
Zdajci je pes zmotil Ventersa v razmišljanju. Ring je začel vohljati, cvileč se je vrtel v krogu in je naposled zarenčal. Venters se je zdrznil. Dva jezdeca sta dirjala naravnost proti njemu; še kakšnih trideset metrov je bilo do njiju. Drugi, ki je jezdil malce za prvim, je bil Oldringov »zakrinkani jezdec«.
Venters se je potuhnil in se je skušal počasi skriti v grmičje. A najsi so bile njegove kretnje še tolikanj pazljive, prvi izmed konj
ga je opazil. Kakor bi trenil, je obstal, prhal in strigel z ušesi. Razbojnik se je nagnil naprej, napeto zroč v goščo. Potlej je z naglim gibom potegnil revolver iz toka in ustrelil.
Krogla je siknila skozi kaduljno grmovje. Pršeče trske lesa so zadele Ventersa in vroča, bodeča bolečina ga je spravila na noge. Bliskovito je naslonil puško ob ramo, sinja cev se je zabliskala v soncu, in ustrelil je enkrat — dvakrat.
Prednji jezdec je spustil svoje orožje, se prekopicnil iz sedla in noga se mu je zapletla v streme. Konj je divje prhnil in zbežal, za seboj je pa vlekel razbojnika skozi kaduljno grmičje.
Zadet od druge krogle se je zakrinkani jezdec zgrudil čez oglavje sedla, počasi omahnil na stran in potlej z lahnim, čudnim krikom zdrknil na tla.
5. POGLAVJE
Zakrinkani iezdcc
Venters je s pogledom brž ošinil canon, ki so bili vanj izginili prvi jezdeci. Približno je izračuni! čas, ki bi ga porabil dirjajoč konj, da bi se vrnil iz canona, ako bi bili jezdeci morda slišali strel. Pri-drževaje dih je čakal. Toda rok je minil in nihče se ni prikazal. Venters je tedaj vedel, da se pok ni razlegel v globine canona; za prvi čas se je čutil varnega.
Stekel je do kraja, do koder je bil prvi konj vlekel roparja za seboj. Mož je ležal v visoki travi, mrtev, z režečo čeljustjo in izbuljenimi očmi — pogled, da je še Ventersu obrnilo želodec. Prvega človeka, ki je v življenju nanj pomeril z risanko, je zadela njegova krogla v srce. Iz vseh znojnic mu je silil lepljivi pot, ko je vlekel mrtveca med kamenje in ga pokril s ploščatimi kamni. Potlej je zrahljal pomandrano travo in kaduljno grmičje, da zabriše sled. Roparjev konj je stal kakšne četrt milje daleč stran in se pasel.
Ko se je Venters s hitrim korakom bližal zakrinkanemu jezdecu, ni mogel niti hladni stud, ki ga je vsega uklenil, popolnoma udušiti
tu
Počival in od tod bo lahko p>-š
odii na svoje tajne pohode. Gota trava bo prikrila njegovo sled, goščava hrastja ob vhodu v pre-bo kakor plot. ki bo odvračal rangla. da bi se oddaljil, ako bi nu ne bilo sočne paše zadosti. Venters je torej pustil Whitija . konju, poklical Ringa in se s stvf o, v roki spet prerinil na pro-‘o, Skrbno si je utisnil ostre obr.sc
Državna razredna loterija
Ker je loterijski načrt poteklega 39. kola s svojimi zanimivimi spremembami naletel na veliko odobravanje pri kupovalcih srečk, ker so bile vse srečke, prevzete od strani pooblaščenih prodajalcev in njihovih preprodajalcev, do poslednje razprodane, zato je državna razredna loterija ta načrt pustila v veljavi tudi za nastopajoče 40. kolo srečk.
Srečke I. razreda 40. kola so gotove in dane v prodajo 12. marca t. 1. v 100.000 celih srečkah z izžrebanji in to:
I. razred 12. aprila 1940.1.
II. razred 10. maja 1940. I.
III. razred 11. itinija 1940. I.
IV. razred 11. juliia 1940. I.
V. razred od 9. avgusta do zakliuino 7. septembra 1940.1.
Cene srečkam za vsak razred je sledeča: ena srečka din 200-—, ena polovica din 100’—, ena četrtina din 50’—.
Skupna vrednost vseh dobitkov v 40. kolu znaša
din 65,000.000
V vseh petih razredih je 7 premij in to: 1 po din 2,000.000’—, 1 po 1,000.000—.
3 po 500.000 in 2 po 300.000 —.
Poleg teh premij pa je še veliko naslednjih večjih dobitkov: 7 po 200.000-—, 10 po 100.000’—, 17 po 80.000’—, 17 po 60.000’—, 19 po 50.000’—, 17 po 40.000— ter \eliko število drugih večjih dobitkov
V najsrečnejšem primeru z združitvijo premije in dobitka je mogoče zadeti na mo celo srečko:
din 3,200.000
7.a izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije.
Srečke lahko dobite pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, ki jih ima skoro vsak večji kraj.
Pobližnja navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
njegove radovednosti. Zakaj ubil je bil razvpitega Oldringovega po-bočnika, ki mu živ človek še ni videl v obraz. Venters je občutil srdit ponos zaradi svojega dejanja. Kaj bi le Tuli dejal na to junaštvo izobčenca, ki je le prepogosto jezdil proti Slepilnemu sedlu?
V	svoji neučakani radovednosti pa ni bil pripravljen na presenečenje, ki ga je čakalo, ko se je sklonil nad šibko, temno postavo. Ropar je imel privezano črno krinko, in prav zaradi nje se ga je prijel znani vzdevek. Orožja ni imel. Venters je s pogledom ošinil konja, ki je stal s pobešeno glavo kraj svojega gospodarja. Tudi na sedlu ni bilo toka za puško.
»Ropar brez orožja!« je zamrmral Venters.
Kratek, hlipav vzdih in nenadno trzanje telesa sta Ventersu izdala, da je v jezdecu še iskrica življenja.
»še je živ!... Ob njem moram stati in gledati, kako umira. In neoboroženega človeka sem ubil! <
Z obotavljajočo se roko je Venters snel jezdecu široki sombrero in črno suknjeno krinko. Svetlo-rjavi kodrasti lasje so obkrožali njegov beli mladostni obraz. Po ličnicah je bila zarisana ostra meja, kjer se je od sonca ožgana koža prelivala v bledo polt pod krinko.
»Mlad je kakor kaplja!... In takšen naj bi bil Oldringov zakrinkani jezdec?«
Zdelo se je, da se mlademu človeku vrača zavest. Zganil se je; ustnice so mu trznile; njegova drobna zagorela roka je segla v jopič.
Venters je pokleknil, in čedalje huje se mu je gnusilo njegovo dejanje. Njegova krogla je bila prevrtala jezdecu desno stran prsi. visoko zgoraj, že skoraj ob rami. Z drhtečimi rokami mu je Venters odvezal črno ovratno ruto in mu odpel s krvjo prepojeno srajco.
Najprej je uzrl zijočo luknjo, ki jo je zasekala krogla, temnordečo na beli koži, in ozek curek krvi je lil iz rane. Potlej se je zavzel: razgalila se je ljubka okroglina dekliških grudi.
»Ženska!« je vzkliknil. »Dekle!... Dekle sem ubil!«
Na lepem je odprla oči. Bile so sinje ko samo nebo. Zavest bližnje smrti se jim je zrcalila v globini; naspol strah, naspol bolečina. A Ventersa niso videle. Strmele so v brezdanjost.
Potlej je njeno telo presunil, krčevit trzljaj poslednjih sil. Vila se je v bolečinah vzkipelih moči in skoraj se je iztrgala Ventersu iz naročja. Počasi so omlahnile njene mišice in omahnila je. Golo dlan si je pritisnila na rano. Kri je vrela med prsti. In pogledala je Ventersa z očmi, ki so ga videle.
Preklel je samega sebe, preklel je svoje sokolje oko, ki prezanes-ljivo pogodi cilj — in prav na tc je bil doslej neznansko ponosen.
»Ne zamerite! Nisem vedel!« je izdavil. '
»O, saj sem vedela... da se bo... nekega dne... zgodilo!«
Na njenih ustnicah se je prikazala trzajoča pena krvi. Tedaj se je Venters zavedel, da se je v njenih pljučih pomešal zrak s krvjo. »Joj, kako skeli!... Držite me, trdno me držite... padam... tako temno je... Bog, o Bog... bodi usmiljen...«
Otrplost njenih udov se je sprostila v dolgo trzanje. Omahnila je; ležala je medla in tiha, bela ko sneg in priprtih oči.
Venters je bil prepričan, da je v poslednjih vzdihljajih. Toda lahir dviganje njenih prsi ga je preverilo, da je še živa. In vendar se je zdelo, da m o r a priti smrt vsak čas, zakaj krogla je bila prebila život skoz in skoz. Kljub temu je utrgal nekaj kaduljnih listov z grma, jih položil na rano. ovil dekletu črno ruto okrog ramena in jo zavezal pod pazduho.
»In kaj zdaj?« se je vprašal z blodno mislijo. »Odtod moram. Dekle umira — in tu je pustiti ne smem.«
Brž je s pogledom preletel kaduljno grmičje proti severu; žive duše ni bilo nikjer. Venters je porinil risanko dekletu pod pleča: kakor z nosilnico je dvignil negibno ranjenko in se napotil nazaj prati svojemu skrivališču. Pes se je plazil v njegovi senci. In konj. ki je bil ves čas stal s pobešeno glavo poleg, jo je sam ubral za njimi. Skozi goščavo hrastja, skozi kadu-ljo in travo je hitel Venters s svojim bremenom h gaju srebrnih smrek.
Položil je dekle na zemljo, in komaj si jo je upal pogledati. Njene oči so bile odprte; vročične lise so ji spreletavale obraz: mrmrala je nerazumljive besede, toda po gi-> bih ustnic se mu je zdelo, da hlepi po vodi. Zato ji je privzdignil glavo in ji podržal čutaro na usta. Potlej jc spet omedlela.
Dalje prihodnjič.
Pleničke je prala - seveda z Radionom...
——===== v UUU 1919-191? ■■ ------------------
Iz spominov takratnega šefa nemškega vohunstva
ska pod poveljstvom admirala Stur-deeja — srečali iz oddaljenosti več tisoč milj v kratkem roku štiri in dvajsetih ur. Slutili so neko usodno skrivnost, ki je pa niso znali razvozlati. Sam cesar je pripomnil k poročilu o bitki: »Kaj je napotilo admirala Speeja, da je napadel Falklandsko otočje, bo ostalo skrivnost.«
Nemški pomorski strokovnjaki pa mislijo, da bi bil utegnil admiral Spes vendarle še rešiti sebe in del svoje eskadre. Zgodaj zjutraj, 8. decembra 1914. so nemški agenti dognali, da sta v Pcrt Stahley pripluli obe angleški oklopni križarki ,Invincible‘ in ,ln-flexible‘. Obe križarki in še tri druge britanske križarke so tovorile premog; to je pomenilo, da še niso imele potrebne pare za napad.
če bi bil tedaj admiral Spee takoj napadel, velel potopiti enega svojih tenderjev, na primer ,Seydlitz«, ob czkem vhcdu v pristanišče, potlej pa naperil na pristanišče vse topove, posebno pa z .Gneisenaua' in ,Scharn~ horsta', bi bilo pač vse pristanišče zletelo v zrak ali bi pa bilo vsaj hudo poškodovano. Vsekako sovražnikova eskadra ne bi bila megla odpluti iz pristanišča; potrebovali bi nekaj mesecev, preden bi popravili križarke in preden bi prispeli iz Anglije nadomestni deli. .Leipzig' in .Dresden' bi bila ostala ob vhcdu v pristanišče kot straža, admiral Spee bi pa z nepoškodovano eskadro lahko dalje križaril po južnem Atlantiku. Toda usoda je hotela drugače...
22. nadaljevanje
Toda videč resni in negibni admiralov obraz, sem verjel, da govori resnico. še zmerom nisem pa doumel, kako je mogel brzojaviti Speeju. Kaj je hotel s tem reči? Nisem utegnil dolgo premišljevati, kajti že mi je pričel razlagati;
»Nikoli nismo, bili polovičarji. Napeli smo vse sile, da naši oklopni križarki nista izgubili svojega plena. Vedeli smo, kaj delamo. Povedal sem vam že, da smo imeli v rokah nemške tajne šifre. To si morate dobro zapomniti, če hočete razumeti ves razplet dejanja.
»Verjetno je bilo, da bo Spee jeva eskadra nekam odplula, in vse je kazalo, da si bo izbrala za cilj zahodno obal Južne Amerike. Naša domneva je bila pravilna. 1. novembra 1914. leta je prispela v London strašna novica, da je Spee pri Coronelu v Južni Ameriki uničil eskadro admirala CradGcka. Z bojišča je s polno paro odplul proti Valparaisu. Takoj so nam brzojavili novico o njegovem prihodu v to pristanišče. Izvedeli smo tudi, da se je admiral v Valparaisu izkrcal in da ga je pozdravila nemška kolonija. Bil je torej zanesljivo v Valparaisu.«
Da bi laže razumel razplet dejanja, mi ga je pričel admiral Hall predstavo-tvorno pojasnjevati na mizi:
»Tu je Valparaiso,« primaknil je škatlico vžigalic, »tam dve križarki; tukaj Berlin — clruga^škatlica vžigalic
—	tam Valparaiso in admiral Spee; potlej naši dve križarki; tukaj Berlin, in v Berlinu...«
»Vaš agent!« sem vzkliknil.
»Zadeli ste,« mi je mirno odgovoril.
»Naročil sem mu, naj ugotovi, kako nemška admiraliteta pošilja brzojavke ladjam na morju. Odgovoril mi je, da je postopek zelo preprost. Kadar so hoteli odposlati kakšno brzojavko, so poslali sla nemške admiralitete na glavno pošto, kjer je brzojavko oddal. Za takšne brzojavke so pa v Berlinu uporabljali posebne tiskovine, ali ne? Preden so brzojavko odposlali, sta jo morala žigosati admiraliteta in cenzurni urad. Mar ni bilo tako? Ne vem, kako je moj agent to dognal, toda to menda tudi ni tako važno. Važno je pa bilo, da si je naš človek priskrbel takšne tiskovine in žige. Morda so bili tildi ponarejeni, kdo to ve?
Upam, da niste pozabili, da se je admiral Spee usidral s svojo eskadro v Valparaisu?«
Odkimal sem.
»Lepo. Ko sem se torej trdno prepričal o tem, sem brzojavil svojemu agentu, naj stopi na plan. Vedel je, kaj to pomeni. 2e nekoliko tednov je namreč nosil s seboj brzojavko, ki smo mu jo bili poslali iz Londona. Bila je sestavljena z nemškimi šiframi; v njej smo poslali strog ukaz admiralu Speeju, naj takoj dvigne sidro, odpluje proti Falklandskemu otočju in razruši postajo brezžičnega brzojava v Port-Stanleyu.«
»Ni mi treba pripovedovati, kako se je končalo,« sem dejal, kajti to pripovedovanje mi je leglo na srce. »Tedaj sem še služil v admiraliteti v Berlinu.«
»Po kratki konferenci z nemškim poslanikom v Čilu je admiral Spee poklical šefa svojega štaba in poveljnike svojih križark na nujen razgovor. Vsi so mu odsvetovali načrt, ob-pluti Hornov rtič in odpluti proti Falklandskemu otočju. Štabni šef mu je dejal, da skriva ta načrt mnoge hude nevarnosti; tako bi eskadra utegnila pritegniti močne sovražnikove sile, ob srečanju s premočnim sovražnikom bi pa morala opustiti borbo. Njena udarna moč bi bila zato za bodočnost brez pomena.
»Spee ni nikomur povedal, da je dobil zaupno brzojavko, naslovljeno na admirala poveljnika eskadre osebno. Dejal je samo, da bo vsekako skušal uresničiti svoj načrt, trdno prepričan, da mora ubogati ukaz iz Berlina. Kajpak še, slutil ni, da mu ukaz ni poslala nemška, temveč angleška admi-raliteta...
Zgodilo se je čisto tako, kakor smo pričakovali. Naši križarki .Invincible' in ,Inflexible' sta pripluli 7. decembra na kraj, kjer se je admiral 3iur-dee domenil z admiralom Speejem za sestanek. Nista dolgo Čakali. Dvanajst ur nato je priplul admiral Spee Kakor vidite, je bil točen...
Smrtni boj nemške eskadre z močnejšim sovražnikom je trajal vsega skupaj samo nekaj ur... 8. decembra 1914. leta okrog opoldneva se je admiral Spee s svojo posadko vred potopil na dno morja.«
Nepremišljena brzojavka nemškega podtajnika Zimmermanna
Leta 1925. — kje je že bila svetovna vojna! — sem se v istem klubu sestal z admiralom Hallom. Moj nekdanji sovražnik me je sprejel zelo viteško; pozneje sva pa postala celo iskrena prijatelja. Tedaj sem izvede! še mnogo podrobnosti o nekdanjih dogodkih; za moje bralce bo pa bolje, da ta dva pogovora zvežem, kajti tudi v mojem spominu stojita tik drug poleg drugega.
Med pogrevanjem vojnih spominov je admiral mimogrede omenil tudi ime Huerto.
Huerta! Leta 1915. sem hotel naščuvati Huerto proti Združenim državam; mojim bralcem bo to gotovo še v spominu. To zamisel je leta 1917. nadaljeval nemški državni podtajnik za zunanje zadeve Zimmermann, če-
toda kako sivkasta je bila oprana z Radionom!
Aaio je sklenila: v bodoče bom prala vse svoje perilo z Radionom, ker ljubim blesteče belo, zdravo perilo! Pri kukanju z Radionom se razvijajo milijoni kisikovih mehurčkov, kateri skupno z milnico prodirajo skozi tkanino, ki jo temeljito operejo. Tako postane perilo bleščeče belo in se mu že od daleč pozna, da je bilo oprano z Radionom.
Schichfov
RADION
Befigrajci!
Premog, drva in žaganje drv
Vam dobro, hitro in poceni priskrbi dobro znana tvrdka
FRANC JEHART
Ljubljana, Linhartova 16
... izdelajo na vsem svetu 45.000 1: trov piva;
...telefonira v Nemčiji 5500 ljudi;
... izdelajo v Kanadi 10.000 cigaret ...zaznava naše uho 180.000 trcslja jev 11.000 različnih glasov;
...so oddali Francozi v poštne nabiralnike 3500 pisem.
KOL K S A kakovostna. OTROŠKI VOZIČKI n o v ih oblik, velika izbira IGRAČ, OTROŠKK OPRAVE in OPREME
S. REBOLJ
na VOGALU Miklošičeve in Tavčarjeve
prav bi bila tragična Huertova smrt morala biti za Nemce važno opozorilo, da Američani in Angleži vedo o teh nakanah in da jih bodo skušali po vsaki ceni preprečiti.
Zimmermannova zamisel je bila: po proglasitvi poostrene pedmorniške vojne bo Nemčija — če se bedo Združene države odlečile za intervencijo — sklenila napadalno in obrambno zvezo z Mehiko proti Združenim državam Nemčija bo Mehiko finančno podpirala, Berlin bo pa tudi moralno podprl zahtevo Mehiko do Združenih držav, naj ji vrnejo tisto mehiško ozemlje, ki ga je Mehika izgubila leta 1848., t. j. Arizono in Novo Mehiko.
Razen tega je Nemčija obljubila Mehiki, da bo posredovala in moralno podprla Mehiko v pogajanjih z Japonsko; Japonski bi pa zato dala na račun Združenih držav teritorialne koncesije na Tihem Oceanu in proste roke v Vzhodni Aziji. Nemške podmornice, ki so jih pravkar gradili — med njimi naj bi bila .Deutschland' odplula kot prva trgovinska podmornica — bodo pripeljale v Mehiko dovolj orožja, nekaj orožja bi pa Mehika dobila tudi iz Japonske.
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, frenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, najceneje
Presfcer
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
najnovejši letošnji modeli v največji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah
NOVA TRGOVINA
TYR$EVA (DUNAJSKA) CESTA ŠTEV. 36
nasproti Gospodarske zveze
Cesta 29. oktobra (Rimska) št. 21
Telefon 33-53
Plačajte naročnino!
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje „ MEDARVi Ljubljana, Židovska ul. 6. 48.T
FR. P. ZAJEC
FILATELISTI POZOR! Kupuj, m vsakovrstne posamezne znamki* kol t ml celotne zbirke po najvišjih dnevnih rennli. Istočasno nudim filatelistom znamke v serijah ali posamezne po najbolj ugodnih eenah. Poizkusite m prepričali se boste. Knjigarna Jane/. Dolžan — Ljubija na, Stritarjeva 4.
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Stritarjevo ul. 6
pri frančiškanskem mosfu
Vsakovrstna očala, daljnogledi, toplomeri, barometri, hvgromeiri, itd. Venka izbira ur, zlatnine in srebrnine. Samo kvalitetna optika	Ceniki	brezplačno
Tole prebereš
šaš t/ eni minuli ===
PAPAGAJČKE minile za m Mimice prodaja A. Zupančič, Moste Zelena ja tun, ter ob prj Tromostmju.
TRTA
Cepljenke najplemenitejših vrsl ler zaliče in korenike Kober 5BB, leleki 8 B. Riparia in Chasselas, vse zajamčeno čislo in prvovrstno, dobavljajo: Prvi jugoslavenski loznjaci, Daruvai.
Zahtevajte cenike.
O KAM A MAZILO
vsi v Ljubljani.