glasilo delovnega kolektiva tovarne elektrotehničnih in finomehanšenih izdelkov »Iskra« Kranj 19 57 št. 4 maj Izdaja: Upravni odbor Ureja: Uredniški ¡odbor Odgovorni urednik: Tone Doivjiak Zlato polje, Kranj Naslov uredništva: Tovarna »Iskra« Gorenja Sava 6 telefon 231 (interna 425) Naslovna slika: Marjan Hočevar , pomlad Klišeje izdelala: klišarna ¡»Gorenjski tisk« Kranj Tiisk: »Gorenjski tisk« Kranj Naklada: VSEBINA ® Praznik dela —: Jože Benčič ® Zaključni račun podjetja 1956 ® 'Oblikovanje industrijskih izdelkov — Ing. arh. Marijan Makoter O Nov način delitve dobička — Kry. ® Novi sistemi in njih uvedba v naših kinematografih ^ M. Vertačnik © Obračun proizvodnje v letu 1956 — Dipl. oec. Janko Kralj ® Zanimivosti © Kam izvažamo? — Dipl. oec. Stane Istenič ® Informacija o metodi praktičnega izobraževanja vodilnega osebja (P. I. V. — 1) — Bogdan Napokoj © 10 let obstoja komisije za ugotavljanje obratne škode :::Adolf Kosterov ® Hrepenenje Slavka © Ob obletnici rojstva Ivana Cankarja — Igor Slavec ® Higiensko tehnična zaščita v podjetju — Dr. Ivan Vidmar ® Resnagel Tone ■ . ® Žena- in šport (nadaljevanje) — Bogdan .Napokoj ® Žena doma in v podjetju ® 57... 58 ... 59 ... smuk! — Igor Slavec 2900 izvodov številnim čestitkam sta 65. rojstni dan tov. Tita se pridružuje tudi naš delovni kolektiv. Ia vsega srca želimo, da bi živel še mnogo let, aa srečo in blaginjo našiti narodov! Delovni kolektiv ISKRA PRAZNIK DELA Ko je bil pred 68 leti sprejet sklep na I. Kongresu II. Internacionale o praznovanju 1. maja, praznika dela, je bila delavskemu razredu zelo jasno predočena nujnost po utrditvi mednarodne solidarnosti proletariata in njegovi povezanosti za izboje-vanje skupnih koristi in ciljev delavskega gibanja. To je bila doba, ko delavski razred še ni imel osnovnih čvrstih političnih organizacij, doba kapitalizma, ki se je približeval vrhuncu razvoja, doba brezbrižnega izkoriščanja delavcev in neomejene politične oblasti kapitalizma nad ljudskimi množicami Praznovanje 1. maja je bilo prepovedano. Delavski razred si je moral to pravico priboriti s težkimi in krvavimi žrtvami. Vendar to ni zlomilo takratnega delavskega gibanja, napredne ideje proletariata so začele osvajati svet, postajale so materialna sila, končni cilj vsega po enakopravnosti, svobodi in blagostanju hrepenečega človeštva. Od takrat naprej beležimo v zgodovini delavskega gibanja težke spopade in boje, ogromne žrtve in zmage, ki si jih je delavski razred v svoji zgodovini izbojeval. Kot po vsem ostalem svetu, so tudi k nam začele prodirati misli o prvomajskem praznovanju. Z industrializacijo slovenskega ozemlja se je pojavil tudi slovenski proletariat, ki je živel v težkih socialnih razmerah. V izkoriščanju in brezpravnosti so slovenski delavci pod vodstvom delavskih strank prvič praznovali 1. maj. Razglasi, ki so pozivali slovenske delavce k praznovanju 1. maja, so se glasili: Za 1. maj ne zapuščamo dela zato, ker nas to veseli. Ne, počivalo bo delo zato, da bi mezdni sužnji vsega sveta in vseh različnih narodnosti pokazali, da so si edini v tem, da hočejo razbiti okove suženjstva, da si hočejo pridobiti pravico govora, da hočejo gospodariti sami s plodovi svojega dela ter da hočejo uresničiti geslo: svoboda, enakost, bratstvo. V naši domovini že vsa ¡leta po osvoboditvi praznujemo mednarodni praznik dela 1. maj v močnem poletu in naporih za gospodarsko in družbeno preobrazbo, v borbi ohranitve miru in sodelovanju med narodi. Naš delavski razred si je v minulih letih izbojeval več pomembnih uspehov, a eden največjih in najpomembnejših je pravica upravljanja gospodarstva, ki je našim jugoslovanskim delavcem nihče več ne more vzeti. Ideja delavskega upravljanja vsak dan bolj zmaguje in oblikuje podobo nove drjužbe, v kateri ne bo več izkoriščanih. Zato tudi ¡mi, delovni ljudje, s tako neizmernim spoštovanjem in z vso toplino svojih src slavimo 1. maj, praznik dela. Delavski razred se danes globoko zaveda, da je delo edini izvor našega družbenega bogastva. Ob tem spoznanju pa z dneva v dan raste še drugo, za delavski razred in človeštvo neprecenljivo, da z delom in njegovimi plodovi najbolj koristno ravnajo tisti, ki delajo. Iz tega spoznanja je vzniknil odpor proti vsem, ki skušajo živeti na račun dela; drugih. Ta odpor je vodil nekdaj delavce do tega, da so ustavljali delo in zahtevali pravičnejši del od svojega truda vse dotleji dokler ni v njih končno dozorelo spoznanje in zahteva po tem, da delavpi sami gospodarijo. In ta zahteva poganja v klasje pri nas. Z njo dozoreva novo spoznanje, da je sedaj ves napredek odvisen od tega, koliko bogastva nam bodo dale naše lastne roke. To je tista trdna zavest, s katero so delovni ljudje Jugoslavije praznovali letošnji 1. maj. Ta zavest sloni na ustvarjenem delu, ki nam iz leta v leto postopno povečuje narodni dohodek in nas letos postavlja tudi pred velike in odgovorne naloge. Kongres delavskih svetov, ki bo v letošnjem letu v Beogradu, bo brez dvoma velikega pomena, -ne samo za naš delavski razred, ampak bo imel tudi širši politični značaj. Ko proslavljamo mednarodni praznik vsega proletariata, je prav, da se prav mi, jugoslovanski delavci zavedamo, da je vprašanje delavskih svetov postalo eno najvažnejših vprašanj V mednarodnem socialističnem gibanju. Danes je mednarodno vprašanje, ali so naši delavski sveti tista pot, ki naj jo zmagoviti socializem ubere potem, ko je rešil osnovna vprašanja proletarske revolucije, ali pa niso. Pri nas seveda ne postavljamo, da je možno organizirati socialistične družbene odnose samo v obliki delavskih svetov; po vsebini pa se brez dvoma noben socialistični pokret ne bo mogel otresti naloge postaviti se pred vprašanje, kakšen položaj naj ima proizvajalec in državljan v socialistični državi in kakšne so njegove pravice. Ta vprašanja postajajo vedno manj teoretična in vse bolj praktično važna za neposredno bodočnost socialističnega sveta. Kajti danes je vprašanje uspeha delavskega upravljanja, uspeha razvoja komunalnega sistema pravzaprav vprašanje, ali bomo izvršili svoj dolg napram mednarodnemu socialističnemu pokretu. Uspeti moramo, da bodo naši delavski sveti v praksi in ne v teoretičnih razpravah pravilno odgovorili na vprašanje; ki se nam postavlja: ali je taka ureditev sposobna povečati proizvodna sredstva; dvigniti produktivnost dela, ali je sposobna dati neposrednemu proizvajalcu demokratično besedo ali ne. V mnogih primerih pa smo to v praksi že dokazali, To pa je tudi v našem lastnem interesu, v interesu naših lastnih gospodarskih uspehov in vsakega posameznika - v naši skupnosti, ker je uspeh delavskega upravljanja z našo gospodarsko politiko najtesneje povezan. Benčič Jože Zaključni račun podjetja 1956 Na 16. rednemi zasedanju je delavski svet potrdil zaključni račun našega podjetja za leto 1956. Iz poročil o poslovanju podjetja je razvidno, da je , naše podjetje v minulem letu doseglo zadovoljive rezultate, posebno še z ozirom na to, da je bilo treba premostiti številne težave, ki so tekom leta nastopale. Objavljamo kratke izvlečke in podatke iz- poročila o zaključnem računu: V letu 1956 smo povečali proizvodnost dela za 9 °/o, znižali last no ceno nasproti letu 1955 za 11,25 °/o nasproti primerljivi proiz- vodnji, oz. 5,61 °/o nasproti skupnim stroškom. Gospodarski plan je bil izpolnjen sledeče v 000 Gospod.. .Skupna % Skupna. % . Material, amort. plan : proizvod. fe»»S. prodaja izvrš. in Ostali štroš. 2.616,430 2.735,719 104.5 2.691,324 103 Plače z dodat, 475.073 491.138 103.5 480.535 101,1 Lastna cena 3.091,503 3:226,857 104.4 3.171,859 102.6 Davek na promet 131.328 1.283.173 ,110 83,584 63.6 Dobiček 1.033,769 1.386,544 134 Brutto produkt 4.256,600 4.510,030 106 4.641,987 109 Obračun doseženega dohodka +. Prodaja izdelkov in storitev ..... . . din 4.379,796,553.— + Vrednost izdelkov in storitev, porabljenih za investicije ............... . . . . . din 36,190.900.— + Prodaja materiala in odpadkov ... . . din 252,165.174.— + Izredni dohodki..............................din 29,181.721.— Skupaj dohodki din,4.697,334.348.— — Izredni izdatki . , . . . . din; 55,347.807.— Skupni dohodek din 4.641,986.541.— Razdelitev doseženega dohodka Lastna cena prodanih izdelkov in storitev . . . din 2.927,021.181.— Davek na promet . . . .< .. .... . . din 83,583.850.— Nabavna cena prodanega materiala in odp. . . din 244,837.947.— Skupaj stroški din 3.255,442.978,— Doseženi finančni rezultat Skupni 'dohodek................................din 4.64^,986.541,— Skupni stroški .. . . . . ... . . . . . din 3.255,442.978,-j§ Dobiček din 1.386,543.563.— Razdelitev doseženega dobička Zvezni dave,k . . . . . . ... . . . din 693,271.782.— Obveznosti po zakonu iz dobička................... din 69,138.899.— Plače iz dobička s prispevki . ...............din 101,920.900.— Družbeni investicijski sklad okraja . . . . .- din 118,230.647.— Sredstva za prosto razpolaganje podjetja . . . din 63,662.656.— Del dobički! za proračun okraja ..............din 114,141.370.— Ostanek dobička za zvezo . . . . ' . . . . din 226,177.509.— Razdeljeni dobiček din 1.386,543.563.— Sredstva, ki pripadajo podjetju iz dobička, se povečujejo še za del dinarskih sredstev, ustvarjen z izvozom v skupni višini 819,509 dinarjev, ki se razdelijo na premije iz izvoza din 245.853.— ter sredstva za prosto razpolaganje dirt 573.656.—| Plače iz dobička Po sedanjem stanju in že izvršenih izplačilih plač iz dobička bodo na razpolago za izplačilo še naslednje čiste plače iz dobička, pod pred- Ing. arh, Marijan Makoter: Oblikovanje industrijskih izdelkov Izraz, »oblikovanje industrijskih izdelkov« j-e pri nais prepovršno"dotočen. Enim primerni’ to delo nekakšno-moidno izživljanje umietnikoiv, ki naj poskušajo . dati nekemu, recimo tehnično dognanemu izdelku še ¡»lep« aizgled, da bi dosegel dotolčen .efekt,' vzemimo fco-miercidlni. Druga zioipet vloigo oblikovalca zamikajioi v .zavesti tghnič-ne dognanosti izdelka. Pri nas namreč, z izjemo, pohištvene, tekstilne in steklarske industrije, ^ ne poen-amo tovarne, bi bi v sklopu svojega tehničnega 'ali razvojnega sektorja imela oddelek, v katerem bi se'sistematično bavild s proibdemi oblikovanja inidiu-strijislkiih; izdelkov. Tudi nimamo kakršne koli take samostojne ustanove, ki bi to delo opravlj-alai, -upoštevajoč vse komponente, ki bi jih tako delo moralo vsebovati. Izdelek tovarne »Stol« Kamnik iKiaj naj bi pomenil poljem »oblikovanje«? Določen izdelek, naij bo- industrijski ali obrtni, Ikaže določeno stopnjo- vrednotenja izdelka in s tem kulturno stopnjo družbenega razvoja. Po-vteži-vrednotenj a ' posameznih elementov oblikovanja lahko sklepamo,“ kakšni pogoji so vplivali na delo oblikovalca. Tipogoji, bolj e rečeno- elementi, ki vplivajo na oiblikovailda pri njegovem delu, .oziroma študiju določenega izdelka), pa zajemajipi v grobem -te smeri ali 'faze študijske obdelave: 1. .Aniali-za namena izdelka. V tej faizi oiblitooivalec ustva-rjia podlogo- za delo. Pravilno dojet -namen izdelka , j e .-osnova za nadaljnje delo, 'prij-eme in smeri v oblikovanju-. - 2. Zbiranje tehničnih eletoentov. Ta faza dela je seznanjeinje s tehničnim ustrojem izdelka, z njegovo konstrukcijo' in specifičnliirii zahtevajmi posameznih elementov, Jd lahko vplivajo -na oblikovanje izdelka. 3. Izbiranje materiala. Bogoij zai dobno rešitev je pravilna iahdr-a materiala in ustrezen način ob-delaive. V tej fazi preide -dbhilk-o-valec iiz štuldij-sfcega -oziroma analitičnega dela v samo oMilkovainli-e izdelka. Izbrani material zahteva po svoji tehnološki stamfct-uii popoinomai določene prijeme v oblilkiovainjiu. Čisto rešitev v tehničnem pogledu ¡bo oblikovalec dosegel le s formo, ustrezno prilagojeno obdelovalnim možnostim materiala. 4. iDai izdelku estetsko vrednost. . V teji neikaiko' ikoničnl fazi, mora oblikovalec ob vseh funkcionalnih, materialnih in tehnoloških pogojih s svojo kreativno močjo -ustvariti estetske kvalitete, ki z dognano formo, in barvo poplemenitijo .izdelek. Ti osnovni elementi seveda niso tako strogo definirani, ostro ločeni in edini. T-uidi delo oblikovalca ni osebnostno, ampak' kolektivno, in zahteva sodelovanje vseh ustvarjalčev izdelka v vseh fazah razvojnega deta. Treba je pač s pravim občutkom za mero določati vrednost vpliva posameznih elementov, da bo rešitev. dobra, čista in lepa. Oblikovanje izdelka ni: vedno tako široko pogojeno delo. Tega zahteva le zapleten industrijski izdelek. Črnski »telegrafist« si je na primer sam izdelal svoj bobnast »telegraf« in ga s pridom uporablja Sam zavrtim številčhik, če hočem -govoriti z vami. Sam ne pomenim nič v telefoniji, -mi pa lahko veliko naredimo. Industrijska ppoizvodnj a je postala zapleteno kolektivno delo, -ki zahteva sodelovanje širokega kroga ustvarjalcev. To delo pa mora vsebovati tudi element: oblikovanje .industrijskega izdelka-. Torej ne -gre zamenjavati pojma »oblikovanje« z nekakšnim dopolnilnim priveskom razvolj-a izdelka, -ampak mora 'bi-ti primerno vrednotena' komponenta razvojnega- dela. Morali -bomo pač odstopiti z visokih piedestalov z umetniško, tehnično- ali ne vem kakšno- značko in začeti na tem polju ob določeni strpnosti s kolektivnim delom. Industrijski izdelek je kot produkt dela- člo-veka pravzaprav izraz določene stopnje razvoja naše industrije, je torej- dokaz stopnje zm-ožnosti njegovih ustvarjalcev in izvajalcev. Po tehnični plati smo že d-okaj- visoko-, organizacijsko- že marsikaj obvladamo, torej je že čas, čeprav v našem merilu), sprejmemo tempo, ki ga narekujejo konkurenti v oblikovni dognanosti Izdelfco-v. Res je, da- je privzemanje tujih izdelkov, -li-cenc i-td. enostavnejše, V določenem primeru umes-t-nejše in eteon-omilčnejše, dia s tem' prihranimo veliko, pogosto nepotrebnega dela, da je to v določenih pogojih celo neobh-odno in nujno» Vendar -mi-.slim, da tako delo ne daje pravega odra-za naših kvalitet in da nekaj samoniklosti in -sam-OGitojnasti. ne bi moglo škodovati. Pogoj za konkurenč-(JNTada-ljevanje na str. • 81) postavko, da se Zaključni račun ni menjal po reviziji družbenih or- ganov: — za plače nad plačo po T. p.................din 18,286.008.— — za nagrade...............................din 1,581.490,— — za premije iz izvoza.......................din 74.466.— — za premije po premijskem pravilniku . . . din 10,152.798.— Zaključni račun samostojnega obrata ISKRA - SERVIS —'Ljubljana. Obrat Iskra - Servis, je posloval do sredine leta 1956 kot obrtni obrat, od takrat dalje pa kot obrat tovarne Iskra s samostojnim obračunom. Iz poročila o poslovanju je razvidno, da je obrat posloval uspešno ter dosegel naslednje rezultate: Izpolnitev plana po brutto produktu 123 “/o, po dobičku 178 %>. Skupni dohodek . ........................din 195,507.654 Skupni stroški.....................................din 161,674.028 Dosežen dobiček.......................................din 33,833.626 Iz doseženega dobička odpade na obrat: Plače iz dobička z dohodki ..........................din 2,029.655 Sredstva za prosto razpolaganje .....................din 1,146.703 Od plač po delitvi ostane za izplačila še znesek . . din 642.991 Zaključni račun industrijskih prodajaln Industrijske prodajalne so poslovale v letu 1956 s sledečimi re- zultati: Prodajalna Beograd Doseženi promet ... din 332,106.626 Nabavna vrednost blaga . din 318,983.997 Rabat din 13,122.629 Stroški ................................................din 8,163.408 Dobiček ............................................... din 4,959.221 Od dobička odpade na prodajalno din 163.011 plač iz dobička s prispevki. Prodajalna Reka Doseženi promet /.............................. . . din 85,785.904 Nabavna vrednost blaga..............................din 75,871.322 Rabat ................................................. din 9,914.582 Stroški ............................................... din 8,154.454 Dobiček ................................................din 1,760.128 Plače iz dobička s prispevki din 165.010. Prodajalna Skoplje Doseženi promet.........................................din 113,915.418 Nabavna vrednost blaga..............................din 108,370.554 Rabat.................................. ... . din 5,542.864 Stroški . . . . . . . . . . . din 3,975.064 Dobiček -. .......................... . . . din- 1,567.800 Plače iz dobička s prispevki din 125.000. Zaključni račun Obratne ambulante Obratna ambulanta se je v teku leta 1956 v precejšnji meri uredila ter uspešno poslovala. Opravlja kurativne in preventivne funkcije ter ima na razpolago kurativno ambulanto, zobno ambulanto in klinični laboratorij. Rezultati so: Skupni dohodek .... . ’...............din 7,386.603 Stroški :...............................din 7,255,847 Dobiček . . • . . din 130.756 Dobiček se dotira v celoti v investicijski sklad. Hm mm tkiUve da&ika Z novim tarifnim pravilnikom je delavski svet uzakonil nov način delitve tistega dela dobička, ki ostane podjetju za povečanje plač nad plačami po tarifnem pravilniku. Znano je, da smo iz teh sredstev izplačevali premije, nagrade in dodatke na službena leta, ostanek pa razdelili kot »dobiček« med člane kolektiva, in sicer sorazmerno z višino zaslužka po tarifni' postavki, oziroma po učinku vsakega člana kolektiva. Za novi način delitve dobička je značilno dvoje določil tarifnega pravilnika:- 1. Od ustvarjenega dobička, ki ostane podjetju za povišanje plač, se izloči 5% v sklad za samopomoč, s katerim upravlja delavski svet podjetja. Če predpostavljamo v letošnjem letu isto višino dobička kot v preteklem letu, potem bodo znašala sredstva tega sklada v prvem letu 2,500.000 dinarjev. Namen sklada za samopomoč je dvojen: a) del sredstev je namenjen za pomoč v obliki denarnih podpor takim članom kolektiva, ki žive v težkih socialnih prilikah, dalje članom kolektiva v primeru težke, dolgotrajne bolezni, ,v ¡primeru nesreče itd. Skratka, te pomoči naj bi bili deležni tisti, katerim v dani situaciji zaslužek ne zadošča ali pa komaj zadošča za preživljanje njihovih družin; b) drugi del sredstev sklada za samopomoč je namenjen za denarna posojila Članom kolektiva. Obresti na ta posojila naj bi bile minimalne, določene v taki višini, da bi z njimi lahko krili manipu- lativne stroške sklada in morebitna neizterljiva posojila. V kakšnem razmerju se bo delil letni priliv sredstev v sredstva za podpore in sredstva za posojilo, bo moral še odločiti delavski svet. Vsekakor bodo lahko iz leta v leto porabili večja sredstva za podpore, saj bo masa sredstev za posojila z vsakim letom porasla za nekaj milijonov dinarjev. Delavski svet bo izdal pravila sklada, ki bodo določevala način poslovanja in imenoval upravni odbor sklada ža samopomoč. 2. Ostali del dobička, določenega za plače, ki ostane' po izločitvi vseh dajatev iz dobička, se izplača: a) 50°/o vsakemu član.u kolektiva v is ti višini; b) 50 % pa: sorazmerno z ustvarjenim zaslužkom po tarifni postavki? oziroma po učinku vsakega člana delovnega kolektiva. Š takim načinom delitve bomo dosegli, da bo dobiček razdeljen med člane kolektiva bolj enakomerno kot doslej, saj se bo sorazmerno z zaslužkom delila le polovica dobička, ostalo pa vsem članom kolektiva enako. Ta ukrep omogoča, da se bodo povečali dejanski dohodki nekvalificiranih ljudi v Iskri. Navedene novosti v delitvi dobička smo vsi z veseljem sprejeli. Treba je čimprej izdelati pravilnik o poslovanju' sklada, da bi sredstva, ki se stekajo v sklad, lahko pričeli uporabljati. Kry. Izdelek tovarne »Stol« Kamnik (Nadaljevanje) nost je sicer stalno spremljanj ei (nivoja tehničnih znanosti, povezava s. sorodnimi domačimi in tujliiai ustanovami in praktično sodelovanje z njimi, To je včasih, zlasti v konkurenčnih podjetjih, težko doseči,- vendar ni neizvedljivo. Preskopo učenjevanje lastnih sposobnosti, razgledanost v tuje vzore, »neažurn-ost« v svetu tehničnih novitet ne. more , dati lepih rezultatov! To stanje nekake tehnične -izoliranosti, dozdevno- nepotrebne praktične povezanosti' z -ostalo: industrijo- iste stroke, deloma tudi monopolizem na -domačem trgu sol iiais .privedli do: tega^ da; so marsikje na polju -oblikovanja. in-i dustrijsfcih izdelkov daleč pred nami, dočim mi šele sedaj, celo nekako di- rektivno, poskušamo začeti. Že dlje čaša sib pri nas -opozarjali razni strokovnjaki1 oblikovalci, lana- celp državni tunkcionarjii na ta pr-olblem, kakih vidnejših rezultatov domačega dela, pa- še ni. Drži, dia razvoj, izdelka traja tudi leta," ‘da pravzaprav ne doseže idealnosti, da izdelek pač preraste čaš, tempo tehniškega, napredka in pogoj e potreb vsakdanjega življenj® koristnika. Oblikovanje kot komponenta v razvo-ju .izdelka mora enkrat začeti, nato pa stalno zasledovati Izdelek in pogoj e, ki Vplivajipna oblikovanje, -analizirati vzroke in posledice takega deda j e izpopolnjevanje.,.-izdelka. Registriranje tega pa ne prepuščajmo samo drugam, ampak se sami- vključimo v to1 delo in rezultati bodo pozitivni. M. Vertačnik: hmi ¿¿¿temi Lta ctj-ck medici v MiiiJk kinematoatciflik (Nadaljevanje) Zadnje čase se večkrat zgodi, da me ustavi znanec in vpraša, na kakšnem principu deiuije Vista Vision. Taikoij na/to nadaljuje: »Gledal sem. film,, izdelan po tem sistemu in se mi je izredno diopadel. Ne veš, kako krasna je bila slika, skono lepša, kot od Cimemascope.« Znanec) je imel prav. Vista Vision film da pni projekciji najbolj čisto in globoko sliko. To je sistem, ki ga je .uivedla ameriška tvrdka za proizvodnjo \ filmov »iParamount«. Običajno se film snema š kamero, tako dia teče vertikalno, med tem, ko je to .pri Visita Vision obratno. Film. teče horizontalno v kamero, in) sicer z dvojno brziimo od normalnega. Vsaka slika ima 8 perforacij in je zaito na negativu skoirgi trikrat večja od površine negativa normalnega filma. Iz tega' velikega negativa se potem slika' optično obrne in kopira na vertikalni normalni film. Na ta način dobimo na pozitivni kopiji filma mnogo, manjšo sliko, ki ,jo. potem s kraitkožariščno optiko projiciramo mnogo povečano na platno. Zagovorniki VV sistema trdijo, da je najboljše razmerje platina1 pn tem sistemu do maK. 2:1, kar pomeni, da je platno široko dve enoti-Sn visoko. 1 enoto. V praksi pa predvajamo v raizmerju 1:1,75 alli 1:1,85. Normalno uporabljajo v inozemstvu filmska vodila za. W e odprtino Slik a 5 Slika 3 1:1,85. Pri nas nimamo Sinhroniziranih filmov, zato se je naša tovarna odločila za format vodil filma z odprtino 1:1,75' predvsem 'zaradi podnapisov. !Če bi uporabljali razmerje 1:1,85, bi zelo težko spravili na film podnapise. Ob priliki zadnjega obiska, v Zagrebu so mi tovariši od »Croatia« filma- prinesli par vzorcev filma, s katerimi si niso znali pomagati. Ti vzorci so bili snemani po sistemu VV. Podjetje ni; napravilo na pravem mestu podnapisov, ker so' jih potisnili na spodnji temni rob, torej izpod slikice in s tem pokvarili ravno to, kar hoče VV doseči, namreč, da bo slika izredno povečana na platnu. Slika 1 kaže VV. negativno kopijo. Zakaj lahko pri .tem sistemu povečamo slike na platnu dva- do trikratno od običajnega platna? Iz slike št, 3 se vidi' povečano zrno filma, negativne kopije. Iz sl. 4 pa je razvidno, da pri kopiranju na •pozitiv zmanjšamo črno v vertikalni in horizontalni smeri'. Ravno zato pa lahko z -optiko povečamo projicirano sliko in bo tudi pri velikih dimenzijah še vedno 'čista in globoka.-VV sistem pa ima poleg dobrih lastnosti tudi slabe. Okence v razmerju .1:1,75 ima odprtino 20,9 X 11,3 milimetra. Že enkrat sem omenil,, da je najbolj izkoriščena svetloba obločnice pri''kvadratnem izrezu odprtine filma'. V tem primeru izgubimo' okoli 20% svetlobe. Pri p-o-več. platnu moramo zato dovajati obloičnici mnogo več toka kot pri običajnem filmu. Tiu leži tudi-, vzrok, da se e'starimi aparaturami ne more dobro .predvajati film. izdelan po VV .načinu. Vsi .Iskrini projektorji se lahko z lahkoto uredijo za ^predvajanje VV filmov. Potrebno je le, da zamenjamo pri projektorju tipe NiP-1 ali NP-2/staro vrtljivo .zaslonko z novo, ki ima večji propust' svetlobe, staro ogledalo iz aluminija z novim steklenim ogledalom, ki odda okoli 28 % več .svetlobe, nadalje, zamenjamo staro vodilo filma s takšnim z odprtino- 1:1,75, in normalno .optiko, z -optiko za VV ter namestimo novo, povečano-, dolb-r-o beljeno platno. Kar se tiče zvo-ka, so ti filmi -opremljeni s svetlobnim ¡zvokom, največkrat po sistemu Panspecta Sound, tj. da se lahko predvajajo tudi z integratorj-em s tremi zvočniki za) platnom. Vsi kinematografi si ne, m-orejo privoščiti sistema in/beigratorja,. ker to zahteva.tri končne ojačevalnike in tri zvočne- kombinacije za platnom. Četrtega zvočnega kanala pri tem načinu-predvajanja hi. Zato opremljamo kinematografe, ki si nabavljajo aparature' Iskra NP-21, samo z zvočno kombi-naoiljo z nizkotomskim in visok-otonekim zvočnikom. S-lika št. 5 predstavlja-naš novi ojačevalnik tipa CO-26/100, ki je uporaben za Cinemascope magnetski ih svetlobni zvok, za VV in normalne filme. Paramount v New Yorkuf pa je -izdleilal tudi idva ali trii projektorje za horizontalno projekcijo filma VV. V tem primeru se negativni film z osmimi perfor-acijami direktno tapira na pozitiv, in tako tudi horizontalno predvaj a. Slika št. 6 predstavlj a takšen projektor. Pri tem. projektorju teče film od spodnjega bobna preko horizontalne glave v zgornji boben. Oibločniic-a deluje s 160 A brez ogledala, toda preko vodno -hlajenjih fcon-denzorjiev in posebnega toplotnega filtra, ki Ščiti film, pred preveliko toploto. -Ko . sem gledali v eni naijvečj-ih kinadvoran v New Yorku projekcijo' s horizontalnim VV filmom, Sem prišel do zakljulčka, da ni nič bolijSa od običajnega VV filma. V razgovoru s konstruktorjem teh aparatur sam miu omenil, da dvomim, če bodo imela uispeh, ker film teče z, dvojno brziiho dn je potrebno 'Zaiboi mnogo več filmar kar podraži nabavo kopije, Tudi aparatura je dražja od običajne. Naborni je konstrukter omenil, dai pač poskušajo, kar še dia in,- da so med tem tudi sami prišli do zaključka, da je najbolje, če, ostanejo pri- vertikalni projekciji. Pred kratkim sem dobil iz Torina! sliko takšnega proj ektorj a, ki ga j te izdelala tovarna Microtehnika. Takoj sem. mdel', da je ta aparatura) samo kopija one iz. New Yorka in da je izdelana samb -v propagandne -namene. Tovarna Microtehnika v Torinu je v. sklopu tovarne Eiat/ in ima dovolj' denarnih.sredstev na razpolago, da- si lahko privošči takšne pbizk-use. Paramount' je tudi poizkušal, da Ibi VV film 'še enkrat stisnil z an-amorfotična oplbiko, torej sličino kot- pri -CinemaBcopu. T-oda podjetje j-e bctelo uvesti te optike.s faktorjem stisnjenija 11:1,5, podjetja, ki večinoma imajo že te optike za Cinemascope, -pa niso. bila sporažumna, da še nabavljajo n-čve. optike in iiziglleda, da j;e 'tudi ta poizkus za še boljše projiciranje propadel. Mislim, da bo normalni film v kratkem popolnoma izginil in da bo -v ibližnj.1 prihioidnosti prevladal VV in -Cinemascope sistem. (Se nadaljuje) VtTAVI<e^ NEGATIV _______________________________________ittemnuU« n n n n nnnnn.nnnnnnrl p 01 368 x 263 mm 11 G 0 0 U UUUUUUUU UU U U/ Slika 1 Slika. 6 Obračun proizvodnje v letu 1956 Velikost doseženega dobička zavisi od dveh faktorjev: od doseženega dohodka za prodane izdelke ter od stroškov za proizvodnjo teh izdelkov. Čim nižji so stroški, toliko boljši je rezultat; zato je izredno važno zagotoviti nadzor nad stroški, ki se izvaja skozi obračun proizvodnje. 1 Kratek prikaz problematike obračuna proizvodnje in težav v preteklih letih* VRSTA PROIZVODNJE V tovarni ISKRA nastopajo vsi trije osnovni tipi proizvodnje: individualna, tekoča in serijska. Individualna proizvodnja je taka, pri kateri gre za enkratno izdelavo izdelkov ali izvršitev storitev, ki se ne pojavljajo: izredna naročila, notranja naročila, zunanja naročila, zunanje montaže projektorjev, individualne izdelave telefonskih central po željah naročnikov, razvojna dela, izdelava specialnega orodja, izdelava normalnega orodja, izdelava osnovnih sredstev v lastni režiji. Obračun proizvodnje je sorazmerno enostaven, potrebno je zagotoviti le pravilno zajemanje stroškov po posameznih nalogih. Tekoča proizvodnja je tista/ pri kateri je proces dela tekoč in enakomeren ali pa se stalno ponavlja; izdelek je pri tem homogen ali pa masoven. Obračun se izvrši ha ta način, da se zagotovi točno zajemanje stroškov za vsako tako vrsto proizvodnje ter vrše občasne inventure, ki se upoštevajo pri obračunu (začetno stanje — porabljeni material in plače — končno stanje po inventuri — vrednost stroškov gotove proizvodnje). Tovrstni obračun se uporablja pri proizvodnji selenskih stavkov in zaenkrat tudi pri oddelku »Lipnica«. Serijska proizvodnja obsega vrednostno in količinsko glavni del Iskrine proizvodnje. Pri serijski proizvodnji je proces razčlenjen na vrsto operacij, delo se zaradi pogostih ponovnih naročil večjih količin izdelkov (serij) stalno ponavlja. V Iskrini proizvodnji prevladuje glede na finalni izdelek sestavljena serijska proizvodnja, pri kateri se izdelujejo sestavni deli v serijah različne velikosti, ki predstavljajo zaključeno celoto ter se skladiščijo v montažnih skladiščih delov, odkoder se lansirajo v montaže na linije in vgradijo v podsestave' in sestave drugačnih velikosti serij, vračajo ponovno v skladišča ter montirajo v finalne izdelke v posebnih serijah. »■Glejte članek »OBRAČUN PROIZVODNJE V NASI ROV ARNI« V ISKRI 3/^6 OSNOVNI PROBLEMI Osnovni problemi obračuna, zlasti glede na serijsko proizvodnjo SO: 1. Obvladanje obsežne materije: več desettiso-čev raznovrstnih sestavnih delov, podsestavov in sestavov, več sto izdelkov ter nekaj tisoč postavk individualne proizvodnje. 2. Časovne neskladnosti med poteki posameznih serij. 3. Neskladnosti med periodičnim (občasnim) ter kalkulacijskim (po opravljenem delu) obračunom. 4. Obravnavanje prepletanja delov med izdelki. SREDSTVA OBRAČUNA Sredstva za zagotovitev obračuna proizvodnje so: 1. Stroškovnik (označbe nalogov, kodni sistem, nomenklature). 2. Dokumentacija o stroških (nabavnice in povratnice materiala, listki za delo, dokumentacija o sestavnih delih in sestavih, dobavnice na skladišče, obvestilo o izmetu itd.). 3. Organizacijski in ostali predpisi o postopkih v zvezLz uporabo dokumentacije in stroškovnika. 4. Vrednotenje stroškov: dejanske in stalne cene, tarife in stroški. 5. Periodični in kalkulacijski obračun stroškov. 6. Mehanizacija zajemanja in obračuna s stroji za razmnoževanje, računanje, sortiranje in tabeli-ranje. (ORMIG, računski stroji, kombinirani organizacijski stroji POWERS). TEŽAVE OBRAČUNA V PRETEKLIH LETIH Od 1945 dalje se je Iskrina proizvodnja neprestano menjala in rasla, dokler ni prerasla po zapletenosti v tak kompleks, da ga v posameznih obdobjih ni bilo mogoče obvladovati. Motnje so se še povečevale zaradi faktorjev izven podjetja: izpre-minjanje gospodarskih predpisov, cen, tarif in por dobno, izpreminjanje strukture cene, strukture piana, novi gospodarski, sistem, revalorizacije, izpre-membe v plačah skozi vrsto tarifnih pravilnikov, iz-premembe v socialnem zavarovanju, stanovanjskem prispevku itd., premeščanje stroškov iz direktnih v indirektne in obratno. Vse to in vse večja zapletenost proizvodnje, je kljub sicer v osnovah pravilno postavljenih temeljih, vodilo do izrednih težav ter zahtevalo mnogih študij in intervencij, da bi se situacija izboljšala. Prvi večji uspehi so bili, doseženi v letu 1955, ko so se posamezne oblike v precejšnji meri izkristalizirale ter je bila mogoča boljša intervencija v oddelkih, proizvodnje glede za- jemanja stroškov. Sklepi napravljeni na obračunu leta 1955 so bili: 1. Revizija kodnega sistema. 2. Dopolnitev dokumentacije. 3. Izboljšanje discipline glede zajemanja stroškov. 41 Kontinuirana inventura v montažnih; skladiščih. 5. Lansiranje ekonomičnih serij. 6. Ukrepi za boljše zaključevanje serij. 7. Nedognana proizvodnja se ne sme obravnavati v okviru redne, ampak poskusne proizvodnje. 8. Revizija stalnih čeri in stalnih stroškov. 9. Predkalkuliranje individualnih naročil telefonskih central. 10; Uvedbe kartoteke obračunanih serij. 11. Proučitev obračuna selena, livarne in ba kelita. 12. Predkalkuliranje izdelave' normalnega ih specialnega orodja ter predračun razvojnih del. - 2 DELO NA OBRAČUNU PROIZVODNJE V TEKU LETA 1956 Glede na sklepe na temelju obračuna za 1. 1955 je bilo opravljeno sledeče: . Revizija kodnega sistema ni bila potrebna, ker se' je z otekanjem sistema samega situacija izboljšala, vsaka večja izprememba pa bi povzročila ogromno delo z dvomljivim izidom. Dopolnitev dokumentacije, ki je bila mišljena posebno glede dostavnic, je bila rešena ne z novimi obrazci, ampak z boljšo, disciplino glede uporabe. V teku leta so bile sicer prav v tem letu ■ preče jšn je težave zaradi nepravočasnega oddajanja dokument tacije; stvar se je izboljšala, ko smo nabavili za montažo dva računska, stroja in zlasti še, ker smo v decembru z organizacijskim predpisom usmerili potek dokumentacije skozi knjigovodstvo proizvodnje pred luknjanjem. V bodočem razvoju — že-v letu 1957 bo paralelno z uvajanjem postopkov po novih POWERS strojih' verjetno koristno podrediti vknjiževalce v montažnih skladiščih tudi disciplinsko obračunu proizvodnje, ki od- konca leta 1956 vrši nad njimi strokovni nadzor. Disciplina glede na zajemanje stroškov se je nasproti letu 1955 znatno izboljšala, čeprav še ni zadovoljiva, S poučevanjem ljudi in opozarjanjem na napake se je vzbudilo zanimanje za pravilnejši potek in tudi vodstvo proizvodnje je pokazalo pri teni volje in dalo vso možno pomoč za izboljšanje. Formirana je bila posebna komisija od predstavnikov proizvodnje ter knjigovodstva proizvodnje, ki je pre -gledovala poslovanje montažnih skladišč,, poučevala in odpravljala napake. Kljub temu pa so ob zajemanju nastale; številne napake, ki so se odkrivale ob kalkulacijskem obračunu nalogov in ob vrednotenju letne inventure ter je bilo potrebno zamudno raziskovanje in popravljanje posameznih primerov. Tako je bilo sna primer ob obračunu inventure zatečenih 2449 nalogov, pri katerih so bile serije zaključene, pa so se še naknadno na njih pojavili zajeti stro- ški, 02. serije niso bile zaključene pa tudi ni bilo popisa. Razlike, ki so nastale zaradi tega, so znašale samo po direktnih stroških proizvodnje 35,979;00G din, ih smo šele s to korekturo dosegli pravilen obračun. Ta kaže na važnost pravilnega zajemanja in pažnjo, ki mu jo je treba posvečati. V letu 1957 bo treba vprašanje' discipline glede zajemanja stroškov zaostriti, po možnosti tudi skozi premijski sistem. Razen tega bo potrebno sistematsko poučevanje osebja, ki na tem dela, kar bo opravljeno paralelno z uvajanjem: postopkov z novimi POWERS stroji. Knjigovodstvo proizvodnje bo moralo organizirati za posamezne vknjiževalce krajšo prakso v delu obračuna ter z osebjem proizvodnje na tro-mesečnih obračunskih sestankih prikazovati nastale napake. Kontinuirana inventura v montažnih skladiščih se je sicer začenjala, vendar zaradi preobsežriega dela v skladiščih materiala ni bila izvedena.1 V. letu 1957 bo treba ustanoviti v tarifnem pravilniku zato dodatna delovna mesta (eno do dve mesti); inventurni kontrolorji pa bodo morali poleg količinske' kontrole izvajati tudi kontrolo pravilnosti, izvajanja organizacijskih predpisov glede skladiščne dokumentacije. ; ■- Glede lansiranja ekonomičnih serij smo pristopili k študiju teh po Ustanovitvi obratnega gospodarstva,: vendar je mogoče računati zaradi obširnega dela na rezultate šele v letu 1958. Glede zaključevanja serij je bilo doseženih nekaj Uspehov, kar je v dobri meri uspelo doseči vodstvo proizvodnje na ■ intervencijo knjigovodstva, V celoti je bilo zaključeno 11.895 delovnih nalog in sicer: 1. Serijska proizvodnja _' . Nal&adrio 'Obr. serije Panoga mpe* jgi ¡Sgl I gotovih IHS E ob popisu , aadeiLkioiv ■ 1 484 275 ; 96 855 2 495. 345' 38 878 3 186 85 84 355 4 1179 632 21 1832 5 '■ 2716 952 56 3724 6 292 55 — 347 9 956 ' 105 — 1061 6308 2449 295 ' 9052 2. Individualna proizvodnja »15« Posebne' izdelave ■. . ’ . -V'-. . . . 2’4 »26« Individualna izd. telefon, central . . ' . 211 »20« Interna naročila . . . . . . . . . 31 »21« Zunanja naročila . . . . . . . " . . . 1592 »22« Zunanja kinomontažu', . - . • . : . . 77 Normalno orodje . . :. . . 763 ■Investicije V lastni režiji . . . . . . . . : 137 Skupaj 2845 Pri tem; je treba poudariti, da se je v letu 1956 v večji meri uredilo, zaključevanje serij tudi v montaži instrumentov, kar je bilo doslej vedno zelo problematično. V celoti se je lansiranje montažnih seri j uredilo tako, da se dajejo v delo v glavnem meseč- ne količine ter je bilo mogoče vzeti za obračun proizvodnje v precejšnji meri podatke iz kalkulacij-skega obračuna, razen v panogi 6, kjer ni bilo zaključenih nalogov za gotove izdelke. Tudi zaključevanje serij v produkciji delov, ki je bilo v 1. 1955 slabo, se je v letu 1956 izboljšalo. Nedognana proizvodnja, ki se je proizvajala v rednih serijah je bila še vedno problematična, vendar je nasproti letu 1955 doseženo izboljšanje. Temu problemu bo treba posvetiti veliko pažnjo v 1. 1957. Predkalkulacija je v teku leta 1956 pripravljala revizijo planskih cen materiala, ki so bile vzpostavljene proti koncu leta v vseh skladiščih, med letom pa so se popravljala večja odstopanja. Stalne cene sestavnih delov in sestavov so bile tudi v glavnem pregledane in popravljene do konca leta. V teku leta so nastajali zaradi starih kalkulacij, razlik v cenah materiala, izpremenjenih proizvodnih pogojev, kot tudi izprememb v tarifnih postavkah večji odkloni v obe smeri, ki so se pa, gledano na panoge kot celota, precej izravnali. V letu 1957 bo tem problemom treba posvečati še večjo pažnjo, kar pa bo šlo paralelno s prenosom obdelave predkalkulacij na POWERS strojih. Predkalkuliranje individualnih naročil telefonskih central se ni izvajalo tako, kot je bilo predvideno z organizacijskim predpisom. Predkalkulacija je izračunala LG serijskih elementov, nadaljnji izračun pa je opravila prodaja sama. Objektivne težave nastopajo glede predkalkuliranja del, ki jih opravlja razvoj in oddelki izven montaže central, vendar bo nujno obvladati ta kompleks v letu 1957 ter sestavljati za vsako naročilo točnejšo predkalkulacij o. V letu 1956 je bila v knjigovodstvu proizvodnje urejena kartoteka obračunanih serij, kjer se nahajajo podatki o dejanskih stroških obračunanih serij ločeno na stroške vgrajenih delov in montaže za vsako kodno številko oz. sest, dei, ki, se je izdeloval. Ta kartoteka daje dragocene podatke o proizvodnji. Glede problemov livarne in bakelita je bila uvedena podrobnejša evidenca in pravilnejše izdajanje materiala, kar je dalo že nekaj rezultatov, vendar bo treba to še dalje dognati. Problem obračuna selena je ostal odprt ter se še vedno vrši z inventurnim načinom. Glede predkalkuliranja izdelave normalnega orodja, specialnega orodja in predračuna razvojnih del so bili sicer napravljeni prvi koraki, vendar brez posebnih rezultatov. Za normalno orodje je potrebno izvesti standardizacijo in normiranje po eni strani ter postaviti planske cene glede na obstoječe tržne cene. Ta naloga se mora rešiti v letu 1957, ker bo sicer onemogočeno premiranje od te pomembne postavke. Za predkalkuliranje specialnega orodja je bilo v predkalkulaciji v teku leta odprto posebno delovno mesto. Predračun razvojnih del se za leto 1956 ni sestavljal in tudi v letu 1957 ne' bo mogoče priti delj od globalnega predračuna in poizkusov budžetiranja teh stroškov. Nadzor nad režijskimi stroški se je glede zajemanja precej dognal, sestavljen je bil tudi plan na temelju podatkov iz preteklih let toda zaradi organskih izprememb podjetja, nepravilnega zajemanja v preteklih letih, različnih kriterijev itd., se plan po stroškovnih mestih ni obnesel ter tudi ni mogel služiti kot osnova za premiranje. V letu 1957 bo morala biti posvečena planu režije posebna pažnja. Izkušnje inozemskih ter tudi nekaterih domačih podjetij kažejo, da se z budžetom režije, s katerim se omeji višina stroškov na posameznih stroškovnih mestih, more doseči ogromne prihranke zlasti v zve -zi s premiranjem, na drugi strani pa. se omogoči standardno kalkulacijo. V Iskri je ta problem zelo zapleten ter bo potreben skrben študij ter premostiti mnogo težav predno se bodo izkristalizirale dokončne oblike. Sicer se že sestavlja budžet režije po oddelkih toda ob izvajanju bodo večkrat potrebne korekture. Delo precej otežkoča prevelika razdrobljenost stroškovnih mest, ki je sicer nujno zaradi točne kalkulacije in pa preveliko število vrst stroškov, ki jih spremljamo. Naloga za leto 1957 je razčistiti osnovne probleme budžetiranja režije ter izvršiti priprave za leto 1958, posebno v zvezi s POWERS stroji. Isto velja tudi za stroške razvoja. 3 OBRAČUN GOTOVE PROIZVODNJE ZA LETO 1956 Gotova proizvodnja se v teku leta za periodične tromesečne obračune obračunava z aproksimativi, ki temeljijo na kalkulacijah preteklih obdobij, pred-kalkulacijah ter v obdobju zaključenih serijah pri serijski proizvodnji, pri individualni proizvodnji pa po dejanskem obračunu zaključenih nalogov. Ob koncu vsakega leta pa se izvrši dokončna vskladi-tev na temelju inventurnega obračuna, ki temelji na dejanskem začetnem stanju povečanem za nastale stroške v teku leta, z odštevanjem končnega stanja pa se dobi vrednost obračunane gotove proizvodnje. Končno stanje se ugotovi s popisom celotne nedokončane proizvodnje na dan 31. decembra ter ovrednotenjem in po dejanskih stroških. Način popisa in obračuna je prikazan v inventurnem elaboratu o katerem se posebej razpravlja. Inventurni obračun pride v poštev predvsem pri serijski proizvodnji, medtem ko se individualna proizvodnja obračuna po zabeleženih stroških na posameznih nalogih, ki se le kontrolirajo z inventuro. Serijska proizvodnja se zaradi postavljenega kodnega sistema obračunava v celoti le po proizvod -nih panogah (zaradi prepletanja sestavnih delov med izdelki), ter se razdelitev po posameznih gotovih izdelkih opravi po proporcih aproksimiranih stroškov ali predkalkulacijskih stroškov ali pa, kar je najpravilnejše, po v teku leta zaključenih serijah gotovih izdelkov. V letu 1956 smo' se pri obračunu v dosti večji meri mogli poslužiti takega obračuna, ker je bilo v večini panog zaključeno zelo veliko število serij gotovih izdelkov. Teoretično bi se dejanski obračun zaključenih serij moral zelo ujemati z dejanskim inventurnim obračunom, vendar so se pokazali v nekaterih panogah disproporci, ki izvi- rajo iz napak v obračunu inventure za leto 1955, morebitnih zamenjav med panogami samimi ter med panogami in individualno proizvodnjo, čeprav so bili v preprečevanju tega pravilnejšemu zajemanju nasproti letu 1955 vloženi veliki napori ter doseženo dejansko izboljšanje. Nekaj disproporcev pa gre tudi na račun predkalkuliranih cen vgrajenih sestavnih delov-, ki so sicer korigirani za ugotovljene odmike pri obračunanih serijah teh delov, vendar se vpliv za neobračunani del ni mogel povsod v • celoti izločiti. SKLEPI IN PREDLOGI ZA LETO 1957* Iz vsega ■ navedenega moremo ugotoviti, da je bilo v letu 1956 kljub motnjam in napakam, dejansko doseženo s skupnimi napori in sodelovanjem vodstva in osebja iz proizvodnje, organizacijskega biroja, oddelka za plan in obračun ter pred-kalkulacije precejšnje izboljšanje obračuna proizvodnje ter je stanje mnogo zadovoljivejše, kot pa v preteklih letih. V letu 1957 je mogoče še mnogokaj dopolniti in urediti, posebno v zvezi s postopnim uvajanjem postopkov na novih POWERS strojih. Predlogi in napotki za leto 1957 so naslednji: 1. Treba je sistematično poučevati osebje v proizvodnji in ostalih oddelkih, ki imajo opravka z dokumentacijo o stroških in to o organizacijskih predpisih, izvajanju ter uporabi dokumentacije, kar bo še posebno važno ob uvajanju postopkov za nove POWERS stroje luknjanih kartic. * Ti sklepi' itni jpr.edtloigi. so. 'bili obravnavana ¡tar sprejeti na. 18. ¡rednem zasedanju Delavskega- sveta. 2. Na temelju prednjega zahtevati in zaostriti vprašanje organizacijske discipline ter poleg moralnih mer najti možnost zainteresiran ja skozi premijski pravilnik. 3. Da bi opozarjali na nastale napake in nepravilnosti bo treba uvesti tromesečne obračunske sestanke knjigovodstva proizvodnje z osebjem proizvodnje, šefi panog ter predkalkulacijo. 4. Ker je delo vknjižeValcev v skladiščih delov bilo v letu 1956 dostikrat pomanjkljivo zaradi nezadostnega zanimanja in znanja, bo treba uvesti krajšo prakso teh v knjigovodstvu proizvodnje ter jih strokovno in disciplinsko podrediti knjigovodstvu proizvodnje. 5. Vzpostaviti kontinuirano inventuro skladišč delov nedokončane proizvodnje (potrebna uvedba novih delovnih mest). 6. Izkoristiti izsledke študija obratnega gospodarstva glede ekonomičnih serij ter nadalje zaostriti problem zaključevanja serij. 7. Predkalkulacija mora opravljati neprestane revizije stalnih cen in stroškov ter jih pripraviti tako, da bo mogoče vršiti priprave za leto 1958 Vsaj v novembru in decembru 1957. Posebno pažnjo je posvetiti panogam 3, • 4, 5, 6. Nujno je vzpostaviti planske cene za normalno orodje še v teku L 1957, prav tako pa dokončno rešiti in izvajati predkalku-liranje individualnih telefonskih central (pri teh gre za vrednost nad pol milijarde!). 8 Uvesti nadzor nad specialnim orodjem - po P — številkah s pomočjo POWERS strojev. 9. Študirati in pripravljati ter poskusno tudi izvesti budžetiranje indirektnih stroškov. Zanimivosti Ure bodočnosti Prav gotovo ste brali v časopisju, da so že na različnih mestih zgradili tkzv. elektronske ure z izredno veliko točnostjo, saj znašajo napake le nekaj desetink sekunde za dobo .10 let. Z navadno izvedbo ur, kakršne še danes uporabljamo, take točnosti nikakor ne moremo doseči. Klasična ura z zobatimi kolesi, z nemirko ali s sekundnim nihalom, z vzmetjo ali utežmi ima sorazmerno velike napake vsled trenja, toplotnega raztezanja; tresljajev, nesnage, strjevanja mazalnih olj itd. V elektronskih prah napake ne nastopajo, ker nimajo te ure nobenega gibajočega mehanizma. Namesto nemir-ke služi v elektronskih urah izredno stabilno nihanje kremenčevega kristala. Do sedaj smo videli na slikah elektronske ure, ki so jih zgradili za določene namene v raznih znanstvenih ih meteoroloških laboratorijih. Te ure so sorazmerno zelo velike in imajo velikost n. pr. našega kinoojačalnika. Po izjavah, kot jih je dala tovarna Longines-VVittnauer Watch Co. v ZDA pa se bodo začele izdelovati elektronske »ure bodočnosti« tudi za široko potrošnjo. Za pogon teh ur ne bodo potrebovali baterij, temveč Se bodo poganjale s pomočjo radia ali podobnih impulzov. Z uporabo tranzistorjev, ki so do sedaj najmanjše nadomestilo elektronk, bo mogoče izdelati tudi zelo majhne elektronske ure, verjetno tudi ročne izvedbe. Taka ura bo sestavljena iz magnetnih tuljav, tranzistorjev, uporov, kondenzatorjev in sploh iz materiala, iz katerega so sestavljeni majhni radioaparati. Vse vrteče mehanske dele v današnjih urah bo torej nadomestil praktično neuničljivi električni material obenem pa bo točnost teh ur neprimerno večja od današnjih. V primeri z današnjo uro s kompliciranim mehanizmom bo elektronska ura verjetno precej 'cenejša, ker se bo. lahko izdelovala na avtomatih brez individualnega dela in justiranja. V današnji atomski dobi je čas vedno dražje zlato, zato bodo morale biti tehtnice — ure —, ki bodo to »zlato« merile vedno bolj točne. RACIONALIZACIJA PROIZVODNJE Z OMEJITVIJO ROPOTA Prav gotovo ste že čitali, kako se po ' vsem svetu borijo proti ropotu. Posebno je problem ropota pereč v velikih prometnih mestih in delavnicah. Ni potrebno, da poudarjamo kvar- ne in slabe vplive ropota na človekov živčni sistem in s tem indirektno na njegovo delazmožnost, Oglejmo si zanimiv primer povečanja proizvodnje, ki so ga dosegli z zmanjšanjem ropota. V neki mehanični delavnici v kateri je nameščeno približno sto zelo ropotajočih strojev so namestili posebne plošče za vpijanje zvoka. Te plošče iz steklene volne so bile obešene na stropu delavnice tako, da so visele v več vrstah navpično navzdol. Ropot v delavnici se je zmanjšal za približno 35%. Dolgotrajne meritve izdelovalnih časov pred in po dušenju ropota so pokazale, da so se v času dušenja ropota zmanjšali izdelovalni časi za 7,2%. To zmanjšanje izdelovalnih časov je prineslo prihranek 78 delovnih ur pri 75 delavcih. Dvig proizvodnje v istem času je znašal 5,2%. Poleg tega dviga proizvodnje so opazili tudi manjši izmet — izboljšala se je tudi kvaliteta proizvodnje. Poleg tega je treba tudi upoštevati, da je bilo manj nesporazumov pri ustnih navodilih, v času teh navodil je bilo tudi manj zastojev pri delu. — Mogoče smo se mi na ropot tako privadili, da se nam zdi, da nas ne moti. Toda to si samo mislimo, ker ne vemo, kako bi proizvajali če bi bilo manj ropota. KAM IZVAŽAMO? Ko odpre inozemski kupec akreditiv ali pa pošlje denarno nakazilo potom banke, takrat prične z delom odprenini oddelek. Temu se pridruži še prevoz — »motorizirane enote naše tovarne«. Ste že imeli priliko videti tov. Rusa, ko z velikimi koraki hiti od skladišča do skladišča? Takrat prav gotovo pakirajo v odpremnem oddelku kak projektor, centralo in podobno. Telefon neprestano brni od odpreme do izvoznega oddelka in nazaj. Od teh ljudi, kateri zadnji vzamejo naše izdelke v svoje roke in jih pripravijo za prevoz .je prav gotovo veliko odvisno, kako in v kakšnem stanju bodo prispeli na cilj. Dober, soliden zaboj, ki je poleg tega še pravilno označen, je že sam po sebi propaganda za naše izdelke. Naši delavci in nameščenci v odpremi se tega zavedajo, kar potrjujejo tudi projek- V pristanišču tor ji, ki so prepotovali pot v Azijo — v Burmo. Do sedaj so vsi projektorji prispeli nepoškodovani do kupca. Ko smo že omenili Burmo, si jo pa oglejmo. Kje je pravzaprav? Burma je ;ena izmed indokitajslcih držav, ki leži na vzhodni strani Bengalskega zaliva, sosedje pa so jim Siam, Kitajska'in Indija. To je mlada država —republika, federacija bivših angle ških kblonij Burme, Shan, Kaehin ¡in Kereni. Tudi Burmanci so imeli že pred angleško osvojitvijo svojo državo in želo razvito kulturo, ki so jo prevzeli od Indijcev. Burma meri 678.000 km2. Na tem ozemlju prebiva 18,859.000 Burmancev. Med njimi so seveda tudi različna druga plemena. Država ni torej preveč gosto naseljena. Je gorata in pokrita z gozdovi. Da pri tem omenimo 'znani tikov les za gradnjo ladij. O Burmi smo že precej slišali, saj naša država goji z njo prijateljske zveze, tako na gospodarskem, kakor tudi na kulturnem področju. Od srede 19. stoletja, ko so jo osvojili Angleži, pa do leta 1937 je ta predel spadal pod indijsko kraljestvo, ki mu je.na-čeljeval angleški podkralj: Svojo samostojnost je dosegla Burma šele leta 1947. Preden se je mlada republika notranje uredila je morala prebroditi marsikatero težavo: nasprotja med plemeni in razni vplivi od zunaj, ki so nasprotovali poti, kakršno si je začrtala socialistična vlada. Toda vodstvu je uspelo državo utrditi in pričeti z urejanjem gospodarstva. Angleži kot kolonizatorji so gradili samo tiste ceste in plantaže, ki so jim omogočale izkoriščati naravna bogastva Burme. Tako so na severu, posebno v goratem predelu, čisto zaostali kraji. Nacionalne industrije mi • bilo.. Šele sedaj so pričeli graditi lastne tovarne ‘in hidročentrale. Velik del Burme je še v pogledu rudnega bogastva neraž- Delo na riževih poljih Budistično svetišče iskan. Izkoriščajo samo rudnike svinca, cinka, volframa in pa nafte,. To tudi izvažajo. Glavna osnovna, gospodarska panoga je poljedelstvo. Tudi podnebje, ki je monsumsko, je kot nalašč za uspešno gojenje in obdelovanje riža, ki ga pridelujejo na zelo skrbno obdelanih plantažah. Riž je tudi glavni izvozni pridelek. Poleg tega izvažajo še sladkor, ki ga pridobivajo,'iz sladkornega trsa,'in čaj. Glavno mesto in največ je pristanišče je Rangoon. Središče.’ gospodarskega in kulturnega "življenja .Burme!, moderno, z raznimi visokimi šolami, univerzo itd. Poleg Rangoona sta še pomembni masti Mandarin Moulmein. Mandaly je staro prestolno mesto z značilno arhitekturo.! ---; s krasnimi pagodami, ki se leskečejo v zlatu in dragih kamnih. Znani so namreč burmanski rubini in safiri. Dežela je polna nasprotij. Na eni strani revščina, na .drugi pa bogastvo, ki se je zbiralo v svetiščih in pri vaških oderuhih. Vendar Burma v primeri s so- sedi nima tako slabega življenjskega standarda zaradi tega, ker ni tako gosto naseljena. Burmanski denar je »Rupija«, ki se deli rta 16 »Anna«. 1 Rupija je enaka 4,76 US Dolarjem. To je torej dežela, kamor smo v preteklem letu izvozili lepo število naših projektorjev in kjer si želimo naše zveze še razširiti. Pri tem pa moramo upoštevati, da je Burma zelo oddaljena in da je poštna zveza kljub modernim transportnim sredstvom v velikih primerih počasna. Ladja plove samo enkrat na mesec na daljni vzhod in če ni blago pravočasno na Reki, mora čakati do naslednjega meseca. Zgodi se pa, da prispe denar zadnji dan pred odhodom ladje. Takrat morajo v odpremnem oddelku hiteti. Pakirati projektor ni tako enostavno. Pri tem pa je treba paziti, da kaj ne izostane. Da gre včasih res za »minute« naj pove to, da so nekoč nakladali direktno iz kamiona na ladjo. Ko so naložili, je dal kapitan znak za odhod. Bil je res zadnji trenutek, ker drugače bi vsako zamudo ladje drago plačali, če bi sploh hotela počakati. Hitrost je v trgovini, ena izmed najvažnejših postavk solidnega trgovanja in zato je važno, da naši pakerji in prevozniki vedno pohitijo s svojim delom. Trg na čolnih Tudi sloni so delovna živina Bogdan Napokoj: Informacija o metodi praktičnega izobraževanja vodilnega osebja (P. I. V. -1) Ker se je tudi v našem podjetju že 'matno 'áteválio vodilnih ljudi seznanila z metodo poučevanja, je ¡potrebno, da o njej in njenem namenu ter koristih. izve ŽiiTši krog fiLanov našega delovnega kolektiva. Obširno je manj e, ki ga- posedujejo vodilni ljudje',, ni dano vsakomur imeti, sposobnost j-asnega posredovanja znanj a in direktiv ’ svojim poidreij enim. Zato tudi tečaj P. I. V. — 1 ni namenjen osnovnemu usposabljanju vodita ega -osebja v svojem delu, .temveč praktičnemu in hitremu prenašanju strokovnega znanja. Poudarek izobrazbe vodilnega osebjia in sposobnost1 poučevanja je v metodičnem. in objekt&vnem prenašanju; tehnike dela -na svoje podrejene. Ta oilj' labko dosežemo po PIV metodi', pri-čemer pa se moramo strogo- držati njenih principov ih pogojev. Poleg tega-pa1 igra važno vlogo ,tudi način, predavateljeve razlage in prikazovanja kot tudi njegovo obvladanje . rpetode ..tehnike dela. Program -metode poučevanja, jie zasnovan na posto-p- • nem prikazovanju važnositji poučevanja, ki naj ibo stalna dolžnost in funkcijia vsake voditae osebe. 5-dnevmiii tečaj sestavlja pet se,Stankov. Vsak sestanek predstavlja celoto zase, .toda vsi so med" seboj logično povezani in tvorijo skupni program. .. > Namen in vsebina posameznih sestankov jie naslednji -- prvi sestanek je namenjen prikazovanju upravičenosti in nujnosti poučevanja, ostVariitvd dobre kvalitete proizvodnje ter istočasnemu prikazu pravilne metodo poučevanja. :Na drugem sestanku se obravnava važnost dobre, in temeljite priprave za poučevanje. Na tretjem sestanku se- seznanijo- tečajniki', z nujnostjo-izdelave programa izobrazbe za usposaibijianje kadra -s potrebami proizvodnje. Na četrtem sestanku tečajniki siaimii prikazujejo' praktične vaje, ki so važen sestavni, del te metode.. Vajo izberejo tečajniki sami, jo predhodno razčlenijo' -in potem poučujejo po -principih metode. Pdti sestanek obravnava možnosti -uporabe metode v slučajih, ko ‘imamo pred seboj že izkušeno 'osebje. Poleg tega se na tem sestanku'izmenjujejo mišljenja o santl metodi -in njenrk prednostih-. ..Predvsem je potrebna tečajnikom 'prikazati, .vloga voditae osebe v podjetju, njen polpižaj v odnosu do -ostalih kot tudi odgovornosti hapraiin podjetjih Vsakomur naj se predeči pomen faktorjev, iki-igrajo v proizvodnji zelo važno vlogo (-kvaliteta, najmanjši stroški,, izvršitev v. določenem roku pri .najboljših; ' delovnih pogojih)-. Seveda pa se piri tem -ne moremo izogniti obravnavanju težav, ki se postavljajo pred vodilne osebe v proizvodnji v izvezi z raznimi problemi, ki o-virajb uspešep pro-izva-jalnil.proces,.če hoče .vodilna oseba uspešnoi premostiti ali vsaj delno 'rešiti razne probleme -je .nujno-, dia ima naslednje sposobnosti: , — poznalti mora delo,, . — poznati in imeti mora občutek odgovornosti, — imeti mora sposobnost voidenjaj . —ime,ti mora sposOlb, izboljševanja, delovnih metod, ■SKtir imeti mora sposobnost poučevanjia1. , Tečajniki se med 'tollmačehjemteh spospibhpsti'lahko prepričajo, da se z vsako od njih lahko rešuje eden ali več problemov; ki se pojavljajo v-1 proizvodnji. .. . Kot je bilo omenjeno -zgoraj, obravnava program tega tečaja pnarvúlno metodo poučevanja ta njene koristjiiDa lahko, pridemo do-pravitae metode, je. treba-da tečajniki z demonstracijo' -o izdelavi električnega vozla ugotovijo-, da obstaja poleg pogosto uporabljenih metod ustmene raž- la-ge in prikazovanja še neka tretja, zelo nazorna metoda, ki sloni na enostavnih in določenih principih: I. -princip zahteva, da .pripravimo- ¡izvrševalca za. poučevanje, II. princip zahteva, da. prikažemo' 'operacijo, III. princip terja,, da zahtevamo -od izvrševalca ponovitev ■ poizkusa, ■■ IV. princip zahteva, da zagotovimo' začetek dela. ' Tečajniki dobijo po obrazložitvi in utemeljitvi principov tudi' žepne priročnike, ki jim. pomagajo- pri hjiho-vih pripravah-za' poučevanje in pri analirt, dela; .katerega, izvršitev želijo- posredovati drugim. ' Priprava za poučevanje je zelo važen del samega poučevanja, ker terja kakor vsako‘drugo delo, skrbno pripravo. Pii ■ tem nam, pomagajo ‘ točke, iki jta vsebuje hrbtna ,stran žepnega priročnika. iPri poudarku o analizi dela vodilnemu osebju dolbr-o služi ¡praktični prikaz analize elekttiiskaga vozla. Olj 'analize se mora tečajnikom temeljito raztolmačiti, Tu se pojavita' pojma važna laza in 'ključna točka, ki ju razlagamo na osnovi praktičnih, primerov, tako da obiskovalci tečaja spoznajioi,- -da je, važna faza nekaj, kar 'predstavlja stopnjo pri napredo--vanjiu dela, ključna točka pa je nekaj, kair olajšuje izvedbo- dela, vpliva na kvaliteto , del-a, ¡zmanjšuj e izmet itd. Za razširitev znanja je treba napraviti skupno- analizo, za kar se izbere nelko; preprosto praktično 'delo ta s skupino napravi! analiza važnih faz .ih Udjiulčnih -točk. P-o izvršeni skupni iahializi lahko. na podlagi, prej pojasnjenih pojm-ov važnih faz'ta ključnih točk nekdo-iz skupine prikaže .analizo svojieigai dela ter s. pomočjo principov metode PIV pouči; nekoga od svojih tovarišev. Na isti način, se-obravnavajo tuidi priprave , za vse ostale .praktične .vaje, ki bodo prikazane ¡na naslednjih sestankih. Poleg teh vaj- je prikazan tudi primer, kjer Se lahko prepričamo, da ta metoda ustreza tudi takrat kadar gre za izdajanje naloga,; ki se ne nanaša na poučevanje, ma-nuednaga' dela. Primer se da. uporabiti poivsod v praksi in - bo marsikateri rvoditaii osebi olajšal delo s svojimi podrejenimi., Slednjim: pa ibo. dal'.možno-st,. da zaupano, jim delo bolje razumejo in točno izvršijo. Tudi programu'., izobrazb e posveča tečaj posebno poglavje. Pri tem "se obravnava priprava za poučevanje na osnovi štirih principov in-prikaže, kako naj si .vodilna oseba sestavi program izobrazbe v svojem -odd'edku, kaj naj se,poučuje, -da‘bodo dane naloge, v prolilzvodnjii .izvršene. T.u je ..treba, poudariti, da programa izobrazbe ne sme narekovati slučajna potreba, temveč mo-ra 'izobrazbo, določiti vodilna osèba, "oziroma potrebe proizvodnje. Treba je določiti koga naj se izoibfiaižuj.e, zâ kakšno, delo in do katerega roka. Pri tem še pr-ogram izobrazbe praktično prikaže. in oibraaloiži. . Metoda PIV-1 obravnava' tudi posebne primere ¡ poučevanja.- Med te štejemo dolgotrajne "operacije, zaple-' tena dela, pridobil vanj e spretnosti prštoiv,-.ključne točke, ki so nanašajo na poučevanje v delavnicah, kjer je hrup in ropot. Vse -to se lahko tolmači na osnovi praktičnih, primerov iz. proizvodnje." . ■-. Sefi, mojstri ta brigadirji imajo često- -opravka z izpopolnjevanjem izkušenega osebjia,- Zaradi, tega ¡obravnava tečaj- tudi pogoje . ta uporabo-metode PÏV-1 pri poučevanju v .takih1 ¡primerih. Prt izkušenem osebju se mora namreč prav posebno obravnavati problem samoljubja. Prt tem prikazu se '.analizira sprememba delovnega mesta inpoj-av .nezadovoljivih rezultatov, po'princi-' pidi omenjene ¡metode. Zato 'je -potrebno .obrazložiti, kalno naj1 postopamo v enem, kako .v drugem slučaju po že razloženih principih, da bomo doseigli zadovoljive rezultate tudi pri izpopolnjevanju izkušenega o-sebja. Metoda PIV-i je bila ¡prekteuŽena že V ttinoglh državah in je dala povsod zelo zadovoljive reziultaite. Pri nas se šele uvaja in mi vsi, ki sodelujemo ,pri njenem uvajanju, opravljamo pionirsko dalo. Uspehi ne bodo iizo-staM, če borno pri uporabi metode iin'kontroliiraaiju izvajanja dosledni in prepričani v pravitoost poučevanja. Za uspešno poučevanje moramo vložiti precej časa, pri čemer se zavedajmo da s časom vloženim za poučevanje mnogo pridobimo predvsem na izboljšanju kvalitete iz- delkov, fta skrajšanju dobe priuževanja In loar ni manj važno tudi.na 'izboljšanju medsebojnih odnosov. Pri posredovanju metode je vredno 'Omeniti, da je predavateljeva. .^viogialpri tem zelo pomembna. Ta naj bo' pri prenašanju sposobnosti poučevanja enostaven, elastičen in jasen, njegovo 'delta pa bo uspešno in olajšano, če bo .povsod deležen podpore uprave podjetja, ¡kot se.ibo že dogaja pri nas. Adolf Kosterov: 10 let obstoja komisije za ugotavljanje obratne škode Poteka 10. leto odkar je bila imenovana.v naši tovarni posebna komisija ža ugotavljanje obratne škode. Osnovana je bila z namenom, da razišče vsak pojav materialne škode, ki nastane v podjetju, Namen imam na kratko prikazati glavne smernice dela te komisije' in postopek ugotavljanja nastale škode. V ysakem primeru, kadar nastane škoda nad 5000 din, se sestane komisija, da ugotovi ali je škoda nastala po krivdi prizadete osebe, ali je povzročena škoda iz nekrivega ali nehotenega dejanja ali po naključju. Komisija mora v vsakem primeru povzročene škode ugotoviti vrsto vplivov, ki so škodo po vzročili, kdo je pravi krivec povzročene škode in v kakšnih okoliščinah je nastala. Pri vsem tem pa je treba razlikovati ali je škoda nastala po krivdi, malomarnosti, namenoma, nehote in slično. Zaradi jasnosti teh pojmov, jih bom na kratko raztolmačil. Škoda storjena iz malomarnosti je vedno takrat, če se je storilec zavedal, da škoda lahko nastane, pa je iz lahkomiselnosti mislil, da škoda ne bo nastala in jo zaradi tega ni preprečil. To se obravnava že kot težji primer. Namenoma storjena škoda je tista, kjer se je storilec zavedal, da bo z nepremišljenim delom povzročil škodo in jo ne prepreči, temveč privoli v to, da škoda nastane. Te primere se obravnava kot zelo težke, ker dostikrat že 'diše takorekoč po sabotaži. Pod škodo smatramo tudi škodo, ki je bila povzročena brez krivde ali z nehotenim dejanjem. Taka škoda nastane v-primeru če nekdo z namenom, da odstrani pretečo nevarnost, poškoduje naprave. V takih primerih komisija stvari razišče. Praviloma za tako povzročeno škodo ne more biti nihče odgovoren, seveda če ni preteča nevarnost nastala zaradi malomarnosti tiste osebe, ki je s svojim delom povzročila, da je nastala nevarnost. Razlikujemo in posebno obravnavamo tudi slučajno nastale škode. Za tako povzročeno škodo ni. in ne more biti nihče odgovoren. Te škode nastanejo običajno pri raznih preizkusih ali pa če je tretja oseba to naključje, ne zavedajoč se da bo škoda nastala, povzročila. Kot zadnji primer povzročene škode se obravnavajo primeri, da škodo povzroči neka oseba, vendar za njo ne more biti odgovorna, ker je bila povzročena v začasni duševni zmedenosti ali pa zaradi takega duševnega stanja povzročitelj ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja. Ko komisija za ugotavljanje obratne-škode tako ugotovi, oziroma bolje rečeno, kvalificira vsa vprašanja v kakšnih splošnih okoliščinah je nastala škoda, mora nadalje še ugotoviti, kdo je škodo napravil in kdo za njo sploh odgovarja. Pri teh zadnjih ugotovitvah mora komisija vedno upoštevati stopnjo krivde tako delavca kot mojstra ali vodje oddelka. Vse te ugotovitve mora nato komisija vnesti v zapisnik ter tudi nakazati vse okoliščine, ki so pripomogle k temu, da je škoda nastala. Na primer: slab material, slabi stroji, slabo orodje, konstrukcijske napake, razne organizacijske pomanjkljivosti in podobno. Ko so vse te ugotovitve in zaslišanja prizadetih, če jih je več, kakor tudi zaslišanja prič vnesene v zapisnik, se ta preda na pristojno mesto. Težje primere, to je škode povzročene iz malomarnosti ali namenoma, običajno obravnava disciplinsko ali redno sodišče, ostale pa po pooblastilu'upravnega odbora, direktor. Kazni, ki sledijo za povzročeno škodo, pa se vedno izrekajo po uredbi o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev in uslužbencev v gospodarskih podjetjih. Te kazni pa. so: pismeni opomin, pismeni ukor, pismeni strogi javni ukor, denarna kazen, premestitev na delo nižje skupine največ za dobo treh mesecev in odpust. Pri izrekanju kazni pa se morajo zopet upoštevati teža prekršitve in njene posledice, stopnja odgovornosti, velikost škode, okoliščine, dotedanje delo in obnašanje, delavca, poleg tega pa tudi delo, ki ga storilec opravlja. Vse td stvari se lahko upoštevajo kot obtežilne ali kot olajševalne okolnosti. Da komisija vse to, kar sem do sedaj navedel, lahko ugotavlja, mora že v samem začetku poskrbeti, da ostanejo predmeti, ki so bili kot objekt storjene škode,; nedotaknjeni. Poskrbeti mora, da se zavarujejo in ohranijo dokazi, ki lahko storilcu govorijo v prid ali škodo. V zapletenih primerih pa se posluži tudi mnenja strokovnjakov ih laboratorijskih izvidov. Takoj mora zaslišati storilce, če jih je več, in vse priče, ki pridejo v poštev za potrebne ugotovitve o nastali škodi. V sumljivih primerih pa komisija. lahko predlaga, da se prizadeta oseba odstrani začasno z delovnega mesta. V tem skopem opisu sem prikazal samo poglavitne, osnovne, naloge članov komisije, da bi člani kolektiva pravilno razumeli delo komisije in njen trud za preprečevanje škode. Naša glavna naloga je, da preprečimo škodo, če pa je že storjena, moramo podati -objektivno poročilo o vzrokih in storilcih, ki naj za to prejmejo zasluženo kazen. Ker ne razpolagamo s potrebnimi podatki, predvsem statističnimi, za dobo od leta 1947 dalje, se bom v nadaljnjem omejil le na poročijo o delu komisije v preteklem letu. komisija je v preteklem letu aktivno posegla v ugotavljanje povzročene škode 46 krat. Od tega je 31 primerov, kjer so nastopali povzročitelji storjene škode. V ostalih primerih pa ali smo primer odstopili v pristojnost mojstra delavnice ali šefa oddelka. V vseh primerih nastale'škode v preteklem letu odpade na zaposlene po spolu in nazivih: 15 delavcev 6 delavk 5 urejevalcev 4 brigadirji 1 mojster Iz tega je razvidno, da še vedno prevladujejo delavci. Pri tem je vredno omeniti, da se največ škode paredi v dnevih pred prazniki ali pa v dnevih po prejemu mesečnega zaslužka. Torej skoraj vsi primeri so povzročeni iz malomarnosti in neodgovornosti posameznikov do dela. V preteklem letu je bilo po denarni vrednosti obravnavanega vsega skupaj za 4,541.565 dinarjev škode. Ta vsota je porazdeljena po posameznih delavnicah in oddelkih takole: I. delavnica 263.000 din II. delavnica 15.880 dih rezkarna 173.984 din brusilnica 155.475 din stiskalnica 957.504 din strojna orodjarna 200.000 din bakelitna delavnica 53.344 din splošni oddelek 113.000 i din galvanika 90.850 din garaže 728 din škoda pri prevozu 430.000 din škoda zaradi pomanjkanja instr. 52.000 din. nekvaliteten material -2,035.800 din Iz zgoraj navedenih statističnih podatkov se,lahko opazi, da smo z ozirom na prejšnje leto 1955 uspeli v posameznih delavnicah znižati primere škode na minimum. Tako lahko povemo, da je povzročila II, delavnica mnogo manj izmeta. Ravno tako tudi bakelitna delavnica in pa galvanika. Dočim se ostali oddelki držijo nekako na isti višini kot leta 1955. Poleg ugotavljanja povzročene škode pa smo v letošnjem letu polagali veliko pažnjo na to, da smo preprečili oziroma rešili komade, ki so bili takore-koč že izmetni. Tako smo rešili po vrednosti za 437.745 dinarjev. Da nam je to uspelo, smo bili vedno v stikih s kontrolo, mojstri delavnic in pa planerji ali po potrebi tudi s konstrukcijo. Tako izgleda bilanca lanskoletnega dela komisije za ugotavljanje obratne škode. Vredno je tudi omeniti, da naletijo člani komisije večkrat na razne zapreke pri izvrševanju dolžnosti. Tako na pr. posamezniki nočejp povedati pravih vzrokov, kako je prišlo do škode. Na ta način ima komisija veliko več dela in končno pride celo do obtožb, da so člani komisije neobjektivni. Največ pa je vedno pripomb na račun mojstrov. Delavci vedno trdijo, da delamo izjeme, ter da kadar ga polomi kak mojster ali kdo od »višjih«, ne upamo ničesar ukrepati. Take izjave so največkrat brez osnove in jih izjavljajo ravno tisti delavci, ki največkrat povzročijo občutno škodo. Če bi se vsak posameznik, ki je posredno ali neposredno vezan na proizvodnjo zavedal, da s povzročitvijo škode, škoduje prevsem samemu sebi, sem prepričan, da bi vsakdo pazil kako bo delal. Zato je dolžnost celotnega kolektiva, da obratne škode preprečuje, že nastale pa popravlja in zmanjšuje. S tem bomo prihranili'nekaj milijonov dinarjev na leto za koristnejše namene. Hrepenenje Drhtim in trpim vsako noč. Kje si, ki bi nudil mi pomoč? Kje si, da umiriš mi srce, Sprašujem se, kje si, kje? Pohajam dan za dnem, po tihih, belih stezah, ob nežnih, vitkih brezah, da ubežala bi skrbem,. Miru pa v srcu ni vse dolge, dolge dni, a ko mesec na nebo pripluje —r takrat meni je najhuje. Ob oknu tam slonim, po ljubezni hrepenim, tebe pričakujem in v upe srečo kujem. A kaj če up zamre? In nikdar več ne javiš se? Tedaj ljubezni čar ne vzcvete več nikdar. Slavka. . Ob obletnici rojstva Ivana Cankarja 10. maja je minilo 81 let, odkar se je rodil na Vrhniki Ivan Cankar, eden izmed štirih velikih slovenske Moderne in naš prvi veliki socialistični pisatelj. O samem življenju Ivana Cankarja ne bi pisali na široko in na dolgo, kajti Cankarjeva knjiga je tista, ki govori o njegovem življenju. V Beli krizantemi pravi pisatelj: »Moje delo je knjiga ljubezni — odpri jo domovina, da hoš videla, kdo ti je pravičen sin! Dal sem ti, kar sem imel; če je bilo veliko ali malo, o tem razsodi. Dal sem ti svoje srce, svoj razum, svojo fantazijo in svojo besedo, dal sem ti svoje življenje — kaj bi ti še dal?« Ob čitanju njegovih del pa se nam razodene še veliko več kot samo pesnikovo življenje, razodene se nam družbena resničnost'zadnjih desetletij pred prvo svetovno vojno. V svojih dramah in sploh v vsem svojem ustvarjanju nam je prikazoval to resničnost, ki ni bila nič drugega kot silno obubožanje in revščina našega ljudstva, ki je bilo gospodarsko in kulturno zasužnjeno. Vedel je, da je njegov propad blizu če se kmalu ne zave samega sebe. Vihtel je bič na vse strani in udarjal po domačih hlapcih tujega kapitala in naukov, da bodi »hlapec hlapec in gospodar gospodar«. Takratna nesvobodna domovina Cankarja ni popolnoma doumela. Šele sedaj, po zmagoviti ljudski revoluciji, je Cankar začel živeti tisto večno življenje, ki bo njemu in domovini v nevenljivo čast in slavo. Šele danes moremo kot resničen gospodar na svojih tleh v vsej globini doživeti Ivana Cankarja kot človeka in umetnika. Uresničilo se je Cankarjevo, iz najgloblje vere v naše vstajenje zapisano upanje: »da si bo narod pisal sodbo sam; ne frak mu je ne bo, ne talar.« In tako se je zgodilo. Obsojen na smrt je šel slovenski narod z roko v roki z ostalimi narodi Jugoslavije v narodno-osvobodilno vojno in ljudsko revolucijo in se po 1300 letih otresel verig tujih gospodarjev in domačih zajedalcev. Sedaj gradimo domovino, socialistično domovino, o kateri je Cankar dejal: »Naša domovina je boj in prihodnost, ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja: Iz muke, trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo zrastla naša domovina: vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom.« Odkril nam je neizmerno zakladnico svojega duha, naše ustvarjalne sile, ki ni klonila v najtežjem času naše zgodovine, ko sta nas germanski in romanski meč hotela dokončno zbrisati s površja zemlje. In ne zaman so naše brigade nosile imena na j več jih sinov našega naroda: Prešernova, Cankarjeva, Gubčeva, Kosovelova ... Vera velikega umetnika je zmagala in z njim je zmagal narod, tisti narod, ki so ga stoletja učili hlapčevati. S svojim socialističnim pisateljem je izbojeval svet, kjer bo ljudstvo gospodarilo in kjer »naša kultura ne bo več krizantema siromakova, temveč bogastvo bogatega.« 11. decembra 1918. leta je Cankar zatisnil svoje oči,' ki so videle več žalosti in trpljenja ter bede kot pa sreče in veselja. Umrl pa je le telesno, kajti v naših srcih bo živel, dokler bo živelo slovensko ljudstvo. Majhna je slovenska zemlja( a rodila je velike ljudi in ljudstvo, o katerem je glas segel vsepovsod. Cankarjeva pesniška beseda je zazvenela daleč na vzhodu, do Japonskih otokov je segla, na skrajni sever je poletela, ustavil je ni ne jug, ne zahod. IGOR SLAVEC 'Ve. 3-oan (Vid.rn.ax. Higiensko tehnična zaščita v podjetju Vsi verno in čutimo, da smo danes člani delovnega kolektiva, ki. živi v novih prilikah', katere so sad. 70-let-nega boja delavskega 'razreda vsega sveta, ki je v tem ■bojiu. doprinesel težke žrtve za dosego socialnih reform, v odnosu delodajalca do delavca,. Seveda so pa v nalštil novi Jugoslaviji najbolj občutne pridobitve naše socialistične revolucij e, ikd je dokončno obračunala z vsemi izkoriščevalci delavcev ih je dala naši ženi in vsakemu delovnemu človeku tisto mesto in socialno zaščito v naši družbi, da se s ponosom lahko' prištevamo med najbolj napredne države na svetu. Naša .zakonodaja o socialni' in 'higienski tehnični, zaščiti delavcev je takoj po osvoboditvi uresničila najbolj važne zaščitne mere v korist delavčev v produkciji. Pravilnik o"hiigiensko-tehiniični zaščiti, ikd je v začetku bolj okvirno in teoretično postavljal pravila zaščite, je v praksi po zaslugi delavskega .samoupravljanja dobil počasi pravo vsebino in specifikacijo po posameznih panogah 'gospodarstva. Danes že obstojajo natainčni predpisi za delo v rudnikih, črni metalurgiji, lesni, usnjarski in tudi; elektro' industriji. Tudi naša tovarna že pripravlja interni pravilnik o varnosti pri delu za vsak oddelek in stroj. Proučevanje poklicnih obolenj pa nam že daje konkretna navodila, kakol je treba zaščititi delavce pri zdravju škodljivih delih. • Obratne nezgode, ki so prva leta po osvoboditvi povzročile ogromne materialne stroške in črpale mfffiijard-ne vsote iz socialnega zavarovanja, so valed zaščitnih ukrtepov že znatno manjše .in redkejše. Mreža- ustanov, ki proučuje HTZ, še je v zadnjih letih zeloi razširila'in- je postala HTZ referentom v podjetjih krepka opora. Zlasti plodno je delo. Zavoda za proučevanje varnosti piri delu, ki s svojimi .izkušnjami in nasveti uspešno. pomaga industrijski sanitarni inšpekciji in inšpekciji dela, ki nato prenašajo svoja navo'dila na .okrajne 'HTZ komisije in slednjič na vsako HTZ komisijo v podjetju. V svrho zaščite delavcev je bila pred 70 leti ustanovljena po zgledu drugih evropskih držav tildi v Sloveniji inšpekcija dela. Šele takrat s« je začela resna bomba za izboljšanje varnosti pri delu. Dolga desetletja je edino inšpekcija dela kontrolirala podjetja. Vendar se je pokazalo, da je samo. njena kontrola nezadostna, kajti inšpekcij a dela'; lahko; pregleda vsako podjetje komaj enkrat na leto. Za- uspešnejše zboljšanje varnosti pri delil pa je y podjetju samem potrebna stalna, vsakdanja kontrola, pni kateri sodelujejo poleg vodilnega kadra, tudi zastopniki delavcev. Po osvoboditvi so na .tem področju delali varnostni odbori in leta 1953 so bile ustanovUjene prve HTZ komisije v današnjem smislu. HTZ komisija mora proučevati problematiko HTZ v podjetju in pripraviti, ha podlagi statističnih podatkov o: nezgodah im obolenjih terzapažehih pomanjkljivostih podroben program za načrtno izboljšanje HTZ. Vsako večje podjetje ima svojo HTZ komisijo, ki dela po navoidilih. in pod .nadzorstvom okrajne HTZ komisij e pri zavodu za socialno .zavarovanje. Komisijo sestavljajo: predstavnik vodstva podjetja, šef varnostne'službe (varnostni tehnik) eden ati več moj- . strov, obratni zdravnik in ustrezno, število zastopnikov delavcev. Vse dosedanje izkušnje -so pokazale, da brez vidne; opore pri vodstvu podjetja varnostna organizacija niš more doseči uspeha.. Komisija HTZ bo tudi težko dosegla uspeh brez vnetega sodelovanja mojstrov in preddelavcev-. Zato jim mora dati v-odstvo podjetja jasno na znanje, da -vsak na svojem- področju odgovarja za varnost pri delu. Poleg izrecnega naloga, ki ga vodstvo podjetja - izda mojstrom, in preddelavcem, da morajo skrbeti . za varnost svojih delavcev prav tako, fco-t se brigajo za proizvodnjo, jiih mora tudi prepričati, da je dvig- proizvodnje odvisen od izboljšanja varnosti pri delu in da tudi njih prizadenejo ogromne izgube podj-etj.a zaradi nesreč .pri delu. Naloga HTZ komisije je voditi evidenco o vseh nesrečah pri delu in o poklicnih obolenjih, njih -vzrokih ter virih in predlagati ustrezne ukrepe za njihovo preprečevanje. Nadzirati mora celo -podjetje glede izvajanja varnostnih in higienskih predpisov. Razvijati mora z vsemi sredstvi čut za varnost pri;.dedu med vsemi člani koléktliiva. Namen vzgoje ni'v tem, da vzbudi pri delavcu zavest nevarnosti, g temveč da ga tabo .usposobi, da mu previdnost preide v navado in da brez razmišljanja takoj, čisto avtomatično in istinktivno reagira' na nevarnost. Faseihno važno jo novincu takoj prvi dan razkazati delavnico ih mu razložiti potek proizvodnje ter objasniti delovni rad v podjetju. Opozoriti ga moramo na nevarnosti pri delu in ga poučita, kako- se jih ubrani. Novinec j-e navadno zelo dostopen varnostnemu pouku, zato je treba z njegovo- strokovno -in varnostno vzgojo začeti takoj ,in jo potrpežljivo nadaljevati tako dolgo, dokler -se .popolnoma ne osamosvoji. Znano je, da posebno mladinci kaj radi posnemajo starejše tovariše v načinu -dela in v uporabi zaščitnih sredstev, če ti delavci dajejo slab zgled, bodo ostali vsi napori za preprečevanje nezgod brezuspešni. HTZ se mora skupno e personalno službo truditi, da pride res pravi človek na pravo delovno mesto. B-oriba preti nesrečam pri delu se danes povsod vodi na zelo široki fronti od higiensko tehnične zaščite pa do varstvene vzgoje. V teku te borbe so bili doseženi že veliki uspehi, vendar -je do popolne zmage še dolga pot. Kako črpajo -gospodarstvo obratne -nesreče, naj vam,bo za zgled samo ugotovitev mednarodnega kongresa za varnost, ki je ugotovil, da je bita -samo leta 1054 na çelém svetu 161 milijonov nesreč pri -delu, od tega 70.000 smrtnih. To so -ogromne številke. Število nesreč pri delu je mogoče znižati povsod tam-, ’kjier je'v podjetju dobro organizirana varnostna služba in kjer vsi sodelujejo. Nezgode -pri delu -so imeli dolgo časa za naključja usode, katerim se pač ni mogoče izogniti. Danes pa ve- , mo, da nezgode pri delu niso neizogiben -rezultat nepredvidenih okoliščin. Vemo, da ima vsaka nezgoda svoj določen vzrok, ki ga z ustreznim znanjem -lahko odkri-tjlemo. Kakor -hitro- najdemo vzr ok nezgode, j e -daha možnost, da odkrijemo tudi sredstvo., ,s katerim. preprečimo ponovitev nezgode. Razlikovati moramo nezgodo od poškodbe. Poškodba je samo posledica nezgode, vsaka nezgoda pa ne povzroči poškodbe. Nas zanimajo predvsem -nezgode ne pa njih ,po.sledi.ee — poškodbe človeka — s katerimi se peča zdravnik. Raziskovati moramo vse nezgode: tako tiste, -ki so .povzročile poškodbe, kot one, ki so slučajno ostale brez posledic. Te, zadnje vrste nezgod, so še posebno pomembne, isaj nas opozarjajo na nevarnost .in šk-oido, ki bi jo .utegnile povzročiti in zato takega svarila ne smemo nikoli prezreti, češ, saj se še ni nič zgodilo.. Vsak tale primer moramo skrbno raziskati ter dognati njegove vzroke in takoj ukreniti vse potrebno-, da bi pri ponovni nezgodi ne prišlo do poškodbe- -Glavna naloga varnostnega tehnika in HTZ komisije je preprečiti'nezgo-de, ne pa šele p-o nezgodi ukrepati; zato mora storiti vse da se .odpravijo nevarnosti,, preden povzroče nezgodo. -Prav tukaj pa naletimo v našem podjetju,ha velike težave in nerazumevanja. Mnogokrat sva z varnostnim tehnikom -opozarjala mojstre . ali šefe .oddelkov na gotove pomanjkljivosti ali slabo zaščito strojev, toda vedno je bil isti odgovor.: saj -se še ni nič zgodilo. Zdi se mi predrag -poskus čakati na nesrečo, M hromi produkcijo, Ali ni 'bolje brez človeške žrtve, odpraviti pomanjkljivost? V inozemstvu -sem videl zelo pameten ukrep. Inšpekcija dela ima namreč pravico na 'licu mesta kaznovati odgovornega mojstra, ki je do- volil delo na nezaščitenem ali pokvarjenem stroj«. Za -primerjavo poglejmo problem prometnih nesreč, ki je prav itaiko važen. Tam so nam preventivne kazni razumljive, v tovarni pai tega nočemo razumeti. Ali ¡boste mogli pregovoriti prometnega miličnika, ki je ugotovil na vašem vozilu slabe zavore, da se še ni nič zgodilo.--im da vam bo zato odpustil kaizen? Za valše življenje in zdravje je mnogo bolje, če miorete zato. ker se niste pokorili predpisom varnosti' in ste s; tem hoteli ogrožati svoje' in življenje drugih, ki ibii jiiih srečali, plačati kazen, in takoj popraviti vozilo. Kdor se vozi po temi ¡brez liučlii, se bo gotovo enkrat zaletel 'in. poškodoval sobe ali pa še koga drugega. Poglejmo., kakšno materialno škodo. smo. imeli v lanskem letu v našem podjetju zaradi obratnih poškodb. Vseh poškodb je bito 202, od tega jih'je ¡bilo v staležu 130 'in smo tako izgubili 1620' delovnih dni.. Našdl finančniki bodo gotovo lahko izračunali iz tega težke milijone izgube na naši produkciji. Med temi ■ številkami j e pa še važna ugotovitev, .da je. ibilo 36 nesreč, iki so se zgodile med .potjo na delo.. Tudi tukaj' ibi se dalo z gotovo previdnostjo poškodbe zmanjšati. Zamisliti pa se je .treba tudi olb številki 278 .nezgod doma. Tudil te nam niso nič manj škodile kakor poškodbe pr,j delu, le s .to razliko, da nanje ne moremo vplivati. Pepe Iskrae RESNAGEL TONE Tone naš je kupil ,dile’ Saj bil junak vam je od sile. Privihra v Planico kot vihar, da zmaga v tekmi, jasna stvar. Brž prešteje favorite in misli misli skrite: »Le šopirite se pavi, Resnagel z vami brž opravi, lep odriv in lep predklon, telemark in —točk vagon.« Pohiti na zaletišče. Po strmini se spusti — že je v zraku, ubogo pišče, že kot snop na tleh leži, Nesreče pri delu povzročijo največjo. škodo ponesrečencu samemu in njegovi.dr.ulžinli. Izgube izdraivja in življenja ni mogoče z ničemer nadoknaditi. Zmanjšana delovna sposobnost, kot posledica hujše inesTeče pri delu, pomeni navadno tudi zmanjšane dohodke za delavce in s tem znižanje njihovega živLJenjsfcega standarda. Čeprav poudarjamo, da je- človek najdragioeenejše .od vsega, kar v podjetju .obstoja, se še vedno najdejo v podjetjih vodilni .ijiudje, ki se pehajo zgolj za proizvodnjo v podjetju in to ne glede na varnost pri delu. Taki ljudje so dostopni samo številkam, zato jfim je treba predložiti račun, koliko stanejo' podjetje in vse narodno gospodarstvo, nesreče, pri delu, Leta 1952 je na primer izplačal zavod za socialno zavarovanje 'za vse nesreče pri delu y .vsej državi .425 milijonov 'dinarjev. Celokupna materialna in gospodarska škoda zaradi teh nesreč .pa je billa ocenjena na 6 milijard in 205 milijonov dinarjev. Mislim, da se pri takih številkah . in .izgubi narodnega premoženja- že izplača malo zamisliti. To so ogromne izgube, ki pra/v .gotovo niso 'bile potrebne in bi se jih z boljšo borbo proti nesrečam dalo dosti znižati v našo skupno korist. Poglejmo na kratko najvažnejše vzroke nesreč pri delu. Delimo jih na več faktorjev. Pod faktor delovnega okolja štejemo okvare na strojih .in drugih napravah, dalj® neprimerno orodje in neprimerna ali neurejena oprema delovnih prostorov (na pr. pokvarjene električne in druge .instalacije, slaba razsvetljava in ventilacija, spolzka Ha in 'Odprtine v tleh). Dalje so pogosto vzrok nesreč tesna delovišča im prehodi, pomanjkanje zaščitnih naprav on pomanjkanje .ali neprimernost osebnih zaščitnih sredstev.. Tudi faktor v zvezi z organizacijo in slabimi metodami déla 'in kontrole je večkrat vzrok nesreč. H 'Najobčutljivejši faktor, ki povzroči mnogo nesreč., in n. a katerega se najtežje vpliva je osebni faktor. On skriva v sebi vsa., tajna dogajatoja v človeku in na ¡njega močno vpliva tudi okolica in trenutno razpoloženje. Dolga je vrsta teh osebnih momentov, ki v ¡danem trenutku povzročijo za človeka usodno .poškodbo telesa. Vrstijo se o. d utrujenosti, socialnih’ prilik, razburjenosti, telesnih in duševnih napak pa vse’ do pijanosti, bolezni, skritih skrbi in duševnih konfliktov. Večkrat ugotovimo* kot vzrok tudi pomanjkanje sposobnosti in izurjenosti ter 'kršenje delov-nfe 'discipline. Br.av na te zadnje visi najlaže vplivamo in jiih skušamo omiliti. Vedimo pa, da večkrat prinese človek kal nerazpoloženja. v okolico, kjer se pozneje zgodi nesreča prav od zunaj, saj nihče svojih’ problemov ih težav .pri vstopu v tovarno ne. more odložiti pri vratarju in delati kot mrtev stroj. Naša načela socialistične etike in humanizma zahtevajo večjo, skrb zai zdravje in življenje človeka. »Niso nade še splahnele in kosti so tudi cele', zato ponovno v naskok!« Fantu šlo je skor’ na jok. Spet odriv. To pot je stal, do kraja speljal in ni pal. Tretji skok — naš fantič zal spet je beli sneg oral. A fortuna in sodniki niso imeli ga na piki. Ker so drugi slabši bili so sodniki razsodili: Prvi je Resnagel Tone, drugi Janez, tretji Zvone. Vsi nagrade so dobili, saj so jih tud’ zaslužili! ZENA JN ŠPORT (Nadaljevanje) Po končanem dozorevanju nastopa zrela doba, v kateri pride do ravnotežja med obsegom prsnega koša in višino telesa. To se dogaja okoli 19. leta, ko doseže obseg prsnega koša okoli 50% telesne višine. Tudi srce doseže svojo najpovoljnejšo formo in moč. Organizmu ni potrebno več toliko snovi za rast, kot v dobi dozorevanja in razpolaga v zvezi s tem tudi z večjo močjo. Kljub temu, da je tudi treba obzirno in previdno trošiti moči, je situacija vendarle drugačna od one v prejšnjem obdobju. Okoli 24. leta se zaključuje rast in žena dobiva svoj končni anatom -sko-fižiološki lik, ki se razlikuje od moškega lika. Te razlike izvirajo iz biološke funkcije žene in obstojajo v naslednjem: žensko telo je na sploh nekoliko manjše od moškega in je zaradi večje plasti podkožnega mastnega tkiva nekoliko oble jše. Tisto kar je za telesno-vzgojo važno je to, da je ženski trup daljši in ožji od moškega, medtem, ko je prsni koš pri ženi nekoliko krajši (prsna kost pri ženi je cca 5 cm krajša kot pri moškem z isto višino). Razdalja od sramne kosti do prsne kosti je večja kot pri moškem, kar daje vtis, da je trup mnogo daljši in ustvarja večjo trebušno votlino. Najjasnejšo raz- liko predstavlja mednica, ki je pri ženi širša in nižja, njena odprtina pa je cilindrične oblike, pri moškem pa je višja, ožja in konusne oblike. Tudi širina medeničnih kosti je pri ženi v primerjavi s širino kosti ramenskega sklepa mnogo večja kot pri moškem. Moški pa ima sorazmerno daljše kosti rok in nog. Ženske mišice so oble jše, oblina, pa ostane tudi takrat, kadar se bavi s športom. Nadlaktnice so pri ženski usmerjene nekoliko postrani navzven in to pod kotom, ki se giblje med 15 in 30°, medtem, ko pri moškem ta kot znaša 0 do 9°. Ta okoliščina otežkoča ženam fazne vrste metov in suvanj (kopje, disk, krogla), pri vadenju različnih opor na orodjih pa zgoraj omenjeno lastnost še stopnjuje dolg trup in relativno nizko težišče. Kosti beder od kolčnega sklepa na kolenski sklep so zaradi široke medenice prav tako postavljene postrani, kar ženam onemoča razvijanje brzine (na pr. pri teku na kratke razdalje) v tisti meri kot je to možnoi pri moških. Tudi organi v trebušni votlini pri ženski niso fiksirani tako trdno kot pri moškem. Temu .dejstvu je treba pri vadbi skokov posvetiti posebno pozornost. Tudi notranji organi (srce, pljuča) imajo manjši obseg in manjšo prostornino. Za žensko srce se računa, da je 'za 40 do 50 g lažje od moškega srca. Vitalna kapaciteta (količina zraka, ki jo po popolnem vdihu zopet izdahnemo) dosega pni ženi povprečno 2500 cm3 na-pram povprečno 3400 cm3 pri moških. Če so nam poznana navedena dejstva bi bilo nesmiselno zahtevati od žene take rezultate, kot jih dosegajo moški. Na orodju in v atletiki je cela vrsta vaj, v katerih žene zaradi svoje anatomske .gradnje niti- približna ne1 morejo.'doseči takih režultdtpv 'kot moški. Sevedh',to ne pomeni, da zato ženskemu bigai-nizmu ni treba vaj za|. Izdržljivost, mp6?ia torzrao; Odstraniti moramo napačno mnenje, ki je prevladovalo predvsem v pogledu vzgoje mestnih otrok, češ, da je treba ženo varovati vseh telesnih naporov, in katero je pripeljalo celo tako daleč, da se mnoge žene in dekleta ne gibljejo več kot to zahtevajo najnujnejša vsakodnevna opravila. S tem v zvezi, se pojavljajo nekatere težave v menstruaciji pri mestnih deklicah in pogosto tudi težave v- času, nosečnosti ter pri porodu, zlasti kar se tiče razneženih slabotnih žen. Iz tega sledi, da so zgoraj naštete vrste vaj ženi potrebne, vsekakor pa jih- je treba, vskladiti z realnimi zmožnostmi njenega organizma; meje naporov pa moramo postavljati individualno. Posebno pozornost moramo v tem razvojnem obdobju posvetiti vajam za okrepitev hrbta, medeničnega' dna in trebušnih sten. Pri tem je treba paziti, da se obdrži elastičnost mišic medeničnega dna in trebušne stene, kar mnogo pripomore.'k pravilnemu razvoju nosečnosti; poroda in povratku- tebi mišic v normalni položaj po. porodu. Zato je theba-pri Vsaki vadbeni url vplivati‘v vseh smereh na mišice trupa, pri tem pa moramo našo pozornost posvetiti razvijanju in krepitvi poševnih in ravnih trebušnih mišic. Dobro je, če uporabljamo vaje obračanja ali s fiksirano medenico ali s fiksiranim prsnim košem, lahko pa tudi vaje z dviganjem trupa ali dviganjem nog. Poleg tega pa je treba vzporedno s krepitvijo mišic in medeničnega sklopa skrbeti tudi za izdatne vaje sprostitve, k} pospešujejo krvni obtok, pri čemer ne smemo pozabiti, da gredo skozi medenico zelo važne krvne žile. Pri vajah moči je potrebno upoštevati individualne zmožnosti posameznih telovadk. V kolikor telovadka nima zadostno usposobljene ramenske in hrbtne muskulature, je treba pristopiti k vadbi mešanih opor na tleh in orodju, pa tudi k prostim vajam, ki služijo za krepitev tega mišičevja. (Se nadaljuje) Tokrat, drage bralke, vata moram povedati, da .sem v teteu preteklega meseca, ko’ šem bila bolna in ležala, korenito spremenila'moje mišljenje, kakšen naj bi bil sodoben mož. . (Namreč,- zakaj- bi vedno pisali .samo- 01 ženah, zakaj me bi enkrat tudi O-, možeh,. saj' - je tudi od njih odvisno dobro ali slabo družinsko življenje, dobro ali slabo počutje žene in delavke v' podjetju.- Naj ¡začnem-kár po vrsti.; Do' -zdaj sem mislila, da- so možje pad možje, ki jim. je prva in edina dolžnost hoditi v službo in na.sestanke, doma pal da nasekajo drva,.'opravijo še to ali ohó'težje delo, -peljejo rv nedeljah dopoldne sami otroke ha sprehod (da sploh lahko sikuhdimo kosilo, ker so sicer vedno pod’ nogami)' in da enkrat na mesec pomagajo pri generalnem čiščenju stanovanja. Tako 'do sedaj, danes pa to ni več tako. Sicer pa vam moram povedati vse po vrsti. Kot sam že omenila, sem bila bolna in ve® čas’ moje bolezni je,moral kuhati moj mož, sam'pospravljati, prati in pomivati posodo, pomagati otrokom pri jpdsanju nalog, nakupoval® hrano,'pometati in ribati! Ko;sem ;ga tako gledala-pri delu, semporižla do prepričanja^.dai-isemi ga v-teh najinih desetih letih, skupnega življenja .pošteno' razvadila. Pri Vsakem, od naštetih del je bil talco zelo nespreten, da se nrn je resnično smilil; smilila pa se mi je-tudi denarnica, ki se je posušila tokrat še veliko- - imej e kot sider. Vode je potrošil da nikoli tega, pustil • enkrat prižgano luič v stranišču, drugič v shrambi ali kot' -drugod, da je gorela cejo, noč, prismodil mleko, požgal pečenko, pomival in polival, grel in spet hladil. Garal je s pravim pomenom jbesede, da mu je pet curkoma lil, pa vendar.-so 'otrdel dvakrat zamudili zaradi pozno skuhanega- kosila. O nakupih na trgu dn trgovinah ,pa sploh ne bi govor jla. Dobro, da sem zdaj že .toliko* prr.ipočeh,-da igla vsaj -dpima pri kuhi zamenjujem, sicer -bi prišli popolnoma na kant. No in ko sem tako ta čas moje bolezni ležala in- se raz- burjala in imela tudi za .premišljevanje časa na pretek, sem prišla do spoznanja,' da mojemu možu, iki je sicer dober in priden, manjka gospodinjska izobrazba. In mo-rda tudi vašemu?! Naši možj e bi morali -biti sposobni, dal na® v kritičnih trenutkih nadomestijo — -saj-..hočejo ibiiti glava družine, ali ne? In če bi tako izobrazbo • imeli, bi znali! ¡tudi) drugače ceniti delo svoje žene, mater®, delavke in gospodinje, ki se m-ora'kot on, morda še'ibiolj, truditi - za- -dobro svoje družine-. Kaj pravite k temu ve, drage;.-ibralfce? ' Vaš pozdravlja ' i Slavka 57... 58... 59... SMUK! »Ta šmentana žima nam je 'popolnoma prekrižala račune. Ravno smo hoteli organizirati sankaško tekmovanje s Šmarjetne gore, ko je že nastopila odjuga. In tudi smučarsko prvenstvo Iskre za letošnje leto nam je šlo po vodi,« je jadikoval marsikateri športni funkcionar in ljubitelj belega športa. Toda v Iskri vedno najdemo kak originalni izhod iz zadrege in tako smo ga tudi tokrat; »Če v Kranju ni snega, kaj za to — v Planici ga je gotovo še zmeraj toliko, da bi naši .dilcarji’ prišli na račun, Iskra do prvakov, sindikat pa ob denar,« so dejali najpogumnejši. In res. S pomočjo Upravnega odbora in Sindikalne podružnice smo razpisali smučarsko prvenstvo v skokih in veleslalomu. V nekaj dneh je, športna komisija prejela preko' 50 prijav za tekmovanja v Planici. • ' Najbolj -vnete skakalce je skrbelo, če bo na 40 metrski skakalnici še kaj snega, pa jih je veteran Šparovec znal kmalu potolažiti: »Če ga na štirideset-metrski ne bo, gremo pa na ,uno’, potem naj pa gleda Reknagel...« Zlobni jeziki so vedeli povedati, da se resno pripravlja; na skakanje: Sposodil si je skakalne smuči in pripravil smučarske čevlje, ker noče, da bi se mu primerilo kot lani na kranjski skakalnici, ko bi moral v nizkih čevljih čez most, če. bi hotel malo pokriliti po zraku. Zaradi takih junaških izjav, so se začele tudi naše ženske resno bati, , če ne bi bilo snega na štiri -desetmetrski in bi zato fantje morali na velikanko. Vse priprave so. bile v redu zaključene in v nedeljo 24. marca 1957 smo ob 7. uri zjutraj v dveh avtobusih odrinili v Planico. Že v Kranju smo/opazili, da .glavnega’ skakalnega konkurenta ni, zato so ostali favoriti, takoj ko j,e avtobus potegnil, napravili veselejše obraze. Strah v kosti jinpje vlival samo še Prosenov Janez, lanskoletni skakalni prvak Iskre. Tudi: slalomisti So morali računati na dva. težka kanona: Jaka in Ludvika ... Brez nezgod smo vozili mimo - vseh- obcestnih kamnov jhV gostiln, in prispeli v Planico še -.pred -začetkom letošnjega slovenskega prvenstva v skokih,, za člane in mladince, uverture v skakalno prvenstvo Iskre. Nekaj minut pred deveto uro smo se ustavili pred Smučarskim domom v "Planici, kjen nas je imenu nepregledne goste megle pozdravil rahel dež, in nas kasneje v kratkih intervalih spremljal ves čas našega bivanja v tem najoddaljenejšem kotu Gorenjske.. Kljub , neprimernemu vremenu in' pomanjkanju snega tudi v Planici, je bilo naše razpoloženje na višku, morala odlična, kondicija pa času primerna, Medtem ko je Gašper že hitel na štirideset-metrsko, mi je Zvone, ki se je ,že nekaj dni pripravljal v Planici na slovensko prvenstvo, pripovedoval, da ne bo tekmoval na osemdesetmetrski, ker je v soboto trikrat padel in ga ,vse’ boli. Zagotovil pa mi je, da je ni bolečine, ki bi mu lahko ubranila nastop na prvenstvu Iskre danes popoldne. Pri tem je napravil tako resen obraz kot tisti, ki so ga presenetili z .veselo’ novico, da je dobil‘trojčke. Pustil sem ga v njegovi bolečini in se povzpel na stolp, da bi čim bolje videl naše slovenske skakalce pri njihovem ,delu\ Kako so skakali možje «bleščečih imen Langus, Rogelj, Zidar, Ciglične bom opisoval, saj-ste o njih gotovo čitali v dnevnem časopisju. Pripominjam le, da nič slabše od naših asov. Medtem ko je potekalo na obeh skakalnicah .gšranje’ v slovenskem merilu in so .nepregledne množice’ gledalcev nagrajevale ,prav vsakega* skakalca za izveden skok, ta čas se je odvijala srdita borba 2a prvo in zadnje mesto med slalomisti Iskre na plazu, od skakalnic oddaljenem kak kilometer. Tekmovanje je potekalo nemoteno, elektronski računski stroj je že izračunal čas za vsakega tekmovalca, ko je ta šele vozil skozi cilj, brezžične zveZe so delovale odlično, reporterji in filmski snemalci pa so imeli velikega konkurenta v televiziji. Poleg mm teh pa smo tudi mi, navadni smrtniki, napravili nekaj. posnetkov s tekmovanja, a smo jih morali takoj odstopiti Društvu neporabnih amaterjev v študijske svrhe. Predsednik tega društva se namreč že nekaj časa pripravlja na senzacionalno predavanje: kako se napravijo dobri posnetki neporabni, in mi že sedaj opozarjamo na to predavanje vse, ki so se nadejali kakršnih koli slik s tega tekmovanja. Ker je pri slalomistih Jaka opravljal vse mogoče funkcije in se na startu ni pojavil s startno številko na prsih, je vsem postalo jasno, da glavni favorit odpade in je zato vrsta na ostalih, da pokažejo kaj znajo. Tekmovanje se je pričelo in naši asi so se spuščali drug za drugim ter z nezaslišano, naglico drveli proti cilju; nekateri skozi vratca, drugi pa kar po bližnjici. Da, obnašali so se kot. pravi profesorji, od katerih bi se kak Erikson, Prawda ali Molterer imel pač dosti naučiti. Da je bil boj nadvse oster nam pove že dejstvo, da je bil od vseh tekmovalcev samo eden prvi, vsi ostali pa so bili za njim. Rezultati prvih desetih pa so bili naslednji: 1. Ludvik Dornik s časom 0.50,6 2. Lado Stritih 0.56,6 3. Štefan Vidic 1.03,1 4. Franc Šilar 1.06,2 5. Ivan Stružnik 1.06,3 6. Pavel Zupan 1.09,3 7. Danilo Aleš 1.10,3 8. Robert Ležaja 1.14,0 9. Pavel Blažič 1.14,5 10. Jože Peklenik 1.17,3 (25,3 in 25,3 sek.) (27,3 in 29,3 sek.) (30,1 in 33,0 sek.) (33,0 in 33,2 sek.) (33,3 in 33,0 sek.) (31,0 in 38,3 sek.) (35,0 in 35,3 sek.) (35,0 in 39,0 sek.) (34,3 in 40,2 sek.) (40,0 in 37,3 sek.) Pri dekletih je v izredno močni konkurenci premočno zmagala edina tekmovalka Marija Blažičeva. Takoj po končanem tekmovanju v slalomu in obilnem kosilu (kolikor ga je pač kdo s seboj imel), so se tudi naši skakalci povzpeli na zaletišče 40-me-trske skakalnice. S ponosom smo zrli na te naše neustrašene junake Planice, ko so nesli svoje težke smuči na štart. Zavedali so se, da so v tem tre- nutku oči vseh Iskrašev obrnjene na tisto stran, neba, kjer naj bi bila Planica. Čutili so to težko odgovornost, ki jih je še bolj pritisnila k tlom in kar preveč je koga pritisnila... Favorit tega tekmovanja in lanskoletni prvak Janez Prosen, se je letos podal med mednarodni Sodniški zbor, ki sta ga dopolnjevala še Jože Ahačič, orodjarna, in Peter Križaj, splošni. Prisotni so vedeli povedati, da Janez in Jaka nista imela za 'skakanje »hišne dozvole«, jaz pa mislim, da je to golo natolcevanje in jima je le skromnost velikega športnika narekovala naj odnehata, da bi še komu drugemu- svetila dinamca. Petru je pa itak 80-metrska toliko skočila v glavo, da je imel za ta dan svetlikanja dovolj. Vsak tekmovalec je izvedel'tri skoke in po prvi seriji skokov nam je bilo jasno ob nejasnem vremenu, da ni še čisto jasno kdo bo nosilec rumene majice. Do mostička so pač vsi vozili v mednarodnem stilu,-naprej pa je šlo popolnoma individualno: ta se je pretepal po zraku, drugi spet je bil po kraljevski otvoritvi v treh sekundah v matnem položaju, tretji je zamenjal prosto plavanje s hrbtnim, večina pa se je držala trdno, skakala v vseh mogočih stilih, variantah in variacijah in žela viharen aplavz. 'Imena kot Kordež, Kozjek, Mastnak, bodo vsekakor prišla v zgodovino. Da pa bi rezultati tudi ostalih tekmovalcev bili ohranjeni poznejšim rodovom, jih tu navajamo: 1. Gašper Kordež, skupna ocena 185,95 točk, skoki: 35,5 m, 38 m in 38,0 m. 2. Janez Kozjek, skupna ocena 184,35 točk, skoki: 33 m, 33 m in 32,5 m. 3. Zvone Mastnak, skupna ocena 182,70 točk, skoki: 31,5 m, 32,5 m in 33,5 m. 4. Rudi Drol, skupna ocena 181,60 točk, skoki: 31,5 m, 27,5 m in 32,5 m. 5. Rado Baganel, skupna ocena 168,55 točk, skoki: 33,5 metrov, 35,5 m m 35 m. 6: Edo Mikic, skupna ocena 143,20 točk, skoki: 25,5 m, 26,5 m in 25,5 m. Po končanem uradnem tekmovanju sta za poslastico poskrbela s serijo skokov na 80-metrski skakalnici neutrudna Mastnak ih Ciglič: Ker smo hoteli čim slavnostneje prebrati rezultate in podeliti nagrade, smo se kmalu po tekmovanju odpravili na pot. Ustavili smčfsse v Kranjski gori pred hotelom »Razor«, v katerem pa, zahvaljujoč svojemu hitremu poslovanju, še niso imeli pospravljene druge gostinske' sobe. od zadnje veselice, Mn sploh niso kazali nobenega veselja, da, je prišlo 60 novih gostov. Zato smo morali dalje in se oglasili v njegovi podružnici, Tam nas je kaj neprijazno sprejela točajka, ki je dejala, da sicer lahko vstopimo, da pa »nima niti kaj za pojesti niti kaj toplega za popiti« in da bodo hotel itak kmalu zaprli ker je sezona mimo. O sveto neznanje, ki je iz tega cvetočega turističnega kraja ustvarilo možnost, da ima eno gostinsko podjetje na nedeljo »dan počitka«, v drugem ti pa že med vrati povedo, da ti nimajo s čim postreči! Razglasiti zmagovalce in podeliti nagrade smo mogli šele v Radovljici in tu je bila tudi poslednja postaja naše vseskozi lepe, prijetne in zmagoslavne poti v Planico in nazaj. Noč je že padala na zemljo, ko smo hi teli. proti domu, prepričani, da nam je smučarsko tekmovanje za prvenstvo Iskre popolnoma uspelo in da nam bo še dolgo ostalo v prijetnem spominu. Igor Slavec