tJlil.iiA JSTVO ZAR-TB je v Ljubljani, Frančiškanska uliea št, H ■'•skaiua 1. nadstr.). Uradne ure la stranko so od 10. do 11. ^iOldue iu od 5. do C. ; CjOldne vsak dan razen nedelj i:: razit fkov. Rokopisi se w vrafnio. Netrnakirana pisma se ne -prejemajo : : ; NAROČNINA: celoletna no poSti ali n pošiljanjem na dom za Avslio-Ojireko .11 Bosno K ili’60, polletna K 10-80, četrtletna K 5*40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26*40; -m . : ' ostalo inozemstvo m Ameriko celoletno K 86*—. Posamezne številke po 8 vin. /A H JA izhaja vsak dan razen nedelje In prazuikot •' * •’ ob po! 11. dopoldne. *. •, 1’1’KAVNISTVO -e raiiaja v .-elenburKOvi ulici štev. 6, 1L, U uraduje za stranke od S. do 12. dopoldne in od 3. do 7. svofar ipserati: enostopna pelitvibUcu oOvin., pogojen prostor, poslani .»i i el ;:'jrr 40 vin. - lumatc sprejema upravuiltvo. 1 Ncfvaiilrirana ali premalo fiankirana pisma se ne v°is^0 delavcev na cesto, med-^',':vaJo Nemci, Francozi. Belgijci ve--u?z Balkana. V Bosni in Hercegovini aiiln Ln,eli ,ormatno’ v Balmaciji neformalno, torvi deianskp/ izjemno stanje. Narodno gozdarstvo j£/po računih treznih nacionalnih $iJ)noi,$& izgubilo tiajmanje tri miljarde, zato 0 obremenili z miljardo vojaških stroškov. T L/Clo. avstrivftki »»j*-!, ki «voj»n> ®okenv prepričanju od Boga ustvarjeni za ^tebre, «a obenem tudi za luč in modrost države, so v* /tiosposki zbornici, ne tako plebejsko-fadikalno kakpr-poslanci, pa vendar čisto raz-Izpreminjati zanJ^J.e ^ila Berchtoldova politika nižjih stojo', 'V j- ,Jia- M - atrijska delegacija ie sestavljena tz cla- I1 >v poslanske in gosposke zbornice. Nekakšen *'leček iz »obeh hiš« avstrijskega parlamenta. *ako bi človek mislil, da bo delegacija drugače sodila, kakor pj^lament. iz katerega je izšla? '-e sta obe zbornici obsodili oficielno zunanjo ^plitiko, ' • mora logično tudi delegacija obsodi ter odkloniti posledice te politike. Po vseh ^avilih dosledvasti hi morala odreči zunanjemu Ministru njegov proračun, vojnemu ministru Negove zahteve za nazaj in za naprej, finanč-nemu ministru pa bosanske kredite. Kljub temu smo napovedovali, da pojde v delegacijah vse tako, kakor želi visoka vlada, gospodje delegati bodo sicer vzdihovali, da so casi slabi, da so bremena velika, da jih ljudstvo težko prenaša, ampak četudi težkega srca, bodo vendar dovolili do zadnjega vinarja vse. kar zahteva sveta trojica Berclitold-Krobatin-Biliiiski. In tako se je zgodilo. Pa nismo prav nič ponosni na uspeh svojega prerokovanja. Kajti kdor uživa to izredno srečo, da ga ie mila usoda postavila v Avstrijo, je moral kljub vsej logiki in doslednosti pričakovati natančno tak nelogičen in nedosleden rezultat. Predvsem ga je bilo pričakovati zaradi tega, ker so delegacije samo po sebi nelogičen in nedosleden stvor. Vsemu svetu se predstavljajo kot nekakšen najvišji parlament monarhije, pa so v resnici živo zanikanje parlamentarizma. Neizogiben pogoj vsakega pravega parlamenta je direktna volitev. Delegacije pa niso plod ljudskih volitev, temveč le nekakšni umetno precejeni odseki, prebivalstvu prav tako tuji kakor kabineti ministrov. Vzemimo n. pr. hrvaško delegacijo. Hrvatje imajo v ogrskem državnem zboru svoje zastopstvo. Ze to ni voljeno od ljudstva, ampak voli ga hrvaški sabor. In to indirektno zastopstvo voli zopet izmed sebe hrvaške delegate za ogrsko delegacijo. V Avstriji ni zmeda nič manjša. Zlasti odkar imamo za državni zbor splošno in enako volilno pravico, ie kon-fuzija naravnost klasična. Za poslansko zbornico imamo narodne volilne okraje. Tako skrbno ie to načelo izvedeno. da imajo še Kočevci svoj posebni volilni okraj. S tem jc najjasneje izraženo, da hoče biti državni zbor zastopstvo avstrijskih narodov. Ta parlament pa voli delegacijo po načelu — deželne avtonomije! Vsaki deželi ie odka-zano gotovo število mandatov, poslanci vsake dežele volijo delegate izmed sebe. in tako se lahko zgodi, da pridejo najmočnejše stranke državnega zbora v delegacijo z najmanjšim Številom mandatov, kar zadene redno socialne demokrate, ki so dobili, dasi so v parlamentu po številu druga stranka, v delegaciji cele štiri zastopnike. In to popačeno zastopstvo dobiva še privesek iz gosposke zbornice, tako da je podobno parlamentu, svojemu dozdevnemu očetu toliko koliker medved mesecu. Kadar pa pridejo meščanski poslanci y bleščečo družbo uglajenih in umerjenih knežev-skih in grofovskih nleš, tedaj »ostanejo sami rrnictr fcvdnlizrrrm' Večino Ima v cteTejrncBr nat buržvazija iz poslanske zbornice, »duševno« vodstvo pa ima aristokracija iz gosposke. In Zato jc rezultat vedno enak. Narodna, politična, kulturna nasprotja, vse izgine pred oltarjem moloha; kadar je delegacijam predložen proračun, je tudi žc sprejet. Izdali so sicer miljonc, katerih ni nihče dovolil. Gospodje pogledajo navskriž, ker instinktivno čutijo, da ie to klofuta; ampak naposled »bleibt nichts iibrig«, kakor da sc vse odobri. Miljardo bodo dosegle vojaške zahteve, in celo vetiki industrialci tarnajo, da so časi neznansko slabi. Ampak kdo razun socialnih demokratov bi se upal odreči militarizmu lc en vinar? Dovoljeno, dovoljeno! Le za tolažbo izmolzenih volilcev je treba par interpelacij zaradi vojaških dobav, ker se nemara vendar še najdejo kakšni naivni obrtniki, ki bi utegnili verjeti, da pride ntiljarda v njihove žepe. Za neprizadetega človeka, ki opazuje ^delovanje« delegacij iz daljave, ie to zabavna burka. Za ljudstvo, ki bo plačevalo, ie žalo-igra. Eno dejanje je končano. Na prihodnje se lahko pripravimo čez pol leta. Avstriji v zgled. Avstrijsko delavstvo čaka na socialno žalovanje že sedem let. Sedem let obljitbuje "aša vlada delavstvu preskrbo za čas onemoglosti in starosti, a vsako leto najde sto izgo-Vorov, da zavlačuje socialna zavarovanje in vSako leto izdaja več za militarizem, za delavce potrebe pa nima denarja. Zadnji dogodki v Parlamentu so pokazali, da smatra naša vlada nujnejšo nalogo podkupovanje strankinih voditeljev z davčnim denarjem, kakor pa socialno ^varovanje. Ker manjka naši vladi vsako raz-[[Hievnje delavske potrebe, zato ne zmore no-.^na avstrijska vlada toliko dobre volje, da bi ,‘*Vedla to, kar imajo že po drugih kulturnih tavali. Zc večkrat smo pisali v »Zarji« o atlaškem zakonu za socialno zavarovanje, ki je ijtopil v veljavo 1. julija leta 1912. Ta zakon je ^elikopotezen in delavstvo ima zato tudi res-^£no korist od njega. Sedaj je izšlo prvo letno Uročilo o delovanju tega zakona in zdi se nam, pttrebnon, da izve tudi naše delavstvo o prvih [Špehih tega zakona in da se na dejanjih prebiča, kaj stori lehko ona vlada, ki ima resno voljo. , Angleški zakon obsega zavarovanje zoper °lezen. invaliditeto in brezposelnost. V prvem filetu svoje veljave,#, ko so morali plačevati ^Varovanci pred vsem svoje prispevke, se \rebivalstvo ni ogrevalo za zakon, ker je ob-^tilo le bremena zavarovanja in postajalo ne-f^Uovoljno. To nezadovoljnost so pospeševali nasj)rotnik' ^'•ona. ki so predstavljali oskr-zagotovljf,K> po zakonu, za nezadostno, ^ivečje zapreke ie delalo zakonu prebivalko kmečkih okrajev na Irskem in južnem An-°škcm, kjer so ustanavljali kmetje celo na- sprotne organizacije kot »bojno sredstvo« zoper zavarovanje in kjer so sklenili, da bodo onemogočili izpeljavo zakona. Nasprotno pa ni delalo prebivalstvo na škotskem, kjer je ljudska izobrazba splošna, zakonu znatnih ovir. Da pojasni nezadovoljnežem pomen in važnost za-kona, je poslala vlada govornike po vaseh, in ta korak vlade je bil prav uspešen. Med tem je pa zakon učinkoval že sam na sebi. Nezadovoljneži so spoznali na lastnem telesu vse prednosti zakona, ljudstvo je spoznavalo bolj in bolj blagovslov ljudskega zavarovanja, nasprotniki so izginili. V industrijskih okrajih se ni noben delodajalec branil izpolnjevati zahtevo zakona. Kljub temu misli vlada, da bo še nekaj časa poteklo, preden se bo zakon vživel in preden bo tako priljtibjjen kakor zasluži. Na Angleškem, brez Škotske, Irske in Wa-lesa, je zavarovanih 14 miljonov oseb ali ena tretjina prebivalstva. Izplačevanje podpor se je pričelo 1. januarja 1913. V prvih petih mesecih, do 1. Junija 1913 je bilo izplačanih bolnikom, porodnicam, sanatorijem in brezposelnim okroglo 96 miljonov kron. Pri tej vsoti pa ni vračunjenno zavarovanje za starost, ki je urejeno s posebuim zakonom in za katero ni treba plačevati nikakršnih prispevkov. Te starostne penzije znašajo približno 300 miljonov kron na leto. Proračun, ki ga prinaša poročilo, izkazuje okroglo 504 miljonov kron za penzije, podpore v bolezni, brezposelnosti in porodnicam. Zavarovalni sklad za bolninško, invalidno in brezposelno zavarovanje znaša že sedaj 480 miljonov kron. Tudi zdravniki niso bili iz početka prijazni tenin zakonu, ali sedaj, je žc nad 80 odstotkov vseh zdravnikov pri teh bolniških bla- gajnah. Končno omenja še poročilo, da je ono splošno uboštvo močno izginilo, odkar je zakon v veljavi. Kljub vsem tem uspehom zavarovanja trdijo dobro poučeni krogi na Angleškem, da je zakon pomanjkljiv in da ni na oni demokratični podlagi, na kakršni bi moral biti. Gotovo jc, da zakon ni popoien, ali čc pogledamo v Avstrijo, kjer ne pride zakonski načrt za socialno zavarovanje drugam kakor iz odseka v pododsek Dnevne beležke. -- Gospod dr. ŠusterSič je bil zastopnik kranjske dežele v avstrijski delegaciji. Da je bil izvoljen in da jc bil dr. Krek njegov namestnik, smo citati. Kdo pa jc potem še kaj slišal o njem? Saj ne mislimo, da ima volitev v parlamentarne zastope le ta pomen, da bi izvoljenci mnogo govorili. Beseda parlament ima sicer svoj vir v »parlare«, kar se pravi govoriti, ali s tem ni rečeno, da mora vsak parlament postati zavod za gobezdala. Toda g. dr. Šušteršič ni navaden delegat, ki se voli za to, da ic glasovalska mašina popolna. Cc vprašamo njegovo stranko, nam bo gotovo — s primernim preti ran jem — dejala, da je njen vodja najuglednejši, najvplivnejši, najmerodajnejši slovenski političar. G. dr. Šušteršič Je — vsaj sedaj ,Še — glavar kranjske dežele. Vrhu tega jc zastopnik kranjske dežele v delegaciji, pravzaprav zastopnik slovenskega naroda, ki živi najbolj koncentriran na Kranjskem. Od takega delegata jc torej pričakovati in naravnost zahtevati, da pokaže v delegaciji svojo eksistenco in eksistenco svojega naroda. Včasi, ko še ni bil deželni glavar, se je zdelo, da razume dr. Šušteršič to nalogo. Oglašal se je. Kar je govoril, tega sicer ne bi bili podpisali. V delegaciji je bil velik Avstrijanec, steber militarizma, vzor švarcgelberskega patriota. Naša srca ne utripajo preveč za te starinske ideale. Toda od dr. Šušteršiča ne moremo pričakovati, da napove vojno vojni in da zaseje demokracijo v delegacijo. Pač pa se sme zahtevati, da ne utaji tako-rekoč naroda in dežele, katere besednik naj bi bil. Naj že obleče frak umerjenega državnika, ki pravzaprav le nadomešča livrejo; ali če je izvoljen za našega praporščaka, naj pokaže zastavo. Ampak ne bev nc mev, to pristoja kakšnemu Benkoviču, ne pa generalu S. L. S. Toda nardonJ-.Skoraj bi mu btH-storili krivico. O. dr. Šušteršič se je vendar udeležil delegacij-skega dela. Bil je namreč na delegacijskem obedu. Takrat je celo cesar z njim govoril o deželnozborskih volitvah in o osuševanju ljubljanskega barja. Saj je tudi »Slovenec« poročal o tem. Ali še to je bilo drugače kakor po navadi. Včasih so bile v takem poročilu doslovno navedene vladarjeve milostne besede in ravno tako Šustcršičevi ponižno - samozavestni odgovori. To je bilo odlikovanje za Šušteršiča in odlikovanje za klerikalno Stranko. Letos pa jc bilo to tako skromno, kakor da je cesar kar mimogrede opravil s Šušteršičem kakor s katerimkoli neznatnim delegatom, kakršnih jc pet za groš. Ali je to morda v zvezi s Šusteršičevo molčečnostjo v delegaciji? Vsekakor se zdi, da je bila njegova izvolitev čisto odveč. Kranjska dežela bi potrebovala vendar^ še kaj drugega kakor zastopnika pri obedu. Ce pa je dr. Šušteršič utrujen za delegacije, tedaj tudi ne verjamemo. da bi bil za glavarstvo dosti čil. Ali si nc bi sploh privoščil malo počitka? — Svarilo slovenskim delavcem! Dunajski korespondenčni urad W’illiclm poroča: Trgovinsko ministrstvo je dognalo, da nameravajo rudniški lastniki v južni Afriki privabiti za svoje rudnike slovanske delavce iz Avstrije. V južnoafriških rudnikih stavkajo rudarji in podjetniki hočejo nadomestiti stavkajoče z avstrijskimi delavci, katerim bodo pa plačevali nižje mezde. Če bi res šli avstrijski delavci kot stavkokazi v južno Afriko, hi bili izpostavljeni prav resnim napadom in razentega bi jih postavili podjetniki v eno vrsto z manjvrednimi delavci, s črnci. Ker so v trnih krajih resni nemiri na dnevnem redu, bi hilo celo ogroženo življenje teli delavcev, kakor kažejo to izkušnje zadnjih časov. Avstrijski delavci, nevešči ondotnemu jeziku, bi bili pri sklepanju pogodb izročeni na milost in nemilost brezvestnim rudniškim lastnikom in agentom in tudi vsaka pravna pot bi jim bila onemogočena. Dalje ie treba poudarjati še to, da bi delavci v južnoafriških rudnikih v najkrajšem času podlegli jetiki. Zato naj noben delavec ne sprejme dela v južnoafriških rudnikih. — Kai ie »nravno-vers^a vzgoja«? V zad-njem deželnozborsketn zascdahju ie kranjski mojster vseh znanosti iu umetnosti dr. Lampe opravičeval zapostavljanje neklerikalnih učiteljev s tem, da mora biti v^Jtoja v šolah po tistem državnem ijudskošolskem zakonu, ki je klerikalcem drugače predmet največjega pohujšanja, »versko-nravna«. Doslej sicer še nihče ni natančno uganil, kai pomenita ti dve besedici, ki sta prav taki Kakor ilovica v kiparjevih rokah. Ali sedaj trudi nižjeavstrij-sko namestništvo, da bi ji vsaj indirektno razložilo. V dunajskih listih namreč čitamo; »Bogat idealist je dal stotisoč kron za ustanovo, ki naj pomaga, da se vzgajalo boljši, pošteni, dolžnosti in smotrov zavedni ljtidje». Nižjeavstrij-sko namestništvo je odklonijo ustanovo, češ da bi njen namen v uporabi za Solskoobvezno mla- m zopet nazaj, tedaj nam mora iniponirati an<' gleški zakon. \ Avstriji se upirajo nazadnjaški ljudski zastopniki vsaki socialni reformi in se bodo upirali tako dolgo, dokler ne spregledi ves proletariat, da bo znal ločiti med ljudskimr in ljudskimi prijatelji in zastopniki. Angleški zakon nam zopet prav živo kaže ves socialno po-' litični kontrast med Angleško in Avstrijo, kiet se šopiri ljudstvu sovražen duh, ki je prokleti stvo in ki ovira vsak napredek. dino nasprotoval v § 1. državnega šolskega zakona postavljenemu najvišjemu načelu nrav-nostno-verske vzgoje. Zanimivo je že samo po sebi, da namestništvo ne mara denarja za vzgojne namene. Povsod sicer ljudje moledujejo za šole, pa vedno manjka denarja zanje; če pa hoče kdo pomagati s stoterimi tisočaki, se denar odrine s samozavestno gesto: »Takih reči mi nc jemljemo.« Dispozicijski fond naj* brže ne bi bil tako ošaben, iu tudi militarizem ni tako izbirčen, da bi veliko vpraševal za de-narjevo vero. Ali nadvse zanimiva je razlaga namestništva, da jc vzgajanje boljših, poštenih, dolžnosti in smotrov zavednih ljudi v nasprotju z nravnostno-versko vzgojo. Zdaj hvalabogu in Bienerthu vsaj vemo, kaj da ni taka nrav-nostno-verska vzgoja. Čc bi nam le šc povedali, kaj da je! — Aristokratovo maščevanje. Poljski groi Mielczynski, član nemškega državnega zbora, si Je domišljal, da ga njegova žena vara s svojim 24ietnim nečakom grofom Mianczynskiin. Doslej še ni dognano, če je bil njegov sum opravičen ali ne. Principielno tak dogodek pač m nemogoč. Kajti kljub vsem stanovskim predsodkom so grofi in grofice vendar prav taki smrtniki, kakor navadni »prostaki« in ljubezen je še vedno reč. ki se nc uklanja nobenim zakonom ter je polna skrivnostnih motivov. Mogoč« bi torej bilo, da se je grofica zaljubila v mladega Alfreda. To bi utegnilo biti za njenega soproga neprijetno. Ampak grof Mielczvnski bi bil, čc bi aristokracija res povzdigovala svoje člane duševno tako visoko nad plebejce, lahko spoznal, da zoper tako nepriliko, v kateri jc čisto zaman iskati »krivce«, ne pomaga nič druzega. kakor slovo. Pa so tudi v teh rečeh gospodje grofi prav tako ozkega obzorja kakoi kakšen razkačen proletarec, ki se ne more brzdati. In tako se je zgodilo v soboto to : < iroi Mielczynski je ustrelil svojo ženo in njenega nečaka, 241etnega, bodočega majoratnega gospodarja grada Bondovo, grofa. Alfreda Mi ttv czynskega. Drama se je odigrala na gradu I )a-kovy mokre. Po umoru jc Mielczvnski telefoniral v bližnje mesto državnemu pravdnikn ki je takoj prišel. Preiskovalnemu sodniku je Mielczynski izjavil, da je izvršU cin iz oWa nad nezvestobo svoje soproge. Ze dalj časa ’e sumil, da ga njegova žena goljufa s svojim nečakom. Njegov, začetkoma zelo srečen zakon, je postajal pozneje vedno bolj nesrečen, v^led česar je prišlo do ločitve. Šele pred šestimi tedni se je zopet pobotal s svojo soprogo. < )na jc prišla pozno ponoči, ob dveh domov. Tudi on sam jc prišel pozno ponoči domov in je naenkrat zaslišal šum iz spalnice soproge. Mislil le, da so udrli vlomilci. Vzel je nabasano lovsko puško ter šel proti spalnici svoje soproge. Ko je grof Mielczynski stopil v spalnico, je zasačil svojo soprogo in njenega nečaka, grofa Mianczvnskega v precej čudni situaciji. »Iz obupa« ie nastavil puško ter z dvema streloma usmrtil oba. Grofica je bila ustreljena v srce. nečak pa v vrat. Oba sta bila takoj mrtva. Grofa Mielczynskega so izročili sodišču v Graetzu. Skoraj gotovo pa ga bodo baje izpustili. - Preiskovalna komisija je medtem dognala. da je bila v spalnici tudi grofičina dru-žabnica gdčna. Korotowska, ko jo ie obiskal Mianczvnski. Vsekakor se gospod grof ne more postavljati s tem. da se tudi niega drži barbarizem davne preteklosti in da si jemlje pravico izvrševati smrtno obsodbo zaradi tega. kar imenuje nezvestobo. — Abdera! Ljubljana naj bi bila metropola slovenskega naroda. Ali Bog nas varui. da bi kulturo naroda sodili po razmerah, ki se razvijajo v Ljubljani pod složno skrbnostjo deželnih kristjanov in slavne državne policije! Naši varuhi javnega miru in reda si delajo brige, ki bi po vsej pravici spadale v kroniko slavnega Arizona Kickerja. Pri premieri »Madouinega žonglerja« je pel basist gosp. Lesič fratra-kuluirja. Besedilo njegove vloge kaže. da ljubi dobro, izbrano in obilno hrano kakor Lukul, kakor umetnik gurmadize. in povsem primerno jc to tudi opravičil s korpulenco, ki le bila čisto logična in je obenem povzročala humorističen efekt. Ali na oko svete Hermandadc jc ta prijazna rejenost po kakšnih idejnih asociacijah učinkovala — pohujšliivo. In ukazala je pevcu, da mora do reprize — shujšati. Gospod Lesic je torej čez noč napravil »Entfettungskuro«. pa je snoči prišel bolj suh kakor izstradani žongler na oder. Morala ces. kr. policije ie bila rešena. »Pohujšanje« je minilo, efekt pa tudi. In tujec, ki opazi to metamorfozo, nas bo morda blagroval, da imamo Časa za take skrbi, ampak na zemljevidu ne bo Ljubljane več iskal v srednji Evropi. — Serum proti oslovskemu kašlju. Dva pariška zdravnika sta po dolgih poizkusili našla serum zoper oslovski kašelj. Serum sc bolnik« vcepi, in sicer na vsak drug dan. Ud 1UU bolnikov je ozdravelo v teku treh do dvanajst dni 36, 39 se je bolezen 'nočno izboljšala, pri 25 je bilo sredstvo brez uspeha. — »Društvo ljubljanskih mizarjev In sorodnih strok« vabi na XVIII. silvestrovo veselico. Ivi bo v sredo, dne 3f. decembra 1913. v §vi-cariji. Igra priljubljeni društveni orkester. Spored bo jako obširen, med drugim tudi srečolov, šaljiva pošta itd. Po dovršenem sporedu ples. Začetek točno ob 8. zvečer. Vstopnina za osebo 50 vin. Vstopnice preskrbi lahko vsak član. dobe se pa tudi na dan veselice pri blagajni. Ker je čisti dobiček namenjen skladu za onemogle člane ter vdovam in sirotam, vabi k mnogobrojni udeležbi veselični odsek. — Mizarska tvrdka K. Binder je dala svo-Hm delavcem »dopust«, in sicer zato, ker so si ga delavci prislužili čez poletje in sedaj lehko uganiaio različne zimske športe: Lomijo lehko led. kidajo sneg. potresajo ceste itd. Ti zimski športi tudi še »nesejo« kaj, vsaj toliko, da si delavci lehko kupijo vsak dan kruha. Res. zavidanja vreden dopust in srečni športniki! — Umrli so v Ljubljani: Sestra Leontina Erjavec, usmiljenka. 38 let. — Franc Zajec, bivši tovarniški delavec. 74 let. — Marija Čerini, šivilja. 69 let. — Jakob Komidar. delavec. 65 let. — Andrej Sever, dež. dacar in posestnik. 64 let. — Karolina Hann. vdova vojaškega nad-oskrbnika, 76 let. — Barbara Pavšin. kroš-njarjeva žena. 28 let. — Urh Kemperle, ključavničar, 52 let. — Franc Merdavs. rejenec, en dan. — Zagorje. V nedeljo, dne 28. t. m. priredi rudarski dramatični odsek iz Hrastnika v dvorani gospoda Mihelčiča žaloigro. Po igri srečolov in ples. Sodrugi, agitirajte za mnogobro-jen obisk. Odbor. — V mestni klavnici so zaklali od 7. do 14. decembra 65 volov. 1 bika. 13 krav. 366 prašičev. 164 telet, 11 koštrunov in 6 kozličev; vpeljali so 904 kg mesa. 7 prašičev. 12 telet. 4 koštrune in 5 kozličev. — »Poljub ciganke«, originalna drama v dveh delih, ki se bo predvajala jutri v kinematografu »Ideal«, bo gotovo vsakogar zanimala. Ta drama nam živo predočuje cigansko življenje. njihove strasti, njihovo ljubezen in vraže. — Ciganko »Marinko« predstavlja jako origi-nefna gospodična Berta Nelson. — Za zabavo bo skrbel poleg drugih tudi znani Maks Lin-der v veseloigri > Maks bi jo rad posnel . V soboto nov spored. — Kinematograf »Ideal« je nocoj na sveti večer zaprt. Jutri in v petek krasen in zanimiv spored s senzacijonalno in originalno dramo »Poljub ciganke«, v kateri igra ženialna umetnica Berta Nelson glavno vlogo ciganke »Marinke«. — Poleg tega še šest drugih prvovrstnih slik, izmed katerih omenimo le še vele-komično veseloigro »Maks bi jo rad posnel« z Maks Linderjem v glavni vlogi. Žepni koledar za delavce in prometne uslužbence je izšel, Štajersko. — Trbovlje. Prosimo vse one delavce, ki so dobili za leto 1913 plačilni nalog za osebno dohodarino (dohodninski davek) naj se zglase s plačilnim nalogom v Trbovljah v pisarni »Delavskega doma* in v Hrastniku v konsutu-netn društvu pri sodr. Karolu Malovrhu. — I. Sitter. — Hrastnik. Silvestrov večer priredi rudarski pevski zbor v sredo dne 31. decembra ob 7. zvečer. Spored: 1. Petje. 2. Veseloigra »Damoklejev meč«:. 3. Srečolov. Ob polnoči sijajna alegorija. Po polnoči ples. Vstopnina za osebo 40 vinarjev. Sodruge prosimo, naj se udeleže te prireditve. — Samokres v rokah otrok. Iz Maribora poročajo: V nedeljo se Je igral 14!etni Josip Kraly z nabasanim revolverjem. Pri tem se je pa revolver sprožil in krogla je zadela Karla Knielija. učenca meščanske šole. v lice. Težko ranjenega fanta so prepeljali v bolnišnico. — Sablja iti alkohol. Iz Maribora poročajo: V noči od nedelje na por/.leljek je prišel huzar Anton Bagozi popolnoma pijan v Smetankovo gostilno m tako razbijal v gostilni, da so vsi gostje zbežali. Razbil je vse steklenice in kozarce. uničil plinovo razsvetljavo, da je postalo v gostilni popolnoma temno. Nekemu gostu se je pozneje vendar posrečilo, da je vzel vojaku sabljo. Vojaka je odpeljala straža. Goriško. Okrajna bolniška blagajna v Gorici je imela preteklo nedeljo izredni občni zbor, na katerem se je med drugim razpravljalo in sklepalo tudi 'o izpreinembi §§ 9. in 11. blagajniških pravil. K § 9. je odobril občni zbor odstotni povišek pri zavarovalnem prispevku za delavce od 2.83 % na 3 % in za delodajalce pa od 1.42 odstotkov na 1.50%. KS 11. je odobril občni zbor izpreinembo v tem zmislu, da se podaljša pravica do bolniške podpore od 25 na 30 tednov. Obe izpremembi sta bili soglasno odobreni z dodatkom zastopnikov delodajalcev, da oni glasujejo za povišek odstotne mere le s pogojem, ako oblast pritrdi tudi podaljšanju bolniške podpore od 25 na 30 tednov. Pri točki »Raznoterosti« je bilo sprejeto priporočilo slovenskih delodajalcev, da naj se čimpreje nasta- vi slovenskega zdravnika pri blagajni in da se skliče potom politične oblasti konferenca vseh prizadetih faktorjev v svrho omejitve sedaj obstoječih podpornih društev v okolišu blagajne; z omejitvijo teh društev bi se število članov goriške bolniške blagajne znatno povišalo in na ta način bi bila namestitev še enega zdravnika upravičena. — Katoliški otroci prodani katoličanom v sužnost. (Dopis iz Solkana.) Najbrže ni kraja na Slovenskem, kjer bi tako nesramno izkoriščali mizarske vajence kakor v Solkanu. Večino teh otrok pokupijo mojstri za štiri leta. Največ jih da Kras in gore. Ako srečate tako ubogo, izmučeno paro na cesti, sc vam stisne od bolesti srce v prsih. V vseh štirih letih ne zraste za centimeter, obledi kakor loj. ves nesnažen je od olja in politure, sploh se ga drži izbrana zbirka umazanih predmetov, prav podoben je bolj prasetu kakor človeku. Po nekaterih delavnicah morajo garati ti mladi beli sužni do enajstih zvečer. Najbolj od vseh izkoriščevalcev se pa odlikuje pobožnjak. Jože Pri-jon. Ta katoliški mož sili svoje vajence, da delajo dostikrat čez polnoč. Nadzoruje pomočnike. da obiskujejo redno mašo in da ostanejo tako pohlevne ovčice, ki mirno stoje, če jih gospodar prav do kože ostriže. Prijon ima veliko dela in na denar je lakomen, da je joj. zato priganja tako na delo. Obrtno oblast poživljamo, da takoj take in enake izkoriščevalce pouči, kako se ravna z vajenci. — Delavec. — Solkan. Naši globoko verni kristjani kranjskega kalibra so sklicali v nedeljo 7. t. m. predavanje, ali po katoliško blatenje in obrekovanje nasprotnikov. Za predmet so si zbrali »Svobodomiselnost« in prav s klerikalno svobodo blatili lodmKa Etbiua. iu Antona Kristana i/t so zopet premlevali »turško vero« sodni ga A. Kristana. Nek hudomušne/, je pa dejal, čemu hodite po tuje predavatelje, ko imamo doma gospoda kaplančka Rustjo, ki bi nam lahko predava! o ozkih ženskih krilih in lepih ženskih frizurah, ker obvladuje ta dva predmeta mojstrsko, ker se vadi v obdelovanju teh predmetov ob vsaki priliki na prižnici. Posebno mojstrsko pa bi obdelal predmet: »Kako se z blagoslovljeno roko vtepa šolskim otrokom vero v glavo iu izbije zob. Umetnost in književnost. Hrvaška opera. Snoči so ponovili hrvaški gostje Massenetov mirakel »Madonin žongler«. Kdor je prišel drugič poslušat zanimivo delo, gotovo ne obžaluje tega. kajti ta mirakel spada med one skladbe, ki razodevajo svoje lepote bolj polagoma. Kdor uima prilike, da pregleda, partituro pred uprizoritvijo, ne more na prvi mati sprejeti vsega biserja že zaradi posebne delikatne diskretnosti te glasbe, ki ne naskakuje poslušalca, z nobenimi reklamnimi metodami, z nikakršnimi bravurnimi arijami, pa vendar osvaja čimdalje bolj s Čistostjo glasbene lepote, z umetniško pristnostjo. Vsaka malenkost v tvj kompoziciji ima svoj čar. Tako jc v prvem aktu izredno prikupijlv decrescendo pred prihodom žonglerja. In kljub strogemu Za resnico. Roman. . .« Spisal Jožef Laicbter, (Dalje.) »Samo da se v dunašnjih razmerah,« posegla je v govorico mlada gospa, »odpoveduje vendar le več žena.c »No, seveda!* je menil Kačerovskv. Ko se je pa pozneje njegova žena odstranila, dejal !e Ivanu: »Sicer se pa človek v zakonu nekako pogodi. prilagodi, posebno, če st) tu enaka načela, kakor pri naju. Toda sedaj mene več briga vprašanje, kako in kaj z otroki, če se narodč. Ali jih boste vzgajali po dosedanji navadi in ali naj si poznele sami delajo gaz, kakor si jo delamo mi? Ali jim hočete takoj začetkoma vcepljati prave pojme o vsem. v njih obče ne zidati tistih napačnih stavb, katere sedaj sami v sebi podiramo? Toda tu imate šolo in ta deluje zoper vas in imate svet. kjer se vse drugače vi Ji ---------tak otrok torej mora precej od svoje mladosti živeti v samih konfliktih in bojih. Kaj torej?« Ivan se je zamislil. Za trenotek pa je navdušeno dejal: »Da toda vendar. Kačerovsky, kako bi bilo krasno, ko bi človek mogel vzgajati popolnoma drugače nego smo bili vzgajani mi. A to bi vendar morebiti — morebiti ------- t« Razgovorila sta se o teni, potem sta začela šele o predmetu, zaradi katerega ie Ivan pravzaprav prišel. VIII. Začela sta govoriti o naprednjaškem gibanju. Kačerovskv se je izrazil, da je že vse končano. »Počakajmo zopet nove gencraciie. kake nove svitlobe.« Po tem razgovoru so se Ivanu oživili zopet vsi stari notranji boji. Začel je zaupljivo pripovedovati Kačerovskemu. Pravil je o notranjih skrajnih tečajih, med katerima je taval, o svojem gorečem hrepenenju po maščevanju, po nasilju. »Zob za zob, oko za oko!<- Razlagal je Kačerovskemu muke v ječi; kako vpliva zidovje, v katerem se zastruplja življenje, kako skoro tm glas kriče po nasilju, no neusmiljenem. divlein uničenju vsega zla. katero muči narod. Potem Je pa pravil, da so prihajali hipi, ko je popolnoma onemogel, se udajal, tiho trpel, kako ga je grizla vest. kako Je hrepenel preživeti življenje v ponižnosti in biti pri tem srečen. »Vem, da ni prav niti prvo niti drugo, tudi se s tem ne ubadam več tako kakor na Borih, pa i danes mi Je še problem, kako bi zagotovo našel pravo pot Toda praktično bi se gotovo za nasilje vendar-le ne mogel odločiti. Da. razumem. Kačerovsky. zakaj ste bili tako zoper nas, razumem i Masarvkovo »Našo Krizo«, vendar to v meni časih vrt. Toda zakaj sem prav za prav prišel------------? Uvide- vatn že sam. Kačerovsky, da Je doslovno tako. Štilu sc razvija bogata j>esuost, ki se kaže že v prvi glumačevi produkciji, pa v drugem aktu pri pevski izkušnji, v prepiru samostanskih umetnikov, v tretjem dejanju pri žonglerjev! »žrtvir. pri čudežu in pri umiranju. Šcgavi >-Pater noster« in »Čredo« v prvem dejanju spominja v svoji originalnosti na zdravi humor pravih narodnih pesmi. »Avee v drugem aktu v obliki po glasovih ločene vaje in potem skupnega impozantnega zbora učinkuje posebno z neprisiljenim stopnjevanjem do mogočnega korala, ki se pozneje vfečkrat v odlomkih ponavlja- Potem prime legenda o roži iu žajbeljnu z mističnim čarom. Variacija legende pripravi s čudovito prisrčnostjo tretji akt, v katerem prihaja prelest kompozicije do vrhunca v himni menihov. Glavno nalogo v tem miraklu ima žongler, katerega je pel g. Jastrzebski z absolutnim uspehom. Momenti pobožne vdanosti so se mu enako dobro posrečili, kakor krepki akordi komedianta in izrazi ljubezni do svobode. V skladu s petjem je bila njegova igra, vernega kristjana in neizpremenljivega glumača enako dobro označujoča. Za gospoda Vuško-viča je priorjeva partija pravzaprav premajhna naloga: odpel in odigral jo je — igraje in vredno je vsega priznanja, da je podredil svoj kipeči temperament zahtevam sloga. Zelo učinkovito je kreiral gd. Lesič brata kuharja, samostanskega realista in naturnega humorista; z legendo v drngem aktu, v katero je vložil neprisiljeno čuvstvenost, jc napravil resnično močan vtisk. G. Križaj je bil regens chori, ki pozna svojo reč: s svojim lepim glasom je prav osvežil zbor menihov. Gda. Lowczynski (pesnik) in Kondracki (slikar) sta popolnoma zadovoljila. Nekoliko začetniški je bil gd. Perančevič. Zboru in orkestru jc priznati preciznost. Vodil je opero g. Albini. Iz pisarne slovenskega gledališča. Jutri v četrtek, dne 25. t. m. se ponovi zvečer ob polu osmih uspela drama »Svetinova hči«. Svetino igra g. ravnatelj I. Borštnik, njegovo hčer gdč. A Winterova. Druge večje vloge so v rokah gospe Bukšekove in gg. Danilo in Skrbinšek. Ga. Juvanova in g. Povhe igrata dve komični vlogi. Režiser je g. M. Skrbinšek. — V petek dne 26. t. m. je noviteta. Uprizori se ob pol osmih zvečer velezabavna burka »Nervozne ženske!« Glavne vloge so v rokah gospe Bukšekove, gospodične A. Winterove, Gjorgjevi-čeve ter gg. Šest, Povhe in Danilo. Režiser je g. Milan Skrbinšek. Popoldne se ponovi pod režijo g. Povheta ljudska igra »Brat Martin«. Opozarjamo, da .se konča predstava »Svetinova hči« ob tri četrt na 10 in ne 10 in četrt, kakor pravijo pomotoma plakati. — Knjige »Matice Slovenske« se dotisku-jeio. Med letošnjimi knjigami utegne največ zanimanja vzbuditi izviren roman »Gospodin Franjo« iz peresa g. pisatelja Podlimbarskega in pa knjiga »Hrvatskosrbske narodne pesmi« (junaške). Roman ima za snov zelo aktuelno narodno kulturno vprašanje. Hrvatskosrbske narodne pesmi imajo obširne stvarne uvode in jezikovni komentar; nekaj jih izide v cirilici; dodan bo knjigi tudi zemljevid pokrajin, ki se oinen/ajo v pesmih. P. n. gg. poverjenlKi in člani, ki se še niso priglasili, naj to store čim prej (članarina 4 K). Ker bodo stroški za letošnje knjige posebno veliki, je želeti, da sc prijavi čim več novih članov. Trst. — S seje tržaškega občinskega sveta. Na seji je bilo navzočih 55 italijanskih liberalcev. 6 slovenskih narodnjakov in 5 socialnih demokratov. Italijanski libcralec Žnideršič predlaga, da se izreče delavcem rešilnega društva, ki so se udeležili rešilne akcije v britofskem rudniku, najtoplcjšo zahvalo in se razdeli med nje 500 K. Predlog jc bil sprejet soglasno. — So-drug Nicolao kritizira zavlačevanje pri imenovanju občinskih podučiteljev in pa nameščenje brez razpisa služb. Sodrug ChiuHsI urgfra rešitev prošnje tržaških dimnikarjev, ki je že davno vložena. — Slovenski narodnjak Fer-luga podpira oba predloga. — Italijanski liberalec Kabler priporoča, da stori občina prej ko mogoče primerne korake za omejitev tifusa v Trstu in stavlja različna tozadevna vprašanja. — Italijanski liberalec Constantim pove. da je bilo doslej v Trstu 69 slučajev tifusa, od teh le eden s smrtnim izidom. Upanje je. da se bolezen. ki se pojavlja redno vsako leto. kmalu zaduši. — Italijanski liberalec Arch predlaga za n ki as g: iko pokritje deficita pri letošnjem občiusketlclan računu, da se poviša naklada na pivo. naldri; razredni davek, na hišnonajemninski dawvo obrtni, rentni in prirastni davek. -- «bla{ Puecher temeljito osvetljuje v daljšem »niši« slabo občinsko gospodarstvo in opozarja|Ya!i na prihranke na napačnem mestu leta Tako je občina prihranila pri zavodu za in pri ubožnem zavodu in protestira pro šaniu doklad, zlasti proti dokladi na pi se podraži pivo. bodo zahajali delavci njarne in predlaga, da se pobira davek ofadr novanj. pri katerih znaša stanarina nad — Italijanska liberalca Piucherle in Bi zagovarjata predloge Archove in sl ovreči Puecherjeve argumente. Sodrug clier takoj odgovarja Brocchiju in še t utemeljuje svoje predloge. Italijanska lib (|(0l večina odkloni vse protipredloge socialn želi mokratov. Pri glasovanju obveljajo pt večine in mestni svet Je sklenfl v pokrit ficita iz leta 1912. da se zviša naklai ŠT« hišnorazredtii davek od 10 na 35 %, na v« najemninski davek od 23 na 33 %, na lets in rentni ter prirastni davek od 60 na 70 pivo od 190 na 250 % iu uvede 35 % ni na zemljiški davek. Proti so glasovali Slu in socialisti. Večina je sprejela tudi prora! provizorij za leto 1914. Ko\ «tv Uspeh zadružništva. Trst, 23. deceni Delavstvo pustaja vedno močnejši i membnejši faktor ne le v političnem živ v parlamentu iu izven njega; neprezirljiv postaja tudi v gospodarskem življenju. V »Zarji« jc bilo pred kratkim citati čico, o postanku in razvoju tržaških deli konsumnih zadrug. Pravo sliko nepremt moči zadružniškega gibanja nam daje kratka, toda bogata hi pestra zgodovina skih zadrug v Trstu. Leta 1903 sc je prv srečilo peščici zavednih delavcev — 1 zastopani so bili že tedaj med njimi slov sodrugi — udejstviti zaželjeno delo. Otvo pri Sv. Jakobu svoje prvo konsumno s šče. Ni bilo lahko priti do tega. Toda neo je bilo prepričanje in nepremagljiva vztr je navdajala vse prve zadružnike. Izkaz poslovne dobe ni dajal onega resultata. ki bilo želeti. Ali razumeti Je bilo že tedaj, tudi tukaj ila ugodna razvoju zadružništ' prihodnja leta so pokazala jasno, da bo n dele nove gospodarske ustanove tržaškega letariata trajen in nevzdržljiv. Vsaka leti lanca je izkazovala, da narašča denar"1 govni promet rapidno in intenzivm- ‘ re bilo na izrecno željo delavst: a razširiti krog tudi na pokrajine. Otvorila so se mnoga skladišča v najraznpvrstnejsih na Goriškem in v Istri. Uspeh je bil jX tak, kakršen se je pričakoval. Ah tudi k je bilo treba pomnožiti z" drugimi pre> Skladiščem življenskih potreo^ni so se $ žila še skladišča oblek, manufa^Alvncga obuvalu. Usedli, ie lul Y jtfitO OZii‘&t P« Razprodaja ie nad vsakim pričakova^Jfl! narastla. jr- * Zgovorni rezultat novega skladišča vodstvu v še večjo vzpodbud«. Otvorilo še več mesnic in prišlo se jfe tako do u čenja druge pogumne iniciative naših n nikov: do otvoritve lastne plekarne. Zelja vodstva je bila, da ustreže m številnim članom, ki so zahtevali, da nt zadruge preskrbe tudi sveže in dobro mk lastne mlekarne. Pri izvedbi take iniciat bilo treba računati z mnogimi težavami, s tehnčniim. Vodstvu Je bilo ležeče zla‘ tem, da ustroji novo podjetje na tak nač se bo vjetnal z vsemi zahtevami moderne karne. Novo podjetje je danes že gotovo stvo. Nova mlekarna se je postavila v l zen kraj sredi Goriškega, v Farro, iu od ti bode pošiljalo redno mnogim odjemalce« že, pristno in dobro mleko. Mlekarna pos vse potrebne moderne naprave. Pazilo s da je mleko zdravo, čisto in redilno, da pl od zdrave živali. Nova mlekarna ustreza modernim zahtevam takega podjetja. Pri u te naprave je sodeloval tudi ravnatelj velike zadružne mlekarne v Bazileji. Z razvojem naših delavskih zadrug, je kemu jasen iu pojmljiv pomen zadružnih gibanja. Z lastno mlekarno v Farri bodo šali svoje mleko člani producenti, za ob !*' del 4e ža do DO šk za že kti or «c IH' h er kakor ste rekli. Toda zakaj, zakaj tedaj nismo šli naravnost gori k luči. zakaj smo padali nazaj v temo?« »Ker je za svitlobo hoditi težje nego padati v senco. Morda je to že usoda vsakega gibanja idej. kakor se le začne organizovati v stranko.« Ivan se ie zagledal v praznoto. Sele za trenotek je izpregovoril: »In vi, Kačerovskv, ali ne mislite, da bi bilo mogoče še obrniti, da se lahko še vrnemo tja, odkoder smo prvotno pred leti izšli, in nastopimo zopet pot do svitlobe? Kačerovsky, ali vi nikdar več ne premišljate o tem. da bi se mi še vendar lahko prerodili in s svojim pre-rojenjem osrečili ves narod? Ali ste se vi popolnoma odpovedali vsem tem starim načrtom in idealom? Poglejte, od stare generacije — od mladočehov iu staročehov tte moremo ničesar več pričakovati, realisti se ne organizujejo, in mi------------Saj Je to grozno, saj je to stra- šen pogled v prihodnost. O tem sem premišljal že poleti, mnogo sem premišljal-------------in ve- ste, kaj mi Je često prihajalo na misel? Tako-le sem si dejal, da bi naše žene morale biti druge, pa bi bil drugačen ves narod. Moja sestra na primer-------------Da. škoda besedi!« Kačerovskega ustnice so se skrivile. In dejal je: »Povem vam odktritosrčno. Po moiem nazoru, namreč kakor to sedat vidim, je bilo vse naprednjaško gibanje nezdravo in nepotrebno.« »Nezdravo in nepotrebno?« je vzk Ivan začuden. »Saj je tu »Izobraževalna k nica«, »Pokrit« in »Ljndstvo«, tu so »Raz* in »Radikalni listi«-----------to vendar nisi potrebne in nezdrave stvari?« »Ne tajim vsega vprek.« je odgovori! čerovsky, »toda povejte, kaj je samostal ustvarilo napredlijaštvo? Kar je v nlem Šega, to je večinoma od drugod — i je dal nekdo drugi, in ta drugi je realizem priznajmo to. da smo si izposojali in posn« realizem-----------in tudi pačili realizem. If Je slabšega v nas. to izvira od mladočc^ Sploh naprednlaštva ni bilo treba. Reali pravzaprav pomeni napredek napram s& češtvu in mladočeštvu. realizem je ustvari nas ta napredek, pa ne ml. Zato je napre« štvo nepotrebno. To je mešanica, eklektid — popolnoma vse tako, kakor je to po'11 Masaryk v »Naši Krizi«. To krizo moramo prebiti. Gre pa zato, kako bi jo odstranili Ivan se je zamislil. »Morda imate pr« je pritrdil pozneje. »Toda kaj pa početi sedi je vprašal nenadoma. »Kaj početi?« je ponavlja! Kačero^ gledaje v stran pod naočniki. »Pravzapra' bila naloga realizma, da nas reši te krize, bi s svojega stališča Idej stopil doli v pral (Dalje.) ii člane konsumente istih konsumnib zadrug. Za- i tfružniška družina se tako izpopotauje v vseli »*vojih delili. Eni in drugi prodajajo in kupujejo blago v svojo korist in v korist svoje zadruž-niške ustanove. Dobiček, ki bi ga drugače vži-k Vali tretii špekulanti, služijo zadrugarjem sa-t nnm. Princip gospodarske osamosvojitve se >tako polagoma in vedno popolnejše uresničuje. »Jaše delavstvo je od nekdaj razumelo pomen oljtega gibanja in zato bo tudi to novo gospodarsko ustanovo delavskih zadrug z veseljem polj plravilo in podpiralo. Državni zbor. D u u a j, 23. decembra. Zbornica je danes končala debato o za-! Niu. ki se tiče državnih preodkazov za de- 1 žele. Do sklepa zakona je pa lahko še dolga r (Pot. zakaj Rusini imajo še »stvarne popravke« «a razpolago. Oglasilo se jih je že dvajset in Štirje so danes že govorili. Ce hočejo, torej še vedno lahko preprečijo glasovanje do novega leta. Kot generalni govornik v debati je danes (tovoril socialni demokrat Olockel. Njegov 8 kvarni govor je napravil velik vtisk. Seja. Predsednik dr. S y 1 v e s t e r otvarja sejo ob 11. dopoldne in naznanja, da je posl. Javorški odložil mandat. Na dnevnem redu je nadaljevanje specialne debate o državnih preodkazih. Viškovsky (češ. agr.) pravi, da je za ležcie poniževalno, da so vedno odvisne od alimentov. Pravzaprav so dežele napravile državi veliko darilo s tem, da so oprostile osebno iohodarino deželnih doklad; dobile pa niso niti ttopolne odškodnine za izgubo svojih doklad. Jarc (slov. kler.) se odreka besede. To je škoda, ker bi bilo prav zanimivo, če bi bil državni zbornici povedal, kaj mislijo kranjski deželni kristjani storiti s preodkazi. ki jih pričakujejo. Olockel (soc. dem.) Pravi: Socialiste so sumničili, da nočejo sploh °obenega finančnega načrta, ker so predložili ttroti načrtu vlade in večine svoj finančni načrt. Državni preodkazi naj bodo po volji večine enostavno 400tnilionsko kavalirsko darilo dežele in sicer darilo kavalirja, ki ga ni tram, da vzame ta denar po vinarjih najsiro-»lašnejšim. Mogotci deželnih zborov pojo slavospeve. Ali treba je vprašati, kje je pravzaprav ustavna podlaga za to, da se daje deželni državni denar. Pravijo, da jim dajejo šolska bremena pravico do državne odškodnine. Ali vsak poizkus, da bi se šolstvo ali pa učiteljske plače naložile državi, naleti na najodtoč-aejši odpor dežel. Z imeni Vergani. Jedek. Ha-tenhofer do Steinvvenderja še davno ni galerija učiteljskih sovražnikov popolna. (Na Kranjskem lih imamo cel bataljon.) .1 Ičitelji vadijo, lianes 'Tctr srojo cKsistcnco tu K DO!, nc mo-reio posvečati svojih sil otrokom ljudstva. Kako slabi upravitelji šolstva so deželni zbori, kaže dejstvo, da je v Avstriji 196.000 otrok brez šolskega pouka. da so skoraj tri četrtine ljudskih šol enorazred-niee. da moru 103.000 otrok hoditi dannadan čez 4 kilometre daleč v šolo. V štiridesetih letih šolskega zokona so deželni zbori neznansko poslabšali šolstvo. Sramotno je. da so se učitelji izrabili kot predprega za davek na žganic. v zakonu o tem davku pa ni uiti rečeno, da so njega dohodki res namenjeni za zboljšanje učiteljskih plač. Nemški Nationalverband je že enkrat pred božičem tolažil učitelje z — resolucijo. Zdaj naj pokaže pravo barvo. Socialni demokratje pozivalo torej stranke večine, naj sprejmeta Seligerjev predlog. Ce je deželam Drav, da dobe denar, morajo sprejeti tudi po-iKoje. Naj gospodje ne pozabijo, da so državnozborski volilci večinoma ljudje, ki so v deželnih zborih brezpravni, ki pa bodo morali največ plačati za državne Oreodkaze. Če se že sklene, da dobe dežele državni denar, naj se tudi poskrbi, da izginejo Svote v brezdanji malhi deželnim zborov, am-Oak da jih res dobe učitelji. Posl. Olockel osvetljuje nadalje razmere na Češkem in ostro kritizira pogubno politiko .nemških in čeških meščanskih strank. Naposled predlaga: ^ „ »Kraljestvo Češko ne dobi preodkazov,. dokler oskrbuje posle deželnega odbora upravna komisija. V tem času dobe učitelji in učiteljice •z državnega zaklada k svojim plačam doklade v skupnem znesku 14 iniijonov. Posl. Sel iger (soc. dem.) predlaga iz-Premembo, da dobe državne preodkaze le tiste dežele, ki sklenejo najkasneje do 1. aprila de-telni učiteljski zakon z veljavo od 1. Januarja ^14. Nato slede »stvarni popravki«. Pod tem naslovom govore najprej štirje *usinski poslanci. Orof Lasecki (Poljak) vprašuje predsednika če ne bi ukrenil, da bi vlada, ako se iPosluži paragrafa 14.. rešila tudi hišnorazredni davek s 8 14. Posl dr. D i a m and (polj. soc.); Orof La-'socki je javno dejal, da bi poslanci Poljske ljudske stranke radi prinesli zakon o hišnorazred-nem davku kot božično darilo domu. Gospodje * smatrajo kmete za tako naivne in za tako neumne, da bodo nasedli temu sleparstvu. Sramovati bi se morali, da vodijo tako politiko in da tako kompromitirajo zbornico. Vprašanje grofa Lasockega mora govornik označiti za nflivečjo nesramnost. . . Posl. I ro vprašuje, zakaj m do danes odgovora na njegovo interpelacijo o namenu vlade, da se posluži § 14. Konec seje ob 4. popoldne. Prihodnja seja bo v pondclick. 2V. decembra. Zadnie vesti. GOSPOSKA ZBORNICA IN DAVČNI: predloge. Dunaj, 24. Gosposka zbornica bo 24. in če treba tudi šc 30. decembra razpravljala o davčnih predlogah, tudi če poslanska zbornica nc konča z razpravami o predodkazih. Gosposka zbornica ne bo sprejela predloge o osebni dohodnini v obliki, kakor je bila sklenjena v poslanski zbornici, temveč bo izpremenila zakon na vsak način, zlasti davčno lestvico. DLUGOSZEV NASLEDNIK. Dunaj, 24. Uradna »Wicner Zeitung« bo najbrže priobčila v soboto sprejem Dlugoszeve prošnje za demisijo. Njegov naslednik bo skoraj gotovo sekcijski šef v naučnem ministrstvu dr. pl. C\viklinski. Imenovan bo pa najbrže v poznejšem času. DLUGOSZU IZREKAJO ZAUPANJE! Lvov, 23. Danes je bil v Gorlicah shod Poljske ljudske stranke, na katerem so izrekli zborovalci ministru Dlugoszu popolno zaupa-nic ^ ^ TISKARSKO GIBANJE. Opava, 23. Uradni list »Tropauer Zeitung* izhaja vsaka dva dni, »Freie Schlesische Pres-se« pa sploh ne izhaja. »Deutsche Wehr« izhaja po enkrat na dan, ker so sprejeli v tiskarno uje, neorganizirane stavce. Uredniki — stavkokazi. Praga, 24. Včerajšnji listi, izvzemši socialno demokratična dnevnika, so izšli pač še v skrčenem, vendar pa v večjem obsegu kakor zadnje dni. »Pragcr Tagblatt« naznanja, da ne bodo izhajali večerni listi in da bodo meščanske Hste večinoma postavljali uredniki. Po praznikih ne izidejo listi do nedelje. hrvaški sabor. Zagreb, 24. »Narodne Novitie« objavljajo kraljevski razglas, s katerim se sabor sklicuje na dan 27. decembra. Slavnostna otvoritev bo tega dne ob 11. dopoldne. Stranke. Zagreb, 24. Na otvoritveni seji hrvaškega sabora bo ban baron Škerle c z prečital kraljevsko ročno pismo. Stranka nrava sklicuje za mrtpfc nnnoldaejsttmidaa koherenco. Franko-va stranka ima konferenco n^ dan otvoritve. Kot starostni predsednik otvori sabor najbrže pravaški poslanec Mi 1 e u s n i u. HRVAŠKE ŽELEZNICE. Zagreb, 24. Ogrsko trgovinsko ministrstvo je z okrožnico ukazalo prizadetim železniškim uradom, naj v zmislu zakona o krajevnih imenih odstranijo sedanje napise na hrvaških postajah in jili nadomeste z Izključno hrvaškimi napisi. IZGREDI V BOLNIŠNICI. Reka, 23. Na dermatologifinem oddelku tukajšnje bolnišnice je nastal urepir med neko bolnico in nekim strežajein. V t>repir so se vmešale vse bolnice in napadle stfežaja. Strežaj je poklical stražnika na pomoč. Med tem so pa bolnice zaklenile sobo in razbile vso opravo, razbito opravo so pa pometale na dvorišče. Dva detektiva in več stražnikov je hotelo aretirati voditeljice izgredov, a postavile so se jim tako v bran, da so jih premagali le z največjo težavo. Sedem deklet so aretirali. BOSANSKI SABOR. Sarajevo, 23. Zasedanje bosanskega sabora prične 29. decembra. Na otvoritveni seji bo podal deželni šef izjavo, ki jo zahtevajo Srbi, o izjemnem stanju v letošnjem maju in o razpustu srbskih društev. Seje bodo trajale do konca decembra, nakar bo im^l sabor počitnice do srede januarja. Za predsednika sabora bo imenovan mohamedanec dr. Safvet beg Ba-sagicz, za podpredsednika pa Srb Dimovič in Hrvat dr. Mandič. BOLGARSKA KMEČKA ZVEZA. Sofija, 23. Včeraj se je zaključil kongres kmečke stranke. Sprejel je resolucijo, ki odreka vladi vsako podporo In prepoveduje kmečki zvezi vsako pogajanje o sodelovanju z vlado. Nadalje zahteva reformo ustave v tem zmislu, da se razširijo ljudske politične pravice, da doseže ljudstvo samovlado. Odpravi naj se § 17. ustave, ki daje kralju in vladi pravico, da sklepata tajne pogodbe. Vkljub temu baje upa vlada, da pridobi v sobranju del opozicije, s katerim bi mogla sestaviti večina, IZGNAN BOLGARSKI PRGM SOR. Solun, 24. Bivši profesor na tukajšnji bolgarski gimnaziji Nikolov, ki je bil prej poslanec za mesto Solun, se je te dni vrnil sem iz Sofije. Orške oblasti so gt* pozvale, naj zapusti mesto. JULES CLARETIE. Pariz, 23. Francoski pisatelj Jules Claretie je umrl v starosti 73 let. Bil je priznan pisatelj romanov. Leta 1885. je postal ravnatelj gledališča Comedie francaise. V vojni leta 1870 je bil vojni poročevalec iti je bil parkrat prijet kot vohun. 1400 DELAVCEV ODPUŠČENIH. Reval, 24. V tovarni za železniške vozove Dvvigatelj je izbruhnila stavka. Vsled tega so tovarno zaprli in odpustili 1400 delavcev. OGENJ V PREMOGOKOPU. Vladivostok, 23. V premogokopu v Argtu divja že osem dni ogenj. Lastnik sluti, da je nekdo zanetil nalašč ogenj v rovu, kjer ne delajo več. Ogenj se je razširil sedaj tudi že v rove, kjer delajo. V premogokopu dela 200 Kitajcev. Ko je izbruhnil ogenj, je bilo 50 delavcev v jami. Iz jame se dvigajo ognjeni stebri. Odgovorni urednik Etbin Kristan. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. . 'I > Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pare črevljev za K 9-—. Zaradi vstavljenja plačil vcČih velikih fabrilc se mi je naro čilo, da veliko množino črevljev globoko pod izdelovalno ceno prodam. Prodam torej radi tega vsakomur 2 para moških in 2 para Jtensklh črevljev, z zbitimi podplaU, rujavo ali črno usnje, jako elegantna najnovejša fasona, velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo le K 9'—. Razpošilja se po povzetju. S. URBACH, izvoz čevljev, Krakov, Avstr. št. 62. Zamena dopustna, tudi denar nazaj. faff“ šivlni stroj i priznano najboljši. 10 letna garancija. Ign.Vok, Ljubljana, Sodna ulica štev. 7. ' Ceniki zastonj in poštnine prosto. prijatelj moj, Gre na vsako pot z menoj! Ker se večkrat z njim krepčam. Vedno zdrav želod’c imami Najboljše krepčilo želodca! Sladki in grenki. Pazite na pristnosti Posebno na kolodvorih! Postavno varovr.no. Poslano. Delavske zadruge za Trst, Istre in Furlanijo v Trstu vpisana zadruga z omejenim poroštvom. X. zadružno leto od 1. julija 1913 do 30. junija 1914. Mesečni račun. Razpečano blago: 1912-1913 stopnjevanje 117.755-85 143.834-50 122.047.42 158.017-29 142.382-06 153.283-59 201.921-76 149.33759 210.598 68 134.370-73 Kako »e pljučne bolesti, dušljlvi ka&elf In nadulia lahko popolnoma ozdravijo, sporočim vsakomur zastonj. Pošljite frankiran kuvert za odgovor na gospo Kryzek, Vrlovioe pri Pragi, Češko. Dobi se fino kranjsko po 10 K100 kg pri tvrdki I. Ora-žem, Selo, Moste pri Ljubljani. Zadružna doba 1913-1914 julij K 261.590-35 avgust „ 280.06471 september „ 295.665-65 oktober „ 351.295-35 november „ 345.033 23 K 1533.613-29 794’.705-77 738.907-52 Premikanje članstva: Vpisanih udov do 30. novembra 1913 ..................... 9635 „ „ 30. junija 1913 8055 Stopnjevanje v 5 mesecili................................1&80 Hranilni oddelek: Stanje vlog do 30. novembra 1913 ... K 456.273 10 ............30. junija 1913 .................... 310.96658 Stopnjevanje v 5 mesecih . . k hSJDTSS Od 1. Julija 1913 do 30. novembra 1913 razdelilo se je podpor v slučajih bolezni ter vdovam in sirotam umrlih Članov K 6499 39. Od 1. julija 1913 do 30. novembra 1913 se je izplačalo di.Ulemi K 75-88. Izkupiček skladišča oblek: (obsežen že v razgledu razpečanega blaga) od 1. julija do 30. novembra 1913. Oddelek konfekcija.........................K 66.035 20 Oddelek manufaktura............................. 52.917 30 Oddelek obuvala............................ . „ 39-039" 11 Oddelek pokrivala ......... . » 15.419-47 Skupno . . k 17&.‘l«f'.-M Trst, 30. novembra 1913. taSja božična darila *! po že priznano najnižjih cenah dobite v modni trgovini Peter Sterk, Ljubljana, Stari trg štev. 18. | j PETER KOZINC tovarna čevljev v Trž ču Ljubljana na Bregu št. 20 poleg sv. Jakoba mosta. Prodaja na drobno in debelo. Cene za gospode K 14— 17—, 20 — Cene za dame K 12—, 15*—, 18 — Cene za dečke 36139 K 10—, 12—. Cene za otroke št. 22—25 26—28 29—31 32—35 K5-, 6’—, 7'—, 8—. Cenejše vrste od kron 150 naprej. Garantirana kakovost. . . VZAJEMNO ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI, priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, d« sklepa zavarovalne Ur jfifc J Jg /B L pogodbe, n posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA‘ ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za n /» m /D 9 / ■ ® preskrbijo je za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom Zivljenskc police banke .Slavije* so ne- H . lA/ h * H izpodbltne In nezapadljive Č notno podpira banka .Slavija' narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom in stremi za '♦zboljšanjem in osa- 2? I A 1 » w ^ mosvojitvijo narodnega f»osp