GDK: 232.311/.313+174.7 Abies Alba (Mili.) Pridobivanje semena jelke Jani BELE* UVOD Navadna jelka ima dvoje latinskih imen. Po prvem, Abies alba Mill.,jo še pri nas poznajo ponekod kot belo jelko, ki je dobila ime po belkasti skorji mladega drevja. Drugo ime, Abies pectinata Lam. et DC., ima po iglicah, ki so po veji razvrščene po obeh straneh kot zobje pri glavniku (lat. pectinatus). Vrsta je razširjena po vlažnih območjih srednje in južne Evrope, sega od 1 OO do 1700 metrov nadmorske višine, ustvarja lahko čiste sestoje, še pogosteje pa jo najdemo v združbi z bukvijo ali smre- ko. Naravno pomlajevanje se sreča s celim kupom težav. Do tretjega leta starosti, ko požene prva vejica, propade velika večina vzniklih rastlinic. Po izoblikovanju krošnje je zaradi svoje počasne rasti v višino vrsto let izpostavljena obžiranju, kajti za rastline- jede živali so njene ig lice prava poslastica. Kljub sušenju dreves (neustrezno gospo- darjenje s sestoji, pogoste suše, onesna- ženo ozračje) ostaja jelka še vedno zelo pomembna gozdna vrsta. 2 OBROD Zavod za gozdove Slovenije je pri potre- bah sadik za pogozdovanje v naslednjih letih določeno vlogo namenil tudi sadikam jelke, zato je bila naloga podjetja Semesa- dike, da zbere dovolj kvalitetnega semena. Zadnji večji ob rod storžev je bil v letu 1991 , v letu 1994 pa je jelka spet bogato obrodila. Po ogledu obrodov smo se odločil i za zbiranje v združbah Abieti-Fagetum in Blec- hno-Fagetum v Območnih enotah Kočevje, Celje, Novo mesto in Ljubljana, za komer- cialne potrebe podjetja pa na področju Mašuna nad Ilirsko Bistrico. • J. 8., dipl. inž. gozd., Semesadike Mengeš, 61234 Mengeš, Prešernova 35, SLO 156 Gozd V 53, 1995 3 OBIRANJE Idealen čas za obiranje se določi na podlagi količine vlage v storžih, in sicer se mora njena vrednost znižati pod 60 %. Vi- zuelno je to čas, ko začenjajo storži rume- neti oz. ko začenjajo razpadati storži na južni strani krošnje. Ker je to zelo kratek časovni interval konec septembra-začetek oktobra, se lahko zgodi, da zaradi določe­ nih okoliščin (dolgotrajno deževje, visoke temperature, močen veter) ne moremo zbrati potrebne količine storžev, zato smo začeli z obiranjem že 1. septembra. Najprej smo poslali ekipo na Mašun. Sestavljali so jo štirje delavci, od teh sta bila dva plezalca, druga dva pa sta pobirala odtrgane storže po tleh. Na terenu so bili deset delovnih dni. Prebivali so v počitniški prikolici. Kot pripomoček za plezanje sta obiralca upo- rabljala posebne lestve iz aluminija,ki smo jih skonstruirali v podjetju Semesadike. En element je dolg 2,5 metra in težek 4,5 kilograma. Elementi se lahko sklapljajo eden nad drugega, nakar se jih s pasovi pričvrsti okoli debla. Vendar je plezanje na tak način zelo zamudno, zato si obiralci izberejo v glavnem drevesa, kjer lahko že z enim elementom pridejo do prvih vej. V spodnjem delu debla so velika nevarnost suhe veje, ki jih tudi uporabljajo za vzpenja- nje, vendar samo s pravilno obremenitvijo čim bližje deblu. Pri nobeni drugi vrsti iglavcev niso storži tako zgoščeno na zgor- njih dveh metrih krošnje kot ravno pri jelki. Zato je potrebno splezati čisto v vrh, kjer nastopi še ena nevšečnost. To so iglice, ki rastejo ne le samo po vejah, ampak pokri- vajo tudi deblo. Njihov položaj je odvisen od svetlobe. V srednjem in spodnjem delu krošnje so iglice bolj ali manj zasenčene, zato skušajo čimbolj izkoristiti svetlobo s tem, da se postavijo pravokotno na smer sončnih žarkov. Na vrhu krošnje so iglice izpostavljene direktnemu delovanju teh žar- kov, zato se zakrivijo tako, da so približno vzporedno z njimi. Ker zaradi tega zelo bodejo, so obvezna oprema obiralca tudi usnjene rokavice. Prav tako potrebuje roka- vice za samo trganje storžev, še pOsebno v popoldanskem času, ko se smola na storžih zaradi višjih temperatur zmehča in postanejo lepljivi. Pred začetkom trganja se obiralec priveže okoli debla z vrvjo, ki jo ima na varnostnem pasu, tako da ima obe roki prosti za trganje. Za spuščanje z drevesa so uporabljali isto tehniko kot za vzpenjanje. Potrgane storže je pomočnik pobiral po tleh v vrečo in jih prenesel do začasnega skladišča ob kamionski cesti. Ker imajo ti storži zelo veliko vlage, bi se ob nepravilnem skladiščenju lahko kaj hitro segreti oz. "vneli". Zato jih pakirajo v zračne mrežaste vreče, ki jih drugo ob drugo zložijo na senčnem kraju. Da je začetek oktobra res zadnji čas za obiranje, smo spoznali ob obiranju storžev za potrebe Zavoda. Predvsem so bili v nižjih predelih storži že tako dozoreli, da so ob dotiku razpadli. Zato je moral imeti obiralec s seboj vrečo, ki jo je nastavil pod vejo in vanjo lovil razpadla storže. Zaradi majhne vlage v teh storžih je tudi donos semena pri 1 OO kilogramih nabranega zelo velik, kar je lepo vidno v preglednici 1. 4 UČINKI PRI OBIRANJU Kot je bilo že omenjeno, sta na Mašunu obirala dva obiralca. Prvi je star 59 let in ima za seboj že več kot 20 let izkušenj pri tem delu. Tokrat je obral s 149 dreves 3705 kilogramov storžev, kar znese okoli 350 kilogramov storžev s 14 obran ih dreves na dan oziroma 25 kilogramov storžev z enega drevesa. Drugi obiralec je star 32 let in je do zdaj obiral le priložnostno z nižjih dreves. S 1 OO dreves je obral 2913 kilogramov storžev. Da spada obiranje storžev med enega najtežjih opravil v gozdarstvu, pove poda- tek, da mlajši obiralec po desetih dneh zaradi prevelike utrujenosti ni bil več sposo- ben plezati. Seveda pa so učinki obi ranja v veliki meri odvisni tudi od drevesa samega oziroma njegovih dimenzij. Tako obiralec sploh ni mogel splezati na nekaj dreves v sestoju v Črmošnjicah, saj bi tam potreboval po- sebno opremo. 5 PRIDOBIVANJE SEMENA če želimo dobiti seme iz storžev, morajo ti najprej razpasti. To dosežemo z zračnim sušenjem, in sicer tako, da storže razpro- stremo v plasti debeline 20 do 30 centime- trov v lesenem skladišču, kjer je omogo- čena močna cirkulacija zraka. Ker se zaradi velike vlage v storžih rada pojavi na njih plesen, jih moramo vsak drug dan z lopata premešati. Po približno enem mesecu ta- kega sušenja storži razpadajo. Zmes lusk, vrelen in semena damo v poseben boben, ki ima na začetku mrežo z odprtinami 1x1 Preglednica 1: Nekaj podatkov pri pridobivanju semena jelk Nadm. Zbrani Vlaga Seme Donos Vrsta Kraj zbiranja višina sto rži (m) (kg) (%) (kg) (kg) Abiesalba OE Novo mesto črmošnjice 700 64 5,80 9,06 Abiesalba OE Kočevje Glažuta 820 156 14,00 8,97 Abiesa/ba OECelje Žiče 420 35 5,50 15,71 Abiesa/ba OE Ljubljana Rakitna BOO 100 12,50 12,50 Abiesalba OE Ljubljana Rakitna 450 60. 20 11,50 19,16 Abiesalba Mašun 1050 6618 45 650,00 9,82 Abies cephalon. Volčji grad 280 3182 215,00 6,75 Abies pinsapo Sežana 350 1188 52 74,00 6,22 Abies normann. Komen 280 180 18,00 10,00 GozdV 53, 1995 157 centimeter, skozi katere pada seme s krilci. Na drugem delu bobna je mreža 2,5 x 2,5 centimetra, kjer padejo ven ruske, na koncu pa pade iz bobna še nekaj nerazpadlih storžev, ki jih potem ponovno sušijo. Sam postopek razpadanja storžev pospešijo ne- kateri proizvajalci semena z obdelavo stor- žev s posebnimi bati ali s hojo po njih, vendar tak način poškoduje določen odsto- tek semena. Naslednja faza je razkriljevanje semena. Krilca imajo od začetka še nekaj vlage, zato so elastična in ne odpadejo. Nerazkri- ljeno seme sušimo nekaj dni v tenkih slojih, nakar ga "mungamo", kar pomeni, da na- polnimo vrečo iz jute do polovice z nerazkri- ljenim semenom, nakar to z rokami počasi gnetemo in na tak način lomimo krilca. Seme drugih iglavcev razkriljujemo s stro- jem, pri jelki pa moramo ravnati tako pre- vidno zaradi smolnih mešičkov ob strani semena, v katerih je terpentinovo olje, ki je pomemben dejavnik pri kalitvi. Naslednja faza je čiščenje semena v vetromlinu, kjer ločimo nečistočo (krilca, prah, smolo, iglice, prazno seme) od pol- nega semena z zračnimi curki različne jakosti in z mrežami različnih dimenzij. Boben za ločevanje semena od lusk 158 Gozd V 53, 1995 Čistoča tako očiščenega semena je okoli 90 %. Z vetromlinom povišamo tudi odsto- tek kalivega semena s tem, da odpihnemo prazno seme. Vendar lahko to naredimo le z določenim delom takega semena. Preo- stalo prazno seme ima namreč odebeljeno lupino, zaradi česar je njegova teža enaka teži polnega semena. Zato je tudi garanti- rana kalivost pri prodaji le 45 %. Čeprav je za ugotavljanje kalivosti v veljavi tetrazol metoda, nam pri svežem semenu da dober podatek o njegovi kvaliteti že sam prerez. Po več poiskusih smo dobili povprečje 65 do 70 odstotkov polnih zrn, kar po izkušnjah pomeni približno 55% kalivost. Ker smo nameravali določeno količino semena shraniti v hladilnici pri temperaturi +4 C za potrebe v naslednjih letih, smo morali zmanjšati njegovo vlago na 1 O do 12 %. To smo dosegli z dosuševanjem na soncu. Tako seme smo neprodušno zapa- kirali v plastične vreče. Vendar so po dveh mesecih postala nekatera semena kljub temu plesniva. To so bila v glavnem poško- dovan.a ali prazna semena, ki so verjetno vsebovala večji odstotek vlage. Ker bi se plesen lahko širila na drugo seme, smo morali vse skupaj še enkrat sušiti. S tem je bil proizvodni proces končan. 6 OKRASNE JELKE Za prodajo, v glavnem na tujem tržišču, so zanimive tudi druge vrste jelk, ki pa se uporabljajo bolj v okrasne namene. Ker je bil tudi obrod teh vrst dober, smo zbrali nekaj njihovega semena. 6.1 Grška jelka - Abies cephalonica Loud. Vrsta je naravno razširjena v planinah južne Grčije in na njenih otokih. Po enem od njih (Kefallonia) je dobila tudi svoje latinsko ime. Ker je bolj odporna proti suši kot navadna jelka, jo uporabljajo za pogo- zdovanje v Italiji in južni Franciji, kjer ima tudi velik ekonomski pomen. Pri nas je bilo nekaj poskusov pogozditve na Krasu. V sestoju pri Volčjem gradu se je zelo dobro obnesla in kar škoda je, da je ostalo le pri poiskusih. Storže je v začetku septembra obiral en obiralec s pomočnikom. Na dan sta nabrala okoli 700 kilogramov storžev. Tako velik učinek sta dosegla zaradi lažjega plezanja na drevesa,ki so nižja kot pri navadni jelki, nekaj pa je prispeval tudi nekoliko prezgod- nji čas obiranja, ko so storži zaradi veliko vlage težji, kar se na koncu pozna tudi pri donosu. 6.2 Kavkaška jelka - Abies nordmanniana Spach. Vrsta prihaja iz zahodnega Kavkaza in se uporablja za pogozdovanje na območjih z majhnimi nadmorskimi višinami. Je od- poma proti suši, in ker požene spomladi nekoliko pozneje kot navadna jelka, tudi proti poznim mrazom. Pri nas jo imamo le v nekaterih parkih. V enem od njih, na Komnu, smo obrali eno drevo. 6.3 Španska jelka - Abies pinsapo Boiss Doma je v južni Španiji, zato ji nekateri pravijo tudi andaluzijska jelka. Pri nas jo najdemo v parkih in jo takoj prepoznamo po togih iglicah, ki štrlijo na vse strani. V parku v Sežani je en obiralec v dveh dneh obral 40 dreves. Bogata " žetev« visoko nad tlemi (obe sliki foto: Jani Bele) GozdV 53, 1995 159 7 ZAKLJUČEK Nekaj semena jelke z Mašuna in drugih okrasnih jelk smo prodali, ostanek skladiš- čimo za prodajo v naslednjem letu. Seme jelke za potrebe Zavoda za gozdove Slove- nije smo v mesecu maju posejali v dreve- snici Mengeš, nekaj pa so ga posejali v drevesnici Medvednica. Vendar je do do- brih sadik še kar nekaj let vzgoje v dreve- snici, kajti za sadnjo v gozdu je primerna vzgojna oblika 2 + 2, še primernejša pa 2+ 3. Vendar jeseni niso obirali storžev le zaradi semena. V Logatcu so jih prekuha- vali in iz njih pridobivali eterična olja, ki se uporabljajo v farmaciji in kozmetiki. Za te potrebe so nabrali okoli 60 ton storžev. LITERATURA 1. Erker, R. 1957 : Opis gozdnega drevja in grmovja, Ljubljana 2. Perko, F. 1994: Nega in varstvo mladega gozda, Ljubljana · 3. Regent, B. 1980: šumsko sjemenarstvo, Beograd 4. Stilinovic, S. 1985: Semenarstvo šumskog i uk-rasnog drveca 1 žbunja, ·Beograd 5. šumarska enciklopedija, 1983, Beograd 6. Vidakovic, M. 1982: četinjace- morfologija i variiabi!riost! ~e.Q' . Janez KOŠIR, dipl. inž. gozd., prejemnik Jesenkovega priznanja za leto 1995 JANEZ KOŠIR je diplomiral na Oddelku za gozdarstvo Biotehniške fakultete v Ljub- ljani leta 1963. Ves čas po diplomi je zaposlen pri Gozdnem gospodarstvu Bled oz. ZGS OE Bled na Oddelku za gozdnogo- spodarsko načrtovanje, nad 20 let kot vodja tega oddelka. Težišče njegovega strokov- nega delovanja je bilo raZl(ijanje sodobnih 160 Gozd V 53, 1995 konceptov za gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarskem območju Bled in nji- hova uveljavitev v praksi. O Koširjevi nad tridesetletni bogati strokovni aktivnosti je treba posebej poudariti naslednje: Z izdelavo prvih gozdnogospodarkih na- črtov za državne gozdove tega območja ob koncu preteklega stoletja, se je pri gospo- darjenju v teh gozdovih, bolj kot kjerkoli v Sloveniji, usidrala nemška gozdarska šola, katere posledica je bila radikalna spre- memba naravne drevesne sestave teh go- zdov in močna destabilizacija sestojnih zgradb. Danes se to odraža v zelo pogostih ujmah v teh gozdovih zaradi vetra in snega. Tak koncept gospodarjenja s temi gozdovi se je trdovratno ohranjal vse do povojnega obdobja. Dipl. inž. Janez KOŠIR je na podlagi bogate dokumentacije o skoraj stoletni pre- teklosti teh gozdov naštudiral njihovo občut­ ljivost in v gozdnogospodarskih načrtih vztrajno in argumentirano zagovarjal sona- ravni koncept gospodarjenja. Srečeval se je z odpori stare miselnosti in dokazoval, da le vsestransko stabilen in zdrav gozd lahko zagotavlja trajno uresničevanje števil- nih funkcij v tem biseru našega alpskega prostora. Janez KOŠIR velja za zelo vztraj- j 1