r Najrežji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHeteea 3—3878 NO. 210. — STEV. 210. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1870 NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 8, 1931. — TOREK, 8. SEPTEMBRA 1931 The largest Slovenian Daily in the United States. Itsned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea. 3—3878 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. VSTAŠI V REPUBLIKI CHILE DOŽIVELI PORAZ VLADNI AER0PLAN1 SO USPEŠNO NAPADLI VSTAŠK0 BR0D0V JE Z BOMBAMI IN STROJNICAMI Submarini v Coquimbo so se udali, njim bo pa vkratkem sledil ostanek brodovja. — Vladna poročila pravijo, da je petdeset vstašev padlo, na tisoč so jih pa ujeli. — Vlada je odredila aretacijo bivšega mornariškega ministra. — Nad deželo je proglašeno obsedno stanje in uvedena je najstrožja cenzura. Stotisoč delavcev bo dobilo delo PANEVR0PSKA KOMISIJA SE JE 0DG0DILA WASHINGTON, D. C, 7. septembra. — Tu-i kajšnje poslaništvo republike Chile je dobilo od vlade poročilo, da so vladne čete zavzele mornariško postojanko Talcahuarflo ter odvzele vstašem tri bojne ladje. Poročilo govori o težkih bojih, ki so se zvršili tamkaj, ne omenja pa, koliko vojakov je padlo na tej ali oni strani. Poslaniški uradniki so prepričani, da bo mor* nariška vstaja vkratkem popolnoma zatrta. Načrt, ki onemogoča trgovske vojne, bo predložen skupščini Lige narodov. — Briand je odpotoval v Ženevo. ŽENEVA, Švica, 5. septembra. Panevropska študijska k; misij a, ki se je bavila z gospodarskim sodelovanjem v Evropi, je danes predlo-ž la Ligi narodov ruski nail-rt glede cnemogi^enja trgovskih vojn. O n-ačrtu bodo razpravljali na skupščini Lige. Nato se je komisija od-godila. Skupščina Lige narodov je bila j naprošena, naj pooblasti komisijo, " za Ligi narodov program za gospodarsko preosnovo Evrope. PARIZ, Francija, 5. septembra. — Francoski zunanji minister Aristi-de Briand, kojega zdravstveno stanje se Je precej izboljšalo, je odpotoval v Ženevo, kjer se bo udeležil skupščine Lige narodov, ki bo začela v pendeljek zborovati. SANTIAGO, Chile. 7. septembra. — Neko po- TC""' naj „.| . .. ' * MCIWU j da bo imenovala poseben komi te j rocilo javlja, da so pozno popoldne vladni zrako-1 promatranje tega načrta. ploVi obstreljevali vstaške bojne ladje v pristani-! Nadaiie Je bil predložen skupščini šču Coquimbo. Letalci so se posluževali strojnih pušk in bomb. Več vstašev je poskakalo v morje ter se skusalo rešiti s plavanjem na breg. Takoj, ko se je začelo obstreljevanje, so se udali submarini v pristanišču. Vlada pravi, da je vsta ja takorekoč končana. Obstreljevanje je trajalo dvajset minut. Ako se predaja ne bo završila do večera, se bo obstreljevanje obnovilo. Vlada je odredila aretacijo bivšega mornariškega ministra Carlos Froeddena. Prevedli ga bodo v Santiago, kjer bo obtožen, da je bila njegova hiša v bližini Coquimbe zbirališče voditeljev vstaje. Iz tukajšnjega armadnega glavnega stana poročajo, da je vlada prepričana, da se je revolucija popolnoma izjalovila. Vsa dežela je pod vojnim pravom. Najstrožji cenzuri so podvrženi časopisi, brzojavke in pisma. Vlada je pozvala pod orožje rezerve in prostovoljce. Bivši predsednik Arturo Alessandro in Manuel Hildago, predsedniški kandidat opozocijonalne stranke, nameravata zapustiti deželo. Vlada pravi, da so bila poročila o izgubah njenih čet pri Talcahuano zelo pretirana. Trije polki so dobili povelje, naj zavzamejo tamošnjo mornariško postajo. Koliko mrtvih so imeli vstaši, se zaenkrat še ne ve, toda najbrž ne več kot petdeset. Na vladni strani je padlo komaj deset vojakov. Nad tisoč vstašev je bilo ujetih. Vstaške ladje so zjutraj zapustile pristanišče Coquimbo, kmalu nato so se pa vrnile, iz česar se da sklepati, da je nastal med vstaši razkol. Vladno poročilo glede zavzetja Talcahuana se glasi: . — Pri zavzetju tamošnjih utrdb so vladne čete ujele tisoč vstašev, zaplenile dosti orožja in munici-je ter sedaj popolnoma kontrolirajo tamošnje utrdbe. — Vojaštvo v La Sereni in Coquimbu je ostalo zvesto vladi. Položaj v Valparaiso je neizpreme-njen, oziroma se razvija ugodno za vlado. SANTIAGO, Chile, 6. septembra. — V glavno megto prihajajo glede bojev nasprotujoča se poročila, ki vzbujajo med prebivalstvom veliko razburjenje. Časopisje objavlja članke proti komunizmu jn pozive za zbiranje prostovoljcev. MUSSOLINI BO OBISKAL PAPEŽA PIJA Obisk, ki so ga tako dolgo odlašali, se bo za vršil v četrtek. — Obisku pripisujejo veliko važnost. VATIKANSKO MESTO, 5. sept. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da bo ministrski predsednik Mussolini obiskal v četrtek papeža Pij a. Obisk je b"l že pred časom napove-c--n, pa so ga večkrat cdgodili. Obisk, ki se bo za vršil v zvezi z velikimi in nenavadnimi ceremonijami, naj dokaže svetu, da je zavladal med katoliška cervijo in italijansko državo resničen mir. Po avdijenci pri papežu bo pose- j til ministrski predsednik Mussolini papeževega taijnika kardinala Pac-celija, nakar bo slednji obiskal Mussolini j a v palači Venezia. Tem cerimonijam pripisujejo tako v cerkvenih kot v državnih krogih veliko važnost. Že takrat, ko je bila podpisana lateranska poguba, so domnevali, i •da bo prišel Mussolini v Vatikan, kar se pa ni zgodilo. PODROBNOSTI 0 REVOLUCIJI Triintrideset legi jonar jev se je dolgo časa uspešno ustavljalo 3000 Macha-dovim vojakom. BOSTON, Mass.. 6. septembra. — (Psroča Willi-am O. Fuller). — Nekje V govorju na Gibaro v provinci Oriente, Kuba, se nahaja triintrideset legi jonar je v, ki so štiri dni držali v šahu 3000 vojakdv kubanskega FG bod° razdeUli med naj potrebne j- PREMOGOVNI INDUSTRIJI SE NIC DOBREGA NE OBETA WASHINGTON, D. C., 7. septembra. — Včeraj je izjavil predsednik Hoover, da bo z dnem 1. januarja 1932 zaposlenih pri zveznih gradnjah najmanj stotisoč mož. Vsega skupaj je bilo odobrenih 750 načrtov za javne gradnje. Dela so poverjena I 64 tvrdkam in arhitektom. Rdeči Križ bo preskrbel za zimo milijon raznovrstnih konserv, kate- še nezaposlene. PITTSBURGH, Pa., 7. sept. — Predsednik ene najvejjih premogovnih družb v deželi, ki pa noče biti imenovan, je včeraj izjavil, da si se izjalovila vsa pris/aide vanjo. za stabilizacijo premogovne industrije. Zvezna vlada si brezuspešno prizadeva pregovoriti premogovne barone v Ohio, West Virginiji in Pennsylvania, da bi se udeležili konference, na kateri bi zaeno z delavskimi vzditelji razpravljali, kako bi bilo mogoče izboljšati razmere v okrožjih mehkega premoga. Po njegovem mnenju bi bilo tre-jev, ki so ustrelili vojaka kateri ba produciiuti le tolika premoga, se jim je postavil po robu. Oblečeni kolikor se ga sproti porabi. N-a ta predsednika Miachade. — Dne 17. -avgusta sem se nahajal v Holguinu, kakih šestintrideset kilometrov vstran cd Gibare. — Slišal sem, da se namerava mala skupina revolucij ona rje v izkrcati v Gibari ter sem se odpravil tjakaj. Iz skrivališča sem opazoval' zavzetje mesteca, ki je obdano z go-rami. — Ob enajstih se je začela bližati pristanišču Gibari čudna tovorna, ladja. Mešianom se je takoj zdelo, \ da ni nekaj v redu ter so se zbrali' na bregu, da preženejo vsiljivce. Tovorna ladja je pristala ob pomolu. Iz nje je skočilo pet legijonar- KITAJCI V NEVARNOSTI Iz Mehike izgnani Kitajci beže preko meje ter se pritožujejo, da jim je bila lastnina zaplenjena. GANDHI NA POTOVANJU Indijski nacionalistični voditelj spi na krovu, njegov tovariš pa dela "bogce" iz blata. NA KROVU PARNIKA "RAJPU-TANA", 5. septembra. — Mahatma Gandhi, voditelj indijskih nacionalistov, se noče posluževati svoje kabine v prvem razredu. Že zgodaj popoldne se zavije v belo rjuho in zaspi ca leseni klopi na krovu. ______________________________________ ___ ____ Njegov premij evalec Malaviya je' nali ter da so jim zaplenili vsa last- da vsi tozadevni poskusi so se jim «1 sebai iz sv?tp rv^riMc- 1 —-_________. . . .... NOG ALES, Ariz., 5. septembra. — Mehiška vlada je poslala več oddelkov vojaštva v severne države Mehike, kjer so začela oblasti pre-guaijati Kitaijce. Dosti Kitajcev je pobegnilo preko ameriške meje v namenu, da se vrnejo domov. Pritožili so se, da so vladni uradniki ž njimi grdo rav- j so bili v ponošene ameriške unifor-■ me ter so imeli poleg pušk na raz-] pslago avtomatično puška in lahko strojnico. Prvi je zastražil predor skozi ka-i terega vozi železnica v mesto, drugi "pa neko gorsko sedlo. Tako sta bila oba dohoda v mesto zasedena. Ostuli trije so zasedli poštni urad, mestno hišo in brzojavni urad. Nato je prišlo v mesto sedemindvajset njihovih tovarišev. Pridružil se jim je policijski načelnik s policisti, do-čim je župan s svojimi zaupniki pobegnil v gore. — Štiri dni je obstreljevalo triti-soč vladnih vojakov zavzeto mestece. Posluževali so se artilerije in zrakoplovov. Nefci bomba je padla v hišo, v kateri se je nahaijalo petintrideset žensk in otrok. — Vladni^ vojaxi so skušali z o-klopno lokomotivo priti v mesto, to- wey, je pozvala predsednika Hoo-vera, naj skliiie kongres, ki naj na-ju-me "gladovno posojilo" v znesku najmanj treh tisoč milijonov dolarjev. V svojem pozivu pr^vi. da v sedanji gospodarski krizi nima nihče pravico jesti kolača, dokler nima sleherni dovolj kruha. Dogatini naj plačujejo vee'ji dohodninski davek, pa tudi na ded-šl-ine naj se uvede večji davek. Na ta način nabran denar naj se uporabi za podpore nezaposlenim. Amerika je edina dežela na svetu, ki dosedaj še ni dovolj poskrbela za svoje nezaposlene. John Dunhom, živinorejec iz Fort-Worth, Texas, je sporočil Včeraj, da se bodo meseca novembra sestali v Washing tonu zastopniki delavstva, industrije in poljedelstva ter za- način bi se cena premogu zvišala, pa tudi premogarji bi dobili znatno ht€Vali- nai vlada opusti vso delav-ve:je plal*e. nost, ki predstavlja konkurenco s privatnimi podjetji. Njegovo zahtevo podpirajo gover- WORCESTER, Mass., 6. septembra. — E. F. MacGi-ady, član Ameriške Delavske Federacije in izvedenec v zakonodajnih zadevah, je danes obdolžil ameriške bankirje. ner Pinchot, senator Couzens in predsednik Ameriške Delavske Federacije, Green. Dunham ni povedal, če bodo za- vzel seboj iz svete reke Ganges sko-ro pol tone blata oziroma ilovice, in iz te snovi gnete mala "božanstva**, pred katerimi moli. Malaviya je Č>an najvišje bra-manske svečeniške sekte. Seboj je hotel vzeti tudi kravo, česar mu pa nino. Tukajšnji kitajski konzul se je podal v gi-avno mesto države Sono-re, kjer bo skušal napotiti gover-nerja, naj se zavzame za njegove rojake. MEXICO CITY, Mehika, 6. sept. i izjalovili. Triintrideset legij on a r$€ v je uspešno odbilo vse napade. — Ko so slišali, da se je revolucija izjalovila, so prepustili mesto vladnim vojakom in pobegnili v gore. niso dovolili. Zadovoljiti se je mo- j v tukajšnjih vladnih krogih je po ral s 120 kvarti pasteriziranega j vzročilo veliko ogorčenje poročilo, da mleka- je kitajska vlada pozvala washing- Mabatm-a ima na krovu tudi svo- tonsko vlado, naj se zavzame za Kija prijateljico, namreč veliko ladij- | tajce, ki prebivajo v Mehiki. sko mačko, katera vedno spi poleg j Zunanji urad je že p;dal izjavo, njega. Trikrat na dan ji da kozje- da ne bo trpel nikakegu vmešava - SEDAJ SO SE ŽENSKE ZAŠTRAJKALE ga mleka. BARCBONA, Španska, 6. sept. Uslužbenci tukajšnje plinarne in elektrarne že dalj časa štrajkajo. Sedaj so zaštrajkale še njihove žene, tocra ne v protest proti kompa-nijam, pač pa v protest proti svojim možem, ker se Hočejo vrniti na .delo. MEXICO CITY, Mehika, 6. sept. gel dati pnhsdnji teden bolj točen _ če je našim možem politika MEHIKA SE BO PRIDRUŽILA LIGI NARODOV nja iz inozemstva. Ko se je kitajski poslanik vrnil iz zunanjega ministrstva, je rekel, da so mu obljubili, da bodo pustile oblasti Kitajce pri miru. Iz precej zanesljivega vira se je iz- j odgovor. več kot so jim otroci — so izjavile vedelo, da se namerava m-hiška j Mehika ima Ženevi svojega opa- _ pa na j jim bo. Mi jim pa kuhale vlada pridružiti Ligi narodov. Ko zovatea, ki se je že udeležil nekate- ne b:mo. Ker ni plina, ne bomo z so vprašali o tem zunanjega mini-' dih konferenc, katere so bile pa drvi kurile peči. Sicer bi pa morale s kuho tako ali tako kmalu prenehati, ker nimamo skoro ničesar več dati v lonec. stra EStrado, je odvrnil, da bo mo- 1 povsem tehničnega pomena. Oblasti so dobile naročilo, oborožiti sedem tisoč moških v starosti od šestnajstih do sedemdesetih let. Uvrščeni bodo v pomožne oddelke. V navzočnosti občinstva bodo jutri prisegli v Parque Casino zve-1 ADVERTISE Dasi se ni bati nobenega napada, straži jo vladne^ "GLAS NARODA" če?te lastnino inozemcev, njihove hiše in trgovine. I g > g & g da pospešujejo skrčenje plač ter da htevali tudi odpravo paketne pošte, so vsledtega največji sovražniki naroda. V neštetih slučajih se je zgodilo, da so trgovci oziroma, tovarnarji dobili od bank posojilo le pod pogojem, cfca. bodo skrMli svejim u-službencem plače. Taka politika, ki jo uganjajo bankirji, je bolj nevarna našemu gospodarstvu in našim političnim ustanovam kot pa vsa komunistična propaganda. Liga za neodvisno politično ak- cijo, tauteri načeluje dr. John De-; cerkve. požar v mehiški cerkvi MEXICO CITY. Mehiku, 6. sept. Izbruhnil je požar v Soledit katoliški cekrvi v Vera Cruzu, Mehika, 'Povzročena škoda je precejšnja. Ogenj ni nastal slučajno, ampak so ga, po zatrdilu cerkvenih krogov. podnetili rrasprotniki katoliške DENARNA NAKAZILA--- IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 ----------------------------% 9.35 Din 1000 ------------------------% 18.5Q Din 2500 ________________________________$ 45.75 Din 3000 ____________________________$ 54.60 Din 5000 __________________$ 90.50 Din 10,000 ____________________________________$180.00 Ur Lir Lir Ur V ITALIJO 100 .... 200 «... 300 .... 500 ____ 9 5.75 *ll-30 »16.80 $27.40 Lir 1000 _____________$54JW IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbini, zna&a 60 centov za vsako posamezno žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, ■» $40.— 80 centov, za $45.— 90 Centov, za $50.— $1.—, n $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za lsplačilo večjih sneako? kot Bsor&j navedeno, bodlai t dlnarjtt Urah ali dolarjih, dovoljujemo Se boljie pogoje. Pri velikih nakart lih priporočamo, da se poprej t nam pismenim: potom sponama* te glede načina "»h«"« Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER n pristojbina TK Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Hew York, H. T. Telephone BArdaj 7—0380 GLASRABOOA NEW YORK, TUESDAY, SEPTEMBER 8, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in C. S. it u Glas Naroda" tank Ovnad Published by ILOVKNIC PDBLIBHINQ COMPANY (A Oorpormtton) L. Benedlk. Treat. hmlncm of the corporation and addretaes of above officers: Itrcci, Borenfh of Manhattan, New York City. N. Y. "GLAS NARODA (▼•lea of tfca People) lamed Krtry Day Except Sundays and BoHdays ft* celo leto velja llat aa Ameriko n Za New York aa celo leto In Kanado ........ ____44.00 £a pol leta_____$3.00 ft* četrt leta -SI .50 $7.00 43.&0 Za pol lota Za Inozemstvo sa celo leto......-S7.00 Za pol leta________________-A330 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. -Olae Naroda- lahaja Taakl dan taraamfti nadel) ln praanlkov. Dopisi brca podpiaa ln oeebnoaU ae ne prlobčojejo. Denar naj ae bia-»otoU posujatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prjaimo, da ac tudi prejSnje blvaUKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAft NARODA", 21« W. ltth Street, New York, N Y. Telephone: CBelsea 3—3S7« MACDONALD Angleški ministrski predsetluik Ramsay Mat-Donald je zadnje dni dokazal, da zna precej junaško prenesti'vsak udarec, ako je napaden, ter da zna precej uspešno tudi nazaj udariti. Proti njemu so nastopili njegovi bivši prijatelji, f-la-ni strokovnounijskega kongresa. On je sprejel njihov izziv ter je pripravljen boriti z njiini do konca. Ko je vodstvo delavske stranke v Sealiam volilnem okraju zahtevalo, naj odloži svoj mandat, češ, da ga ni vreden, ker je za<"*el sodelovati s konservativci in liberalci, jim je jasno in razločno povedal, da bo pozneje te Hicljito razpravljal o tej zahtevi, zaenkrat pa smatra za >vojo najvišjo nalogo vztrajati na svojem mestu. .Na resignacijo zaenkrat niti ne misli, ker bi resignaci-ja pomenila, da je dezertiral iz delavskih vrst. Sedaj je namreč njegova naloga, zaščititi angleško delavstvo pred veliko pretečo nevarnostjo. To so precej pomembne besede. Izgovoril jih je človek. kateremu je 'bla^obit domovine in naroda bolj pri sr«-u kot pa stranka. MacDonald je prepričan, da mu ni preostajala nobena druga pot kot je ta, po kateri sedaj koraka. Prav nič he ni pomišljal, podreti za seboj politične mostove. Ko je začel MaoDonald sodelovati s svojimi političnimi nasprotniki, je izbruhnil v angleških delavskih vrstah vihar ogorčenja. Kjerkoli se je pojavil, so mu doneli na uho klici: — Izdajalec! »Strokovno-unijski kongres je izrekel nad njim uničujočo sodtx>, zdaj se je pa vseeno začelo jasniti. Sprva je dobival vsak dan na kupe sramotilnih pi-*em, zdaj pa že prihajajo pisma, ki vsebujejo čestitke k njegovemu koraku in pozive, naj do konca vztraja pri y.ai>očetem delu. ttklep delavske stranke v Shea ham volilnem okrožju seveda ni merodajeti. Ko bo začel zborovati parlament in bo prišlo na vrsto vprašanje zaupnice, mu bo najbrže izrečena z veliko ve-čino. JflKjf Bfef j Voditelj nezadovoljnežev je Henderson, toda njegove vrste se od dne do dne redčijo Mae Donald namreč Hendersona kot diplomat, politik in organizator visoko prekaša. VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUZENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez v«a-ke odpovedi, kar je v mnogih slučajih zelo važno. Vloge obrestujemo po 4% Sakser State Bank N. Y. t- Iz Slovenije. Smrtne posledice pretepa na svatbi. Kljub splošni gospodarski krm in vednemu tarnanju o pomanjkanju denarja ne mine noben večji praznik v Kamniku ali okolia. brez krvavih pretepov, ki imajo večkrat celo smrtne posledice. Na velikonočno sobbto so pred neko gostilno vinjeni fantje oklali nekega hlapca. "Jugcslcrvan" je o tem prinesel podrobno poročilo. V nedeljo 16. avgusta pa se je vršil na Grabnu zopet fantovski pretep, ki je končal s smrtjo mladega, pridnega fanta. Dogodek se je odigral nekako ta-ko-le: V nedeljo zvečer so sedeli v gostilni pri "Bundru" na Grabnu svat-je z ženinom Miho Uršičem. po doma :e Tinačem iz Stranj. V kuhinji pa so sedeli mesar Jože Možak in mesar, pomočnika Matevž Pogačar m Peter Peternel, oba uslužbena pri mesarju Grčarju na Glavnem trgu. Kakcr zatrjujejo priče, je nekdo iz gostilniške sobe z vodo polil trojico mladih mesarjev. Peter je skečil n-^to v sebo in ali nehote ali pa misleč, da je bil to kdo izmed svatov, polil s pivom ženina in nevesto. Tc. je ssveda dalo povod za prepir in pretep, ki se je odigral deloma v kuhinji, deloma zunaj na dvoriš:u med Matevžem in Petre m na eni strani in svati na drugi strani. Naenkrat pa se je Peter zgrudil, in ko sta mu priskočila tovariša na pomoč, sta videla, da ima veliko krvavo rano na glavi. Takoj si ga hoteli peljati k zdravniku, toda Peter se je branil dolgo časa. slednjič pa je le odšel. Zdravnik dr. Polec je ugotovil, da je imel Peter 3 cm dolgo zeva-joco rano:, ki je segala od četi proti temenu. Lobanja je bila globoko vdrta. Zdravnik je odredil takojšen prevoz v bolnico, kamor so tudi Petra pripeljali v pandeljek ob 1. uri ponoči. Peter je med potjo rekel o-bema spremljevalcema, Poga:arju M^žku, da ga je udaril ženinov oče s stolom po glavi. Isto je ponovil tudi drugim pričam. Po Kamniku pa se splošno govberi, da mu je vrgel prijatelj Matevž po nesreči kamen v glavo in to iz daljave 4 do 5 metrov. Koliko je na teh govoricah resnice, bo seveda ugotovilo sodišče, dvomljivo pa je, ali bi kamen na ta-taka daljavo mogel napi-aviti tako rano. Rana, ki je bila sicer težka, spočetka ni zgledala nevarna, v soboto pouaoči pa je Peter nenadoma podlegel poškfcdbam. Njegova smrt je vzbudila v Kamniku splošno sočustvovanje, ker so vsi požirali Petra kot izredno uslužnega, pridnega in p.štenega mladeniča. Pokoni Peter Peternel je bil star šele 20 let. Bil je rojen na Jesenicah pri Orehku blizu Tolmina, živel pa je od mladosti pri svoji teti na Vrhovljah. V Kamniku je bdi uslua-ben eno leto pri mesarju Cuzaku, eirto leto pa pri Grčarju. Oba mojstra sta bila z njim vedno zadovoljna in ne moreta prehvaliti njegove izredne pridnosti in poštenosti. Nočni požar na Šmarci pri Kamnika. 21. avgusta oto pol 3. uri zjutraj je vzbudil prebivalce gornjega dela vasi Š marce ipri Kamniku klic: "Gori!" Rdeči svit na nebu jim je sicer kazal, da gori nekje v bližini, toda kraja požara niso mogli takoj izslediti, kajti gos Co nasajeno sadno drevje zakriva vsak razgled. Šele ko so prišli na kraj požara, so videli, da je enodružinska hiša čevljarja Lojzeta Završrilka, po domaiče Cunj arj a, vsa, v plamenih. Lojze Zarvršnik si je kot skromen obrtnik postavil pred 4 leti lično enodružinsko hišico ob cesti iz Kamnika proti Damžalom. Prejšni večer se je dtntžina brezskrbno kot ponavadi podala k počitku, v zgodnjih jutranjih urah pa jo je prebudilo iz sna prasketanje ognja nad njihovimi glavami. Vsa hiša je fctta že tedaj v plamenih, gorel je tudi sprednij del hiše, tako, da jim je bil onemogočen izhod. Morali so torej poskakati skozi okna, ki k sreči niso bila zamrežena, sicer bi (bila cela družina ▼ nevarnosti, da jo pokoplje pod seboj goreči strop, predeta bi jim mogli priskočiti na pomoč. MMtfm bo že pritfteH gasilci iz Duplice z motorno brizgalnk in skušali refttl k goreče hiše vsaJ perilo in obfeko, kar at j*m ie le v malen-tofetai neri posrečilo. Lqjze Završnik ima nad 80.000 Din škode, zavarovan pa je menda samo za 10,000 Din. Kaka je ogenj nastal, še niso mogli ugotoviti, sumijto pa, da ga je podtaknila zločinska roka kakega brezvestnega pc-žigalca. Požar se je tako naglo razširil na celo hišo, da je bila že vsa hiša v plamenih, ko se je zbudila družina in ko sb sesedje prihiteli na -kraj t Tžara. Na Duplici je prvi opazil ogenj čuvaj v .tovarni pohištva Remec & Co., ki je bil najbrž v tej uri edini bdeči človek v vasi. Ta je hitro aviziral dupliške gasilce, ki so bili na mestu požara še prej, predno so poslali po nje. Žal, niso mogli rešiti več kot nekaj pohištva. Roparski umor v Slovenskih goricah. Kcrrraj je pozabljeno letošnje Mohor kovo grozodejstvo v Jelovcu, že je dospela vest iz Jarenine, da je bil izvršen v Gačniku sličen zločin, katetrega žrtev je postala posest niča Julijana Heričeva. Herioeva je stanovala sama sredi svojega posestva v stanovanjski hiši, ki stoji vrh griča, dočim je njena viničarija precej oddaljena. Kako je bil izvršen zločin, doslej še ni točno znano. Odkrili pa so ga zjuitnaj kosci, ki so šli že na vse zgodaj mimo hiše nesrečne posestnice na delo. Opazili so ženo, ki je negibno ležala v sadovnjaku. Slutili so takoj, d'a se je moral zaceliti zločin. Ztao so pohiteli k njej in ugotovili, da je mrtva. Ležala je na tleh vsa okrvavljena, z dvema velikima ranama na glavi in na vratu. Bilo je takoj jasno, da je postala žrtev zločina. Ker ni nobenega drugega razumljivega vzroka, je najverjetnejše, da jo je kdo umoril, -da bi jo oropal. Najbolj zanimivo pa je, da je njena hiša od zunaj zaprta. Kosci so odkritju obvestili orožni-ško postajo v St. Ilju, ki je takoj odposlala v oačnik patrolo. Strela uničila gospodarsko poslopje. Gorelo je v Gornjem Goberniku pri posestniku Antonu Jagodiču, vulga Molenšku. Ogenj je zanetila streia. Udarila je v gospodarsko poslopje in so do tal zgoreli lepi hlevi, shrambe za žito z vsem pridelkom vred, 20 voz sena, novi stroji (trebilnica in mlatilnica) in dr. Zgorela pa bi tudi klet in sodi z vsebino vred bi bili uničeni, oda niso pravočasna prihiteli na pomoč gasilci, ki so se jim pozneje pridružili tudi oni iz Mestinju. Reševanje je bilo zelo težavno, ker vode ni bilo v bližini ter so morali speljati cevi več sto metrov daleč, da so prišli do vode. Gospodar je odšel pred nevihto obračat seno in ga v ičasu nesreče še ni; bilo doma. Ker je stanovanjska hiša za Streljaj od gospodarskega pošlopoa oddaljena, sprva tudi žena, ki je imela v hiši opravka z otrokom, nesreče ni opazila. In tako bi prav gotovo zgorela tudi številna živina v hlevu, če je ne bi rešil sosed, ki je učinek strele takoj eajpazil. Nesreča je tem hujša, ker si je lastnik ravno lani vse nanovo ure-VHL MADŽARSKA POLITIKA Med krizo madžarske vlade in nje* rekonstrukcijo so časopisi iznesli! mnogo različnih verzij o vzrokih, ki: so omajali desetletno Bethlenovo, predsednikovanje. Duši se te verzi- j je znatno razlikujejo med seboj po ckcliščinah in podrobnostih, je vendar vsem skupna trditev, da je moral Bethlen iti zavoljo svoje italo-filske politike. V zvezi s tem so listi tudi napovedali ero madžarske politike v francoskem pravcu, kojo napoved pa je italijanski tisk odločno, zavračal, poudarjajoč, da bo kriza povzročila sasno izpremembo oseb, j nikakor pa ne izpremembe zunanje [ politične koncepcije. Kakor je sedaj jasno, je Bethls-nov padec pripisovati gospodarski krizi le posredno. Ob polomu Madžarske kreditne banke, na kateri S3 močno zainteresirani francoski kapitalisti, so slednji poslali v Budimpešto svoje zaupnike, da pregledajo poslovanje propadle banke. Pri tej priliki so revizorji odkrili za vlado neprijetno dejstvo, da banka po svojem stanju sploh ni bila pa-.iv-na, marveč je zašla v težkoče edino-le zavoljo tega, ker država ni bila v stanu, da ji plačuje redno svoje obveznosti. Država je pri banki napravila gorostasne dolgove in njene obveznice so obležale v bančnih blagajnah kot papirji brez kritja. Jasno je, da so se revizorji tudi pozanimali, v kake svrhe je vlada rabila ta ogromna posojila, in posrečilo se jim je dognati vkljub vsem težavam, ki so jih temu prizadevanju stavili nasproti vladni možje in bančni veljaki, da je denar po velikem delu potrošen za potrebe, ki jih triatlonska mirovna pogodba Madžarske izrecno prepoveduje. V stvari je šlo predvsem za nabave vojaškega značaja, naperjene proti nasledstvenim državam. Jasno je, da so zaupniki francoskega kapitala vložili svoj energični veto zoper to poslovanje, ki je s francoskim denarjem vodilo in podpiralo akcijo proti zaveznikom Francije v Srednji Evropi. S to u-gotovitvijo je dobila podpora tudi Bethlenu sovražna struja v notranjosti in združenemu naporu obeh se je posrečilo zrušiti Bethlena, čigar režim se je zdel še zelo dolgo-večen. Pojavila se je zahteva javnosti, da se madžarska zunanja politika temeljito preorijentira, da se oddalji od jalovega prijateljstva s Kvirinaicjn ter sa približa Franciji. Bethlenovo prijateljstvo z Italijo je imelo samoumevno bolj materi jalni, nego idealni znaiaj. Madžarska je pri tem igrala vlogo pre-tivnika francoskih prijateljev, zato pa je bila deležna raznih gospodarskih dobrot Italije, Prva koncesija Italije se je tikala obnovitve madžarske pomorske plovbe na Reki pod madžarsko zastavo. Prišlo je do čestlh pogajanj med Rimom in Budimpešto, ali Reka kot baza obnovljene madžarske pomorske plovbe je osftala samo sanja neutešenega hrepenenja po madžarskem morju. Druga daleko važnejša zahteva je bila ta, da bi se Italija zaveza ta pokupiti madžarsko žito in s tem gospodarsko ojačiti svojega podu-navskega zaveznika. Italija tudi v tem ozaru ni izpolnila madžarskih nad. Nakupi madžarskega žita so bili minimalni in niso mogli olajšati madžarske gospodarske krize. Razen tega se je Italija v zadnjih časih, ko je šlo za zunanje posojilo Madžarski, držala zelo rezervirano. Tako stanje stvari je madžarsko jav nest u ve rilo, da bo treba iskati močnejšega in bogatejšega zaščitnika, ki ima voljo in možnost izpolniti razne obljube in obveze. Dasi imata na Madžarskem precej pristašev tudi angleška in nemška ca-ijentacija je vendar za trenutek kazalo bolje, približati se Parizu. Tej izpremembi je bil osebito naklonjen madžarski primas Sere-di, ki je odkrito govoril, da se je nedavno mudil v Parizu ter pripravljal vse potrebna, da Madžarska krene proč od fašističnega Rima in se približa Parizu. Med Seredijem in Bethlenom vladajo od nekdaj velike razlike v nazorih. Ko je bil Se-redi imenovan za madžarskega pri-masa, je Bethlen silno nasprotoval temu imenc/vanju. Primas se je zato pridružil Bethlenovim nasprotnikom, ki so prijatelji francoske smeri v maždarski zunanji politiki, poostril pa je to svoje stališče od časa do časa, ko so med fašizmom in Vatikanom nastopili napeti odnošaji. Kfct cerkveni knez se je psstavil na stran papeža in je v interesu Vatikana deloval na to. da se Madžarska izvije objemu fašistične Italije, s čimer bi bila posredno ojačena pozicija Vatikana v njegovem sporu s Kvirinalom. Res je, da bi že sama nada na izpremembo politike v francoski smeri znatno olajšala politično krizo na Madžarskem, vendar pa bi taka iz-prememca zahtevala tudi popolno preorijent-acijo madžarskega javnega mnenja, ki je usmerjeno popolnoma ni revizijo trianonskega dogovora. Italija je to težnjo močno podprla, Francija pa ima v tem pogledu baš nasprotne interese in ne bi pomagula madžarskim šovinistom v njihovi borbi za dosego revizije. Zato je prehranjeno govoriti o zmagi franc, orijentacije in nova sestava madžarske vlade, v kateri ima Walkc zunanji portljelj, je dovolj pokazala, da se Madžarska ne misli odreči Italiji. Minister Walko je doslej čvrsto držal italofilski kurz in je od njega težko pričakovati bistvenih izprememb. On je mož, ki je večinoma tudi osebno obvezan, da se -drži politike, ki jo je par let vodil in jo smatral za edino pravilno. MINIMALNA PLAČA ZA BRAZILSKE DELAVCE RIO DE JANtoo. Brazilija, S. septembra. — Brazilska vada je danes sprejela postavo, s katero je bila danes po vsej deželi uveljavljena minimalna plača za delavce. Plača se ravna po ceni življen^ki potrebščin, ki je skoro v vsakem mestu drugačna. OPOZICIJA ZAHTEVA ODSTOP CHRTIUSA BERLIN, Nemčia, 5. septembra. — Opozicijonahao časopisje aahteva, nad neinairi zunanji minister dr. &&Um takoj od*o0L, ker je haa-Skp sodišče odločilo proti carinski uniji med'Netn£ijo ki Avjtrljo. S POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." DRUŠTVA U NAMERAVATI PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" n« £jta umo tu« iluutr«, pač p* ni Slovenci v vui okolici, CRNB 2A OGLASE SO ZMERNE ' Sodnik zasMšuae itfcia kot priiro: — Porošen ali samski? Priča v^dihne. Sodnik pisarju: — Zapišite: poročen. Nato je bila zaslišana neka ženska. Sodnik: — Poročena ali samska? Priča vzdihne. Sodnik pisarju: — Zapišite: samska! * Škrc-t si je kupil srečko dobrodelne loterije na 3 šilinge. Zadel je res prvi dobitek: lahsk voziček in konjička zraven. Človek bi mislil, da bo srečni dobitnik svojega dobička vesel. Skot se du. Spet |je prišel nekdo jv trgovino in se zasmejal — Moj Bog, kako neumen je tvoj napis. Saj vsak ve, da imaš v trgovini ržbe, saj dišijo daleč naokrog. Ameriški suha:i pravijo, da ima petdeset procentov vseh zločinov svoj izvor v pijači. Boga naj zahvalijo, da je še vedno nekaj pij-ače, da lahko nanjo mečejo krivdo. Kajti če bi ne bilo piače. bi morali v svojo veliko žalost priznati, da ima sto odstotkov zločinov svoj izvor v prohibiciji. * Depresija je v gotovih ozirih zdravju podobna. Šele takrat, ko ni prosperitete, zaJčzvo ljudje v piolni meri sspoena- vajti njeno vrednost. * — Zu-kaij pa jokaš, Marjanca? — je vprašala gospodinja svojo služkinjo. — Oh, gospodinja, zakaj bi ne jokala. Vaš mož nama' je postal nezvest. Zame se ne zmeni več in menda tudi za vas ne prav dosti. Za sosedo, tisto, ki ji je lani mo« umrl, je začel hoditi. Če se skupaj vaa-meva, mu bova že posvetili, kaj ne, gospbdinja? * Mati štiri leta starega ameriškega kine-igralca Jackie Coopera pravi, da potrebuje njen sinček vsak mesec tisOč šeststo dolarjev za stanovanje, hrano, obleko in druge potrebščine. Marsikateri odrasli mbški bi bil popolnoma zadovoljen, če bi imel par dolarjev manj na mesec. * Groedje je že naprodaj. Prav lepo in sladko je, tudi cene niso pretirane. Prav nič bi -človek ne rekel, da bi ne bilo do svetega Martina tako sa-lamensko daleč. * Iz Mishavake, v državi Indian!, poročajo, dai grade tam velik kanal, in da se dm dninarja, ki stanujeta petdeset milj vstran, pripeljeta sleherni dan z aeropfajnftpfr na delo. Zvečer po delu pa zopet z aeropla-nom domov. Časopisje objavlja, .take vesti, ln ljudje po vsem svetu Jih fcfctajo. Ki čada, če Ob fcitenjur takih poročil ne morejo ia nočejo verjet^ v kakšno mlaerijo Je Amerika * O L 4 8 N A to D, A NBW fORK, TUESDAY, SEPTEMBER 8, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY in H. S. A. Mi K. W. AR AMIS: "Dragi možič;-k! Na prej Ti moram sporočiti, da smo srečno prispeli in da smo Sfc 2i prvo silo že uredili. No, to ti je bilo potovanje! Vlak je bil neusmlijeno natl^en in nekakšna imenitna živina se ti j 2 v našem cddelku tako nesramno šcpirala in pretegovala, da je sedla naši Olinki naravnost na kolena; nesramnež, kakor da bi sedel na svojem kovčegu. Saj veš. dekle nima lesenega jezika in tako mu jc pcveialo, kar mu je šle, temu nec.esancu nesramnemu. Občinstvo se je takoj razdelil^ v dva tabora — kar je pač pri nas navada — eni so zagovarjali to nesramno govedo, drugi zopet dekle, mnogi so pa tudi zatrjevali, da je največ krivi železnica, ki za tolik denar ne da pesnikom dc vol j. vagonov, da bi imeli vsi kje sedeti. Ta dogodivščina je nam krajšala c^s. Poleg tega sta prilomastila v naš vagon dva potujoča muzikan-ta in nepre-tano sta igTala moder-' piti* tako, da nisem niti opazi- | la, kdaj smo prevozili postajo, kjer ( bi bili moral: izstopiti. Š srtč-a, da je bil sprevodnik dovolj dostojen, niti glebe ni zahtevi cd nas, temveč je nas na pri-hednji porta j i lepo prijazna izva-goniral. Cer dve uri je privozi' vlak v nasprotni smeri. Da bi si čakanje vaj male skrajšali, sem dala o-trukam pojesti pripravljeno večer-io in pospravili so jo z veliko slast-.0- < Ko smo lezli v vlak. sem Olinki PISMO S POCITNIC izrecno zabičila, naj pazi, da mo-' ramo izstopati na prvi postaji, to- , da pomisli, ta mrha se je zapletla v pogovor z nekim fantičem in tako je gostolela, tako obračala po cjem oči, da ni fiič videla, ne slišala, mi smo izstopili, ena.... se je pa odpeljala lepo naprej proti Varšavi. Lahko si mislilš, kako sem se jezila. Stala sem na postaji in sama nisem vedela, kaj početi. Naš gospodar je nas prvetno čakal na postaji, ker nas pa ni dočakal, se je vrnil dornev, a 0 izvoščku ali vsaj zapravljivčku ni bilo na postaji duha ne sluha. Da bo nesreča še večja, nisem mogla niti prtljage dvigniti, ker je imela Ola ta gos, potrdile pri sebi. Res, postajena-čelnik. fant cd fare, je bil pripravljen izročiti mi prtljago kar tako brez potrdila, zahtevali je pa dve verodostojni priči izmed domači-1 nov. Toda 'kje dobiti ju, ko ni bilo časa, da bi se z ljudmi seznanila? Olinka je prispela šele ob desetih zvečer, ko sem že padala od utrujenosti, a otroci so že trdno spali na trdi klopi v čakalnici. To s? ve. da jih je Olga pošten0 slišala in ko se mi je jeza malo o hladila, se .je nam posrečilo dobiti prenočišče pri skladiščniku na postaji in on nam je naiel drugi dan tudi voz tako, da smo proti poldnevu srečno prispeli v našo Lhoj to. Gorpodar je bil našega prihoda l;e je zahteval za sanofvanje takoj sto zlotov -vnaprej, češ, da si mu jih obljubil in pa da mora plačati zaostale davke, pa nima dovolj denarja. Jaz sem mu pa odgovorila, da o tem ničesar ne vem, da če si mu ti obljubil denar, naj kar lepo počaka, da prideš za nami. Jaz da nimam denarja, pri nas da se peča z denarnimi zadevami izključno le glava rodbine, kakor je o običaj v vseh boljših krogih. Po povej, če nimam prav? Naj ima možakar respskt pred teboj! Niti misliti si ne moreš, kako ne-srpno Te že pričakuje, vsak dan me vpraša najmanj trikrat, kdaj prideš. Ti si pa tudi res naša glava rodbine. ki na vse misli. To trdim vedno in tako Te pozdravljam in obljubljam. Tvoja Buba." JUŽNOAMERIŠKI ZEILE1S lje je zahteval za stanovanje takoj Ta GLOBUS kaže v pravem raamerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini- S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premera mad ctobiw 8 inter. — visok je 10 lnčev. MODERN VZOREC r, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED •2. 50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, QA DOBE ZA — 75 "GLAS NARODA" • NewYork/N. Y. V Nemškem zdravniškem vestni-ku poroča zdravnik prof. Solomon o zdravstvenih rarmerah v Buenos Airesu in opisuje nastop in delovanje dr. Asuera, nekakšnega južnoameriškega Zeileisa. ki leči vse bolezni na eden in isti način. Dr. Asuero se j 2 pojavil v brazilski prestolnici po velikopotezni reklami. Začej je delati "čudeže". Kakor gallspaški Zeileis je lečil dr. Asuero vse boJnike z eno in isto pripravo. Samo, da njegova priprava ni bil visokofrekvenčni aparat, ampak -nekakšen stilet v podobi naprsnice, kjer pa je nadomeščala običajni biser ploščica, ki je imela obliko zvezde. S tem stiletom se je dr. Asuero dotaknil nosnice ali hriplja "in vzbujal dražljaje tako dolgo, da so začele bolniku vreti solze iz oči, da so se mu razširle zenice in je za— čel hlipati. To je trajalo navadno 60 sekund, kvečjemu dve minuti. Ko je procedura minila, je pri vsakem izrekel zdravilno besedo — "Zdrav!'* in ga odpustil. Zdravljenje s to metodo je ponavljal pri imoivitejših dva do trikrat, po navadi v zaporednih dneh. Njegov honorar je bil bajno visok. Od nekaterih premožnejših bolnikov je zahteval za tri obiske do 7500 pezov. Njegova praksa je dolgo cvetela, posebno še, ker si je bil pridobil zaupjanje predsednika Irigoyena. Prinesel mu je namreč pozdrave od španskega kralja Alfonza Sčasoma se je izkazalo, da je bila to samo njegova spretna gesta. Kajti dr. Asuero je začel delati vsem zdravnikom v Buenos Airesu hudo konkurenco in slednjič so ga ovadili državnemu pravdništvu zaradi mažaštva. Dr. Asuero pa se je znal izviti. Odkupil je preiskovalni zapor s tem, da je položil precej visoko kavcijo, kar mu ni bilo po sebno težko, ker si je, nakupčil o-gromno premoženje. Kmalu nato je po skrivnih potih pobegnil iz Brazilije, kamor se ni več vrnil. Zdaj poslujejo v presolnici Asu-erove klinike, ki seveda odjedajo kruh drugim zdravnikom. Ti pa se v zadnjem času zedfnili na skupno borbo proti mazaštvu in upajo, da bodo s pros pesnim zdravljenjem polagoma zatrli nesolidno konkurenco. VSAKEMU SVOJ KOS KRUHA SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. T. posluje vsak delavnilc od 8.30 dop. do 6. popoldnew Za večjo udobnost svojih klijentov* vsak pondeljek do 7. ure Kaj je pravilneje: Da imajo nekateri ljudje dvojni kruh in ga drugi, ki ne morejo dobiti dela stradajo? Ali pa da se omili beda brezposelnosti s tem, da se ljudem prepove dvojni zaslužek in se da možnost brezposelnim, da tudi oni pridejo do prepotrebne službe? O tem perečem vprašanju so mnogo razmišljali v republiki Avstriji. Socialni demokrati so v parlamentu vložili predlog, naj vlada pripravi zakonski osnutek, ki bo o-nemogočal ljudem dve j ni kruh na škodo brezposelnim. Predvsem naj se tu ozira na osebe, ki prejemajo pokojnine in so kot upokojenci preplavili službe. Vlada je predlog upoštevala in naročila zakonski osnutek o dvaj-nem zaslužkarstvu, ki je že napravljen in čaka, da pride na glasovanje. Načrt predvideva po-.topek da bo morala za dvojni zaslužek dajati dovoljenje posebna industrj-ska komisiija, ki bo vsakemu primeru posebej zaslišala poseben svet delodajalcev in delojemalcev. Pri -tem se bo ozirala ne le na polni življenski nivo, ampak tudi na družinske razmere prosilca, postopala bo torej povsem socialno, kar je tudi edini namen novega zak:na. Važno je vedeti, koga smatra zakonski osnutek za dvojnega za si u -žkarja. V to kategorijo prišteva načrt vsakogar, ki mu tečejo stalni prejemki iz državne ali druge javne blagajne, z drugo besedo vsakogar, ki prejema pokojnino. Tudi invalidnina ali starostna renta se smatra za redne dohodke, a z izrecno omejitvijo, če ne pressgata mesečne vsote šestinštirideset dolarjev. Ta vsota velja za mejo pri presoji dvojnega izaslužkarstva v Avstriji. Pri osebah, ki skrbe za rodbinske člane, se vsota avtomati čtno poviša za sedem dolarjev na csetc. Upokojenci, katsrih pen-zija presega navedeno mero, smejo sprejeti drugo službo samo pod pogojem, da jim država zniža pokojnino na predpisaaii minimum. V Avstriji, kjer živi vse polno najrazličnejših svetnikov, ki prejemajo precej visoke pokojnine in odjedajo kruh mladim ljudem, bo ta zakon precej trd udarec. Nasprotno pa določa zakonski osnutek, da se dovoli postranski zaslužek brz omejitev učiteljem, duhov- nikov in takšnim osebam na kmetih, ki je o njih znano, da ne pia-vajo v izobilju. Gotovo b0 ta zakon, bo bo sprejet, vsaj nekoliko omilil bedo v mestih, kjer služijo mnogi dvojni kruh in imajo vsega na prebitek, medtem ko morajo drugi živeti ta-korekoč od miloščine, da ne poginejo cd gladu. NA RDEČI RMJERI STRELA UDARILA V CEPIN Dva hribolazca iz Nuernberga sta se pred dnevi podala na Arlfcerg in od tam na Brunnadlespitze. Na poti ju je presenetila nevihta v močnimi bliski. Da ne bo treščilo vanju, sta se planinca vlegla na trebuh. Nenadoma se je možno zasvetilo in skoro istočasno je preskočila električna iskra v tablo ob poti. Ker pa je eden izmed hribo-lazcev držal v roki okovan cepin, ki se je skoro dotikal table, je strela preskočila naprej v cepinovo konico in močno opekla hribolazca, oplazila pa je tudi njegovega tovariša, .medtem ko je prvemu ohrome-lu noga. Oba pcnerečenca so morali prepeljati v bolnišnico. LASTNO HISO POGNALA V ZRAK CENA DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleško-slovensko Berilo (INQLUB SLOVENS hanttu gm prf KNJIGARNI 'GLAS NARODA n« ffMt 1» mnh New Tarfc OKj Te dni je nastala v veliki stanovanjski hiši v vasi Villeurbanne pri Ljonu eksplozija in hiša se je porušila. Okrcg 30 stanovalcev je bilo zasutih pod razvalinami, 10 je bilo mrtvih, druge so pa še pravočasno rešili. Oblasti so takoj u-vedle preiskavo in izkazalo se je, da gre ra senzaeijonalen zločin. Mati pri eksploziji smrtno ponesrečene lastnice hiše se je vedla pri zaslišanju tako sumljivo, da so postale oblasti pozorne in kmalu so dognale, da je pognala hišo v zrak njena hči, da bi dobila 90,000 frankov zayarovalnine. Policija je 71-letno starko aretirala, ker je bila takoj osumljena, da je svoji hčerki pomagala. Pd razvalinami porušene hiše so našli razmesarjeno žensko truplo, v katerem so spoznali lastnico hiše gdč-. Sanglois. Njena navzočnost v hiši, kjer ni stanovala in dejstvo, da se mati ob katastrofi ni brigala za hčerko, je vzbudilo prvi sum. Oblasti tudi niso imele nobenega dokaza, da je povzročila katastrofo res eksplozija plina. Aretirana starka se je zapletla v protislovja in to je sum še povečalo. Izjavila je, da jo je hčerka sama pozvala, naj se odpeljeta skupaj v hišo. Ko sta prišli blizu, je hčerka nekam odšla, ona je pa stopila v hišo. čim je prestopila prag, je nastala eksplozija. Policijfct je ugotovila, da je bila lastnica hiše v veliki denarni stiski in da bi bila prišla hiša najbrž na dražbo. Verjetno je, da lastnica ni znala ravnati z bombo in da je našla pod razvalinami lastne hiše smrti. Ameriški novinar Knickerbocker piše v svoji knjigi "Nevarnost rdeče trgovine"'. Na rdeči rivijeri nihče ne nosi obleke. Plavalne hlače in kopalne obleke so tu zelo redke. Kdor je dovolj pogumen, da plavalne hlače nosi, mora računati s splošnim zasmehovanjem in norčevanjem. Plavalne hlače so izginile, ker veljajo za buržuazni predsodek. Prejšnja leta so pa bili pristaši nagote mnogo bojevrtejši. V Moskvi je bilo ustanovljeno društvo "Proč s sramežljivostjo", čigar člani so hodili po ulicah in se vozi-zili s tramvajem popolnoma nagi; samo sandale so imeli na nogah. da so mogli hoditi tudi po o-strem kamenju. Celo radikalnemu komisarijatu narodnega zdravja se je zdelo to malo preveč in izdal je proglas, v katerem je bilo rečeno: "Tovarišem ne moremo prepovedati, da bi izpostavljali svoja telesa blagodejnim učinkom zraka in solnčnih žarkov, toda pri tem ne smejo pozabiti, da prah koži škoduje. Zato je prepovedano hoditi brez obleke po ulicah.'* Pred nami se je razprostirala obala, polna nagih kopalcev, ki so se zabavali v mesečini subtropične noči. Rdeča rivi>jera, ta 300 km dolga obala cb Batuma do Krima, je naseljena samo z Rusi, ki jim je ostal smehljaj na oorazu Tu odlagajo rdeči častniki svoje distink-cije, ženske segajo po kozmetičnih sredstvih, tu je še doma romantična ljubezen z vsemi buržauznimi razvadami. PUSTOLOVŠČINA ROŠKEGA STRAŽARJA Stražar, ki je čuval neke voUažko skladišče v Leningradu, je pred nekaj ctaevi videl neznanca, ki se mu je navzlic svarilom vedno bolj približeval. Da bi se izognil nepotrebnemu prelivanju krvi, je skušal neenanca oplašiti. Obrnil je proti njemu puškino kopito. Toda ko ni to nič pomagalo in je neznanec prijel za puškino cev, je stražar ustrelil v zrak, da bi ustrašil tujca. Ta pa se niti sedaj na umaknil, zato je vojak vnovič napel petelina in topol pomeril zares. Ko je padel strel Jn se je mož zgrudil na tla, so spoznali v mjern angleškega mehanika WiJliacMt-Stevensona z angleške ladje "Kings wood", ki je bila zasidrana v Leningradu. Stevenson je najbrž v pij-anosti zgrešil pot in to usodno napako je plačal s svojim življenjem. ZOBJE IN HRANA Dr. Feingold obsojen. Dunajski odvetnik dr. Feingold, o katerem smo pisali, da je pone-veril svojim klijentom večje vsote zaupanega denarja in potem skušal izvršiti samomor, je bil obsojen na 18 mesecev ječe. Razprava proti njemu je trajala dober teden dni. Feingoldovega soobložen-ca Hechta je sodišče oprostilo, ker se ni moglo prepričati o njegovi krivdi. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listo, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pm prt enem sledečih naših zastopnikov Naročite se na ~Gias Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah. ......... I awHii!iiBiriii;i!iji.Mtir.ii'-i!!;,B;.t;;!Ti.;ii«n»i»*i'h?t;tTi»j';ftiSrii«rTii*t*r,t"**rlif""Tf'"^T''^it^FT1-Wi^^flMKBHI ifiiWIIfflHIIIH'lul f •''iiflnnManNMriTBH ( Mali Oglasi imajo velik uspeh n CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. SaftW Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph BUsh, J. Bevčič. Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Čeme KitzmiUer, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatich MISSOURI St. Louis. A. Nab r go j MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderick NEW YORK Gowanda, Karl Btrnisha Little Falls. Frank Masle OHIO Barberton, John Balant, Joe mil Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob BeeeUk, Math Slapnik, Frank Zadnik Kuflttd, F. Ba}t Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant In J. Kumše NHee* Frank XOfovM Warren, Kirs. F. Rachar Youugstown, Anton KUfieU OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar Ljudje zdaj mnogo bolj pazijo na , zobe, kakor so v starih časih. — Zdravniki so ugotovili, da posledica gnilih zob niso samo želodčne bo-' lezni, temveč da se lahko prenaša gniloba iz zob tudi v ustno dupli-i no in da postane nevarna vsamu j organizmu. Nekateri zdravniki so opozarjali tudi na avezo med boleznimi srca in gnilimi, zanemarjenimi zobmi. V Ameriki so se lotili preučevanja vpliva hrane na j človeško zobovje. V poštev pride navadna in posebna hrana. Zdrav-' niki Bunting, Hadley, Jay in Harold na univerzi v Wisoonsinu so preizkušali skozi 9 mesecev vpliv . hrane na zobovje različnih ljudi. Eni so dobivali vedno enako hrano in morali so si skrbno čistiti zobe. drugi z isto hrano si pa zob nso smeli čistiti. In zdravniki so ugotovili, da so imeli ljudje s hrano, obstoječo iz mleka, sočvja in sadja, samo 5 odstotkov pokvarjenih zob, čeprav si jih sploh niso čistili, d očim so imeli drugi, ki so jedli navadno hrano in si skrbno čistili zobe, debro polovic© pokvarjenih zob. Pri nas priporočajo zobozdravniki mešano hrano. Zobe uničuje zlasti zaporedno uživanje hladnih in vročih jestvin. Mnogi ljudje pijejo takoj po vroči jedi mrzlo vodo ali pa jedo celo sladoled. To je zobem zelo nevarno. Kdor hoče imeti zdrave zobe, naj torej je čim več mlečnih jedi, sadja in sočivja, varuje naj se pa mrzle pijače po vroč jedi. PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, fiič. A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Norak Homer City in okolico, Frank Fe. renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc. Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Kopriviek Midway, John 2ust Moon Run, Frank PodmlUek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc S tee It on, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovaa Willock, J. Peternei UTAH Helper, Fr. Krebs WEST VIRGINIA Williams River, Anton Svet WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALLIS * Frank Skok WYOMING tr' Rock Springs, Louis Taneher Dtamandvillo, Jo* RoUeh Vsak zastopnik iada poftrOD* n svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina xa "Glas Naroda": Za eno leto tate St.; za »tiri mesece $3.; za fetet fefe $1.50. New York City ]e IT. celo tete. ^Naročnina n >»hm H aa NEW YORK, TUESDAY, SEPTEM BER 8, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY tat U. S. 1 ČAKAM TE! ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 9 (Nadaljevanje.) ^ Tudi Andrej je uganil, kaj se dogaja v nji. Ko ga je pogledala, je čital v njenih sanjavih očeh. Zagotovo je vedel, da bi mu bilo treba reči le besedo, pa bi mu omahnilu v naročje. In tega je čakala. Kot rožnat cvet sd se mu ponujale njene ustnice. Samo na-gniti bi se mu bilo treba pa (bi se navžil brezmejne sladkosti. Toda ni smel in ni mogel.izpregovoriti odločilne besede. Ni smel in ui mogel veeti, kar se mu je tako razkošno ponujalo. Bil je toliko pošten, da ni hotel za hrbtom očeta in matere pričeti s Silvo ljubavnega razmerja. S silo se je zadrževal, dasi so ga1 Silvini pogledi sfccro premagali. Nato se ji je skušal izogniti in ubežaiti, pa mu ni uspelo. Neprestano je i.skaJa prilike, da je bila' v njegovi bližini. Grof Ludorf je prihajal vsak dan ter igral s Silvo tenis. Ostajal je do štirih popoldne, dokler niso po pili čaja. Silva je bila ko na trnih. Ni hotela, pa tudi mogla ni biti v njegovi bližini. Igrala je kar tjavendan. Pred par tedni bi za ves svet ne dovolila, da bi (jo v igri premagal, adaj je bilo pa vseeno. Grof je opazil vse to in ga je jezilo. Nekoč je hipoma prekinil igro, rekoč: — Baronica, vi imate svoje muhe. No, pa vam ne zamerim, vse lepe ženske so take. — Ne vem, kaj mislite, grof. — V dušo vam vidim. — Odkdaij pa znate gledati v dušo? — Odkar vas ljubim, Silva. — Stojte, gr^f! — je vzkliknila. — Kaj pa je? — je vprašal začuden. — To je proti dogovoru, grof, — je vzkliknila boječe in se mu začela upirati z rokama. On je po skočil k nji in jo tbjel. Strast ga je popolnoma prema»gala. — Kaj me briga! Le tako neusmiljeni ne smete biti, lepa Silva! Zakaj me tako mučite? Saj je nazadnje vseeno, če objxviva danes ali pa jeseni n*: Na Bledo, izvirna povest. 181 str„ brofi... JO Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., brofi. 105 strani ................... J* Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje. Ubrane pesmi. 184 str_ broširano..................... Ji St. 5. (Fran MilčlnskJ) Gospod Fridolin Žoina in ujegova tiruiina * veselomodre Črtice L. 72 strani. broširano ................ Jgfi Št. 6. (Novaki Ljubosumnost .. .3d Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. 111 str, brofi. .......... J5 Štev. 8. Akt «tev. 11*.......... .75 Št. 0. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofi je, 347 strani, brofi. ........ .71» Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternoue. rilijefna karikatura In minulosti, 55 str., brofi. _...... JU Št. 11. (Povel Goliš) Peterčkove poslednje Banje, božična povest v 4 .slikah. 84 str, breš....... .35 % Št. 12. (Fran Mlinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str., brofi.......... JU Št. 14. (Dr. Kari En« 113) Denar, narodno-gospo^rskl spis, pošlo* ▼en 11 dr. Albin Ogria, 230 str, brofi. ..........................M Št. 13. (V. M. GarSin) Nadzida Nikolajevna, roman, poslovenil U. 2un, 112 tur, broš. ........ 3t 16. Edmood in Jules de Gon- eourt. ltenee Maai»erin. ........ / Št. 16. (Janka Samec) Življenje, pesmi, 112 str, brofi. ........ Sl 17. (Prosper Marlmee) Verne duše v vieah, povest, prevel Mir. ko Pretnar, 80 str............. ŠL 18. ( Jaroel. Vrchlicky) Oporoka lukov&kega grajžčaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 -rtr.. brofi. .. .4« .49 14. septembra: Sierra Cordoba, Bremen 15. septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg 16. septemb-a: Deutsohland, Cherbourg, Hamburg Berengaria. Cherbourg President Harding, Cherbourg. Hamburg 17. septembra: Dresden, Cherbourg, Bremen 18. septembra: Olympic, Cherbourg Belgenland, Cherbourg, Antwerpen Augustus, Xapoll. Genova 19. septembra: Paris. Havre Milwaukee. Cherbourg, Hamburg N*-w Amsterdam, Boulogne Sur Mcr. Rotterdam 21. septembra: P.e:iiinie, Chert ourf. Hamburg 22. septembra: Bremen. Cherbourg. Bremen 23. septembra: New York. Cherbourg, Hamburg Mauritania. Cherbourg r;»-orge Washington, Cherbourg. Hamburg 24. septembra: Berlin, Boulogne Sur Mer. Bremen 25. septembra: Saturnia. Trst Iiomerio, Cherbourg Rotterdam, Bouiugne Sur M»-r, Rol terdam 26. septembra: Kru n<-»-. Havre Leviathan. Cherbourg naravnost v jugoslavijo * Nova jadranska orjaka SATURNIA in VULCANIA »ta odlična med največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. Uzorna služba vas čaka. Uljudni, pozorni uslužbenci. ki govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljših hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali stroški za prtljago in brezplačni vizej. Odločite se za potovanje vnaprej! VULCANIA 9. septembra 13. oktobra SATURNIA 25. septembra 29. oktobra Katerikoli agent vam bo reserviral kabino COSULICH LINE 17 Battery Place New York Sl«ven«lil pisatelj) II. sv. ' Potresna povest. Moravske slike. Vojvoda Pero I Perica, Črtite ........................Z J* Tigrovi zobje....................................1.— Tik za fronto ...................7« Tati«, (Bevk), trd. vem..........75 Tri indijanske povesti .......... .31' Tunel. boc. roman................l.Stt Trenutki oddiha ................ Turki pred Dunajem .......... J* Tri legende o razpelo, trd. ves. .65 Tri rože .......................................— .80 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanj« na oaromnih oarr>l|tth> He de France 11. sept.; 2. okt. (7 P. M.); (10 P. M.) PARIS 19. sept.; 9. okt. 13 P. M.» (5 P. M.) FRANCE 26. septembra; n P. M. * Najkrajfta pot po fei-snicl. Vsakdo Je v pnnrbnl kabini * vsemi modernimi udobnostmi. — pijana jn slavna francoska kuhinja, izredno nizke cene VpraSaJt* kateregakoli pooblaščenega agenta FRENCH LINE It STATE STREET NEW YORK. N. V. Tisoč in ena no« (Rai>e) vez. mala izdaja .... St. 19. (Gerbart Hsaptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fantek. 124 stra.. brofi. ...... J| V krempljih inkvizicije ...............1.30 V rob*t v u (MatlClČ) _............1.S5 St. 20. (Jul. Ze.ver) Gompati In KomurasakL. japonski roman, is Ce&Hne prevel dr. Fran Bradač, 154 str., brofl. ............ .49 St. 21. (Fridolln Žolna) Dvanajst kratkočasnlh zgodbic, IL. 73 str. brofl. ........................ JU V gorskem zakotja ............ .35 V oklopnjaka okrog sveta. 1. del M 2. del ...................... M Večerna pisma. Marija Kmetova Veliki Inkvizltor .............. .75 h0ulandamerical|ne Rotterdam — Volendam New Amsterdam — Veendam STA PRI LJUBLJEN" A PARNI K A TE DRUŽBE HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA JUGOSLAVIA preko Rotterdam ali Boulogne-sur-Mer Potovanje s parnlkl HoMand-Amerti-a Line pomenja udobnost. doma£e rai-po|o±fiaje. n«-prekoeljivo kuhinjo ln po-strt-žlnt. Znižane f«-n»- — Z.t podrobnosti vpraftajte svojega lokalnega agenta alf — holland america line 24 STATE ST.. NEW YORK CITY St. 22. (Tolstoj) sonata ........ Kreutzerjeva____ H St. 23. (SophOkies) Antigone, Salna Igra. poslov. C. Golar, 00 Btr„ broširano .................... JI St 24. (E. L. Bill wer) Poslednji dnevi Pompejev. I. del, 355 str., brofl. .........................M Sl 25. Poslednji dnevi P< II. del ............... St. 26. (L. Andrejev) črno Maske, poslov. Josip Vidmar. 82 str. brofi. ........................ JU St 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost ln problemi skrbstva za brezposeln«. 80 str, brofi....... iS Št 29. Tarzan sin opie ..............J* Tarzan sin opico, tr. ves. ...1.20 H. 31. Roka roko.............................25 it. 32. Živeti .................................J65 31. 35. (Gaj SalustlJ Krlsn) Vojna x Jugu rta. poslov. Art. Dokler, 123 strani, brofi.....................M St. 30. (Ksaver Mefiko) Listki 144 strani .................. JSS *t. 37. DomaČo »vali .. ŠL 38. Tarzan In svet štev. 39. Sl 47. MlsterlJ S ter. 48. ftnmi« iivnU Stev. 49. 5t. 49. Sl so. SL BL SL 54. Sl 55. Sl so. Sl 57. JU Tarzanov sin. trd vos ....1.20 SUkn De Grare..........UM V wtd«................L— To In onaraj 80U9 Tarzanova Mladost, trd. ve*. ........... ,1.20 S ter. 58. Glad ( Sl 50. (Dostojevski) I. dol Stev. 00. (Dostojevski) Zapiski Is IL dol »»SSOOS* lt* Sl 01. (Golar) Bratje In ssrtnT .75 SL 02. IdUot. L deL (Dostojevski) J« Sl 63. Idijot. IL del ....................JO SL 04. Idijot. UL del....................M Stev. OB. Idijot. iv. del ............JO Vsi 4 deU ..............3JS5 St. 60. Tisoč in ena nofi I. zvezek..................1.30 II..........................1.10 III..........................1.50 KNJIGE SKUPAJ........$3.75 Vara (Waldova). brof. ........ .35 Vojska na BaStano. s slikami .. JU Vrtnar. (Rabindraaath Tagore). trdo vezano .................K broširano .................. .00 Volk spokornik In drage so*estl L— Trdo vezano _..................1-25 VUnjega repatlea. roman. 2 knjigi L30 Vojni, mir ali poganstvo. L sv... .35 V pusti v Je Ua. III. sv ............JU Valotin Vodnika Izbrani spisi .. M Vodnik svojemn naroda ................JE5 Vodnikova prattka L 1027............JU Vodnikova pratika L 1928 ............JU Vodniki in prepocsfcl ....................M Zmisel smrti .....................................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. M Za kruhom, povest ........................JU Zadnja kmečka vojska...........7P Zadnja pravda .........................................................70 Zgodovina s nevidnem človeka .. .35 Zmaj Is Bose« .................79 Življenje aiov. trpina. Izbrani spisi Alefiovec. 3. sr. akonaj ........1.51 Zvesti tin, povesi .............. J6fi Zlat okopi ....................... JE» Ženini na&e Koprnel« ...........45 Zmote In konec gdč. Pavlo...... .45 Zlata vas ...................... JU SPISI ZA MLADINO: 'GANGL) Ii sv trdo veaano. Pripovedke ln pesmi ........................ JU J. s*, trdo resano. Vsebuje 12 po- ........................ JO L sv. trdo vesano. Vsebuj«* 8. po- ........................ JO S. ST. trdo vezane. Vinski brat .. JU 1 sv. trdo' vezano. Vsebuje 10 povesti ......................... .50 igre: Zbirka L del Zbirka U. del Znamenje »tirih (Doyle) ....... Jt Zgodovinsko anekdote .......... JU Z ognjem In stečem..............3.— Zločin ln kazen, 1. In H. zvezek L— Zgodbe Napoleonovega huzarja .. JO Zgodbe zdravnika Mozaika.......70 Zlati pantar ................... JU Zvestoba do groba__________1J0 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI ali poganstvo .... Jft trgovec. Icrokas v 5. dejanj JO Cyan de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve-Mno ..........................L70 ^deia. drama v 4. dej........... JO Gospa s morja, 5. dej....................75 Lokalna železnica, 3 dej................50 darta. Semenj v Bichmcndn. 4 dejanja ...................... .30 »b vojski. Igrokaa v Štirih slikah JO Tončkove sajue na Miklavžev ve-čet .Mladinska Igra a petjem v S. dejanji* .................. M L U JL drama v 3 dejanjih s predigro. (Capek), vea .......... .48 tevlsor. S dela nt. trda *Msna .. TI Veronika DeoenUka. trda ves____1J0 'a krti In sv dejanjih . Igrokai v 5. .60 1 iv. i. sv. Hi 1 zv. v 4. n. Povesit 5. sv. >•••••••••...1 ljudski oder: L sv. Tihotapec, S. dejan] .... V sr. Po 12 letih. 4 dejanja .. Mrka ljudskih Iger: • % snopič. Mlin pod zemljo. Sv. . .Ne*a. Ranje .................. 3. «n<>plč. Vestaika. Smrt Marije device. Marijin 4. «noplč. Sv. dttllea. Materin Magnetov .... JU •5. MinpHL Turki Pabjola In Neia 'JO. snopič. Sv. Knjige pahljatno paitwm* prost« "GLAS NARODA" tU W. IX. SL. New York