50. štev.
V Kranju, dne 12. decembra 1914.
Leto II.
Iziaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj St. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za celo leto K 4—, za po! leta K 2—, za četrt leta KI—. Za vsa druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lisia „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na uprav-ništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. —Inserati: štiristopna petit-vrsta zaenkrat 12 vin za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vini, večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: ,,Sava", Kranj
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Avstrijsko-srbska vojna.
Prodiranje naše armade na severu v Srbiji.
Prodiranje našilj čet se vrši na severnem delu fronte brez boja.' Pri tem smo vjeli 300 mož.
Zapadno in jugozapadno od Arandjelovca se upirajo prodiranju naših čet močne sovražne sile, ki skušajo kriti umikanje srbske armade s srditimi napadi, katere smo vse odbili.
Srdita bitka pri Arangjelovcu.
Boji zapadno in jugozapadno od Arangjelovca trajajo trdovratno in so spojeni z zelo velikimi izgubami. Doslej še ni končne odločitve. Vjeli smo zopet nad 600 mož.
Zapadno od Arangjelovca in Gornjega Mila-novca je nasprotnik dobil nova ojačenja in nadaljuje srditfc napade ptoti zapadu.
Na ozemlje, ki so ga zasedle naše čete in ki smo ga našli popolnoma zapuščeno, se jamejo polagoma vračati ubegfi prebivalci. Približno 1500 sla'nc.mtlKH- jV ostalo v Be'lgradu.
Tymbar-
boji.
Poljskem je neizpreme-
Novo nameščena mestna uprava je že jela
poslovati.
Izpretnemha grupacije naših sil vsled zavzetja Belgrada.
Vsled zavzetja Belgrada potrebne operacije zahtevajo sedaj izpremembo. grupacije naših sil, ki se seveda odteguje splošni razglasitvi..
1/prememba grupacije se vrši po načrtu. Po-samne nasprotnikove poskuse, da bi motil to grupacijo, smo odbili. Pri tem je imel eovražnik občutne izgube. Naša ofenziva južno od Belgrada ugodno napreduje in smo tu vjeli 14 častnikov in 400 mož.
Naše čete so zasedle boljše pozicije.
Del naših čet v Srbiji je zadel zahodno od Gornjega Milanovca na močne sovražne čete ter ni mogel prodreti. Da se umaknemo namerava- ! nemu sovražnemu sunku, so dobili posamezni deli | povelje,  da zasedejo  ugodnejše  ležeče pozicije. Južno od Belgrada napreduje naša ofenziva. Dne j 8. decembra smo vplenili skupaj  20 topov,  1 re- j flektor ter mnogo vjetnikov.
Avstrijsko-ruska vojna.
Uspešni boji pri Tymbarku.
V Zapadni Galiciji so se razvili pri
so se
ku manjši, za naše orožje, uspešni Položaj na južnem
njen.
Napad na ruske čete v zapadni Galiciji.
- Bitka na Poljskem napreduje ugodno za zavezniško orožje. Naše in nemške čete so včeraj z juga napadle ruske kolone, ki so orodrle v Zapadno Galicijo. ZaveznLžki armadi sta pri tem vjeli 2200 Rusov in vplenili nekaj sovražnega trena.
V Karpatih so se vršili delni boji. Odbili smo nasprotnika, ki je vdrl v beskidske pozicije in* vjeli 500 mož.
Zavrnjeno rusko prodiranje preko Novo Ra-domska.
Borba za odločitev na ruskem bojišču še traja. Avstro-ogrske in nemške čete so v napadu v prostoru jiižnozahodno od Pjotrkova zavrnile ruske čete, ki so se pomikale preko Novo—Radomska proti severu, medtem ko so nemške čete prisilile sovražnika, da se je umaknil.
V zahodnji Galiciji so tudi večji boji v teku. Njih izid še ni znan. V tem prostoru so naše in nemške čete vjele nadaljnih 1500 Rusov.
V Karpatih se boji nadaljujejo. Na marsikaterih mestih je sovražnik potegnil močne čete zopet na gorski greben.
Rennenkampf — aretiran?
„Adeverul" javlja iz Odese: General Rennenkampf je bil aretiran. Prišel je na polj. bojišče za 18 ur prepozno, vsled česar se je Nemcem posrečilo, da so prebili ruski obroč in se umaknili.
Uničen ruski aeroplan.
Oficirja letalca nadporočnik Bela pl. Lozonczy in nadporočnik Jat: VVierzenski sta 30. novembra pri letanju zasledila sovražen aeroplan, ki se je hotel dvigniti pri Miechovu, 40 km nad Krakovom. Skrivajoč se nad oblaki sta čakala, da se je sovražni aeroplan dvignil in ga potem iz pušk-repe-tirk obstreljevala. Sovražni aeroplan >se je nagnil in padel na tla. ': •'
Bitka pod Krakovom.
Kanonada v okolicah Krakova, ki se je započela dne 16. novembra, traja z malimi prestanki še sedaj z nezmanjšano ljutostjo.
Včeraj se je napotilo več oseb na Krzemi-onki. da bi od tamkaj opazovali bitko. Toda bitke ni bilo mogoče videti z očmi, pač pa je bilo slišali prav razločno streljanje, pred vsem pa pokanje granat v okolicah vzhodno in na jugu od Krakova. Obzorje je zakrivala gosta megla, ves Krakov je tonil v njenih sponah.
V Podstolicah pri VVieliczki je zadala, kakor pripovedujejo vjetniki, naša artilerija v noči od srede na četrtek strašen udarec Rusom. Prispeli so v to vas z znatnimi silami ponoči ob 10. Bila je to ruska konjenica, kozaki in dragonci. Avstrijska patrulja, ki so jo tvorili vojaki krakovskega domačega polka, je dognala, kje so se Rusi utaborili.
Ob 3. zjutraj se je pričel peklenski ogenj naše artilerije. Od ruske konjenice so ostali samo ostanki. A zaledju je poseglo v boj par sto mož, a tudi ti so pobegnili v paničnem strahu.
Sličnih slučajev se je prigodilo okrog Krakova mnogo.
Kmetski prebivalci v oddaljenejši okolici od Krakova pri Mogili, Rajsku, Kosocicah, Siepraciji, Sviatniku so zapustili svoja domovja in si izkopali v bližnjih lesovih, in poljih globoke rove in jame, kjer stanujejo med vršečo se bitko. V teh jamah spe cele rodbine, tu si pripravljajo tudi je-"t^la. Vojaki obveščajo prebivalstvo, kdaj jim je treba zapustiti vasi. Na to obvestilo se prično prava romanja v podzemeljske jame.
Odbiti ruski napadi pri Piotrkovvu.
Na Poljskem traja mir na sektorju južne bojne črte.
Neprestani napadi sovražnikovi o okolici Pio-trkovva so se slej kot prej ponesrečili ob žilavosti zavezniških armad. Samo naše čete so tu v zadnjem tednu vjele 2800 Rusov.
Dalje proti severu nadaljujejo Nemci uspešno svoje operacije.
Nemško-francoska vojna.
Odbiti francoski napadi.
Na zapadnem bojišču smo opetovano odbili francoske napade proti nemškim četam v Flandriji, kakor tudi v okolici severozapadno od Altkircha, kjer so imeli Francozi znatne izgube.
V Flandriji in južno od Meca smo včeraj odbili francoske napade.
Pri La Bassee v Argonskem lesu in v okolici jugozapadno od Altkircha so nemške čete na-j predovale.
Boji na Flanderskem.
Iz Ženeve poročajo: Vojni položaj na Flan-I derskem presojajo francoski listi kot predpripravo
za velike dogodke na celi fronti.- Nemci so v ! sredo silno obstreljevali v okolici Dixmuidena i majhni kraj Lampernisse. To kaže dozdevno'prav j natančno namen sovražnika kljub vsem težkočam ! nadaljevati s svojimi operacijami proti obali. Z i raznih strani dospela poročila popolnoma potrjujejo i vest, da pošiljajo in zbirajo Nemci   južno od
Ostenda močne čete.
Nemška armada izpraznila Vernelles.
6.dec. ponoči so Nemci izpraznili po načrtu kraj : Vernelles (jugovzhodno od Bethuge), ki bi zahteval nepotrebne žrtve, ako bi ga nadalje držali, v i trajnem francoskem artilerijskem ognju. Tamkaj I se nahajajoče stavbe so preje razstrelili. Nemške j čete so zasedle zgrajene pozicije vzhodno od tega ; kraja. Sovražnik jim doslej ni mogel slediti.
Zapadno in' jugozapadno od Altkircha so j Francozi z znatnimi silami obnovili svoje napade, a brez uspeha. Sicer ni dogodkov, ki bi jih bilo vredno beležiti.
Nemški uspehi pri Arrasu in Malancourtu.
Ob flandrski fronti povzročajo vsled zadnjih nalivov poslabšane talne razmere kretnjam čet velike težkoče. Severno od Arrasa so Nemci nekoliko napredovali. Vojna bolnica v Lillu je včeraj pogorela. Požar je najbrže kdo zanetil. Človeških izgub ni nobenih.
Trditev Francozov, da napredujejo v Argonskem lesu, ne odgovarja dejstvom. Ze dlje časa ni bilo tam sploh nobenega francoskega napada/ Pač pa pridobivajo Nemci neprestano počasi tla.
Pri Malancourtu vzhodno od Varenta so Nemci predvčerajšnjim osvojili važno francosko oporišče.
Pri tem je padel večji del posadke. Ostanek, nekaj častnikov in okrog 150 mož so Nemci vjeli.
Severno od Nancyja so včeraj odbili francoski napad na nemške postojanke.
Boji pri Nieuport in Ypres.
Nemška težka artilerija je občutno zmotila Francoze in njihove zaveznike, ki se pri Nieuportu in južno od Ypresa utrjujejo. Nemška artilerija je imela,' kakor izhaja iz poročila francoskega gene-ralisima samega, zapadno od Lensa, zlasti pri Lis in Roulette, ter v pokrajini Voevvre lepe uspehe.
Ypres.
Od Nieuporta do Ypresa je. vsa pokrajina eno samo slano močvirje, razsežno morda nad 50 kilometrov. Iz vode gledajo ostanki hiš, razvaline j vasi, očrnele. od požara, ceste in nasipi, ki rišejo J v blato čudne geometrične figure, žalostni drevo-j redi z golimi vejami kakor skeleti, vse polno oprave, kakor da je bil vesoljni potop, obleka, J cunje, sodi, mize, zaboji. Mrtve drži teža turnistrov j na dnu. Koliko mrtvih leži tam! Povodenj je po-I krila polja le več pedi visoko, to blato pa zakriva 1 jarke in globine, maskira prekope ter pokriva vso pokrajino z enakim goljufivim nivojem. Na tisoče in tisoče vojakov je poskočilo, ko je prišla povodenj, iz strelskih jarkov in gazilo po blatu nazaj. Naenkrat se je črno goljufivo močvirje zgrnilo nad njimi.
Odbiti fransoski napadi pri Sonainu, Varennesu in Vaucoisu.
Zapadno od Reimsa so Nemci morali razstre^ liti in vpepeliti Echeri—Ferme, dasi je tamkaj plapolala zastava „Rdečega križa", ker so potom fotografij zrakoplovcev nesporno dognali, da se je tik za Fermo skrivala francoska baterija.
Odbili so z izgubami za sovražnika francoske napade v okolici Sonaina in proti Varennesu in Vaucoisu v vzhodnjem Argonskem lesu. -
V Argonskem lesu samem so pridobili na raznih mestih tla. Pri tem so Vjeli nekaj sovražnikov. — Pri včeraj sporočenih bojih severno od Nancyja, so imeli Francozi velike izgube. Nemške izgube so razmeroma majhne
Nemško-angieška vojna.
Angleška pomožna križarka potopljena.
Iz Santiaga poročajo, da je v majhno pristanišče Papuelo v bližini Valparaisa pripeljala nemška pomožna križarka „Princ Eitel" moštvo angleške pomožne križarke „Charcas", katero je bila nemška ladja potopila na višini Corrala.
Calais pod angleškim admiralom.
Vsa francoska pristanišča na severu so bila izročena angleškim poveljnikom. Tudi Calais je dobil nekega angleškega admirala za poveljnika.
Kitchener.
„Daily Mail'* priobčuje interview nekega amerikanskega žurnalista z lordom Kitchenerjem, ki je baje emfatično zaklicali „Vojna bo trajala še tri leta in se bo končala šele takrat, kadar bo Nemčija na kopnem in na morju popolnoma premagana.
Nemška črna vojska.
„Reichsanzeiger" priobčuje cesarsko naredbo, ki kliče one, ki prestopajo 'z I. poziva v II. poziv črne vojske, da se zglase. Istočasno je bil izdan razglas državnega kancelarja, ki pravi, da se bo to izvršilo samo v svrho vpisauja v liste.' Zglasiti se je od 16. do vštetega 20. decembra.
Velikanske koncentracije čet.
Glasom zanesljivih poročil, je sedaj v Angliji 300.000 in na Škotskem 250.000 mož koncentriranih, da bi zabranili eventualni vpad Nemcev. Že 6 tednov se ne odjavlja več število za Kitche-nerjevo vojsko nabranih vojakov, tudi listom je od cenzure prepovedano, poročati o poteku naborov. Ustavna garancija je bila v Angliji odpravljena, ker so merodajni krogi prepričani, da je napad na Anglijo pripravljen neodvisno od zavzetja Calaisa.
Nemško-ruska vojna.
Nemški uspehi ob Mazurskih jezerih.
Na vzhodnem bojišču so Nemci odbili z velikimi izgubami za Ruse vse napade vzhodno od Mazurske jezerske planote.
V bojih vzhodno od Mazurskih jezer je položaj ugoden. Pri manjših operacijah so tamkaj vjeli 1200 mož.
Na Poljskem potekajo operacije praviloma.
Bitka pri Lodzu se razvija ugodno za nemško armado.
Na bojišču vzhodno od Mazurske planote je bil nasprotnik miren.
Potek bojev pri Lodzu odgovarja slej kot prej pričakovanjem.
Nemške čete so zavzele Lodz Po težkih izgubah se Rusi umikajo.
Presegljiv uspeh nemške armade pri Lodzu.
Z zapadnega bojišča in zahodno od Mazurske jezerske planote ni posebnih poročil.
Na severnem Poljskem so Nemci v počasni borbi za Lodz izvojevali presegljiv uspeh s tem, da so vrgli nazaj severno, zapadno in jugozapadno od tega mesta stoječe močne ruske čete.
Lodz je v nemški posesti.
Rezultatov bitke vpričo razsežnosti bojišča še ni moči pregledati. Ruske izgube, so brez dvoma zelo velike.
Ruske poskuse, da bi iz južne Poljske prišli na pomoč svojim ogroženim armadam na severu, so preprečili napadi avstro-ogrskih in nemških čet v okolici jugozapadno od Piotrkoua.
Nemške čete pri Lodzu slede Rusom.
Na vzhodu in z vzhodnoprurske meje ni nobenih poročil.
V severni Poljski slede nemške čete neposredno sovražniku, ki se hitro umika vzhodno in jugozahodno od Lodza.
Razen že sporočenih izredno velikih, krvavih izgub so Rusi doslej izgubili okrog 50(X) vjetnikov in 16 topov z municijskimi vozovi.
Rusi prepodeni pri Dobczycah-Wieliczki.
Boji v zapadni Galiciji so pridobili na srditosti. Nemške čete napadajo sedaj tudi z zapada in so prepodile sovražnika iz njegovih pozicij pri Dobczycah-Wieliczki. Nemški napad še traja. Ste-
viia vjetnikov še ni mogoče pregledati. Doslej so odposlali nad 5000 Rusov, 'med njimi 27 častnikov.
Na Poljskem so naše in nemške čete povsodi odbile ponovne ruske napade na prostoru južno od Piotrkovva.
Izmišljena bitka na morju.
Pod naslovom „Prevarjeno nemško brodovje" priobčuje londonska „Mornigpost" iz Petrograda obsežno poročilo o bitki, ki se je baje vršila ob Baltiškem morju. Ruski admiral je baje dal več ruskih, križar k in torp. rušilcev prepleskati z barvami, kakršne imajo nemške vojne ladje. Na to se je v megli približal s svojim brodovjem nemškim ladjam, ki' so bile prepričane, da je doplula k njim druga nemška eskadra. Ruske križarke so jele iz neposredne bližine obstreljevali nemške večje ladje, dočim so torpedni rušilci napadli tor-pedovke. V tem boju je bila baje potopljena neka nemška križarka, druga pa znatno poškodovana.
Rusko brodovje se je baje popolnoma nepoškodovano vrnilo v svoje pristanišče.
Radi te zmage je odlikoval car Nikolaj častnike in mornarje, ki so se udeležili navedenega pomorskega boja, .z redom sv. Jurija, a „Vossische Zeitung" pripominja na to, da je vsa povest o tem boju izmišljena zgolj v to svrho, da so se neki slavohlepni ruski častniki dokopali do visokih odlikovanj.
Rusi so se ustavili v utrjenih pozicijah ob Miazgi.
Iz Vzhodnje Prusije ni nobenih poročil.
Na severnem Poljskem se nahajajo nemške čete v tesnem stiku z Rusi, ki so se ustavili v močno utrjeni poziciji vzhodno reke Miazge.
Za Lovicz se nadaljujejo boji.
V južni Poljski se avstro-ogrske čete ramo ob rami ponovno izvršile uspešne napade.
Turška preti tripelententi.
Položaj v Egiptu.
Angleži so poslali generala Wingate pašo v Sudan, da zatre tamkajšnje vstaško gibanje. Tja odide še nadaljnih 14.000 mož, ker se gibanje vedno bolj razširja. V Egiptu se ne nahajajo ni-kake indijske čete več. Anglija jih je odstranila, ker so izjavljale, da se proti kalifu ne bodo bojevale.
Boji v Kavkaziji.
„Agence Ottomane'1 priobčuje komunike glavnega stana:-Naše čete, ki operirajo v pokrajinah nad Corohom in Adašarjem; dosegajo dan na dan nove zmage. Prodrle so proti severu do Adšarja in dospele vzhodno do Batuma. Na vzhodu so prispele v okolico Ardahama. Zahodno od Arda-hama je prišlo do boja. Naše čete *o vplenile mnogo orožja in eno strojno puško. Rusi so zbežali v smeri na Ardaham.
Boji pri Batumu. „Agence Ottomane-1 priobčuje komunike tur* i škega glavnega stana: Zasedli smo Keslo, precej pomemben kraj 20 km vzhodno od Batuma. Naše ! čete so drzno prodrle in razdejaje električno na-: pravo za Batum, pri čemer so vjele tudi več ; Rusov. Oddelek 300 Rusov, ki je bil odposlan iz i Batuma, da zopet zasede neki most, ki smo ga 1 mi vzeli, je prišel v zasedo ter je bil popolnoma ; uničen«.
Turška zmaga.
(4. t. m.) so poskusile angleške čete ! napasti pozicije našega vojaštva med Tigrisom in I Suvaja-Kanalom. V Boju. ki se je razvil, so bih j Angleži poraženi in so imeli velike izgube. Mi smo zavojevali eno strojno puško in mnogo mu-| ničije.
Boji ob jezeru Van.
Komunike glavnega stana pravi: V pokrajini Adžar ' so se vršili novi, za nas uspešni spopadi, pri katerih smo Rusom vzeli en top in mnogo bomb, orožja in municijo. Rusi so vpdrabljali proti nam kro-glje dum-dum. Napadi Rusov vzhodno od jezera ,Vau ob turški meji so bili brezuspešni. .
F' ■ % jl ■•«    ' K
Turški uspehi pri Corohu.
Otomanski oddelki so zasedli pred kratkim i pokrajino Coroh med rekama Borčika in Maradit-j maršal ter odrezali zveze, ki jih je imel sovražnik med Zgornjim in Spodnjim Adšarom.  Rusi so obupno poskušali priti svojim cerniramm četam na i nekem griču, ki obvladuje dolino Adšare, na po* I moč; ves napor pa je bil brezuspešen. Ruska pe-: hota je imela silne izgube. Močni otomanski od-1 delki iz kolone pri Artvinu so zasedli Savašt, i druge čete, ki so prodirale v pokrajini Ardanuš, \ so. zasedle vas Lašan. Tretja turška kolona je dospela v Sarator.
Vstaja v Maroku.
„Frankfurter Zeitung" poroča, da so poslali I s Francoskega dva armadna zbora v Maroko.
Glasom madridskih poročil so francoske vladne oblasti začasno zapustile Fez in Maroko.
Iz Madrida poročajo tudi o težkih porazih Francozov  pri   Kenifri  —  južno  od Mekinesa. Francozi' so  izgubili 30 častnikov in 800 mož.. Berberi so vplenili tudi 8 topov.
Otok Neupotnmern od Avstralcev zaseden.
Dne 11. septembra je dospelo avstralsko brodovje na višino Herbertshohe ter izkrcalo 25 mož, da se polaste brezžične postaje, ki leži 4 milje od obali. Naleteli so na nepričakovan odpor Nemcev in oboroženih domačinov, ki so bili skriti v palmah. En avstralski častnik in . en podčastnik sta padla. Pozneje so Avstralci izkrcali 150 mož, ki so se približali na 100 vardov štaciji, kjer se je bilo zakopalo 6 Nemcev in 40 domačih. Tu je bil ubit en avstralski častnik, eden pa ranjen. Pozno popoldne so se branitelji vdali. Medtem, ko so preiskali Avstralci strelni jarek, se je vnel nov boj, ki pa ni mogel preprečiti, da bi se Avstralci ne polastili štacije. Medtem je biia neka pehotna kolona brez odpora zasedla Herbertshohe." Enako je bil zavzet Rabaulin dva dni pozneje je bil proglašen otok kot angleška posest. — Meptem so se močnejši nemški oddelki zakopali 6—8 milj od obali v gorovju Toma. Ladje su te pozicije obstreljevale, nakar so Avstratci zasedli tudi Tomo.
Grška mobilizira.
Mobilizacija Grške se nadaljuje z veliko vnemo. V Janini so zbrali več nego 30.000 mož. Sredi decembra bodo baje manevri grške mornarice, kakor se pravi, da se pospeši skupno delovanje s ' križarko „Idaho", kupljeno v Ameriki, z ostalo mornarico.
Rumunska in Bolgarija.
List „Mir" priobčuje poročilo, po katerem je Ru-munija obvestili bolgarsko vlado, da je Romunska pod pogojem, da Bolgarija vstopi v balkansko zvezo, pripravljena, odpovedati se bukareški mirovni pogodbi in odstopiti Bolgariji oni del Dobrudže, ki ga je zavzela po drugi balkanski nojni.
Nemški poslanec Liebknecht.
Iz Berolina poročajo, da je nemški socijalno-demokraški poslanec Liebknecht, ki je edini v nemškem državnem zboru glasoval proti vojnim kreditom, odklonil odložiti svoj državnozborski mandat, kakor so zahtevali od njega.
Vojni materijal za Rumunijo.
V Sofijo dospeli bukareški lisli poročajo, da je v Predeal (na železniški progi Braševo-Predeal) dospelo 22 železnižkih voz z artilerijskim streljivom iz Kruppovih tvomic za Rumunijo. Avsjro-ogrska vlada je dovolila prevoz, kakor je Rumu-niji še nadalje dovoljeno izvažati bencin na Nemško in v Avstrijo.
General De Wet ujet.
O vjetju burskega generala De VVeta poročajo z angleške strani: Generala smo presenetili. Ko je videl vladne čete, je poskusil na konju zbe-žati, mi pa smo ga zajeli. Karakteristična za zasledovalno taktiko polkovnika Brista je bila uporaba avtomobilskega oddelka. Hotel je prisiliti De Weta k prodaji, ne da bi žrtvoval ljudi. Avtomobili so se približali Burom na razdaijo 100 m. Buri so pokazali belo zastavo, drugi so vrgli orožje proč ali pa so padli onemogli s konj. De VVet sam le dvignil roki. Večina vjetih je bila vsa izmučena. De VVet je tudi v vjetništvu možat in ponosen. Polkovnik Jordaan, ki ga je bil vjel, ga je sam pripeljal v Johannesburg.
Kitajska in Japonska.
Kitajske čete v provinciji Santung, glede katerih je Japonska zahtevala, da jih odpokličejo, so morale na odredbo kitajske vlade to provincijo izprazniti, da ne pride do spopadov. Japonska je zato po državnem sklepu priznala nedotakljivost kitajske države.
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič.
Zmožnosti ruskega vrhovnega armadnega poveljnika velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, niso cenili nikdar visoko. Veliki knežje z dušo in telesom vojak, vendar ni vsak vojak vzposobljen prevzeti vodstvo milijonske vojske. Rojen j« bil 18. novembra 185(5. kot najstarejši sin velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, ki ga je postavil njegov brat car Aleksander II. v vojski proti Turčiji leta 1877. na celo Donavske armade, kjer pa je bil le po imenu vrhovni poveljnik. Njegov oče je zapravil vse premoženje ter je umrl leta 1891. Mati je bila rodom vojvodinja Oldenburška in je umrla leta 19(X). Nj en sin je bil v prvi vrsti vojaško vzgojen ter je bil leta 1877. prideljen štabu generala Ra-detzkega. Na prelazu Sipka in pri Plevni se je Odlikoval v hrabrosti ter je bil odlikovan od nemškega cesarja Viljema I. z rodom pour le merite. Hitro je nato napredoval. Več let je bil polkovnik in pobočnik komander zelo aristokratičnega polka garde. Takrat je podučeval sedanjega carja Nikolaja II. v jahanju in od tedaj ima na carja velik vpliv, katerega baje tudi nadkriljuje v energiji. Leta 1905. je izročil car velikemu knezu skoraj neomejeno oblast nad vojno močjo ter ga imenoval za predsednika deželnobrambnega sveta, kmalu
nato pa za vrhovnega - poveljnika petrogradskega vojaškega okraja. Sedaj je bil veliki knez pravi vladar v Rusiji.
V svojih mladih letih se je moral veliki knez Nikolaj Nikolajevič odpovedati svuji želji poročiti neko damo, ki ni bila knežjega rodu. Branil mu je car Aleksander III. Poročil se je nato leta 1907 s princeso Anastazijo Crnogorsko, ki je bila svoj čas prava krasotica. Prej se je pa morala princesa Anastazija ločiti od svojega soproga kneza Jurja Leuchtenberškega. Tako je veliki knez Nikolaj Nikolajevič svak srbskega kralja Peti a I.
Božično premirje.
V vatikanskih krogih govore, da upa papež, da se mu bo posrečilo, izposlovati bojujočim se četam za Božič premirje.
DNEVNE VESTI.
Baron Viktor Hein. ■f Dne 7. t. m. je umrl na Dunaju sekcijski načelnik izven službe baron Viktor Hein, bivši deželni predsednik vojvodine Kranjske. Pokojnik si je kot načelnik državne uprave na Kranjskem pridobil velike zasluge za našo deželo. Kot uradnik je bil vesten in strog, a nad vse pravičen in nepristranski. Da se je po potresni katastrofi I. 1895. zlasti Ljubljana razmeroma hitro dvignila, je nemala zasluga barona Heina. Baron Hein je bil tudi zelo naklonjen našemu mestu. Odločno je podpiral s svojim velikim vplivom našo občino pri stremljenju za pridobitev višje gimnazije. Po njegovi inicijativi se je uspešno pričela akcija za zgradbo novega državnega mostu čez Savo. Živo se je zanimal za naše vodovodno vprašanje in mnogo pripomogel v to, da se je rešilo ugodno. V priznanje njegovih velikih zaslug ga je občinski odbor imenoval za častnega meščana mesta Kranja. Sploh si je baron Hein stekel neprecenljivih zaslug za deželo kranjsko. Zato bo ostal svetel in trajen spomin baronu Heinu v srcih kranjskega prebivalstva, zlasn pa še v srcih hvaležnega meščanstva v Ljubljani in v Kranju. Večna luč naj mu sveti!
Seja mestnega zastopa mesta Kranja 4. decembra 1914. Župan Ferdinand Polak otvori se|o, konstatira sklepčnost in imenuje overovateljem zapisnika obč. odb. Fran Ažmana in Anton Adamiča. Predno preide na dnevni red, se v toplih besedah spominja pokojnega slovenskega skladatelja Davorina Jenka, častnega meščana mesta Kranja, ki je dne 26. novembra t. I. v visoki sta-, rosti preminul v Ljubljani. Ker so obč. odborniki v znak sožalja že med govorom vstali raz svojih sedežev, bo dal ta čin pijetete zabeležiti v zapisnik današnje seje. Na predlog obč. odb. Fr. Cro-batha se zapisnik zadnje seje brez čitanja soglasno odobri. Župan poroča, da ni došla nobena ponudba za zakup mestnih tehtnic, tržnine in šotornine, vsled tega je mnenja, da bi se naj vbodoče pobirala tržnina in šotornina v lastni režiji. O zadevi pa se naj končno sklepa v prihodnji seji. Se vzame na znanje. V imenu finančnega odseka poroča o dopisu mestne hranilnice obč. svet. Ciril Pire: Upravni odbor mestne hranilnice v Kranju je soglasno sklenil, da naj hranilnica podari iz svojega upravnega čistega dobička za leto 1913 naslednje podpore v občekoristne ter dobrodelne namene: 1. Obrtni nadaljevalni šoli v Kranju za pokritje primanjkljaja 250; 2. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani kot prispevek za napravo telefonskega omrežja po Gorenjskem (500 K; 3. Glasbeni šoli v Kranju znesek 50 K; 4. Narodni čitalnici v Kranju za javno ljudsko knjižnico znesek 50 K; 5. Vojnemu oskrbovalnemu uradu za udove in sirote po vojski padlih vojakih znesek 1(X) K; 6. Vojnemu oskrbovalnemu uradu kot božično darilo našim vojakom, nahajajočim se v vojni znesek 1(X) K. Končno predlaga v. imenu finančnega odseka, da naj občinski odbor pritrdi temu sklepu upravnega odbora mestne hranilnice. Soglasno sprejeto! V imenu policijskega odseka poroča obč. odb. Ivan Jagodic o prošnji gospe Frančiške Majdič za podelitev gostilničarske koncesije in končno predlaga, da se prošnji ne ugovarja,, ker se v hiši št. 140 že itak nahaja gostilna. Soglasno sprejeto! Poročilo tržnega odseka o/pritožbi gosp. Ivana Savnika radi stojnice ob nekdanji Florjanovi hiši. V imenu tržnega odseka poroča o pritožbi obč. odb. Ivan Potočnik ter predlaga, dat naj še tržni odsek o zadevi poizveduje in o tem pproča pri prihodnji seji. Sprejeto! Ker je dnevni red današnje "seje izčrpan, zaključi župan sejo o)>-7.7 uri zvečer.
Razglas. Promet paketne pošte z vojnimi poštnimi uradi. K c. in kr. vojnemu ministrstvu prihaja dan za dnevom mnogo vprašanj iz občinstva, kdaj in za katere vojne poštne urade se bode paketni promet zopet pričel. Na to vprašanje ni mogoče posamezno odgovarjati. Mesto vsacega odgovora se enkrat za vselej naznanja, da se zamore vojni poštni paketni promet le včasih in le v toliko pripustiti, v kolikor je dopošiljanje takih paketov vojnim poštnim uradom pri vsakokratnih razmerah osigurano. Sicer pa določ« etapno višje poveljstvo z ozirom na vsakokratne razmere v etapnem okolišu otvorjetije in ustavljanje vojnega
paketnega poštnega prometa; vsled tega tudi ne more vojno ministrstvo na te določbe vplivati. Vsaka sprememba v vojnem paketnem poštnem prometu se bo nemudoma v občo vednost objavila. To se razglaša vsled ukaza c. kr. deželnega predsedstva z dne 28. novembra 1914 št. 2406 Mob.
Vsem županstvom. Temeljem razpisa c. kr. deželne vlade z dne 28. novembra t. I. št, 33640 so glede snaženja in vzdržnega razkuževanja javnih stranišč uveljavljene naslednje določbe: 1. je gledati, na v klozetnih skudelah ne zastaja blato. Skudela se mora vsakokrat posebej izplakniti z vodnim curkom.'2. Vsaka klozetna skudela se mora sleherni dan zvečer izmiti z 2odstotno lizo-lovo raztopnino. (2 žlici lizola na 1 liter vode). 3. S tako raztopnino je sleherni večer izsnažiti tla stranišča in klozetni sedež, slednji je s čisto cunjo obrisati. 4. Stene stranišča je vsak dan s toplo vodo umiti. 5. Stranišča, ki stoje nad grebenico, so razkužiti, da se vsak dan po trikrat vliva vanje po 10 litrov apnene vode. 6. Pisvarji so držati vzdržema snažni in je tlak sleherni dan umiti z 2odsfotno lizolovo raztopnino. V kolikor toraj pridejo te določbe v poštev v ondotni občini, n. p. pri javnih straniščih na trgih ali ulicah, pri straj niščih v gostilnah in prenočiščih in v javnih zbo-rovalnih prostorih, se morajo povsod skrbno in strogo in hleherni dan izvrševati, zakar je županstvu kar najvestreje skrbeti.
Razglas. Vsled vojnih dogodkov prišlo je v naše kraje mnogo poljskih (galiških) begunjcev, ki so se vsled hitrega bega morali ločiti od svojcev, ne da bi doslej mogli poizvedeti kje se nahajajo posamezni udje njihovih družin. Državna uprava hoče sodelovati v svrho da se bivališča poizgub-Ijenih oseb čim prej poizvedo. V to svrho se vsi oni, ki pogrešajo kakega svojca poživljajo, da se tu uradno zglase, v svrho da se njih želje zaradi nadaljnega poizvedovanja, na zapisnik vzemo. Oni pa, ki ne bi utegnil priti na sedež glavarstva naj to sporoče svojemu županstvu, katero jih bo potem, ko se mu od tukaj pošlje dotična vprašalna oz. poizvedovalna pola, zaslišalo. Ta naredba pa velja samo za civilne osebe. Za vojaške osebe pa, ki se pogrešajo, je vojna uprava uredila posebno poizvedovalnico. Tudi za dalmatinske begunjce, razglas nima veljave.
Nabiralna pola občine Cerklje za „Rdeči križ". Kor-Se Franc 1—, Kepe Janez VSO, Kmetic Marija O40, Kotnik Janez 0'40, Košivnik Marjana '2—, Kesmar Janez 3—, Kepic Marjana 1"—, Kepic Joža 1'—, Klemene Florjan 1—, Koritnik Martin 3 —, Koritnik Matija 2*40, Koder Primož 1*50, Korbar Jožef 1'—, Koritnik Franc 0'40, Kropivnik Marjana 2—. .Kepic M. 10—, Kimen 1—, Kmetic Marija 0*25, Krive Janez F—, Kne Jože 1—, Kobolčeva dekla F—, Kobplčev Tone i:i Andrej 2-—, Kobovsova" mat 0'GO, Fiko/.ar J. 5—. Letnar M. F—,' Likozar T. 2-—. Liibel Mica 010, Likozar Katra F—, Likozar Marjana F—, Likozar M. F—, Lampe Jože 2'—, Likar Andrej 2*—; Lah Ana F , Lu-zavc Jera t-—, Lukanc Nace F—, Mejač Marjeta F—, Murnik Andrej 4V , Mnrnik Marija" 2'—, Mušič Neža 0-20, Dr. Majer 5*—, Mušič Matevž F—, Martinjak Uršula 3—, Martin jak Janez F , Martinjak Franc 040, Murnik Marija 1*60, Martinjak Marija F—, Močnik Janez F—, Murnik J.
1- , Močnik Matija F—, Martinjak Jože 0'80, Martinjak P. 2'—, Močnik Nace 7-—, Mušič Janez 5*—, Mežan J, F40, Martinek Jakob Iv-, Mertl Marjana F—, Mežnarka F—, Marko Janez 1—, Marko Ivana 0'50, Močnik Jera 1—, Motezova Meta 0*80, Močnik Janez F—, N. N. 5—, Novak Marija IV40, Narobe M. 1—, N. N. 2* —, Novak Marija F—, Novak Marija (V40, Novak Matevž F—, Novak Frančiška 0*60» Novak )anez 0*50, Nastran Janez 2*—,• Naglic |anez 5—, Naglic Jože F—, Novak Martin 2'10, N. N. 0-30, Nastran Franc 2-—, Osel Lucija F—, Omers Angela F—, Ostanek Franc F—, Omers Marija F—, Ostanek Franc P—, Osel Franca F-, Osel Marija 12-, Oblak J. 2—, Omrz Janez 3---, Omrz Janez F—, Premuzar Janez 0-20, Polajnar Ivina 0'20, Polajnar Jernej OiO, Pogačar Marjana 0-()0. Petrič Katarina 2-—, Pohpcskar Franc F—, Prešar M.
2- —, Prešar Janez F—, Pavlin Anka 0-80, Pire Mana F-,' Podjet Marija 1—, Pogačar Franc 2*—, Petrič Franc F—, Petrič Jnuez F—. Petrič Marija 1—, Pogačar Marjana F—, Petrič Aleš 3'—, Polajnar Jožef 1—, Pave Jarez F—. Polajnar Marija 2*—, Pere Anton 0 40, Petrič Franca 050, Pe-tric Lovrenc F--, Petrič Andrej O60, Petrič Marija 030, Pipan Marija F—, Petrič Janez0*50, Podjet Franc F—, Prešeren Meta 4'—, Perne Blaž 4-—, Pavlic Luka F—, Pavlic Janez P—, Pogačar Matevž F—. Podjet Matija 1—, Pavlic Mana 0*40, Preširen Marjana F---, Porovne Angela P—, Prosen M. F—, Prosen-A. 1—, Prosen M. 0*40, Porovne F. 0-50, Porovne Kat.■0*40 Pozavne Janez 3'—, Podgoršek H.
P—, Pogačar Ivan 0:60, Pogačar Mana 0*60, Pogačar Peter 0-40, Prestor Jože Cy—, Preste- Gašper in Mica 3*—, Preša M. 2—, Pleseviko OtSO, Prestor Angela 3—, Rejnik Alojzil 2'—, Ropotar Jože 0*20, Ropotar Marija F—, Ropret Janez 3'—, Remec Joža 2'—, Rozman Marija 0'60, Rozman' Jurij F—, Ropotar Mana 0*8$ Ropotar Gašper 0-30, Repnik M. 1 —'. Koglj Marija '>—, Roglj Marjana 0\30, Roglj Lovrenc F—, Roglj Janez F40, Rebolj Franc F— Repnik Franc 2'—, Rogelj Janez 3*—, Remc Mihael 260, Rogl Franc 1—, Rejnik Marjana F—, Repnik Matevž F—, Rozman Blaž 2-—, Rezek Miha 5-—, Repnik Marija 5"--, Rehpergar Janez 2—, Remc Uršula 10'—, Remc Janez 2—, Ropotar Marija F—, Rozman Jože F20, Rozman Blaž 2—, Sekne Ivana 0*20, Sodnik Marj.0'20, Sodnik Janez 0"60, Sluga Angela F—, Sluga Jur 2—, Sluga Mana F—, Sajovic Marija P— Sleme Marjana 050, Stoje Janez P—, Šuštar Marjana F40, Sla-tnar Nace 2'—, Stopar Angela 1-40, Stare Janez 3—, Stare Marija F—, Skodlar .Marija 3- , Sršen Franc F-, Same Marija 2—, Sajovic Marjana 2*—, Svetelj Andrej 2*—, Sleme Tine 0*40, Šimenc M. ti'—. Sleme Jakob 4-—, Šlostovc Jože F—, Sajovic Janez F—, okerjanc Mica 0-40, Škerjanc Fr. 0-60. Škrinic M. 0*20, Šter Marija OiO, Škofic Marija F—, Škerjanc Peter P—' Šter^n Marij« 0'40. Šteren Lucija P—, Škerjanc Frančiška F—, Šink Janez 5-—, Šink Andrej 5—, Šimenc Mana 2—, Sink Janez P—Šimenc Marija F—, Štern Jurij J'—, Šnajc Matevž F—, Šnajc Janez F—, Šnajc Nace F—, Šnajc Marjana 5-—, Škerjanc Peter 3-—, Skodlar Miha P—, Šinkovc Matija 4-—. Šinkovc Marjana 'i—, Štirn Jernej, F—, Štular Jožef P—, Štular Angela F—, Štular J. 0-40, Ster Janez 0-40, Štupar Blaž S—, Spanja F—, Štupar M. S*—, Tratnik Marija 2'—, Tomažič Marjana F—, Teran Mica '•—, Toplenik Janez 3'—, Trapon Janez 0*50, Urbančič Tončka F—, Urh Marija 0*80, Uranič Janez F—, Uranič Marija F—. Urh Marija 4'—. Urbane Martin F—, Vanken Evg. 10'—. Višar Anton 2'—, Višar Terezija 2'—, Verbič Andrej —i, Verbič Janez F—, Verbič Marjana 4'—, Verbič Franca F—. Vidmar Terezija 0'50, Virhančič Nna F—, Vampergar Angela 0*50, Verbič Franc 2*—, Vertnik F.—i, Vertnik Mana 3-—, Vompergar Jauez F—, Vompergar Franc in Martin 5*—, Vidmar Marjana 0'50, Vidmar Jože F—, Zupan Marija 0'60, Zupan Peter 0-40, Zupan Fr. —*1, Zupan Janez
0- 60, Zupane Janez 0'60, Zorman Tone 1—, Zorman Franc F—, Zupin Tomaž 0'40, Zupin P. 0-40, Zalokar Marjana 2'—, Zupin Marj.eta F40; Zupan M. F—, Zmrzlikar Marjana 0*40, Zamik Marjana F —j Zelnik Miha 2'—, Zurman Janez 2'—, Zevnik Jožef 3'—, Zupane Ana F—, Zadnikar Meta P—, Zupan Uršula F—, Zupin Anton F—, Zupin Janez 0'5O. Zaiokar Franc 2"—, Zalokar Ivana in Franja —'2, Zorman Meta F—, Zorman Jakob F—, Zorman Marija F , Zupin Franca 0'60, Zupin Jakob F--, Zupin Marija F60, Žajdela Franc F—, Žagar Alojzij F—, Žagar Janez 0:50, Žrgaj Andrej L—, Železnikar Ivana 0\50, _Žorgaj Marija 0'50, Znidar Ivana 0'50 Železnikar M. 2*—, Žnidar Jernej 2—, Žumer Ivana F40, Žumer Janez 3"—, Žlebir Janez 2'—, Žlebir Johan F—, Žlebir Marjana F—, Žnidar Janez F—, Žorgaj Miha 0'50, Zorman 0"60.
Nabiralna pola v svrho božičnih daril vojakom na vojnem polju. Ferd. Polak 10'—, I. A. Majdič 20"—, Knjigarna Ilirija 6"—, Rabič 2.—, Ivanka Berjak 5.—, Ivan Potočnik 2'— Dr. Val. Štempihar 5* . Notar A. Slamberger5—, Logar 5-—, Adamič 5—, K. Pučnik —, Ivana Čolnar 3'—. F. Crobath 5-—, Fany Majdič F—, Lina in Helena ŠenkO'H), Rudolf Rus 4-—, K. Šavnik 50'--, Lud. Dolenz 10—, Fani Dolenz 5' , Lovro Rebolj F , Marija .Pečnik F--, Krenner Franc 2'—, Rudolf Jeglič 4*—, Ciril Pire 3—, J. Bučar 0*40, Leopold Blaz-nik 040, Fran Peterlin 5*- -, Marija Mayr3—, Ahlin Josip P—, Grošelj Marija F—, Franja Staravašnik 1   ■', Ivan Kogovšek
1- , Ivan Kummer 1—, J. Kušlan F—. 1. Kovač F ■-, Benedik Fr. 2'—, M. Kanduč F , M. Osterman L—, Franc Bizjak F , Janez Jezeršek 3' , A. Šinkovec 31 . Ivan Bedenk F . Pavel Bizjak star. 2. , Ivana Šumi F—, J. Ručigaj 060 Valentin Rozman 040, Anton Banič F—, Josipina Šink 0'60, Fran Slabe F—, M. VVindiscker 2'—, Franc SchifTrer 2*: -, M. Mayr > . Detela F—, Fr. Hvala 0*50, Fr. Škofič 0*30, Ferd. Hlebš 3 - , Urška Brenk F --, Terezija Lukeš 2—, E. Kotzbek F—, Marija Pikuš 0'80. Antica Krek 070, Ivan Gorjanc F—, Primož Žontar 2'—, Ovčjak 2'—, Josip Likozar 5—, Steinbauer F—, Marija Pollak 2—, Veletrgovina Merkur Peter Majdič v Kranju 5—, Kopriva Franc F—, J. Puppo 20*—. Nitsch Makso 06Q, Jernej Jenko 0'40, Franc Kuralt 2-—. Feliks Urbane fr . johana Bajt F   . Tvrdka  I. A. Stare F—, Tinca Komatar
2- —, Matija Golob 5*- , Sumi F—-, M. Pavšlar P—-, Antonija Gogala F—, Miha Burgar F—, Janez Osterman 0 20, Marjeta Seršen F—, Uršula Matjašič 040, Matija Golob F , K. Geiger 2—, Pogačnik Franc F—, Josip Golob F—, Vinko Belec 0"80, Marjeta Česen F—, Kovač F—, Jakob Zupan 2"—, Antonija Fajfer F30, Jezeršek Franc 5'—, Marija Prevc 2—, K. VVindischer 2*—, T. Pavšlar 2:—. Janko Sajovic 4- , Zupane F—, Rohrman A. 5*—, Z. Krajne F- , lg. Fajdiga 2'— Anton Orehek H)-—, Jernej Mihelič 2*—, Zinka Miklavčič F ..Manca Kern F—, Helena Zeball P—, Štefan Lubeinschegg 2—, Kat. Fink F—, I. V. V—, Fr. Ks. Sajovic 10'—, Valentin Levičnih 2'—, Matija Cerne P—, Dr. Rd. Šavnik 52'—, Viktor Šmigovc F--, Ig. Vok 2*—, Radivojka Ullrich F—, Marija Jezeršek F—, Mina Rakove F—, Marija Jarc F—, Malenšek F—, Franc Rakove F—, Alojzija Završnik 6:69, I. Kocmut F—, Ant. Drukar 0*40, Anzelc F—, Spenko F--, J. Šušteršič 1—, F. Ex!cr F—, lv. Jagodic F—. Leopold Puhar F , Franja Pernic F—, Franica Križaj 0 40, Manica Gorjanc 0'40, Matija Vov ik t'—, Ivan Rakove 10'—, R' Marenčič 5*—, Janko Engelman 2— , Leopoldina Krenner 2—, Jera Hafner 3—, Jeršin 0'80, Kari Pollak 20-—, Ivan Volčič 2-—, M. Rant 2*   . Skupaj 45550.
ovro Rebolj v Kranju.
i i i i i i i i i i i i i i
><
Glavni trg
Ravnokar mi je došla velika zaloga storjene obleke
za moške, kakor tudi za ženske pelerine, monteljni i. t. d. Priporočam vljudno si. občinstvu zalogo in svojo delavnico na Glavnem trgu- Postrežba točna in solidna.
Kokriško predmestje
v lastni hiši zaloga Šivalnih strojev in potrebščin. Ravno tam _     kjer točim najboljša vina in piv r« ter postrežb gOSIllila« vedno z dobrimi gorkim« in mrzlimi jedili.
ri
i i i i i e i i i i i i i i
><
Imam tudi obrt za nakup in prodajo posestev in zemljišč.
Zobozdravni^ki in zabntehnieni afeije
dr. Edu, Globo«
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Fr. Holzhacker
konc. zobotehnik
iT!
v Kranju l
vHlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah dopoldne na razpobgo.
Najstarejša / trgovina
Ferd, Sajovic
v Kranju
(poprej J. C. Pleiweiss)
priporoča za
jesensko sezsio
svojo bogato zalogo zimskega modnega blaga, sukna za ženske obleke, bar-henda za bluze in obleke, zimskih ševijotov, kamgarnov in lodnov, kakor tudi vsega drugega manufakturnega blaga. Volneni robci, pleti, ogrinjalke in pleteni robci najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Zimske srajce, jopice in hlače za ženske, moške in otroke.
Svilnati ro&ci najnovejših uzorcev.
3 52—47
a—48
je in najceneje se kepi pri Mi -©a
RUDOLF RUS
1
Kranju (poleg lekarne)
Ustanovljeno leta 1885
Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Ceniki zastonj* in poštnine prosti.
ra"'7~-- -*"T"~
-I
4
HI 4 -I -I
-'i
in druge deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah kupuje
i
Trboveljski in češki premog. Restavracija pri kolodvoru
priporoča dobro kuhinjo, pristna vina. češko budjeviško pivo. Lep senčnat vrt.
1EE 2
II
I I
I I
I I I I
H 11
1 3 9 I I I I I 3 I i B I I I I
X
w
H H S P
Najbolj varno naložen denar v vsem
političnem kranjskem okraju!
1 — 19
Mestna
Splošni rezervni zaklad (lastno premoženje) nad
ilnica v Kranju
I i
I 1
fl 9 1 I
i I l l
obrestuje hranilne vloge po
I   iS 1/ 0
4
Hranilnica posoja na zemljišča po &%% na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone.
Koncem leta 1913. je bilo stanje hranilnih vlog nad
5 milijonov442 tisoč kron. S I
brez odbitka rehtne-ga   davka, katerega jj plačuje hranilnica iz j u lastnega. Narasle  in g I nedvignjene  v lož ne I S obresti pripisuje h ka-I.pital u vsakega pol leta I   - to je dne 30. junija
Iin dne 31. decembra — ne da bi bilo treba
Ivlagateljem se zgla-šati radi tega pri hranilnici.
Za varnost  hranilnih  vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to:
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča donar mladoletnih otrok hi varovancev, ter župnišča cerkveni denar.
11
11 11 i i
Ta najstarejši denarni
zavod v Kranju
uraduje na rofovžu
Posojil na zemljišča ter posojil občinam
nad 4 milijone kron.
n
I   vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do
4. ure popoldne.
i
Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju
V < ilsotnoati odgovornega urednika ift.ČAMtl odgovorni urednik: Ciril Pire.
Tisk tiskarne „Sava v »Kranju.