Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it. 13 Oglasi po tarifu v Oglasa »prejema tudi oglasni-oddelek „Jutra" v Ljubljani PreSemova «ittcfc <}.4j Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Leto I. (Vlil.), štev. 55 Maribor, sobota, 9. julija 1927 >1 Izhaja razun ne Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št 11.409 Velja mesečno, prejeman v Klerikalci pripravljalo fuzijo 2 radikali Volilni kompromis z vlado — Klerikalci avtonomistični politiki se odpovedujejo Dečja igrišča v Mariboru Nujnost naprave igrišč za otroke LJUBLJANAi 9. julija. Svojo težavno pozicijo med narodom, v katero so zašli predvsem radi svoje nesrečne politike za časa radikalno-klerikalnega režima v Beogradu, skušajo klerikalci izboljšati sedaj z novo taktiko. V strahu, da izgube pri skupščinskih volitvah več mandatov, so si poiskali zaveznike v radikalih, ki naj s svojimi glasovi maskirajo njihovo nazadovanje, zato pa bi lile rikalci pri občinskih volitvah v slovenskih mestih podpirali radikale. Kakor se zatrjuje bo ministrski predsednik Vukičevič^ ki pride danes popoldne z Bleda, kjer je poročal kralju o notranje-političnem položaju v 'državi, v Ljubljano, sklenil pri tej priliki z vo- djo SLS dr. Korošcem in zastopnikom radikalne stranke v Sloveniji dr. Ravniharjem definitiven dogovor glede skupnega nastopa pri volitvah in poznejše združitve obeh strank. Vse beograjsko časopisje se obširno bavd z volilno kolaboracijo med vlado in SLS in objavlja vsemogoče kombinacije. Radikalno »Vreme« naglaša, da bo SLS takoj po volitvah likvidirala in stopil dr. Korošec z vsemi svojimi pristaši v radikalno stranko. Demokratska »Pravda« pa meni, da bo dr. Korošec na eni prvih sej nove narodne skupščr.ue podal izjavo, da SLS opušča avtonomistično stališče in priznava ustavo v polnem obsegu. Radičeve najnovejše sanje ZAGREB, 9. julija. Stjepan Radič je objavil v današnji posebni številki svojega strankinega oTgana »Doma«, poziv na ves sibo-lirvatsko-slovenski narod, narodnostne manjšine in vso seljake v državi, v katerem riaglaša, da morajo prinesti septemberske volitve tako večino, da se bo mogla sestaviti vlada, ki bo na zunaj evropska na znotraj pa popolnoma sel jaška Oklic zaključuje z vzklikom na kralja Ln hudim napadom ’ia klerikalce. Težka avtomobilska nesreča v Valjevu VALJEVO, 9. julija- V bližini mesta se je pripetila danes dopoldne katastrofalna avtomobilna nesreča. Potniški avtobus, ki vzdržuje promet med Valjevom in Beogradom je na neki ■strmi točki rad'i defekta v zavori strmoglavil v prepad in se popolnoma razbil- Šest o-seb, namreč šofer, en učitelj, dve ženski in dva otroka, so obležali na mestu mrtvi. Postopanje proti inozemskim potnikom Trgovski premij v Mariboru razglaša: Vedno češče prihajajo gremiju pritožbe o inozemskih potnikih, da obiskujejo po vsem ozemlju naše obla i?rjvatne stranke in jim po silno visokih cenah prodajajo razno blago, nSV ie in°zemskim trgovcem ali t; .i , strogo prepovedano obiska >- ranke, ki niso trgovci. Zato se pozivajo vsi naši trgovci, da vsak v svojem kraju te ljudi zasleduje in jih takoj naznani bližnjim varstvenim organom. gremijem ali pa direktno političnim oblastvim. Mariborski gromi J že ima od obrtne oblafctl zagotovilo za takojšen in pospešen kazenski postopek proti tem elementom. Celokupno občinstvo se zlasti opozarja, da mu prodajajo inozemski Potniki blago čestokrat do 100% dražje kot stane vi našilh domačih trgovinah, kar ie dokazano, in kdor je enkrat naročilo podpisal, jo ne moro več preklicati. Zato je v interesu vsakega posameznika, da take vsiljivce naznani bodisi trgovcem, policiji, žandarmeriji ali Pa bližnjim političnim oblastim odno-sao trgovskim gromi j era. Samormor mladega dekleta v Siov. Bistrici V Slovenski Bistrici se je pred hišo svojega stanovanja sredi dneva ustrelila 22letna Ana Korošec, doma od Sv. Ruperta pri Celju. Pogodila se je z revolver skim strelom naravnost v srce in je zdravnik ugotovil takojšnjo smrt. — Pokojna je bila zaposlena pri ključavničarskem mojstru Gumzeju. V smrt so jo gnale^ slabe živi jenske razmere in kakor pravijo v zvezi z njimi tudi nesrečna ljubezen- Byrdov polet na Južni tečaj Prekooceanski letalec, kapetan Byrd, je te dni v Parizu vnovič izjavil, da bo takoj po svojem povratku v Ameriko izvršil vse priprave za polet na Južni tečaj, kjer namerava ostati več mesecev, da preišče pokrajino znanstveno. Oprem ljenih bo več letal in se bo udeležilo ekspedicije okoli 50 oseb. \ Glava Sv. Columbe Pri prodiranju nemških čet v. Gornjo Italijo jeseni 1917 so našH vojaki cerkev v Osoppu ob koroški meji izropano. Med predmeti, ki so ležali okrog cer kve, je bila tudii srebrna skrinja z lobanjo sv. Columbe, oglejske device, ki jo je neki avstrijski oficir prepeljal na Dunaj. Po Prevratu pa so na to zanimivo relikvijo popolnoma pozabili, dokler je niso končno našli sedaj na nekem podstrešju. Nad 10 let so župljani in župnik v Osoppu bridko pogrešali glavo svetnice, ki je bila mestni patron. Sedaj so dobiu svetnico zoPet nazaj in jo prepeljali domov. Koncem tega meseca se 1)0 vršila v Osoppu o priliki 1400 obletnice smrti sv. Columbe velikanska svečanost pri kateri bodo nosili skrinjo z zemski-mi ostanki svetnice v slovesnem sprevodu skozi mesto. Zažgal v obuou lastno hišo Posestnik Josip Ubocki v Vukovani je živel že dalje čnsa s svojo ženo in ičerko v prepiru. Razmere so postale konečno tako neznosne, da se je IJboc-cega lotil obup. V jezi je v četrtek sam zažgal svojo hišo, ki je pogorela do tal. Po zločinu se je osebno zglasil na policiji in svojo dejanje takoj priznal. Z Diitiai* v Beograd s čolni. Včeraj je prispelo v Beograd 7 šport nih veslačev z Dunaja, ki so si nadeli nalogo, da odplovejo s čolni z Dunaja v Beograd. Mesto Maribor slovi po svoji lični zunanjosti, senčnatih drevoredih in prijaznem parku. Na vsakega došlega tujca napravi lepo urejeno mesto, zeleni drevoredi in krasen park najboljši vtis. Uradniku po dovršeni službi, upokojencu v prijetnem dopoldanskem soldcu, delavcu po (težkem delu, materam v prostih urah, mladini v prostem času in drugim nudijo šetališča v mestnem parku obilo oddiha, dobrega zraka in razvedrila. Brez pravega razgiba in prostega razvedrila pa ostane v našem parku le de-sa. Otroka se privede v zeleno naravo, da se nekoliko prosto raz giblje, razkoče in razkrioi. Vsega tega otrok vi našem skrbno urejevanem parku nima, ampak se mora mirno držati klopi svoje mamice. Kakor hitro otrok malo poskoči čez Pot, se zaleti na travnik za žogo, že gleda nanj oko čuvaja, ki mora strogo paziti na to, da se vzdržuje v parku red- Tako se deca v parku ne razvedri, kakor bi se morala, ampak v strahu mora paziti neprestano na to, da se,kaj ne pregreši, kar bi imelo posla s strogim možem z modro čepico M.O.D. Zato je ena najnujnejših potreb, da se napravi v Mariboru eno ali več igrišč za otroke, kjer bi se deca po svojem srcu razgibala, igrala z žogo, se lovila, skakala in se razkrieala tako kot je mladi naravi potrebno. Pred nekaj tedni si je mariborski občinski svet osvojil predlog ene mladinskih korporacij, da se napravi eno tako veliko igrišče za otroke na 'Č&* lu sedanjega Prostora športnega društva »Rapida«. Po našem mnenju je to* v vseh ozirih zelo posrečena misel. Prostor sam ima naravnost divno lego % zelenim ozadjem, obdan ob robu s seno*' natim drevjem. Lega igrišča je priprav*’ na kot nalašč za celo Koroško predmestje, ki je najbolj potrebno takega igrišča, povečala se bo pa potreba za to napravo z d »zidanjem stanovanjskih hiš v Smetanovi ulici, ki bodo obljudene po večini le s strankami z obilo otroci, Športno društvo radi selitve ne bo prišlo v posebno zadrego, ker si bo kai lahko našlo na periferiji pro# Kamnici ali drugod primeren travnik, kjer si bo Po svojem uredilo športni prostor, kakor se običajno postavljajo na periferijo mesta. < Športni prostori v Mariboru se nahajajo v nekdanjem ljudskem vrtu, kž so ga pred par leti posekali, in ki ga je volil nekdanji meščan Langer v namene razvedrila mladini, predvsem de« ci. Ako se pusti tu en del za šport, drugi del pa za otroška igrišča in dnevna dečja zavetišča, se bo ta lep prostor najboljše uporabil v Smislu volila pokojnega Langerja. Pričakujemo, da se bo naprava otroških igrišč pospešila in ta socijalna pomanjkljivost popravila ter sledila vzgledu drugih mest, posebno naše sosedne Ljubljane, ki ima pet ali šest takih igrišč, tri v Tivoliju, eno na Gradu in eno v Trnovskem predmestju. Morilec župana Brumna aretiran Ob velikanski udeležbi vsega kraja in okolice so pokopali splošno priljubljenega črnškega župana Andreja Brumna, katerega je na sokolski veselici z bajonetom zabodel pripravnik finančne straže Kojič. Morilec je skrajno nevaren blaznež. Ustrelil je že svojega tovariša, bil je že več mesecev vi umobolnici, po črni je napravil že celo vrsto izgredov, sredi dneva se je spravil v, cerkev to začel enkrat zvoniti, drugič orgljati. — Njegov predstojnik je že šest mesecev prosil višjo oblast, naj ga spravi proč. pa vse zaman- Blaznež je umoril 33let-nega župana Andr. Brumena, s katerim ni nikdar imel nobenih sporov. Ko so na veselici klicali: Živio župan, živio Brumen! — je vstal od svoje mize, pristopil k županu, potrkal ga po rami in mu s klicem: Živio Brumen — zabode! bajonet vi trebuh. Isti dan, ko so smrtno ranjenega župana odpravili v slovenjgraško bolnico, kjer je umrl, so odpeljali Kojiča v mariborske zapore. Ko je bila nesrečna žrtev že pokopana, so pa morilca iz zapora — izpustili, ker so mislili, da gre samo za ranitev in ne za umor, katerega toliko obsoja in obžaluje vsa mežiška dolina. Bilo bi silno o-gorčenje, če bi se ob pogrebu, kjer so bile zastopane oblasti in društva, zvedelo za Pomoto- Kojiča, ki je sorodnik bivšega ministra istega imena, hočejo sedaj seveda zopet zapreti, je pa vprašanje: kje je in kaj bo kot, skrajni nevarni blaznež še vse napravil. Mariborska policija pazno opazuje dravsko obrežje, da bi omejila nevarno in že s tolikimi smrtnimi žrtvami plača- no kopanje na prostem. Tako je policijski stražnik včeraj v pozni popoldanski uri ustavil nekega moškega, ki se je kopal v Dravi blizu splava v Melju- Hotel je prijeti kršilca predpisov, zajel je pa morilca župana Brumna v črni —» finančnega pripravnika Milorada Kojiča. Ko je bil Kojič na zaobljubo po paragrafu 191 k. z. izpuščen iz sodnijskega, zapora in poslan nazaj v črno, je že na polovici pota v Breznem stopil iz vlaka in izginil. Vse se je balo, da bo storil zopet kako novo grozodejstvo. Srečno naključje pa je to preprečilo in je sedaj zopet v sodnijskem zaporu. Strašen požar pri Ogulinu Zgorelo 80 objektov, škoda nad tri milijone dinarjev. Približno 4 km od Ogulina leži na malem gričku Salopek Selo, ena najbolj vzornih vasi, ki jo je zadela v sredo strahovita nesreča. Okoli dveh popoldne je nastal namreč v neki hiši sredi vasi požar, ki jo z bliskovito naglico objel vse s slamo krite hiše v obližju in izpremenil končno ves griček v pravo ognjeno morje. K sreči ni pihal veter, sicer bi bila katastrofa še večja. Zgorelo je skupno okoli 80 objektov, med njimi nič manj kot 3,3 stanovanjskih hiš. —1 Ker so bili soljaki za časa nesreče večinoma na polju, nekateri pa na sejmu v Ogulinu, se je moglo le zelo malo rešiti. Škoda je uradno cenjena na Din 2,713.000, zavarovalnina pa je jako nizka. Okoli 200 oseb jo ostalo nenadoma brez strehe in je beda tem hujša, ker je siromakom zgorel ves živež, in poljski pridelki, živina intudi poljsko orodje- foaftfarfr flofovfnf Srr NaSe neodrešene pokrajine V Ilirski Bistrici so zgradili novo vojašnico- Nastanjen je v njej Pivi bataljon 73. pešpolka »Lombarda«. Pred nekaj dnevi je bila v Bistrici velika vojaška slovesnost. Dekan Dolenc je blagoslovil vojašnico, poveljnik Borra pa je zaprisegel vojake, Povdarjajoč da se nahajajo ob meji, za katere obrambo morajo biti vedno pripravljeni. Ob meji je polno vojašnic in gradijo se še nove. y Bistrico je prišlo večje število častnikov iz vojne šole v Turinu- Posetijo tud še druge obmejne 'kraje. V Sežani so osnovali sedaj tudi ženski iašij. V vodstvu so same Italijanke, ki so prevzele nalogo, da pritegnejo v organizacijo kolikor mogoče veliko število domačink. Govorilo se je mnogo o socijalni pomoči in moralni Podpori, gre pa le za potujčenje slovenske mladenke an matere. VitriJol v sodni dvorani. V Piranu v Istri se je vršila razprava Proti Fr. Da-jprettu na tožbo Marije Petronio, katero Je razžalil. Sodnik je obsodil Dapreta na štiri mesece zapora in globo 150 lir ter na odškodnino 3000 lir. Ko je bila obsodba preeitana in so se številne radovedne ženske odpravljale iz sodne dvorane je vzela tožiteljiea Petronio iz svo jega žepa steklenico z vitrijolom ter jo izlila proti Daprettu. Poškodovanih je bilo več ali manj mnogo oseb, posebno težko je prizadet Dapretto. Zbesnela žen feka je nato zbežala in se nekod skrila. Menda so jo do današnjega dne že dobili- #Kako popravljajo in gradijo v Istri Šolska poslopja. Pred nekaj meseci so fašistični listi s ponosom poročali, da so popravijo v Istri vse šolske zgradbe, ki so trpele vsled vojne ali so bile sicer za nemarjene. Zgraditi se ima tudi cela vrsta novih šolskih poslopij. To je bilo takrat, ko je Mussolini rožljal z vojno sabljo. Reklo se je na tihem, da bodo te šolske zgradbe lahko tudi izborne vojašnice- Potem je pa vse utihnilo, dasi je vendar finančni minister dal na dispozicijo 10 milijonov v osmih obrokih in je bil prvi obrok 1.250.000 lir takoj nakazan. Sedaj je moledoval fašistični tajnik Mrak okoli ministrstev. Dobil Pa jo odgovor, da ni delavcev na razpolago, da bi gradili šole v Istri! Prihodnjič bomo slišali drag vzrok. Gospodarsko podjarmljenje Istre. Fašisti s svojim tajnikom Mrakom na čelu se bavijo že dalje časa z načrti, po katerih bi istrsko ljudstvo gospodarsko popolnoma podjarmili. Po denarnih zavodih so gospodovali fašistični komisarji. Mrak je snoval zavod za koncentracijo kredita. Nastal je velik odpor, ko se je izvedelo, da bi vso stvar vodila beneška banka, ki bi v kratkem času uničila vse zadružništvo. Iznajdljivi Mrak se je lotil, ko je videl, da ne bo nič s takim podjetjem, novega načrta. Sedaj snuje pokrajinski zavod za organizacijo kmetijskega gospodarstva. V Puli je bil sestanek zastopnikov posojilnic in drugih zadrug. Mrak je izjavil, da se morajo vse gospodarske sile v Istri združiti, da se bodo uresničile zabteve fašistične stranke, ■ katera pač ne odneha prej, dokler ne podjarmi docela istrskega seljaka. V semenišču na Reki so zaključili kon cem junija prvo šolsko leto- Izpiti, ki jih je vodil škof Sain, so dali dobre rezultate. Semeniščniki, ki so skoro sami »drugorodci«, so se naučili italijanščine izborno, kakor naglaša reška »La Vedetta«. Srbohrvaščino je podučeval don Podbor, slovenščino pa don Glavan. Semeniški profesorji so večinoma renjikoli. Mladi duhovniki morajo za sedaj znati še jezik ljudstva, italijanski se ga priuče tako — le malo, za silo, ob enem pa morajo biti pripravljeni, da nastopijo v cerkvi samo z italijanščino, ko bo izdan ukaz za to. Fašistična stranka sili, da naj bi se zatrl domači jezik pjp cerkvah v Julijski krajini nemudoma. Mariborski in dnemi drobiš Gradnja proge Rogatec— Krapine Gradnja 15 km dolge železniške proge Krapina—Rogatec je bila na podlagi licitacije poverjena tvrdki »Progres« v Sarajevu za vsoto 23,100.000 Din. Proga mora biti gotovo do 1. decembra 1927-Z gradnjo prično 1. avgusta. Danes premiera! 484 Danes premiera Majko mo|ai oprostil Prekrasni velefilm materine ljubezni s slavno umetnico v glavni vlogi: leanne Brindeau, znano kot majko „Marfa Strogov“ v filmu »Carjev glasnik". Kino Union Tel. 329 KSno Union Odhod mariborske dece na morska okrevališča " Sinoči, z osebnim vlakom ob 17-20, Be je odpeljalo pod vodstvom požrtvovalne Alojzije Kožuhove 50 deklic, ki jih je pripravilo agilno Slovensko žensko društvo v Mariboru na večtedensko bivanje v kopališču Krk na otoku Krku. 2e prvi pogled na deco, zbrano na -kolodvoru, je mogel vsakega prepričati, kako potrebni so ti otroci morskega zraka. Med njimi smo opazili obraze, Jd se jim je očito videlo pomanjkanje, zlasti pri oni deci, ki jo je izbral mladinski svet potom pregledovanja po šolskem zdravniku dr. Wankmiillorju. Deco je spremil na kolodvor odbor Slov. ženskega društva pod predsedstvom gospe Mar. Maistrov; e, podpredsednice gospe prof. Majcenove In tajnic gospe dr. Lipoldove, ter odbornice gospe C epi če v o in Planinškov e. Železniška uprava je hva-ieviredno dala skupini na razpolago poseben direkten »Pullman« vagon, da se izognejo otroci neprijetnemu prestopanju na križišči) ih postajah. Potovanje je trajalo vso noč skozi Zidani most, Zagreb, Ogulin, zeleni. Gorski kočar r.a Eušak, kamor so dospeji danes zjutraj Tam so se nekoliko odpočili po dolgi .vožnji, si ogledali mesto in pristaniške naprave, nakar so odpluli danes ob 1-1. url s parnikom Jadranske piovitbe v Krk kamor so srečno dospeli ob 18. uri zvečer po 24 urnem potovanju. Dečki pa odpotujejo v pondeljek, U. t. m. z jutranjim zagrebškim vlakom, enako 50 po številu in v posebnem direktnem vozu. Vozili se bodo skozi Zagreb, kjer jih bo pogostil na kolodvoru zagrebški Pomladek Rdečega križa, nakar krenejo čez Ogulin in skalnato Liko po novi 1'iški progi na Knin ter pridejo naslednjo jutro v Kaštel pri Splitu, tudi po 24 urni vožnji- Dečjo kolonijo je pri- ’ob dvorišču. pravil tukajšnji Pomladek Rdečega križa pod predsedstvom prof. gosp. Frana Finka ter jo bo vodil tajnik Pomladka, učitelj g. Mirko Ravter. Tudi med dečki je zbral najpotrebnejše mladinski svet in jih pridružil brezplačno na pred log šolskega zdravnika tej koloniji. Vsej mladini in spremljevalcem želimo srečno pot, ter zdrav in vesel povratek. Mariborski trg Današnji trg je bil jako dobro obiskan in založen posebno z zelenjavo. — Krme je bilo sicer malo, vendar kljub temu malo Povpraševanja po njej. Cene nizke- Špeharji so pripeljali na 16 viozeli 35 zaklanih svinj, kmetje 12 vozov novega krompirja po 12—14 Din za merico oziroma 1.75—2 Din za kg- Cena zaklanim svinjam jc bila 15.._ 17 Din kg. Krompir 1-75—2, glava zelja 1—4, pšenica liter 3 Din, rž 2.50, ječmen 1.50, oves 1.50—1.75, koruza 2-50, proso 3— 3.50, grah luščen 4—6, fižol 2.50—3, stro-l&ji 5—7 za kg- Kokoši komad 40—45, piščanci par 30—45, raco komad 25—50, gosi 40—50, jagnjeta 125—150, domači zajci 10—30. Karfijola 1—6 Din, ohrovt 1—3, svežo zeljo glava 1—4, kislo zemlje 3—4, buče 4—6, kupček špinače 1.00. Seno 40—50, slama 25—30, snop 1— 1.25. Jabolka 10, hruške 6—12, breskve 20, marelice 18, fige 20. Mleko 2—2.50, smetana 12—14, maslo surovo 36—40, čajno 50—60, kuhano 46—50, jajca 1—1.25, med 30—35 Din. Liudska knjižnica v Ptuju javlja vsem interesentom, da jo dobila večjo množino slovenskih knjig, izišlili v ravnokar minuli dobi. Posluje vsak torek od 4-30 do 6. uod, Narodni dom Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru prične novo šolsko leto dne 1. oktobra. Sprejemajo se le taki učenci, ki imajo vsaj 15, a ne več ko 19 let. Prosilec mora dokazati, da je uspešno dovršil 4. gimnazijski ali realčni razred ali popol no meščansko šolo. Tisti, ki so dovršili vsaj dvoletno kmetijsko šolo, se sprej mejo šele po povoljnem sprejemnem izpitu. Lastnoročno, na celo polo Pisano prošnjo za sprejem, ki vsebuje pro silčev točni naslov, je poslati direkcij šole koncem julija ali najkasneje do 15 septembra. Prošnja mora' biti pravilno kolkovana (Din 5 in 20) in ji je treba priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo pri onih prosilcih, ki ne prestopajo neposredno iz kake druge šole- Sprejem se naznani vsa kemu prosilcu pismeno; prednost pri sprejemu imajo kmečki sinovi, Ubožni in Pridni učenci dobijo podporo. —t Policijska kronika. Od petka na soboto je bilo aretiranih 6 oseb, radi različnih prestopkov pa je bilo vloženih 14 prijav. —• Politiki pri vinu. V neki gostilni pod mostom so sinoči popivali trije moški. V splošnem razpoloženju je pogovor nanesel tudi na vprašanje novih volitev, o katerih so vinski tovariši živahno obravnavali-Vsak je zastopal svoje stališče in zagovarjal svojo strankarsko pripadnost. Postajali so vedno bolj glasni, dokler ni prišlo končno do prepira, a naposled celo do pretepa. Pravočasno pa je nastopil stražnik in preprečil krvavo raz-računavanje. Odvedel je vse tri na stražnico, kjer so jih za živahno volilno agitacijo primerno nagradili. Eden je dobil 4 dni, dva pa po dva dni policij skega zapora, kjer bodo imeli dovelj prilike in časa, da se zadevi temeljito posvetijo in odločijo v bodoče za zmer nejšo taktiko. — Na dnu. Ni dneva, da ne bi policijski organi zalotili kako žensko, ki se bavi s tajno prostitucijo, So to v pretežni večini mlada dekleta, ki nimajo rednih' dohodkov in ki se preživljajo z umazano o-brtjo, ki jim bedno življenje 5e bolj za-grenjuje. Sinoči je bil aretiran tudi tak ponočen metuljček, ki je svojega prija tel ja na rafiniran način okrade! za ves denar. Marija P. je bila že ponovno kaznovana in jc niti najstrožja kazen ne spametuje. Oddana bo najbržo v prisilno delavnico- — D.J.A. v Mariboru. XX- redni občni zbor bo v torek, dne 11. julija ob 20. uri v društveni sobi, Narodni dom- Dnevni red: Počitniško delovanje. — Odbor. Društvo »Jadran« ima v. soboto, dne 16- t. m. ob 20. uri v restavraciji »Kosovo« svoj redni letni občni zbor. — Članstvo se poziva, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži. — Vozne karto s polovičnimi cenatni za izletniško vlake v Dravsko dolino, kakor tudi za poset higienske razstave Guštanju se dobivajo v bil jelami »Putnik« v Mariboru, Aleksandrova c-35. Tu sc izdajajo tudi vse druge vozno carto z vsemi obstoječimi PovlusMcami v predprodaji in pred odhodom vlakov. Prvi vlaki v Slov. gorice vozijo v nedeljo dno 10. julija v obliki avto-omnibuso^ z Grajskega Jr:ra na prireditev »Domovinski dan« k bmarjeti ob Pesnici in sicer prvi ob 1. uri, drugi >b 2. uri in tretji ob 3. uri popoldne. — Vlariborski narodnjaki, razdelite so, da bodo omnibusi polni in o pravem času odpeljali. Za prevoz domov ie vse urejeno. --1 Odbornike in člane Jugoslov. Matica prosim, da se kar najštevilnejše vdele-žijo domovinske slavnosti, katero pri' redi danes v nedeljo podružnica Jugosl, Matice v Šmarjeti ob Pesnici. Z Grajskega trg, vozijo avtoomnibusi in sicer prvi ob 1. drugi ob 2. uri in tretji ol> 3. uri popoldne. Oni ki nočejo iti peš se odpelje jo ob pol dveh z glavnega kolodvora do Pesnice z vlakom. Predsednik. Na slavnosti sodeluje pevsko društva »Jadran«. Koncert v Magdalenskem parku. V nedeljo, dne 10. julija, priredi Olej ševalno društvo za magdalensko predmestje od pol 11. do pol 13- ure v Mag' dalenskem parku koncert. Sodeluje Glas beno društvo D r a v a. P0 koncertu ob 15. liri velika ljudska veselica v vojašnici Kralja Petra- (Kadetnica-) Osrednje društvo nižjih poštnih Irt brzojavnih uslužbencev, podružnica Maribor, priredi v nedeljo dne 14. avgusta dobrodelno veselico v Gambrinovem vrtu. Prosimo vsa druga društva, da se ozirajo na našo humanitarno prireditev in na ta dan oPuste morebiti nameravane svoje prireditve. Naši gozdovniki na tab oren ju. Letos bodo slovenski gozdovniki taborili v romantični dolini Begunjščico pod Karavankami. Vhod v dolino tvorijo razvaline gradu Kamen v bližini Begunj, kamor se odpeljejo v pondeljek 11. t- m. gozdovniki iz Ljubljane in mariborske oblasti. Ves mesece bodo preživeli pod belimi šotori, ob solnčenju, kopanju, vežbanju in praktičnem udejstvovanju v taboru in v prosti naravi, predvsem pa se bodo Posvetili spoznavanju svoje ožje domovine. —■ Zahvala. Čast nam je, zahvaliti se vsem cenj&» trim darovalcem in tvrdkam, ki so ob času nabiranja naših članov za omogo-čitev na taborjenju s svojimi gmotnimi prispevki pripomogli do tako lepega uspeha. Hvala vsem in Bog plačaj! —< Rod severnih \vigwamov. ( ■ Gozdovniki! V Ponedeljek H. t m. ob pol 5. zj«. traj odhod z Glavnega kolodvora, kjer se zbiramo v popolni opremi. Točnost* ; Sleherna zakasnitev ali kakršnakoli kršitev discipline so bo strogo kaznovalo^ Mir! — Glavar. — Radion, prašek za pranje, ki Pere popolnom4 sam, je davna želja vseh gospodinj- — Dobiva se v vseh trgovinah mila in kolonialnega blaga. — Štediti n» kurjavi e posebno važno v današnji težkih Sasih. Mesto enkrat na mesec, perite dvakrat na teden, v času, ko kuhato kosilo. Ni več pranja od jutra do večera« ako Perete v raztopini »Radiona«. —• Milijon gospodinj je našlo v »Radi°nu« svojega dobrotnika. — Neki otroški zdravnik P5šer Da odstranimo iz ust vse Škodljive sno» vi, in da bi obenem kolikor mogoče antiseptično ravnali, nikakor ne zadostuje snažen je s samo čisto vodo, temveč ji jo f treba dodati še zobne vodo, ki predvsem ni strupena, a vendar uničuje gnilobne dice, Pri tem Pa i™3 ugoden okus, kar je za otroke jako važno. Tem zahtevam ' odgovarja v polni meri Odol, ki ga jo treba dodati vodi vsako jutro, zlusti pa vsak večer. Gospa Marija Fnčkar sc naproša, da so zglasi v upravi našega lista in prinese pri nas kupljeno srečko državno razredne loterijo seboj, Vojaški koncert. V soboto zvečor 9. julija velik vojaški conccrt v lepem restavracijskem vrtu Emeršič, Aleksandrova 18. Začetek ob 19- uri. — Otvoritev novo gostilne v Mariboru. Na Tržaški cesti št- 8 sta otvorila anes Anton in Alojzija Lipovšek gostilno »Trst«. Opozarjamo na današnji oglas. — Danes pojedina piščancev ornad po Din 25>A bro ljutomersko vino, godbeni konceh r gostilni Tržaška cesta 47. — -47<3 rt#*'* RAZUMNA MICA Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Ja! Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!« Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo! našimi najstarejšimi in obenem najmlajšimi brati Skozi zlatorumeno prekmursko ravan v zelene prekmurske g0rice _ Spomini na težke dneve — Med „vogerskimi“ Slovenci Vozil sem se v deželo, ki sem jo poznal le po imenu. Vlak nas je peljal po Dravskem in Ptujskem polju, lukovi deželi v, Ljutomerske gorice. Lepe kakor grudi blagoslovljene žene, ki te vabijo, mamijo in nudijo ves svoj čar in obilico dobrot, radosti in zdravja. Polagoma, kakor da bi hoteli tam ostati, smo se ■vozili p0 Ljutomerskih goricah. In najrajši bi tam ostal- Na katerikoli teli goric bi si postavil svoj šotor in letoval v razgovoru z bosonogimi, od zdravja kipečimi, krepostnimi ženjicami, ki s Čebljanjem in petjem tekmujejo s pticami na zlatili njivah; % goloprsimi, ogo-relimi kosci ob visoko naloženih vozeh duhteee krme; in s koščenimi, znbvižc-nitni viničarji, upognjenimi nad sladko krvavečimi trsi na zelenih rebrih. Najrajši bi izstopil že tam in šel z ljudmi, ki so sc Po opravljeni prazmški pobožnosti razhajali in v gručah vzpenja 1 po teh plodovitih bregih do ' lih domov, napol zakritih z darežljivimi vejami sadnega drev-ia- Au na e-tovanje sem mogel misliti le »munov -ze«, kajti moja pot je šla dalje: vozi zem se v Prekmurje, v Odrance us a-navljnt ljudsko knjižnico. V Prekmurju še nisem bil in o Prekmurcih sem še tnalo slišal do zadnjega časa. Le tnal okle in redkokdaj se je pred vojno izgovorilo to inte. Od Aer" žeja dabie sem skrbno pazil, kdaj nas prepelje vlak čez Muro. »Glejte most, tam je Mura!« je zaklical sopotnik in vsi smo se nagnili skozi okno in gledali v valove Mure. ki se svobodno zajeda v oba bregova, odnaša zemljo, kar vidimo na naplavinah sredi uje in, kadar jo ie malo več, preskoči nizka bregovja in daleč naokrog poplavi pokrajino. Povsod tam okrog vidiš sledove poplav. Počasi počasi nas prepelje vlak na Prekmursko, najbržc zato, da se lahko Primerno pripravimo na obisk te najstarejšo iti obenem ital mlajšo slo venske zemlje. Ho Doklcžovja, prve postajo v Prekmurju, se še no opazi nosebna razlika mod onstran in tostran Mure; od tu daljo pa se odpre in pokaže nepregledna ravan, ki je prav v tem času najlepša. Kakor da so je razlilo solnco po njej, je vsa zlato-nimena proti vzhodu in jugu in le na severu so vzPno ta nepregledna žitna polja v zelene prekmurske ' gorica. Ta nepregledna ravan me je prevzela. Odmaknil sem klobuk s čela in v glavo mi je šinilo: Kaj, če bi postavil sem našega Kraševca? Vtomil bi v tem zlatem morju. In Prekmurec na Krasu? Razbil bi si glavo s kamenjem. Pripeljali smo se v Beltince, postajo sredi zlatega morja. Vzel sem knjige pod pazduho in izstopil. Na postaji me jo čakal voz- Sedel sem k vozniku, Slovencu iz Odrancev in že je stekel konj po ravni cesti. Prekmurske ceste so na vse strani ravne, kakor da so jih Potegnili s črtalom in ob njih se med sadnim drevjem, košatimi hrasti in nebotičnimi jagnjedi skrivajo domovi dolgih prekmurskih vasi. Bal sem se, da se z voznikom ne bom razumel, ker je bil on prvi Slovenec iz Prekmurja, s katerim sem govoril. Toda. moja bojazen ,ie bila takoj pri kraju, ko sem slišal mehko, gladko tekočo, priletno poudarjaho prekmursko govorico. Mod razgovorom sem se spomnil, da moj Voznik pravzaprav ni prvi Slovenec iz Prekmurja, s katerim sem govoril. Pred desetimi leti sem že govoril s Prekmurcem. Bili smo tedaj mi »s pre-ka», kakor nam danes pravijo v Prek-muiju, še pod nemško in oni prek Mure, še Pod madžarsko pestjo, ki je l>rav tedaj rtajkruteje udrihala po naših plečih-Tedaj sem Pomagal upravljati bolnico v Ljubljani. Na naš oddelek je prišel nekega dne lep, krepak dečko, četevo-dja letalec, ki jc govoril madžarski. Njego'o ime, njegova izgovorjava in naj bolj označba rojstnega kraja .ic vzbudila v meni zanimanje, da sem ga vprašal, ali no žive v onem kroju tudi Slovenci. ''Seveda«, je rekel živahno, 'sa.i sem tudi Jaz Slovenec. Vsa naša vas je slovenska- Mi smo vogerski Slovenci in injamo tudi svoj časopis »Novine«. Najin razgovor je poslušala tudi grofica N-, navdušena Mad žarka. iz E., ki je bila tedaj v bolnici kot. zastopnica ogrskega Rdečega kiiža. Večkrat sva se razgovarjabi o narodnostnih prilikah na Ogrskem, ali nikdar ni hotela pri stati, da bi bili na Ogrskem tudi Slovani, o Slovencih na Ogrskem pa še colo ni hotela slišati. Seveda setu prihod bolnega četovodje uporabil, da sem sicer ljubeznivo in simpatično gospo grofico opozoril na vogersko Slovence. Mor da bi bilo bolje, da tega nisem storil Ubogi četovodja je moral preslišati pre- cej ostrih besed in zabičavanj, da kdor živi na Madžarskem, je samo Madžar in nič drugega in je velika sramota in izdajstvo, če se kdo izdaja za kaj drugega. Prestrašenega vogerskega Slovenca sem kmalu pomiril, gospo grofico pa sem še podražil. Rekel sem ji: »ViMadžari se delate velike in mogočne, a v resnici vas je samo peščica; največ je na Ogrskem Slovanov in tudi ogrska zemlja je po veliki večini slovanska-3oste videli, ko bo minila vojna, bo ostal le okrog Budimpešte majhen, krog Vladžarov, vse drugo se bo združilo s Slovani-« Gospa grofica je hotela počiti od smeha. Hitela sva k zemljevidu in po n.iem čimdalje hitreje krožila s prsti. au. sta ponovno izvojevala lepe zmage. Kože-uh je premagal Kinseya 7:5, 7:5. Lenglen gospo Konig (Nemčija) 6:3, 6:0; v igri mešanih dvojic pa sta zmagala Len-glen-Koželuh nad Dewkurst-Kinsey 8:6, 3:6, 8:6- Tour de France. Največja kolesarska dirka na več cot 5000 km dolgi progi postaja vedno zanimivejša. 13- etapo, ki je najdaljša ' 360 km), je prvi prevozil Bolgijec Maurice Dewaele v času 14:22:37 (24 M km na uro). Po skupni klasifikaciji vodi še vedno Luksenburžan Frantz, ki je vseh 13 etaP prevozil v času 108:04:03. Od 180 dirkačev, ki so startali v Parizu, jih dirka še samo 42. • Nuntfi II. Odlični tekač, Finec Armas Kinnunen je že spomladi z dobrimi rezultati vzbudil pozornost- Priboril si je crosscountry prvenstvo Finske, na 5000 Najbolj preizkušene recepte pošlje na ieljo brezplačno in poštnine prosto Dr. Oetker, d. z o. z., Maribor m pa ga je Nurmi tik pred ciljem z veliko težavo prehitel. Minulo soboto je Nurnijev rekord na 800 m 1:56 3 desetine izboljšal na 1:56 1 desetino. Naslednjega dne je 1500 m tekel 3:58 3 desetine, torej v času," ki ga še letošnjo sezono ni dosegel noben tekač. — Na isti prireditvi je atlet Jarvinen vrgel kroglo 15.15, atlet Lampu pa kopje 63.06 m. Jaz Ti On Ona Oni Vi Mi Vsi o._ S c V moji praksi kakor tudi v višji strokovni šoli sem si pridobil toliko znanja, da mi bo mogoče v vseh vprašanjih in zahtevah moje stroke uspešno svetovati jn ustreči. Prizadeval si bom nuditi vedno blago: droge, kemikalije, parfumerijo ah fotograf, potrebščine najboljše kakovosti, obenem pa tudi po zmernih cenah. Zagotavljam Vam dobro in vestno postrežbo ter se priporočam z odličnim spoštovanjem Drogerija, kozmetični laboratorij in fotomanufaktura M. VRABIČ - MARIBOR ZOPET DOŠLO novo blago, vseh vrst manufakture. Cene nizke, brez konkurence. Sukno že od 25■— Din naprej se dob i le pri I. TRPIN, MARIBOR GLAVNI TRG ŠTEV. 17. OBVESTILO! Cenj. občinstvu naznanjava, da otvarjava dne 10. julija 1927 ob 4. uri popoldne SOSTILNO ..TRST" NA TRŽAŠKI CESTI STV. 8 Zagotavljava, da bova nudila cenj. obiskovalcem najboljšo kapljico lastnega '• icielka in pojedino ocvrtih piščancev. Svira tamburaška godba. —- jJobila se odo dnevno topla in mrzla jedila, sprejemava tudi abonente. — Obenem se tvori igrišče na kroglje in rusko kegljišče. Za obilen obisk se priporočata 1NTONJN ALOJZIJA LIPOVŽE*. GOSTitNIČflRJA i Pozor! Pozor I Draginja te bliža! vendar se še v nadalje prodaja vse manufakturno blago za obleke, perilo i. t. d. po starih najnižjih cenah, dokler traja stara zaloga. Izrabite to ugodno priliko in nabavite si vse potrebno blago v MANUFAKTURNI TRGOVINI M. F E L D I H MARIBOR - GRAJSKI TRG Štev. 1 . VETRINJSKA ULICA. Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja ln urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela, v Mariboru. Delikatesna trgovina ali trgovina mešane stroke se proti takojšnjemu plačilu pri prevzemu kupi. Ponudbe pod značko »Delikatesa" na upravo „Večernika“. 466 poučuje srednješolce v počitnicah, posebno v jezikih. Razlagova ulica 15, pritličje. 482 Kavarna Park Dnevno koncert. V nedeljo od 16. do 19. in od V ,21.-24. Svira salonski trio. Na j finejši sladoled, pivo iz sodčka itd. /^-Obvestilo! Jakob Perhavec tov. za Izdelovanle llkeriev, dezertnlh vin In tlrupov Maribor, Meljska cesta 3 obveščam p. t. občinstvo, da sem prevzel s 1. julijem t.l. trgovino z alkoholnimi tekočinami (razprodaja na drobno) od Albrecht & Strohbach Gosposka ulica 19 ter *e priporočam za obilen obisk — V zalog! bom imel vedno pristno slivovko, droženko. brinjevec, konjak, ium, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa io kisa za kumarce. Postrežba točna. 423 Cene solidne. Jakob Perhavec, G os o Dika ul.19 sprejema vse vrste popravila brez izjeme ter izdeluje čevlje in pletene sandale. Postrežba točna ! 490 Cepe nizks t Rudolf Monjac, Maribor, Jurčičeva ul. 9 Učenec boljših starišev z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme pri tvrdki J. PREAC, manufaktura. Maribor, Glavni trg št. 13. Istotam se sprejme izvežbana prodajalka z doprimi spričevali. Kantina na Teznu (Lovski dom) priredi v nedeljo 10. tm. veliki na prostem pod košatimi drevesi. Z mrzlimi jedili in svežim pivom v sodčkih ter izbornim vinčkom bo dobro priskrbljeno. Za obilen obisk se priporoča 498 V. Plohl, gostilničar. Brez sladkorja! Brez kisa! Brez saiiciia! 4*2 sploh brez vsakega dodatka se lahko z konzervnimi steklenicami in REX- aparatom napravi brez truda vse vrste okusnih, zdravih m cenenih domačih konzerv. V ,HEX‘ vkuhane jagode, čeznje, hruške, češplje, jabolka in vse vrste sadja se hranijo pri nefzpremenienem naravnem okusu i« največji zdravilni vrednosti biez vsakega dodatka leta in leta. Ravnotako se ohiani za ueugodni čas vsak drug živež, posebno vse sočivje (fižol, grah itd), meso, klobase, paštete, gobe, *ibe in drngo. Po tovarniških cenah priporo;^ IVAN KOVAČIČ MARIBOR, KOROŠKA CESTA 10 trgovina stekla in porcelana na veliko in malo Posojilnica v Mariboru, Narodni dom 504 razpisuje mesto praktikanta in se naj prošnje vlagajo do 20. t. m. v posojilnični pisarni. Zahteva se spričevalo trgovske akademije. ... ... — Trgovina s 491 kuhinjsko opremo ■—O——— ■Hill f—«——».jBUfc—EHim Všnlrni potrebščinami, emajlirano, pločevinasto, vlito in alurainl jevo posodo, porcelanaito, kamenlto In stekleno tobo Albert Vicel, Maribor, Giav.tr<9 5 Naffinejše čajno maslo iz sladke pastelizirane smetane od Prve prekmurske mlekarne v zalogi edino v delikatesni trgovini Franc Kurinčič, Aleksandrova cesta 31. 370 Vss poletno blago se dobi sedaj po zelo znižanih cenah v trgovini ¥r®nlo f^aler, Maribor Glavni trg £t. 9 CEavni trg it. 9