amcrican in spiimr
FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
HORNING N€WSPAPOI
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 3, 1982
VOL. LXXXIV
V Keniji se izjalovil poskus državnega udara zoper preds. Moi-ja
NAJROBI, Ke. — Izjalovil se je poskus državnega udara v vzhodnoafriški državi Keniji. Zarotniki so bili mladi častniki kenijskih letalskih sil in nekaj jih je pribežalo v sosednje države in zaprosilo za politični azil.
Kenijski predsednik Daniel A. Moi je vodil obrambo zoper zarotnike in bilo je slišan precej streljanja v glavnem niestu. Po streljanju je šlo več ljudi na cesto in izropalo trgovine. To se menda še dogaja.
Poročila, ki prihajajo iz Najrobija, trdijo, da je priprtih najmanj 300 častnikov kenijskih letalskih sil, da pa je še na prostosti polkovnik, ki je vodil zai'oto..Zanesljivih podatkov o izgubah na obeh straneh ni.
Predsednik Moi je uvedel obsedno stanje v državi, ki traja od 6. zvečer do 7. zjutraj. Mednarodno letališče v Najrobiju je bilo zaprto.
Kenija je postala^ neodvisna država pred 19 leti in se je izkazala kot izjema med novimi afriškimi državami s tem, da je ohranila demokratični sistem vladanja. V printer j a vi z veliko večino afriških držav, je bila Kenija tudi precej naklonjena ZDA.
Zadnja leta se pa Kenija sooči s hudimi gospodarskimi težavami, predvsem zaradi nizke cene surove kave, ki jo v Keniji pridelujejo v veliki količini in od izvoza katere največ deviz zaslužijo.
------o-------
Huda prometna nesreča v Franciji terjala 53 ftvljenj; 44 otrok
CREPY-EN-V ALOIS, Fra. Preteklo soboto zjutraj se je v okolici vasi Merceuila, kakih 200 milj južno od Pariza, Zgodila najhujša avtomobil-ska nešreča v francoski zgodovini. V nesreči je umrlo 53 ljudi, od teh 44 otrok, ki so
7goreli v razbitinah avtobusa.
Po nesreče je baje prišlo, Pravijo očividci, ko je na zelo prometni velecesti iz nezna-doga vzroka uporabil zavore šofer avtobusa, zasedenega od °trck, ki so bili na poti v neko letovišče v Alpah. V avto-ku.s je treščilo več avtomobilov in drugi avtobus, prav tako zaseden od mladih otrok.
, ngi avtobus je začel goreti hi požar se je tako hitro in niočno razširil, da reševalci hišo mogli priti do otrok.
Oba avtobusa sta prevažala otroke iz mesteca Crepy-en-^alois. Mnoge družine so izgubile po več svojih otrok, hi noga trupla mladih otrok Jo tako temeljito uničenih, da zdravniki niso mogli ugotoviti njih identitete.
Preiskava o' vzroku nesre-oe, ki je prizadela vso Fran-oijo, je v teku. Eden od šo-f or jev avtobusa je nesrečo Preživel, očividci le-te pa podajajo nasprotujoče si izjave.
Zupan mesteca Crepy-en-^ajois de dejal, da bo mestna hprava krila vse stroške skupnega pogreba in pomagala prizadetim družinam.
$ r kfyN>I*ora vna j te naročnino (/.	pravočasno!
IZRAELSKE ČETE ZAVZELE
BEJRUTSKO LETALIŠČE; V VELJAV! ŽE 9. PREMIRJI
Novi grobovi
Matthew A. Kastelic
Danes, 3. avgusta, zjutraj je nenadno umrl Matthew A. Kastelic, ki je bival v Wick-liffu zadnjih 30 let, prej pa v Collinwoodu. Rajnki je bil mož Margaret, roj. Zorichek. oče Matthewa, Mrs. Lawrence (Kathleen) Norton (Canton, O.) in Mrs. Timothy (Sue) Bina, stari oče Jennifer in Lauren Norton, brat Alice Opalich (Cape Coral, Fla.), Josephine Klemenčič in Dorothy Urbancich, zaposlen pri New York Central železnici 49 let, zadnji čas pa pri Cleveland Indians Baseball Clubu. Čas pogreba ob tem poročanju še ni določen. Pogreb bo pa v oskrbi Grdi-novega pogrebnega zavoda.
Josephine Radovanic
V petek, 30. julija, je v St. Vincent Charity bolnišnici na posledicah srčne kapi umrla 41 let stara Josephine Radovanic s 6021 Bonna Ave., rojena Strano v Niagara Fallsu, Ont, od koder je prišla v Cleveland L 1951, žena Anthony-ja (Buddy), hčerka Jamesa in že pok. Violet McComas, pastorka Bernieja McComasa, sestra Gladys Rini, zaposlena v pisarni pri Continental Lithograph Corp. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. danes, v torek, ob 9.30 dopoldne, v cerkev sv. Vida ob 10.30, nato na pokopališče Vernih duš.
Mary Kozlevčar
Na svojem domu na 15638 Holmes Ave. je po dolgi bolezni umrla 66 let stara Mary Kozlevčar, rojena Prelaz v Mogadore, O., od koder je prišla v Cleveland 1. 1922, vdova po pok. možu Josephu, mati Josepha, Ivana (Mike) in Sandre Meeker, 6-krat stara mati, svakinja Antona in Josephine Kozlevčar, zaposlena kot sestavi j alka pri Beta Valve Co. na Tungsten Rd. 9 let, vse do svoje upokojitve 1. 1978, članica ADZ št. 51. Pogreb je bil iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v ponedeljek, 2. avgusta, v cerkev Marije. Vnebovzete na Holmes Ave.
-----o----—
VREME
Spremenljivo oblačno v dopoldanskem in sončno v popoldanskem času danes. Najvišja temperafura okoli 87 F.
Oporečniki v Poljski
fznajfiijivi gleda protestov do ’ režima
VARŠAVA, Polj. — Poljaki, ki nasprotujejo obsednemu stanju v državi in režimu gen. Wojciecha Jaruzelskega, so izredno iznajdljivi v izkoriščanju možnosti, po katerih lahko izražajo svoje nezadovoljstvo.
Preteklo nedeljo je bila v Varšavi uradna spominska slovesnost, na kateri so se spominjali začetka varšavskega upora zoper naciste 1944. leta. V uppru, ki so ga končno strli Nemci, je padlo najmanj 200,000 Poljakov, Varšava je pa bila skoraj docela porušena.
Poljaki so se zbrali na vojaškem pokopališču Powazki. Zbranih jih je bilo okoli 10,000. Kar naenkrat so začeli s petjem narodnih pesmi, med nijmi pesmi, ki je pozvala Poljake k uporu zoper nemške osvajalce. Ko so to pesem peli, so udeleženci slovesnosti enoglasno zamenjali besedo “Nemci” s “Sovjeti”.
Poleg tega so navzoči zahtevali izpustitev na svobodo priprtega voditelja Solidarnosti Lecha Walese. Po zvočnikih so pa slišali nagovor drugega voditelja tega gibanja, Zbigniewa Buj aka. ki živi v ilegali nekje v Poljski. Bttjak’ je pozval pristaše Solidarnosti, naj se borijo za izpustitev vseh političnih jetnikov na Poljskem.
Na pokopališču Powazki je tudi spomenik tistim poljskim častnikom, ki so bili u-biti na skrivnostni način v gozdu Katyn. Množičen grob so odkrili Nemci med drugo svetovno vojno. Vsi Poljaki, kakor tudi ogromna večina nepristranskih analitikov so prepričani, da so zločin zakrivili Sovjeti. Nihče ne sme tega javno trditi na Poljskem, kljub temu so se udeleženci slovesnosti zbrali o-koli tega spomenika, na katerem je bil videti napis “Ka-tyna ne bomo pozabili”.
Voditelji Solidarnosti pravijo, da naj bi prišlo do ponovnih demonstracij zoper režim gen. Jaruzelskega dne 31. avgusta, ob drugi obletnici uradne ustanovitve sedaj prepovedane Solidarnosti.
Sončno, soparno in vroče jutri z naj višjo temperaturo okoli 91 F. V četrtek spremenljivo oblačno z možnostjo krajevnih neviht. Za petek napovedujejo sončno vreme.
BEJRUT, Li. — V nedeljo so izraelske čete v okolici Bejruta izvedle svoje najsrditejše napade doslej na palestinske položaje v Zahodnem Bejrutu. V napadu so sodelovale letalske, mornariške, tankovske in pehotne enote. Napad je trajal ves dan, potem so Izraelci pristali na novo, že deveto premirje. Kakor vedno, tudi tokrat so Izraelci trdili, da so prejšnje premirje kršili gverilci PLO.
Poročila novinarjev, ki so obiskali bojišče, trdijo, da so izraelske čete napredovale kaki dve milji in zavzele bejrutsko mednarodno letališče. Po nekaterih poročilih, so Izraelci tudi vdrli v neko palestinsko taborišče ne južni strani Bejruta.
V Jeruzalemu pravijo, da nameravajo p r i t i s k ati na PLO, da zapusti Bejrut in Libanon sploh. Jasir Arafat samo zavlačuje pogajanja o u-miku PLO in je torej neposreden vojaški pritisk nujno potreben, pravijo predstavniki vlade Menahema Bc-Jna in predvsem obrambni minister Ariel Šaron, ki poveljuje izraelskim vojaškim silam.
Podatki o človeških izgubah so povsem nezanesljivi, predstavnik libanonskih policistov pa je dejal, da je bilo ubitih v 14-urnem izraelskem bombardiranju in. stre-lanju 200 oseb, ranjenih pa najmanj 400. Granate so povzročile več požarov, gasilcem pa primanjkuje vode.
PLO gverilci so streljali na Izraelce, streljali so pa tudi na Vzhodni Bejrut, kjer biva predvsem ljudstvo, ki pripada raznim krščanskim ' veram. Radijska postaja, ki oddaja iz Vzhodnega Bejruta in ki predstavlja stališče desničarske krščansko - falangistič-ne stranke, je poročala, da je bilo zaradi PLO streljanja u-bitih 15 in ranjenih 40 civilistov. Izraelsko vojaško poveljstvo pravi, da je bilo v napadu ranjenih le 9 njegovih vojakov.
Sovjetska tiskovna agencija Tass je poročala iz Bejruta, da je bilo v najnovejšem izraelskem napadu poškodovanih ali celo uničenih 23 poslopij, ki so last raznih tujih
veleposlaništev. Med poškodovanimi poslopji naj bi bilo tudi nekaj sovjetskih.
^ Predsednik Ronald Reagan je dejal po vrnitvi iz letovišča Camp David, kjer je bil dva dni. da so pogajanja o u-miku PLO iz Bejruta v pomembni fazi in da je torej nujno, da Izrael in PLO držita naj novejše premirje.
Izrazil pa je mnenje, da rešitve libanonske krize ne bo, dokler ne bodo zapustile Libanon vse oborožene sile PLO. Šele potem bodo Izraelci pripravljeni, da zapustijo Libanon njihove čete, je nadaljeval Reagan.
V intervjuju za ABC televizijo, je gen. Šaron dejal, da nedeljski napad ni pomenil začetka dolgo pričakovanega vdora izraelskih čet v Zahodni Bejrut. Odločno je pa rekel, da Izrael namerava napraviti konec navzočnosti PLO v Libanonu enkrat za vselej. Ce PLO noče zapustiti Libanon prostovoljno, je dal gen. Šaron vedeti, jo bomo mi izgnali s silo.
Bess Truman se nahaja v bohrci; zdravniki niso resno zaskrbljeni
KANSAS CITY, Mo. — Bess Truman, 97 let stara vdova predsednika Harryja Trumana, so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Ga. Truman je imela težave z dihanjem in utripanjem srca.
Najnovejše poročilo, ki ga je objavila bolnišnica, trdi, da se ga. Truman dobro počuti in da se nahaja v sicer resnem, a stabilnem in zadovoljivem stanju.
Dr. Wilson Miller je rekel novinarjem, da se bo morda ga. Truman vrnila domov v nekaj dneh, morda po enem tednu.
Bess Truman je že dosegla naj višjo starost od vse ameriških predsednikov in njihovih žena.
------—o-----
žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo naš slovenski list Ameriško Domovino!
Izdana in zlorabljena revolucija v Nikaragvi
GORICA, It. — Pred tremi leti, 19. julija 1979, se je
končala v srednjeameriški državi Nikaragva dolgotrajna državljanska vojna. Dikta-toi\ Anastasio Somoza je zbežal v tujino, zmagala je revolucija, v kateri so bile zastopane vse politične grupacije in sloji. Zdelo se je, da je nastopilo obdobje miru, v katerem naj bi se uveljavile vse politične in državljanske pravice.
Po nekaj časa pa se je pokazalo, da se upi niso uresničili. Sandinistično gibanje, izrazito marksistično usmerjeno in z neprikritimi simpatijami za kubanskega diktatorja Fidela Castra in njegov režim se je polastilo vseh
vzvodov oblasti in odstranilo vse demokratične stranke, ki so z njim sodelovale v borbi zoper Somozo:
V teku treh let je bila revolucija izdana, osebne svoboščine vedno bolj omejene in zatiranje prebivalstva vedno bolj izrazito. Danes se lahko vsak prepričan demokrat vpraša, ali je bila revolucija res potrebna zato, da je eno diktaturo nadomestila druga.
Tako Nikaragva doživlja svojo drugo dramo: vlada nasilje, država je na robu državljanske vojne in grozi ji vdor antikomunističnih oddelkov, ki se zbirajo v Hondurasu in na Floridi.
Sandinisti stojijo pred iz-
biro: ali še bolj zaostriti svoje nasilje in sprejeti spopad, posreden ali neposreden s Severno Ameriko, ali pa obnoviti državljanske pravice in pristati na narodno spravo. Dogodki kažejo, da so se sandinisti že opredelili: nadaljevali bodo z diktaturo.
To je nagnilo nikaragveške škofe, da so izdali poseben dokument, v katerem obtožujejo sedanji režim “težkih prekrškov zoper človečanske pravice, mučenja in umore nasprotnikov”.
Odgovor s strani režima je bil takojšen. Škofe je obtožil, da imajo nazadnjaškega duha in da so v službi Severne Amerike. Obenem skuša vla-
da osamiti škofe od ljudstva in pospešuje osnovna krščanska občestva s političnim značajem, v katerih naj bi bila vodilna marksistična ideologija-
Toda ljudstvo se oklepa škofov in zavrača “ljudske duhovnike”, ki niso glasniki Cerkve, ampak režima. Ni še pozabilo nadškofa Obando y Bravo v Managui, ki je bil neizprosen nasprotnik Somo-zove diktature in je danes znova borec zoper marksistično diktaturo. Prav ta njegova premočrtnost mu je prinesla zaupanje vsega prebivalstva in prav tega se režim najbolj boji.
K. G.
Iz Clevelanda in okolice
Umivanje avtomobilov—
V	soboto, 7. avgusta, od 10. dopoldne do 3. popoldne na parkališeu pri Frangies Fashions na 567 E. 200 cesti v Eu-clidu bodo Mladi harmonikarji umivali avtomobile. “Sportsfest”—
V	nedeljo, 8. avgusta, priredi Slovenski športni klub svoj tretji vsakoletni poletni Sportsfest na Slovenski pristavi. Prijave ekip, ki bi rade sodelovale na Sportsfestu, sprejema Mike Dolinar (481-7551), za informacije pa se lahko obrnete na Ed Skubit-za (946-4039) ali Tom Vei-derja (944-7009). Na voljo bodo razna okusna okrepčila in pijača ter glasba.
Pomočnice iščejo—
Ženski odsek pri Slovenskem dorriu za ostarele bo imel stojnico za časa Staro-krajskega festivala na E. 185. cesti, kjer bodo članice prodajale domače pecivo, rezance in druge dobrote. Ves prebitek je namenjen Domu za ostarele. Ako bi lahko darovali pecivo, naprošeni ste, da pokličete Bertho Richter (692-1793) ali Ann Terček (261-3615). Med festivalom pa se oglasite pri stojnici Ženskega odseka in kupite slovensko domače pecivo'
Romanje v Frank—
Romanje v Frank, Ohio, ki ga vsako leto prireja DSPB Cleveland, se bo letos vršilo v nedeljo, 26. septembra. Voznina je $8 na osebo. Prijave sprejemajo Vinko Rožman (881-2852), Lojze Bajc (486-3515) in Marija Meglič (761-1060).
Obisk—
Preteklo soboto dopoldne so nas obiskali v uredništvu A.D. g. in ga. Andrej Bajuk z otroci. Bili so na obisku v Clevelandu iz Potomaca, Md. Z njimi sta bila g. in ga. Božidar Bajuk, ki sta na obisku pri sinu Andreju iz Mendoza, Argentina. G. Božidar Bajuk poroča za argentinski tednik Svobodna Slovenija, ki izhaja v Buenos Airesu, o dejavnostih 500-članske slovenske naselbine v MenddzL Hvala lepa za obisk in prijeten razgovor!
Čestitke—
Preteklo soboto, 31. julija, je . naš naročnik Dominik G allien s 5710 Bonna Ave. praznoval svoj 83. rojstni dan, jutri pa bo. imel god. Čestita in mu želi vse najboljše in da ostane zdrav in vesel še mnoga leta žena Emma. Njeni želji se pridružujemo tudi pri A.D. G. in ga. Galliert sta poročena 55 in pol leta.
Tiskovnemu skladu—
Jože Vrečar, Ely, Minn, je daroval $32 v tiskovni sklad Ameriške Domovine.
Slomškova zveza v Clevelandu je darovala $15 v naš tiskovni sklad.
Ga. Theresa Luzar, Indianapolis, Ind. je pa prispevala $12 našemu slovenskemu listu.
Vsem darovalcem iskrena hvala!
Spomin dar—
Martin Bac, San Francisco, Kalif, je daroval $12 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin na pok. Jožeta Kovača in Ferda Gospodarica. Iskrena hvala!
Jutri se začne festival—
Jutri, v sredo, ob 6.45 zvečer se bo začel 5-dnevni Sta-rokrajski festival na E. 185. cesti. Cb otvoritvi bosta navzoča clevelandski župan George V. Voinovich in njegov euclidski kolega Anthony Giunta. Za zabavo in ples bodo vsak večer nastopali razni orkestri in pevci. V soboto zvečer ob 6. uri bo na vrtu pri Slovenskem domu za ostarele na Neff Rd. daroval sv. mašo clevelandski pomožni škof A. Edward Pevec. V slučaju dežja bo maša darovana v avditoriju pri višji šoli sv. Jožefa na E. 185. cesti. Na Baragov dan—
Fa n t ; e na vasi iz Clevelanda organizirajo potovanje na Baragov dan v Milwaukee 4., 5. in 6. septembra. Prijavite se čimprej! Prijave sprejemata Janez Tominc (531-8855) in Tomaž Sršen (432-2041).
Za koroške študente—
Za koroške revne študente, ki so v oskrbi Mohorjeve družbe, sta darovala sledeča dobrotnika:	Janez Pieman
$20 v spomin na pok. Janeza Ovsenika jin Marija Ribič $10 v spomin na Antonijo Šuštar in Antona Grila. Darovalcema se v imenu Mohorjeve prisrčno zahvaljuje pov. J. Prosen.
Žegnanjski festival—
V nedeljo, 15. avgusta, priredi fara Marije Vnebovzete na Holmes Av'e. žegnanjski festival. Pete litanije bodo ob dveh popoldne, od 3. do 9. zvečer pa festival v družabni dvorani Baraga. Farani in prijatelji vljudno vabljeni.
-----o-------
Zadnje vesti
•	Washington. D.C. — Sen. Christopher Dodd (D.-Conn.) je rekel včeraj, da se razmere v El Salvadorju tako naglo slabšajo, da bo predsednik Ronald Reagan iskal dovoljenje od zveznega kongresa za pošiljanje ameriških vojakov v to državo. Prošnja bo predložena kongresu v prihodnjih 6 do 12 mesecih, je rekel sen. Dodd. V Beli hiši zanikajo, da nameravajo kaj takega predlagati zveznemu kongresu.
•	Harare, Zim. — Patrulja zimbabvejskih vojakov je našla trupla treh angleških turistov, ki so jih ugrabili in potem ubili gverilci. V Zimbabveju še pogrešajo 6 drugih ugrabljenih tujih turistov, med njimi 2 Amerikan-ca in avstralskega državljana slovens kega rodu. Toneta Bajželj a.
•	London, V. Br. — Angleška vlada se je odločila, da bo sodelovala z drugimi zahodnimi državami pri izgradnji plinovoda v Sovjetski zvezi, po katerem se bo v zahodno Evropo pretakal z e m p 1 jski plin iz sovjetske Sibirije. Predsednik Reagan je prepovedal sodelovanje ameriških družb v tem projektu in pozval zaveznike ZDA naj tudi ne sodelujejo. Nobeh od ameriških zaveznikov pa ni pripravljen slediti predsedniku Reaganu v tej zadevi.
-——o------—
Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu!
AMERIŠKA DOMOVINA
•5117 ST CT.AJR A VE. -	~ ClevelBod. OH 44163
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
Beseda iz naroda,.,
James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor
Published Tuesdays and I ddays except first two weeks in July and one week after Ghristmas
NAROČNINA:
Združene države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav:
$40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja: $15.00 na leto; Kanada in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto.
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
i $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months I Canada and Foreign Countries:
j $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $15.00 per year — Canada and Foreign $20.00 yr.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address changes to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
No. 57 Tuesday, Aug. 3, 1982
Etos v Izraelovih akcijah
j Pričujoče vrstice so pisane sredi julija, na vrhuncu vojaške in politične krize na Srednjem vzhodu. Svet z začudenjem in negodovanjem spremlja vrtoglave izraelske vojaške operacije na ozemlju sosednje suverene države Libanona, kamor je izraelska vojska vdrla brez vojne napovedi, pod lažnjivo pretvezo, da gre za izgon palestinskih gverilcev (PLO) z 25 milj širokega libanonskega pasu, ki meji na Izrael.
Po nekaj dneh izraelskih vojaških operacij se je izkazalo, da je to bila laž, kajti tanki so drveli naprej in naprej vse do glavnega mesta Bejruta. In smoter o-peracij ni bil očiščenje rečenega pasu, ampak uničenje vojaške organizacije PLO, zadnji cilj pa ohromiti, če ne onemogočiti, palestinsko-arabski odpor zoper končno priključitev zahodnega jordanskega obrežja (Judejo in Samarijo) obstoječi judovski državi. Vsako drugačno tolmačenje Beginove politike z vojaško močjo doseči cilj, ki ga diplomatskim potom ne upa doseči, se mirno lahko prizna, da strelja mimo tarče. V kategorijo takšnih ciljev spada tudi mnogo publicirana “varnost” judovske države. Kajti ob 2 milijonih izgnanih palestinskih Arabcev iz tako zaokroženega, po trditvi starodavnega judovskega ozemlja, zgodovinsko pripadajočega Izraelu, se njega varnost ne'more povečati ali zagotoviti. Ravno nasprotno.
Toda ni namen tega pisanja govoriti o katerihkoli drugih vidikih judovskih akcij, razen o tistih, ki jih imenujemo etične in moralne. Vsaka človeška akcija, bodisi individualna ali kolektivna, nosi v sebi etične in moralne elemente. Pri Izraelu so ti elementi še posebno na površju in vidni, kajti ta biblijski narod nosi v sebi prvine izvoljenega ljudstva, ki naj bi bil drugim za vzgled in merilo. Kot takemu mu je bilo kmalu po Jezusovem križanju prerokovano, da bo to ljudstvo razkropljeno po vsem svetu in ne bo imelo svoje domovine.
Skoraj 2000 let je prerokba držala, člani judovskega naroda so se pomešali med druga ljudstva po svetu, a svoj narodni in verski karakter so skrbno ohranjevali in se s tako izredno sposobnostjo vzdrževali skozi vsa dolga stoletja. Njihov primer je pravo etniško čudo. Do korenite spremembe je prišlo zaradi strahotnega, nezaslišanega rodomora Judov med zadnjo vojno v nacistični Nemčiji. Zmagovalci so sklenili vsaj nekoliko omiliti grozo judovskega uničenja s tem, cla so u-stanovili v Palestini malo judovsko državo. So to znane stvari, jih ni treba ponavljati.
Ali je bil. ta ukrep zmagovalcev modro dejanje, o-stane odprto vprašanje. Ozemlje namreč, ki so ga tvorci nove izraelske države prisodili tej državi, ni bil kak prazen ali izpraznjen teritorij, ampak že stoletja naseljen z- arabskim rodom Palestincev. Te je bilo treba z rodne grude izseliti in iz njih napraviti brezdomne begunce, ali kakor je bila tačas navada, imenovati takšne siromake “displaced persons”. Res so Judje reklamirali ozemlje zapadno od reke Jordana do Sredozemskega morja kot judovsko dediščino, a resnica je tudi, da od porušenja Jeruzalema skoro 2000 let niso strnjeno tam živeli, razkropili so se po svetu. Je vprašanje, ali so bili Judje moralno upravičeni sprejeti in zasesti kraje, kjer so stoletja živela in jih za svoje imela arabska ljudstva, ki so jih enostavno izgnali.
Trde posledice čuti danes skoraj ves svet v oboroženi, nasilni borbi teh izgnancev, najvidnbje izraženih v PLO zoper izraelsko državo. Spor grozi zaplesti v skoraj nerešljivo zmešnjavo .tudi najmočnejše sile na svetu in sprožiti svetovni spopad. Zakaj Izrael si lasti zopet etično dvomljivo pravico, iz vojne pozneje prigrabljeno obmejno ozemlje, naseljeno z Arabci, nasilno in zoper voljo prebivalstva priključiti svoji državi (zapadno obrežje reke Jordana, Gazo in golansko višavje). Svoje akcije opravičuje izraelski voditelj Begin in njegovi pomočniki z argumentom varnosti. Argument močno šepa, še bolj kot njegov avtor Begin.
Ni nobena skrivnost, da ostanek izraelske države v sedanjem času zagotavlja izključita ogromna moč Združenih držav Amerike. Amerika vzdržuje malo državo na Srednjem vzhodu v vsakem oziru:	politično,'
gospodarsko in vojaško. Kljub izredni sposobnosti prebivalstva nove države, njihovemu patriotizmu, odlični
Mimogrede h Mitwaukeeia
MILWAUKEE, Wis. — U mesecu avgustu večeri, posta-. jajo vse hladnejši, kar zdelanemu človeku kar prija, dnevi pa so še vedno razmeroma topli, da tudi lpadno pivo se še prileže. Slovenci imenujemo mesec avgust — veliki srpan, pa tudi otavnik in prašnjek, mešnjek in mlat-nik.
V avgustu stoji sonce v znamenju device. Poletje se prelomi, plameni sonca so medlejši, dan se rano utruja, šum poletja je vedno tišji. Za nami je že Porcijunkula, ki je bila vroča, zato nam obeta hudo zimo.
Praznik sv. Lovrenca pade na 10. avgusta, in on je poln modrosti glede vremena in letine. Vreme, ki ga Lovrenc naredi, drži čez vso jesen, in od njega je odvisna dobra ali slaba letina.
Veliki šmaren je 15. avgusta in če je lep, obeta bogato trgatev. Če Veliki, šmaren mokri, mali straši, če Velikega šmarna sonce- peče, dobro vince v sod priteče, toda če je za Veliki šmaren grdo vreme, bd zima huda.
God sv. Jerneja pade pa i^a 24. avgusta in če je ta dan lep, še dolgo v jeseni bo topel svet. —- Slana na Jerneja go-toto bo zijala vrana. — Strd za potice opijejo Jerneja meglice. — Če Jernej že zrelo grozdje najde, bodo blagoslova' polne brajde. — Zrel grozd Jerneja dobiti, dosti bo sladkega vinca piti.'
V splošnem vremenarji trdijo, če se v avgustu po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči. — Če se megla zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje; če pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka. — Sonce srpana grozdje meči, z medopi ajda diši. — Veliki srpan, kar ne skuha, tudi kimovec ne prekuha.
Stoletni koledar pripčroča v tem mesecu zmernost v vsem. Celo zrelo sadje naj bi jedli šele tedaj, ko ga opere avgustovski dež. Vsem rojakom in rojakinjam, predvsem pa godovnikom, želim vse najboljše želje in zmernost pri jedači, pijači in ljubezni.
Nekje sem bral, da je govorjena beseda mati pisani. Z materjo pa vemo, kako je. Naš pregovor pravi, da . drži mati pokonci tri vogale hiše, četrtega pa podpira. Pomagajmo, materi — slovenski besedi podpirati vse vogale, kajti če ti popustijo, se bo zgodilo, da se bo slovenska stavba, slovenska identiteta začela rušiti, — če ni že na tleh.
V vsakem narodu se državljani tcžarijo in pravdajo na sodiščih. O slovenskem narodu je bilo znano, da se rad tožari. . Slovenci in Slovenke so se pravdali malokrat za velike, največ krat pa za majhne in nepomembne stva-ri.Tožarili so se za ped zemlje, tožari li so nesramne dolžnike, oderuhe in prevarante. Ženske pa so se največ pravdale zaradi obrekovanja, lažnih trditev in razžaljenja časti. Nihče pa si ni upal tožiti kralja in drugih državnih in občinskih oblastnikov v stari Jugoslaviji, še manj pa potem v Titovi Jugoslaviji. Sodniki pa so na svojih stolčkih delili pravico tako, da so eni jokali, drugi pa smejali!
*
Tako je bilo včasih. Danes pa Amerika nosi prvo mesto. Manija pravdanja ni nikjer na svetu tako množična in ne prinaša tako bogatih plodov (v glavnem advokatom — ‘loj er jem’) kot v ZDA. Radi pravdarske strasti, še več radi denarja so še tako pametni ljudje pripravljeni na največjo norost — pravdanja. Danes se v Ameriki toži vse povprek, tožijo državo, vlado, ministre," tožijo guvernerja, župane, policijo, prostitutke, in cestne pometače. Mož toži ženo, otroci tožijo starše, skratka, toži in pravda se vse kar leze in gre.
Advokati, zastopniki resnice, iščejo na sodišču pravico, sodniki jc tolmačijo po svoje in jo tudi po svoje delijo. Toda če advokati ne uspejo, jezno protestirajo in trdijo, da je ta zakon “unconstitutional”; še več, trdijo, da je sodnik rasist, sovražnik žensk in nevreden, da sedi na sodniškem stolu. Tožilci in njihovi advokati ne iščejo samo pravice, temveč iščejo denarno odškodnino, iščejo težke milijone. Tudi tukaj velja stara resnica, kdor dobi tožbo, se smehlja, kdor'j o izgubi, se jezi in joka. Velikokrat se sprašujemo, zakaj ima gospa “Pravica”, držeč v roki tehtnico in zakaj ima pokrite in zavezane oči? Mar zato, da ne vidi, kolikokrat je resnica. in pravica ogoljufana in ponižana?
*
Pred kratkim sem bral, da se je pred več leti neki ameriški pravnik lotil junaškega dejanja: skušal je prešteti vse zakone in zakonske odredbe v ameriškem zveznem pravosodju in v pravu ameriških zveznih držav.
Delal je pet let in naposled dobil številko, ki jo je iskal: 1,153,644. Pravni strokovnjaki
vojašlsi organizaciji z najmodernejšo ameriško opremo in pretkanemu vodstvu naroda, bi se Izrael brez velike ameriške pomoči in zaslombe ne mogel ohraniti med samimi sovražnimi sosedi in neugodnem svetovnem slovesu.
Spet je tudi na tem mestu treba poudariti, da ni moj namen pisati politično ali vojaško razpravo, marveč oceniti le etične, moralne vidike političnih in vojaških akcij, ki se porajajo okrog reštevanja judovske države, katere vodstvo išče pod pretvezo varnosti znatno razširitev svojega ozemlja. V tekočem letu je to vodstvo vprizorilo dve vojaški akciji (napad na atomsko napravo v sosednjem Iraku, vojaški vdor celokupne 'izraelske oborožene sile v nevtralni Libanon), vse pod egido “varnosti” izraelske države. Rod to značko pade tudi namerno zavlačevanje in izmikanje dogovorov — slovesno podpisanih in potrjenih pod okriljem Amerike — sklenjenih v Camp Davidu, ki jih Begin in njegov vojni minister Sharon načrtno izigravata s političnim in vojaškim pritiskom na arabsko prebivalstvo v okupiranih krajih.
To judovsko ravnanje si bomo ogledali z vidika mednarodnih moralnih principov, v kolikor prizadevajo veliko grozo trpljenja in smrti tisočem popolnoma nedolžnih ljudi zato, da Izrael “zavaruje” svoje meje.
L. P.
li SspsrT« Sportsftst ptirefev na SS8?sBSI(i pristavi!
V NEDELJO, 8. AVGUSTA, priredi Slovenski športni klub svojo tretjo vsakoletno Super-Teams Sportsfest prireditev na Slovenski pristavi. Na gornji sliki vidite posnetek od lanskoletnega tekmovanja v metanju jajc. Na prire-
ditvi bo več takih in tudi resnejših športnih te movanj. Vabljeni ste, da sodelujete bodisi 'c0 tekmovalci bodisi kot navijači. Tekmovanju se bodo začela ob enih popoldne.
(Foto: Jim Debevec)
pa so mnenja, da se je ta številka od takrat pa do danes podvojila.
Boj med jurisdikcijo zvezne vlade in jurisdikcijo posameznih zveznih držav nikoli ne preneha.. Zato je v začetku v Ameriki veljalo kakih deset različnih zakonov o smrtni kazni, kakih deset različnih zakonov o prepovedi alkoholnih pijač in na stotine različnih zakonov o stoterih drugih stvareh. Torej ni čuda, da si mnogi advokati in oderuhi delajo denar. Radi tega se veliko kriminalcev in morilcev izmakne zasluženi kazni, in nam postane jasno, kako noro je pravzaprav, da v eni in isti državi obstoja več zakonodaj.
Zakoni v anglosaških državah so stari več stoletij in bodo veljali vse dotlej, dokler jih ne razveljavi nova sodobna zakonska odredba. Zato se
mnogokrat dogaja, da se kak spreten in zvit odvetnik sklicuje na zakone iz starih časov, ker ni nikomur prišlo na misel, da bi jih preklicali. In tako niso izgubili veljavnosti.
Noben čudež ni, da takratni zakoni in njih izvajanje u-stvarjajo danes prave nespu-sle. Poglejmo v našo državo Wisconsin. Mladina z 18 leti že lahko obišče gostilne in si naroči kakršnokoli alkoholno pijačo, dočim v sosednji državi Illinois je zakon, da moraš biti star 21 let, da si lahko naročiš alkohol.
Razumljivo, da čikaška mladina prihaja v Wisconsin, se ga nalucka, kar kasneje statistika pokaže, koliko avtomobilskih nesreč z smrtnimi -žrtvami se pripeti, vse zaradi alkohola in neumnega zakona. In vsako leto je več in več žrtev!
A. G.
iariarski škaf , v Mm foifcea
FAIRFIELD, Conn. — Kakor Je bilo poročano v Ameriški Domovini pred prihodom mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja, se je škof med potjo domov oglasil , tudi v Nev/ Yorku, v slovenski cerkvici sv. Cirila in Me-' toda na Osmi cesti, in sicer v sredo, 14.' julija, zvečer. Imel je sv. mašo ob 7. uri zvečer. Za ta večer je bil povabljen oktet “Zvon” iz Fairfielda, ki je pel med sv. mašo dve pesmi, sodeloval je tudi pri sprejemu v cerkveni dvorani.
Prihod škofa Krambergerja v cerkev je bil lep, v spremstvu dveh župnikov in z narodnimi nošami na čelu. Maša je bila izredno lepa in s kratkim .nagovorom. Po maši je bil krasen sprejem za škofa v dvorani pod cerkvijo.
Podrobnosti o sprejemu bodo gotovo opisali organizatorji-
Umevno pa bi bilo na teni mestu omeniti, da je oktet Zvon s svojim predsednikom nabral med svojimi člani in člani Lipe ter prijatelji iz Fairfielda in okolice $485, to vsoto pa podaril mariborskemu škofu za beatifikacijo Antona Martina Slomška.
Predsednik Lipe je v imenu S.K.D. Lipa podaril dva zaboja slovenskega vina za škofov sprejem, poleg tega ra svoje osebno darilo za Slomškovo beatifikacijo.
Prišli smo cd daleč in od blizu, da pozdravimo škofa Krambergerja, tega visokega
cerkvenega gospoda in s tem dokazali, da še vedno cenimo slovenske dostojanstvenike, čeravno nas je življenje zaneslo daleč od matične domovine. Njihovi obiski poživljajo in utrjujejo našo narodno zavest.
Sledijo imena darovalcev za Slomškovo beatifikacijo:
$40: Armin Kurbus.
$30: Maks Us.
$25: Urban Pernek.
Po $20:	Ivan Horvat, Va-
lentin Hribar, Franc Kastelic, Anton Kompare, Franc Ladra, Stanko M a 11 y, Alfred Meislitzer, Simon Mirkov, Marija Schadl, Janko Us, Jože Us, Franci Us.
Po $15: Alfred Mally, August Us, Peregrin Us st., Peregrin Us ml.
Po $10: Franc Bizjak, Alojzij Dušak, Tereza Hyzinski, Ana Jurman, Stana Kališnik, Marija Kuczo, Melita Kurbus, Silvana Pybus, Fani Tomažič. N
Tajnik S.K.D. Lipa -----o------
Koroška prosi
FOWLER, Kans. — Počitnice bodo kmalu pri kraju in na stotine študentov bo šlo zcpet nazaj v šole. Tako bo tudi na Koroškem, v Slovenski gimnaziji v Celovcu.
Kot mi sporoča g. Vinko Urank, predsednik Združenja staršev, ima doslej že 70 novih kandidatov za prvo gimnazijo. Rad bi jih dobil še 5, da bi bili tako trije razredi v prvi gimnaziji, v vsakem razredu 25. To je čudovito lepo število. •
Toda mnogo od teh fantov in deklet, ki obiskujejo Sl°' vensko gimnazijo, je res re vežev. So dobri, zavedni ^a. toliški študentje, pa revez( Mnogim bo študij popolnoflj' nemogoč, če ne dobijo 1135 podpore.
Celotna šolnina za 1982-1983 stane $500. Če ste tako radodarni, boste imeli “svojega študenta”, bo z vami korespondiral. trdno upam, da se bo naSg nekaj takih dobrotnikov.^ posebno prošnjo se obrača na one, ki so tudi lani plac3 celo šolnino. Seveda, vsak d ^ je dobrodošel in bo sprejet naj večjo hvaležnostjo. v __ darove bom nemudoma V°^ slal na Koroško, da bodo dentje lahko zagotovljeni, bodo mogli študirati nasle nje šolsko leto.	t
Koroški Slovenci, bolj k°^ kadar prej v zgodovini, bujejo z a v e d nih katoliškj^ | voditeljev. Mohorjev dom ^ Slovenska gimnazija jim! nudita. Prvi skrbi za njik0^ duhovno vzgojo, druga Pa njihov razum.
Tako prisrčno prosim [■ slovenske rojake v Amer1^ in Kanadi, naj čimprej P0.^ Ijejo svoje darove in jaZ L bom poslal na Koroško Pr
no se šola začne.
Za šolsko leto 1982-sem doslej prejel sledeče
2-19^
rove:
Rev. Janez Dolšina in ^ prijatelji iz Minn. . '^g pfl
Štefan Novak,
Scarborough, Kan. (kana
N.N., Kansas ........
Cecilia Remec, ......
Greenwich, Conn.
Stefan Zorc, ........
Rye, Colorado N.N., Cleveland, Ohio Dr. Adolph Žnidaršič,
Euclid, Ohio
Jo*
Prisrčna zahvala vsem ^ rovalcem in upam, da ko mnogi sledili njihovemu zg du.
■ Rev. John Lavrih Box 38
500-00
10.00
20.00
100.00
yvD,
500.0°
Fowler, Kansas
67fB4
MISLI
Je.še niste naročnik trne riške Domovine«
•eg nas ne ,na! -j daleč kot ženS
—LongjeU0^
¥
biti usmiljen.
To je bistveno-_ La Fontan1'
Kanadska Domovina
V senci bengalskega tigra
ii.
Ali imajo kako poročilo, so li videli kakšno gverilsko p at rol o. če tiger ne pride kaj kmalu, bo vse zaman.
Drugi večer sem zopet čakal. Luna je obsijala džunglo, klici in kriki so doneli iz teme, a k vabi ni prišlo ničesar.
Cesto sem zatisnil oči in zaspal. vsak malenkostni krik me je hitro zbudil. Luna je obledela, izza reke je vstajala megla, za čuda tiha je postala džungla.
Nenadoma se je premaknila veja daleč na levi strani, nato še druga, na jaso je stopila postava in se previdno ozrla.
Postava je pomigala z desnico, iz džungle je stopilo osem ljudi, brzostrelke in o-rožje so imeli v rokah. Vojaška patrola? Očitno niso znali za moj položaj.
Kako to, da ne vedo, kje da sem?
Dvignil sem teleskop, za trenutek mi je zastal dih.
To so za gotovo gverilci. Moje sledi so maskirane, a če opazijo prašiča, bodo začeli iskati.	>
Nehote so mi vstali iz spomina vojni dogodki. Enajst strelov sem imel v puški, vzdržati bom moral, dokler ne pride pomoč.
Gverilci so si dajali znake med seboj, šli so 200 m mimo mojega drevesa in iskali sledi po ilovnatih tleh.
Križ na teleskopu mi je počival na mitraljezcu, nastali so napeti trenutki. Videl sem njih divje obraze.
Vedel sem, da jih ne smem spustiti ^preblizu, na blizu so brzostrelke nevarne.
Zdaj so se obrnili proti reki, pokazali so mi hrbet.
“Bog bodi zahvaljen!” Velik kamen se mi je odvalil od srca.
Odšli so nekam proti jugu. Na vodo je padla megla. Minulo je še kako uro, ko sem zaslišal udarce vesel.
Kmalu potem je prišel moj sampan.
Zamislil sem se, kaj naj povem. Al ne bo vse zastonj, če jim povem, da sem videl pa-trolo. Nikoli več v življenju ne bom prišel verjetno do stre1 a na tigra. Prišli bodo vojaki in plaha žival se bo premaknila. Lov na tigra pa je vedno tvegan.
“Nič?” Hakim me je radovedno pogledal.
“Nič ” sem ponovil kot v odmev. Zdi se mi, da so čutili mojo razburjenost.
“Caj,” je ponudil zopet vojak in to pot sem tudi jaz zagrabil za veslo ter se previdno oziral sem ter tja po divjih bregovih reke.
Dan se je vlekel dolgo, imel sem sestanek s pisarno v Chittagong, vedel sem, da bom kmalu odletel v Dacco.
Hidra Ali Khan je bil nad-v, e radoveden, koliko tigrov sem postrelil. Po eni strani so se smejali, po drugi pa čisto gotovo občudovali predrznost smelega Arijca.
Tisti večer sem izstopil iz sani pan u že pol kilometra popre j e, ‘‘‘da vidim, če je kaj sledi,” sem dejal, v resnici sem pa hotel biti previden in se izogniti morebitni zasedi.
V gozdu se pa že toliko spoznam, da mi težko kaj uide, da ne bi zapazil, četudi se je dogodilo dokaj poprej.
Sledi ni bilo videti kaj. Previdno sem se bližal drevesu, boječ še kač in zasede.
Nekje sem prečkal medvedove sledi, baluk, sem pomislil. Qptovo je zavohal vabo,
a je bil previden ali kaj. Vabe je le obkrožal. Pravijo, da podnevi sploh ne gre iz luknje.
So li v okolici ljudje? Na mojih lovskih pohodih, jaz vedno ugledam prej ljudi, kot oni mene. Nikogar ni bilo.
Previdno sem se približal vabi, glej, saj jo je bilo ko,-maj polovico.
Nekaj je moralo biti podnevi tam, mogoče medved, a v tej vročini najbrže ne. Velike, mačku podobne šape, so se pokazale tu in tam na rdečih ilovnatih in peščenih tleh.
Tiger?
Mogoče le velik leopard! Lahko, da sem ga celo splašil, lahko pa tudi tiger.
■- Zavedal sem se, da stojim zares v senci bengalskega tigra. Gverilcev ni naokrog, sicer bi ne prišel. Verjetno jfe bila včeraj samo slučajna patrola. Bliskoma sem bil na drevesu. Na nebu so zablestele zvezde, rahel veter mi je pihal v obraz in mi prinesel, tako zaželjen hlad, vohal sem pa tudi vabo. Ta smrad bo pa zares kaj privabil.
Dnevna vročina je bila včasih naravnost obupna. V Sil-hetu 14 dni poprej e se mi je skoraj zatemnilo pred očmi. Stalnem sredi gneče ljudi, skoraj povsod, kamor sem šel po Bengaliji. Takrat se je prerinil skozi gnečo napol blazen človek, Khan in moji so ga držali nazaj, pa jih je odrinil proč. Gledal sem ga, kaj da hoče.
Pogledal me je z belimi očmi in se me rahlo dotaknil z roko, nato pa ponižno sklonil glavo.
“Je li gobavec?”
“Oh ne. Malo je zmešan in misli, da se bo z dotikom pozdravil.”
Kakšna primitivnost. V Evropi bi se to ne zgodilo.
Luna je že osvetila džunglo in drevesa so metala pošastne sence okoli sebe. Življenje v džungli je zaživelo.
Tam se je senca prelila v senco pa se zopet skrila. Napenjal sem oči, nič se ni premaknilo. Samo privid, v resnici pa ne bo nič.
Zopet se je od črne sence odbila druga, se prelila v drevo ih zdaj je v mesečino stopila žival.
Moj teleskop je takoj na njej. Sedaj ponosno dvigne glavo.
“Tiger?”
“Mogoče?” Medved gotovo ni, lahko je leopard..
V tem trenutku sem vedel, da je to edina možnost, če ne streljam, bo ta senca samo spomin.
Senca se obrne proti vabi, iz grla se ji izvije rohneč krik. Tiger!	,
Sedaj sem bil prepričan, da-si sem krik tigra slišal šele prvič. '
Kakor nepozabni krik utelešene džungle.
Roka se mi trese, ko gp. krijem s teleskopom. Zdaj.
Od nekje zapiha veter, senca pokrije senco, tiger se premakne in tako tudi moj prst na petelinu.
“Boom! odjekne po džungli. Tam doli se črna kepa po-vali po tleh, bliskovito repe-tiram in streljam.
Tiger skoči, iz teme odjekne krik. Na džunglo pade grobna tišina.
Noč je bila dolga. Bil sem strašno razburjen, mogoče sem le zadel. Moral sem zadremat šele proti jutru.
Klici od reke so me zdramili.
Hakim me je klical, bilo je
več ljudi in dva sampana.
“Slišali smo streljati, o tam je.”
Da, mogoče sem tudi zadel.
“Bagh, Bagh!” Hakim je našel 'tigra.
Proti vodi so' nesli tigra. Bil je lep, rdečkast z belimi marogami, kakih osem čevljev dolg, oba strela sta zadela. .
“10 let star.”
“Dober streli.”
Govorili so živo in kazali z rokami,
“Pazite, fantje, tu nekje so gverilci. Videl sem jih včeraj.”
Smejali so se.
“Kako, da se jih ne bojite?”
“Nihče ne napade junakov, ki streljajo tigra,” je dejal stari vojak.
“V budistični vasi bo zadonel gong, praznovali bomo, kakor na veselici, general bo prišel in tudi Jasmin.
Tudi jaz sem začel verjeti v svoj srečni “šikzal”. Ali mi ni dejal tisti stari Abdulah, ko sem se kopal v jezeru pri Khulni, da tujec, ki se okoplje v tej vodi, bo živel sto let.
“Čaj,” sem dejal vojaku.
“Danes pa nekaj boljšega,” je odgovoril Hakim in ponudil nekaj v lončeni posodi,
“Pri Alahu, te pijače ni niti v koranu.”
Borut
Kako ceni tuji etnograf vrednote slovenske ljudske kulture
prihodnosti zelo pogrešala.
Kmetje sami se seveda, razen redkih bolj osveščenih, ne zavedajo tega, kar imajo. Največkrat se počutijo izgubljene, ker vidijo okrog sebe boljše socialnoekonomske pogoje in jih hočejo tudi sami doseči, ne da bi se zavedali, kaj izgumijo, če to dosežajo. V Skandinaviji npr. je socialno skrbstvo s svojimi političnimi protagonisti krepko načelo podlago za občutek medsebojne odgovornosti v družinskem okviru, saj so ustanovili neskončno vrsto ustanov za socialno skrbstvo in indoktrinirali ljudi, da bodo vso socialno skrb prevzele državne ustanove. Organiziranje in izražanje solidarnosti v tradicionalni kmečki družini je treba oceniti kot model za reševanje tistih družbenih problemov, ki so posledica premočne institucionalizirano-šti socialnega skrbstva v sodobnih evropskih družbah.” Robert G. Minnich je konč-
no tudi povedal, da razmišlja o prevodu in objavi svoje knjige v Sloveniji. V njej je med drugim zelo obširno opisal haloški furež, tj. koline. O problemih, o katerih je govoril, pa je dejal, da se je že pogovarjal z ljudmi, ki se u-kvarjajo s kmečko politiko na Slovenskem in take pogovore namerava nadaljevati.
“Čutim se dolžnega,” je rekel, “da kot intelektualec povem svoje mnenje in mnenja haloških kmetov, da bi jih politiki in širša slovenska družba bolj upoštevali. To bi bilo dobro za obe strani. Slovenija je doslej polagala večjo pozornost razvoju industrije kot kmetijstva. Ko boste dosegli dolgoročno kmečko politiko, ko bo mali kmet dobil zaupanje v svet zunaj o-kvirov lastne kmetije, bo prišlo do integracije veliko hitreje, kot se je to dogajalo doslej.”
(Dopis poslal J. S.)
GORICA, It. — Lani je izšla v Bergenu na Norveškem angleško pisana knjiga ameri-ško-norveškega etnografa Roberta G. Minnicha o ljudskem življenju in kulturi v slovenski vasi Žetale v Halozah. Robert Minnich je doma iz okolice Los Angelesa v Kaliforniji, živi na Norveškem, poročen pa je s Slovenko.
Verjetno mu je to vzbudilo zanimanje za ljudsko življenje v Sloveniji, katero je raziskoval kot sodelavec norveškega instituta za socialno antropologijo v Bergenu. Na u-niverzi v Bergenu je. tudi o-pravil podiplomski študij in diktorat, kmečko življenje v Žetalah pa je raziskoval pod okriljem instituta za geografijo na ljubljanski univerzi.
Knjiga, ki jo je napisal o rezultatih svojih raziskav, ima naslov “The Homemade World of Žagaj” (Domači svet v Zagaju.) Žagaj je zaselek pri Žetalah. Podnaslov pa se glasi: “Interpretacija praktičnega življenja med tradicionalnimi kmeti v Zahodnih Halozah — Slovenija, Jugoslavija. S to knjigo si je pridobil doktorat.
O njegovem delu se slovenska publicistika 'doslej še ni izjavila in je nekako šla mimo njega, pač pa je ljubljansko “Delo” pred časom objavilo s profesorjem Minnichom precej obširen intervju, ki ga je pripravila Mojca Raynik.
V intervjuju je Minnich izrazil nekaj zelo zanimivih misli o slovenski kmečki kulturi, v kateri vidi veliko vrednoto, kakršno drugje že pogrešajo, tako tudi na Norveškem. Naj zaradi aktualnosti in zanimivosti navedemo ne-1 kaj njegovih izjav:
Na vprašanje, zakaj se je odločil za Slovenijo in Haloze, je rekel: “V Slovenijo nisem prišel naključno, imam stike z njo že vrsto let. Iskal sem izolirano kmečko območje in na institutu za geografijo (v Ljubljani) so mi predlagali Goričko, Kpzjan-sko in Haloze. Izbral sem Haloze, a sem se odločil najprej tri mesece pregledovati celotno območje in šele nato izbrati kraj, ki naj bi bil predmet podrobnejše raziskave^ Tako sem ta čas živel v gostilni “Gorca” pri Podlehniku in Haloze temeljito prepešačil in prekolesaril.
Naposled sem izbral Žetale, ker so relativno izolirane od širše slovenske družbe in ker si je žena — Slovenka v šoli našla zaposlitev med najinim bivanjem. Trajalo je več mesecev, preden sem dobil z ljudmi stik, ki sem ga želel vzpostavit. Odkrito sem jim povedal, da ždim opazovati njihov način življenje, da bom o tem napisal knjigo, da me
i
pri tem podpira tudi žena, ki je prišla z menoj. Zena se je prek otrok, ki jih je učila, seznanila z družinami, jaz pa sem prostovoljno prevzel vodstvo šolskega fotografskega krožka, kar mi je nudilo nove možnosti. Ljudje,
KOLEDAR
društvenih prireditev
1.
■ i
pri katerih šva bila, so bili ****+**+++*+****++**+**"*+*****+++***“***—“t*****"************^
prijazni in so naju predstav-
ljali družinam, ki so jih poznali.
Pomagal sem pri vseh kmečkih delih in mislim, da mi je to odprlo pot. Verjeli so v resnost mojih namenov in me sprejeli. Tako sem dosegel odkrite odnose in povedali so mi ne samo to, kar so mislili, da bi rad slišal, ampak so mi spregovorili o svojem življenju... Po osmih letih stikov s Slovenci in Slovenijo sem si pridobil jezikovno podlago in to je bil tudi pomemben razlog za odločitev, da bom terensko raziskoval v Sloveniji.”
Potem je povedal, da se je odločal pri raziskovanju tudi po občutku simpatije do. ljudi in da je v njem vedno prisotno vprašanje:	Kaj lju-
dem, ki jih preučujem, pomeni življenje? O svojih spoznanjih in ugotovitvah o kmečkem življenju v Halozah pa je rekel:	“S stališča
človeka, ki' kratkovidno načrtuje razvoj moderne industrijske družbe, so načela domače tehnologije obsojena na propad. Prepričan pa sem, da kmečkega načina življenja nismo dovolj natančno opazovali. Če bi ga, bi v njem odkrili dragocena pravila, ki bi bila koristna in veljavna tudi v modernem načrtovanju.
V domači tehnologiji se skriva resnica, katere veljavo bo odkrila prihodnost. • Mislim, da v Sloveniji podcenjujete vrednost tradicionalne kmečke miselnosti, posebej takrat, ko gre za človekov odnos do naravnega okolja in ljudi, ki so mu najbliže, s katerimi živi v mali ali razširjeni družini. Zelo pomembna je odgovornost znotraj družine in med družinami: to še najdemo v tradicionalni kmečki družini.
Na Norveškem napr. je danes zelo težko dobiti ljudi, ki bi bili motivirani za delo medicinskih sester, za skrb za o-starele in podobno. Ljudje sicer imajo dvolj denarja, da bi eden od druj inskih članov mirno lahko pustil delo in se posvetil skrbi obolelega ali o-starelega sorodnika. Vendar se to vse manj dogaja, ker počasi izgubljamo občutek odgovornosti. Ta občutek pa haloški kmetje še imajo, in prepričan sem, da bo tako kot načela domače tehnologije tudi zdravo človeško motiv arij o tradicionalne kmečke družine moderna družba že v bližnji
AVGUST
8. — Slovenski športni klub
priredi poletni “Sportsfest” s SuperTeams III tekmovanjem in več drugih iger za vse starosti. Na voljo bodo razna okusna okrepčila in pijača. Prireditev bo na Slovenski pristavi.
15. — Fara Marije Vnebov-zete na Holmes Ave. priredi žegnanjski festival ob Velikem Šmarnu. Pete litanije ob dveh popoldne, od 3. do 9. zvečer pa festival v družabni dvorani Baraga.
21.	— Balincarski krožek Slovenske pristave priredi piknik na SP. Po 6. uri zv. bo na razpolago večerja s steakom.
22.	— Slovenski dom na Holmes Ave. priredi svoj vsakoletni “Povratek domov” prireditev s parado in glasbo. Glasbeniki bodo igrali ves dan, na parkaližču doma pa bo podala koncert U.S.S. godba na pihala.
22. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
22. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi svoj drugi pilmik v parku.
SEPTEMBER
19. — Oltarno društvo fare
sv. Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 2. pop.
25. — Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredi kulturni večer združen z zabavo. Prebitek večera bo prispeval k nakupu 600 novih stolov.
26 — Društvo SPB Cleveland
priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
2.	— “Fantje na vasi? iz Clevelanda pfirede koncert ob 5. obletnici svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. uri zvečer.
3.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v parku.
9.	— Slovenska folklorna
skupina Kres priredi program slovenskih plesov v Slovenskem narodnem do-
mu na St. Clair Ave.
10.— ADZ priredi vsakoletno
“Pečenje školjk” na svojem Slovenski vrt letovišču v Leroyju.
16. — Tabor DSPB Cleveland
priredi jesenski “Družabni večer” v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Collin-woodu. Igrajo Veseli Slovenci.
16.	— Klub slov. upokojencev
v Nevburgu-Maple Hts. priredi vsakoletni banket s plesom v Slovenskem domu na E. 80 St. Serviranje večerje od 6. do 9. zvečer, za ples igra od 8. do 12. orkester Ed Buehner.
17.	— Občni zbor Slovenske pristave.
23. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi Slovenski večer prireditev na Cleveland State univerzi.
31. — Pevski zbor Zarja priredi jesenski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
31. — Slomškov krožek postreže s kosilom v šolski dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 dopoldne do 1.30 popoldne.
NOVEMBER
6. — Štajerski klub priredi
vsakoletno martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo Veseli Slovenci.
6. — Liga Slovenskih Ameri-
kancev in Slovensko-ameriški kulturni svet priredita simpozij na Cleveland State univerzi.
13. — Belokranjski klub prireja svoje tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Igra John Hutar orkester.
21. — Jara Marije Vnebov-zete na Holmes Ave. priredi “Zahvalni festival”, ki bo od 3. do 9. zvečer v družabni dvorani Baraga. DECEMBER
5. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. popoldne.
19. Pevski zbor Glasbena Matica priredi Božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
1983
FEBRUAR
12. — Dramatsko društvo
Lilija priredi svojo vsakoletno maškarado v Slovenskem narodnem domu na Holmes Ave.
27. — Slovenska šola pri Sv. Vidu bo postregla s kosilom v farni dvorani, od 11.30 do 1.30 popoldne.
MAREC
12. — Pevski zbor Glasbena
Matica priredi pomladanski kopcert z večerjo v Slovenskem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
26.	— Slovensko-ameriški
Primorski klub priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
APRIL
9. — Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj pomladanski družabni večer. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci.
MAJ
7. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi Materinsko proslavo v farni dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer.
JUNIJ
4. — American Slovene Club
priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. v počastitev 55. obletnico klu-bovega obstoja.
19. — Tabor DSPB Cleveland
podaja spominsko proslavo za pobite slovenske domobrance, četnike in civilno prebivalstvo. Spominska proslava bo pri spominski kapelici Orlovega vrha, na Slovenski pristavi.
AVGUST
14.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
OKTOBER
15.	— Tabor DSPB Cleveland
priredi svoj jesenski družabni večer. Za zabavo in ples igra orkester Veseli Slovenci.
Nov dragulj
K znani četi dragega kamenja bo poslej treba prištevati še novinca: diamantom, rubinom, safirjem, smaragdom, akvamarinom, topazom, ametistom, spinelom in krizoberi-lom se je priključil kraljevski lavulit, geologom poznan kot sugilit.
V dragoceno plejado draguljev so kamen uradno uvrstili pred dobrim letom. Odlikuje ga škrlatna prosojna barva, pa tudi to, da je med vsemi naj redkejši.
Na borzi dragega kamenja se je kraljevskemu lavuliti letos cena krepko dvignila. V dobrem letu svojega priznanega obstoja je karat tega dragulja dosegel že ceno 1.000 dolarjev, kar nikakor ni malo, čc ga primerjamo z diamantom, ki slovi kot nesporno naj dražji med vsemi dragulji. Karat prvovrstnega diamanta stane 3.000 do 5.000 dolarjev.
Sugilit so najprej v manjših količinah našli na Japonskem in v Indiji, vendar je bil mineral slabe kakovosti. Šele ko so leta 1980 v Južni Afriki v nekem rudniku mangana naleteli na zelo čiste primerke sugilita, se je začela minerale va pot med dragulje.
Pa gre za dragocenost, je prvi zavohal draguljar Randy Polk iz Phoenixa, ki je danes lastnik dobre polovice vseh kraljevskih/ lavulitov.



■«. ■

'’,:-' "	,'V'(
■ SM
■ ■ ■ 1 ‘
^^■../- .5^.^,^;, ■	■ : >	w*»
« •
ANDREJ KOBAL:
j SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE
V	zadnjem pismu je g. Gobec še ugibal glede mojega obotavljanja. Omenil je, da je poizvedoval o moji osebi na lastno pest in pristavil, da je med drugim izvedel, da so mi stregli po življenju.
Ni izključeno, da po tako ! strupeni in ščuvajoči propagandi odslovitev iz G-2 ni prišla o pravem času z ozirom na mojo osebno varnost. Slovenci v Ameriki sicer niso nikaka mafija, ali v tistih razburkanih vojnih časih so nad razumom pogosto prevladovale strasti, celo zločin. Mislim torej, da je bil odhod iz . Washingtona pravočasen in mojemu zdravju koristen.
Leta 1967 je del mojega poslovanja vključeval raziskovanje o osebah, poznanih kot sovjetski špijoni v Združenih državah. Naletel sem na ime nekega židovskega agenta, ki je bil označen kot Adamičev pomočnik. Prepis tistega seznama se še hrani v nekem , arhivu, a podrobnosti in imen ne želim omenjati.
Na katero stran je Adamič bolj nagnjen ali kateri se je počutil bolj odgovornega, ko je prišlo do odcepitve Jugoslavije od kominforma, je pač nerešeno vprašanje. Zdi se, da je podlegel kakor toliko drugih, kot prostovoljna ali prisiljena ali nasilna žrtev zavratnega podtalnega boja, ki je sledil Stalinovemu napadu na Tita in njegovo stranko. Našli so ga na njegovem domu sedečega na naslonjaču, s puško na kolenih in dvema kroglama v lobanji.
Tako se je čitalo časopisno poročilo. Tega ni izdala in potrdila redna policija, kot se to dogaja pri navadnih umorih in samomorih, temveč FBI, kateri so- podrejene špijonaž-ne zadeve. Sam opis položaja, v katerem je bil pokojnik najden, je povzročal dvome, da je bil res samomor, kot je poročilo oznanjalo.
Zvezna kontrolna komisija za Bolgarijo
Združene države so kmalu po vstopu v drugo svetovno vojno začele snovati v armadnem štabu tako imenovano G-5, v kateri so bili izdelani načrti za vojaško upravo premaganih dežel. Amerika se je pač zavedala svoje moči in nikjer se ni .porajal dvom glede bodoče zmage, čeravno so Hitlerjeve divizije bliskovito prodirale na vseh frontah in je pridružena Japonska z nenapovedanim napadom razbila hrbtenico ameriške mornarice ter zavzela Daljni Vzhod.
V	Pentagonu je G-5 z naglico organizirala oddelke v geografski porazdelitvi po načinu G-2. Pod njenim vrhovnim štabom so se razvili oddelki za Nemčijo, Italijo in Japonsko ter poleg teh slični
oddelki za Rumunijo, Ogrsko in Bolgarijo, vse dežele, ki so Ameriki napo vedale voj ho. Oddelek bi se bil organiziral celo za Paveličevo Hrvaško, ki je napovedala vojno, pa ta ni bila nikdar priznana kot država.
Po oddelkih so se osnovale tako imenovane komisije, katerih naloga je bila, da se z uvedenjem začasnega vojnega režima vzpostavi mir in red s pomočjo' oboroženih sil, ki so premagane dežele zasedle. Kontrolne komisije so bile torej opolnomočene kot odgovorna vlada, dokler se niso v prizadetih državah o-snovale priznane vrhovne deželne in mestne oblasti.
V	delokrog komisij je seveda spadalo nešteto drugih opravkov. Najbolj nujna naloga je bila reševanje preživelih žrtev tiranskih režimov, odpiranje ječ in izpuščanje jetnikov, povračanje ljudstev v njih domovine in vračanje uropanih lastnin, splošno poravnavanje krivic. Nujno je bilo treba oskrbovati s prehrano sestradano ljudstvo v porušenih mestih prejšnjega sovražnika.
To so bili smotri, na katerih je idealistična Amerika zasnovala načrte, in Anglija jo je podpirala. Sovjetska u-nija se je vsaj na papirju strinjala in se v tem smislu izražala na konferencah in v paktih zaveznikov — za demokratično pomirjenje sveta.
Zvezne kontrolne komisije so se organizirale na podlagi sporazumov ali paktov z ozirom na vsako prizadeto državo. Tako so na primer pakti glede Rumunije, Madžarske in Bolgarije dali vrhovno vodstvo nad komisijami Rusom z enakopravnim udeleževanjem v vseh vladnih zadevah Angležev in Amerikan-cev.
V	omenjenih deželah se je zgodilo, kot je dobro znano, da sta bila angleški in »ameriški del teh komisij malo več kot priveska sovjetskim komandam, sicer polnomočna in neodvisna v mnogih primerih, a z ozirom na uvajanje novih narodnih režimov kvečjemu le opazovalca.
Z navedenjem svojega primera najlaže pojasnim to razmerje. Kot vodja političnega oddelka v ameriškem delu komisije sem bil odgovoren našemu generalu. Po dogovoru bi v razpravah za politične zadeve nove bolgarske vlade moral imeti isto besedo kot ruski sovrstnik za to področje. Toda do tozadevnih razprav nisem imel ne jaz ne moj angleški kolega nobenega dostopa. Vse so izvršili Rusi sami, ki so najprej zaukazali in zagovarjali tako imenovani ‘Otečestven Front’ s stopnjujočim uvajanjem e-

Anzlovar’s 20% Discount Sale
Is Now In Progress
All Merchandise Is Reduced 20% Also Fantastic V2 Prices on Men’s, Ladies and Children’s Clothes
SALE ENDS AUG. 21st
0214 St Clair Ave,
dine od njih priznane Rabot-ničeske stranke.
Po paktu bi moral biti prost preiskovati sam ali skupno s Sovjeti politične zadeve, a v bistvu je bil otežkočen vsak dostop do obnovljenih bolgarskih vladnih ustanov. Za potovanja po Bolgariji sem moral dobiti posebno dovoljenje iz ruskega štaba. Ne samo to, na potovanjih me je vedno spremljal sovjetski oficir pod pretvezo, da bom varno potoval.
Vsak gibljaj in obisk na potovanjih so zabeležili; ko sem nekajkrat krenil z odrejene mi poti po Vzhodni Bolgariji, me je moral naš general zagovarjati in p o j a s n j evati vzroke ruskemu maršalu. Bil sem torej, kakor vsi drugi člani komisije, pod rusko komando.
Čitatelj bo razumel: po paktu bi morali biti vsi trije deli komisije enakopravni, toda Rusi so tedaj imeli v Bolgariji 300,000 mož, Angleži 250, mi Američani pa 50. Ne mi, Rusi so tolmačili enakopravnost. Dogodivščine iz skoraj dveh let službe pod tako “e-nakcpravnostjo” sledijo v naslednjih poglavjih; vrniti se moram k organizaciji naše komisije in mojemu namešče-nju v nji.
G-5 je ustanovila tečaje na univerzi v Richmondu, Virginija, za oficirje, prideljene kontrolnim komisijam. Tu so se vadili v političnih, eko-ncmskih in socialnih razmerah poedinih držav. Zahteve, ve, da se kot drugi vpišem v ta tečaj, ni bilo, ker je bil moj primer čisto poseben.
G-2 me namreč ni hotela premestiti, temveč samo nastaviti (naposodo, kot so rekli) kot političnega opazovalca in obveščevalca, pridelje-nega h G-5. Zame tak tečaj z mojim poznavanjem Balkana ni bil potreben. Imel pa sem vendar tri tedne časa, da se poglobim v oba jezika, ruskega in bolgarskega. G-2 mi je v teku ene ure po naročilu preskrbela dva učitelja, enega za jutranje, drugega za popoldanske ure. Rus in Bolgar, oba sta mi veliko pripomogla.
Teden dni pred odhodom mi je bil prideljen kot pomočnik kapitan P. Andrepont. Mladi poklicni oficir francoskega pokolenja, rojen v New Orleansu, je bil strokovnjak v iz-
F blag spomin
I
OB 2. OBLETNICI SMRTI NAŠEGA MOŽA IN OČETA
ADOLPH LUMDEH
ki je zatisnil svoje blage oči 29. julija 1980
Že dve leti Te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin nič več ne trpiš.
Nam pa žalost srce trga, solze lijejo iz oči, dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni.
Žalujoči ostali:
■ Ivana — žena;
Marija in Anna — hčeri.
Cleveland, O., 3. avg. 1982.
popolnitvi radarja in podobnih iznajdb, nujno važnih za vojno, ter je te predmete poučeval na vojni akademiji. G-2 ga je izbrala za sodelovanje za obveščanje o vojnih zadevah. G-5 takim priključitvam ni mogla ugovarjati.
Odpotovali smo tudi to pot dan pred Božičem. Paula je na letališče v Washingtonu prišla spremit žena z enoletnim sinom, mene moja družina z bratom in njegovo ženo, kot sem že omenil. V vojnih časih taki slovesi niso bili lahki; naš je bil še posebno otožen, ko se je storila noč na božični večer. Letalo' pa je odletelo proti Portoriku šele ob desetih.
Bili smo v zraku malo več kot dve uri, ko se mi je zazdelo, da se obračamo. Tudi Paul je to opazil. Šel je povprašat v pilotovo celico po vzroku in zaupno mu je bilo povedano, da so odpovedale hidravlične zavore in da se vračamo v Washington. Steza na letališču na Portoriku, je rekel pilot, je prekratka; v Washingtonu, kjer je daljša, bi morebiti varno pristal.
Letalo je bilo zasedeno do zadnjega sedeža, a zdelo se mi je, da samo midva s Paulom veva za pretečo nevarnost. Letalo je dolgo krožilo nad reko Potomac in se polagoma nižalo, da se je dotaknilo piste tik ob reki. Začelo se je počasi ustavljati; na drugem koncu proge se je u-stavilo z nekakim skokom čez progo pod drevje. Polivica e-nega krila je bila odkrhana.
Pretreseni smo bili, a brez resne poškodbe na potnikih. Oficir na letališču nam je povedal, da smo zelo srečni, kajti pilotiral je eden najsposobnejših pilotov vojnega letalstva.
Ves Božični dan smo čakali v vojnih barakah. S Paulom nisva imela poguma poklicati soprogi. Prihiteli bi prestrašeni na letališče in jemanje slovesa vdrugič bi bilo težje
kot prvič. Letališče je bilo s natrpano z vojaštvom, čaka- , j očim na pot na evropske -fronte.	\
Pri obilni božični pojedini, enaki za moštvo in oficirje, me je presenetil vojak natakar. Prihitel je k najini mizi, "° se ustavil in me gledal. Spoznal sem ga. Provolek (če se “ imena pravilno spominjam) je gladko govoril slovaško in bil odličnjak V mojem razredu pri NYNYA.
(Se nadaljuje)
Kupujte pri trgovcih, ki oglašujejo v tem listu! Svoji k svojim!
MALI OGLASI
For Rent
4 rooms down. Newly remodeled. In St. Vitus area. 432-0806
(57-58)
Slovenski mesečnik Ave Maria
potrebuje vašo (jornoč!
BABY SITTER
Baby sitting for children any age at my home.
Call 881-6648
(57-60)
0RDIN0VA POGREŠKA ZAVODA
1053 East «2 St.
17010 Lake Shore Blvd.
431-208*
531-0300
GRDIN0VA TRG0VIKA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
žalujoča
DRUŽINA Cleveland, O.,
V blag spomin
OB 32.
OBLETNICI, ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBLJENI OČE, BRAT IN STRIC
Anton
Chandek
Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 2. avgusta 1950.
32 let je že minilo, odkar si, dragi, šel od nas, •vedno svež spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas.
Sladka nam je misel na Te, na ljubeči Tvoj nasmeh, na besede ljubeznive, ki imel si jih do vseh.
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev.
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak aan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.”
CLOCKS & WATCHES REPAIRED
also
Smrdi Elec. Appliances
Joe Brazis 7115 Donald Ave, 361-5850
(57-58)
House for Sale by Owner
2	bdrm bungalow on Mohawk
between E. 185 & E. 200. Move in condition. Newly painted inside and out. Refinished hardwood floors. 43,900.	Ph.	383-8346
(57-59)
House for Sale
Willowick ranch. 6 rooms. Garage. Basement. 585-0381.
(56-59)
For Rent
E. 152 St. 4 rooms, up. Adults. No pets. $200 plus utilities. 382-5862
__________________________(X)
For Rent
3	suites up & down. 2 &. 1 bdrm. unfurnished & 1—2 bdrm furnished. On Bliss Ave. Call 431-6224 from 9 to
4	p.m. and 585-4693 eves.
	(X)
V najem
3-sobno stanovanje, vse na novo opremljeno. E. 160. Ena ženska. Nič živali.
Kličite 761-8206
(56-57)
HOUSEKEEPER NEEDEtT
3	bdrm. home in Bratenahl area. Once a week.
Call 268-3497.
(55-58)
For Sale
4	bdrm. house, 18714 Musko-ka. Call 531-4504.
(55-58)
FOR RENT
5	rooms, up. 835 E. 156 St. 2 garages available. Adults only. No pets.
Call 382-7829
(54-57)
HOUSEKEEPER NEEDED
Live-in, if possible. Family in Gates Mills. Country setting-Salary negotiable. References required. Respond to P.O-Box 87 Gates Mills.
(54-57)
POPRAVLJAM HIŠE
Strehe in vsa zidarska dela« poceni. R. Hribšek: 663-2166.
(54-57)
Cjfl
T.K. General Contractors
We do all carpentry, painting, wall covering, electrical, plumbing, carpeting, roofing, and driveway jobs.
TONY KRISTAVNIK Owner 831-6430
(X)
FOR SALE
1977 Ford Granada Ghia-Many options. $3000. Call 48l* 0509 after 5 p.m.
(54-57)
V najem
Štirisobno stanovanje, zgoraj, na E. 61 cesti, blizu cerkve sv. Vida. Kličite 881-9947.
(55-58)
~	NAPRODAJ
Mini farma na Willoughby Hills
Hiša s tremi spalnicami, nadalje dve cottage hiši v najemu, 4.289 akrov dobre, leve-lirane zemlje, nekaj gozda in malo jezerce-plin mestna voda. Cena $125,000. Odprto v nedeljo, 1-5 pop. 35755 Char-don Rd. Vzhodno od S.O.lVk Center Rd. (Rte. 91) V bližini City Hall. Kličite Jože Delchin - 943-4595.
Za C P M - 944-3232
(56-59)
For Rent
5-rooms up or down. E. 76 St-
Call 881-3824
________________	.	<56,5»/