280. flevilko. V UnMIioi, i četrtek. 6. decembra 1906. XXXIX. leto. isasja vaak dan avaćar, isintit eaaalja ta »raanlka, Ur valja po pošti arajanan sa avatro-ografca daftal« n m lito 16 1, aa »al lata IS K, aa Mrl lata 8 K tO h, aa aa m— S K SO a. Za Ljubljano ■ ^žiijanj«« na te aa in li X, as »al lato 19 K, aa Satrt lata 6 K, aa aa mm— i K. Kaar hadl umm pauj, »lafta aa vi« lata J K, u iol lata 11 K, aa aatrt lata i E 60 a, aa aa maiaa 1 K f 0 h. — Za tuja dežala talfta vac, k»iikar aaaia aaStnina. — Na aaraeaa ara* fetaaabaa raeSuJatra aaračaina i« a« aaka. — Za aananlla m alaSaJa a* pataraatapna aattt-vrata aa 18 h, ia m aaaaaila ttaka aakrat, pa 10 h, aa m dvakrat ia pe 8 h, £a m tiska trikrat ali vačkraL — DopUi naj m urvolć fraBkcvatt — "<+?m — ea vračaj«. — Uradnlatvo ia upravnlatvo jla v ZaaflavUi aUaah it S, ia tiaar aradniitv* v I. aadatr., apravalltra »a v ptitlleja. — Upravniltva naj ia »lagavtlija pošiljati aara&itaa, :a&!amaai}a, azaanlla, L j. adminiitratiraa ftvai Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik", Sredniitva Metra it. M. Posamezne številke po 10 k. Upravntttva telefon iL U. n—in---------- m —------------------- —-zznjaui Zveza" izvajala posledice, tako so štajerski poslanci držali svojo besedo, da glasujejo proti volilni reformi, ako se ne ugodi zahtevi koroških Slovencev, tako so slovenski poslanci pokopali koroške Slovence! > ■■■ ravno „ Slovanska Zveza" bi bila lahko rešila koroške Slovence, ako bi bila le hotela! Ako bi bila „Slovanska Zveza" glasovala proti predlogi v tretjem branju, bi ne bilo potrebne dvotretjinske večine, in še bi se bilo dalo potem v odseku kaj doseči za nas. Ali ker velja v „Slovanski Zveziu edino le povelje dr. Šusteršičevo, ker je „Slovanska Zveza" edino le trobilo dr. Šusteršičevega gesla: „volilno reformo za vsako ceno", je morala biti tudi „Slovanska Zvezau tisti r a b e 1 j , ki je za ceno narodnega obstanka koroških Slovencev, z izdajstvom svojih rodnih koroških bratov, nasitil požrešno žrelo vsenemškega mo-loha. Kakor se je s Koroškega vedno poudarjalo, da je takoimenovani „slovenski** molilni okraj slovenski v očeh le tistih ljudi, ki nimajo niti pojma o naših razmerah, tako poudarjamo to tudi sedaj ter pravimo, da bi bil okraj slovenski le tedaj, ako bi se bil sprejel dr. Plojev eventualni predlog. Potemtakem je izgubljena cela slovenska Koroška in ne samo 53.000 uradno naštetih koroških Slovencev, izgubljeni smo vsi. In sedaj naj nam Še pride kdo in očita, da ne delamo, da spimo! Kdo bo pa delal, kdo se bo pa trudil in mučil, ko je vse zastonj, ko vemo, da nam nič ne pomaga, ko smo prepričani, da s tem odvrnemo pogin le za par kratkih let! Ce že moramo poginiti, poginemo rajši prej, da bo smrtna muka krajša, ali poginili bomo s prokletstvom na ustih za one, ki so nas izdali, prodali« In takrat, ko bo naš skupni sovražnih po svojih j an i carjih, potomcih nekdaj slovenskihKorotancev, nastavil svoj nož na vrat sedanjim našim izdajalcem, naj pom- Koroški Slovenci - izdani, prodani. fDopis iz Koroške.) S tise so mi zalile oči, ko sem izvedel novico, katera nam vsem koroškim Slovencem pravzaprav že ni bila novica, saj smo bili bolj ali manj prepričani, da so gotove obljube le pesek v oči, ali vendar je morala vest, da smo koroški Slovenci sedaj definitivno pokopani za večno, do dna srca prresuniti vsakega koroškega slovenskega rodoljuba. Prepričan sem, da se je zasolzilo na tisoče slovenskih očes, ko se je izvedelo, da je slovenski Korotan — izdan, prodan svojemu najzagrizenej-šemu sovražniku, in da so ga izdali in prodali ljudje, katerim teče po žilah „tudi" slovenska kri, da SO ga izdali lastni, rodni bratje! Zastonj je bilo vse delo, ves trud rodoljubov, ki so se mučili, da rešijo svojemu narodu obstanek, zastonj je bil obupni klic slovenskega ljudstva, da naj se ga pusti še živeti, ne, požrešna samogoltnost nemška je dosegla svoj namen, a dosegla ga ni toliko s »vojo lastno močjo, kakor h pomočjo naših slovenskih in slovanskih bratov, a v prvi vrsti slovenskih. Veselje, neznansko veselje je zavladalo v krogih, katerim je slovensko kleČeplazje prineslo ogromno .žretje~, in veselje in razkošna radost je napolnila tudi srca slovanskih in zopet v prvi vrsti slovenskih priganjačev, ki so priborili nenasitnemu želodcu tako velikansko hekatombo žrtev, kakor se je niso nadejali niti v najpoželjivejŠih >anjah: 120.000 koroških Slovencev, 120.000 duš naroda, ki se je celo tisočletje obupno boril za svoj obstanek in neomajno, kakor je neomajen gorski zid Karavank, /adrževal polet „vsemogo-čegau Germanstva do sinje Adrije, teh stoindvaj set tisoč po kr8tki, tako očividno edi-nole navidezni debati: „ein einzig Frass"! Kako se ne bi rado- stil oni, ki je že tisoč let razbijal svojo glavo ob tem zidu, ne da bi ga bil mogel prebiti, in zakaj ne bi bil tudi vesel oni drugi, ki je prvemu pripravil tako veselje! Slovenski narod na Koroškem pa lije solze orgorčenja, bridkega razočaranja, ljute boli, ker je vzlic vsemu naporu, vzlic najskrajnejšemu odporu po svojih lastnih, rodnih bratih izročen na milost in nemilost svojemu zagrizenemu tisočletnemu sovražniku, ker vidi, da mora v smrt, da se mora vreči pod sekiro, ki mu bo odsekavala ud za udom, dokler ga ne bo več. Obsojen je v smrt, in tako rad bi živel, umreti mora, a toliko življen-ske moči ima še v sebi, ali kaj to pomaga — mora! Lastni bratje so ga prodali za skledo leče, in zato smrt tistemu, ki je tisoč let varoval svoje brate smrti! Kaj naj stori, da se reši smrti y Na koga naj se obrne, da bi mu pomagal? Kdo? Kaj? Vprašanja, na katera ni najti odgovora. Govorila je zadnja instanca in ni ga, k i b i izr ek e 1 p o m i 1 o š č en j e, kajti oni, ki bi to mogel, je vzel bič in tolkel po sodnikih, da so čim hitrejše sodili in obsodili. Priganjač je priganjal priganjače, da je bila žrtva čim prej in tem gotovejša v krvni-kovih rokah ! Tako je koroškim Slovencem presekana nit življenja, in poginiti — morajoi Kako je to prišlo ? Za danes naj se ozremo le na zadnjo fazo našega boja na življenje in smrt, ozremo naj se le na glasovanje v sobotni seji državnega zbora. Na vrsti je bila točka o razdelitvi volilnih okrajev za Štajersko, Koroško, Kranjsko, potem za Primorje. Takrat, ko je hotel dr. Tavčar predlagati v volilnem odseku izprem^mbo volilnih okrajev na Koroškem, oziroma ko je predložil nekdanji i'lojcv eventualni predlog, je „ Slovanska Zveza" po dr. Ploju vplivala na dr. Tavčarja, da naj umakne svoj predlog, češ, da ima „Slovanska Zveza" garancije, da se bo dalo za koroške Slovence kaj doseči v polni zbor- nici. To je „Slovanska Zveza*1 poudarjala vedno in vselej, dasiravno je že dr. Susteršič takrat, ko si je svoje razburjene živce hladil na Se-verniku, v „Slovencu" popolnoma jasno izpovedal, da v zbornici ni pričakovati nikakih izprememb. Cela akcija „Slovanske. Zveze" je bila v tem, da je šlo njeno zastopstvo par dni pred glasovanjem o Koroški k ministrskemu predsedniku posredovat, da bi se koroškim Slovencem dal „se eden" mandat. Ta ak uja je bila popolnoma nepotrebna, kajti gospodje nijo, da je to božja osveta za sedanji njibov efijaltsbi zločin na svojih lastnih rodnih bratih! pri ,Slovanski Zvezi" so vedeli že naprej za Beckov odgovor, da se ne bo dalo nič doseči, vedeli so, da je vse zastonj, „ker spravijo s tem v nevarnost volilno reformo", ter je bilo potemtakem to romanje k ministrskemu predsedniku ravno tako le pesek v oči, kakor vse drugo, kar je sledilo v zbornici. Da je dr. Ploj zahteval izpremembo spodnještajerskega mestnega volilnega okraja in ponovil svoj izpreminjevalni predlog za Koroško, da je dr. VouŠek stavil poseben izpreminjevalni predlog, vse to je bil že sam humbug, kajti vsa „Slovanska Zveza" j** \r...'•>Jg,J da ne bo sprejet nobeden teh predlogov. Vedela je to že naprej, in človek, ki je lahke vere, bi bil sedaj mislil, da bo „Slovanska Zveza" res vsled tega izvajala kake posledice, kakor seje izjavljalo po časopisju po zgoraj imenovanem romanju k ministrskemu predsedniku. In res, „Slovanska Zveza" je „izvajala posledice" : Prišlo je tretje branje volilne predloge na vrsto. „Slovanska Zveza" je glasovala za nujnost. Šlo seje potem za sprejem predloge v tretjem branju, in „Slovanska Zveza" je glasovala — za sprejem volilne reforme, tiste reforme, ki ubija koroške Slovence, ki izdaja koroške Slovence nemškim nacijonalcem, ki prodaja koroške Slovence v narodno smrt za skledo leče ■— par mestnih liberalnih mandatov na Kranjskem —, s katero seje hotel in moral mastiti „n a j -večji izmed Slovencev" — dr. susteršič. Tako je „Slovanska Govor poslanca Plantana v poslanski zbornici L decembra. (Dalje.) Odkrito moram izjavljati: Mi napredni Slovenci bi ne imeli ničesar proti temu, ako bi se princip enake volilne pravice izvedel v vseh drugih kronovinah naše državne polovice, energično pa moramo protestirati proti temu, da bi se bas kranjskemu srednjemu stanu odvzele vse pravice in bi se ga oropalo najvažnejših političnih pravic — sodelovanja pri zakonodajstvu, dasi mora biti znano vsakemu poznavalcu, da kažejo kranjska mesta in trgi prav isto strukturo, kakor v drugih deželah, na primer na Štajerskem, (korenjem Avstrijskem, Solnograškem itd., da je torej absolutno nedopustno, da se jih klasifikuje kot manjvredne. To je pa storila Gautsch-i >yland-tova vlada brez vsakega pomisleka, ker sta ji to nasvetovala za našim hrbtom dr. Susteršič in dobri prijatelj grofa Bvlandta — dvorni svetnik Suklje. Ni mi mogoče verjeti, da bi ne bil grof Bvlandt spoznal namenov gospodov Susteršič a in Šukljeta, ki sta vendar očividno napeljavala vodo na svoj mlin; ako jih pa ni spoznal, potem je bil udarjen ne samo s politično kratkovidnostjo, nego tudi s popolno slepoto, ki ga kaže absolutno nesposobnega za službo ministra notranjih del in samo bogu se nam je zahvaljevati, da je, ako tudi kasno, pa vendarle izginil s pozorišča. Kasneje bom še govoril o tem očetu volilne reforme in dokazal, da je grof Bvlandt izrazit nasprotnik našega kranjskega srednjega stanu in da je s polno zavestjo marljivo sodeloval na političnem topu z namenom, pripomoči klerikalni stranki na Kranjskem k samovladi in jo pridobiti za vladno volilno predlogo. LISTEK. ..Ljubljanski zvon". Pred nami leži šestindvajseti letnik »Ljubljanskega Zvona" in ta letnik priča vnovič, da je r Ljubljanski Zvon" vzlic vsem za-vratnim mahinacijam pr v i leposlovni in kritični slovenski list, središče vsega literarnega delovanja slovenskega in edino zrcalo našega kulturnega življenja. Irednik dr. K r. Zbašnik je zbral okrog „Ljubljanskoga Zvona-do malega vse najboljše slovenske pesnik^, pisatelje, starejše in mlajše ter najmlajše, naj bodo pripadniki katerihkoli struj in katerihkoli literarnih šol. Tudi v minolem letu je „Ljubljanski Zvon" zvest svojim tradicijam gojil v prvi vrsti beletristiko in potem slov. literarno zgodovino, kritiko, obenem pa posvečeval veliko pazljivost literarnim ter umetniškim in sploh kulturnim informacijam. Pesniški del je jako bogat, četudi niso vsi pesniški proizvodi na isti stopnji. Poleg staroste .los. Stritarja so sodelovali pri „Zvonu" tu«li Aškerc in Zupančič, Meško in Fantek in še cela vrsta drugih nadarjenih pesnikov. Posebno pozornost so vzbujale nekatere pesmi Vladimira Levstika. Omeniti je posebno še Majstra, Golarja, Moleta, Romana Romanova, Natašo in Kristino. Poleg nekaterih pesmi je Aškerc priobčil v tem letu tudi dramatski prizor v verzih „Knez Volkun". Tudi pripovedni del „Ljubljanskega Zvona" je bil v preteklem letu jako bo^at in raznovrsten. Na prvem rnestu je izhajal veliki zgodovinski roman dr. Ivana Tavčarja „Izza kongresa". Ivan Cankar je priobčil povest „Poslednji dnevi Štefana Po-Ijanca", dr. Ivo Šorli pa povest „Ro-mantiki življenja". To je troje znamenitih literarnih del, s kakršnimi se pač niti kak češki ali poljski list ne more ponašati. Razen teh pisateljev so sodelovali pri „Zvonu" tudi lju-beznjivi pripovedovalec Podlimbarski, Meško , Zotka Kveder - Jelovškova, V, Mole-Spitignjev, Frančič, Cvetko Goiar itd. „Ljubljanski Zvon" je dalje pri- občil lepo vrsto literarnozgodovinskih in kritičnih člankov, študij in ocen in skrbno obveščal svoje čitatelje o vseh važnejših kulturnih in literarnih pojavih med drugimi Slovani. Lahko smo ponosni na tak izborno uredovan list s tako mnogovrstno in odlično vsebino, in zato je ln želeti, da bi občinstvo podpiralo ta list izdatno. Dasi se je „Ljubljanski Zvon" povzpel na tako .visoko stopnjo, da se od vseh le količkaj veljavnih pisateljev bojkotirani konkurenčni „Slovan" še od daleč ne more ž njim primerjati, bo tudi v novem letu napredoval. Uredništvo piše: Napredek je mogoč povsod, zakaj ne bi napredoval leposloven list od leta do leta V Naša iskrena želja je, da bi bil vsak naslednji letnik „Ljubljanskoga Zvona" eno stopnjo više na potu do one popolnosti, za katero stremimo in hočemo stremiti vedno in vedno. Zato pa prosimo prav lepo vse čislane sotrudnike našega lista, naj pošiljajo „ Ljubljanskemu Zvonu" vedno najboljše, najzrelejše plodove svojega peresa! Da se bodoči letnik vredno pridruži svojim prednikom, za to je poskrbljeno. Imena prvih slovenskih pesnikov in pisateljev bo čitati tudi v prihodnjem letniku „Ljubljanskoga Zvona". Dobrih krajših pesmi lirične in epiČne vsebine imamo v izobilju. Večjo pesnitev, obsežen epos, pa priobči pod naslovom „Vitez Ivan" v našem listu gospod Etbin Kristan. V gladkih verzih razvija tu pisatelj lepe. vzvišene ideje. Tudi z dobro prozo smo bogato založeni. Gospod dr. Ivan Tavčar bo v prihodnjem letniku nadaljeval in končal svojo povest „Izza kongresa", to v pestrih barvah žarečo se veliko sliko iz ene najzanimivejših dob v povestnici našega stolnega mesta. Gospod Ivan Cankar, ki ima namen, napisati cel ciklus „zgodb iz doline šentrlorjanske", je naklonil eno izmed najlepših in najobsežnejših pies tega cikla „Ljubljanskomu Zvonuu, in sicer povest „2eni tev kance-lista Jareba". Gospod dr. Ivo S orli pa, ki si je s svojo povestjo „Romantiki živ- ljenja" v letošnjem letniku priboril splošno priznanje, priobči v prihodnjem letu „Zvonovem" večjo pove>t. iz kmetskega življenja z naslovom „Zlate nj i ve". Krajših povesti in Črtic so nam obljubili razni priznani pisatelji. Da nam ob takih razmerah ne bo treba segati pa prevodih in da ostane „Ljub. Zvon" spričo navedenih dejstev zvest dani obljubi, da hoče prinašati samo izvirne reči, je samo ob sebi umevno. Baš tako ni uredništvo „Ljubljanskoga Zvona" glede dobrih Člankov v skrbeh. Z novim letom začnemo priobce-vati pred vsem že lansko leto obljubljene slike „Iz učenega in neu-č ene ga Berlina", iz peresa, gosp. dr. Jos. Toininška. Na vrsto pride tudi še ta in oni dober spis, ki smo ga obljubili našim čitaljem že v prejšnjih letih, pa jim obljube radi pomanjkanja prostora msmo mogli izpolniti. Gospod notar Al. llndo-vernik priobči v našem listu »Spomine na Janeza Trdino". Spis se naslanja na Trdinova pisma literarne vsebine in je velezajiimiv. S Dočim so se celo v drugih kro-noviuah pomnožili volilni okraji za mesta, trge in industrijalne kraje, kakor na primer na Štajerskem, so se mesta in trgi na Kranjskem z brutalno silo oropali njihovega jim do-sedaj zakonito priznanega značaja in jih uvrstili v kmetske volilne okraje, to je takorekoč v kazenske stotnije, da bi nikdar ne imeli pri državno -zborskih volitvah odločilne besede in da bi v bodoče ne volili vec nobenega poslanca. Ko se je razglasila vladna predloga, sem šel k baronu Gautschu, da bi ga opozoril na nameravani rop na kranjskih mestih na temelju njegove lastne programatične izjave ter zahteval, da se popravi ta krivica. Baron Gautsch je vzel na znauje mojo izjavo in me prosil, naj nadaljnjem tozadevna pogajanja z njegovim ministrom notranjih zadev grofom Bvlandtom, ki ga je obljubil avi-zirati. In evo četrt ure kasneje se je res pojavil grof Bvlandt-Rheidt in je takoj pokazal svoje nasprotstvo. Izjavil mi je takoj silno razburjen, da na Kranjskem pravih mest niti nimamo, da med mestom in deželo sploh ni nobenega razločka in da se za liberalno stranko, to je za par uradnikov, kramarjev in črevljarjev. ne more ustanoviti posebnega volilnega okraj a. To so besede objektivno mislečega bivšega ministra notranjih del napram srednjemu stanu na Kranjskem. Menim, da se ni še noben minister izrazil tako nespoštljivo in tako sovražno o mestih kake dežele, kakor je to storil grof Bvlandt-Rheidt. Pri tem mi je imenoval kot zgled mesti Višnjo goro in Kostanjevico z namenom, da bi se norčeval z mestnim značajem teh starih historičnih mest. Energično sem remonstriral proti takemu prezirljivemu ravnanju s kranjskimi mesti, uradništvom in za državo važnim srednjim stanom in se hotel odstraniti, ker sem samo na željo ministrskega predsednika bar.Gautscha stopil z njim v dotiko in ker je na ta način bilo izključeno v.sako pogajanje. Nato je pa napel grof Bvlandt prijaznejše strune napram meni in me je prosil, naj bi mu pismeno predložil svoj načrt razdelitve volilnih okrajev, da bi potem lahko dal predlog proučevati. Dotičnega načrta nisem predložil, ker je moral grof Bvlandt tri dni kasneje demisionirati. Ker grof Bvlandt nikdar ni potoval po Kranjskem in ne pozna tamkajšnjih mest, trgov in industrialnih krajev in je vkljub temu tako prezirljivo govoril o teh mestih ter celo navajal takozvano predmestje Kandijo, v katerem stoluje dvorni svet. Suklje, kot zgled enake vrednosti z Novim mestom, je iz tega lahko razvidno, da mu ni dal teh informacij nihče drugi kakor njegov dobri prijatelj dvorni svetnik Šoklje. posebnim veseljem bodo naši naročniki čitali vest, da nam je svojo pomoč i nadalje zagotovil g. dr. Ivan Prijatelj. Na naše vabilo nam piše odlični sotrudnik: „Razume se. da bom tudi prihodnje leto sodeloval pri rZvonu*. Morebiti Vam pošljem kako poglavje ali sliko iz novejše slovenske literarne zgodovine, morebiti kakšen umetniško - kritičen esej, kaj iz ruske moderne, ali pa kakšno splošno kulturno - estetsko premišljevanje" - same stvari, kakršnih bi si kar največ želeli za naš list! Gospod Podlimbarski nam je poslal zanimiv daljši spis „Iz starih zapiskov" in istotako zanimivo potopisno črtico „Izlet v Krakov". G. dr. Jos. C. Oblak nam je dal na razpolago svoje „Spomine iz Bosne". G. prof. L. Pintar bode pod naslovom „Saturau nadaljeval svoje zanimive komentarje k Prešernovim poezijam. G. Vladimir Levstik nam namerava poročati v krajših Člankih o raznih, zlasti umetniških pojavih v Parizu, kjer se sedaj nahaja. G. Vojeslav Mole nam je obljubil več študij o poljskem in če-škem slovstvu, s katerim se temeljito bavi. Istotako nam napiše Članek o Zato je grof Bylandt pohvalno omenil to predmestje, da bi s tem zmanjšal pomen in važnost Novega mesta. S tem je dokazano, odkod je črpal minister grof Bvlandt svoje informacije o kranjskih mestih in o kranjskem srednjem stanu in se zategadelj ni prav nič Čuditi, da vsled teh sovražnih informacij ni naklonjen kranjskim mestom in trgom in da vobČe enostavno negira obstanek mest in srednjega stanu na Kranjskem prav tako kakor njegov prijatelj in informator dvorni svetnik Suklje. Zato bi vljudno povabil njegovo eksoeienco gospoda ministrskega predsednika barona Becka in ministra notranjih del barona Bienerta na informativno potovanje po Kranjskem, Štajerskem, Zgornje Avstrijskem, Sol-nograškem in po Bukovini v svrho, da bi si ta gospoda na temelju svojih lastnih opazovanj ustvarila pravo sodbo, da-li imajo mesta in trgi na Kranjskem drugi značaj in drugo socialno strukturo kakor mesta in trgi v gori navedenih deželah. In jaz stavim sto proti eni, da bi se ta njihova sodba potem glasila tako, da niso socialne in kulturelne razmere na Kranjskem niti za las drugačne, kakor v onih deželah, in da ranžira marsikateri trg in kraj v imenovanih deželah daleč za našimi mesti in trgi. (Dalje prih.) Iz delegacij. Budimpešta, 5. decembra. V proračunskem odseku avstrijske delegacije je pri razpravi glede zalaganja armade in mornarnice povedal del. Dobernig, da v tem pogledu vpliv Ogrske narašča in na Ogrskem že mislijo na ustanovitev samostojnega arzenala. Na vseh koncih in krajih se kaže, da skupnost ni več zdržljiva, zato bi v Avstriji storili prav, ako bi čim preje izvedli ločitev, ne pa Čakati tako dolgo, da se poljubi Madžarom. Ločimo se tedaj, preden je za nas prepozno. Potem se je bavil z adrijansko politiko, češ, da bi se morala Avstrija bolj brigati za Dalmacijo ter si jo privezati z železnicami, ne pa je izročevati Ogrsm. Ako prepustimo polovico dalmatinskega nabrežja Ogrski, se ne izplača še nadalje delovati za skupno mor-narnico. Posl. dr. Susteršič se je zavzemal za močno mornarnico, Češ, da je zvezno razmerje z Italijo le zakon pametnega preudarka. Potem je govoril kot penzijoniran general o vojski z Italijo in kako bo treba kriti levo in desno krilo itd. Del. grof Clam-Martinitz in grof Schonborn sta se izrekla za železniško zvezo z Dalmacijo in proti ločitvi od Ogrske. Del. Svlvester je izjavil, da bi novo železnico t Dalmacijo gradili le za Ogrsko. Zato želi slišati strokovnjake, ali bi se ne dala zgraditi železnica, ki bi ne šla po ogrskih, italijanski pisateljici Matildi S era o. G. dr. Maks Samec nam je izročil članek „V zrakoplovu nad Alpami", zanimiv spis o potovanju skozi nadoblačne višine, katerega se je sam udeležil. Oglasi se v našem listu pa tudi zopet g. Pavel Grošelj, katerega prirodopisne črtice so gotovo še vsem Čitateljem „Ljubljanskoga Zvona" v prijetnem spominu. Uredništvo se hoče potruditi, da bo tudi „Zvonov" listek vedno raznovrsten, zanimiv in aktualen. Skrbno bomo priobčevali vse znamenitejše pojave v domači, pa tudi svetovni literaturi in umetnosti. Da nam bo možno to nalogo tem vestneje izvrševati, smo pridobili našemu listu več novih sotrudnikov. Posebno pozornost hočemo prej kot slej obračati na dobro kritiko. Kakor doslej bode kritika v našem listu i v bodoče vselej stvarna in vzvišena nad vsako pristranostjo. Stroga bo morda, a namenoma krivična nikdar! Nikdar se ne bomo dali zapeljati po slabih zgledih na napačno pot! Zahtevalo se je opetovano od nas, naj ne bomo toli obzirni nasproti onim, ki so bili vselej brezobzirni in krivični proti nam. Ta zahteva je v nekem pogledu oziroma hrvatskih tleh, namreč otoška železnica s pomočjo traj ekta. Poveljnik mornarnice grof Mon-teccucoli je odgovarjal, da se je s stvarjo že bavila mornarnična uprava, a bolja kot otoška železnica bi bila normalnotirna, ker bi v slučaju vojne na otoški železnici prekladanje pro-vzročalo le preveč težkoč. V mirnih Časih pa bi otoška železnica dobro služila. Potem je bil ves proračun vojne mornarnice v splošaem in v podrobnostih sprejet. Odobrili so se tudi zaključni računi za leto 1904. Nato se je odobril po kratki debati proračun skupnega finančnega ministrstva. Prihodnja seja bo v petek. Budimpešta, 5. decembra. Vojni odsek ogrske delegacije je po daljšem razlaganju vojnega ministra Schonaicha sprejel spremembe med lanskim in letošnjim vojnim proračunom, med temi je '200 000 K za pokojnine delavcem vojaških tovarn in večji znesek za pokojnine dosluženim podčastnikom, ki ne dobe državne službe. Povišanje duhovniških plač. L v o v, 5. decembra. A b r a h a-m o v i c z naznanja, da bo poljski klub takoj ob zopetnem sestanku poslanske zbornice predlagal nujno rešitev kongrue. —■ Od kod pa je tu pritisk ? Dogodki na Ruskem. Odesa, "k decembra. Moštvo vseh parnikov je ustavilo delo. Gubernator je ukazal, da se morajo vsi štrajkujoči odsloviti. Primerili so se veliki izgredi. Petrograd,5. decembra. Danes se je pričela pred posebnim vojaškim sodiščem obravnava proti admiralu N e bogatovuin njegovim podadmiralo m zaradi izročitve brodovja Japoncem. Pruska vlada proti Poljakom. B e r o 1 i n, . 5. * decemora. Danes so bile v državnem zboru na dnevnem redu interpelacije zaradi štrajka poljskih otrok. — Poslanec dr. pl. J a d z e \v s k i (Poljak \ je izjavil, da je mogoče konflikt le na dva načina poravnati: ali se vrnejo šolske oblasti k pedagogičnemu načelu, da je treba otroke vzgajati v materinem jeziku, zraven pa poučevati tudi nemščino ; ali pa naj izroče veronauk zopet cerkvi. — Posl. T r ager je rekel, da so pruski sodniki, ki so odrekli poljskim očetom pravico do vzgoje svojih otrok, postopali barbarsko. — Posl. Liebermann-Sonnenberg je izjavil, da tičijo za verskim plaščem politični motivi. Otroški štrajk je priprava za revolucijo (V). Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 5. decembra. Načelnik generalnegn Štaba pri 9. armadnem opravičena. Kolikokrat se je zgodilo, da je iz vestna kritika obglavila kakega pisatelja samo zaradi tega, ker je bil slučajno tudi sotrudnik „Ljub-ljanskega Zvona"! Nekaj povsem človeškega bi bilo, ako bi se postavili na stališče: Kakor ti meni, tako jaz tebi! In vendar nam srce ne dopušča kaj takega! Poštenost nam je bila vsekdar nad vse in pri tem ostane! Naši cenjeni sotrudniki pa naj se ne menijo za besede onih, ki jih je zaslepila strast! Obsojajoč druge obsodi tak kritik v očeh vseh pametnih in razsodnih ljudi vselej najbolj samega sebe! . . . Iz tega je razvidno, da se je naročnikom „Ljubljanskega Zvona" nadejati tudi prihodnje leto obilega dušnega užitka. Naj bi naše Čitajoče občinstvo vpoštevalo prizadevanje zaslužnega urednika dr. Zbašnika ter tako izkazalo svoje pri7nanje s tem, da mu nakloni čim večjo gmotno podporo. Kajti vedno zopet se mora poudarjati: čim več naročnikov bo imel „Ljubljanski Zvon", tem laglje bo vršil svojo nalogo, tem prej bo tudi možno misliti na razširjenje njegovega obsega, kar bi bilo tako zelo želeti! voju je demisijoniral v protest, da se rabijo vojaki pri cerkvenih inventurah. Na otoku Baez so bili povodom cerkvene inventure veliki nemiri. Zabarikadirana cerkvena vrata so morali razstreliti. Pet orožnikov je bilo s streli in kamenjem ranjenih. Sedem oseb med njimi duhovnik je bilo ar eto vani. Dnevne vesti. V Ljubljani, o' decembra — Konstituiranje izvrševal-nega odbora narodno - napredne Stranke« Odbor zaupnih mož, izvoljenih na zaupnem shodu narodno-napredne stranke dne 15. novembra t. 1., je imel včeraj svojo sejo, na kateri je volil v strankin izvrŠe-valni odbor te-le gospode: župana Ivana Hribarja za predsednika, dr. Ivana Tavčarja za L podpredsednika, dr. Karla Trillerja za II. podpredsednika, Ivana Kneza za blagajnika in dr. Frana Novaka za tajnika: v odsek za organizacijo stranke in agitacijo je bil izvoljen g. dr. Danilo Maj ar o n za načelnika, gg. Anton Trstenjak, Fr. Črnagoj, Jos. Turk in Jos. Kozak za člane: v odsek za finančne stvari je bil izvoljen g. dr. Andrej Ferjan-čič za načelnika, gg. dr. Alojzij Kokalj, Ivan Knez, Viktor R o h r m a n n in Josip Turk za Člane: v odsek za prirejanje shodov in snovanje društev je bil izvoljen g, Luka Jelene za predsednika, gg. dr. Ivan Tavčar, Ivan Plantan, dr. K. Triller in dr. Viktor Mu mik za člane; v odsek za narodno gospodarstvo je bil izvoljen g. Josip Lenarčič za predsednika, gg. dr. V. Murnik, dr. Fran "TVindischer, dr. Fr. Novak in Ivan Knez za člane; v odsek za časnikarstvo pa za predsednika g. Ivan Plantan in za člana gg. dr. Ivan Tavčar in Ivan Hribar. Vodstvo strankine pisarne bo imel v rokah g. A m oŠ t C ham. — Kraljevski dar ljubljanskemu Škofu. Deželno predsedništvo je začelo proti svojim uradnikom disciplinarno preiskavo, češ, daje moral eden deželnovladnih uradnikov izdati nam tajnost o kraljevskem daru ljubljanskemu škofu v znesku 150.000 kron. Pomilujemo deželno predsedništvo, da tako trdno spi, da ničesar ne ve, kaj se v Ljubljani zgodi. Dan predno smo pisali o tem kraljevskem daru ljubljanskemu škofu, smo dobili z Dunaja brzojavno sporočilo o tej stvari. Ker je došla brzojavka prepozno za list, smo original te brzojavke razobesili v oknu pri Šešarku, kjer je visel še ves drugi dan. Vsa Ljubljana je vedela za to, vsa Ljubljana je Čitala to brzojavko, videla in spoznala Šifro odpošiljateljevo,samo deželno predsedništvo ni vedelo ničesar in menda tega Še danes ne ve, nego vodi disciplinarno preiskavo proti s v o j i m uradnikom. Se bolj razburjeni kakor pri deželnem pred-sedništvu v Ljubljani so pa pri ministrstvu na Dunaju, kjer kar ne morejo pojmiti, da je „Slovenski Narod" tako strogo tajno stvar iztaknil. Preiskave pa le ni, ker se gospodine Marchet zaveda, da bi bila brezuspešna in da celo vsi dvorni svetniki v njegovem ministrstvu obsojajo njegov kraljevski dar ljubljanskemu Škofu in imenujejo ta dar škandal in dokaz nečuvene korupcije. V ostalem pa naj bodeta minister Marchet in deželni predsednik Schwarz le prepričana, da bomo tudi še vnaprej, kadar bo to zahteval javni interes, znali izvedeti, Če treba tudi največje uradne tajnosti, kakor >mo jih znali izvedeti doslej. — „Slovenec" in Aškerc. rKar ne služi zavrženemu klerikalizmu in njegovim podlim namenom, se mora ubiti, naj velja karkoli." To je vrhovni princip vesoljnega klerikalstva, to je edini princip, za kateri gori „Slovenec-, kajti sicer je ta list prava vlačuga med vsem slovenskim časopisjem. Kdor dela za uresničenje svojih idealov, kdor se vnema za svobodo, za pravico in za narodnost, tega ubija škofov list na vse načine z lažmi, z zasmehovanjem, s sramo-tenji, tega ubija s tisto infernalno zlobnostjo, ki je posebno značilno svojstvo klerikalcev. Aškerc je vrgel kolar stran in si je pustil brada rasti; Aškerc je apostol svobodne misli: Aškerc je prvoborilec narodne in socialne pravičnosti;/Aškerc je velik pesnik. Ali se je čuditi, da klerikalci preganjajo tega moža, ki stoji kot pesnik in kot značaj tako visoko nad njimi"? Preganjajo ga še huje in še strupenejše kot so preganjali (Jregor-čiča. Njegeve spise devljejo v nič in celo osebno ga blate, kjer in kadar morejo. Le sreča, da je Aškerc krepak značaj in ne tako mehka, bo-lestnoobčutljiva narava kakor je bil Gregorčič. Aškerc ne bo upognil tilnika, ponosno poj de svojo pot in v svesti si je lahko, da so simpatije vseh dostojnih Slovencev na njegovi strani. Prekrasna pesem, ki jo je Aškerc zložil ob Gregorčičevi smrti, je klerikalce tako živo zadela, da so kar pobesneli, zlasti ker je ta pesem vzbudila silno senzacijo po vsem Slovenskem. Od vseh strani je dobil Aškerc čestitke za to pesean — škofov list pa ga je po svoji navadi opsoval. Med drugim je očital Aškercu, da piše za naš list — za 2 kr. vrsto. Nič ni sramotnega na tem, če Človek za pošteno delo sprejme pošteno zasluženi honorar, ali resnici na ljubo moramo povedati, da ni Aškerc nikdar niti krajcarja sprejel za svoje spise v „Slovenskom Narodu". S ponosom štejemo Ant. Aškerca med najstarejše svoje sotrud- ■V" Dalje v prilogi. "1M Hlada kri. Spisal Bistričan. (Dalje.) VI. Tri dni pozneje je Anica dobila pismo nastopne vsebine: Velecenjena dražestna gospica! Da je ljubezni primešane dokaj grenkobe, skusiti sem moral jaz, skusiti v toliki meri, kot morda nihče drugi, ki ljubi svoje izvoljenko z najčistejšo ljubeznijo. Obožaval sem Vas, da bi dal za Vas življenje, in nikoli mi ni niti na misel prišlo, da bi se mi ta ljubezen nehala vračati. Žalibog da je prišlo tako. Dali ste se, velecenjena, preslepiti od ne-voščljivosti svoje tekmovalke, ki si je z najgršimi sredstvi skušala polastiti mojega srca in ga vzeti Vam. Smatral sem jo svoj Čas za vzor ženstva, a kmalu sem moral spoznati, da na njej ni niti ene lastnosti, ki bi mojo ljubezen do nje oživila. In ko sem še spoznal Vas in Vaše dušne in telesne vrline, sem zapazil velikanski razloček med vama in čudno ni, kam se je nagnilo moje srce po tem spoznanju. Ko je dekle videlo, da je propadla pri meni, vzbudila se je v njej želja po maščevanju in v to maščevanje je potegnila tudi Vas, dražestna. Da ste bili v to prisiljeni, za trdno verujem, ker Vas poanam, da bi sami nikoli ne prišli do take namere in potem dejanja. Vendar to maščevanje je bilo jako slabo izpeljano. Kakor so bili puhli vzroki zanj, tako medlo je bilo maščevanje samo. Ni bilo nečastno za mene, ampak za njo, ki ga je vpri-zorila. Vam nočem očitati ničesar. Dali ste se preslepiti in kdor je goljufan, še ni grešnik. Kdo drugi bi iz tega Vašega dejanja koval kapital za se in izvajal grenke posledice za Vas, a jaz ne. V spominu mi je dana Častna beseda napram Vam in to prelomiti brez korenitega vzroka zdelo bi se mi sramotno. Ni mož, kdor ne zna držati dane obljube. A še nekaj drugega je, kar mi brani pretrgati z Vami veei, ki so naju družile, odkar se poznava. V Vas sem našel oni svoj ideal, po katerem sem hrepenel, odkar sem se zavedal, da so ideali. Duša mi je trepetala rajske radosti, ko sem uvi- Priloga „Slovenskenn Harodn" žt 280, dne 6. decembra 1906. nike. Pisal je za nas list. ko je bil še majhen kaplan s slabimi dohodki in ostal nam je zvest do današnjega dne in trdno upamo, da tudi še vnaprej. A dasi je pisal mnogo za naš list, ni nikdar sprejel nobenega honorarja. Ljudje okrog „Slovenca" kaj takega seveda ne pojmijo. — Odbor za Gregorčičev spomenik. Glede na duševno sirovost, katero prodaja „Slovenec", govoreč o ljubljanskem odboru za Gregorčičev spomenik, objavljamo nastopno, županu Hribarju došlo pismo: „Velece-njeni gospod župan! V ponedeljek zvečer se je osnoval tu v Gorici .Osrednji odbor za Gregorčičev spomenik" in sestoji iz 10 Članov, ne glede na dotičnikov politične nazore. V odboru so večinoma prijatelji in eestilci pokojnega pesnika. V včerajšnji prvi odborovi seji sem bil jaz izbran predsednikom, prof. Ivančič blagajnikom in gospodje dr. profesor Ozvald, dr. Ivo Šorli in Fran Sivec kot tajniki. Z veseljem sem posnel iz današnjih listov, da se je osnoval tudi v Ljubljani pod vašim predsedništvom tak odbor, to tembolj, ker je tukajšnji odbor sklenil delati na to, da bi se po vsej Sloveniji osnovali taki odbori, ki bi složno delovali v to. da bi se Častno rešila naloga, katero nam nalaga dolžnost do pokojnega pesnika in do domovine, ne oziraje se na razliko političnega mnenja in prepričanja tega ali onega sodelovalca. Nadejam se, da se pri tej sveti nalogi Slovenija zjedini in da bode složno delovala za vzvišeni smoter po intencijah pokojnega pesnika. V tem zmislu pozdravljam Še enkrat ljubljanski odbor za Gregorčičev spomenik, nadejam se osobito od vas krepke in izdatne podpore ter se vam iskreno zahvaljujem za vaš trud in vašo požrtovalnost. Sprejmite, vele-cenjeni gospod župan, tudi izraz naj-odličnejsega spoštovanja, s katerim beležim vam vdani Berbuč. — V Gorici, dne 5. decembra 1906. — „BsschwichtigungshoIrat" V CelOVCU« Pod tem naslovom smo na podlagi iz Celovca dobljenih informacij poročali o potovanju poslanca g. Povšeta v Celovec. Gospod Povše nas je s častno besedo zagotovil, da je bilo njegovo potovanje v Celovec zgolj privatno in da ni z nikomur govoril o političnih stvareh in sploh ni prišel z nikomur v dotiko, da so torej po Celovcu razs rjena domnevanja, da je prišel zaradi volilne reforme mirit koroške voditelje popolnoma neutemeljena. „Dva pesnika. Pod tem naslovom piše „Volna Mjšlenka" : 24. listopada t. 1. je umrl v Gorici slovenski pesnik duhovnik Simon Gregorčič, rojen 15. oktobra 1844, ki je tudi lep primer, kako postopa katoliška cerkev s Slovani. Zdravje mu je bilo podkopano že v semenišču, kjer se je za časa telesnega razvitka ni mogel niti najesti. Ker je bil zelo reven, ni imel niti v mladosti nikake radosti, še manj pa v življenju, zakar so poskrbeli njegovi „duševni očetje", pred vsem škof Mahnič. Zaradi svojih pesmi je bil 1. 1886. upokojen z 285 gld. pokojnine, in zraven so ga še sramotili na ta način, da je moral brati mašo za zaprtimi vratmi, in da se k njegovi maši ni smelo zvoniti. Kakršno je bilo njegovo življenje, take so tudi v celoti njegove pesnitve: vzdihujoča resignaoija dobrega Človeka, popolna pasivnost, pravi protitip dosedanjega slovecstva. Kakšno nasprotje v primeri ž njim je pevec novih, lepših dob volje in sposobnosti za aktivno življenje, Anton Aškerc, tudi bivši duhovnik, ta možati nasprotnik representantov trne, ki se ni zbal uravnati svojega življenja dosledno po svojih nazorih." — Spodaještajersko slovenstvo nazaduje. — Iz slovenskega Stajerja se nam piše: Monitor „slovensko nemških" naših Spodnještajer-cev, „Deutsche Wacht" v svoji številki z dne % dec. t. 1. erafastično trdi in dokazuje, kako „nemštvo" prodira, kako si pridobiva Čim več tal ter kako slovenstvo — nazaduje, ,,ad maiorem Germauiae gloriam" — No, po „vahtariČnih" premisah se stvar že ujema. A realno pa stvar vendar ne „š*:iina". Naši „voikisch"-statistiki kaj izvrsno umejo vse zasukati v svoj prilog. Njim je vse nemško, kar se po znanem sistemu kot tako mora priznavati. V našem listu smo to ,,nemštvo1* že opetovano — opisali in ožigosali. Gratulujemo pristnim Nemcem na tem —nern-štvu! Sicer se pa pravi Nemci le po-smehujejo takemu pisanju „vahtarce". Kdor pozna razmere pri nas na Spodnjem Štajerskem, se mora nad ,.Vordringen des Deutschhaus in Un-tersteiermark" le smejati. — Nem-škutarija se res propagira, a to je žal, tako vsled razmer, ki vladajo v nas vsled nebrižnosti naše. Pa tudi tu bode postalo drugače in se bode moralo predr u gačit i! Tista „nirvana'*, ki nas je duho-morno tlačila, mora preminiti ! Nastati mora ves drug tok v našem narodnem borenju in stremljenju! č vrsto in marno delo na vsej črti našega javnega dela mora zavladati, pa bode šlo. Nič strahu! Še ni zamujeno! Mnogo se je zamudilo in grešilo, a še so budni stražarji na planu. Kopje kvišku v dobro našega rodu in naše časti. — Zboljšanje plač državnih Uradnikov. Predsedstvo osredne zveze državnih uradnikov je bilo te dni pri ministrskem predsedniku B e c k u zaradi zboljšanja uradniških plač. Baron Beck je izražal svoje simpatije z uso lo državnih uradnikov in izjavil, da še tekom decembra predloži poslanski zbornici, kadar se snide, vladno predlogo, s katero se bo zahteval večji kredit za zboljšanje plač državnim uradnikom. — Promovirat je na graškem vseučilišču filozof g. J u s t Božič iz Oseka pri Šempasu. — Iz pisarne slovenskega gledališča. V soboto popoldne se ponovi pravljica „Snegulčica in škratje", ki je pri prvi letošnji prireditvi žela tako neomejeno pohvalo od strani najmlajšega dela naše publike. Istega dne zvečer se drugič uprizori sloviti Shakespearejev igrokaz Beneški trgovec" v Zupančičevem prevodu. V nedeljo popoldne nastopi ljubka naša naivka, ga. Bar-jaktarovićeva, drugič v naslovni vlogi Gallinove komedije „Mari-etta", v kateri je pri promien dosegla popoln uspeh. Zvečer se poje tretjič v sezoni priljubljeni „Trubadur". — Na Ćečkem obhajajo le-t™s 401etnico krasne Smetanove opere „Prodana nevesta", katera se je pela prvikrat leta 1866. v Pragi. Vodstvo slovenskega gledališča smatra za svojo častno dolžnost, uprizoriti ta biser slovanske umetnosti letos tudi pri nas in je postavilo opero na repertoar za prihoddji torek. Marinko poje ga. Skalo va, Kecala g. Bete 11 o , Janka g. p 1. Rezu nov, Naška g. pl. Zaoh, Krušino gospod O u redni k. — Dramsko osobje pripravlja Cankarjevo komodijo ,,Za nar o d o v blago r". — Zveza slovenskih odvetnikov v Ljubljani. Dne 16. decembra 1906 ob 10. uri dopoldne vrši se v mestni posvetovalnici občni zbor „Zveze slovenskih odvetnikov v Ljubljani" (dr. Triller predsednik, dr. Novak tajnik). — Radi važnosti občnega zbora naprošeni so vsi gospodje člani, da se istega točno in v polnem številu udeleže. Na dnevnem redu so med drugim tudi poročila o spremembah glede justičnih razmer v slovenskih pokrajinah. — Gostje iz CelOVCa. Gasilno društvo v Celovcu se namerava konstituirati tudi kot rešilno društvo in nabaviti nekaj resi nih voz. V tej stvari sta prišla danes v Ljubljano celovški mestni fizik in en obč. svetnik, ki sta si ogledala uredbo in poslovanje gasilnega in rešilnega društva. Oba sta se izrekla jako laskavo. Načelnik gosp. Sfcricelj je dal potem alarmirati gasilce. V 1V2 minuti so bili pripravljeni za odhod. Celovčana sta nato izrekla, da ustanove tudi v Celovcu lučno stražo. Opoldne je bil celovškima gostoma na čast skupen obed v „Unionu". — Rdeči križ. Dne 10. ju-iija 1907. se bode pričela v Londonu 8 mednarodna konferenca vseh društev „Rdečega križa". S to konferenco bode združena tudi razstava „Rdečega križa" za dobitke, katere ja ustanovila Nje Veličanstva carica-mati Marija Feodorovna, in sicer letos za najboljša transportna sredstva, ki se rabijo pri „Rdečem križu". Člani društev „Rdečega križa" na Kranjskem, kateri se mislijo udeležiti te mednarodne konference, naj se zglase do 15. t. m. pri deželnem in gospejnem pomočnem društvu „Rdečega križa" za Kranjsko v Ljubljani. — Sestanek 5.Splošnega slovenskega ženskega društva" je v ne^deljo, 9. decembra ob petih popoldne. Predavala bo ga. Marija prof. Pintarjeva o Čitanju knjig naše knjižnice. K obilni udeležbi vabi odbor. — Žensko telovadno društvo v Ljubljani naznanja, da telovadba na orodju v soboto popoldne odpade, pač pa je vaja za vse v nedeljo, točno ob desetih dopoldne. — Miklavžev večer ljubljanskega „Sokola11. Prireditve ljubljanskega „Sokola" so splošno priljubljene, zato pa je tudi obisk pri vseh najlepši. Istotako je bilo snoči na njegovem Miklavževem večeru. Velika Sokolova dvorana v „Narodnem domu" deval, da mi je v Vas združena popolnost vseh lastnosti, ki dičijo pošteno devico in srce mi je poskakovalo pri misli, da bom živel po prejemu mašnikovega blagoslova z Vami vprav nebeško prihodnjost. Vsled tega si lahko mislite, da mi obup navdaja srce, če bi Vas, svojega angela, zgubil za vselej. Noči prečujem brez spanja, dan mi mine brez dela; ura se vleče kot dan in dan je podoben celi večnosti. Ljubezen brez upanja je hujši od smrti, bral sem nekoč in zdaj vidim, kako prav je imel dotični pisatelj. Ker še vedno upam, da ni ugasnila vsaka iskrica Vaše ljubezni do mene in da ste to, kar ste storili, učinili le v hipnem razburjenju zapeljani od nevoščljive prijateljice, prosim Vas, da pridete danes zvečer ob 6. uri na najin navadni sestanek, da se dogovoriva več osebno o vsem, »lasti pa o najini prihodnjosti, ki naj nama prejkomogoče prinese očarljivo življenje. Do tačas pa Va3 poljubljam in ostajam ves Vaš z vso ljubeznijo Vam vdani in srčno Vas ljubeči Alfonz Alberti, inženir. i« Anica nrebrala te vrste je priznala, da tako lepega pisma še ni nikoli Čitala. Sicer se ne more trditi, da bi bila razumela določen pomen vsakega stavka, a toliko ji je bilo vendar jasno, da ji Alfonz/ ta ljubeči in ljubljeni mladenič, poje slavo, njej in njenim čednostim, o katerih Anica pri najboljši volji ni prav nič vedela in bi bila na vprašanje v tem oziru brez vsakega dvoma ostala odgovor dolžna. Iz celega pisma je izprevidela, da Alfonz pozna njeno srce, in veselilo jo je, da živi v toliki časti pri njem. Njej, odkrito povedano, je bilo že prav od srca žal, da je ubogala Katinko in vihtela dežnik nad prej in pozneje tako cenjenim in ljubljenim Alfonzom. Zdaj je spoznala, da ni ravnala prav in da se je Alfonz, če še nikoli, izkazal velikodušnega in plemenitega, ko ji je razodel, da pozabi na vse njeno grdo dejanje in da jo slej kot prej ljubi z ljubeznijo, ki prihaja iz najglobokejših globočin srca. Sklenila je, da poj de takoj zvečer na sestanek in kolikorkrat bosta odslej z Alfonzom skupaj, gledela bo, da ju vidi Katinka ali da vsaj zve, da je njuna ljubezen tako trdna kakor skala, katere ne razruši še taka nevoŠčljivost kake druge ženske. Kajti da je Katinka uprizorila svoje maščevanje zgolj iz nevoščljivosti, to je bilo Anici iz Alfonzovega pisma več kot jasno in bi bila tudi prisegla na to, da je res. Zvečer je Šla na sestanek. Kar najskrbnejše je uredila svoje lase, da bi bila bolj všeč Alfonzu. In res mu je bila. Alfonz je bil tako ljubezniv, tako prisrčno prijazen kot še nikoli in Anica je pri razhodu pritisnila kar najslajši poljub na njegove ustnice, saj so ji njegove besede vlile toliko olja v svetilko njene duše, da bi bila ta duša skoraj utonila. In tako je šla naprej večer za večerom. Sicer je bil kazal vsak dan toplomer nižjo toplino, a Anica in Alfonz tega nista čutila. Njun srčni toplomer je nasprotno kazal vsak večer višjo temperaturo. In ko je nekega oblačnega dne začel naletavati sneg sprva v bodičastih in podolga-stih, pozneje pa v zvezdnatih in cunjestih kosmičih, začudila sta se oba, kako more ob taki vročini snežiti . . . Začel je pa padati sneg tudi na Aničino ljubezen, kar bodi razvidno iz zadnjega poglavja. (Konec prih.) je bila kar premajhna, dasi je tudi galerijo zavzelo mnogobrojno občinstvo. In tudi splačalo se je obiskati ta večer zlasti otrokom, ki so nestrpno Čakali Miklavževega prihoda. Sveti Miklavž se je nekoliko zakasnil na potu, zato so mlade nedolžne ročice živahno ploskale in s prosečim glasom so klicali nestpneži: „Miklavž! Miklavž!" In sveti Miklavž je naposled prišel s sijajnim spremstvom. Obdajal ga je nežnomili venec rajskih angel-cev, ob strani so pa stali sveti Anton ter Faust in Mefisto. Ločen od vseh teh je na desni strani ložiral oddelek črnih in rdečih hudobcev pod vodstvom Luciferjevim, vedno pripravljen, da pobere nepokorneže in jih odpelje v peklensko mučilnico. Sveti Miklavž je nagovoril otroke, jih pozival k poslušnosti napram staršem in učiteljem ter k lepemu vedenju in obnašanju doma in povsod drugod. Nato je razdeljeval darove, ki jih je pripeljal seboj z nebes. Za vsakega otroka je vedel, kaj mu je najbolj potrebno in primerno, zato so bili tudi vsi obdarovanci srčno veseli teh darov pa tudi ljudomilih besedi, ki jih je spregovoril veliki svetnik z vsakim posameznim. Po razdeljenju daril, kar je trajalo okoli pol ure, je šel Miklavž od mize do mize in znova razdeljeval svoje darove med dobre in pridne otroke; nekaj hudobnih so pa peklenski duhovi odnesli v svoje podzemeljsko kraljestvo. Ko je Miklavž izrazil željo, da se prihodnje leto zopet vidi s svojimi ljubljenci, vsemi zdravimi in veselimi, je odšel naprej med zvoki godbe, ki je igrala „Naprej zastave slave." — Zabavajo bila ves čas jako animirana in je bilo staro in mlado v najboljšem razpoloženju. V to je pripomogla „Društvena godba", ki je neumorno svirala pro-gramne točke, katerim je morala dodati še marsikak komad, skrbela je pa zato tudi izborna klet restavra-terja g KržiŠnika, kateremu gre vsa čast za tako izborno kapljico, kot jo ima. — Brezplačna ordinacija v „Mestnem domu". V rešilni postaji se vrši odsihdob brezplačna ordinacija za mestne uboge od 9. do 10. dopoldne in od 1. do 2. popo dne. za otroške bolezni, za katere bo or-diniral gospod dr. Bogdan Drč, pa v ponedeljek, sredo in petek od 8 do 9. zjutraj. — V pokritje deficita „Glas-bene Matice" je poslal g. Alojzij Pegan, c. kr. notar v Idriji, iz neke kazenske poravnave znesek 5 kron Hvala! — Predavanje. C. kr. vinarski nadzornik g. Bohuslav Skalicky predava v nedeljo, dne 16. t. m. ob polu 8. uri zjutraj v šoli v Šmartnem pri Litiji o trtni uši in novem vinogradništvu. Želeti bi bilo obilne udeležbe od strani vinogradnikov. — Odlikovanje. Na malokme-tijski razstavi v Inomostu z dne 6. do 8. oktobra t. 1. je dobil znani imetelj prvega kranjskega perotni-narskega zavoda in urednik slovenskega mesečnika ..Perotninar", gosp. Anton Lehrman v Tržiču za tam razstavljeni lastni načrt perotnin-skega hleva iz zaklopnega gnezda zlato svetinjo. — Društvo za povzdigo prometa tujcev za Gorenjsko ima dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne na Bledu v dvorani Blejskega doma svoj občni zbor. Ker so posvetovanja občne važnosti, pridejo lahko tudi nečlani. — Dvojni umor in samomor. V ponedeljek je posestnik Franc R a k na Novi gori pri Krškem v prepiru ubil 741etnega očeta Antona in 42letno sestro Marijo omoženo Cerovšek s kolom. Nato je vzel puško in se ustrelil. — Dijaki mestne realke v Idriji prirede dne 8. decembra v veliki dvorani „Narodne Čitalnice" koncert z gledališko predstavo na korist podpornemu društvu za idrijske realce. — Novice iz Slavine. Identiteta pri Selcah na Pivki 14. oktobra t. 1. najdenega mrtveca se je dognala. Zove se Henrik JakovČič in je pristojen v Kraljevico na Hrvatskem Pokojnik je bil pomorski kapitan. Vozil je zadnjikrat v Marzelj na Francoskem, od tam v Genovo, ter nato prišel s parobrodom v Trst. Od tam je odposlal vse svoje stvari, to je kovčeg z obleko, uro z verižico in denar na svojega sorodnika v Reko. Ker pa njega le ni bilo od nikoder, so pričeli njegovi sorodniki poizvedovat po njem, toda brezuspešno. Obrnili so se končno na policijo v Trstu, kjer so zvedeli tudi o najdenem mrtvecu pri Selcah in ker se je popis osebe ujemal, so prosili za dovoljenje, da bi ga smeli izkopati. Sorodniki so ga kot pravega spoznali. Bil pa ni j ud, marveč katoliškega veroizpovedanja. Usmrtil se je vsled omraČenja duha. Zapušča soprogo in dva otroka. Odpeljali so truplo drugi dan v Reko z mrtvaškim vozom, kateri je nalašč zato prišel z Reke, kjer ga bodo položili v rodbinsko I rakev. — Dne 15. in 16. novembra t. 1. se je vršila kolavdacija slavin-skega vodovoda. Delo tega vodovoda so prevzele tvrdke Sirola in Bručič kopanje jarkov in zidarska dela, Greinitrovi nečaki v Trstu pa polaganje cevi in druga v to stroko spadajoča dela, ter so na občno zado-voljnost prevzeta dela prav dobro izvršile. Vodo imamo izvrstno stu-denČnico, katera nam iz prave kraške skale teče, kakor da bi jo Mojzes poklical s palico. Prebivalci pa smo prav hvaležni vsem, kateri so nam pripomogli do dobre, zdrave, pa tudi — pametne pijače. — Nekaj O PSU. Piše se nam : Imam mladega psa fermača, imenovanega „Pozor", star je 7 mesecev. Žal, da ga je nekdo, dasi nehotoma v starosti 3 mesecev tako surovo v sprednjo levo nogo sunil, da mu jo je razplečil, pa dobro teče po treh, Četrta le malo pomaga. „Pozor" pa ima prijatelja, sosedovega „Sultana", ki bi ga lehko z enim grižljajem požrl. Velikan in palček postala sta si prijatelja. Moj „Pozor" je videl, da „Sultan" požre vse največje kosti, katerih seveda on ne more. Videl je tudi, da mu jih včasi nesemo, ker sam po nje priti ne more, ker je na verigi. Dne 3. decembra t. 1. pa dobi naša soseda mojega „Pozorja", ko veliko kost nese proti njih hiši v gobcu —; menila je, da se igra in mu jo hotela vzeti, češ bodi za „Sultana". „Pozor" je cvilil a seveda je moral kost pustiti. Ker je žena šla proti domu jej je „Pozor" sledil. Ker se je sosedi, materi Jerišovi, to čudno zdelo, vrgla je kost na tla. Hipoma jo zagrabi zopet „Pozor", ter jo nese pod gobec priklenjenemu prijatelju „Sultanu". Ali vsi ljudje tako delajo? Obilo prič!]— Mežan, nad-učitelj, Studeno-Postojna. — NOV urad. 1. decembra 1. 1. je pričel poslovati urad za punci ran je v Celju, ki je prideljen tamošnji c. kr. glavni davkariji. Povzročila ga je največ celjska tvrdka za zlatnino, Pacckiafro, ki sama plačuje erarju na leto več tisoč kron pristojbin. — Divjaška mati. V Dobrni pri Celju je posestnikova hči Frančiška Pačnik umorila svojega otroka s tem, da ga je zgrabila za noge in raztrgala na dva dela. Skrila je nato oba kosa trupla v svoji postelji. Divjaško mater so zaprli. — Nemška šola v Slovenski I Bistrici. Po nemških listih že „feh-j tajo" prispevkov za ustanovitev nemške ljuske šole v Slov. Bistrici. Na Čelu tej propagandi je znani notar dr. H. "VViesthaler. — Spomladi 1907 baje že pričnejo zidati šolsko poslopje. — Bralno društvo Maribor" bo prirejalo, kakor lani, tudi letos v zimskih mesecih vsako nedeljo v „Narodnem domu" poljudna predavanja. Vrsto predavanj otvori dne 9. grudna 1906 dr. Medved, ki bo govoril o koristi poljudnih predavanj. Dne 6. prosinca 1907 bo predaval dr. Vrstov-šek: o Gregorčiču; 13. prosinca' 1907 dr. Poljanec: o solncu in zvezdah; 20. prosinca 1907 dr. Dimnik: o zakonskem pravu; 27. prosinca 1907 dr. Pivko: Naselitev alpskih dežel. Predavanja se pričnejo ob polu 10. dopoldne. Že lani se je Čimbolj širilo med ljudstvom zanimanje za poljudno predavanje bralnega društva „Maribor", upati je, da jih bodo letos kmetje in delavci še v večjem Številu obiskavali kakor lani. — Čitalnica v Konjicah ima svoj letošnji občni zbor dne 8. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v lastni dvorani. — Demonstracijo proti Slovencem so priredili v nedeljo goriški Lahi, ko so obhajali 141etnico smrti nekdanjega mestnega goriškega fcajnika Karla Favettija. Ta demonstracija je bila pa prav klaverna. Lahe je namreč jezilo, da se je prejšnji ponedeljek Gregorčičevega pogreba udeležilo do 4000 oseb, zato so bobnali po časopisih, društvih in drugod za ^sprevod po mestu in na pokopališče v čast Favettijevo. Njihovega sprevoda se je udeležilo le okoli 1000 ljudi, večinoma takih, ki štejejo malo ali nič. Pač slaba proslava, nevredna Favettijevega imena. Goriški Slovenci bodo pa Lahom za njihovo njim sovražno demonstracijo že dali primeren odgovor prej ali slej. — V proslavo spomina Simona Gregorčiča bo v Cerknem v nedeljo, dne 9. t. m. ob 2. uri popol. v dvorani „Gospodar, doma" slavnost. O pesnikovem življenju in njegovih delih bo predaval g Vaclav TuŠar, vrh tega pa se bodo pele in dekla-movale razne Gregorčičeve pesmi. — Umrl je v Gorici vpokojeni polkovnik Dionizij D e s k o v i 6. — „Akademija". V soboto, due £. t. m. predava član#Anton Dermota v društvu „Ljudski oder" v Trstu in v nedeljo, dne 9. t. m. v društvu „Javna ljudska knjižnica14 v Nabre-žini obakrat „0 ženskem vprašanju". — Cink sta kradla dva delavca v Trstu in ga nakradla v vrednosti za 400 K. Zdaj so ju že prijeli. — Ponarejen kovinski denar se zopet izdaja po Trstu. Celo banke so ga že dobile. — „Matice Hrvatske" občni zbor bo dne 16. decembra ob 4. popoldne v glasbenem zavodu v Zagrebu. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca novembra so pričeli v Ljubljani izvrševati obrt sledeči obrtniki: Ana BedenčiČeva, prodajo vina, piva in žganja v zaprtih posodah na Do-lenski cesti št. 29; Matija Ham, mesarski vobrt ^klanje teled in pre-šiČev) v Šolskem drevoredu; Josipina Schumi, malo trgovino z žganimi opojnimi pijačami v zaprtih steklenicah v Gradišču št. 9; Rudolf Rirfel, kleparski obrt v Selenburgovih ulicah št. 6; Daniel Zupane, zlatarski in srebrarski^ obrt v Wolfovih ulicah št. 6; Ivan Cerne, preprogarski obrt na Dunajski cesti št. 18; nPrva kranjska mizarska zadruga v Št. Yiduu prodajo pohištva na Dunajski cesti št, IS; Marija Hampriova, trgovino s cunjami, ko^mi in železom na Cesti na Rudolfovo železnico št. 20; Franja Gotzl, trgovino s čevlji na Sv. Jakoba nabrežju št. 1; Marija Zupančičeva, malo trgovino z mešanim blagom v veži hiše št. 5. na Rimski cesti; Josip ČerniČ, malo trgovino z mešanim blagom v Streliških ulicah št. 26; Mcrija Barletova, malo trgovino z mešanim blagom v Metelkovih ulicah št. 5; Marija Fridrich izdelovanje in prodajo kislega zelja in repe na Poljanski cesti št. 67; tvrdka Adolfa Neuratha nasledn. prodajo prte-nine v hotelu pri nSlonuu ; Jerica Ivan-čeva prodajo karbida in acetjlenskih svetilk v Rožnih ulicah št. 15; Marija Krčeva, trgovino z mešanim blagom na Marije Terezije cesti št. 7: Katarina Zanova, mesarski obrt v Šolskem drevoredu; Leopoldina AVeis-sova, malo trgovino z mešanim blagom v Konjušnih ulicah št. 13: Franc Sark, trgovino z mešanim blagom na Marije Terezije cesti št. 11; Marija Brajerjeva, prodajo slaščičarskih in medičarskih izdelkov v Hrenovih ulicah štev. 19; Jakob Dragan, urarski obrt v Selenburgovih ulicah štev. 1: Kari Stiickler, konjsko mesarstvo v Metelkovih ulicah št. 4. — Nasprotno so odglasili, oziroma opustili svoj obrt sledeči obrtniki: Josip Čeme, urarski obrt na Resljevi cesti št. 2: Ivan Stružnik, malo trgovino z mešanim blagom v Konjušnih ulicah št. 13; Anton Svetlin, malo trgovino z vinom v zaprtih steklenicah v Rav-nikarjevih ulicah št. 9: Katarina Ža-nova, klanje drobnice v Šolskem drevoredu; France Cirer, prevažanje blaga, Ilovica št. 42; Ivana Bergan-tova, malo trgovino z mešanim blagom na Dolenjski cesti št. 6; Ivana Kramaršičeva, žensko krojaštvo na Poljanski cesti št. 23. — Sneg nam je prinesel sv. Miklavž. Sicer je bil november lep in marsikak vremenski prorok se je nadejal, ko je videl še v novembru cvesti razne cvetlice in zeleneti kostanj, da bodemo še dolgo brez snega, a te nade jim je pa odvzel sv. Miklavž. Danes zjutraj je začelo polagoma deževati in kmalu so se kaplje izpremenile v bele zvezdice. Hribi so že ponekod pobeljeni in tudi dopoldanski Gorenjec je prinesel na strehah belo odejo. „Zima in gosposka", pravi pregovor, „ne Šenkata", in j« tudi resničen. — Tatvina. Natakarici Ani Lov-šinovi je bila iz odklenjenega kovčega v Komenskega ulicah št. 36 ukradena šerpa, bela peča, dve srajca in par čižem. Osumljenka je bila aretovana. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvore v Ameriko 25 Hrvatov in 4 Slovenci. V Heb je šlo 25, na Nemško 35, v Inomost 40, v Line pa 17 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 20 Koče-varjev. — Izgubljene in najdene reči. Neka gospa je izgubila črno, usnjato torbico, v kateri je imela nekaj Čez 60 K denarja. — Frančiška Ferkova je izgubila francoske gramatiko. — Strelski klub pri „Novem svetu" ima zaradi praznika v soboto, svoje streljanje jutri v petek. — „Ljubljanska društven* godba" priredi danes zvečer po vinski pokušnji koncert v kavarni „Evropa". Začetek ob 9. uri. Vstop prost. — Jutri zvečer se vrši v vinski kleti hotela „Unionu društveni koncert za Člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jugoslovanske vesti. Hrvatski sabor. Včerajšnje saborske seje se je udeležil tudi bivši podban zloglasni C h a v r a k. Ko je dr. Frank stopil v zbornico, so ga Starčevićanci demonstrativno pozdravili s klici: „Živio naš predsednik". Koalicija je odgovorila s klicem: „Živio StrassnoiF". Nato je predsednik dr. Medakovie naznanil, da je posl. dr. Jo s. Frank odložil predsedstvo v proračunskem odseku in izstopil tudi iz drugih odsekov. Posl. P. Gašparovič je vložil nujni predlog, naj se v liberalnem smislu predrugaČi saborski poslovnik. Posl. dr. P. M a g d i ć je v imena koalicije naglašal, da bi se moral ta nujni predlog, ako bi se z njim resno mislilo, vložiti že v prvih dneh zasedanja. Koalicija itak misli v najlibe-ralnejšem smislu spremeniti poslovnik, čim bo sabor uveljavil najnujnejše ustavne svoboščine. Ker pa sedanje saborsko predsedstvo itak najliberal-neje interpretira poslovnik, se Gašpa-rovićevemu predlogu ne more priznati nujnost. Saborska veČina je nato nujnost odklonila in predlog odkazala odseku. Potem se je nadaljevalo tretje Čitanje zakona o zaščiti svobodnih volitev. Ko je bila debata o tem predmetu končana, je zapisnikar dr. Brlie čital adreso koalicije, posi. dr. Horvat pa adreso „Starčevićanske stranke prava". Temu so sledile interpelacije. Posl. T o m a c je interpeliral vlado radi pomanjkanja hrvatskih uradnikov pri ogrskih državnih železnicah, posl. Novak o razmerah na poljedeljski šoli v Križe v c i h, posl. P i s a č i ć radi n e-zadostne železniške zveze s Štajersko, posl Mnačević pa o pomanjkanju potrebnega zakona glede poljedelskih delavcev. Med interpelacijo posl. dr. Lukiničao aferi Strassnoff je prišlo do velikih nemirov v zbornici, vsled česar je bil podpredsednik dr. Mile Starce v i 6 primoran, sejo zaključiti. — Odstop dr. J Franka. Znano je, da je v afero „ministerijalnegs svetnika" Srasnorfa bil zapleten tudi predsednik in vodja „Starčevićanske stranke prava", dr. Josip Frank, ki je opetovano konferiral z namišljenim ministerijalnim svetnikom v strogo političnih stvareh ter se dal od njega voditi za nos tako zelo, da mu je celo izročil važne politične akte. Frankovo stališče je vsled tega dogodka baje v stranki zelo omajano in „Pokret" poroča, da je dr. Frank že odložil mesto predsednika „Starčevićanske stranke prava" ; obenem je pa tudi odložil vse mandate v saborskih odsekih. Morda tudi odstopi kot poslanec v hrvatskem saboru? — Načrt adrese „Starčevićanske stranke prava". „Starčevićanska stranka prava" je v včerajšnji saborski seji predložila svoj posebni načrt adrese. Adresa spominja začetkoma na dejstvo, da so Hrvatje 1. 1527. v Cetinju svobodno izvolili habsburško dinastijo za svojo vladarsko hišo, in razpravlja na to o državnopravnih vprašanjih. Z ozirom na pragmatično sankcijo iz 1. 1712. zahteva adresa v slučaju, da pride do ločitve med Avstrijo in Ogrsko, p o-sebno hrvatsko carinsko ozemlje, posebno hrvatsko banko po vzoru sedanje avstro-ogrske banke in hrvatsko armado. Hrvatska se na haja v obupnem položaju in edini lek proti vsem zlom je popolna fi- 1 naDcialna in gospodarska samostojnost kraljevine Hrvatske. Adresa končno zahteva, naj se vse hrvatske zemlje združijo veno neodvisno državno telo, kateremu se naj priklopijo tudi slovenske dežele. — Stoletnica osvobojen j a Belgrada se bo praznovala 26. t. m. Mestni občinski svet je dovolil znatno svoto za prireditev svečanosti in za zgradbo bolnice in asila, ki se imata sezidati v spomin tega za Srbijo tako važnega dogodka. Kakor pišejo srbski listi, se udeleži slavnosti povodom stoletnice osvobo-jenja Belgrada tudi ljubljanski župan Ivan Hribar. • Najnovejše novico. — Bolezen turškega sultana se je zopet shujšala. — Veliko sleparstvo sta izvršila dva pariška bankirja na princu Hohenloheju, sinu bivšega državnega kancelarja. Princ je ogoljufan za 4 milijone frankov. Oba bankirja so zaprli. — 10 milijonov ljudi trpi lakoto v notranjih pokrajinah Kitajske. Prihodnja žetev bo šele julija. — Nevaren lov. Portugalski kralj in piestolonaslednik sta s svojo lovsko družbo naletela na čredo divjih svinj, ki so se razkačene zapodile v lovce. Kralj in prestolonaslednik sta se rešila, markija Severo grofa Demolino in tri gonjače so mrjasci usmrtili. — Zagonetna smrt. V New Yorku so našli na železnici grozno razmesarjeno truplo avstrijskega grofa Bossi-Fedrigottija. Pri njem so našli le en dolar, doČim je povedala njegova nevesta, milijonarjeva hči Busch, da je imel grof pri sebi 1500 dolarjev. • Nervozne ln slabotne, posebno osebe, ki se po prestali bolezni čutijo bedne, trudne in onemogle, bi morali posebno zanimati veliki uspehi, ki jih dosegajo ljudje že z več let slavnoznanim S a n a to -genom. Kakor izkazujejo izjave in dopisi znamenitih zdravniških strokovnjakov, služi Sanatogen neprecenljivo povsod tam, kjer je treba jači ti organizem, posebno pa tam, kjer je prizadeto že živčevje. Pa tudi vsem onim, ki stoje še sredi boja za uspeh v življenju ali na gospodarskem ali na znanstvenem polju, bo Sanatogen uspešno pomagal, ker ta izdelek organizem utrjuje in jaČi in neskončno pospešuje telesno odpornost. Opozarjamo izrecno na današnji številki priloženi prospekt izdelovalnic Sauato-gena Bauer & Cie. v Berlinu S. W. 48. * Presenečenje! svoje vrste edino, je pripravila kupovalcem svojega izvrstnega „Treff" praška za peko in vaniljnega sladkorja, glavna zaloga dr. Crato & Co. na Dunaju III 2, ker daje od sedaj naprej vsakomur, ki donese 25 praznih vrečic od praška za peko in vauiljnega sladkorja ali pa izrezanih premijskih nakazil karton najfinejšega božičnega peciva prav zastonj in poštnine prosto. * Grozovita rodbinska drama se je prigodila nedavno v vasi Barone blizu Monreala v Siciliji. Celo rodbino posestnika Intravaja so našli umorjeno in strašno razmesarjeno. Vsem so bila iztaknjene oči, odsekane glave, trupla pa na drobno kose raz-sekana in pomandrana. To zverinsko zločinstvo je storil sosed Dimitri, ker stari In trav aj ni dovolil, da bi se njegov sin poročil z Dimitrijevo lepo, a zloglasno hčerjo. Ljubimcu svoje hčere je Dimitri najprej z mlinskim kamnom zdrobil glavo, potem pa s sekiro posekal očeta, mater, brata in celo psa. * Učitelj, pobotnei. V Stoke-ravu je poučeval na ondotni dekliški šoli učite'j J. Bezdek, ki je bil duhovščini tako všeč, da ga je proglasila za vzor-uČitelja a la Slomškarji. To zaupanje pa je klerikalni ljubljenec zlorabljal na ta način, da je one-častil devet svojin mladih učenk, deloma celo v šoli v pričo součenk. Pri sodišču se je delal najprej blaznega, a ker so ga zdravniki proglasili za simulanta, je začel zatrjevati, da je bil šesti razred dekliške šole popolnoma demoraliziran, in da se je vsled tega čutil dolžnega, iz p e d a-gogiČnih ozirov preskušati deklice glede njihove morale, da bi jih napeljal zopet na pravo pot. Za čudno pedagoško moralo je dobil tri leta poostreno ieče. Književnost. — „Slovenski posojilničar". Ravnatelj g. Ivan Lapajne v Krškem je leta 1895. izdal knjigo „Navod o osnovanju in poslovanju slovenskih posojilnic", ki je že davno pošla. Zdaj izda to knjigo v drugem, popravljenem, prenarejenem in pomnoženem natisu pod naslovom „Slovenski posojilničar". Cena trdo vezanemu izvodu 3 K, mehko vezanema 2 kroni 40 vin., nevezanemu 2 K. — Šaljive skladbe. Ker dobivam mnogo vprašanj po Šaljivih skladbah, naznanjam, da nameravam zato izdati šaljive samoprizore in kuplete, ako se oglasi zadostno število odjemalcev. Povdar.am pa, da bodem razpošiljal te skladbe naročnikom le proti poštnemu povzetju. Cenjeni naročniki blagovole naj po dopisnici naznaniti podpisanemu svoje naročbe do 16. decembra t. 1. — Alojzij Sachs, učitelj v deželni prisilni delavnici v Ljubljani. Telefonsko m urzojuvno poročilo. Dunaj 6. decembra. V prav niških krogih je vzbudila včeraj razglašeDa sodba upravnega sedišča, s katero se je odbila De-pangherjeva pritožba zoper veliav-nest zadnjih občinskih volitev v Trstu, občno začudenje U teme ljevanje te razsedba je namreč očitno nepravilno, naj je to že pravna zmota ali pa uspeh političnih uplivov. Budimpešta 6 decembra. Proračunski odsek avstrijske delegacije ima jutri sejo. Pričakuje se, da bo razprava posebno zanimiva. V včerajšnji seji je admi ral grof Montecuccoli imel veleza nimiv govor o razmerah v av-stroogrski in Jv italijanski mornarici s posebnim ozirom na slučaj kafce vojne z Italijo. Detajli so tajni. Budimpešta 6. decembra Vladni krogi so skrajno nezadovoljni, da je poslanska zbornica pretrgala razpravo o imuniteti slovaškega poslanca F uri g j, ker je zdaj gotovo, da se bo ta raz prava megla nadaljevati šele čez nekaj mesecev. Berolin 6 decembra. Fran-cosko-španska akcija v Maroku vznemirja tukajšnje merodajne kroge v največji meri. Dannadan so dolga posvetovanja diplomatov I in generalov in kaže vse, da po staja mednarodni položaj zopet jako kritičen. * * Ker je telefonska in brzojavna zveza z Dunajem pretrgana, so izostali popoldanski brzojavi. Poslano/) Uradno pojasnilo. Prejeli smo naslednji spis: Ker je neljubi dogodek, ki se je pripetil v seji krajnega Šolskega sveta dekanskega z dne 15. novembra t. 1. prišel v javnost, čuti se podpisani primoranega, vso zadevo objektivno pojasniti. Navedenega dne dopoldne je prišel v občinski urad dekanski — kjer so bili zbrani že vsi Člani kraj. šol. sveta, kakor tudi nekateri obč. svetovalci in nadučitelj iz Sv. Antona, g. Josip Valentič — učitelj predloški, g. Fran FerjanČiČ. Odložil je pokrivalo in ne da bi koga pozdravil, pri-sedel k mizi.- Pripomneno bodi takoj tu, da je g. Ferjančič mlad mož, ki je pred dvema letoma dovršil učiteljišče v Kopru. Takoj po svojem prihodu je začel g. FerjanČiČ oporekati č. gosp. župniku dekanskemu v cerkvenoprav-nih stvareh (patronat)! Potem je stavljal na laž pojasnila obč. svetovalca in člana kraj. šol. sveta gosp. AndrijaŠiča glede stanovanja za pred-loškega uČ telja, t. j. g. FerjanČiča. Med poročilom tajnika g. Klemenčiča o delovanju kraj. šol. sveta v tekočem poslovnem letu, delal je g. Ferjančič vedno izzivajoče medklice in ko je tajnik prosil g. predsednika, da napravi mir, ker da FerjančiČu ne bo odgovarjal, rekel je Ferjančič demonstrativno : „Zato, ker mi nima kaj !u Ko se je prečital neki za kraj. šol. svet in županstvo žaljivi dopis g. Ferjančiča na c. kr. okrajni šolski svet v Kopru, je svetoval č. gospod župnik dekanski g. FerjančiČu prijateljsko, naj one žalitve prekliče, ker se je iz poročila tajnikovega — na podlagi opravilnega zapisnika in dotičnih vlog — lahko do dobra prepričal o delavnosti krajnega šolskega sveta in županstva v šolskih zadevah ter sosebno o zadevi šolske ustanove Fabris. Tudi gospod nadučitelj Josip Valentič je dobrohotno prigovarjal g. FerjančiČu, naj prekliče svoje neutemeljene pritožbe. Po dolgem obotavljanju se je g. Ferjanč;č udal ter rekel, da priznava, da je bil krivo informiran ter obžaluje ostre izraze v dotiČnem dopisu. Obenem pa zahteva pojasnila, zakaj se je moral odstraniti iz zadnje seje uprave Fabrio. (Tu se je g. Kuret tiho odstranil) Z dovoljenjem gosp. predsednika Josipa Piciga je nato tajnik gosp. Klemenčič podal sledeče pojasnilo: 1. ) „Dotična seja uprave Fabris — škontriranje blagajne — je bila tajna ter g. Ferjančič sploh nima prav nič opraviti z ustanovo Fabris. Gosp. Ferjančič se izgovarja, da ga je k seji povabil blagajnik ustanove Fabris, ki pa to zanika; a pravico za taka vabila ima edino le g. predsednik; 2. ) že pred priČetkom seje sem za'otil g. Ferjančiča na tem, da je brskal po uradnih spisih, za katere sem jaz odgovoren ; 3. ) je g. Ferjančič med sejo — ne oziraje se na napotek g. predsednika, da vpraša mene dovoljenja — demonstrativno brskal po omari, v kateri so shranjeni občinski in moji privatni zakoniki ter važni občinski dokumenti in je celo jemal iz omare knjige, da jih študira; 4. ) si je začel g. Ferjančič delati notice o gmotnem stanju ustanove Fabris. Opozoril sem g. predsednika, da to vendar ne gre, da bi si nepoklicana oseba delala beležke iz tajne seje, na kar je g. predsednik rekel FerjančiČu, da je najpametneje, da zapusti sejo. To je po nekolikem obotavljanju tudi storil." Na to pojasnilo tajnikovo je sledil FerjanČičev klic: „To je gola laž!u Gosp. predsednik izjavi, da je tajnik govoril popolno resnico, a Ferjančič le vpije, da je vse gola in očita laž. Tedaj je vstal tajnik, stopil proti FerjančiČu ter ga vprašal, ako hoče njemu očitati uradno laž in g Ferjančič je zopet ponovil gornji izrek. Sedaj je tajnik zamahnil proti licu Ferjančiča, a ta se je uspešno umaknil z glavo pod mizo. Ko se je zopet kviško sklonil, zadel je, kakor pravijo priče, v mizo, stopil je proti oknu in tu mu je tajnik dal z golo roko eno zaušnico. Ker je tudi sedaj še trdil svoje, mu je predsednik ukazal, da se odstrani, kar je po daljšem obotavljanju storil. Neposredno nato se je gospod Klemenčič iz svoje lastne inioijative opravičil pred navzočimi, češ: nGo-spodje, meni je žal, da je pred Vami *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. prišlo do tega prizora, oprostite! a jaz nisem mogel drugače.u Potem se je seja vršila mirno dalje ter se je med drugim na pred* log nadučitelj a in člana kraj. i. sveta g. Ivana Kureta, izreklo priznanje predsedniŠtvu krajnega šolskega sveta za njegovo delavnost in povsem korektno postopanje, kar je razvidno iz zapisnika dotične seje. Krajni šolski svet Dekani, dne 427. novembra 1906. Piciga 1- r. predsednik. Delar Širne 1. r., župnik, Član kr. š. sveta (pričujoč le pri seji 15. nov. 1H06) Anton I Gregorčič 1- r. obč. odb. in preglednik občinske blagajne, kot priča za dogodke v seji ustanove Fabris 28. aprila 1906. Jos. Valentič h r. nadučitelj, v seji s posvetovalnim glasom. Josip Andrijašič 1- r., član kr. šol. sveta in obč. svet. Št. 2738 1906. Podpisano županstvo potrjuje, da se ta-le prepis dobesedno ujema z izvirnikom, poslanim c. kr. okrajnemu Šolskemu svetu v Kopru. Dekani, 1. decembra 1906. Župan: Piciga. Umrli so v Ljubljani. Dne 30. novembra: Marija Jerina, črev-ljarjeva žena, 56 let. Cerkvene ulice 21, Bronchiasie. Dne 1. decembra: Anton Havvlina, zasebnik, 58 let, Karlovska cesta 32. Arterio-sclerosis, — Jožefa Medic, zasebnica, 78 let. Poljanska cesta 10. Apoplexia cerebri. Božena Mis, profesorjeva hči, 10 mes. Pri-voz 9. Ošpice. Dne 2. decembra: Fran Skof, prodajalec mleka, 56 let. Kongresni trg 15. Srčna hiba. Dne 3. decembra: Olga Som, sobnega slikarja hči. 7 dni. Križevniške ulice 9. Božjast. — Matija Pogačnik, posestnikov sin, 1 ; leta. Miklošičeva cesta 6. BronchitL capillaris. — Edvard Leutgeb, gostač, 66 let. Karlovska cesta^7. Ostarelost. V deželni bolnici: Dne 26. novembra: Marija Dolenc, delavčeva žena, 51 let. Alcocholismus chron. Dne 27. novembra: Ivana Kocjan, po-sestnikova hči, 12 let. Meningitis. — Fran Škerjanc, rudar, 30 let. Jetika. — Ivana Anžlovar, delavčeva hči, 16 mes. Davica. Dne 2l. novembra: Anton Poljane, tesarski pomočnik, 18 let. Vulnus scissum Dne 1. decembra: Ivana Pokom, kuharica, 52 let. Pleuritis evudativa. Borzna poročila. Ljubljanska jKreditna banka v LJublj Uradni kurzi dun. borze 6. decembra Naložbeni papir)! l-2°;§ majska renta. l-2d/0 srebrna renta C avstr. kronska renta . . n zlata „ . . ogrska kronska renta . „ zlata 0 posojilo dež. Kranjske t1 ,° , posojilo mesta Spljet I . n Zadar , bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . . Češka dež. banka k. o. . . . ž. o. ,°, zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . .° 0 pešt. kom. k. o. z 10' pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... * B zast pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . t*fm z. pis. ogr. hip. ban. ,♦/, obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . t°, obl. češke ind. banke pnor. lok. želez. Trst- Poreč...... , prior, dolenjskih žel. . [ prior. juž. žel. kup. 1 ,*/, avstr. pos. za žel. p. o. 4° 1° P M 1< 1 V 1°, 1° P ani". 1906. BLego 99 4j 10C6J 99 35 117 80 9605 114-60 99 60 10160 100 30 100 75 99 50 99 80 10145 I0b 95 101 - 100 25 100 40 100 80 101- 100- -316 60 101- 4J m - 272 75 16«-289-297 50 261 tO no- 163 75 248J 464 -87-96-65-4976 30 90 60 -77 60 611 50 180-680 50 784 -C88 25 828 60 245*30 765 -62»-2715 -577 76 194-673-149 - 11-40 19 ia 83 M 24 lt> U7 77 W'T0 Mi 6- Žitne ceno v Budimpešti. Dne 6 decembra 1906. Termin. .»ftenica za april . . . n 60 kg K 743 *i . april .... 60 . „ 661 263 4-84 HeteoroloSKno poročilo. 2*<* rTjrtitB O« % Mr«dnM u.čmJ tlak 7M.0 tmm \ i, I 726 9 • 0 1 I sl. svzh del. jaano ?. «J. : 722 2 10 pop. 7^0 0 7 sl. j vzhod «1. jug del. jaano sneg ■??*«Ib7» včerajšnja temperatura: 12% nec-ij: 0*3" — P«o»vtT»R » mm 0*0 M lagajničarka :a je vfžča tudi knjigovodstva se takoj sprejme. Poaudbe nai se dopo&ljejo tvrdki fran Iglic, Mestni trg 11. 4395 i Kovaškeoa d sprejme za dalje časa han Ste le v Krškem. 4s01 -3 pa elegantno, nanovo opravljena sob 0f a ednini vbodom, razgled na park Dftva &eg*li|eva hiša) se takoj adda na Miklošičevi cesti št 22, H. nadstr. levo- 4336-s Slovenske deklice! sfatsrc pridno deJ(Ie s premo- jenj&a 53 ye/i v predpitstu 1907 jcrcč:::" 4371-1 ^amc resne, neanonimne po-nvdbe. ;c nosloviti: „Štajerski učii e ."/"' upravništvu „S^ovens^egra 'z-zd*". Tajnost častna zadeva. SO sežnjev II pi ročijivo za peke, gostiluičarje in trgovce z drvmi ima po ceni naprodaj m na Bokalclh pri Viču. Vpraša Daj se tam. Z! 4392—1 I a it I J, C. Piaunseissovi pivnici Mestai trg št. i9 bo ii soboto, dne 8. decembra zajtrkovalni KONCERT ud pol 10. do 1. ure. Vstopnina prosta« Toči se priljubljeno A. Dreher-jevo pivo. 4391—1 Priporočam perje in puh rajboljše kakovosti po nizki ceni. 3927-4 CEf*NE,5irav«ur Anton Šare zaloga belega blaga in izdelovanje perila v LJubljani, So. Petra cesta 8. Lepa meblouana In zračna soba se takoj odda. — Več se izve v trafiki na Bregu št. 6. 45®—a Spretnega urarja za vsii potrebna dela ob prijetni, stalni, dobro plačani *lnžbi sprejme tako| alt pozneje C. Almoslechner v Celju. 430O 2 nT- Cstanovijeno leta 1842. tTto JNAPISOV IN QRBOV istrTi bKATA EBERLI - Tdefon št. 154 - Ura z verižico za samo K 2" . / n-.uii nakupa velike množine ur razpošilla šle-zijska razpošiljalnica: prekrasno pozlačeno 3C-urno precizysko uro ankerico z lepo verižico za samo 14 — kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetju razpošilja Prusko-Slezijska razpošiljevalnica F. WINDISCE v KrakoTru U38. NB. Za neugajajoče denar nazaj. 4379 Kontoristinla z daljšo prakso, zmožna slovenščine, lašćine in nemščine iŠČO sluibo v kaki pisarni. Ponudbe pod: „Točnost in red J. P.," Ljubljana. 4376 i Najvišjo odlika na mednarodni razstavi v Milann 1906 (avstr. juror). Pollitrska steklenica 2 K, 4 pol litrske steklenice v Liubljani K 7*20; za zunaj z zavojem vred I K 7-80. 4887 1 / in..n...» naročila točno. SO Sprejme v trajno delo pri Jos. Oberstar v Sodražlci. 4388—1 Mesnico v dobrem promotnem kraja blizu tovarn na Gorenjskem se odda na račun. Najraje oženjecemn brez otrok. Natanšansti in kje, pove iz prijaznosti upravn. BSlov. Naroda*4. 4326—4 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5*50 K. Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali rjavih ua trakove z močno zbit i m i podplati, m-jnovejse obhke, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. \Tmi 41 f»«*rl Mam« d*50 14. Za naročitev zadostnje dolgotrt 43.7 Razpošiljanje po povzetju Izvoz čevljev X0HANE, Krakov št. 31. Neneaiajoče rad zamenjam na laški način pripravljene se do bi e vs«>k pet^k v Stritarjevih ulicah. Se vljudno priporočam 4110 4 M. Rozman. SUKNA Tvorniške cene. in modno 5 blago za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v jCttmpolcn na Češkem. Vzorci franko. Fran Zemun, Ljubljana Poljanska cesta it. 24 in v tovarni pri živinskem sejmišču it. 97 skladišče nvalno znanih gepeljnov, slamoreznic, klini, mlatilnic, motorjev za žage in mline, tromb in cevi za vodovode ter vseh potrebščin za kmetijstvo. 3735—10 Itfizko cene! Zuj^mčeso bl< go! tO m i® (3 Ces. kr. avstrijske državne Železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. Odhod iz Ljubljane juž. tal.: 7'iO zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. ii-30 ure'p'idnt«. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak. Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. i-OS popoidn« Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. * oo pop-d >e. Osebni vlak v smeri: Jesenice, -Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.^Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7*08 zve6er Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. io-23 ponoči Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano jui. tel.: 709 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. ii iS pred poldne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2 32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4*30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. kr. drž. ž. 8-35 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 8- 45 rvečer. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. 11-34 ponoči. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. i. Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 tO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: ©•49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. 1059 pred poldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6-10 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. ' " " -———-■---—« vpisana zadruga z omejenim jamstvom nasproti železniške postaje uižmarje v lastni hiši naznanja slavnemu občinstvu, da si je preuredila 4262 4 g. mizarsko delavnico s strojnim obratom naporno silo. ž no Velika zaloga spalnih* jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst In slogov o< od preprostih do najfinejših« po najnižjih cenah, brez konkurence, s Izdeluje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele, sanatorije cr - in druge javne zgradbe. = 3 M Zaloga v Šent Vidu nad Ljubljano* prodajalna v Ljubljani, I Dunajska cesta št. 18 — v hiši Kmetske posojilnice. 9 Opomba: G. Dragotin Puc ni več zastopnik mizarske zadruge. Spretni 4355—2 in vajenec 86 sprejmafo v trajno delo pri tvrdki M RUNC, Ljnbljana. Stare ponarejene zobe kupuje specialist v hotelu „pri Maliču-, soba fit. 10 I. nadstr. od 3.—6. pop. do vštevšega 8. decembra. 4333—4 Učenca sprejme R. & L ROOSS (MSI.) špecerijska trgovina z deželnimi pridelki 43i3-3 ¥ Kranju. Hrenove ulice 14 ¥ Ljubljani se proda ii proste roke. Kupuiua po do govoru. Pol kupnine naj bi bilo plačano takoj, polovico pa lahko ostane na hiši proti 4% obrestmi. Kupci naj se blagovolijo obrniti do lastnika Ivana Knez ¥ Mokronogu. 418S-3 t Proda se prav poleg postaje za botel ali pension pripravna, prav dobro zidana v s 30 sobami, kopelmi itd., oholi 2700m3 sveta. — Več pove R. K. v Gorici, via Strazig 44. 4271—6 Parna žaga DEGHENGHI v Ljubljani iš6e več zastopnikov ki bi prevzeli nakup hlodov proti proviziji. Gostilničarji v bližini železniških postaj imajo prednost. 4262—5 a. Jutri kakor tnui vsak nadaljni petek morske ribe in ribja brodeta 2& la Itallai Znana dobra dolenjska vina, posebno izborno vino s Trike gore (vinograd pr. stiie novomeSfce), Štajerska in avstrijska vina. Na obilen obisk vabi z veleapoStovanjem 4284-2 Josip Sourej. Vljudno se priporoča trgovina Ivan Podlesnik ml. Ljubljana, Jtnri trt itn. 10. Velika zaloga, solidno blago. 3512 Cono zmerne. 21 1 Podružnica v spubtu. v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2. Podmtnica ¥ celovcu. Delniška glavnica H 9,000 OOO*—. Rezervni naklad K IOO.OOO. sprejema od I. novembra t. I. vloge na vloine knjiiloe in na tekoči ra5un po 4V2%9 ter je obrestuje od dne vloge do dne vzdlga; obenem zvišuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% n* 4l/o0/0i sAcemli a I. novembrom t. I. 3—140 12 M/D 39655964 43 3QQU Razglas. Valed ta. sklepa z dne 19. novembra 1906 opr. št. Nc 169 6/1 na predlog Franceta Hlebša iz Hradeckega vasi it 34 dovoljena prostovoljna sodna dražba nepremičnin pod vi. St. 79, 584 in 988 kat. obČ. Karlova k o predmestje se določa na dan 11. decembra 1906, dopoldne ob 9 uri na licn mesta in sicer v Hradeckega vasi hift. št. 34. Dražbeno izkupilo je vplačati na polovico, v katero se všteje vadij, v 14 dneh po dnevu dražbe, d a drago polovico pa v treh mesecih od dneva dražbe v sodne roke. Od dneva dražbe plačati je od izkupila 5°„ obresti. Vsak ponudnik mora pred dražbo položiti v roke sodnega komisarja 10% vzklicne cene kot vadi). — Dražbeni pogoji se bodo natančneje nazoanili pred dražbo, sicer se pa morejo med uradnimi urami vpogledati v pisarni podpisanega c. kr. notarja kot sodnega komisarja. Aleksander Hudovernik, 43Sb c kr. notar kot sodili komisar. Izvrstni cmoki. NAVODILO: Zmešaj med zameseno testo za cmoke (iz 4/i kg moke) 1 - zavitka TrerT praska za pečenje testo se enkrat krepko pregnedi in deni cmoke takoj v vreto vodo. Za testo k cmokom ne jemlji vročega ampak mrzlo ali mlačno mleko. Prašek za pečenje Treff dela cmoke velike, rahle in lahko prebavne. Prašek za pečenje Tret: drja Crato & Co., na Dunaju III., je priznano najboljši in se dobiva povsod. 4q17—5 Dražbeni oklic. Po zabtevanju A. Kajteža, trgovca v Ljubljani, zastopanega po gospodu dr. Karolu Tnllerju, odvetniku v Ljubljani, bo dno 3. Januvarja 1907 dopoldne ob 10. uri pri spodaj oznamenjeni sodni ji v izbi št. (5, dražba nepremičnin vi. št. 6, 7, 8 in (JI, kat. obč. Ambrus ter vlož. št. 196 kat občine Višnje. Te neprimičnine tvorijo srednje posestvo, obstoječe iz dveh tik ob okrajni cesti stoječih hiš, katerih ena je enonadstropna z opeko krita, v prav dobrem stanu, za trgovino urejena, druga je pritlična, s slamo krita, za gostilno pripravna, gospodarska poslopja v dobrem stanu, priredi se do 8 prašičev in 12 ^lav goveje živine. Pritiklina sestoji iz prodajalne mize, enega soda, ene kadi, eoe stiskalnice in ene mize. Nepremičninam, ki se imajo prodati na dražbi, so določene vrednosti na 4000 K, 10460 K, 200 K, 5330 K in 200 K pritiklioi na 11 K. Najmanjši ponudek znaša 2666 K 66 h, 6973 K 32 h, 133 K 32 h, 3553 K 32 h, 133 K 32 h, pod temi zneski se ne prodaja. s tem obobrene dražbene pogoje in listine, ki se tičejo nepremičnin zemljiškoknjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd. smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji v izbi st. 6 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. < > nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, ki imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem okraju stanujočega pooblaščenca za vročbe. 4363 C kr. okrajno sodišče v Žužemberku, odd. II, dne 22. novembra 1906. Novost: lil* «^ti k: Briljantno zuonenje angelov na božlinem drevescu s 6 pozlačenimi angeli, 30 cm visoko. Nezlomljiv vrh za božično drevo. C.arantlrn **** za. najboljše FtiniielJ on iranje. ; Najlepši In najcenejši okras božitnesa drevesca, = ki naj bi ne saasifcsl v nobeni krščanski družini. Gorki zrak, ki ga napravijo 3 goreče sveče, vrti gonilno kolesce, na katerem so pritrjene krog ljice. Te ndarjajo na 3 zvončke, kar povzroča lepo doneče zvonenje, ki mlado in staro prešinja z blaženim boiičnim razpoloženjem. Cena z zavitkom in navodilom za uporabo vred Iranko, če se denar naprej posije, za komad 3924-7 K l-oO 3 komade K 4*— 6 komadov ,. 750 12 „ „ 13 50 „ 24 „ „2650 Po poStnem povzetju 20 vin. več. Komur ne utajo, dobi denar nazaj! Naročila naj so pravočasno pošiljajo na IIA \* HO,\BAII;l Prva tvornica ur v Mostu št 2013 na Češkem. Svoj 200 strani obsegajoči s 3000 podobami okrašeni glavni katalog pošljem vsakemu zastonj in poštnine prosto. za stavbi pisar te stroke popolnoma vaien, se sprejme. Vprašanja na stavbnega mojstra Dervmscbka v Mariboru. 4263-8 Lepi lokali pripravni za vsako trgovino ali za pisarne se dajo takoj v najem. Odda se tudi hlev za dva konja. Naslov pove upravnifitvo „Siov. Naroda". 2845 53 Voditelja lilijilh išče 1323—3 internacionalna pisarna za službe v Uraden, zvezana z zastopstvom nekega dunajskega obratnega biroa. Primerno tudi za dame, ki vodijo pisarno v svoji režiji. Cist b dohodkov je mesečno — to je izteatano — ti do ^00 kron; instrukcija in obračun ne napravi v tistem času, ki se zabteva. Pisaroa se mora tudi odkuoiti za '2200 K. Natančneje pove Florjan Panagl v Gradcu, Jakommigasse 12 Globoko znižane cene ,Veliki tovarni' LJUBLJANA Resljeva cesia 3 Sv. Petra cesia 37. Priporoča svojo veliko ia svežo zalogo konfekcije za gospode in = dečke. ===== Velikanska izbira konfekcije za dame in deklice. Velika zaloga kožuhovine za gospode. A LUKIĆ, 4202— C poslov. Če bi radi prodali zemljišče ali obrt vsake vrste tvornico, bišo, vilo, penzionat, graščino, mlin, opekarnieo, hotel, gostilno, kme-tiško domačijo hitro in skrivaj ali če iščete posojilo na posestvo, obrnite se zaupno na slovito strokovno in največje podjetje Jtoteii tapčijsti tarif (Jntern.SGeschiifts-coiirir4) centrala na Dunaju glavno zastopstvo v Gradcu, Jukominltasse 12. Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrsbe in v sosednih državah. Zastopnik je stalno tu in je brezplačen njegov obisk zaradi ogledan ja i o domenitve. 4208-5 Prva ljubljanska velika žsalnfca kave Karel Planinšek LJubljana, Dunajska cesta. o o o o o o o o o O Električai obrat, tedaj večkrat na dan sveže žgana kava : izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa. Najnižje cene za posamezne vrste in za najpri* znanejse zmesi. - -- -- -- -- -- -- Prodaja iz higijeniških posod za kavo. 8936 6 VREDNOSTNI DODATKI NA VSEH ZAVOJIH Šolska zgradba v Ribnici. Zaradi oddaje zgradbe novega Šolskega poslopja v Ribnici se bode tim 17. decembra L 1- popoldne ob 2. uri vršila obravnava v starem šolskem poslopju v Ribnici. Deloma že isgoto vijena stav barska dela so proračun jena: 1. Zidarska in težaška dela. ..... K 30678*58 2. Tesarska in pokrovna dela..... „ 7625*68 3. Mizarska in ključavničarska dela . . . 9 7538 87 4. Ključavničarska dela in žeiezjc . . . „ 7480 — 5. Pleskarska dela......... „ 827 09 6. Slikarska dela......... « 78.— K 54428-22 Skupaj Krajni šolski svet si izrecno pridržuje pravico oddati vsa dela entx podjetniku ali pa posamezno. Podjetnik prevzame Že pričeta dela in zalogo materijala, kar se odšteje cxi proračun j enih vsot. Do obravnave se lahko pri krajnem šolskem svetu viože pismene in zapečatene ponudbe, katerim je priložiti 5° 0 varščine. V 8 dneh po sprejetju oiertov je varščina dopolniti na 10 } , ponuđene vsote. Načrti, proračun in stavbni pogoji se lahko ogledajo do obravnave p:: krajnem šolskem svetu. jni selski svet Ribnica, dne 2. decembra 1906. Kraj 434* - Ces. kr. (^f prfvileg. g ZAVAROVALNA DRUŽBA JI STRMI FENIKS NA DUNAJU, i Generalni zostop o Ljubljani, Sodnilske uL ft. 1. P. T. Čast nam je javiti, da se nahajajo naše pisarne od 4. bra 1906 v hiši št. 1, vogel Sodnijskih ulic in Dunajske ceste v I. uadstropju.j^ Z odličnim spoštovanjem 91 C, kr. priv. zavarovalna družba c<& niaroialM družba na žMjPjl f Avst ijski Feniks na Dunaju. AUSffljSkl FeitikS M DUflOJli Generalni zastop v Ljubljani. Generolni zastup v Ljubljeni. PROVIDEIMTIA Občna zavarov. družba na Dunaju Gen. zastop v Ljubljani. Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner v Ljubljani, Šelenburgove ulice št. 4 • »Derbjr«. Pred.it.373. Boicalf z močnimi podplati K 1 3- Pred. it. 690. Irhoriaa ■ ii*. podplati K6 -. „ 403. LakoTina.......1&-50 „ . ™. LakoTina . . . . „ 6*30 dobavlja kakor znano 5? najboljše čevlje. 38 Zunanja naročila proti povzetju« Pri naročilih zadostuje prod. štev. 2-20—27 Meprileini izdelki se zamenjate. OnlHI brr»pla«HO In poštnine prosto. Pred št. 1148. Chevrette s polkoutee podpet. Siv. podpl. K 9 —. — Pred. št. 1149. Franc. CWreaux, St Louis XV. podpetki K 12 — i1 r t- a št. 553. Sabahid . 567. Ia Bozcalt 610. Lakorina Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras t o PustoslemŠek. [Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11. \ &