DNEVNIK Abb postale j vgg™m - Cena 35 lir Leto XVII. - St. 10 (4784) TRST, četrtek 12. januarja 1961 V mestu, kjer je organizacija KD v rokah dorotejcev in pristašev Scelbe V Genovi sporazum med KD, PSDI in PSI o sodelovanju v organih krajevne uprave Potrjen dosedanji župan Pertusio; v občinskem odboru bo 9 demokristjanov, 6 socialistov in 3 socialdemokrati; predsednik pokrajine bo socialist Pastorino ali odv. Macchiavelli - Resolucija levice PSI za 34. kongres stranke (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Medtem ko so se v Milanu danes komaj aceli razgovori med KD, PSDI in PSI, je v Genovi že Pnšlo do sporazuma in sedaj le še čakajo na uradno Potrdilo tajništev strank. Župan bo spet Vittorio Per-™sio, ki je na tem mestu že devet let, podžupana pa “°sta socialist Dagnino ali Paolo Macchiavelli in social-petnokrat Bemporad; devet odbornikov bo imela KD, PSI in tri PSDI. Kar zadeva pokrajinsko upravo, ^^dosedanjega predsednika pokrajine odv. Maggia (KD) zamenjal socialist Achille Pastorino ali odv. Giu-SePpe Macchiavelli. Nasprotovanje desnice in ------------------- Klerikalcev sodelovanju s socialisti v Milanu in drugod vedno bolj stopnjuje. Gla-italijanske veleburžoazi-je (cCorriere della sera» objavlja danes pismo 30 članov občinskega odbora KD v Milanu političnemu tajniku KD Mora, v katerem protestirajo proti nameravanemu sodelovanju med KD in češ da so baje njihovi volivci proti takemu sodelo-vanju itd. , V bistvu gre za iste desni-carske kroge KD, iz katerih je prišla tudi nedavna brzojavka občinskega svetovalca KD in bivšega podžupana v Milanu Giambellija. Vse to pa ne more več bistveno vplivati na razvoj dogodkov, ker se bo morala demokristjanska desničarska manjšina podrediti večini, ki se sedaj pogaja s PSI. Kar se tiče upravnega programa v Milanu pa ni verjetno, da bi socialdemokrati in socialisti mogli pristati na zahteve KD, ker so si po številu občinskih svetovalcev e-r.aki: KD 25, PSI 17 in PSDI 8; po številu dobljenih glasov pa sta PSI in PSDI celo moč- "»'■■■imiih,mi,umi,innHinuHiitminHuHnnuiHiiH,,,,,,,,, Skupno poročilo o razgovorih Tito-Seku Ture Zaskrbljenost zaradi mednarodnega položaja Za osvoboditev Lumumbe - Podpora Alžircem Izvajanje ženevskih sklepov za Laos BEOGRAD, ll. — Maršal Ti-1 Kardelj, Rankovič, Vukma-°vlč, Gošnjak in drugi jugo-i ovanski visoki funkcionarji načelniki diplomatskih za-. °Pstev so se danes na voja-sj m letališču v Batajnici pa Sek od Predsednika Gvineje sn Tureja, ki je s svojim .pre,mstvom po šestdnevnem “radnr - - ■ ■■■ °dpot' Bol em obisku v Jugoslaviji °val na uraden obisk v Šarijo. gov skuPnem poročilu o raz-gvi°r?U med jugoslovansko in šal 'r-S*t0. Ueiegacijo sta mar-vou * o *n Seku Ture z zado-razv ugotovila uspešen hja medsebojnega sodelova-lojsnna raznih področjih in od-za »°S* nadaljevanja naporov r-Je ®gotov>tev miru, izboljša-Se .mednarodnega položaja,-ki Pri,", v zadnjem času kljub v jV,aniu miroljubnih sil sta n pos'a*:>šal. Predsednika nost 'zrazila zaskrblje- ne- zaradi položaja v Kongu, njjii imperialistične in kolo-v n. ;lcne sile z vmešavanjem njean zadeve ogrožajo r.ost V° ne°dvisnost. Oagovor-0£pj J ,tej deželi nosi ■ tuai Kaja’ • 1°, kar se tam do- cijaiL .Je v nasprotju z resolu-generii Varnostnega sveta in nju rp,ne skupščine. Po mne-p°loža 'n ^elru Tureja se Vi v Kongu lahko popra-res0j .9 s točnim izvajanjem suVe C1J OZN, s spoštovanjem odvisnn°atii integritete in ne-murnbp8 .1’ z osvoboditvijo Lu-Tit in osta*'b poslancev, dila ln Seku Ture sta obso-I'ranci trmasto vztrajanje tev v A,-?a vs'*i svojo reši-P°dori. !z‘riji, in sta odločno stva . borbo alžirskega ljud-Br a* ne°dvisnost. goslaffednika Gvineje in Ju-stvo sta pozdravila dej-■o j.“a, s? stalno veča števi-in u„ ?b°jenih dežel Afrike, tev o*t*itl?a’ da osvobodili kreni* krajev prispevala sti jn splošne ustaljena daljnji uspešen razvoj teh od. nosov nov prispevek k utrdit, vi miroljubne koeksistence in enakopravnega sodelovanja med vsemi narodi. Jugoslavija je stopila v novo leto z živahno diplomatsko aktivnostjo. Ne pomni se, da je bilo istočasno in v tako kratkem času v Beogradu to-like inozemskih državljanov. Zaskrbljenost, ki sta io Tito in Seku Ture izrazila v skupnem poročilu zaradi današnje, ga mednarodnega položaja, je prišla do izraza tudi v zdravicah, ki sta si jih izmenjala na kosilu državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič in zunanji minister Indonezije dr. Suban-drio, ki ga je danes sprejel predsednik republike maršal Tito. Danes je bilo objavljeno, da bG v prvi polovici letošnjega leta obiskal Jugoslavijo tudi namestnik predsednika vlade in obrambni minister Indone. zije general Nasution. B. B. PIETRO NENN1 nejša od KD (KD 293.591; PSI 201.872 in PEDI 102.661, .skupno 304.533) Ce k tem glaso-* om dodamo še glasove, ki so jih dobili republikanci (10 tisoč 153), potem je jasno, da bo morala KD v večji meri u-poštevati zahteve socialdemokratov in socialistov, kakor pa ti dve stranki njene zahteve. Po včerajšnjem razgovoru s tajnikom republikanske stranke Realejem, glede katerega je Reale izrazil svoje veliko zadovoljstvo, se je politični tajnik KD Moro danes razgo-varjal še z Malagodijem in Sa-ragatom, pozneje pa še z notranjim ministrom Scelbo. O-čitno je, da se je politični položaj — zaradi polemik, ki so nastale v zvezi s pogajanji s FSI v Milanu, Firencah in Genovi — nekoliko zaostril in je Moro smatral za potrebno, da z voditelji strank, ki podpirajo sedanjo vlado, izmenja misli in skuša ugotoviti njihovo stališče. Vendar pa za sedaj še ni znakov, da bi liberalci nameravali preiti takoj v o-pozicijo, tudi če bi se uspešno zaključila pogajanja s PSI v' Milanu in Firencah. Zadeva pa bo postala aktualna šele po kongresu socialistične stranke, ker bodo takrat republikanci prevzeli pobudo za sestavo nove vlade, brez liberalcev in z neposredno ali posredno podporo socialistov. Parlamentarci (poslanci in senatorji) KD so se danes sestali in razpravljali o zakonskem osnutku o reformi senata. Prevladalo je mnenje, da naj imata poslanska zbornica ir. senat enako življenjsko da bo, namreč pet let, hkrati pa da bi število poslancev in senatorjev ostalo enako, tudi kljub naraščanju prebivalstva. Predsednik republike Gron-chi je danes sprejel v avdi-jcnco predsednika vlade Fan-fanija ki ga je informiral o političnem položaju v zvezi s pogajanji za rešitev vprašanja tako imenovanih težavnih kiajevnih uprav in z reakcijo liberalcev na sodelovanje KD s socialisti na področju neka-torih krajevnih uprav. Danes se je sestalo vodstvo IS. in poverilo Nenniju, De Martinu in Lombardiji* nalogo, da pripravijo dokončno besedilo dokumenta, ki bo slu. žil kot kongresna platforma avtonomistične struje PSI. Ta dokument bo glasilo stranke ol javilo verjetno v nedeljo. Levica PSI, ki jo vodi poslanec Vecchietti, je danes predložila svojo resolucijo za bližnji kongres stranke. V tej resoluciji se zatrjujejo med diugim, da ie «cilj PSI pre-obraziti italijansko družbo m delavcem odpreti pot v socia-ližem«. Na temelju tega cilja resolucija pojasnjuje razlike, ki obstajajo med PSI in evropskimi socialdemokracijami in poudarja, da so se evropske socialdemokratske stranke »odpovedale socializmu«. Ko analizira značilnosti italijanske družbe, resolucija podčrtava «protislovja in neravnovesja gospodarskega sistema dežele« in zatrjuje, da »revolucionarni pritisk dežele o-vira na politični ravni demo- kristjanska politi^8 obrambe konservativnih interesov«. Spričo tega resolucija poudarja, da se pred PSI ne pcstavlja le vprašanje borbe proti politični dejavnosti KD, ampak da. je treba »osvoboditi katoliške množice podrejena sti v katero so ujete«. »Ne gre le za nove večine, ki bodo zmožne uresničiti program reform, ampak za to, da se katoliške množice usposobijo za samostojno politično dejavnost«. Zaradi tega resolucija smatra za škodljivo in neupravičeno nadaljevanje dialog”. na vrhu med PSI in KD«. Iz tega stališča izhaja povsem nujno, da kar zadeva splošno politično linijo in ■konkretno politično dejavnost se politična linija levice PSI v ničesar ne razlikuje od strategije in taktike KPI, ki sicer formalno pristaja na demokratično metodo, v svoji prak. tični dejavnosti pa jo gazi in zanika. A. P. Samo od de Gaulla je odvisno ali bo v Alžiriji Ferhat Abas: «Vse je pripravljeno za mir, toda vse je tudi pripravljeno za nadaljevanje vojne proti francoskim kolonialistom» - Prvi sklepi francoske vlade pa kažejo, da misli de Ganile nadaljevati po napačni poti - Arabski bojkot proti Franciji * Poziv «ulemov» na solidarnost z Alžirci - Tudi vzhodni katoliški kler podpira zahtevo ža neodvisnost Alžirska vlada ponovno obsoja referendum - Dva Alžirca ubita v Alžiru TUNIS, 11. — Alžirska vlada se je danes ponovno sestala pod predsedstvom Ferhata Abasa ter nadaljevala razpravo o de Gaullovem referendumu in o sklepih konference v Casablanci. Po sinočnji seji vlade je Ferhat Abas izjavil; «Vse je pripravljeno za mir, toda vse je tudi pripravljeno za nadaljevanje vojne proti francoskemu kolonializmu.* Predstavnik alžirske vlade pa je dodal, da bo de Gaul- le sedaj prisiljen pogajati se na podlagi enakopravnosti, ker je osvobodilna vojska premočna m ker je za narodnoosvobodilno fronto danes strnjen in odločen ves arabski svet. Pozno zvečer so objavili v Tunisu izjavo alžirske vlade, ki pravi med drugim, da je bila de GauRova politika poražena z množičnim bojkotom, ki ga je alžirsko ljudstvo organiziralo proti referendumu. Izjava dodaja, da je bil referendum »mračna komedija« in «maške-rada, ki sta jo organizirali francoska vlada in vojska«, ter dodaja, da so v mnogih mestih Alžirci plačali z življenjem svojo odklonitev, da bi sodelo- vali pri tej maškeradi. V Oranu je francoska vojaka nadaljevala danes akcijo proti domačemu prebivalstvu. Več deset tisoč vojakov in padalcev je obkolilo muslimanski del mesta in nato so začeli preiskovati vse hiše. Vojaški kamioni z zvočniki pa so opozarjali da »de Gaulle ne bo nikoli izročil Alžirije komunistični stranki in njega vi zaveznici alžirski osvobodilni fronti«. V Alžiru pa so francoski vojaki ubili dva Alžirca v muslimanskem delu mesta. Kakor poročajo iz Kaira, je izvršni svet mednarodne zveze arabskih sindikatov sklenil bojkotirati francoske ladje, uiiiiiHimiiMiiMiiiiiiiiiiiHiHiiimiiiiiiHiMMiimiiniinmiiiiimiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiHmtilimMiluniuiiimiiiimiiiimmiiiiMiiiiiiiitiHiiimiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiHimimiiiinmiiii Danes seja Varnostnega sveta v zvezi s Kongom SZ zahteva, naj OZN odvzame Belgiji upravo nad ozemljem Ruanda-Urundi Nove obtožbe proti Hammarskjoeldu zaradi sodelovanja z Mobutujem Lumumbova vojska se vedno bolj krepi - Combe išče nove zaveznike NEW YORK, 11. — Kakor napovedano, bo jutri izredna seja. Varnostnega sveta, ki je bila sklicana na zahtevo sovjetske delegacije v zvezi s Kongom, zlasti pa v zvezi z nedavnim belgijskim napadom na Kongo z ozemlja Ruanda Urundi. Agencija Tass je objavila danes izjavo, v kateri sovjetska vlada zahteva ukinitev belgijskega skrbništva na o-zemlju Ruanda Urundi ter priznanje neodvisnosti temu ozemlju. Razen tega zahteva sovjetska vlada takojšnji umik belgijskih oboroženih sil in belgijskega civilnega osebja iz Konga. Izjava sovjetske vlade poudarja, da je treba strogo izvajati sklepe Varnostnega sveta in skupščine OZN, in do-daja, da bo treba o teh vprašanjih ponovno razpravljati v Varnostnem svetu, in če bo potrebno, na izrednem zasedanju skupščine. Izjava pravi dalje, da je potrebno v okviru OZN sprejeti nujne ukrepe za normalizacijo stanja v Kongu v skladu s priporočili konference afriških državnih poglavarjev Proglas belgijskih intelektualcev v podporo stavkajočim delavcem Novo veliko zborovanje v Monsu - V petek konferenca socialističnih poslancev, senatorjev, pokrajinskih svetovalcev in županov • Posredovanje kralja? _Glecje oiiru na svetu. ogio?!6 P°l°žaja v Laosu, ki re I? Tito in Seku Tu-P*epreč?t- ’ da ie P°trebn0 hJe DoinL-nadaljnje poslabša-v«janiem a z doslednim iz-5P°razurnaS'?*epov zenevskeka in Tito sta prav voi OH-, 8 najnovejši raz-ho *n ;,sov. med ZDA in Ku-)e nmifrazi'a Prepričanje, da Ptavnim^ Potrebno z enako-vsnjp * ra?govori ob spošto. razyoi rojayic za samostojen na vera* ■ m?dsebojna spor-dt'Sedam 'n Prenehati z Bred»iLm.-razv°iem odnosov. Fctrebn lka sta poudarila sp°razumnUjn'*1 razgovorov za ViiOi ra, °vsp'ošni nadzoro-Flipravl*i tvi in izrazila I;aPor v *n°st Podpreti vsak !Iarodnit, 2vezi. Glede med- Tito in Q2’1fra^nj sploh sta g Oboko R Ture poudarila Poru v. Privrženost stvari travtifm,!e ans*temu enako-jSrodi , sodelovanju med Ka 'Pia vsakaaVami po na4elu-“tre tak^ a Pravico, da iz- * s|tladu zrSjn° pot' ki je ‘P' in , PRhovim material- JCrP, kaitf k’P0 razvo- Sa načeli 3 spoštovanjem teisti lahko samo ko- ru Poštovanjem te- napred~ki.lahl5° samo mn,* ’ ohranitvi mi- Tito • ar°dne varnosti. tovila v^e^t1111 ,Ture sta ugo- lateljstva in razvoi Pr>- Pgoslaviio >n°r« ?Vania med fuzila nrinJ? 9vlnejo in iz-Pfeprlčanje, da bo na- BRUSELJ, 11. — Kraij Bau-doin je sprejel davi predsednika socialistične stranke Col-larda. Popoldne je sprejel predsednika liberalne stranke Motza. Nov kraljev razgovor s Collardom tolmačijo nekateri kot prve znake poizkusov za poravnavo spora. Danes so se ponovno pojavile govorice, o posredovanju kralja Baudoina, o katerem trdijo, da bi bil pod pritiskom visokih finančnih krogov, ki so zaskrbljeni zaradi velikih izgub, pripravljen tudi likvidirati Eyskensa. Na vsak način je socialistična desnica naklonjena začetku pogajanj, kar dokazujejo tudi včerajšnje izjave predstavnika ie desnice Van Ackerja v poslanski zbornici. Govori se tudi, da je Baudoin začel poizvedovanja za morebiten sporazum s socialistično desnico ne oziraje se na vlado. Toda dlje od tega se zadeva ni premaknila. V nekaterih krogih govorijo o morenitnem sklicanju »konference za narodov blagor«, katere raj bi se udeležili predstavniki vlade, opozicije, sindikatov in delodajalcev, da bi našli rešitev sedanje gospodarske in socialne krize. V poslanski zbornici se je nadaljevala razprava o 133 členih »enotnega zakona«. Do sedaj jih je bilo sprejetih 59, vključno socialistični spremi-njevalni predlog, ki pa nima posebne važnosti in ki je e-dini spreminjevalni predlog socialistov, ki je bil sprejet. V zvezi s tem je sindikalni voditelj Renard na današnjem velikem zborovanju v Monsu izjavil, da so te nične spremembe, na katere je vlada pripravljena in da enotni zakon se sploh ne da učinkovito spremeniti, temveč ga je treba enostavno u-makniti. Zborovanja se je u-deležilo okoli 40.000 ljudi. »To, je izjavil Renard, ni zadnji teden stavke, naša stavka je narodnoosvobodilna stavka, in zaradi tega pravimo, da bomo šli do kraja. Mislim, da boste morali stiskati zobe še nekaj časa. Vztrajali boste dlje kakor vaši nasprotniki, čeprav so ti zelo trdoživi«. Renard je ponovno zahteval enostaven umik enotnega zakona in je ponovno zagrozil, da bodo delavci v nasprotnem primeru zapustili tovarne i.i pogasili visoke peči. V Liegeu so objavili manifest intelektualcev proti e-notnemu zakonu. Podpisalo ga je dvajset univerzitetnih docentov in nad 90 profesorjev in učiteljev v drugih mestnih zavodih. V manifestu izrekajo intelektualci svojo solidarnost z delavskim razredom proti gospodarskemu in finančnemu programu vlade. Med drugim poudarjajo, da je e-notni zakon derivat preživele oblike kapitalizma. Težave se lahko rešijo samo z reformo strukture in s temeljito spremembo kapitalističnega režima. Intelektualci poudarjajo, da državne ustanove v svoji sedanji obliki ogrožajo obstoj Valonske. Davi je bila v Bruslju seja izvršnega odbora socialistične sindikalne federacije. Navzoča sta bila podtajnik Renard in glavni tajnik Major. Razpravljali so o včerajšnjem poteku razprave v poslanski spremembe nepomembne. Do-1 zbornici in o nekaterih zna-dal je, da gre samo ze teh-1 kih popuščanja vlade. Včeraj je regionalna federacija Splošne zveze dela v Liegeu pod predsedstvom Renar-da soglasno sklenila, da bodo stavkajoči zapustili tovarne in pogasili visoke peči. Federacija pa je vendar prepustila poklicnim sekcijam nalogo, da zadevo podrobneje proučijo in da dokončno določijo datum, ko naj se sklep začne izvajati. Renard pa je povabil valonske poslance, senatorje pokrajinske svetovalce in župane na skupen sestanek, ki ho v petek zjutraj v Namuru. O tem so že sinoči razpravljali valonski socialistični poslanci, ko so sporočili, da se bodo odzvali Renardovemu vabilu. Vodstvo sindikatov pa je danes uradno sporočilo, da so na včerajšnji skupni seji sekcij I.iegea, Huya in Maremma potrdili sklep o splošni in popolni stavki. Morala stavkajočih je vsekakor povsod zelo visoka, kakor to dokazujejo vsakodnevne množične demonstracije v glavnih centrih. Vlada je, kakor vsak dan, tudi danes objavila optimistične slike o položaju. Vladi pomaga tudi federacija krščanskih sindikatov, ki je tudi danes s posebno izjavo obsodila ravnanje socialističnih sindikatov, trdeč, da bo podaljšanje stavk »spremenilo Belgijo v gospodarsko in socialno pokopališče«. Krščanski sindikati pozivajo belgijske delavse, naj zapustijo »peščico agitatorjev«, ki skušajo «ustvariti v deželi revolucionarno in uporniško ozračje«. Ministrstvo za obrambo pa je medtem prepovedalo pošiljanje socialističnega glasila »Le Peuple« vojakom, ki so v Nemčiji. v Casablanci, ter dodaja, da sla vprašanji Konga in Ruande Urundi velike važnosti za ohranitev miru in varnosti. Sovjetska vlada ponovno obtožuje Hammarskjoelda sodelovanja z Mobutujem, katerega tolpe napadajo Ruando U-rundi z očitno sokrivdo poveljstva OZN v Kongu. Zatem poudarja izjava, da je Ham-marskjoeld že prej vedel o napadalnih načrtih Mobutuja : a pokrajino Kivu in Ruando Urundi, ter da je pripomogel k aretaciji Lumumbe in drugih kongoških voditeljev. Iz-jeva pravi, da hočejo kolonialisti in njihovi sodelavci, kakor je Hammarskjoeld, izvajati v Kongu politiko na pod. iagi diskriminacije, medtem ko je potrebno urediti v Afn. ki odnose med belci in črnci nu podlagi enakopravnosti ter spoštovanja suverenosti afriških držav. Na koncu poudar. ja izjava, da ne more biti nobene izjeme v pravicah a-friških neodvisnih držav, in to velja bodisi za Kongo ka-kor za Senegal, Nigerijo, Juž. noafriško zvezo, Rodezijo in Kenijo, ter zaključuje, da Sovjetska zveza v celoti podpira resolucijo konference v Casablanci o Kongu. Irski generalni poročnik Sean Mac Keown je prevzel danes vrhovno poveljstvo o-boroženih sil OZN v Kongu. V zvezi s položajem v Severni Katangi sporočajo, da je začelo poveljstvo OZN pa šiljati včeraj v Manono oja-čenja. Predstavnik OZN v E-lisabethvillu je danes izjavil: »Smoter Združenih narodov je preprečiti krvav spopad med Lumumbovimi vojaki in silami katanške vlade ter preprečiti izbruh državljanske vojne«. Opazovalci se sprašujejo, ali ne bo ta ponovni videz nepristranosti spet orno-gočil uporniškim tolpam Mobutuja, da prevzamejo nadzorstvo nad pokrajinami, ki so jih osvobodili vojaki osrednji vlade. Zaskrbljenost je še toliko večja zaradi tega, ker se je zvedelo, oa so na meji med pokrajino Kivu in Ruando Urundi začeli belgijski padalci zavzemati položaje in kopati jarke. Zaradi tega so vojaki osrednje kongoške vlade začeli razmišljati o prekinitvi prometa na jezeru Kivu, ki veže Kongo z Ruando Urundi. Prav tako razmišljajo o miniranju mostov, ki vežejo Bukavu z mestom San-gugu v Ruandi Urindij. Predsednik pokrajinske »vlade v Kivu Kašamura je pa zval danes OZN, naj odvzame ozemlje Ruande Urundi izpod belgijske uprave. Belgijce je pozval, naj bodo mirni in je dodal, da se jim v Kongu ne bo nič zgodilo, če se ne bodo vmešavali v notranje zadeve. Dalje je Kašamura izjavil, da Mobutu ne predstavlja več grožnje za osrednjo vlado v Stanleyvillu. Dodal je, da čete osrednje vlade delujejo sedaj z velikim uspehom v Katangi ter da nadzorujejo sedaj dve tretjini Katange in ludi važno je/ero Tang.nika ter pristanišče Albertville. Predstavnik OZN je ročil, da so sedaj tri odredi nigerijskih vojakov v Manonu pod poveljstvom britanskega generala Warda. Dva tisoč vojakov OZN (Nigerijci, Irci ;n Etiopci) je razmeščenih na nevtralnem področju v Severni Katangi, kjer je delovanje upornikov proti Combeju najbolj aktivno. Razen tega je poveljstvo OZN dalo ukaz bataljonu Marokancev, naj odide v Severno Katango. Razen tega so začeli funkcionarji OZN posredovati pri predstavnik; Com-beja in pri voditeljih plemena Baluba, da bi preprečili spa pad. Znano pa je, da so vsa taka dosedanja «posredovanja» bila vedno v korist Combeju. ki stalno izsiljuje poveljstvo OZN. Combejev obrambni minister je po radiu izjavil, da je sedaj »usoda dežele v rokah vojske«. To je izjavil tranajst ur po poteku ultimata, ki ga je Combe sporočil poveljstvu OZN s pozivom, naj izžene vojake osrednje vlade iz Manona. Combe je zagrozil, da bo v nasprotnem primeru njegova vlada «sprejela vse ukrepe, ki bodo potrebni«. Zaradi vedno večjega uspeha Lumumbovih čet, ki so brez odpora prišle v osrčje Katange, je Combe sedaj sprejel predlog Kasavubuja za sestanek kongoških voditeljev pn okrogli mizi. Toda predvsem mu gre za to, da si pridobi zaveznike. Vendar pa je ponovno predlagal, naj bo konferenca 15. februarja v Elisabethvillu. Vse kaže, da je tudi Kasavu-bu. ki so mu sedaj tudi potrebni zavezniki, sprejel predlog in da ne bo sklical konference 25. januarja v Leopold-villu. Značilno je tudi, da se je Combe obrnil na predsednika stranke Balubakat Sendveja s prošnjo, naj bi pri okrogli mizi sprejel politično premirje. Včsraj pa so Combejeve čete napadle neko vas plemena Baluba, 'ki se upira proti njega vemu režimu. Vas so do tal požgali in prebivalstvo je zbežalo. Organizacija za kmetijstvo ,n prehrano pri OZN (FAO) je sklenila 'organizirati nujno pa moč prebivalstvu v jugovzhodnem delu pokrajine Kasai, kjer vsak dan umre od gladu dve sto ljudi. V tej pokrajini je okoli tr. sto tisoč ljudi, k; so zapustili svoje domove in od teh se je samo sto petdeset tisoč lahko zaposlilo na neobdelanih zemljiščih. FAO je pozvala vse države članice, naj prispevajo k izvajanju programa pomoči z živili, prevoznimi sredstvi, semeni in z denarnimi prispevki. Program se bo začel izvajati 1. februarja in se bo končal julija. DE GAULLE letala in blago v arabskih državah. Ni še znano, kdaj bo sklep stopil v veljavo. Sporočili ga bodo vsem arabskim smdikatom in se sporazumeli n organiziranju bojkota. Iz Damaska pa javljajo, da so »ulemi« (muslimanski tea ic.gi) v sirski pokrajini ZAR pozvali vse arabske države, naj ravnajo do Francije, kakor da bi bili v vojnem stanju z njo in zato morajo proti njej uvesti gospodarski, kulturni in politični bojkot. Na konferenci, ki je bila v Da-maskuj so sprejeli 27 resolucij, ki podpirajo borbo alžir. ske osvobodilne fronte in poudarjajo, da gre za «sveto vejno«, pri kateri morajo sodelovati vsi tisti, ki imajo fi-r.enčne in fizične možnosti. »Vsak musliman, ki se bo boril s francoskimi četami, je rečeno v eni od resolucij, bo veljal za odpadnika od islama«. Konferenca je obsodila a-tomske poizkuse v Sahari, pozvala je arabske in islamske države, naj pošljejo pomoč in prostovoljce v Alžirijo, ter )e,pozvala prijateljske države, r.a, takoj priznajo alžirsko vlado. Na koncu je obsodila podporo, ki jo ZDA, Zahodna Nemčija in NATO dajejo Franciji. Tudi vzhodni katoliški kler je izrekel solidarnost z alžirskimi borci. Eden najbolj vplivnih predstavnikov vzhod- ' •'v FERHAT ABAS iimiimiiiimiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiimMiiMiitimiiiiiiitiitimiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiHimiiiiimimiiimiinimuiiiiiiiiiiiimHiiiiii Nadaljevanje zasedanja CK KP ZSSR Kmetijski načrt Hruščeva Hruščev je ostro obsodil vse tiste, ki s potvorjenimi podatki prikrivajo svoje slabo gospodarjenje je MOSKVA, 11. — Danes se v Moskvi nadaljevalo plenarno zasedanje CK KP SZ. Danes so govorili o drugi točki dnevnega reda, t. j. o kmetijskih vprašanjih. Podanih bo šestnajst poročil, in sicer za vsako republiko eno, za republiko Kazakstan pa dve. Med najnujnejšimi vprašanji sa vjetskega kmetijstva so; mehanizacija, tehnični in upravni kadri izdelovanje novih kmetijskih strojev, beg kmetijskih kadrov v mesta, izdelovanje in razdeljevanje u-metnih gnojil, reorganizacija kolhoznih trgov itd. Domnevajo, da bo debata trajala več dni. Na tretji točki dnevnega reda pa je poročilo o konferenci 81 komunističnih strank. Predsednik vlade Ruske socialistične republike Poljanski je v svojem poročilu o kmetijskem položaju v tej republiki izjavil, da bo mogoče pridelovanje žita še povečati zaradi umetnega namakanja v bazenu Volge na površini dveh milijonov in pol hektarov. Poljanski je dalje ugotovil, da se razpoložljivost traktorjev in kmetijskih strojev stalno veča toda tovarne za kmetijski material ne morejo zadostiti potrebam kolhozov in sovhozov. Poudaril je tudi, da so bile storjene številne napake v kmetijstvu in v živinoreji, in je obljubil, da se bodo te napake v v kratkem popravile Prvi tajnik CK K P za Ukra-spajjino Podgorn; je izjavil, da je Ukrajina pridelala največjo količino žita vseh vrst predvsem pa koruze. Dodal je, da bodo površino za sejanje žita še podvojili. Dalje je izjavil, da st bo namakalna mreža povečala in da bo namakano področje v Ukrajini leta 1965 znašalo 360 tisoč hektarov. V tu namakalni sistem bo vključen nov kanal na severnem Krimu Tako Poljanski kakor Podgorni sta poudarjala, da je potrebno povečati pridelek riža Glavno poročilo o kmetijskem vprašanju je podal Ni-kita Hruščev, ki je obrazložil «r.ačrt za splošno reformo« sovjetskega kmetijstva. Besedilo poročila še ni znano, toda iz govorov drugih delegatov je moč povzeti vsebino načrta v naslednjem: Načrt predvideva predvsem reformo funkcij kmetijskega ministrstva v ZSSR, vendar pa podrobnosti niso znane. Drugo važno vprašanje je vprašanje kolhozov in sovhozov. Predvsem gre za neuravnovešenost med bogatimi in naprednimi kolhozi po eni strani in siromašnimi ter zaostalimi po drugi. Ne more se še reči, kaj v tem pogledu predvidevajo teze Nikite Hruščeva. Tretje važno vprašanje je modernizacija kmetijstva s pomočjo električne energije, kar je tesno povezano z nastajanjem novih mest tako imenovanih — kot jih je označil Hruščev «agrogorodov» ali kmetijskih mest, ki nastajajo neodvisno od obstoja sovho- zov in kolhozov. V tem pogledu je značilna že omenjena izjava Poljanskega, ki je dejal, da se za kmetijstvo izkoriščata samo dva odstotka e-lektrične energije, čeprav se govori, da je že 60 odst. kolhozov in skoraj 100 odst. sovhozov elektrificiranih, ali vsaj veljajo za take. Dejal je, da ni dovolj napeljati elektriko za razsvetljavo in trditi, da je neki kolhoz s tem že elektrificiran. «Agrogorodi» pa bodo opremljeni z vsemi najmodernejšimi napravami (električnimi napravami, mehaničnimi delavnicami, skladišči itd.) in bodo_ v veliki meri prispevali k *e6a vprašanja. Hruščev je danes večkrat prekinil govornike, zlasti ko je šlo za primere nedopustnega stanja ki je nastalo zaradi brezbrižnosti, slabe priprave itd. Zelo ostro je kritiziral tiste primere, ko je šlo za a pravnike, ki so člani partije. V svojem poročilu pa je — kot se je izvedelo — obtožil tudi nekatere organizacije, vlade nekaterih republik, zlasti pa vlado Ruske socialistične republike, kjer je kritiziral tudi vodstvo partije. Hruščev je tudi izjavil, da bi morali vse tiste, ki skušajo varati_ državo, s tem da se igrajo s številkami o proizvodnji, izključiti iz stranke, »naj :a-vzemajo kakršno koli mesto«. V zvezi z voditelji kolhozov, ki potvarjajo podatke o pridelku, da b; zakrili svoje slabo vodstvo, je Hruščev izjavil: «To je zločin, in taki ljudje bi morali prit; pred sodišče.« nega katoličanstva škof Zogbi, generalni vikar grško-katoli-škega patriarhata za Srednji vzhod, je pripravil v Kairu objavo knjige v arabščini, v kateri podpira tezo, ki so jo nedavno obrazložili francoski kardinali, nadškofje in škofje glede vojne v Alžiriji. V uvo du piše Zogbi, da je za »ka. toliško moralo sveta pravica vseh narodov, in torej tudi Alžircev, do neodvisnosti, svobode, pravice da sami izkoriščajo bogastvo svoje zemlje in da odločajo o svoji prihodnosti«. V knjigi, ki ima naslov »Cerkev in vojna v Al. žiriji«, pa je tudi rečeno: »Cerkev obsoja reakcijo na terorizem z novim treoriz« m cm«. Toda iz poročila o današnji seji francoske vlade izhaja, da misli de Gaulle ostati pri svoji trmi. Poročilo pravi med drugim: «General de Gaulle je vzel na znanje pozitiven odgovor glede Alžirije. Pouda. ni je važnost podpore, ki sta jo on in javna oblast dobila pri svoji akciji za razvoj pa litike miru in razuma, ki je bila deležna splošne odobritve. General de Gaulle je razen tega poudaril, da se mora zakon, ki so ga Francozi tako slovesno sprejeli, izvajati brez pridržkov tako po duhu kakor po črki.« Toda najvažnejši del pora čila je naslednji; ((Predsednik republike je ugotovil, da se je referendum uporabil prvikrat glede predmeta zakona dajne narave, in je poudaril važno vlogo, ki bi jo lahko imela v nekaterih primerih, ko gre za usodo dežele, ta ob. lika ljudskega glasovanja, ki je najbolj demokratična, kar jih je.» Opazovalci se sprašujejo, kaj misli de Gaulle s to trditvijo. Sprašujejo se, ali se namerava morda spet zateči k referendumu v drugih odločilnih primerih, kar bi neizbežno pripeljalo do spremembe režima v avtokratski režim. Ven. dar pa to sporočilo pomeni, da misli de Gaulle iti po svoji poti ne oziraje se na večji ali manjši odpor. Toda minister za informacije Terrenoire, ki je kakor obi. čajno komentiral sejo vlade, ni glede tega dal nobenih pa jasnil. Izjavil je samo, d3 je de Gaulle že obrazložil bistvo alžirske politike v svojih ga vorih, in da si vlada v sedanjem trenutku v celoti pridržuje svobodo svoje akcije. Kot prvi ukrep za izvajanje zakona, ki je bil odobren z referendumom, je minister za alžirske zadeve poskrbel za odobritev ukrepov, na podlagi katerih bodo ustanovljene a krajne skupščine, se bo povečala pristojnost pokrajinskih svetov v Alžiriji, izvedla se bo upravna decentralizacija, ustanovili se bodo deželni sve. ti itd. Ti ukrepi, katerih glav. ni namen je, da «izvoljeni predstavniki« v Alžiriji prevzamejo krajevno in deželno odgovornost, bodo sporočeni v obliki dekretov, ki jih bo objavil minister za alžirske zadeve. De Gaulle je sprejel danes tudi francoskega predstavnika v OZN Berarda. Njun razgovor je bil v zvezi z nadaljevanjem zasedanja skupščine OZN marca. Tedaj bodo ponovno raz. pravljali o alžirskem vprašanju in de Gaulle bi hotel do takrat nekaj ukreniti. V zvezi z nameni generala de Gaulla je maroški voditelj stranke «Istiklal» El Fasi izjavil: «Zmaga de Gaulla nima nobenega pomena za alžirsko narodno stvar. Ce bo general ostal pri politiki, ki jo je da ločil v svojem govoru od 14. novembra in bo ustanovil v Alžiriji lutkovno vlado, bo na izbežno izzval vojno med alžirskimi muslimani in Francozi. Za rešitev alžirskega vprašanja je samo ena možnost, in sicer proglasitev neodvisnosti Alžirije ali pa referendum pod nadzorstvom Združenih narodov, in to po poprejšnjem odhodu francoske vojske«. Tudi glasilo vsedržavne zveze narodnih sil At Tahir« piše, da je mir mogoč samo, če se doseže spa razum z alžirsko vlado. Ker mu je francoski narod ponovno izrekel zaupanje, mora de Gaulle voditi razgovore z va ditelji alžirske revolucije, če se res zeli rešiti začaranega kroga. Turbine ^Litostroja* za hidroccntralo LJUBLJANA, 11. — Ljubljanska tovarna «Litostroj» je sklenila sporazum o dobavi Nepalu dveh turbinskih agra gatov po 3440 kilovatov in a stale opreme za hidrocentralo Trisulj v Nepalu. Poleg Turčije, Pakistana, Sirije in Etiopije je Nepal peta država, kamor je renomirana slovenska tovarna prodala svoje turbine. «Litostroj» je nedavno prejel naročilo za opremo cementarne v državi Asam, medtem ko je Indija naročila 100-ton-ski žerjav. Gvineja in Sekou Toure Včeraj se je končal obisk v Jugoslaviji. Sekou Toure voditelj ponosnega gvinejskega ljudstva, ki si je v boju za svojo neodvisnost pridobilo pomembne izkušnje in je doseglo uspehe, ki po svoji perspektivnosti zbujajo pozornost njegovih prijateljev tako v Afriki kot' tudi v drugih delih sveta. Po številu prebivalcev (tri milijone) in po površini (264 tisoč kv. kilometrov) Gvineja ni velika dežela. Toda pomena gibanja v posameznih državah ni moč meriti s številkami. Republiki Gvineji določajo njeno vlogo ideje, programi in cilji, ki jih ima pred očmi v svojem notranjem razvoju in na širšem področju mednarodnega sodelovanja. V tem zavzema Gvineja važno mesto na afriški celini in v mednarodnem dogajanju. Pogoji, v katerih je postala neodvisna, so osvobodili Gvinejo vrste obveznosti do bivše kolonialne metropole. Zato je bila orientacija Gvineje od začetka njene neodvisnosti svobodna in smela. Gvineja je lahko prilagodila svojo politiko predvsem koristim gvinejskega ljudstva kot tudi koristim Afrike. Takšna pozicija je olajšala določitev smeri graditve države in svobodno oblikovanje mednarodnih odnosov in obveznosti mlade republike. Gvineja je danes sredi procesa dekolonizacije in preobrazbe družbenih in gospodarskih struj. Elemente kolonializma ukinjajo in odpravljajo. Porajajo se nove, afriške in gvinejske družbenogospodarske kvalitete. Kakor je dejal predsednik Sekou Tourč, to ni kratkotrajen, pa tudi ne preprost proces. V gvinejskem primeru pa go tudi nekatere zelo važne specifičnosti. Predvsem gre za enotnost ljudstva te države. — Republike Gvineje ne razdvajajo plemenska, regionalna ali strankarska razcepljenost, pojavi, ki so značilni za številna kolonialna področja in mlade afriške države. -V boju proti kolonialni nadvladi so se patriotične sile združile in organizirale v Demokratski stranki Gvineje (DPG). Stranka je imela že pred neodvisnostjo svoje organizacije na področju vse države. To je bila prva in edina vsenarodna politična organizacija gvinejskega ljudstva. V zadnjih letih se je organizacijsko, kadrovsko in programsko znatno okrepila. Na zadnjem kongresu septembra 1059 v Conocryju je generalni sekretar Demokratske stranke Sekou Tourč dejal, da DPG v svojem delu in politiki stoji na stališču marksistične analize konkretnega položaja in išče ureditve ne na podlagi dogem, ampak na podlagi socialističnih načel, prilagojenih afriškim razmeram in potrebam Gvineje. Na istem kongresu je označil Demokratsko stranko za nacionalno gibanje, ki združuje ne glede na raso, spol in religijo vse državljane, pripravljene, da se borijo proti kolonializmu, za močno demokratično Gvinejo. V notranji politiki določa program DPG ukinitev plemenskih in rasnih razlik, popolno enakopravnost državljanov, načrtno gospodarstvo, razvoj zadružnega gibanja, industrializacijo države, zboljšanje življenjskega standarda, širok sistem šolstva in zdravstvene službe, afirmacijo afriške in gvinejske kulture. Na zunanjepolitičnem področju se Demokratska stranka Gvineje zavzema za sodelovanje z vsemi državami, ki spoštujejo suverenost Gvineje innačelo enakopravnosti vseh narodov, velikih in majhnih Stranka posebno poudarja potrebo po razširitvi in okrepitvi stikov z narodi Afrike in Azije, politiko neodvisnosti in enotnosti Afrike. s stalnimi akcijami za čim hitrejšo osvoboditev in združitev afriških področij. DPG se odločno zavzema za politiko miroljubne in aktivne koeksistence. Demokratska stranka želi, da bi se gvinejski zuranje-politični odnosi razvijali na izvenblokovski podlagi. Razen tega v Gvineji nočejo, da bi o Afriki sodili v luči kolonialnih interesov, ampak v luči pravice Afrike do samoodločbe. «Srednje poti ni,» je rekel Sekou Tourč, «ker ni kompromisa med kolonialnimi in afriškimi interesi, ki so po svoji naravi in bistvu v nasprotju z interesi kolonializma. Hudo grešijo, če ne upoštevajo afriškega značaja našega delovanja. Želimo, da bi o nas sodili na tej podlagi in v tej luči, ker bomo tudi mi v tej luči presojali in cenili dejanja in odnos držav, s katerimi imamo stike,« je izjavil predsednik Sekou Tourč v enem svojih programskih govorov. Gvineja se za emancipacijo in enotnost Afrike zavzema konkretno ne šele od njene neodvisnosti, izvojevane oktobra 1958. Gvinejske demokratične sile so se že mnogo prej zavedale, da se o-samljena afriška gibanja ne bi mogla uspešno upreti kolonializmu. Zato so se gvinejski politični voditelji, zlasti pa sedanji predsednik Sekou Toure zavzeli za ustanovitev političnih organizacij, med katerimi je treba omeniti predvsem Splošno zvezo delavcev črne Afrike (UG-TAN). Politična sila Gvineje je bila in ostala v njenem delavskem razredu in kmetih. Največ kadrov v državi je prišlo iz sindikalnega giba* nja, ki je bil leta opora gvinejske protikolonialne fronte. Potem ko je Gvineja dosegla neodvisnost, si je prizadevala in se zelo trudila za najtesnejše sodelovanje z neodvisnimi afriškimi državami. Gvinejski voditelji poudarjajo važnost različnih oblik tega sodelovanja, s perspektivo, da se bodo združili na regionalni, pozneje pa tudi na široki afriški podlagi. Ze mesec dni po proglasitvi neodvisnosti je ■Gvineja z Gano ustanovila unijo Gane in Gvineje. V lanskem decembru se je to sodelovanje razširilo s skupnim sklepom predsednikov republike Gane. Malija in Gvineje o skupnem diplomatskem zastopstvu treh držav in sporazumu o najpri-kladnejših oblikah za gospodarsko in finančno sodelovanje. I * 5 * f : '' ?' Mmp' - ^ jžffi y ' ~ ~ *- .) iiflretfaRŽš ' i' V"/ s : :m 1" , -i ; . 5^ * V zadnjem času — pa tudi že prej — se mnogo govori o letališču Fiumicino, ki je napravljeno tako, da je neuporabno, a je stalo težke milijarde. (Pričujočo karikaturo je včeraj objavila «L’Unita») Domneve britanskega Usta Nikita Hruščev je izbral Kozlova za naslednika? To sklepa «Daily Telegraph > po tem, ker bo na prihodnjem kongresu KP SZ Kozlov predložil spremembe statuta partije LONDON, 11. — Londonski list «Daily Telegraph* piše danes, da je Hruščev nakazal, da je izbral za svojega naslednika Frola Kozlova, ki je sedaj član prezidija ZSSR ter sekretar centralnega komiteja KP SZ Omenjeni list piše, da je izbor Kozlova za naslednika Hruščevu nakazan v včeraj objavljenem sporočilu, da bo kongres KP SZ v oktobru in da bo imel Kozlov na tem kongresu eno izmed najbolj važnih poročil, o katerih se bo na kongresu razpravljalo. Hruščev bo kot prvi tajnik stranke imel referat ter bo KiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiimiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiliiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiNiiiii 0 Spet huda nesreča na morju Potopila se je jahta na kateri je Do večera so našli 24 trupel ponesrečencev, živ pa je ostal kapilan ladje in dva mornarja - V nevihti je ladja najbrž zadela v kako čer in se razbila «Pisces» bilo 42 oseb TANGER, 11. — Bojazen, da je treba imeti za izgubljene osebe, ki so se nahajale na jahti *Pisces», ki je preteklo noč ob 4. uri doživela brodolom 10 milj zahodno od Cap Moreau, se je že v veliki meri uresničila. Na jahti je bilo 40 potnikov ter pet članov posadke. Med potniki je bilo mnogo žena in otrok. Ponesrečeni ladji je kmalu prišlo na pomoč več drugih ladij in čolnov iz maroškega pristanišča Alhucemas, neko letalo in hitri motorni čoln pa iz britanskega oporišča na Gibraltarju. Pri iskanju je-sodelovala tudi neka italijanska ladja ter dve francoski ladji. Španska ribiška ladja «Cabo De Gata* ter neki maroški čoln sta najprej uspela najti več trupel. Okrog mesta nesreče se je zbrala kar majhna mornarica, vendar delo ni bilo lahko zaradi zelo močnega: vetzaii.'Španska ladja «Cab? De Gata* je rešila kapitana jahte ter dva mornarja. Kapitan ni znal dati ni-kakega pojasnila, kako je prišlo do nesreče. Domneva se. da je ladja zadela v kako čer blizu Alhucemasa. Kapitan in oba rešena mornarja so Španci, kakor je Španec tudi lastnik ladje, ki je sicer plula pod zastavo Hondurasa. Potniki na ladji so bili tudi 2idje iz Maroka, ki so najbrž hoteli emigrirati v Izrael. lllllllllllllllllllllltllllllllllllllllMIIIIIIIIIItllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIllllllllllllllltlllllllllllllt Da bi rešila punčko je dala življenje BOLOGNA, 11. — Majhna deklica je iz ljubezni do svoje punčke izgubila življenje. Patrizia Stefani, ki je imela tri leta in pol, se je pred dnevi igrala s svojo punčko. Pri tem pa je prišla v kopalnico, kjer je bila kad polna zelo vroče vode. Nenadoma je deklici punčka padla v kad in se potopila. Mala Patrizia ni pomišljala na nevarnost in je hotela takoj dobiti punčko iz vode. Ker se je preveč nagnila nad vodo, je padla v kad. Takoj so jo odpeljali v bolnišnico in tamkaj so si zdravniki na vso moč prizadevali, da bi jo ohranili pri življenju. Toda njene opekline so bile prehude in potem ko je nekaj dni visela med življenjem in smrtjo, je končno v nepopisno žalost vseh, ki so jo poznali, izdihnila. Tri nove žičnice v Sloveniji LJUBLJANA, 11. — V Sloveniji bodo letos zgradili tri nove žičnice, kar bo prispevalo k povečanju turističnega prometa. Gradnja žičnice iz Kamniške Bistrice na Veliko TBkabara • Labe v Kurjsa *Kindija i** Faranah Kakulima Konakri Ki(iduqu Planino se je že pričela. V načrtu je sedaj gradnja žičnice na Vogel nad Bohinjskim jezerom in na Okrešelj v Logarski dolini. Z izgradnjo teh žičnic se bo število žičnic v Sloveniji povečalo na šest. Kot je znano ima Slovenija moderne žičnice na Pohorje, na Krvavec in na Vitranc nad Kranjsko goro. «»------- Avtomobilska cesta od Alme Ate do Taškenta MOSKVA, 11. — Novo avtomobilsko cesto, ki povezuje prestolnice treh republik Sovjetske zveze, in sicer Almo Ato, prestolnico Kazahstana, Frunze, prestolnico Kirgizije, in Taškent, prestolnico Uzbe kistana, so izročili njenemu namenu. Avtomobilska cesta, ki je dolga 830 km, je bila zgrajena čez puste stepe o-srednje Azije po trasi starih karavanskih cest in po gorah Tienšana. Avtomobilska cesta predstavlja prvi odcep trans-azijske avtomobilske cesto, ki naj bi povezala republike sovjetske Azije s Kitajsko in z Afganistanom na Jugu. V Avstriji bo marca ljudsko štetje DUNAJ, 11. — Dne 21. marca bo drugo splošno ljudsko štetje v Avstriji. 2e sedaj je getovo, da bo število prebivalcev preseglo sedem milijonov, ker jih je bilo že pri štetju leta 1951 6.933.900. Letos pa bo še drugih šest držav opravilo splošno štetje: Francija, Zahodna Nemčija, Grčija, Anglija, Italija in Jugoslavija. Pred kratkim so v OZN poudarili, da bo v desetletju med 1955 in 1964 toliko ljudskih štetij v raznih državah, da bo registriranih 80 odstotkov svetovnega prebivalstva. Do večera so našli 24 trupel brodolomcev, ki so jih pripeljali v pristanišče Alhucemas. Ker je nastopila tema, so iskanje prekinili. Pristaniške oblasti v Algecirasu so izjavile, da živega najbrž ne bodo našli nikogar več Iz uradnih virov se je izvedelo, da je bil poveljnik ladje z obema preživelima mornarjema aretiran po maroških ob. lasteh, in to pod obtožbo, da so prevažali skrivne emigrante. Aretacija je sledila večurnem zasliševanju. Jahta «Pi-sces« je peljala iz Melille in je bila namenjena v Gibraltar. Vsi potniki so bili baje maroški 2idje, ki so hoteli priti v Izrael Kapitan ladje je izjavil, da je okrog štirih zjutraj nastala na ladji odprtina, ki je povzročila, da se je ladja v nekaj minutah potopila, ne da bi bilo mogoče prej potnike alarmirati. Po informacijah po. morskih oblasti v Alhucema-su so se trije preživeli z jahte «Pisces» rešili z majhnim rešilnim čolnom. Na truplih, ki so jih doslej našli, pa je možno ugotoviti, da je večina oseb imela rešilne pasove. To postavlja kapitana in oba mornarja v čudno luč, če so se poclužili rešilnega čolna, ne da bi ga prepustili potnikom. «»------------------- V Georgiji uspešna rasna integracija ATHENS (Georgija), 11. — Prvi poskus rasne integracije na ravni višjega šolstva v državi s tako močno segregacijo, kot je Georgija, se je končal s popolnim uspehom. Reakcija belih študentov na univerzi v Alhensu do dveh črnih študentov je bila povoljna. Nihče se ni skušal teh dveh študentov izogibali in marsikdo je z njima spregovoril. Študentke so bile zelo pozorne do svoje črne tovarišice in napravile so vse mogoče, da se ne bi počutila osamljena. Guverner Georgije Ernest Vandivier, ki se je z vsemi sredstvi protivil integraciji, je *■ . ; £ ,. priznal svoj poraz in ni ukazal univerze zapreti, kot je prej grozil. Kovinski predmet je priletel z neba TERAMO, 11. — Neki kovinski predmet je padel danes zvečer z neba v bližini vasi Garrano v občini Teramo 9 km od tega mestg ob cesti Teramo-Ascoli. Zaril se je v zemljo več metrov globoko. Zdi se, da je bil predmet, ki ga karabinjerji stražijo, obe. šen na nekak balon iz plastične snovi, ki se je ob padcu razpočil s silnfm treskom, da su ga čuli več kilometrov daleč. ----«»---- Svinje so napadle štiriletno deklico BORGO S. LORENZO, 11. — Zelo neprijeten dogodek je doživela štiriletna deklica Lu-cia Giulietti, hčerka spolovinarjev v Borgo S. Lorenzo blizu Firenc. Včeraj popoldne je nekaj svinj, ki so jih izpustili na prosto v bližnje gozdove, nenadoma podivjalo in ko so pritekle do hiše, so se zaletele v deklico, ki se je igrala pred hišo. Na njene krike so pritekli starši in drugi domači, ki so imeli kaj opraviti, da so svinje pregnali. Deklico so prepeljali v bolnišnico, kjer se bo morala zaradi ran zdraviti dvajset dni. WELLINGTON, 11. — Ne-ka ameriška ekspedicija 11 članov je danes dosegla Južni tečaj po 1.300 km dolgem potovanju na posebnih vozilih z gosenicami. To je že peta ekspedicija, ki je dosegla Južni tečaj po kopnem. (A-mundsen 1911, Scott 1912, Fuchs 1958, neka sovjetska odprava leta 1959.) VICDNZA, 11. — V novem oddelku neke tovarn.e za e-ltktrične akumulatorje v Mon-tecchio Maggiore je izbruhnil požar, ki je napravil škode za več kot deset milijonov lir. «»------------------ STARNBERG (Zah. Nemčija), 11. — Nadvojvoda Oton, vodja habsburške hiše, je dobil sina in s tem naslednika za avstrijski prestol, katerega pa niti on sam niti njegov na- Norveška princesa Astrid, hči kralja Olava, povzroča vročo kri konservativcem, ker se bo jutri poročila z navadnim — sicer bogatim — zemljanom, ki ni princ in ne grof temveč samo manufakturni veletrgovec. Posamezni protestantski _ _______________________ škofje so odklonili vabilo, da bi princeso poročili. Poročil Jo I slednik ne bosta nikoli več bo kraljev prijatelj, škof Fiellby, ki Je dobro poznan v kro- videla, če bodo Avstrijci le gih odporništva | količkaj pametni. MiiiiiiiiiMMiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiinini.,!,, Cernu bo predsednik zuvojev touletnegu popi rjo? KURITIBA, 11. — V prestolnici brazilske zvezne države Parana Kuritibi je prišlo do velikega škandala. Časopisi se sprašujejo, v kakšne namene je dosedanji guverner Mojzes Lupion, ki je bil pri zadnjih volitvah premagan in ki bo moral 31. t.m. odstopiti, kupil v zadnjih dneh svoje oblasti ogromno količino toaletnega papirja za vsoto 35 milijonov kruzeirosov, kar znaša v naši valuti 105 milijonov lir. Ta nakup je šel v državne ntmene, toda tisk se sprašuje, kaj hoče guverner s tolikšnim toaletnim papirjem, ki bi ga bilo dovolj za deset, morda za 15 let. Po pisanju tiska je guverner kupil milijon zavojčkov toaletnega papirja po 36 kruzeiroso/ zavojček, kar je 108 lir v naši valuti, medtem ko bi ga mogel kupiti po 14 kruzeirosov oziroma 42 lir. Ce- na posameznemu zavojčku je potemtakem za 66 lir višja od cene na trgu in pri tem je verjetno unekdo« zaslužil 22 milijonov kruzeirosov ali 66 milijonov lir. n-------- V ZDA narašča potrošnja mesa CHIKAGO, 11. — Potrošnja mesa se v ZDA vedno bolj veča in ustanova «American Meat Ir.dstitute« predvideva, da bo v letošnjem letu potrošnja me-sa v ZDA dosegla 13 milijard kg, kar je za 600 milijonov kg več kot v letu 1960. Največje povečanje se predvideva v potrošnji govejega mesa, medtem ko bo potrošnja Sovjetski astronomi o novi zvezdi v ozvezdju Herkules MOSKVA, 11. — Strokovnjaki z astronomskega observatorija v Simferooolsu na Krimu so pod vodstvom profesorja Vladimira Nikonova zaključili prvi del proučevanja nove zvezde v ozvezdju Herkules, ki so jo odkrili leta 1960. S pomočjo 120 spek trogramov je bilo ugotovljeno, da v svojih svetlih momentih nova zvezda oddaja svetlobo okoli 100 milijonov svetlobnih let. Razdalja zvez- predložil program stranke. Drugi važen argument, in sicer spremembo statuta partije, pa bo predložil Kozlov. Britanski list spominja, da je na 19. kongresu KP SZ leta 1952, malo pred smrtjo Stalina, ta argument predložil N. Hruščev, medtem ko je imel glavni govor Malenkov. Ta je po smrti Stalina postal ministrski predsednik, pa ga je že kmalu zamenjal Hruščev *S tem, ko je določil Kozlova, da predloži spremembe statuta partije — zaključuje list — je Hruščev pravzaprav partiji in sovjetskemu ljudstvu pokazal na moža, ki ga je izbral za svojega naslednika*. lanska proizvodnja jekla v državah evropske skupnosti LUKSEMBURG, 11. — Viso-ka oblast za jeklo je javila, da je lanskoletna proizvodnja jekla v šestih deželah evropske skupnosti presegla vsa doseda-r ja prvenstva in dosegla koli-č.no 72.8 milijonov ton, kar :e zs 15.3 odst. več kot v letu 1559, ki je že itak predstavljalo leto rekordne proizvodnje. Največji napredek je bil zabeležen v Italiji, na Holandskem in v Zahodni Nemčiji. V minulem letu je Zahodna Nemčija proizvedla 34,1 milijona ton jekla, t. j. 15.8 odst. več kot leto prej, Francija 17.3 milijona ton, kar je 13.8 odst. več, Italija 8.2 milijona ton, odn. 21.5 odst. več kot leto prej, Belgija 7.18 milijona ton ali 11,2 oast. več kot leta 1959, Luksemburg 4.08 milijona ton odn. 11.5 odst. več, Holandska 1,94 milijona ton odn. 16.1 odst. več kot leto prej. «»------- Največja liskama na Srednjem vzhodu KAIRO, 11. — V Embadehu, v predmestju Kaira, so začeli giaditi največjo tiskarno na Srednjem vzhodu, ki bo opremljena z najmodernejšimi in najsodobnejšimi tiskarskimi stroji in bo mogla zato natisniti več tisoč izvodov in publikacij na teden in to v arabščini in glavnih evropskih jezikih. Tiskarna ki naj zadosti vsem založniškim potrebam Združene a-rabske republike in prijatelj- ' v -. v < i V' - jat* * -4 ^ I feS':-, : V I";. X A v.:.-V liu v!l nad 3 milijarde in pol lir in bo nadomestila staro »državno tiskarno«. Kairska vlada je poslala v razne evropske države več skupin strokovnjakov, da se še posebej specializirajo v raznih panogah tiskarske industrije. OSLO, 11. — Princesa Margaret je s svojim možem prispela v Oslo, kjer bo prisostvovala poroki princese Astrid. Zbralo se je še mnogo drugih oseb raznih kraljevskih družin, dasi se je prvotno govorilo, da bodo poroko bojkotirale, ker se Astrid poroči z navadnim meščanom. mulili m ... Sneg, dež in toča včeraj po Italiji Nekaj centimetrov snega je padlo celo v Genovi, medtem ko je v Milanu snežilo od prejšnjega večera do včeraj dopoldne Caterina Anouilh igra vlojo Aimande v očetovi komediji »La petite Molieren MILAN, 11. — V Milanu je neprestano snežilo od včeraj zvečer do danes dopoldne, ko je okrog devete ure namesto snega začel padati dež. Sneg, ki se je pozneje spremenil v mokro žlobudro, je močno oviral promet, toda zaradi pazljivosti vozačev ni prišlo do resnejših nezgod. Ponekod so bile tramvajske tračnice zaledenele, kar je povzročilo, da so bile nekatere proge začasno prekinjene. Občina je dala v obrat vsa sredstva pro. ti snegu, kolikor jih ima, da so bile vsaj ulice v centru očiščene. V okolici Milana je 10 cm snega, v Paviji ga je padlo 15 cm. Vlaki do sedaj nimajo posebnih zamud, Proli Alpam pa je vedno več snega. Tako v Zgornjem Poadižju kot okrog Cortine d’Ampezzo je zopet močno snežilo; novi sneg je padel na podlago, ki je že bila visoka meter in več. Vožnja z avtomobili je zelo težavna tudi z verigami, ker so ceste ponekod vse zaledenele. Visoki prelazi so neprehodni, pa tudi po velikih cestah, kot n. pr. čez Brenner ter po Val Ve-nosta je promet počasen in nevaren. Mnogo snega je tudi v Dolini Aoste, v ligurskih Alpah ter na Apeninih. Nekoliko je snežilo tudi v Genovi. Na Abetonu pa že lep ča* ne pomnijo, da bi bilo (oliko snega kot letos. Ze do sedaj ga je bilo nad dva metra, na Selletti in Gomitu pa celo več kot tri metre in pol. Ker še sneži, računajo, da bo sneš dosegel izredne količine. II prava cest se trudi, da je dohod z vozili mogoč. Hoteli so odprti in lastniki upajo, da bodo imeli dovolj dela, kakor za pretekle praznike, ko je bilo vse zasedeno. Tudi voditelji domačega smučarskega kluba, ki prireja razne — tudi mednarodne — tekme, upajo, da bo sneg ostal in da bo mogoče izvesti ves program- V Firencah in drugod p° Toskani močno dežuje, nad Viareggiom pa je razsajala prava tropska nevihta. Na cestah je bilo toliko vode, da je bil promet z vozili nemogoč. Na poljih, zlasti na cvetnih nasadih in v sadovnjakih je mnogo škode. V Bordighefi pa je ponoči padala toča, ki je na nasadih nageljnov, mimoze, marjetic in vrtnic napravila za 15 do 20 milijonom škode. skih arabskih dežel, bo stala iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiHiiiiiiilia liillimillilllliiillimiiiMiniitmitiiiii Ustrelil ženo in taščo nato pa napravil samomor Slučajno se samokres ni sprožil, ko je morilec pomeril še na tasta, ki mu je uspelo pograbiti dveletnega otroka in zbežati CANELLI, 11. — Okrajni sodnik iz Canellija je prišel davi v Loazzolo, da bi uradno dovolil pokop 35-letne Lucre-zie Bo, njene 62-letne matere Domenice Bocaccio in 35-letnega Angela Merla. Ta je včeraj obe ženski v njunem stanovanju s petimi streli iz samokresa ubil in nato z zadnjim nabojem napravil še samomor. Tragičen dogodek je vzbudil v kraju samem kot v okolici veliko razburjenje in vse govori samo o tem. Dogodki, ki so do tega pri vedli, so sicer banalni, toda tudi dovolj pogosti. Romano Angelo Merlo, se je z Lucrezio Bo poročil leta 1956. v Aqui Terme. Tedaj je bil nameščenec neke zavarovalne družbe v Aqui in do tedaj živel precej bogato življenje. Toda po poroki se je marsikaj spremenilo in njegov tast Valentino Bo mu je večkrat moral posojati denar, da bi se mogel zet i~-mazati iz neprijetnih položajev. Pred letom dni so se razmere še poslabšale, kajti finančne terjatve so bile že tolikšne, da jim ni mogel zadostiti niti tast, še manj pa zet. Proti zavarovalnemu a-gentu je bilo sproženih več prijav in še pred kratkim je sodišče v Aqui začelo s sodno preiskavo zaradi nekih malverzacij. Ko je bila zavarovalna družba likvidirana, sta se zakonca Merlo - Bo vrnila k staršem žene Lucrezie Bo v Ma-ranzano, toda odnosi med zakoncema so postajali iz dneva v dan neznosnejši in tudi rojstvo hčerke Anna Marie ni več razmer veliko popravilo. Po rojstvu hčerke se je Angelo Merlo vrnil spet v Aqui, kjer se je nastanil v stanovanju, ki je bilo last tasta in tašče. Kljub temu da bivši zavarovalni agent ni i-mel nobenega dela in živel praktično na račun ženinih staršev, je od svoje žene zahteval, da zapusti starše in pride k njemu v mesto. Lu-crezia Bo pa tega ni hotela storiti, njeni starši pa so zetu očitali, da ni za rabo in de od Zemlje znaša približno 500.000.000-krat razdaljo Son-jda ne mara za delo. svinjskega mesa po vsej verjel-! ca od Zemlje, kar je približ Vse to je Merla jezilo in rosti upadla. | no 4.000 svetlobnih let. I vsakokrat, ko je obiskal že- no in njene starše v Maran-. je videl na tleh hčer zanu, je prišlo do prepira in ni bilo redko, ko je ženi grozil, da se bo nad vsemi maščeval. In predvčerajšnjim je res prišlo do tragedije. Ob 16.30 je prispel v najetem avtomobilu v Maranzano. Na vhodu je srečal tasta in ga pozdravil ter mirno stopil v stanovanje. Tu je koj prišlo do prepira, zaradi česar se je neka gostja umaknila iz kuhinje v sobo. Tast, ki je vtem cepil drva na dvorišču, je nenadoma slišal pet zaporednih strelov in v zli slutnji pohitel v stanovanje, kjer svojo ženo, ki je še vedn® tiščala k sebi komaj enole*' no vnukinjo. Ko je zet vid*’ na vratih tasta, je pometi vanj, toda samokres tedaj ^ sprožil. Tast je zgrabil otrt ka in v strahu zDežal, tod* komaj je prišel na prag, \l slišal še en strel. Zet si i( pognal zadnji naboj v senc* Tasta so nato odpeljali k v* škemu župniku, od tod pa j* šel k nekim sorodnikom. P* klicali so karabinjerje, žuP" nika in Rdeči križ, za zako^ ca in taščo ni bilo več V" moči. Vsi trije so bili V mrtvi. Znani pisatelj Cronin se nahaja na kratkih počitnicah Rimu Slika ga kaže na jutranjem sprehodu v parku V*11 Borghese NAMESTO ČRTICE se spomnim..,» Naslov tega članka ali točneje zbirke člankov je vzet iz lista, ki ga izdajajo učenci osemletke «žarko Zre-njanin« v Beogradu in ki nosi naslov «Naše misli*. Sicer pa nismo od tod vzeli le naslov, pač pa je skoro ves tekst iz tega lista. Želeli bi prikazati, kako naši otroci, če jim dovolimo biti otroci bistro opazujejo, kako kritično oko miajo in kako razvit je njihov smisel za vse, kar je smešnega — kar pa očetje m matere po navadi pozabljajo. No, in tu je nekaj takega, da se na to spomnijo: moja družina *Oče in mati sta moderna človeka in zato je moj dom moderen. Na polici i-mamo moderne knjige. Mo-dtrne knjige pa so tiste knjige, ki jih ne razumemo. Na stenah so moderne slike Oče jih je kupil na razstavi Murtiča. Pol leta zatem je prišel Murtič in rekel, da je slika obešena na-r°6e, mi vsi pa smo mislili, da visi slika pravilno. Pre-ie smo mislili, da je na sliki voda in drevje, Murtič ha pravi, da so to planine in oblaki.* a se ne bi iz navedenih tekstov sklepalo, da so na-M otroci tako porogljivo duhoviti le do starejših ljudi, ha va jamo nekoliko primerov, iz katerih se vidi, da he prizanašajo niti samim sebi. 12 DNEVNIKA nekega »hajduka« tž.3, — Sestanek. Vedno nas pretepajo, pa nismo kri-®l- C1 or e je ukradel klobase *Podstrešja in jih zato do-d- Kaj je to pravično? 13.3. — Nismo znali pošte, banke in dobili — cvek. In t0 naj bi bila pravica! 34.3. — Sklenili smo oditi 'ded hajduke. 15.3. — sii bomo med hajduke. i Jd-3. —■ Ante je odklonil * hted hajduke, ker bo t-ščic ^Utri hečenko in sla- ~ Nismo šil v haj-Ke, ker smo zaspali. ŠnS-3- ~ Se nadalje prena-"to krivice tega sveta. J?ra zgodovine je takole °Pisana: ' 1*"• Sila je ura zgodovine kn '0 nekaj tednov pred je m1 dolskega leta. Zato petelj s polno paro iz-Seval in ocenjeval. vr>r'trrii6 Budislava — je nek učlteli ~ Povej mi pdj o atentatu na Franjo dinanda!* tifj^dislavo je to presene-ko{ Pledala je po učilnici, *t0 čakala, da bi name- nekJ1^ eaoel pripovedovati moiPr,, iru0i- Dolgo je tako /•“‘G in končno začela: Bilo je to v Sara-ter“’ he pomnim več ka-seJlleta> ker tedaj še ni-haliA r°jena. Franjo Mi- N 'e'"* je ttPrej ni mogla več, ker krohot rasred bruhnil v Dhn, dva odlomka iz »Potolč * teh dečkov in deklic tati ■ m homo končali s ci-hsta U njihovega šolskega N VI.AKU PROTI *KENJANINU k vratom, vaao-banin kričimo ter se preriti ju' Vsakdo skuša zavze-Hrn ■ boliSi prostor. To že-tudi Jaz’ si želi on, pa iri Wl0?la to želi. Stečem 01 noga je že na drn- djammiki• toda on me hahi*: me ujame za On in potegne dol. le storil to, kar sem ""•.i., Sicer pa- ima list veliko resnega in lepo pisanega teksta, kj nam naše otroke prikazuje tudi v drugi luči. Druga pripomba: Ta številka «Naših misli« deluje zelo osvežujoče, ker smo se nekako navadili, da v šolskih nalogah, pa naj gre za pisane ali tiskane sestavke, otroci že niso več podobni otrokom, ker postajajo preveč resni, kot bi jih vzgajali v neki pretirani napetosti, ne pa kot svobodna, odkrita in prostodušna bitja. Ta list pa ima pečat avtentičnosti in je zares šolski list, v katerem sodelujejo otroci. Nihče od citiranih avtorjev nima več kot 13 let. (Iz beograjske »Borben.) | Ob 20-letnici oborožene vstaje slovenskega ljudstva Po stezah partizansk mimo spomenikov Prvi partizani že v začetku junija 1941 - Velika «dražgoska bitka» - Težave prve zime in prve dragocene žrtve - Razmah po kapitulaciji Italije - Borbe 31. divizije Z nastopom nemške okupacije postaja območje Jelovice prav tako zelo pomembno. Re. volucionarno delo se odvija naprej, ilegalni sestanki so še številnejši. Organizatorji vstaje se shajajo po že prej iz-glajenih poteh. V začetku junija 1941 imamo na Jelovici že prve partizane — Jaka Ber. narri na Oblakovi planini, O-skar Pogačnik na Vodicah ter Ažman Jože na pobočju Jelovice nad Nomenom. V juniju so se jim priključevali novi in novi ilegalci in se prostovoljno odločali za osvobodilni boj. Kaj kmalu so bili danj pogoji za organizacijo vojaških enot. Med 8. in 12. julijem je prišel na Jelovico Stane Žagar. Pod Malim Gregorjevcem je 17. julija 1941 organiziral sestanek partijskih in vojno revolucionarnih komitejev kranj. skega in jeseniškega okrožja. Temu sestanku sta prisostvovala tudi Lojze Kebe in Tomo Brejc in je bil sprejet sklep za začetek vstaje na Gorenjskem. Po tej pomembni odločitvi so se dogodki na Gorenjskem HUiitHMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiimmiiiimnimiiiiiimimiiiiiiiHiiimimiiiiiiiiiimiiniiiiiitimiiiiiiiiimittiiiiiiiiiiiiiiiitMHiiiitMtiiMiititM Modne yesti iz Pariza za pomlad in poletje 61 V glavnem nai bi vse ostalo «pri starem> Pariz zavit v meglo in sneg se pripravlja, da pokaže novo modo, ki so jo pripravili pariški modni ustvarjalci za letošnjo pomlad in poletje. Glav. ne modne revije bodo 24. januarja. Pariške modne hiše molčijo ter ne dajejo nobenih izjav: kljub molku pa vedo Parižani, še bolj pa pariški in drugi novinarji, že mn o. go atajnostin o novih modnih linijah. Pravijo, da revolucije, ki so jo nekateri za letos že napovedovali, ne bo. Vse bo o-stalo tako rekoč pri «starem» — če se za žensko in žensko modo sploh lahko govori o starosti. Zenska, ki drži na svojo eleganco se bo po novi modi oblačila v oblačita iz lahke svile in drugih mehkih tkanin, kot na primer v muslin, organdis in čisto svilo. V tem so si edini vsi modni eksperti, ki so mnenja, da se ženski takšne tkanine najbolj podajo ter da podčrtajo še v večji meri njeno ljubkost m ženskost. Največje je seveda zanimanje za modno revijo, ki jo pripravlja Diorjeva modna hiša. Odhod dosedanjega voditelja omenjene modne hiše Yvesa Saint I.aurenta k vojakom je povzročil, da si je morala Diorjeva modna hiša poiskati novega modnega eksperta. Ta je Marc Bohan. ki ima nalogo, da pripravi sedanjo reuijo mo. delov za pomlad in poletje 1961. Po nekaterih informacijah se bo Bohan držul naslednje modne linije: kratka krila in mladostni kroji. Za oble. ke in bluze si je izbral rumeno in rdečo barvo, za kostime in dvodelne obleke pa tenmosivo /brnelo. Bnhun je zahtevni od teh sVojih manekenk da si do nove modne reuije odrežejo lase ter da si napravijo kratke, pričeske, kot jih zahteva nova moda. Pierre Cardin pripravlja baje presenečenje glede izbire barv blaga. Omenjeni mod. ni ekspert se je baje odločil za zelo močne barve, ki naj bi spominjale na Gaugui-nove slike. Njegova glavna manekenka j° doma s Haiti- Tudi kumbineže postajajo vedno lepše in bolj okrašene. Kombineža, ki Jo kaže slika je zelo originalno izvezena ja, ter bp prikazala obleke in plašče orientalske linije, Patou bo še bolj poudaril pas ter skrajšal dolžino kril. Njegove barve bodo oranžna, svetlorumena in olivnozelena. Izrezi njegovih oblek bodo kot vedno zelo globoki. Cristobal Balenciaga ni do sedaj izda j še nobene suoje tajnosti. Baje se je zakasnil s svojim delom, ker je moral pripravljati obleke za novo belgijsko kraljico Fabiolo. Modni dopisniki pa so izvedeli, da pripravlja novo modno linijo, ki naj bi nosila ime ttFabiolas. Pravijo še. da bodo njegovi kostumi in ptašči v vzorcu spieds de coq» (to je spteds de poule« u nekoliko večji obliki J. Carven, ki je do sedaj oblačil klientke majhnih postav, je zapustil svojo dosedanjo linijo «pagoda» ter se je odločil za novo linijo, ki bo spominjala na dobo Louisa XV. Tajinstvena in z globokimi izrezi v obliki klicajev bo nova modna linija, ki jo pripravlja Mina Ricci. Glavna značilnost njene linije bodo čim manj poudarjene prsi in globoki izrezi, ki bodo delali žensko bolj ozko in bolj visoko. Guy Laroche se je poslovil od svoje dosedanje azijske modne linije. Njegove manekenke bodo predstavile obleke v zelo živih barvah, kot na primer v živo rdeči, zeleni in svetloplavi barvi. Pas bo nekoliko nižji, krila pa tako kratka, da se bodo videla kolena. Njegova glavna novost pa bodo trodelni kostimi, o katerih pa se še ne ve rnnopo. V nasprotju z vsemi do sedaj naštetimi modnimi eksper. ti bo Balmain prikazal dolga krila, kakih 5 do 7 cm pod koleni. Odločil se je tudi za široka nabrana krila ter za pastelne in črno barvo. Njegovi klobuki bodo zelo majhni ter bodo pustili odkrit obraz in pričesko. Pariški modni eksperti so prepričani, da bo nova moda ugajala vsem ženskam. Treba je videti, če so res na pravi poti. ........................................................ iiiiiiiiTn......min.......m.....minimumu............i....iiiihiiiiiiiiiiiiiiiiihiii..........................................minimum bodo kdoveka) prijetne. fiodluN rec'zni' hočete svo. težavi n? ‘^Peljati. Nekoliko Neum-I1.ra?Pl?t dogodkov. S eum. •• uogouKov. El/lr , Ijubosumnje. - !»„• <0? 21 ■ 4 do 20. 5.) l8paluJOi- nosti° s‘ boste dfužba naPredek. Odlična Po 1,. z veselim programom DVnP,°„rnf'rn dnevu. ® ) V?aSKA (od *'■ 5 do ec »reče boste imeli kot m Pariteti —-r— i*i“u “u* kih i K1 današnjih oprav-hr Uk,. bolj velikodušni ukreni. danimi. (od 23- ®- do 23. 7.) apektu. predlog z novimi per lico , Hrn* za Vi1s 'ri vašo oko. • »Prejmmite ga. Prijetno v domačem krogu. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ce se ukvarjate ž umskim de-ipm, pazite, da ne napravite kake napake, kaitl r. vami botro iokrat zelo sfrbgi. pism i. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Priložnost, ki je ni dobro zanemariti. Prijateljstvo, ki hi se znalo iz poslovnega -plemeniti v tesnejše osebno. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Zelo radi prevzemate tudi delo, ki ni vaše. Bodite bolj previdni. Odkritosrčno priznajte svoje duševne težave. ŠKORPIJON (od 24 10. do 22. 11.) Dan bo vsestransko ploden. Uspehi, ki jih boste dosegli, bodo večji kot bi jih bilo pričakovati. Nekdo je vrgel oko na vas. STRELEC (od 23. U. do 20. 12.) Le malo novosti in se te Omejite se na vsakdanje posle, da ne bo kaj navzkriž KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaši cilji bodo doseženi, toda le, če bodo v skladu z realnimi možnostmi. V prihodnjih dneh nič nakupov. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ce hočete zavreti upadanje vašega vpliva, se lotite dela. V družini bo prišlo do napetosti in spora. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neuspeh, ki ga boste doživeli, vas bo pripravil do večje previdnosti. V družini in okolju prijetno razpoloženje. in Jelovici zelo hitro odvijali, antifašistično razpoloženje pa je rastlo v industrijskih središčih, mestih in na deželi. V ilegalo so vstopali novi borci in se vključevali v čete po Gorenjskem. 29. julija je bila na planini Vodice ustanovljena in zaprisežena Jelovška četa. Takrat imamo tudi množični odhod v partizane iz Krope, Dobrave, Lesc, Ribnega itd. V istih dneh je bila v območju Mohorja formirana II. Kranjska četa, ki je manevrirala in udarjala proti Kranju. Četrtega avgusta je prispela na Vodice Jeseniška četa. Iz teh dveh čet je bil naslednji dan 5. avgusta na Pogrošarjevi planini v Kroparski gori usta. novljen Cankarjev bataljon. Se isti večer so borci Jelovške čete na Mošenjski planini prijeli nemškega župana iz Ze. leznikov Hornickega, ki je vo. hunil za partizani in ga ustrelili Drugi dan po ustanovitvi je bataljon krenil na Rženov rob nad Lipniiko planino in se utaboril. Na tem mestu je bil 8. avgusta 1941 napaden in je vodil večjo borbo z mno. go močnejšim sovražnikom. Padlo je 30 Nemcev, partizani pa so izgubili 3 tovariše. Ta rob je zaradi te borbe dobil novn ime »Partizanski vrh«. V drugi polovici avgpsta so napravili borci Jelovške čete skupaj s skojevci iz Dobrave pri Kropi akcijo v skladišče za hrano pri predoru med Radovljico ln Globokim. 9!ra-žarja so zvezali in nato izvršili akcijo z uspehom. Plen pa so odnesli čez provizorični most, ker je bila tedaj zelo nizka Sava. V oktobru 1941, so partizani požgali žago na Lancevem, ki je rezala les za okupatorja. Kot represalijo so Nemci na pogorišču ustrelili 20 talcev, med njimi tudi narodnega heroja Rezko Dragar. Prehrano so takrat partizani v glavnem dobivali po terenski organizaciji in to predvsem iz Dobrave, Ribnega, kakor tudi iz ostalih obrobnih vasi Jelovice. Brž ko so Nemci zaslutili, da ima nekdo zvezo s partizani, so takoj osumljenega aretirali, ga odvedli v Begunje in ga največkrat ustrelili kot talca. Ker s temi ukrepi niso uspeli izolirati partizane od zaledja, so še bolj povečali teror. Na vrsti je bilo zapiranje, internacije, izselitve itd. 5. dec. 1941 so na Dobravi pri Kropi aretirali 36 družin, jih zaprli v Begunje ali Šentvid in večino od teh odvedli v nemško internacijo. Vrnili so se šele po osvoboditvi. V tem času je prišlo do množične vstaje v Bohinju, zato so Nem. c: požgali več hiš v Nomenju in dva vaščana vrgli v goreče hiše. Zatem je prišlo do vstaje v Zgornjesavski dolini, predvsem pa ie bila množična vstaja v Poljanski dolini, kjer se je odzvalo pozivu okoli 400 ljudi. Zima je predstavljala za partizane poseben problem. V najkritičnejšem zimskem času so se partizani, okoli 200, zatekli na južno pobočje Jelovice v Dražgoše. Tu so dobili vso podporo prebivalcev in od 1. do 9. januarja 1942 prebivali v miru, nato pa so od 9. do 11. januarja vodili znano dražgoško bitko, kjer je padlo več sto Nemcev. Po umiku partizanov iz Dražgoš na Jelovico, so Nemci v svojem maščevanju ustrelili 41 domačinov, vas pa požgali in temelje hiš po- j polnoma razrušili. Po prihodu na Jelovico so partizani zasedli tamkajšnje planinske koče. Nato so 13. januarja 1942 nenadoma napadli in obkolili nemški smučarji dva voda borcev Cankarjevega bataljona v koči na Mošenjski planini. Vodila sta o-stro borbo celih 12 ur in se končno z izgubo enajstih tovarišev prebila iz obroča. Stalne ofenzivne akcije Nemcev, huda zima in debel sneg (sledovi) so bili za partizane težak problem, To je predstavljalo za okupatorja prednost. Toda osnovni kader je kljub temu ostal. Ko so gorenjski partizani že skoraj prebili prvo zimo, so doživeli težak udarec na Rovtu pri Planici nad Zab-nico, kjer je 27. marca 1942 padel narodni heroj Stane Za. gar, član Glavnega štaba Slovenije in CK RPR, skupaj s 15 partizani. Toda kljub težkim žrtvam, ki jih je prizadejala zima, je prihajajoča pomlad prinašala nov polet narodno-osvobodilnega gibanja na Gorenjskem. Takoj nato je bila na Jelovici organizirana nova Selška četa, ki je v glavnem usmerjala svojo dejavnost v Selško dolino. V začetku aprila pa je bila ustanovljena I. grupa z dvema odredoma (Gorenjski, Kokr-ški,), komandant je bil Jože Gregorčič — Gorenje in komu sar Lojze Kebe — Stefan. Tudi ta je svoj sedež imela nad Jamnikom na Jelovici. V juliju 1942 je začela delovati v Kroparski gori tehnika I. grupe odreda »Meta«, ki jo je organiziral Arigler Adolf — Ba-din. V avgustu 1942 je prišla čez Jelovico tudi II. grupa odredov, ki je bila na poti na Štajersko. Vodil jo je Franc Rozman — Stane, narodni heroj. Takoj po prihodu na Gorenjsko sta izvršili skupaj obe grupi več pomembnih vojaških akcij. Nato so Nemci organizirali nekaj večjih ofenziv, iz katerih se je II. grupa težko izvlekla, to pa posebno še zato, ker ti borci niso imeli posebnih izkušenj v borbi z Nemci, Enote prve grupe odredov pa so prav tako utrpele precejšnje izgube. Ob eni teh ofenziv je padel 9. novembra 1942 na Lipniški planini komandant I. grupe Jože Gregorčič — narodni heroj, skupaj s 25 partizani. V drugi večji ofenzivi v oktobru pa je bil ranjen komisar I. grupe Lojze Kebe — narodni heroj. Tudi ta je nato 20. oktobra umrl v Petračevi sušilnici na Jamniku. Ker je s tem I. grupa odredov izgubila komandanta in komisarja, je bil za komandanta imenovan Stane Kernik — Je. lovčan, za komisarja pa Vinko Hafnar. I. grupa odredov je nato delovala do februarja 1943, leta. Nato je bila reorganizacija in formiran Gorenjski odred, ki je imel svoj sedež v območju Jelovice. Njegova glav. na naloga v tem času je bila poleg vojaških akcij, da prepreči mobilizacijo v nemško vojsko, To nalogo je odred izvršil uspešno, naj je do junija 1943 stopilo v partizane mnogo novih borcev. Tako je narastel odred na 9 bataljonov. 13. julija 1943 je sledila nova reorganizacija. V Davči je bila formirana Prešernova brigada, ki je v zvezi s predvideno kapitulacijo Italije takoj odšla v ljubljansko pokra, jino. Na Gorenjskem je ostal Gorenjski odred, ki je imel (Nadaljevanje na 6. strani) V Partizanska smučarska Ija na pohodu patru- Četrtek, 12. JnniiHr|a 19411 Radio Trst A 7.00: Koledar; (.30: Jutranja glasba in koledar; 11.30: Glasbeni utrinki; 11.45: Vrtiljak; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Zibane popevke; 17 20: Pesem in ples; 18.00: Tone Penko: »Kačji strupi«; 18.15: Umet- nost, književnost In prireditve; 18.30. Skladbe G. Fresco-baldija; 19.00: Sirimo obzorja; 19 30: Pevci, kitare in ritmi; 20.00: Šport; 20.30: Simfonični koncert Iriaške fllharmonl-ie. V odmoru »Duian Moravec in njegova knjiga Meščani v slovenski drami«; ocena prof. Jože Peterlin; 23.00: Di..lelai.d. Trst 12.25: »Tretja stran«; 14.20: Kot Juke-box; 14.55: Lutkovno gledališče: Galml: »Trnju 1-čica«. Koper 7.15: Glasb- za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Operre arie; 12.00: Glasba po željah; 12.35: Kronike iz Jug. življenja; 13.40: Orkestra Martin u* Muelier; 14.00: Glasba ,»> željah, 14.30: Pogovor z voiivci; 15.30: Tečaj Italijanščina; 16.00: Izbrane strani; 16.20: Skladatelj L. M. Škerjanc; 17 00: Operne skladbe; 17.40: za vas pojb; 18.00: Prenos RL; 19 00: Zabavne melodije; 19.30: 1 renos RL; 22.15: Orkester Diz-:y GiUespie; 22.35: Mozart: Kvartet za klavir; 23.00: Premis RL. Nacionalni program Vreme na ital. morjih; 9.00: Neapeljske klasične pesmi; 9.JO: Dopoldanski koncert; 11,00: Radijska Sola; 11.30: Bar-D.erl, Latitla, Torielli; 12.00: Godala in solisti; 13.30: Pre-veaene pesmi; 15 55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za mladim: »Srce Azije«; 16.45: Vprašanje ital. Juga; 17.20: Baletne skladbe; 17.40: Zanimivosti , od vsepovsod; 18.00: Literarna oddaja; 18.30: Enotni razied; 19.00: Oddaja za kmete; 21.00: Bellinijeva ope- ra »Pur tanci«. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Nevv York-Rim-New York; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 13.45: Moda; 14.00: Mali orkestri lahke glasbe; 14.45: Vaš juke-box; 15.40: Kratek kon- cert; 16.30: Ital. folklorne za-mmlvosti; 17.30: Operni koncert; 20.30: E. Bonneta: »Raz-poroka s stvarnostjo«; 21.55: Večerna glasba. ///. program 17.00: Boccberinijeve in Sohu-bertove skladbe; 18.00: An- gleška kultura; 18.30: Strawin-sky koncert za klavir; 19.15: Zgodovina Ital. industrije; 20.00: Vsakovečemi koncert; 22.30: Ob stoletnici G, Mahle-ra; 23.25: Prejeli smo. Slovenija 6.30 8.05: Glasba ob delu; 8.35: Kvintet Niko Štritof; 8.55; Radijska šola; 9.26: Balade in iiOktumi; 10.15: Popevke; 10.40: Pet minut za novo pesmico: 11.00: R-uski tečaj za začetnike; 11.15: Harfa in vibrafon; 11.20: Med barokom ln roman- S tiko; 12.00: Prešerne viže; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Iz Wagnerjevih oper; 13.30: Pesmi dobre volje; 13.45: Zabavni orkester RTV; 14.05: Med popularnimi melodijami; 15.40: Iz svetovne književnosti; 16.00: Od plesišča do plesišča; 16.30: Dva naša solista pred mikrofonom; 17.15: 45 minut turizma in melodij; 18.00: Češki operni pevci; 18.20: Sovjetska zabavna glasba; 18.45: Ljudski parlament; 20.00,- Domače pesmi in napevi; 20.45: Francoske pesmi v prozi; 21.25: Pančo Vladigerov: Koncert za violino; 22.15: Po svetu jazza; 22.45: W*illon Pijper: Sonata za violino i-n klavir; 23.05: Nočni akordi; 23.55: Prijeten po- čitek! Ital. televizija 13.00: TV šola; 17.00: TV za mladino: Naš mali svet; 18.00: Oddaja za nepismene; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Stari in novi šport; 19 00: Angleščina; 19.25: Glasbeni varie- te; 20.10: Kmetijska oddaja; 20.30: TV dnevnik; 21.15: «Cam-panile sera«; 22.30: Cinelan- dia; 23 30: TV dnevnik. Jug. televizija 8.00; Lena metka — slikanica za naše najmlajše; 8.10: Poklic in prehrana — oddaja za družino; 8.30: Sahmat — iz serije filmov Robin Hood; 9.00: Tehnološka revolucija — 111. oddaja iz serije Problemi industrije; 19.30: TV obzornik. Beograd 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.30: Spoznavajmo svet In domovino; 21.30: Hornist Jože Falout. CD c CD c CD / # 1 c ill >—' CD CD CD (i C o CD CD CD * * * + + * * * * * * »Jesenske melodije« Te dni so v študiju za dokumentarne filme »Zapreb-filmav dokonča.i kratki igra-i . film «Jesenske melodije«. V tem filmu so v o/cviru enostavne zgodbe »komponira ie najboljše melodije s festivala zabavnih melodij, ki le bi. oktobra v Opatiji. Film je režiral Branko Majer, v filmu pa nastopa nekaj najbolj znanih jugoslo-vat.sk.u pevcev zabavnih melodij. Visconti bo režiral film »Gattopardo« Luchino Visconti bo režiral film po Tomanu Tomasi di Lampeduse sGattopardos. Sprva je bila režija dodeljena Ettoru Gianniniju. Ko pa je ta ponudbo odklonil, se je družba Titanus rade volje odločila za Viscontija. Snemanje se bo začelo maja u. zunanje scene bodo p osne-I. ,ta Siciliji. Igralci za glavne vloge še niso bili izbrani. Marlere Dietrlch v »Nuerenberškem procesu« Producent in režiser filma uhuerenberški procesu Stan-ley Krav. er je sporočil, da bo poleg Burta Lancastra m Spencer,a Trucgja nastopila v dramatični r logi žene nekega visokega nacističnega oficirja znana igralka Mar-lene Dietrich. Za udeležbo pri teti filmu ie morala velika nemška igralKn prekiniti svojo turnejo po Evropi. »carjeve nove obleke« Zagrebško filmsko podjetje «Zora-ji!m», ki je doseglo lepe uspehe s svojimi srednje-mettažnimi filmi za mladino, pripravlja sedaj svoj prvi celovečerni film za otroke in sicer po znani Anderso-novi pravljici »Carjeve nove obleke». Premiera filma, ki ga že snemajo, bo predvidoma februarja. Dva filma o oapormstvu v Italiji Mi aai italijanski režiser Nanni Loy pripravlja dva filma o italijanskem odporništvu. Osnutek za prvega se imenuje »Most čez Aric-cio», kar pa najbrž ne bo končni naslov za film. Gre za drzen partizanski napad na most preko katerega korakajo nemške kolone in vozijo njihova motorna vozila na frunto. V drugem filmu pa bodo obdelani štirje dnevi partizanske borbe v Neaplju. Scenarij pripravljata Vasco Pratolini in Massimo Franciosa. »Sladko življenje« vodi tudi v Belgiji Bruseljski tednik «La cine-mutographie belpe« poroča, da so francoski filmi pobrali skoraj polovico inkasa od 112 filmov, ki so jih prikazovali lani v Bruslju. Med njimi je bilo 44 francoskih, 34 ameriških, 12 italijanskih, U belgijskih, 7 nemških, 2 belgijska, en švedski in eden brez označbe narodnosti Med posameznimi filmi je na prvem mestu glede inkasa Fellinijevo «Sladko življenje« s 5.299.700 franki. Festival športnega filma V Cortini d Ampezzo bo tudi letos Mednarodni festival športnega filma in sicer od 26. februarja do 6. marca. Doslej so prijavile svojo u-deležbo že: Francija, Švica, Kanada, Velika Britanija, Južna Afrika, Švedska. Avstralija, Belgija, Juponska, Norveška, ZDA, Nemčija, Avstrija in seveda Italija. Van Eycke v Sloveniji Prejšnji teden je dopotoval iz Muenchena v Ljubljano filmski igralec Peter van Kycke, ki bo nastopil v francosko - italijansko ■ nemškem koprodukcijskem filmu «Zakon vojne«, ki so ga začeli prejšnji četrtek snemati na Gorenjskem. F filmu bo Van tj/cke igral eno glavnih vlog. »Otroci reškega pristanišča« Ek,pa zagrebškega režiserja Milanu Luksa je pretekle dni v Djakovu, Potnjanih m na Rek i posnela prudtvo za film «Otroci reškega pristanišča«. hlm obravnava skrb skupnosti za otroke, ki so jih starši zapustili. Snemal je Mihajlo Ustrovidov. V studiu «Zagreb-filma« dokončuje režiser Kolar montažo (fokumentarnega filma «Reka smrti«, studio za dokumentarni film pa pripravlja kratek športni film, posvečen proslavi petdesetletnice splitskega »Hajduku«. Francoski lilrai kandidati za Oskarja Poleg «Resnice» Henrgja Georgesa Glouzota, ki bo u-radno zastopala Francijo za nagrado Uskar za najboljši inozemski film, bosta za to nagrado kandidirala še filma «Potovanje z balonom« Alberta Lamonssa m kratko-inetražni film Danysa Coiom-ba de Daunanta »Le songe des chevuui sauvages« Oba filma je na predlog selekcijske komisije za mednarodne festivale izbralo ministrstvo za kulturo. lngr,d Bergman nc bo menjala spol Zatrjujoč da gre za nemoralno vsebino, je Ingrid Bergman odločno odklonila vlogo ameriškega vojaka, ki menja spol v filmu, ki bi bil narejen po doživetju »G. L«, ki je medtem postala Clinsttne Jorgenssen m ki se sedaj razkazuje po raznih nočnih lokalih zapadne Evrope. Ingrid Bergman bi morala pred menjavo spola shujšati za 10 kg. Yul Brinner z lasmi? Yul Bnnner bo v filmu «Barabba» moral imeti lase, ni pa se še odločil če si bo pustil rasti lastne ali pa se bo odločil za lasuljo. Tudi slavni Fernandel ima sličen problem, ker bi si za film »Dpnatnif Jack« moral prvič v življenju pustiti rasti brke. Vreme včeraj: naj višja temperatura 10.2, najnižja 5.6, ob 19 uri 9.5, zračni tlak 1015.1 padla, veter severovzhodnik 11 km, vlage 85 odst., nebo oblačno, morje rahlo razburkano, padavine 12.9 'mm, temperatura morja 10.8 stopinje. rza§ dnevnik Danes, ČETRTEK, 12. januarja Tatjana Sonce vzide ob 7.44 in 'zatone ob 16.43. Dolžina dneva 8.59. Luna vzide ob 2.26 in zatone ob 13.01 Jutri, PETEK, 13. januarja Veronika Iz sindikalnega življenja 24-urna stavka pristaniških delavcev je ustavila vse delo v pristanišču Poveljnik pristanišča je sprejel delegacijo delavcev • Danes na uradu za delo začetek pogajanj za ureditev novega akordnega sporazuma v podjetju AFA nje, je dvonadstropna. V prvem nadstropju ima svoj sedež inštitut za mehaniko, v drugem nadstropju pa inštitut za ladijske gradnje, ki ima zdaj na razpolago 1400 kvadratnih metrov površine. Tu so avle, risalnice, muzej pomorstva, biblioteka itd. V doglednem času bo inštitut dobil na razpolago še 1400 kv. m površine v tretjem nad-stroju, ko ga bodo seveda dokončali. V tem nadstropju bo velika dvorana, v kateri bodo študenti risali razne dele ladij v naravni velikosti. Vodstvo univerze, kakor tudi študentje, so zelo zadovoljni, ker so dobili nov sedež in upajo, da bodo v kratkem prispele še druge naprave, tako da bo inštitut kot svojim nalogam. Samo po sebi je umev- Federacija pristaniških delavcev — OGIL je včeraj proglasila 24-umo stavko, ki se je pričela ob 8. uri in ki se bo danes ob isti uri zaključila. Stavke so se udeležili vsi pristaniški delavci, tako da je bilo včeraj delo v pristanišču povsem ustavljeno in pristanišče praktično paralizirano. Stavko so pristaniški delavci proglasili, ker se že dolgo časa zavlačuje ureditev raznih vprašanj in med drugim sestava nove višje tarife. Zaradi tega so stavkali že od 24. do 26. decembra in je takrat kazalo, da se bodo pričela pogajanja, na katerih bodo vsa pereča vprašanja kategorije uredili. Včeraj je delegacijo delavcev sprejel pristaniški poveljnik, ki je zagotovil, da bo prišlo do pogajanj že 18. t. m. * * * Danes bodo na uradu za delo pogajanja za ureditev novega akordnega sporazuma v podjetju AFA. Tudi ta pogajanja se že zelo dolgo vlečejo ter podjetje ni pokazalo dobre volje, da bi se sporazumelo, tako da sta obe sindikalni organizaciji bili prisiljeni zahtevati posredovanje urada za delo. V kolikor bi bilo tudi to posredovanje brezuspešno, bo sledila seveda stavka. Do spora v tem podjetju je prišlo, ker so postavili nove naprave, ki omogočajo znatno večjo produktivnost dela in ker skuša imeti od tega korist samo podjetje, medtem ko naj bi delavci prejeli celo nekaj manj. Tako je že prišlo do stavke, ko je ravnateljstvo samovoljno spremenilo tarife za akordno delo in so delavci prejeli znatno manj, kot bi morali. Začasno so takrat spor uredili, vendar pa je tre. ba sestaviti nov pravilnik, ki bo upošteval delavske interese. Nov sedež inštituta za ladijske gradnje Inštitut za ladijske gradnje pri tržaški univerzi se je včeraj dopoldne preselil iz stare-gr sedeža v vili Irene na Elizejskih poljanah v nove prostore univerze. Pravzaprav bo imel inštitut prostore na obeh krajih; v vili Irene, kjer so urejeni razni laboratoriji in naprave, bodo študenti imeli piaktične vaje in poskuse, v prostorih univerze pa pouk in splošne vaje. . Zgradba v kateri je novi se- m že za časa kongresa De- Drago Godina 85-letnik dež inštituta za ladijske grad. no, da je ta inštitut v našem mestu velike važnosti. Študentje, ki diplomirajo na tej fakulteti, nimajo težav pri zaposlitvi in jih vabijo tako do. mače kot inozemske ladjedelnice. isni kongres Tržaška občina je zagotovila, da bo sodelovala na 18. italijanskem zemljepisnem kongresu, ki bo v Trstu od 4. do 9. aprila in ki se ga bo udeležilo okrog 700 znanstvenikov. En dan kongresa bodo posvetili tržaškim zemljepisnim vprašanjem, V okviru kongresa bo tudi razstava o urbanističnem razvoju Trsta ter fotografska razstava kraške pokrajine. Zanimivo predavanje o kraških žabah Po kratkem presledku zaradi praznikov in počitnic se je te dni spet začel ciklus predavanj v prirodoslovnem muzeju, ki jih prireja Odbor za zaščito flore in favne Krasa. Na prvem predavanju po ncvem letu je gospod Luciano Stuli med predvajanjem krasnih barvnih posnetkov govoril o kraških žabah in naj-bolj zanimivih eksotičnih žabah. Govornik je zlasti opisal metamorfozo od jajčec do paglavcev in žab. Opisal je njihovo življenje, kako se hranijo itd. Dejal je, da žabe, ki so zelo koristne kmetijstvu in dajejo s svojim regljanjem Seznam davkoplačevalcev dopolnilnega davka Na čelu lestvice je industrijec Togneila z davčno osnovo 50.500.000 Skupna vsota obdavčljivih dohodkov za dopolnil-davek znaša 12 milijard 281 milijonov lir ni 26. decembra so na županstvu dali na vpogled občinstvu seznam občinskih davkov, izmed katerih je najvažnejši družinski davek. Od ponedeljka pa so v istih pro- storih razstavljeni seznami svojstveni pečat okolju, po-i državnih davkov, to je dohod-lagoma izginjajo tudi na Kra- j ninskega davka, dopolnilnega su. Obžaloval je ta pojav in davka («Vanoni») in drugih dejal, da se odbor «Pro Natu- manj važnih davkov. Kot v ra» že več let vztrajno bori za ohranitev flore in favne našega Krasa. Nato je govornik še opisal razne vrste žab, ki so v Afriki, v Braziliji in drugod po svetu. C Včeraj je bila na vljudnostnem obisku pri pokrajinskem predsedniku dr. Deliseju gospa Margerida de Nogeira, brazilski generalni konzul v Trstu. Razgovarjala sta se predvsem o trgovinskih vprašanjih, zlasti pa o blagovni izmenjavi med Brazilijo in Trstom. iiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimimiiimimiimiiiiiiiHiiiiimiiniuuiiimiiiiniiiimiiiMiinitniniiiiiuiHiiiiititiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiniHiii Na pobudo Neodvisne socialistične zveze Zanimivo predavanje o resoluciji 81 komunističnih partij v Moskvi E. Laurenti, tajnik NSZ, je obrazložil glavna protislovja resolucije Sinoči je v dvorani v Ul. Montecchi 6 tajnik Neodvisne socialistične zveze tov. Laurenti predaval o temi: «Sesta-nek komunističnih partij v Moskvi in pomen resolucije«. Številni poslušalci, ki pripadajo raznim političnim strankam in strujam, so z zanimanjem sledili izvajanju govornika, ki je pojasnil zgodovinsko politično ozadje zadnje moskovske resolucije. Ta resolucija, je poudaril tov. Laurenti že skoraj na koncu predavanja, predstavlja predvsem samo epizodo, ki ni niti zgodovinska in niti trajna, v razvoju nekega procesa. V tej definiciji je treba pravzaprav iskati srž vsega, kar je govornik hotel povedati. Zdi pa se, da je namerno podal to definicijo šele proti koncu predavanja, ker je nekako hotel, da bi poslušalci prišli sami do neizogibne sinteze skozi podrobno analizo objektivnih prilik in potreb, ki so narekovale 81 partijam, da se sestanejo v Moskvi. Katere so te prilike in potrebe? Tov. Laurenti jih je identificiral v sporu med komunističnima partijama Sovjetske zveze in Kitajske, ki se je odkril v vsej svoji ostri- «Ko je izšla prva številka «Edinosti» sem. se rodil tudi jaz,« nam je povedal tovariš Drago Godina menda pred tremi ali štirimi leti, ko je bilo že prepozno, da bi se ga v našem dnevniku spomnili za njegov osemdeseti rojstni dan. Citateljem našega dnevnika ga m treba še posebej predstavljati, saj skoraj ne mine teden, da ne bi brali njegov prispevek: prejšnja leta s Tržaškega m Goriškega, zadnje čase pa iz Beneške Slovenije in Kanalske doline. Vsi, ki članke z njegovim podpisom s posebnim užitkom prebirajo, si prav gotovo niso mislili, da tako zanimivo in tako sveže temperamentno, tako mladostno piše — najbrž danes — najstarejši slovenski novinar pri svojih petinosemdesetih letih! In ko prihaja s svojih — za njegova leta prav gotovo napornih potovanj vzdolž naše zahodne jezikovne meje in v naši redakciji iz svojih stenogral-skih zapiskov diktira vse tiste živahne in poučne članke, mu vsi zavidamo, ker vemo, r PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-11. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: Četrtletnal800 Ur, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 40 din, mesečno 300 din — Nedeljska: letno 1920 din. polletno 960, četrtletno 480 dm — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči lačun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trat V_________________________ da bo malokomu usojeno toliko življenja, toliko zdravja in toliko volje do dela, predvsem pa toliko skromnosti in zlasti idealizma. Da. kajti naš zvesti sotrud-nik Drago Godina je v prvi vrsti velik, nepoboljšljivo trmast idealist, najbrž že od tistega davnega S. januarja leta 1876, ko se je v Skednju rodil. Kmalu po prvi svetovni vojni je napisal in izdal posebno knjigo pod naslovom «Idealizem», leta 1936 pa je v samozaložbi na Dunaju izšla njegova brošura «Die Wa-renivaehrung«, kjer je tudi v nemščini obrazložil svojo i-dejo o blagovni izmenjavi, pri kateri v bistvu še vedno vztraja in ki jo je pred štiridesetimi leti tolmačil v slovenščini v svojem lastnem listu «Preporod» ter hkrati tudi ustanovil nekako zadrugo za izmenjavo blaga. (Gre za edinstven poskus nepoboljšljivega idealista, ki mu zlepa ni moč najti paral). Življenjska pot ga je vodila v boj v delavskih socialističnih vrstah skozi vse težave in napore. Odpotoval je celo v Bolgarijo in Rusijo med prvo svetovno vojno, kjer je spoznal samega Lenina in druge voditelje prve uspešne socialistične revolucije (kar je pred leti sam opisal prav v našem dnevniku), pa zopet domov, pa v bližnjo Avstrijo (kamor se je umaknil pred fašisti med obema vojnama, kot je še pred kratkim v e-nem izmed svojih člankov o-menil), pa zopet domov, kjer smo ga takoj po osvoboditvi Trsta našli na rojanskem rajonu tedanje SIAU in prosvetnega društva. Vedno pa je sodeloval pri vsem protifašističnem tisku, pri «Delu» in »Edinosti», pozneje pa pri «Primorskem dnevniku» in «Gospodarstvu». V odločnega borca proti fašizmu in nacizmu je vzgojil tudi svojega edinega sina, ki ga je pred sedemnajstimi leti v Zagrebu pokončala krvoločna zločinska ustaška roka. Svojemu zvestemu in med našimi bralci tako priljubljenemu sotrudniku želimo ob njegovem visokem življenjskem jubileju ne samo še mnogo let zdravja, ampak tudi, da bi svoje potopise vzdolž naše zahodne jezikovne meje zbral za posebno knjigo, ki bi jo vsak Slovenec rad vzel v roke in ki bi bila še en dokaz vseh krivic, ki se nam dogajajo, zlasti pa zgovorna priča o trdoživosti, vztrajnosti, odpornosti in navezanosti našega človeka na svojo rod-i no grudo. lavske partije Romunije. Tedaj pa ni bilo mogoče poravnati nasprotujočih si stališč in vsi so soglasno sprejeli predlog, da ponovno obravnavajo odprta vprašanja na moskovskem- sestanku. Katera so bistvena vprašanja, ki delijo predvsem sovjetske in kitajske komuniste? Osnovno vprašanje je vprašanje miru in vojne, vpra. šanje kompetitivne koeksisten. ce. Medtem ko Hruščev veruje v kompetitivno koeksistenco, Kitajci menijo, da je ta nemogoča ter da se je treba boriti proti imperializmu z največjo neizprosnostjo. Medtem ko sovjetski komunisti upajo, da bodo obdržali svoj vladajoči položaj v komunistični ideologiji s pomočjo miru, zagovarjajo Kitajci nadaljevanje ozračja hladne vojne, ker vidijo v tej močan pogoj za zmago svojih j^ačel in svoje ideologije. Ta okoliščina tudi pojasnjuje, zakaj, nekatere komiiriisflcnč‘ partije podpirajo Hruščeva, a nekatere druge (posebno komunisti v zaostalih in polkolonialnih deželah) kitajske komuniste. Potrebno pa je poudariti, da je bil tov. Laurenti zelo objektiven pri obravnavanju sta. lišč kitajskih komunistov. Ni pozabil namreč omeniti težke odgovornosti imperialističnih držav v pogledu zaostalosti Kitajske in raznih kolonialnih in polkolonialnih dežel. V nadaljevanju svojega pre. davanja je tov. Laurenti pojasnil, da moskovski sestanek dejansko ni rešil osnovnih vprašanj, ki so se postavljala. Dokument, ki je izšel iz njega, daje v bistvu prav i enim i drugim. Daje prav sovjetskim komunistom, ki se zavzemajo za koeksistenco, in daje prav Kitajski, ko objektivno napeljuje vodo na mlin hladne vojne. Daje prav tudi italijanskim komunistom, ko se formalno zavzema za različne nacionalne poti v socializem, čeprav z druge predstavlja dogmatičen dokument, ki mora veljati za vse partije in v vseh pogojih politične borbe. Ena izmed najbolj temnih plati moskovske resolucije pa je v dejstvu, da se je kompromis skoval na račun jugoslovanskih komunistov. Spor med sovjetskimi in kitajskimi komunisti se seveda s tem ni ublažil. Ta kompromis pa predstavlja resno oviro za Hruščeva, ker mu je zožil področje, na katerem lahko manevrira, a je hkrati dal kitajskim komunistom močno orožje v borbi proti njemu. Vendar pa vsebuje moskovska : resolucija tudi določene pozitivne plati. Predvsem to, da ae je začela temeljito rešiti koncepcija vodilne države. Porodila se je potreba po diskusiji, ki bo edina lahko odprla nove poti za zmago socializma na 'svetu. Zafadi pozne ure se diskusija o temi, ki jo je sprožil tov. Laurenti, ni mogla razviti. Vmes je s precej dolgim govorom posegel prof. Mon-falcone. Vsi prisotni pa so bili mnenja, da bi bilo potrebno to diskusijo nadaljevati v bliž. nji bodočnosti. «»-------- Deček se je oparil z vrelim mlekom Na dermatološki oddelek so včeraj popoldne sprejeli 8-jet-nega Marina Pešca iz Ul. Gia-cinti 4, ki se bo moral zdraviti 10 dni. Kakor je povedala njegova mama, je Marino vče. raj dopoldne v kuhinji nerodno” zadel ob lonec vrelega mleka na kuhalniku. Lonec se je prevrnil in vrelo mleko je dečka oparilo po desni rami, desni nogi in desnem licu. Povzročilo mu je opekline I. in II. stopnje. «»-------- Ko je sinoči 41-letna Liliana Padovan iz Ul. Slataper 6 zapirala rolo trgovine v Ul. Car-ducci, kjer je zaposlena, ki je rolo padel na desno nogo in ji jo nekoliko poškodoval. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo zdravniško pomoč. Okrevala bo v dobrem tednu. seznamih družinskega davka so na prvih mestih z najvišjim obdavčljivim dohodkom i-sti davkoplačevalci, čeprav se ta obdavčljivi dohodek nekoliko razlikuje zaradi razl-cnih kriterijev njegovega .ačuna-n.ia. Pri družinskem davna se namreč seštevajo dohodki družin v širšem smislu, to je v smislu enotnega gospodinjstva, medtem ko se dohodki :a določanje dopolnilnega davka računajo po družinah, to je ločeno, če gre za več družin pod isto streho oziroma v i-stem stanovanju. Skupna vsota obdavčljivih dohodkov za dopolnilni davek znaša za 13.010 davkoplačevalcev 12 milijard in 281 milijonov lir. V primeri z lanskim letom se je ta vsota znižala za okrog 3 milijarde in 294 milijonov, ker niso vpisali v sezname zgrešenih ali nepopolnih prijav davkoplačevalcev. Te davke bodo zato vpisali v sezname julija. Za dohodninski davek pa znaša obdavčljivi dohodek 4 milijarde in 301 milijon lir,, to: je 524 milijonov več kot lani. V sezname je vpisanih zar ta, davek 10.612 davkoplačevalcev, medtem ko jih je bilo lani 10.330. Kot smo že pisali, bo imela državna blagajna na podlagi teh seznamov od o-beh davkov 775 milijonov dohodkov, h katerim pa . je, treba prišteti še 485 milljčnov dohodkov od davkov, ki se nanašajo na pretekla leta. Tudi za dopolnilni davek kot za družinski bo največ plačal industrijec Piermario Togneila z davčno osnovo 50 milijonov 500 tisoč lir, za kar bo plačal 9 milijonov 817 tisoč lir davka. Sledijo mu industrijec Roberto Hausbrandt s 43.600.000 davčne osnove in 7.970.000 lirami davka, Luisa Doria vd. Feltrinelli 30 milijonov 800.000 davčne osnove in 4.792.000 lir davka, predsednik družbe Assicurazioni Generali Gino Baroncini (mimogrede povedano bivši skvadrist) s 26.400.000 davčne osnove, industrijec Alberto Casali 23 mir lijonov 200.000 lir, industrijec Carlo Wagner 23.200.000 lir, Luisa Sanguinetti 20 milijonov, Ermanno Hausbrandt 18 milijonov 200.000 lir, brodar Mario Tripcovich 18.200.000 lir, i idustrijec Ernesto Illy 18 milijonov, špediter Rodolfo Pa-risi 17 milijonov, Alberto Mel-chiori 15 milijonov. Naslednji davkoplačevalci do najmanj 5 milijonov davčne osnove so: Uradnik RAS dr. Bruno A-pollonio 5:100.000, Filippo Ar- telli 5.500.000, brodar Goffre-do Banfield 10.600.000, podjetnik Giuseppe Bartoli 5.200.000, ravnatelj INAM dr. Renzo Bassani 6.600.000, podjetnik Al-do Benoni 8.400.000, Vittoria Berger por. Illv 9.100.000 lir, dr. Arnaldo Bodria 5.700.G00, odv. Osvaldo Botta 5.200.000, Isiride Brovedani 7.200.000 Ur podjetnik Renato Bru.ietti 8 milijonov 700.000, dr Leone Brunner 5.700.000, zavarovalec Giuseppe Bufano 11.000.000. Špediter Umberto Canova 9 milijonov 900.000, zdravnik Mario Caravetta 6.200.000, u-radnik Salvatore Cirrincione 7.300.000, industrijec Bruno Co-lombin 11.800.000, uradnik Gui-do Cullino 5.700.000, trgovec Pietro De Angeli 9.200.000, industrijski funkcionar Savio Antonio Fonda 7.800.000, inženir Umberto Fonda 6.500000, zavarovalec Mario Frilli 5 milijonov 500.600. Brodar Carlo Gerolimich 8 milijonov 200.000, brodar Giuseppe Gerolimich 7.800.000, pomorski funkcionar Matteo' Giu-gia 7$00.0Q(J,jt*govski zastopnik Bruno''Gallico 5.800.000, funkcionar IACP Giorgio Ghersiach 5.900.000, trgovec Giuseppe Godina UiJOO.OOO, inženir Ottavio Gullo 18.800,000, Attilio - Hilti 5 Janousek 5.400.000, industrijec Giorgio Kropf 6.600.000, zdravnik Giuseppe Klugmann 5 milijonov 300.000. Primarij Marino Lapenns 6 milijonov 300.000, podjetnik Aldo Lanari 9.600.000, Industrijec Giovanni Mann 9 000.000, kirurgi Antonio Mezzari 6 milijonov 900.000, inženir Antonio Muzio 5.100.000, industrijec Claudio Nascimbeni 5 milijonov, zavarovalec Fabio Pa-doa 5.300.000, bančni ravnatelj Bruno Passalacqua 7.700.000. Borzni agent Giorgio Riz-zardi 10.200.000, dr. Oreste Rozzo 7.700.000, Guido Sadar 5.700.000, industrijec inz, Ernesto Sospisio 6.100.000, pomor ski agent Alfredo Sperco o milijonov 100.000, novmdr Giuseppe Stefani 5.600.000, industrijski funkcionar Plinio Stu-parich 5.600.000, trgovski zastopnik Guido Slataper 5 milijonov 600.000. Zdravnik prof. Enrico Ta-gliaferro 8.700.000, uradnik Pietro Tartarelli 5.300.000, zdravnik Francesco Tecilazich 7 milijonov 500.000, norar Giovanni Tomasi 6.800.000, posestnik Diogene Trevisan 8.000.000, zavarovalec Attilio Valentinuzzi 0.500.000, Romano Vitas 7 milijonov, funkcionar Dario Zaf-firopulo 8.900.000. flllllllllllUillIITlIllIlMIHfllliniMlIMIIIIllllllllllllllilllllllltlllt Jullo 18.800^)00, i .30(^000, mjfus|rijee Ladislao II l n i n rtn 111 iffi n ilin nfii i n i nniimin 11 uiiHTii! Iz repentaborske občine Nova javna razsvetljava na eesti skozi Fernetiče Dela se bodo začela v teh dneh - Postavili bodo 8 novih fluorescentnih žarnic r Za električni vod iz Repna na Col Včeraj je ustanova. ANAS izdala podjetju SVSM dovoljenje, da lahko postavi nove drogove za električno napeljavo in opravi druga po trebna dela za postavitev novih žarnic na državni cesti skozi Fernetiče. Sredstva za ta dela je dobila repentaborska občinska uprava na račun javnih del v okviru gospodarskega načrta že pred časom, a jih zaradi birokratičnih težav ni bilo moč takoj izvesti Sedaj pa so zadnje zapreke odpadle in delavci SVEM bodo v teh dneh začeli pripravljati vse potrebno za novd javtVo razsvetljavo. Od bloka do zadnje hiše pri Fernetičih €odt postavili 4Ssfen fluoresd$ntnih žarnic, Arlbo upajmo vsaj — zadostovalo za popolno razsvetlitev v te nadvse važne prometne, ceste ^n seveda; naselju ob njem* § I 4 | J i Vferlj - je #b«nsJta ■pratfa poslala pristojnrav' oblastem v odobritev tudi načrt - za podaljšanje električne napeljave od občinskega kopališča v Velikem Repnu do županstva na Colu. Ta kos ceste bodo namreč razsvetlili z žarnicami jav- tiiiiiiiiiliiiiiMiiniliiiillilliiitiiiliiiniiiiiiliiiniiiiniiiiiiiliiiiiiiiHiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiMliiiiiiiiliiiiiiiliuiiliMiiiifiiiiiiiiiii Silvester Batič iz Lonjerja se je hudo ponesrečil na delu Nesreča se je zgodila v železarni ILVA - Ko je Batič varil neko kovinasto ploščo, je nenadoma eksplodiralo za njim Med delom v železarni ILVA se je včeraj ob 16.45 hudo ponesrečil 52-letni Silvester Batič iz Lonjerja št. 308, po domače «Kovačev». Varil je v valjarni kovinasto ploščo z varilnim aparatom, pa je nenadoma eksplodiral železni zaboj za orodje, ki je bil blizu njega. Ne ve se se za gotovo, kako se je to zgodilo. Morda je bil zaboj umazan od bencina in se je zaradi plamena iz varilnega aparata razvil plin in je nastala eksplozija. mm: V dneh 6., 7. in 9. t. m. je Združenje po' omielitičnih Inval* dov raz elilo svojim članom 250 d«r " h zavojev. 1 ? sliki Batiču je zlomilo obe nogi in mu razmesarilo mečo na o-beh nogah Eksplozija mu je tudi napravila veliko rano na hrbtu in mu verjetno poškodovala drobovje. Odpeljali so ga nemudoma v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo. Njegovo zdravstveno stanje je zelo resno. Plače rastejo počasneje kot življenjski stroški Iz Rima poročajo, da je indeks življenjskih stroškov, ki ga računa Centralni statistični urad po podatkih 61 glavnih mest pokrajin, dosegel novembra lanskega leta 68.85 točk, medtem ko je znašal v istem mesecu 1959. leta 67.59 točk. Indeks se je torej povečaj v enem letu za več kot za eno točko. V istem mesecu je dosegel indeks življenjskih stroškov tržaškega področja 65.65, medtem Iko je znašal pri nas novembra 1959. leta 65.08. Primerjave indeksov med posameznimi meseci niso povsem točne in daje znatno ustreznejšo sliko primerjava med mesečnimi povprečji. Tako je bil povprečni indeks prvih enajstih mesecev lanskega leta v italijanskem vsedržavnem okviru 68.85 in je bil za 3,5 odst. višji, kot v istem mesečnem povprečju 1959. leta. Značilno je, da se v istem razdobju povprečne plače, ki jih prav tako računa Central- Ip statistični urad, niso poveča-e v toliki meri, Ikot so narasli življenjski stroški. Po podatkih Centralnega statističnega urada so namreč narasle plače povprečno v prvih enajstih mesecih lanskega leta, v primerjavi s prvimi enajstimi meseci 1959: za industrijske delavce za 3,2 odst., za uslužbence trgovine za 0,2 odst., za zaposlene v kmetijstvu za 0,7 odst., za delavce prometa za 0,3 odst. Iz teh primerjav je razvidno. vidimo deklico, ki je dobila za*oj s koristnimi darili i da življenjski stroški mnogo hitreje naraščajo, kot pa plače delavcev in uslužbencev in da se torej v zadnjem letu stvarni dohodki delovnega prebivalstva Italijo — znižujejo. Pridržana prognoza za neroden padec 2e 6.t.m. je 81-letna Aure-lia Tomasi vd. Saxsida iz Ul. Battisti 20 nerodno padla v kuhinji svojega stanovanja, ko jo je prijela nenadna slabost. Pri padcu se je pobila in ranila po čelu ter si verjetno poškodovala lobanjo. Dobila je tudi rahel pretres možgan, pa so jo šele včeraj popoldne odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurški oddelek. ne napeljave, istočasno pa bodo nudili stanovalcem obrobnih hiš možnost, da z manjšimi stroški napeljejo luč v svoja nova stanovanja. S temi deli pa seveda vprašanje javne razsvetljave še ne bo rešeno. Nove žarnice bo treba postaviti še v Velikem Repnu in na Colu, potem pa pregledati še vse druge morebitne potrebe. Ta dela pa bo izvedla že bodoča občinska uprava, saj so v nedeljo volitve in občani bodo izvo lili novi občinski svet. Sporočilo bivšim političnim deportirancem v nemških taboriščih Zveza partizanov Tržaškega ozemlja vabi vse bivše politične deportirance in svojce umrlih ali izginulih v nemških koncentracijskih taboriščih, naj se zglasijo na sedežu zveze v Ulici Montecchi 6-III. nad. v delavnikih od 15. do 18. ure, razen v sobotah, glede važnih sporočil, «»------- Smrtne posledice padca na pločniku Na drugem kirurškem oddelku je včeraj ob 17.45 umrl 44-letni Mario Danese iz Ulice Giuliani 12, ki so ga 4. t.m. ponoči našli ranjenega in nezavestnega na pločniku na Trgu stare mitnice. Imel je hudo rano na glavi in domneva se, da je verjetno nerodno padel. Koristni naslovi tel. številke in Občinski davčni urad: Ulica Nordio 11 — Urnik: od 8,10 do 12. V februarju, aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru, ko zapadejo roki za plačilo davkov, so uradi odprti v dneh od 10. do 18. tudi popoldne, in sicer od 15.30 do 17.30 Anagrafski urad: Ul. A. Diaz št. 25 - 27 — tel. 35-425. Urnik: od 8,30 do 12. Občinski trošarinskl urad: Ul. del Teatre 4 — tel. 35-520. * * • Gasilci — 22-22 Rdeči križ — Trg V. Veneto - 24-024 Prometna policija — 3V-777 iiijiimiiiiiiiiimiiimtiMiiimMiiiiiiiiiHmiMiiiniHimmiiMMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitmmitim« Smrtna prometna v predoru Motorni tovornik je trčil v nekega moškega, ki je vozil ročni voziček in ga pri priči ubil KK- 3B6- rlo avlo --iv- —1 KS Slovensko gledališče v Trstu V nedeljo 15. t. m. ob 16. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 ALEJANDRO CASONA DREVESA UMIRAJO STOJE Prevedel: JARO DOLAR Režiser: BALBINA BARANO-VIC-BATTELINO Scenograf: arh. SVETA JOVANOVIČ V vlogi gospe Eugenie nastopa tržaška rojakinja, članica ljubljanske Drame Elvira Kraljeva NA TO PREDSTAVO OPOZARJAMO PREBIVALCE O-KOLIŠKIH VASI, KI NIMAJO PRIMERNIH DVORAN. Veljajo izkaznice «Z» Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. PROSVETNO DRUŠTVO »SLOVENEC« V BORŠTU vljudno vabi na kulturni prireditvi ki bosta v torek 17. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 22. t. m. ob 16. uri v Prosvetni dvorani v Borštu SG iz Trsta v Kopru Portorožu in Izoli Po uspešni turneji po Sloveniji s priljubljeno «Ano Frank* je Slovensko gledališče iz Trsta gostovalo sinoči v Kopru pred popolnoma razprodano dvorano, tako da so številni obiskovalci ostali brez vstopnic. Danes bodo Tržačani nastopili z •Ano Frank* v Portorožu, jutri pa — na izrecno željo občinstva — še v Izoli, nakar se bodo vrnili v Trst. Kot smo že poročali, je SC iz Trsta v Ljubljani nastopilo trikrat, po enkrat pa v Žireh, Prestranku in Divači z velikim uspehom. IZŽREBANI LISTKI LOTERIJE OBC. UMETNOSTNE GALERIJE Županstvo sporoča, da so bili izžrebani listki loterije občinske umetnostne galerije, in sicer: prvi je bil izžreban listek štev. 5992, ki dobi kip kiparja O. Dequela; drugi listek štev. 6030, ki dobi sliko slikarja Romea Danea. Lastnik izžrebanih listkov lahko dvignejo dobitke na magistratu, soba štev. 121, v uradnih urah. S seboj morajo prinesti odrezek listka. Vpisovanje trgovcev v bolniško blagajno Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da Je prejelo od pokrajinske komisije uradne obrazce za vpis v bolniško blagajno trgovcev. Vsi, ki Jih zanima vpis, na) se čim prej zglasijo na tajništvu združenja, Ul. Fabio Filzi štev. 8 — tel. 37808. llimilllllllHIIIIIIIIIItlllllllllllllllMIIIIlIllllIl OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 11. januarja se je rodilo v Trstu 14 otrok, umrlo je 13 o-seb. RODILI SO SE: Dario Serva-dei, Roberto Zoli, Stefan Nedoh, Roberto Schiozzi, Sabina Bergo, Bruno Caucci, Andrea Longo, Oinzia Moscato, Auro Mose, Roberto Babi eh, Ornella Petruzzi, Patrizia Addis, Giorgio Riccobon, Alessandro Bojkow. UMRLI SO: 72-letna Carolina Schlemmer vd. Tognon, 74-letni Ferdinand Natek, 72-letn-i Vitto-ric Bevilacoua, 56-letmi Giovanni Hafner, 83-letna Francesca Hof-ner vd. Berni, 50-letna Irma Se-mitz, 93-letna Giovanna Sosich, 37-letni Federico Namar, 84-tetnl Giuseppe Blasutti, 88-letna Maria Hrovat vd. Kaucich, 72-letna Amelia Prelz vd. Ferletti, 87-ler-na Mania Meden vd. Fonda, 53 letni Alfonso Steffe. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 1. do IS. januarja) Clpolla. Ul. Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnaslica 6; Piz-zul-Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Commerciale 26. ( oledaliSCa~1 VERDI Danes ob 21. uri bo prvi nastop komične skupine Gino Bramieri - Lina Volonghi l novim delom Lea Chiossa in Guglielma Zucconija «Soprog v kolegiju*, muzikalno komedijo v dveh dejanjih, ki je povzeta po istoimenskem romanu Giovannina Guareschi-ja Skupini pripadajo: Grazia Maria Spina, Marii Pisu, Renato Di Carmine, Mario Maranzana, Ermanno Ko” veri, Jenny Folchi, Livia Gra-zioli, Enrico Ardizzone, Edoar-do Borioli, Sandro Pellegrini, Gianni Tonolli, Carla Agosti-ni, Irene Micheli, Danilo Car-penter. Originalno glasbo Gigija Cichellera izvaja orkester, ki ga vodi Franco Mander, koreografske pripovedi Gise Gaert izvajajo Violetta Mon-tenegro, Irene Ontiveros, Vic-to; Ferrari, Paolo Gozlino m balet «The Marley — Browne Dancers«. Umetniško vodstvo ima Mario Maranzana, režira pa Daniele D’Anza. Prireditev se bo ponovila v petek in v soboto ob 21. uri, v nedeljo pa ob 17. uri. Pr* gledališki blagajni se prodajajo vstopnice za prvi dve p-redstavi. TEATRO NUOVO V soboto ob 21. uri bo premiera predstave Dvanajsta noč« Williama Shakespeara. Režija Giovanni Poli. Rezerviranja in prodaja vstopnic prj gledališki blagajni in v Pasaži Protti. Cene: 1.100, 650 in 300 lir. ( KONCERTI j uiri ob 21. uri bo v AV-aitoriju drugi simfonični koncert Tržaškega filharmonični ga orkestra, ki ga bo vodil dirigent Paolo Peloso; sodeloval bo pianist Vittorio Ko-setta. Program: Rossini: Pepelka. Simfonija; De Angelis-Valetv ti ni: Ekloga. (Prva izvedba v Trstu); Liszt: Koncert št. 1 za klavir in orkester- Rimski-Kof-suicov: Seherazada. Simfonič- na suita. KINO D Fentce 16.00 «Najbolj razkosana ladja armade«, easimancolor, Jack Lemmon, Ricky Nelson. Excelsior 15.15 »Polnočna čipka«, Doris Day, Rex Harrison, teclr nacolor, Filodrammatico 16.00 «1000 trupel za Mr. Joeja«. Zabaven film. Grattacielo 16.00 ((Tajnost Po4-lyanne», technicolor Jane Wy-man, Richard Egan, Nancy Ol-son. Walt Disnevev film. Arcobaleno 16.15 ((Francozinja I" ljubezen«, Martine Carol, Jean Paul Belmondo. Prepovedano mladini. Supercinema 16.00 ((Malopridne ži», Marina Vl»dy, Robert HoS-sein. Alabarda 16.00 »Domov po neiif' ju«, Eleonor Parker in Robert Mitchum. Technicolor. Aurora 16.30 »Strategija ropa«. Capitol 16.0C «S terase«, techni-color. Paul Nevvman, Mirna Loy. Prepovedano mladini. Zadnje predstave. Garibaldi 16.30 «11 bidone«, Fellinijev film. Giulietta Mašina, Franco Fabrizi. Cristallo 16.00 »Delfini«, A. M-Ferrero, C. Cardinale, Prepovedano mladini. Impero 16.00 «Tob> Tiller«. ItaLa 16.00 »Slražiuk«, Zadnji u-speh Albe/ la Sordija. Massimo 16.00 «Joseli'to», technJ-color. Igra mali Joselito, Sled1 «Tom in Jerry». Zadnji dan. Moderno 16,00 »Sca-ramouche#/ technicolor Stewart Graugef, Eleonor Parker, Janeth Leight-Zadnji dan. Astra 16.30 ((Skrivnostna bitja«. Astcria 16.00 »Al Capone«, Rod Steigler. Prepovedano miadia1, VittCrio Veneto 16.00 «Grešni kozel«, Alec Guinness. Marconi 16.00 «Jutri me bodo o-besili«, technicolor, Fred Ma£ Murray, Maggie Hayes. Ideale 16.00 »Kadar lete žerjavi«-Sovjetski film. Savona 16.00 «Nezgode Pipp«1 Pluta im Paperina«, Wal,t Dis-neyeve risanke v techn-icolorjd- Odeon 1600 «Grešno dekle«, B-Bardot. Prepovedano mladini. Skedenj 16.00 »Fantje j-uke-lxixrt Tony Dalla-ra, Betty CurtiS Fred Buscaglione. IZLETI Prosvetna društva «Prosek-K< tovel«, «Albert Sirk« iz Kri »Igo Gruden« iz Nabrežine «Zarja v svobodi« iz Serrtpol: priredijo 22. I. 1961 izlet na sn v Lokve. Vpisovanje do 18. t. v proslorih prosvetnih društi v Sempolaju pa pri Albertu I niču, Sempolaj 44. Vabljeni! SPD — Trst priredi 15. janui ja 1961 smučarski izlet v Kraško goro. Informacije m vpiso' nje v Ul, Geppa 9-II. ob uradr urah. Vabljeni vsi. MALI OGLASI 1 BKUS1NI CAHLO, Trst. Ul. tisti 20, prodaja gospodinj*]*! električne predmete — štediln']*: na drva, premog, plin, elektrl«; — trajno goreče peči »AHGU' ter na plin In elektriko. OlaJI« ve pri plačilu. Postrežba pil® na dom. — Tel. 29-041. V predoru Baiamonti se je včeraj popoldne, in sicer ob 14.45, zgodila smrtna prometna nesrgča. V omenjeni uri je 54-letni Romano Punter iz Ui. Foschiatti 13 vozil motob ni tovornik «Gilera» po omenjenem predoru iz Ul. Baia. monti proti Senenem trgu, Sredi predora jenenadoma za. pazil pred seboj nekega mo. škega, ki je peljal na rokah veziček. Zavedel se je nevarnosti in je naglo krenil na levo, da bi se mu izognil,- toda zaman. S sprednjim delom vezila je zadel v zadnji del vozička in podrl moškega 53-letnega Palmira Scarpo iz Ul. del Pane 5. Vozilo se je ustavilo kakš-n ih 15 metrov dlje. Voziček se je zdrobil, Scarpa pa je bil prt priči mrtev, ker si je zlomil tilnik. Promet skozi predor je bil nekaj časa ustavljen in so vozila preusmerili po drugih ulicah. Truplo nesrečneža so odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice, kjer je na razpola. g,> godnim oblastem, motorni tovornik pa so zaplenili. —»#------- Samomor delavca Včeraj ob 23.45 so pripeljali z avtom RK v bolnišnico 37-lenega težaka Angela Bersa-na iz Ul. Cavazzeni št. I, ki so mu ugotovili prebitje lobanje in druge poškodbe. Ber-san je obupal in skočil iz tretjega nadstropja na cestišče v Ul. Cavana. Doma je pustil pisan listek, s katerim je prosil vse, naj mu odpustijo. Dvajset minut po polnoči je izdihnil. Tuitciia ismmt predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 18. uri film «Resnična zgodba Rose Marie» (La vera storia di Rose Marie) Igrata BELINDA LEE in PAUL DAHLKE NAROČNIKI PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki poravnajo celoletno naročnino za leto 1961 vnaprej, prejmejo v dar še lepo slovensko knjigo. Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA VPRAŠANJA IN ODGOVORI Nekaj pojasnil o konvenciji o socialnem zavarovanju med Italijo in Jugoslavijo Citateljica Pavla Kolanc nam je poslala naslednje pismo: cMed Jugoslavijo in Italijo je bila pred me- seci podpisana konvencija o medsebojni poravnavi o zadevi socialnega zavarovaanja oziroma pokojnin. Ali urejuje ta konvencija tudi pokojnine Tržačanov, ki so Po 1947. letu delali v Kopru? Tukajšnji INPS priznava pokojnine socialnega zavarovanja iz Kopra, ne priznava pa jih po 1947. letu*. To vprašanje je zelo zanimivo. Zato zanima ureditev socialnega zavarovanja ter podpis konvencije številne prebivalce našega področja, zaradi česar smo zaprosili ravnatelja tržaškega Pokrajinskega sedeža INCA Alcea Luchesija, za podrobnejša pojasnila. Ravnatelj se je ljubeznivo odzval in nam poslal naslednji pismeni odgovor: Med Italijo in Jugoslavijo je “■la 14. novembra 1957 podpisana konvencija za ureditev socialno - zavarovalnega položaja uslužbencev obeh držav, ki so bili zaposleni v sosednji f,r^a.Vi. "^a konvencija je bila k junija 1950 ratificirana in objavljena v uradnem listu i-alijanske republike 29. avgusta 1960. Poudariti ie treba, da do sedaj ni bil izdan noben u-krep upravnega značaja o izdajanju te konvencije in da ,*~ega ukrepa še niso prejele okalne zavarovalne ustanove, osledica tega je, da v praksi 8i»o imeli nobene ugodnosti Uslužbenci, ki so bili zaposle-ni v Jugoslaviji in ki bi mo-ž*u imeti — po konvenciji pravico do raznih ugodno- *ti. Uvodoma je treba tudi u-Kotoviti, da so v celoti ve-lavni prispevki, ki so jih u-s uzbenci plačevali do 1. mala 1945, leta na ozemlju, ki Je pripadlo Jugoslaviji ra o-siovi mirovne pogodbe. To je °gično, saj so te prispevke službenci plačevali italijan- * ®uiu zavarovalnemu zavodu. . eS tega lahko — na osno-1 Upravnega ukrepa — dr-avljani, ki so zapustili orne-Jena področja, prostovoljno P acajo prispevke za invalid-ost in starost (seveda, če so *1 zaposleni), za razdobje . k maja 1945 do 17. sep-cmbra 1947 (ko je bila podpi-n» mirovna pogodba) in i-aJo s tem pravico do social-e®a zavarovanja. Konvencija glede zgoraj o-enjenih dveh plati ni prine-va n°bene izpremembe. S kon-®ncij0 se niso uredila social- * zavarovanja za področje enovano cona «B». Konven- vja Pa je uredila socialna za-^ ,r°dania za vse one, ki so bna ’ ab k* delajo, odnosno seri ° ^Mali na ozemlju so-če]n^e rePublike. To velja na-b. J10 za celotno jugoslovansko «io r^e *er predstavlja izje-e omenjena bivša cona j, ki pa so plačevali sle • eVke in ki 30 bili zapo" ,na Divšem italijanskem sla tn ^U’ k* Pripadlo Jugo-Po mirovni pogodbi, Var Prispevke italijanski za-do °, n* zavodi priznavajo tUni ’ maja 1945, p0 tem da-)t0 u Pa njih položaj urejuje av«ncija. ians°J1VencUa uveliav'ja itali-li(j 0 zakonodajo glede inva-_ _°*ti, starosti, preživelih, nesreč °bole ■»oi na de^u’ profesionalnih lij^enk bolezni, tuberkuloze, biat8e ’n gospodarske zaščite slf^ r’ brezposelnosti, družin-i„ doklad, posebnih fondov Na rosf°voljnega zavarovanja. pa JUSoslovansko zakonodajo ga Se sklicuje glede socialne-kla{jav.arovanja, družinskih do-Vehci'ln brezPoselnosti. Kon- Žavl7ja se uveljavlja zg dr-. ‘Jane , ■ - »*!? ki so zaposleni v so- he obeh držav, ki so bi- konvU ??^av* tu določila te izija,fhcije služijo za kritje vanja °V za socialna zivaro- tuberlr* bolniškega in proti-g°Sl) umznega zavarovanja, •hatef ?rske ‘n fizične zaščite Vahski iavk imajo jugosio-v Ital - ’ k' se presele Ho n 'i°’ *n obratno, vključ-izpoln družine, pravico, če Prejm1JO hekatere pogoje, da zaltonei° usluge in zaščito po hahaj°' i* države, v kateri se lož, Ko; Jajo. hvenci jzaj . clJa ureja tudi po-i v avcev, ki so zaposle- ni bole S05ednji državi in ki o-leznj 8rad' profesionalnih bo-ha ZI,®oito država ja se Ponesrečenec n jdi v r.aba- 28 inv,i a so ’ih vi1' !''-'!!! Varov->' . *'* starostno z.a- favi v ,eni ah drugi tlr- celnfj e "Poštevajo in so v a,>'očitVe ,ne za dosego in ^ Drir7V Vlalne zavarovanja. Vep meru, da ima neki dela-Jatev a osnovi vplačanih da-hino brav‘,;'J Prejemati pokoj- pr,*jem a drzavah, lahko Meru J* ave Pokojnini. V pri-vice ^a a n* dosegel te pra-^aVa vU, pIače pokojnino dr-Vic0' ka,e.ri ,ie dosegel pra-°snovi Prišteje dodatek na *anih T sosednji državi v,,la- rv*n dainfozr -tje VC1; Ki ,se presele iz I-ho, j v.Jugoslavijo, ali obrat-ao dr,8-30 7 domovini pravico b* M 'n,kib dokiad za ose-atere skrbe, na i sno- vi zakonov, kier delajo. Konvencija ob zaključku u-reja izplačevanje brezposel-nostnih podpor, ki jih izplačujejo v sosednji državi, če je delavec dosegel pravico do podpore v državi, kjer je delal. Med zaključnimi členi je določeno, da ni mogoče odbiti prošenj ali dokumentov naslovljene na oblasti ali na zavarovalne ustanove obeh držav, če so te prošnje sestavljene v uradnem jeziku sosednje države. Končno določa konvencija, da bodo podobno urejeni tudi položaji, do katerih je prišlo še pred njenim podpisom. Poleg tega konvencija predvideva sprejem upravnega sporazuma, ki ga morajo sprejeti upravni ergani obeh dežel in ki naj določi praktično izvajanje določil konvencije. ALCEO LUCHESI OPOMBA: Za vse informacije in tudi za sestavljanje prošenj naj se interesenti o-brnejo na INCA Ul. Zonta 2, kjer bodo prejeli pojasnila in kjer jim bodo sestavili prošnje ter nudili brezplačno pomoč. Sestavljanje seznama upravičencev blagajne trgovcev Danes popoldne ob 5. uri se bo na trgovinski zbornici sestala pokrajinska komisija za ugotavljanje in sestavljanje se. znama upravičencev do bolniške blagajne trgovcev. To bo prvo zasedanje in mu bo predsedoval predsednik tržaške trgovinske zbornice, ko-l to določa zakon. V tej komisiji je zastopan tudi predstav, nik Slovenskega gospodarskega združenja. Med trgovci se čujejo upravičene pritožbe, da določa zakon o bolniškem zavarovanju za trgovce zelo majhne ugodnosti. Po zakonu se zavarovanje namreč praktično nanaša samo na zdravljenje v bolnišnicah, medtem ko bi mo. rali zdravniško pomoč na domu, v ambulantah in zdravila še nadalje plačevati trgovci sami. Pravilno bi bilo, da bi to pomoč razširili, kar lahko po zakonu naredi vsaka pokrajinska bolniška blagajna. iiiiimiiiiillimiiiiiiiMiiiiiiiimiNiMiiiiiiiiMiii Goriško - beneški dnevnik Seja goriškega občinskega sveta Župan je obljubil postavitev strehe nad pokritim trgom v Spekulacija skrajne desnice glede proslave ob stoletnici italijanskega preporoda in združitve V začetku včerajšnje seje goriškega občinskega sveta je svetovalec Rudi Bratuš izjavil, da je bil izvoljen v občinski svet na napredni slovenski listi kot neodvisen katoličan ne pa kot progresivni Slovenec kot je to zapisal neki italijanski dnevnik. Dodal je še, da bi ob zaključku obravnave posameznih postavk proračuna glasoval zanj, če bi bil na seji prisoten. V nadaljevanju seje je prišla na vrsto resolucija odvet- niso v skladu z njihovo pristojnostjo. Svetovalcu dr. Bat-tellu, ki je s tem v zvezi zahteval pojasnilo o stališči, za seme določenih vrst. Vsak direkten obdelovalec bo lahko kupil z državnim prispevkom po 2 stota, spolovinar pa po iem dva-i uprava zapustila ikon dota se r.e nihče pa ti spreie- nika Pedronija o prispevku se strinja z županovim od?»o- občinskega odbora, je župan en stot semena. Državni prispevek znaša po 20CO lir za s’!ot ter velja za naslednje sorte krompirja: Tonda dj Berlino, Bintie, Esterling, Majestic, Ke. nebek in še za nekalere druge. Zainteresirani kmetovalci morajo vložiti prošnjo na posebnem obrazcu, ki ga lahko dobijo na sedežu Pokrajinskega nadzorništva, in to najkasneje do 6. februarja. Tisti, ki jim je bliže, lahko dobijo obrazce in vložijo prošnjo tudi na podružnicah v Ronkah, Gradiški in Krminu. odgovoril, da v c najstletnem delo v Gorici ni ni področje, ki ji g loča. Glavno je, sprejemajo sklepi ne more prepove manje stališč o PAFOG, CR DA, letalskih zvezah itd. Svetovalec Battello je rekel, da vorom, ker župan na takšen način tolmači prefektovo o-krožnico. Na koncu seje so sprejeli še nekaj sklepov upravnega značaja. Prispevek za nakup semenskega krompirja Fokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo v Gorici ima na razpolago 2.200.000 lir kot državni prispevek za nakup semenskega krompirja priznanih in občinske uprave Odboru za proslavo stoletnice italijanske združitve v Turinu. Predlaga telj je zagovarjal stališče, da se skušajo vključiti Istra, Kvarner in Dalmacija samo v razstavo preporoda, medtem ko se hočejo ti kraji izpustiti na razstavi dežel. Zahteval je, naj se na razstavi prikaže državna in etnična celovitost, ki se ne neha pri Svetogorski postaji, ampak v Istri, na Kvarnerju in v Dalmaciji. Svetovalec KPI dr. Battel lo je uvodoma omenil politič ne špekulacije, ki so se manifestirale tako v zvezi s postavitvijo spomenika d’Annun-ziu kakor sedaj z razstavo v Turinu. Poudaril je, da se resnica o stanju pred sto Jeti lahko izve iz knjig toliko in toliko zgodovinarjev, med katerimi je citiral Štefanija, ki v svoji knjigi govori o sodelovanju med Slovenci in I-talijani. Diskusija o tem vprašanju j |nž. Pečenko je govoril o delovanju in izkušnjah organizacije naših kmetov na Tržaškem se je zaključila z županovo iz- Sponza razstavlja v Pasaži V razstavni dvorani trgovinske zbornice v goriški pa-saži razstavlja do 15. t. m. svoja olja m druge slike Ni-cola Sponza, Razstavljene slike predstavljajo predvsem pokrajinske in obmorske motive iz Trsta in Benetk. Razstava je odprta vsak dan do 19. ure. Danes seja CAFO Danes popoldne bo imelo vodstvo furlanskega vodovoda (CAKO) na županstvu v Gradiški sejo, na kateri bodo obravnavali tekoča vprašanja te ustanove. Med drugim je na dnevnem redu vprašanje nadaljnjih del pri kraškem vodovodu, za katerega je določenih 92 milijonov lir. Dalje bodo razpravljali o gradnji vodovoda v občini Dolenje, o predujmu za letošnja dela v znesku 20 milijonov lir ter o dnevnem redu za bližnji občni zbor konzorcija. «»------ Plačilo letne takse za motorna vozila Pretekli torek opolnoči je potekel rok za plačilo takse za avtomobile. Do 15. t. m. pa je treba plačati letošnjo takso tudi za druga motorna vozila za prevoz blaga. Za motocikle do 50 kub. cm je treba plačali takso 25. januarja. za motocikle, skuterje in druga podobna vozila pa jo je treba plačati v času od 22. januarja do 10. februarja. Kar se tiče kolkovanja voznega dovoljenja, je bilo treba to napraviti doslej v istem uradu, kjer se plača prometno takso. Od danes naprej pa bo. do to vidiranje opravili pri okencih glavnih uradov avtomobilskega kluba. Za tako vidiranje je čas do 28. februarja, vendar priporočajo, naj bi ne čakali vsi na zadnje dni', da bi ne bilo potem takšnega navala, kot smo mu bili priča pretekli torek. Vesti iz Krmina Brezplačen prevoz šolskih otrok bi moral veljati tudi za slovenske šole Kdaj bodo napeljali vodo na Plešivo in Ceglo ■ Nova pošta v Bračanu Odkup zemljišča za pokrajinsko razstavo pohištva iiiiiii^aiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniKinunniiiinuniimiiniimiuminui,,,!,, Sestanek kmetovalcev v Štandrežu Doseči bolj demokratično delovanje kmečkih bolniških blagajn javo, da nasprotuje pr.silje vanju zgodovine tako v našo korist kakor tudi v našo ško do. V resoluciji odvetnika Deve-taga, naj se pokrije in asfaltira Pokriti trg je župan odgovoril, da bi temeljito in dokončno ureditev tega prostora stala okoli 35 milijonov, ki jih občina ne more potrošiti. Obljubil pa je, da bodo napravili streho pod katero bi prodajalke našle zavetje ob slabem vremenu. Svetovalec je bil z odgovorom zadovoljen. Končno je prišla na vrsto prefektova okrožnica, s katero se prepoveduje krajevni n ustanovam sprejemanje sklepov, resolucij in stališč, ki Z Opčin Za olepšanje vaškega središča in izboljšanje javne razsvetljave Opčine so se v zadnjih letih zredno razvile. Nekaj je k temu pripomogla zasebna gradnja stanovanjskih niš — zlasti vil — največ pa je seveda vplivala gradnja stanovanjskih poslopij za begunce in oddaja stanovanj v hišah, ki so jih zgradili Američani. Tako so se Opčii 3 iz nekdanje slovenske vasi spremenile v veliko mešano m.-,elje, ki pa še vedno raste in se razvija. Le središče Opčin je ostalo več ali manj nespremenjeno, vsaj na zunaj. Gostinski o-brati, trgovine in podobni lokali so se sicer v zadnjih letih modernizirali, toda tega ni videti na zunaj. In vendar imajo Tržačani Opčine za letoviščarski kraj, ki je zlasti v poletnih mesecih poln petičnih meščanov, ki so s; tu zgradili svoje vile ali pa vzamejo vile v najem. Opčine so tudi kraj, ki je važno cestno središče. Prav mimo vasi pelje trbiška avtomobilska cesta, vas reže državna cesta Trst - Ljubljana in z nje se odcepi pot proti Bazovici na eni in proti Proseku ter Nabrežini na drugi strani. Vse to bi lahko v veliki meri prispevalo k še večjemu gospodarskemu razvoju vasi oziroma njenih prebival cev. Toda v ta namen bi bilo treba nujno izvesti nekaj javnih del. Mislimo predvsem na javno razsvetljavo, ki niKakor ne odgovarja današnjim potrebam in zahtevam. Zvečer so Opčine obupno prazne, prav odbijajoče in kogar zanese pot v vas — pa naj bo to v središče ali kam drugam — s? čudi nepopolni in malenkost ni razsvetljavi. Mislimo, da bi bilo treba javno razsvetljavo čimprej okrepiti — po Narodni, Proseški va vrata. Toda v precej hitrem protinapadu zabije Juventina Not Da»’ GRČIJA Danska 0:3. ANGLIJA Škotska 1:1, Jugoslavija 3:3, Španija 0:3, Madžarska 0:2, Sev. Irska 5:2, Luksemburg 9:0, Španija 4:2, Walles 5:1. IRSKA Cile 2:0, Zah. Nemčija 1:0, Švedska 1:4, Walles 2:3, Norveška 3:1. SEVERNA IRSKA Walles 2:3, Anglija 2:5, Zahodna Nemčija 3:4, Škotska 2:5, ISLANDIJA Norveška 0:4, Zah. Nemčija 0:5. IZRAEL Formoza 1:0, Ciper 1:1, Ciper 6:1. ITALIJA Švica 3:0, Španija 1:3, strija 1:2. JUGOSLAVIJA Maroko 5:0, Tunizija ZAR 1:0, Portugalska 1:2, glija 3:3, Portugalska 5:1, SZ 1:2, Francija 5:4, Tunizija 7:0, Madžarska 1:1. LUKSEMBURG Anglija 0:9. MALTA Tunizija 1:0. ... Postezah partizanske Jelovice Av- 5:1, An- NORVEŠKA Danska 0:3, Islandija 4 (G Avstrija 1:2, Finska 6:3, I* ska 1:3, Švedska 3:1. HOLANDSKA 1 Bolgarija 4:2, Belgija 1'* Švica 1:3, Belgija 4:1, CSSJ 0:4,, Mehika 1:3, Švica 4» Maroko 0:0, Surinam 4:3, POLJSKA Škotska 3:2, SZ 1:7, Bolg»' rija 4:0, Francija 2:2, Madžaf ska 1:4. PORTUGALSKA Zahodna Nemčija 1:2, Jug8, slavija 2:1, Jugoslavija 1:5. ROMUNIJA CSSR 0:2, CSSR 0:3. ŠKOTSKA Anglija 1:1, Poljska 2:3, A?' strija 1:4, Madžarska 3:3, Tuf čija 2:4, Walles 0:2, Severu* Irska 5:2. ŠPANIJA Italija 3:1, Anglija 3:0, ru 3:1, Cile 4:0, Argentio* 0:2, Anglija 2:4, Avstrija 0:* ŠVEDSKA Irska 4:1, Finska 3:0, veška 1:3, Belgija 2:0, ska 2:0, Francija 1:0. ŠVICA Italiia 0:3, Belgija 1:3, Cj1* 4:2, Holandska 3:1, Francij1 6:2, Belgija 4:2. TURČIJA Škotska 4:2, Bolgarija 1:* MADŽARSKA Angp-o 2:0, škotska 3:3, T* nizija 10:1, Danska 0:1, Jug0, slavija 1:1, Belgija 1:2, Po11' ska 4:1, Avstrija 2:0. SOVJETSKA ZVEZA Poljska 7:1, CSSR 3:0, J* goslavija 2:1, Vzh. Nemčti* 1:0, Avstrija 1:3. BORIS PAHOR: j 44. j Onkraj pekla so ljudje Romun «Tako je, ko se smehlja, ko da bi, če bi mogla, zvezala moško telo in se naslajala ob njem na neki poseben, samo nji znan način.« #Pretiravaš.» »Kaj najdejo na meni?« je potem jezno rekla. »Tudi Isabelle je tako silila vame.« «Isabelle?» »Da, A kaj pravim. Z njo je bilo vse huje.« «Kdo je Isabelle?« »Isabelle je bila,« je ko sama sebi rekla, «To je bilo takrat, ko sem bila knjižničarka v sanatoriju. Saj sem ti pravila. Prišla je po knjigo, bilo pa je bolj zato, da bi se menil« r. mano. Sprva nisem opazila. Potem je govorila o prijateljstvu. Saj to ti je všeč, ker je lepo dekle, plavolasa, z velikimi očmi. Zelo lepo igra klavir. In hoče, da jo poslušam, ker da igra samo zame. Prav. Nekaj časa ti je všeč, a potem postane podobno tiraniji. Vse, kar je prav, se ti ne zdi? Pa je bila strašno nesrečna, češ da jo zanemarjam. Da, in potem je tisti zdravnik hotel, da grem na tečaj za bolničarke. Da bi jo ti videl. Pretresljivo je bilo. Da kdo mi je dal pravico odločati brez njene privolitve: da sem se igrala z njenim srcem. Ti, in kaj misliš? Na polmračnem hodniku sva in me stisne k steni, me grabi okoli pasa in išče z ustnicami moja usta. Ti si ne moreš predstavljati. Strašno. In komaj sem se je rešila. Ostudno zame. seveda, ker ona je bila vsa iz sebe in jaz nisem mogla spati tisto noč.« Za hip je pomolčala. «Greva po ti stranski poti, češ? Je dosti lepše kakor po asfaltu « «Da. Ljubše mi je.» «Viš, in komaj tisti večer sem razumela, zakaj mi je zmeraj razlagala, da so moški grobijani in da samo ženska zna razumeti žensko nežnost.# Obrnila se je k njemu. «A ne misliš vendar, da je Claire... kakor Isabelle, upam. Tega ne misliš, Igor?« »Ne vem. A ne bi rekel. Isabelle je bila po mojem, dosti; bolj čista. Medtem ko je gospodična Riviere pre- bujena računovodkinja.« boš posplošil, Igor. Zakaj tako? Ne smeš «Tudi ona za sapfično ljubezen? Tako si misliš?« «Ne mislim nič, ker ne vem nič. Vem samo to, da si ti —» »Kaj?« «Pustiva to.» «Ne. Hočem vedeti, Igor.« »Prav. Takd je, kakor da si ob starejši sestri, ki te uči skrivnosti zvodništva. In kakor, da si ti marljiva in dovzetna učenka.« «Takšen vtis si imel? Res, Igor?« Ob njenem otroškem glasu, se je potolaženo oddahnil. «Saj sem ti isto enkrat že rekel. In ti si me takrat ravno takd vprašala. 'Takšen vtis si imel, Igor?’« «Ni res.« «Pa )e.» «Viš, zdaj posplošiti.« «Saj ne.» Mrak se s pomočjo nizkih oblakov vidno gosti. In je hkrati, kakor da čakajo oblaki, da se bo docela znočilo, da bi šele potem, pri polni temi začeli škropiti zemljo. «Kaj misliš, Igor?« «Mislim, da bi te ljubil. Takd nežno, kakor si kakšna Isabelle niti sanjati ne more.« «In zakaj me ne?« Ustavil se je. «Ti,» je rekel in jo prijel ža ramena. «Jaz, Igor?« «Ustvarjena si takd, da bi človek zdaj stiskal pesti od upora, zdaj želel, da bi te vso vsrkal vase. Razumeš to?« »Ne govori takd, Igor, ne govori takd.« Naslednji hip pa ni vedel, ali je bil prej njegov korak, ki se je napotil proti zapuščeni vegasti bajti ah se je njena roka prva oprijela njegove desnice. Bilo je, kakor da se je srce matere zemlje odprlo in jima ponudilo svoj najbolj skrit in intimen kot. In ko je odpahnil pol viseča vrata, je ob šumu slame samo za hip prišla v njegove misli podoba o slami v taboriških slamnjačah, hitro potem je bila spet drugi gol. Spet se vržejo belo-modri v napad. V enem izmed teh napadov branilec Paškuhn ustavi žogo z roko in sodnik prisodi 11-metrovko, kateto Podgornik točno realizira. Doseženi gol Sovodenjcem dvigne moralo, da vztrajajo v napadu ter zabijejo drugi gol. Toda sodnik ga razveljavi, češ da je bil porinjen v mrežo z roko. In tako so odšli štandrežci zmagoviti iz Sovodenj s pomočjo sodn.ka. Zato tudi ni bilo tistega veselja, kot so si ga predstavljali, ker so misltli, da bodo z lahkoto zabili najmanj pet golov. Lahko se reče, da bi si Sovodenjci, pa čeprav rezultat govori v prid Juventini, zaslužili neodločen rezultat. /\Z\Z\Z \/-' vsenaokoli samo tiha narava, ki čaka na dež kakor nevesta na ženina. XXXIII. Kaplje so se osamljene oglašale na leseni strehi kakor stopinje vrabcev. «Igor. Kaj misliš?« »Na to, da sem tvoj ponočni gost.« Premaknila se je in slama je zašumela. «Samo en način je, da se rešiva tega.« Potem se je v mraku nasmehnila. »Da se zaročiva,« je rekla. Molčal je. Zunaj je bilo slišati reven poskus čričkov, da bi se uprli prihajajočim kapljam. «Samo če je to zanje,« je nazadnje rekel. »Za jezične strine. Midva morava po najini poti.« «Oh, imenitno!« »A to ne sme vplivati na najine misli niti na najino ljubezen. To za naju kakor da ni, ker midva ne potrebujeva tega.# «To bo imenitno. Skuhala ti bom čokolado na električnem kuhalniku!« «A ti si moja mala brez zarok Prav?« «Oh, Igor, se mi ne zdi res.« In zagozdila je brado med njegovo ramo in njegovo lice. «Se mi ne zdi res.« Kaplje so se zdaj na gosto usule, zdaj spet redke cepale na les, on pa za hip vidi poševne pljuske med barakami visoko v Vogezih in postrojene vrste zebrastih oblek v nalivih z golimi glavami in z rokami ravno ob telesu v položaju pozor sredi ostrega mraza tak6 tisoč metrov nad morjem. Samo za hip začuti smrtni mraz in vidi zubelj krematorijskega dimnika v gostih dežnih kapljah, ki jih nosi veter naravnost z Atlantskega oceana v tiste planine. Samo trenutek, potem je spet pod streho francoske bajte in čuti v temi pričujočnost vegastih desk nad glavo in ob sebi. Njihova dobra bližina, si misli. In tudi slama drugačna. Tukaj slama mehka in čista. Sploh tukaj še najbolj umazana stvar čista in skoraj deviška v (Nadaljevanje s 3. strani) nalogo mobilizirati in razvijati yojaško dejavnost. Ko je bataljon Gorenjskega odreda v letu 1943 ustavil v Soieski v Bohinju vlak in vse sposobne moške mobiliziral, so nato Nemci ustrelili 10 talcev. Ko se je vrnila Prešernova brigada iz ljubljanske pokrajine in se vključila v 31. divizijo IX. korpusa, so vse te enote koordinirano delovale. Prešernova brigada je vršila svoje akcije proti Kranju, Radovljici in Bledu. Večkrat pa je vodila z Nemci ostre boje v Dražgoški gori, v okolici Kotliča, Martinčka, Selške planine in Rovtarice in tja do Kupljenika, Lancovega in Jamnika. 13. novembra so v napadu na Železnike sodelovale Frešernova, Gradnikova in Vojkova brigada. Postojanke niso uspeli zavzeti, ker so Nemci dobili pomoč in so se morali umakniti. 26. januarja 1944 so partizani drugič napadli Železnike. Napadali so Prešernova brigada, Gorenjski odred in del Gradnikove brigade. Toda tudi ob tej priliki niso uspeli zavzeti Železnikov. V tem kraju je padlo 17 partizanov. Jamnik so zaradi stal. nega zadrževanja partizanov Nemci v februarju 1944 požga. h in porušili, vaščane po odgnali v internacijo. Zelo pomembno vlogo je v tem času tudi odigral minerski vod odreda. Po njegovi zaslugi so bili mnogokrat porušeni objekti na cestah in tudi na železnici in s tem oviran okupa. torjev promet. Ko so partizani napadli nemško kolono v juliju 1944 pri Kroparskem mostu, so Nemci ustrelili 15 junija 11 talcev. V maju 1944 je bil formiran na Gorenjskem VDV bataljon, katerega komandant je bil Anton Dežman — narodni heroj. 14. maja 1944 je bil na Mo-steh zbor aktivistov za vso Gorenjsko. Temu so prisostvo. vali Boris Kraigher, Lidija Sentjurc in Janez Hribar. Sprejeti so bili pomembni sklepi za nadaljnje delo KP, OF, predvsem pa naloge v zvezi z izgradnjo ljudske ob- lasti. V juniju 1944 je prišla C* Gorenjsko celo 31. divizija, k' je vodila zelo ostre boje j Nemci prav na Jelovici. 23. do 26. novembra 1944 ** partizani ponovno obkolili l! napadli Železnike z nameno"1 da razbijejo nemške postoj>lf ke in jih zavzamejo. Borb' je trajala vse tri dni in j1 končno po hudem boju uspe*f zavzeti postojanko in železa! ke osvoboditi. Leta 1944--'*' se je večkrat zadrževal Jelovici tudi Škofjeloški 8“ red. Nekajkrat jo je v tek času prekrižaril tudi Jesebt ško-Bohinjski odred. Oba odrt da sta obstajala do osvob* ditve. Zadnji dve leti je prihaja1, do vedno bolj množičnega P* leta in vedno ostrejšega b® rodno-osvobodilnega boja. Z* čel se je boj za dokončno ' svoboditev, v katerem je ob* pator še posebno besnel, l! piral, moril in požigal. To8'1 gibanja nikakor ni mogel ** ustaviti, kajti vsakomur je 1,1 lo jasno, da fašizmu že zas'* ja sapa, da se obzorja sV* bode že kažejo. Vse se je ’ pripravljalo na končni obd čun z okupatorjem, ki ' končno tudi na Gorenjske' moral položiti orožje. Poleg stalnega zadrževal1/ vojaških enot so bila poboo Jelovice posejana z mnogi1* sedeži zalednih enot, . P0,& mh organizacij, obveščevalci točk, kurirskih postojank, b8' nišnic, partizanskih tehnik 1, Tudi tem zaradi množično*! in dobre organizacije sovr8’ nik ni mogel do živega. 8 obujamo spomine na vse kar se je dogajalo v obmoff Jelovice od 1941 do 1945 f pri površnem pregledu čl0*1 ku zdi skoro neverjetno. da o vsem tem pričajo Hi* gi sledovi partizanskih tabj r:šč, ostanki bunkerjev, jer«f skih delavcev, kurirskih kafl vel in podobno. To nam d o*’ zujejo tudi mnogi partizan*’ grobovi, ki so posejani šir8* razsežne Jelovice, kakor t»' mnoga spominska obeležja '■ spomeniki, ki so tem dog8 kom posvečeni. primeri s stvarmi tam. In Arlette. In njegova roka s' hkrati nejeverno in potolaženo dotakne njenih las. «Danes sem brai Diderota,« je rekel. «Imeniten od1' mek o naravi. Takd približno piše; 'Njen mir ni glas"* zgovornost, ampak prepričanje, ki ga počasi vdihavaš se. In človek skoraj nevede najde soglasje z njo, z "f ravo, ker se naši čuti, naše misli in naš duh brez vsakf ga truda združijo z drevjem, z ravnino, z žuborenji voda. Vsa bitja so in ti si in zdi se, ko da nas bi sr^1 polj vse ujčkalo —’» «Kot nalašč za mrzličnost našega stoletja.« »Tisti popoldan sredi trav je bilo res, ko da sem i* dihal vase. Vtis, da te zemlja ujčka. In človek je kak5’ dokončno potolažen, skoraj zadoščen.« «A brez mene.« «Ti? Od kraja sem te skušal vključiti v tisto ozrači*' a zastonj « ((Zastonj. Igor? Zakaj zastonj?« «liste tvoje modro pobarvane veke so bile zmeraj p*e mano. Kakor našminkan obraz igralke.« «Saj niso bile.« »Takd si pobaivajo veke otroci na pustni torek.« «Niso bile pobarvane, Igor.« «Ko se mulci ob pustu našemijo, imajo takšne vek* Viš, a jaz se nisem spomnil otrok o pustu, če ne, bi vse spremenilo.« je rekel in se nasmehnil. Zares bi ^ lahko pomislil na to. «Niso bile pobarvane » To je otročje m srčkano, si misli, a hkrati tudi , prav. A ta hip mu je njen otroški naglas všeč kak8 skušnjava; obenem je podobno prošnji, ki jo on lab*8, usliši in mu je s tem dana nova sposobnost v grad1" njunega sveta. «Kak6 morzš tako tajiti. Res, da je tema in te ne & rem videti A vendai!« »Samo malo sem si jih. Samo malo.« Se nadaljuj*