Poštnino platana d gotovini V Ciublianl, petek 16. aptUa 193? __ Ccmi 11(111 Vlrumskl dem Steu. 85 Z tlastclcano pclloao ».Teden o slikah** Celo II. Sodelovanje med Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo Namen Schuschnlgovega sestanka z Mussolinijem Dunaj, 16 aprila, ni. S sestankom, ki ga napovedujejo med avstrijskim kanclerjem dr. Schusch-niggom in Mussolinijem v Benetkah, sc obširno bavi dunajsko časopisje, in mu pripisuje veliko važnost. Vladni list »Neuigkeits Weltblatt« pravi, da bosta dr. Schuschnigg in Mussolini v Benetkah govorila o možnosti razširitve rimskih protokolov z obojestranskimi sporazumi. Taka možnost po mnenju avstrijskega časopisja obstoji, odkar je bil v Belgradu podpisan sporazum med Jugoslavijo in Italijo. Rimski sporazum bi se potemtakem opiral tudi na Jugoslavijo. Dunaj, 16. aprila, o. Kakor znano, odpotuje avstrijski kancler dr. Schuschnigg v Italijo in se bo v Benetkah sestal s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. Ta sestanek je važen v toliko, ker bo prinesla javnost o tem, kakSno je razmerje med Italijo in Avstrijo po zadnjih italijanskih po- litičnih korakih. Zaradi ostrega nastopa Italije proti vzpostavitvi Habsburžanov, o kateri so pred časom vsi govorili kot edini rešitvi Avstrije, se je zdelo, da se bo Avstrija morala nasloniti na druge zveze, ker ne bo v Italiji imela več take opore, kakor do zdaj. Zadnje dni eo tekla pogajanja med rimskimi in dunajskimi krogi, ker je zaradi omenjenega italijanskega odpora že kazalo, da dr. Schuschnigg sploh ne pojde v Italijo. O razgovorih, ki jih bo dr. Schuschnigg imel z Musolinijem v Benetkah, trdijo, da se ne bodo nanašali samo na razmerje med Italijo in Avstrijo, marveč tudi na druga vprašanja, ki se tičejo splošne evropske politike. Dunaj, 16. aprila. AA. Avstrijski listi pi-šije o obisku avstrijskega zveznega kanclerja dr. Schuschnigga in državnega tajnika zunanjega ministrstva dr. Gvida Schmidta v Benetkah, dne 22. t. m., bosta obiskala gosp. Mussolinija. Listi pravijo, da je glede na mnogoštevilne politične in gospodarske dogodke zadnjega časa izmenjava obojih misli koristna. Čeprav je čas, v katerem živimo, politično nestalen, pravi »Reichsposk, je vera v koristnost tesnega sporazuma z Italijo ostala nedotaknjena. Sodelovanje z Italijo in Madjarsko v duhu varnosti in miru, ostane tudi zdaj kakor doslej eden izmed osnovnih elementov avstrijske zunanje politike. Sestanek v Benetkah potrjuje mnenje, ki vlada tudi v Rimu. Zato bo ta sestanek tudi Avstrija pozdravila z vso iskrenostjo. Bližajoči se sestanek dr. Schuschnigga z gosp. Mussolinijem pozdravljajo vsi listi kot pomemben politični dogodek. Uradna lista »Wiener Zeitung« in »Reichspost« sta izvedela, da bo konlerenca v Benetkah trajala najmanj 2 dni. Predsednik turške vlade v Splitu Split, 16. aprila. AA. Zjutraj sta dopotovali v Split soproga turškega ministrskega predsednika ga. Ineni in soproga finančnega ministra ga. Letica. V njunem spremstvu je bilo več uglednih dam. Na postaji jih je sprejel ban Jablanovič, pozdravili pa eo jih vsi zastopniki oblasti in mesta. Včeraj je predsednik turške vlade in ostali turški gostje prispel v Kraljevo popoldne ob 15.30. Pri vhodu v mesto je stala častna četa. Takoj po prihodu 60 gosti odšli na vojaško letališče in so si ogledali delavnice in pisarne. Gostom so predstavili vse častnike letališča. Ko je poveljnik letališča končal predstavljanje častnikov, je poslanec Peter Bogavac pozdravil predsednika turške vlade in zunanjega ministra s toplo dobrodošlico! za katero ee je predsednik turške vlade prisrčno zahvalil in izrekel svoje veselje za prisrčne sprejeme, ki jih je doživel v Kraljevu in v vseh drugih krajih. Pred letališčem samim se je zbralo mnogo rae-SSanov, ki so navdušeno pozdravljali prihod visokih gostov. Po ogledu letališča so gostje okoli 5 nadaljevali vožnjo z avtomobili v Vrnjačko Banjo. Med vožnjo jih je ljudstvo povsod viharno pozdravljalo. V Vrnjački Banji so gosti krenili v sanatorij »Živadinovič«, kjer jih je sprejel upravnik zdra-viliča g. Bralovič v družbi poslanca g.Raskoviča. V sanatoriju so gostom priredili večerjo. Ob 20.20 so se gostje z vlakom odpeljali v Sarajevo. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stoja-dinovič je spremil predsednika turške vlade l®nie-ta Inenija in turškega zunanjega ministra Ruždija Arasa do Kragujevca. Ko eta se turška ministra odpeljala čez Kraljevo in Vrnjačko Banjo v Sarajevo, se je nocoj vrnil v Belgrad v spremstvu svojega kabinetnega šefa dr. Dragana Protiča. Sku,paj s predsednikom vlade se je pripeljal v Belgrad tudi pod-ban dunavske banovine Rajič. Split, 16. aprila, 'm. Včeraj je prišla iz Zagreba v Split soproga turškega predsednika vlade Izmeta Inenija v spremstvu gospe Leticove, soproge finančnega ministra. S posebno ladjo sta se sinoči ob 7 odpeljali v Dubrovnik Poboji med nacionalističnimi in komunističnimi študenti v Zagrebu Zagreb, 16. aprila. AA. Včeraj ob 11 je policijska uprava v Zagrebu dala časnikarjem tole pismeno sporočilo: Sporočilo policijske uprave o študentskih spopadih in dogodkih dne 14. aprila t. 1. v Zagrebu. 14. aprila t. 1. je prišlo med več skupinami vse-učiliških dijakov do prerekanja, ki se je spremenilo v medsebojni pretep, kjer so študentje rabili lesene palice in nože. Pri tem pretepu so dobili nevarnejše rane študentje: Boras Franjo, pravnik; Nadzorstvo nad španskimi mejami se morda vendar začne London, 16. aprila, o. Odbor za nevmešavanje Je na svoji včerajšnji seji sklenil, da se mora mednarodno nadzorstvo nad španskimi mejami dejansko začeti izvajati v ponedeljek, 19. aprila o polnoči. Po dolgih zavlačevanjih, ki so jih povzročile ovire, bodisi načelne, bodisi tehnične, bodo nadzorstveni oddelki vendarle začeli poslovati. Pariz, 16. aprila, o. V Parizu so sklep londonskega odbora za nevmešavanje pozdravili z velikim navdušenjem, ker vidijo v njem, da je vendarle obveljala francoska zahteva po popolni nevtralnosti. Iz Bordeauxa poročajo, da danes dospe y pristanišče Port Verdon ob Biskajskem zalivu mednarodni nadzorni odbor, ki bo pregledal vse ladje, ki plujejo po Atlantskem morju in so namenjene v Španijo. Po francoskih trditvah bo delo tega nadzornega odbora najvažnejše. Vsaka ladja, ki bo plula v Španijo, se bo morala zglasiti v Verdonu in dati pregledati svoj tovor. Nadzorstveni odbor tvori več francoskih, dva holandska ter en angleški častnik, vodita ga pa litvanski major Moya ter nemški major Brinkmann. Angleški listi računajo s tem, da bo odbor za nevmešavanje ponovno razpravljal o odpoklicu prostovoljcev iz Španije. Svoj optimizem glede ureditve problema o odpoklicu prostovoljcev utemeljujejo listi s tem, da sta Sovjetska Rusija in Italija znatno odnehali s svojega nepristopnega stališča in da se zato sme računati z večjo spravljivostjo teh dveh držav. Abinun Markuš, medicinec; Ljubičič Krsto, pravnik; ta je zaradi dobljenih ran umrl. Ugotovilo se je tudi, da je pokojnega študenta Ljubičiča Krsta pri prihodu v dijaški dom napadlo 6 do 7 študentov, ki so ga preganjali po dvorišču študentskega doma med klici: »Primite komunista!« ter so ga na hodniku paviljona št. 5, kamor je pribežal pred njimi, oklali z noži. Ranjen je tudi Evič Bogdan, igralec iz Zagreba, ki je slučajno zašel med pretepajoče se dijake. Zaradi teh dogodkov so aretirani: Matijevič Mirko, filozof; Pajtler Jože, filozof; Nevistič Josip, piavnik, ki se je sam prijavil in priznal, da je sodeloval pri pretepu in da je pokojnega študenta Ljubičiča Krsto udaril z nožem; Kastelan Slavko, veterinar. Preiskava se nadaljuje in se zasledujejo še ostali udeleženci: Ereš Grga, pravnik; Jelič Ivo, tehnik; Peič Ivo, agronom; Puratič Stanislav, pravnik; Preičec Dragotin, farmaceut, ter Sažunič Milivoj, tehnik. Zaradi teh pobojev med študenti je dr. Maček objavil proglas akademski mladini, v katerem poziva študente, naj bodo složni, kakor je složen hrvatski narod, in naj se ne udajajo vplivu inozemskih ideologij te ali one vrste. Zveza narodov prizna zasedbo Abesinije Rim, 16. aprila, m. V tukajšnjih diplomatskih I politike Zveze narodov, predlagala, da bi Svet ZN ijo, da lahko novo zasedanje Sveta ZN, sprejel resolucijo, po kateri bi lahko vsaka čla-— ■ • " ‘ nica ZN po svoji volji sklepala ali prizna ta akt ali krogih mislijo, ki bo pričelo konec maja, pričakujejo z optimizmom. Italija namreč ne bo odločno zahtevala, da bi Zveza narodov izrecno zahtevala njen imperij v Abcsiniji. V diplomatskih krogih smatrajo, da bi bilo možno, da bi ena od članic ZN, ki je že de iure priznala italijanski imperij v Abcsiniji, in ki je s tem dokazala, da v tem ne vidi nobene kršitve Nacionalistične prve straže v Durangu r /Jttoria, 16. aprila. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča, da so nacionalistične izvidnice včeraj že bile v Durangu. Mesto je prazno. Izvidnice so se nato vrnile v ozadje. Pričakovati je, da bodo nacionalistični oddelki zasedli mesto v kratkem. V splošnem je včeraj na vseh bojiščih vladalo zatišje, ki ga pripisujejo razgovorom med Baski in nacionalisti glede premirja. Na vseh bojiščih ee opaža splošno popuščanje aktivnosti z ene in z druge strani. Vse kaže, da so vladne čete v zadnjih ofenzivah izgubile ogromno število mož in da nimajo nič več rezerv. Republikanci hočejo sedaj obdržati le še svoje položaje. Nacionalistični generalni štab poudarja, da je ofenziva republikanskih čet zlomljena, ne da bi dosegla kak uspeh. Kakšen cilj imajo nacionalisti, ni ničesar znanega, ker se vse priprave držijo strogo tajno. Zaradi tega ni mogoče predvideti, kdaj bo sledila nova ofenziva nacionalistov Kaj hoče Anglija? Pariz, 16. aprila. AA. (Havae) Več pariških li-etov še danes komentira najnovejše stališče Velike Britanije v španskem vprašanju. »Ami du Peuple« prinaša poročilo iz Londona. Poročilo pravi, da bi na Angleškem najrajši videli, da ne bi dokončno zntafgal noben tabor, temveč da bi med obema prišlo do nekakega sporazuma. V Londonu menijo, da bi tak neodločen konec španske državljanske vojne laže omogočil rešitev španske enotnosti. Treba je najti tudi sredstva, da se ustvari tisto, kar želimo. Toda v Londonu trdovratno upajo, da bo vendarle prišel čas, ko bo sporazum mogoč. Vendar v ta na- men ne zadošča francosko-britansko sodelovanje, temveč je potrebno tudi sodelovanje Italije. Kdo je izdajalec Valencija, 16. aprila. AA. Havas: Sinoči je imel zunanji minister Alvarez del Vayo govor po radiu 6rebivalstvu, ki je pod nacionalistično oblastjo, 'el Vayo je rekel, da so nacionalistični poglavarji navadni izdajalci v službi tujih gospodarjev. Pozval je prebivalstvo, -da naj zapusti svoje dosedanje voditelje in da naj misli samo na svojo skupno domovino — Španijo. Vladna poročila London, 16. aprila. AA. Havas: Špansko veleposlaništvo v Londonu je po razgovoru z baskovsko vlado zanikalo vesti, da bi bilo deset uporniških letal bombardiralo Bilbao in pristanišče v mestu, kjer bi bila poškodovana ladjedelnica. Poškodovana ni tudi torpedovka Luiz Diaz, ki je v luki. DNB: Angleška vlada je prejela od svojega konzula v Bilbau poročilo, da pred pristaniščem ni min. Tudi v zalivu ni min in je tako pot v Bilbao prosta. Obalno topništvo moče tudi zaščiti trgovske parnike, ki vozijo v Bilbao. Bilbao, 16. aprila. AA. Havas: Tukajšnji radio je objavil naslednje: Na fronti Guipuzcoe smo pri Lequitu pognali v beg sovražne čete. Uporniki so imeti hude izgube. Nad Eibarjem so sovražna letala izvedla več izvidniških poletov. Naše topništvo je bombardiralo njihove postojanke. Pri Oruedu se je nekoliko streljalo iz pušk. (, ne. Na ta način bi tudi Anglija prišla v položaj, da bi lahko priznala nove italijanske pokrajine v Vzhodni Afriki in da bi s tem ne, kršila načel Zveze narodov. Prenehali bi tudi razlogi, zaradi katerih sc Italija že več kot leto dni odteguje vsakemu delu v Zvezi narodov. Za spomenik Nikoli Paiiču Belgrad, 16. aprila, m. Odbor za zgraditev spomenika pokojnemu srbskemu politiku Nikoli Pašiču je izdal proglas, v katerem poziva prebivalstvo, naj ipo možnosti prispeva za zgraditev svoj delež. Proglas je podpisal tudi častni predsednik dr. Milan Stojadinovič. Tajnik tega odbora je belgrajski odvetnik dr. Zdravko Vigele. V častnem odboru so pa med drugimi tudi ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, mariborski župan Alojzij Juvan in mariborski odvetnik dr. Rudolf Ravnik. Član poslovnega odbora za zgraditev spomenika Nikoli Pašiču je tudi minister Krek. Spor med Vatikanom in Nemčijo Rim, 16. aprila. A A. (Havas) Iz Vatikana poročajo, da je kardinal in državni tajnik msgr. Pa-celli danes dopoldne sprejel nemškega poslanika pri sv. stolici v. Bergena. Pravijo, da je to prvi obisk nemškega poslanika pri kardinalu in državnem tajniku po razglasitvi znane papeževe enciklike. Znano je, da je nemško protestno noto zaradi te enciklike izročil kradinalu državnemu tajniku neki poslaniški svetnik in ne poslanik sam. Poslanik je imel z vatikanskim državnim tajnikom zelo dolg razgovor. Vremensko poročilo Rateče-Planica; jasno, snega preko 1 meter, osrenjen. Erjavčeva koča na Vršiču: jasno, enega ca 120 cm, fim. Dom na Krvavca: Na 1 m stare podlage zapadlo 20 cm južnega snega, w Vesti 16. aprila 50 letnico mašništva je obhajal te dni pariški kardinal nadškof Verdier. Za duhovnika je bil posvečen 1887 v Rimu. Nemško ljudsko fronto so, kakor poročajo francoski listi, ustanovili nemški emigranti v Franciji. Predsednik je pisatelj Heinrich Mann. 21 angleških letal je padlo od novega leta dalje. Pri tem je izgubilo življenje 33 ljudi. »Prvo leto zmage«, se bo po odloku španske nacionalistične vlade imenovalo leto od julija 1936 do julija 1937. O velikih uporih na Kavkazu v Gruziji, kjer je doma Stalin in v Sibiriji poročajo te dni. Prav tako prihajajo vesti o uporih v Beli Rusiji in v Ukrajini, kjer zaradi brezglave boljševiške poljedelske politike spet grozi lakota. Protikomunistično razstavo so odprli v švicarskem mestu Neuchatelu. Na razstavi je videti dokumente o sovjetski propagandi po vsem svetu od Mongolije do Švice. Razstavljene so tudi fotografije in dokumenti o zatiranju verskega življenja. 200 hiš je porušil vihar v romunski Besarabiji v bližini ruske meje. Vihar je divjal samo nekaj ur. Več tisoč ljudi je brez strehe. Romunski zun. minister Antonescu pojde v Pariz v začetku junija, ko bodo v Parizu slavili obletnico Briandove smrti. Francozi bodo tedaj skušali, kakor piše njihovo časopisje, spet pridobiti Romunijo za svoje politične cilje in zvezo, kateri se je Romunija zaradi francoskega prijateljstva s komunizmom in s Sovjeti odrekla. Velike vojaške ceste v smeri proti poljski meji je začela graditi Nemčija. Ceste se cepijo od glavne avtomobilske ceste Berlin - Breslau. Avstrijski notranji minister je prišel včeraj z letalom v Berlin in se udeležil svečanosti pri otvoritvi novega nemškega vojnega arhiva. Mussolini se bo sestal s Hitlerjem, ko se bo končala vrsta nemških uradnih obiskov v Italiji. Pred Hitlerjem bodo v Italijo prišli Goering, Goe-bells in zun. minister Neurath. O potrebi svobode v sedanjem svetu je govoril predsednik Roosevelt, ob takozvanem »Vseameri-škem dnevu« pred zastopniki 21 inozemskih držav, V govoru je nastopil proti militarizmu in proti za* H tiranju demokracije. Romunski princ Nikolaj bo te dni odpotoval v inozemstvo. Po zadnjih Pesteh princa niso izključili iz kraljeve rodbine samo zato, ker se je poročil z ženo meščanskega rodu, marveč zato, * ’ hotel postaviti na čelo desničarskemu gibanju »Ze- f i , j , 1*4 L Voditelj belgijskih rexistov Degrelle je včeraj zapustil Pariz, kamor je prišel v torek v zasebnih poslih. Pri odhodu je izjavil, da je preprečil porast njegovih glasov samo proglas'kardinala Izmalinesa, ki je katolikom prepovedal voliti za Rex. Za obletnico španske republike je čestital vla* di v Valenciji izmed redkih državnih poglavarjev, predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš. Zimska sezona v Avstriji od novembra 1936 do konec februarja 1937 izkazuje 429.696 tujcev v zimsko športnih krajih. Od tega je bilo tričetrtine inozemcev. Kanadska vlada mora z vso strogostjo nastopiti proti komunistom, ki širijo stavke v kanadski industriji. Tako zahteva od osrednje vlade pokrajinski ministrski svet v Ontariu. Angleške bivše bojevnike je sprejel italijanski kralj Viktor Emanuel v posebni avdienci. 52 inozemskih levičarskih listov, ki se zavzemajo za svetovno revolucijo, je prepovedala uvažati švicarska vlada. Med njimi sta pariška in strasburška izdaja francoskega komunističnega glasila »Humanite«. Vrhovni poveljnik italijanskega letalstva, general Aimone je dospel včeraj v Berlin, kjer bo imel več predavanj o letalskih izkušnjah v abesinski vojni. Danski ministrski predsednik Stauning se je vrnil iz Londona v Kopenhagen, iz Kopenhagena pa je odpotoval v Berlin nemški finančni minister, ki je tam snubil Dansko. Spopad med levičarji in fašisti je bil predsi-nočnjim v londonskem predmestju Whitechapel. Morala je nastopiti policija na konjih. Sprememba uredbe o 40 urnem delovnem tednu zahteva pariška trgovska zbornica, ki pravi v spomenici, da je dosedanje izvajanje te uredbe prineslo trgovini samo škodo. Angleška kazenska ekspedicija na indijski sever proti svobodoljubnim tamošnjim rodovom bo odpotovala čez pet dni. Nemški vojni minister maršal Blomberg je danes izročil maršalu Ludendorfu čestitke nemške vojske za 55 letnico, kar je Ludendorf postal poročnik. 58 vojnih ladij grade ▼ ameriških ladjedelnicah. Do velikih nemirov je prišlo v angleški kaznilnici v Dartmooru. Oblasti so nemire zadušile z vso strogostjo, kakor že pred petimi leti. Delo za odpravo kapitulacij v Egiptu, ki si ga je nadela konferenca v Montreuxu bo dolgo in naporno, kakor izjavljajo člani konference. Odprava davčnih in sodnih predpravic za inozemce pomeni namreč, zmanjšanje inozemskega ugleda in vpliva v Egiptu. Avstrija ostane samostojna, v tem smislu je govoril kancler dr. Schuschnigg pred dvema dnevoma v Eisensta-dtu na Gradiščanskem. Dejal je tudi, da vlada nima namena uvajati kakih notranjepolitičnih sprememb. Nemško državljanstvo je izgubilo spet 41 političnih emigrantov, ki so se pregrešili s propagando proti nemški državi. Med njimi so nekatere znane politične osebnosti izpred nastopa narodnega socializma. Nerodnosti pri občini Koroška Bela Ljubljana, 16. aprila. Mali kazenski senat je danes dopoldne obravnaval nerednoeti in kaznjivo manipulacije, ki jih je bila v času od 25. avgusta do 5. septembra lani ugotovila od banske uprave določena glavna revizija poslovanja občinske uprave na Koroški Beli. Računski inšpektor gosp. Fran Selan je ugotovil, da so si nekateri člani uprave prilastili na protizakonit način manjše in večje zneske. Na podlagi obširnega revizorjevega poročila, ki je ugotavljalo mnoge nerednosti v pogledu administrativne in blagajniške službe, je banska uprava prijavija državnemu tožilstvu nekatere funkcijonarje občinske uprave zaradi uradne poneverbe, dalje zaradi zlorabe oblasti in drugih deliktov. Po daljši kazenski preiskavi je drfavno tožilstvo sedaj obtožilo pet osumljencev, ki eo so danes pred malim senatom morali zagovarjati zaradi njiin očitanih kaz-njivih dejanj. Obtoženci Ivan Jenko, 61 letni posestnik in zidarski mojster na Javorniku, občinski odbornik in hkratii blagajnik Šolskega odbora; Virgil Šoberl, 43letni posestnik in tovarniški delavec na Koroški Beli; Fran Mohorič, 46 letni tovarniški delavec na Ja- . vorniku; Tomaž Noč, 37 letni tovarniški delavec na Koroški Beli in Fran Rajnhart, 22 letni mizar na Koroški Beli. Obtožnica očita Ivanu Jenku, da si je kot blagajnik šolskega odbora narodne šole na Koroški Beli prilastil najprej znesek 5130 Din in nato še znesek 1000 Din. Drugi obtoženec Virgil Šoberl je kol župan ponaredil račun Frana Rajnharla o plačilu zneska 150 Din, češ da je omenjeni Rajnhart občini dobavil 12 desk in dva paketa žičnikov v skupni vrednosti 150 Din in da je na računu kot župan overovil Rajnhartov podpis, nato pa je listine predložil delovodji Antonu Bidovcu, da je izplačal iz blagajne likvidiranih 150 Din. Dalje navaja obtožnica, da sta Virgil Šoberl kot župan in Fran Mohorčič kot občinski odbornik ponaredila pobotnico z dne 7. maja 1934 za znesek 640 Din, kateri znesek naj bi bil 7. maja 1935 sprejel Aleš Lagoja iz občinske blagajne, dalje sta ponaredila zadevni plačilni nalog za izplačilo Alešu Lagoji zavožnje gramoza pri novi poti na Javorniku ter dosegla od delovodje izplačilo navedenega zneska. Župan Virgil Šoberl, Fran Mohorčič in Ivan Jenko so dalje, kakor jim očita obtožnica, neupravičeno pobirali od raznih strank takse za stavbne oglede in si jih vsakokrat za se prilastili, ko niso imeli za pobiranje teh taks nikake zakonite osnove. Naslednji obtoženec Tomaž Noč je obtožen, da je v mezdno polo, ki jo je bil predložil občinski blagajni kot original, sam vpisal imena nekaterih delavcev in s tem ponaredil podpise. Naposled obtožuje državni tožilec Franceta Rajnharta, da je v neki kazenski zadevi proti Virgilu Soborlu in tovarišem krivo pričal pri okrajnem sodišču v Kranjski gori. Pri današnji glavni razpravi gre za naslednjo delikte: za poneverbo občinskega 'denarja, za zločine in prestopke zoper službeno dolžnost, za prestopke napravljanja lažnih listin in za prestopek zoper pravosodje. Obtoženci se zagovarjajo Že v kazenski preiskavi so skušali obtoženci stvar omiliti in so zanikali vsako krivdo. Obtoženi Ivan Jenko ni tajil, da je manjkajoča zneska 5130 in 1000 Din prejel, zagovarjal pa se je, da so napake pri vknjiženju nastale zalo, ker je prejemke vpisovala v knjigo njegova hčerka. Jenko pa sploh ni nikdar občinskemu odboru predložil točnih računov o denarnem poslovanju šolskega odbora in je skušal vedno stvar olepšati. Ko je prišla revizija, ni mogel takoj položiti manjkajočega zneska, kar se je zgodilo šele pozneje. Prav čudno luč pa meče zadeva tudi na takratnega župana Virgila Šoberla, ki je bil kot predsednik šolskega odbora odgovoren za denarno poslovanje in je župan celo na seji izjavljal, da gre vse v najlepšem redu. Ostali obtoženci so deloma priznali očitana jim dejanja, odklanjajo pa za to vsako odgovornost. Zanimivo je, da župan ni ničesar ukrenil, da bi se nezdrave razmere pri šolskem odboru razčistile. Glede računa Aleša Lagoje je župan Šoberl navajal, da je račun podpisala Lagojeva žena, ta pa kot priča v preiskavi zaslišana je odločno zanikala, da bibila ona podpisala račun. Glede pobiranja oglednih taks obtoženci priznavajo, da so jih pobirali, ker so bili v dobri veri, da so v to upravičeni. Današnja razprava se je pričela ob 8.30. Razprava ob zaključku lista še traja. n-J Književna nagrada Mladinske Matice * Ljubljana, 16. aprila. Na zadnji razpis književnih nagrad je prejela Mladinska matica 13 rokopisov. Na predlog literarnega odseka je bil sprejet in nagrajen z nagrado 2500 Din rokopis »Ovčar Runo« z geslom »Za svobodo«, ki izide v letošnjih rednih publikacijah. Nagrada za rokopis, namenjen najmlajšim, ni bila podeljena, pač pa je bil sprejet predlog, da se odkupijo za občijani honorar tile rokopisi; »Nana, mala opica« z geslom: »Štev. 13«; »Janko in Metka« z geslom: »S. O. S.!«; »Šimej in Roža« z geslom: »Drava«; »Pestema« s psevdonimom: »Peter Golija«; »Velika tekma« z geslom: »Mladi krog«. Vsi ostali rokopisi se zavrnejo. Vsi konkurenti so naprošeni, da pošljejo svoj naslov zaradi nagrade, odkupa, oziroma vrnitve rokopisov čimprej tajništvu Mladinske matice. Zadnja žrtev odkopana Tržič, 16. aprila. Skoraj tri tedne je že preteklo, odkar je pod Storžičem pod plazom zamrlo devet mladih življenj. Vse od takrat, od velikonočnega ponedeljka pa do včeraj, so se Tržičani trudili z izkopavanjem. Predvčerajšnjim «o svoje delo _ končali, ko so odkopali zadnjo žrtev, namreč Viljema Plajbe-6a. Reševalci pod vodstvom g. Golmajerja, ki so tamkaj delali že od ponedeljka, so na spodnjem koncu plazu odkrili tudi truplo zadnje žrtve. Plaz je Plajbesu posnel z nog smučke, odnesel pa tudi palice. Ležal je z glavo naprej. Snega je bilo nad njegovim truplom še kaka dva metra. Danes ob pol šestih popoldne bodo pokojnega Plajbesa položili v grob, v katerem počiva že osem njegovih tovarišev. Številne nesreče med splavarji Celje, 15. aprila. V zadnjem času jo Savinja močno narasla, ker se je začel tajati sneg v Savinjskih planinah. Splavarji so začeli pridno plavili les po Savinji, vendar nimajo sreče, kor je Savinja prevelika za plavljenje. Pri mostu v Krškem je postal smrtna žrtev lega poklica Alojz Tevž, 15 letni posestnikov sin iz Krašne pri Šmartnem ob Dreti. Premočen val je zanesel splav v most in vrgel iz splava mladega splavarja, ki je izginil v savskih valovih. Na isti način bi skoro utonila dva splavarja v Celju, vendar se je eden rešil na ta način, da je splaval do stebra mostu in 6plezal po stebru na most. Drugi splavar je plaval nekaj časa po Savinji, končno ga je rešil splav, ki se je pripeljal za njim. — Senica Ivan, 27 lemi splavar iz Meliše pri Bočni, si je 13. aprila močno poškodoval roko. S splavom je namreč odrinil od brega pa ga je zgrabila žica in ga poškodovala. Vesela filmska komedija polna pristnega humorja v glavni vlogi Heinz Riihmann kot Junak dneva Gina Falkenberg, Gustav Waldau,Hans Junkermann Divne pri rod ne scene. Premiera v soboto 17. t. m. v kinu SLOGA Izboljšanje na živilskem trgu v Ljubljani Kot na vseh drugih področjih tako je sedanja mestna uprava izboljšala razmeTe tudi na živilskem trgu v Ljubljani. Vsakemu je še vedno v spominu, kakšna gneča in nered je vladal svoje čase na živilskem trgu, vsled česar so bile tatvine na dnevnem redu. Trg za perutnino je bil stisnjen v ozki kot med vrstami stojnic ob Mahrovi hiši in med vrsto mesarskih stojnic, ki so zakrivale ves perutninski trg. Sedanji tržni odbor si je zastavil nalogo, urediti trg, kolikor je v sedanjih razmerah to mogoče. Odstranil je vrsto mesarskih stojnic, ki so stale vzporedno z lopo ob Mahrovi hiši in ki so silno kazile lice trga, obenem pa zakrivale manufak-turno lopo ob Mahrovi Hiši. Prodajalci, ki so imeli v najemu sredino manufakturne lope, so bili tako povsem skriti, nekatere dele te lope pa so uporabljali celo za skladišče in 60 zanje plačevali najemnino ali pa tudi ne. Zadnje dni so odstranili prvo vrsto stojnic in najemniki so se po večini preselili v lopo ob Mahrovi hiši. S tem se je odprl krasen in dragocen prostor na živilskem trgu, kamor so se mogli sedaj razprostreti prodajalci perutnine in jajc in s čimer je pridobljen tudi prostor za druge prodajalce. Pridobilo pa je s tem tudi lice trga, ki nudi zdaj lep pregled po vsem živilskem trgu. Le ena stojnica še samuje v prejšnji vrsti, ali jo bodo v nekaj dneh podrli kot so ostale. V lopi ob Mahrovi hiši pa so napravili mesarji zdaj lepe in higijenske mesnice ter so z novo pridobitvijo zelo zadovoljni. Sedanji tržni odbor je napravil tudi red v vprašanju dovoza živil na trg. Poprej to vprašanje sploh ni bilo urejeno. Dovažali so v vseh sme- Slavospev najlepšemu človeškemu čustvovanju — materinski ljubezni THERESE RE1GNER, HENRI PRESLES, FELIX OUDART, FRANCOIS ROSAY. Pretresljiva drama o nezaslišanem požrtvovanju ljubeče matere, ki žrtvuje vse za svoje dete, za sebe pa ne išče ničesar. (Moternlie) Premiera danes v hlnu Matici Materinstvo reh, kar je povzročilo velik nered, često tudi prepir in nesoglasja in veliko gneče. Novi odbor je vpeljal letos enosmerno vožnjo za dovoz živil. Dovoz je dovoljen samo s Krekovega trga in s ceste Pred škofijo, odvoz pa pri Zmajskem mostu. Ves promet je na ta način enotno urejen. Koliko neprijetnosti so povzročala na trgu kolesa, ki eo jih kolesarji prislanjali med stole in ob stojnicah. Ovirale so promet in marsikdo si je ob njih umazal ali celo raztrgal obleko. Teh koles je bilo čedalje več. Tržni odbor je dal postaviti ob trgu na obeh straneh stojala za kolesa in prepovedal odslej kolesa prislanjati ob stole ali stojnice. Na enak način je odstranil novi odbor tudi druge nedostatke, tako na primer je dal napraviti okrog velike lope na živilskem trgu hodnike in robnike in na ta način odstranil luže in jarke, ki so bili poprej ob vsakem deževju polni vode, pozimi pa je ljudem spodrsevalo, da so bili vedno v nevarnosti, da padejo. Ob straneh je dal napraviti žlebove, da se more dežnica odtakati po žlebovih in ne teče več v kapu na kupovalce kot poprej. Še mnogo je takih večjih ali manjših popravil in preureditev, ki zdaj niti ne padejo v oči, ko eo nedostatki odstranjeni. Tržni odbor s predsedni-komg. Avgustom Jenkom se stalno trudi, da izboljša trg v vseh ozirih, v kolikor mu to sedanje razmere dopuščajo. Jasno je, da bi bila potrebna zgraditev velike in moderne tržne lope, kot jih imajo druga večja mesta, toda žalostna zapuščina bivših uprav na ljubljanskem magistratu za enkrat tega še ne dopušča. Bivši magistratni gospodarji, ki so imeli dovoli sredstev za gradnjo velikih in komfortnih stanovanjskih hiš, za to vprašanje niso našli smisla in se od župana Hribarja dalje nikdo ni- več brigal za temeljito ureditev živilskega trga. Šele sedanja občinska uprava je našla za to razumevanje in bo to vprašanje po možnosti tudi rešila, za enkrat vsaj tako kot ji bo v danih razmerah mogoče, sčasoma pa tudi z veliko in odločno potezo. Filmi ki jih velja videti... ali ne videti »Kreutzerjeva sonata« (Unfoo). O tem filmu je umestno govoriti le toliko, ker naslov in reklama trdita, da je narejen po pretresljivi Tolstojevi noveli istega imena. Toda o Tolstoju je v stvari malo sledu, če izvzamemo kose zunanjega, zgolj frakar-skega okolja, ki daje filmu z bleščečim literarnim imenom vse značilnosti tiste robe, kjer se problemi rešujejo z operetnimi obrazi in sredstvi. Tolstojeva novela je pretresljivo delo o zakonu in ljubezni, ki zavzame do vseh vprašanj jasno, čeprav Tolstojevo stališče. Igra usodnih zakonitosti, krivde in kazni, je v literarnem delu naravnost strahotno razvidna tudi, če se z načelom, po katerem se usode morajo razvijati, kdo ne strinja. V filmu vsega tega ni, tragika »Kreutzerjeve sonate« se izgublja v zunanjostih, pogosto neokusnih. Jasnega zapleta na koncu ni videti nikjer, vsi nosilci tragičnega ’ dogajanja stoje nazadnje pred nami beli, kakor angeljčki, da sploh ne vemo, zakaj so se šli tragedijo. Vrhutega je dejanje svojevoljno in po nepotrebnem presuka-no, režisersko zabeljeno z golimi stegni in filozofskimi vlačugami, kljub vsemu pa skoraj povsod dolgočasno zaradi neizrazitega praznega igranja. Kdor bi v tem filmu iskal Tolstoja, naj se pazi, namesto Tolstoja bo dobil dokaz, kako zna nemški film mesariti literaturo. Iz veličastnega moralnega dela o krivdi ljubezni, ki nasprotuje redu, beži na platnu pred nami niz banalnih zakonolomstev, brez sence česa globokega. Ubogi Tolstoji Ni v vsaki luknji raka Ljubljana, 16. aprila. Polnočno tišino od četrtka na petek je hotel izrabiti neki nepridiprav in vlomiti v Jugoslovansko knjigarno od vežne strani stolnega župnišča v Ljubljani. Vtihotapil se je najbrž v večernih urah in čakal v kakšnem kotu na ugodno priliko. Pa je imel smolo. Odkrehnil je z nekim orodjem železni priboj, kjer se zatika zapah ključavnice pri zunanjih vratih. Njegovo rokovnjaštvo je bilo ustavlje« no, ker ga je presenetil eden od hišnih stanovalcev. Ta je poklical Cerkvenika Toneta. Zgrabila sta ga. Ko je pa Cerkvenik hitel poklicat stražnika, se je tat iztrgal in skočil skozi okno v Semeniško ulico. Vlomilec je srednje rasti, star do 35 let, oblečen v Hubertus plašč. Razmere okrog knjigarne so mu morale biti dobro znane. Če bi ne bil zasačen, bi bil razbil še druga vrata do knjigarniških lokalov. Denarja, ki ga je brez dvoma iskal, bi ne bil prav nič dobil, ker ga lastništvo da vsak večer po zaključku računov sproti odnesti, in sicer do zadnjega ficka. Če je pa uzmovič tako vedoželjen, naj raje pride ob belem dnevu in naj zaprosi za one knjige, ki misli, da so mu tako potrebne, da je tvegal zanje noč in dobro ime. Morda bo kaj dobil. Celjske novice Pomen regulacije Dravinje Slov. Konjice, 15. aprila. /j velikim veseljem so naši knielje lansko jesen pozdravili pričetek regulacijskih del na Dravinji v Spodnjih Zrečah. Pričelo se je namreč dol-•cro pričakovano urejanje vodnega toka, kateri je Toliko let delal skrbi in škodo našemu kmečkemu ljudstvu. Potok Dravinja, izvirajoča pod lioglo na lo-horju, teče v pohorskih zarezah do Ošlaka v Skomarju z zmernim tokom. Odtod naprej pa se požene proti Zrečam v skoro popolnoma ravni strugi ter -sc ob deževju, nevihtah in plohah lahko primerja z vsakim hudournikom. Pri Spodnjih Zrečah pa zaide potok med žitna polja, kjer ob priliki večje mere padavin poplavi malone vso dolino med Spodnjimi Zrečami iu Radano vasjo, ledaj odnaša orno zemljo, uničuje posevke in nasade lor si izdolbi preko njiv pravcato strugo. Nikoli ne senske oziroma pomladanske posevke in drugo. Ti dve povodnji sta bili najhujši, slična manjša razdejanja pa so bo ponavljala prei in pozneje. Kmetje so si pomagali sami; zagradili so strugo z zemljo, deskami in kamenjem, kar pa je bilo dostikrat kaj slal>o obrambno sredstvo. Skupna škoda, ki jo je Dravinja povzročila že samo med Zrečami in Radano vasjo v zadnjih" lotih, gre v slo in stotisoče. Struga je bila tam, kjer jo sedaj poglabljajo, globoka komaj pol metra. Iz tega je razvidno, koliko koristi jo regulacija, ki jo je pričela banska uprava. Strugo izravnavajo in poglabljajo, lako, da zlepa ne more priti do večjih povodnji. Sama regulacija pa je obenem najvažnejše javno dolo v slovenjekoujiškem okraju.! Z Dravinjo, ki bo dobila nov, lepši tok, bo tudi Dravinjska dolina sama poslala lepša in bogatejša, ker bodo v bodoče prihranjeni težki slo- tudi bodo' pozabili tukajšnji prebivalci jeseni 1926 in I tisoči, ki bodo našemu kmečkemu ljudstvu spomladi 1929, ko jiiu je Dravinja uničila vse je- • golovo pripomogli do lepših m srečnejših dni. Kočevje Pevski koncert Slov. Konjice, 15. apr. V nedeljo, dne 18. t. m. ob treh popoldne priredi naše Katoliško izobraževalno društvo velik pevski koncert, ki ga bo izvajal pevski zbor cerkvenih in društvenih pevcev. Koncert, ki bo gotovo edinstvena prireditev naše katoliške mladine, bo spopolnjeval niz narodnih in umetnostnih pesmi ter samospevov. Gotovo bodo zato prišli na račun vsi ljubitelji lepega petja, katerim se še pri nas ni ponujala tako ugodna prilika. Slična prireditev je bila sicer pripravljena že enkrat leta 1932, pa 60 zaradi splošnih tedanjih razmer ni smela vršiti. Ker se pričakuje izTedno lep obisk je prav, da si nabavite vstopnice pri A. Valan-čaku v predprodaji. Sedeži; 8, 6, 4, stojišče 2, galerija 8 Din. Nered na pošti) 2e več let je na kočevski pošti udomačena navada, da prebivalci periferije mesta dobivamo samo dvakrat do trikrat na teden pošto, dočim se v samem mestu raznaša po trikrat dnevno. Mislili smo, da nam bo poštna uprava vsaj toliko ustregla, da bomo pošto dobivali, če jo pridemo sami iskat. Toda komodnost kočevskih poštnih dam in gospodov je tako velika, da naši skromni želji noče ustreči, temveč nas venomer hrulijo, naj si nabavimo poštne predale, »katere naj prav drago plačujemo«, da bomo pošto lahko vsak dan dobivali. Apeliramo na poštno upravo v Ljubljani, naj že večletni komoditeti kočevskega poštnega osebja napravi konec in ga poduči, kako se mora s * strankami ravnati Razpis mest v Poštni hranilnici Belgrad, 16. apr. m. Poštna hranilnica kraljevine Jugoslavije je razpisala natečaj za sprejem 12 uradniških pripravnikov v službo poštne hranilnice. Za ta natečaj se lahko prijavijo samo moški prosilci, ki izpolnijo tele pogoje: 1. Da so državljani kraljevine Jugoslavije, 2. da so dokončali državno trgovsko akademijo ali popolno srednjo šolo z abiturijentskim tečajem ali dvorazredno, oz. dvoletno tergovsko šolo, 3. da niso starejši od 25 let. Prošnje morajo biti napisane lastnoročno in kolkovane a 10 Din ter opremljene z originalnimi spričevali in krstnim listom. Ostale dokumente v smislu določil uradniškega zakona bodo predložili naknadno samo izbrani kandidati. Prednost imajo oni prosilci, ki znajo tuje jezike in strojepisje. Od prijavljenih kandidatov jih bo poštna hranilnica izbrala 25, in ti bodo polagali sprejemni izpit. Prošnje se bodo sprejemale najpozneje do 24. apr. zaključno. Narodnoobrambni sklad (lBran>r-bora" Mestna občina Ljutomer 200 din, občina Ponikva 10 din, Jugoslovanska banka dd., podr. Ljubljana 100 din občina Kamnik 200 din, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 500 din, Narodna banka kraljevine Jugoslavije 2000 din, zirV.a pirhov: Drž. nar. šola, Orla vas 23 din, Drž. nar. šola, Krvava peč 15.25 din, Mestna deška nar šola, C«lj* 126 din, Zas. dekl. nar. šola šol. sester v Repnjah 50 din, Drž. nar. šola, Sv. Urban pri Ptuju 69 din, Drž. nar. šola kralja Aleksandra I„ Odranci 47.50 din, Drž. II. dekl. šola, Maribor 120 din, Drž. nar. šola, Tu-njica 33 din, Zaseb. dekl. nar. šola »Marijin dom«, Kočevje 20.50 din, Drž. nar. šola, Mavrlen 33 din, Drž. nar. šola, Koprivnik 17 din, Drž. nar. šola, II. deška nar. šola, Maribor 75 din, Drž. nar. šola, Sovodenj 41 din, Drž. nar. šola, Sv. Jurij ob la-boru 66 din, Drž. nar. šola, Soteska 26 din, Drž. nar. šola, Sv. Katarina 10 din. Izražamo darovalcem toplo zahvalo in željo, da bi imelo vzpodbujevalen odmevi •odo služile izrečno samo avtomobilskemu prometu. Prve take ceste je zgradilo gradbeno društvo v Milanu V Italiji leta 1924. Pa tudiv Nemčiji so se začeli zanimati za tovrstne gradnjo cest. Zanimanje jo postajalo vse večje in večje in je bil leta 1931 v Ženevi prvi kongres, na katerem so bilo podane smernice za graditev. Posebno je raslo zanimanje v Nemčiji. Ko pa je prišel na oblast Hitler, so se dela začela z vso resnostjo in živahnostjo. Že leta 1932 jo Hitler otvoril v Frankfurtu javna dela, gradnjo cest. Večina strokovnjakov pa je bila mnenja, naj bi se najprej popravila stara pota, šele potem naj bi so pričele graditve novih. Rezultat de^ je bij izredno velik. Razvila se je velika trgovina z avtomobili. Saj imajo sedaj v Nemčiji nič manj kot 2 milijona avtomobilov. Pri javnih delih je bilo stalno zaposlenih nad 150.000 delavcev. Dola napredujejo tako hitro, da je dnevno zgrajen nad kilometer cesto. S tem jo bil v Nemčiji napravljen velik korah tudi k reševanju socialnega vprašanja. Delavci so stanovali v hišicah — postavljenih iz državnih fondov — ter je bilo stanovanje brezplačno, plačevati so morali le hrano. Tako je sedaj v Nemčiji sami 40.000 km poti v popravilu. Ceste so prvovrstne in za Nemčijo velika korist. Žalostno in porazno sliko pa dajejo tovrstna javna dela pri nas. Naj se merodajni činitelji zavedajo, da se z javnimi deli rešuje kriza in naj nikar z deli no čakajo, da bo kriza nehala. Vse države in mesta votirajo sredstva za gradnje in za čim večjo zaposlitev ne samo delavcev pač pa tudi obrtnikov, inženjerjev in podjetnikov. Pri nas pa hodimo po tej poti precej počasi. Premiera! Slavospev ualiepSemu človeškemu čustvovanju materinski IJuueznl Materinstvo Thorese Kelgner Henri Presles Navihanka nadvse zabavna opereta bo v nedeljo 18. t. m. popoldne po znižanih cenah od 30 ■dinarjev navzdol. Sodelujejo ge. Lubejeva, Poliževa, ■Japljeva ter gg. Zupan, Peček, Gorski, Daneš, Sancin-t^r ing. Golo Vin. Dirigira g. Žebre, režija prof. Šestova. Celoten godalni orkester s klavirjem in harmonijem sodeluje pri opereti »Ribič Marko«, ki sita jo uglasbila M. Tomc in V. Cimatti. Zadnji dvo predstavi bosta v soboto ob 20. in v nedeljo ob 17. v frančiškanski dvorani. Vstopnice v pisarni Pax et bonum, frančiškanska pasaža. G. France Marolt, vodja folklornega instituta Glasbene Matice ljubljanske je v 2 vsebinsko zelo bogatih knjigah opisal razne narodne običaje, ki deloma že izumirajo, deloma pa so ohranjeni v ne-popolnoma pravilni obliki. Iz tega zaklada svojega znanja, bo predaval jutri v soboto zvečer v mali filharmonični dvorani, in sicer je tema njegovega predavanja »Drevesno češčenje v Sloveniji«. Kdor se zanima za naše narodno glasbeno blago, naj ne zamudi te prilike. Vstopnina 3 Din. Kdor se hoče naslajati na naši prelepi narodni pesmi, ta naj poseti v ponedeljek, dne 19. t. m. koncert pevskega zbora društva Krakovo-Trnovo, ki bo v veliki filharmonični dvorani. Na sporedu je 12 slovenskih narodnih v priredbi Oskarja Deva, Franceta Marolta in Mateja Hubada, dalje 4 hrvatske narodne v priredbi dr. Žganca, na začetku sporeda pa je 5 moških zborov priljubljenega našega skladatelja Zorka Prelovca. Zbor šteje 30 Pevcev, vodi ga pa že drugo leto g. R. Simoniti, redprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Vrsto tujih umetnikov-solistov, ki so v'letošnji koncertni sezoni koncertirali na koncertih Glasbene Matice ljubljanske bo zaključil francoski pianist Gille Guilbert, ki priredi samostojen klavirski koncert v petek, dne 23. t. m. v mali filharmonični dvorani Na koncert priznanega umetnika že danes opozarjamo. Sedeži od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice, DRAMA Začetek ob osmih Petek, 16. aprila: »Med štirimi stenami«. Red C. Sobota, 17. aprila: »Matura«. Izven. Nedelja, 18. aprila: »Simfonija 1937«. Cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob osmih Petek, 16. aprila ob 15: »Cavalleria rusticana. Glumači.« Dijaška predstava po znižanih cenah od 15 din navzdol. Sobota, 17. aprila: »Traviata«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 18. aprila ob pol It: Pevski nastop ljubi,j. srednjih sol. ob 15: »Navihanka«. Izven. Ceno od 30 Din navzdol. Ob 20: »Ero z onega sveta«. Izven. Gostovanje tenorista g. Marija Šimenca. Cene od 30 Din navzdol. DRAMA: Izredno uspelo igro I. Fodorjevo »Maturo«, ki je bila pri reprizi v sredo nabita do poslednjega kotička, tako da so postavili v avditorij celo zasilne sedeže in je moralo kljub temu oditi veliko število ljudi brez kart — bodo ponovili v soboto kot predstavo izven abonmaja ]>o znižanih cenah od 20 Din navzdol, tako da bo ustreženo vsem, ki še nisojvi-deli te prisrčne in zabavne igre iz šolskega življenja. Mariborsko gledališče Petek, 16. aprila: Zaprto. , Sobota, 17. aprila ob 20. uri: »Rdeči nageljni«. Znižane cene. Nedelja. 18. aprila ob 15. uri: »Sveta Ivana«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Na ledeni plošči«. Akademija visokošoik Ljubljana, 16. aprila. Vedno manj je prilike in možnosti, da bi obiskali visoko šolo tudi dijaki in dijakinje z dežele in tisti, ki jim ni bilo dano, da bj se jim poznejših dijaških letih ne bilo treba neprestano boriti z vso mizerijo, ki jo naš slovenski študent toliko preživlja posebno v zadnjih letih. Le najpožrtvo-valnejši morejo to svojo dijaško bedo za silo olajšati s tem, da poučujejo druge in si satni zaslužijo v ča6U, ki bi ga morali izkoristiti v izpolnitev svojega študija, nekaj denarja, da z njim plačajo najpotrebnejše — hrano in stanovanje. Da bi bilo tem revnejšim dijakom in dijakinjam vsaj malo pomaganega, so se začele tudi pri nas razne akcije za postavitev domov za akademike in akademi-čarke. Ker nabiralne akcije nimajo bogvekoliko sreče, si naši visokošolci in visokošolke skušajo pomagati z raznimi prireditvami, katerih čisti dobiček gre v fond za graditev ali razširitev tega ali onega doma, torej je v prvi vrsti namenjen podpori revnejših dijakov in dijakinj, ki naj v teh domovih najdejo primerna stanovanja brezplačno ali v6aj za manjši denar. Pole& akcije naših dijakov pa postavitev novega akademskega doma 6e tudi akademičarke prizadevajo, da bi našle kje sredstva, da bi postavile svoj lastni Dom akade-mičark, ali pa vsaj nekoliko razširile dosedanji njihov dom v Gradišču, ki že po svojem zunanjem videzu nudi danes precej žalostno sliko. Ker drugače ne gre, si morajo pomagali tudi z raznimi prireditvami, kakršna je bila n. pr. sinočnja v veliki dvorani Kazine. Prireditev je pokazala, da ima naša javnost vendar le še nekaj smisla za takšne socialne prireditve. Udeležba na tej akademiji je bila še dokaj obilna, vendar bi bila lahko še mnogo večja. Navzoči so bili poleg ostalih tudi francoski konzul, Ko spravljamo smuči za zapeček Ko smo začeli spravljati smuči na zapeček — ne mislimo vsi, saj za pravega smučarja-turista je ta čas najlepši za smuko — delamo obračune nad minulo sezono in pregledujemo, v koliko je bila ta sezona uspešna m koliko smo dosegli. Tekmovalci iščejo svojega prvaka, drugi se pa jeze, češ saj letošnja sezona sploh ni bila smučarska sezona. V letošnjem letu je pariški športni list »1’Auto« prvič napravil listo deseterih najboljših smučarjev na svetu. Poizkus je tvegan, morda celo nemogoč; v vsaki drugi športni panogi je lahko ugotoviti prvih deset, v smučanju je pa tak račun mnogo težji. Pri tekmovanjih v alpski kombinaciji je pa »1'Auto« računal takole. Pri štirih tekmovalcih pravi, da je zelo težko določiti vrstni red, ker spadajo vsi v poseben razred. Vendar pa trdi, da je Francoz Allais, letošnji zmagovalec pri FIS-inih tekmah, najboljši. Njemu najbližji je Avstrijec Walch, Walch je špemalist za tek skozi vratca, dočim je Allais specialist za smuko. Toda Francozu se je posrečilo Walcha enkrat premagali tudi v slalomu in zato mu daje »l'Auto« prvo mesto med vsemi smučarji. Tretji je Nemec Cranz, ki je odličen slalomist in za katerega trdi, da bo Seelosov naslednik. Četrti pa je Italijan Chierroni, sijajen 19 letni atlet, ki ga predvsem odlikuje neverjetna korajža in pogum. Nato še nadaljuje s svojo deseterico: Rominger (Švica), Von Allmen (Švica), Stcusi (Švica), Sesto-relli (Italija), Lafforgue (Francija) in Zogg (Švica). Veteran vseh najboljših je Švicar Zogg, ki je star že 36 let. Tudi na Finskem so polagali bilanco. Vendar so morali priznati, da so ostali Norvežani še vedno prva velesila v smučanju, ki uživajo svoj poseben položaj čisto upravičeno še vedno. Finska bilanca med drugim tudi omenja, da je letošnje leto zelo mnogo izgubil na svoji formi skakač Birger Ruud. Drugo mesto pripisujejo Finci sebi, tretje pa Švedom, ki se letos niso s svojimi tekmovalci mogli posebno obnesti. Za najboljšega tekača, ki je letos dosegel največ uspehov, pa so Finci proglasili svojega mojstra Pekka Niemi. Z našim domačim obračunom bomo še počakali. Zadnja tekma bo 25. aprila, in sicer smuk iz Kredarice. Ta smuk je postal pri nas že tradicionalen, letos bo pa zanimiv še bolj radi tega, ker je cela prireditev prijavljena FIS-i in ima mednaroden značaj. Po dosedanjih predpripravah sodeč bo precejšnja udeležba tudi od drugod; pri tem mislimo zlasti na Avstrijce, ki bodo poslali močno zastopstvo in pa na Nemce, ki so tudi že prijavili svojo udeležbo. Našim tekmovalcem bo torej s tem dana možnost, da bodo po dolgem času zopet na domačib tleh pokazali svoj napredek v konkurenci z inozemci. Dobro vemo, kaj pomeni tekmovati na domačih strminah, ki so dobro poznane, kot pa priti dva dni pred tekmo in tekmovati na čisto tujem svetu ob najhujši konkurenci. Za to tekmo s popolnim zaupanjem gledamo na naše Jeseničane. Po tej tekmi bomo pa pregledali kritično tudi naše račune in bomo videli, ali smemo letošnjo bilanco zaključiti z dobičkom ali ne. ga. dr. Adlešičeva ter večje število univerzitetnih profesorjev. Akade’mija visokošoik, ki je bila prirejena pod pokroviteljstvom častnega damskega odbora, se je začela ob 9. zvečer. Uvodno besedo je spregovorila predsednica Doma visokošoik Taufer Nika,-ki je povdarila pomen in potrebo takšnih prireditev izrazila pa tudi zahvalo vsem, ki so se akademije udeležili in s tem pokazali svoje polno razumevanje za socialne težave, s katerimi se morajo boriti tudi naše akademičarke. Na vso našo javnost pa je naslovila tudi prošnjo, naj podpre tudi v bodoče njihove težnje, da bo čimprej mogoče, če drugega ne, vsaj povečati dosedanji skromni Dom, v katerem je 6edaj prostora le za 22 akademičark. Če bo akcija tudi v bodoče vsaj v toliko napredovala, kakor je od lanskega leta naprej, bi bila še kar nekam zadovoljiva, kajti lani je moglo dobiti prostora v tem Domu le 14 akademičark. Vendar pa je že skoraj prepotrebno enkrat mislili na nov, lastni Dom, ki bi bil bolj primeren kot je dosedanji, ki bi bil Slovencem res v čast. Spored včerajšnje prireditve je bil dokaj pester: Nastopila je z velikim uspehom naša znana in priljubljena pevka ga. Pavla Lovšctova, ki je s polno glasbeno razigranostjo, občutenostjo in-mehkim glasom zapela štiri Krekove pesmi. Sledili sta nato dve recitaciji gdč. Zore Pelanove in Vide Janežičeve ter klavirski točki ge. Marte Osterčeve, nakar je nekaj članov Akademskega pevskega zbora zapelo tri primerne pesmi. Akademija se je zaključila 6 plesom in razdelitvijo dobitkov, ki so jih bili pač deležni tisti, ki so pri srečolovu nekaj sreče tudi res vjeli. Kakor rečeno, je prireditev uspela precej dobro tudi v materialnem oziru, vendar pa le ne tako kakor lansko leto. Izza naših meja Požari uničujejo gospodarstva. V zelo kratkem času je več požarov uničilo nekaj gospodarstev in prizadejalo veliko škodo pogorelcem. V Prvačini je pogorelo gospodarsko poslopje Josipu Prevšku, ki ima nad 10.000 lir škode, ki ni krita z zavarovalnino. Ves trud, da bi požar pogasili, je bil zaman in vnelo so je celo poslopje Ivana Bezeta, ki je v bližini Prcvškovega. K sreči pa so ta požar pogasili. — V Savanji je gorelo pri Mariji Kovačič. Škode je bilo tudi tukaj okoli 10.000 lir. Aretirali so lastnico, ki je menda sama zažgala, da bi prišla do visoke zavarovalnine. Precej dokazov jo pri tem zelo bremeni. — Okoli 5000 lir škode pa je prizadel požar v Mirni Mariji Češčut, ki pa je krita k sreči z zavarovalnino. Ker so požar kmalu omejili in pogasili, škoda ni večja. Dva vloma v cerkev in v župnišče. Pred kratkim so roparji vdrli v cerkev oo. kapucinov v Gorici. Vlomili so skozi glavna vrata. S silo so nato odprli nabiralnike, kjer pa ni bilo mnogo, ker jih vsak večer spraznijo. Ukradli pa so nekaj zlptnine, razbili eno soho in našli kljub temu okoli 500 lir. — Prav tako so vdrli v cerkev v Tržiču, kjer pa so pokradli mnogo dragocenosti z oltarja in s sohe Matere božje. Škoda je precejšnja. — V župnišče pa so vdrli roparji v Kalu pri Kanalu 1 odi " in odnesli mnogo denarja, deloma last cerkve in cerkvenih organizacij, deloma pa tudi župnikovega. Do sedaj policija, ki je bila o vseh teh tatvinah obveščena, ni mogla izslediti tatov. Tatvine so med ljudmi povzročile veliko razburjenje in ogorčenje. Obsodbe zaradi tihotapstva. O stalnih razpravah, ki se vrše v Gorici ali v Trstu zaradi tihotapstva, je naš list že ponovno poročal. Število teh se kljub zelo. strogim kaznim prav nič ni zmanjšalo, da, celo povečalo. Vzroki so prav vedno isti: brezposelnost in beda. Prizadeti so zato le bolj revni ljudje. Tudi pretekli teden je bilo obsojenih okoli 20 ljudi, zlasti iz obmejnih krajev, na precejšnje denarne in zaporne kazni zaradi tihotapstva. Med ostalimi pa so v zadnjih dneh aretirali tudi precej tihotapcev, ki bodo vsi prišl pred sodišče. Zlasti je omembe vredua aretacija Marije in Albina Likar iz Idrije, ki sta tihotapila jugoslovanske cigarete. Pri preiskavi so našli pri njiju veliko zalogo »Drava« cigaret. Ker sta imela ta dva aretiranca tudi pomočnike, so tudi te aretirali in zaprli. Štirinajst dni že vztraja v gladovni stavki v Stari Gradiški Jurij Memničanin, ki je bil lani ubil svojo ženo. Jurij je bil že prej zaradi nekega zločina tri leta v zaporu. V tem času je zvedel, da mu je žena poslala nezvesta. Komaj se je vrnil spet iz zapora domov, je ubil nezvesto ženo. Sodišče mu je nato prisodilo dvajset let. Jurij pa se ni hotel sprijazniti s težko usodo in jo ves cas terjal revizijo procesa. Ker so mu pa vse take vloge odbili, je začel z gladovno stavko. Štirinajst dni ni hotel ničesar zavžiti, naslednji dan pa je popil le nekaj vode. Shujšal jo za 11 kilogramov. Odnehati pa noče. Od tu in tam Zemun se jo priključil na zračno zvezo Nizozemske z Batavijo. Letalo, ki obratuje na progi Amsterdam, Rotterdam, Praga, Dunaj, Budimpešta, Atene, Aleksandrija, Kairo iu Batavija, se bo odslej ustavljalo tudi v Zemunu, kadar bo imelo ali pošto ali pa potnike za Jugoslavijo. Letalo vozi dvakrat tedensko. Ukraden škofov prstan v milu so odkrili v kaznilnici v Lcpoglavi. Kaznjenec Jurij Kockar je imel kos mila, ki mu ga je bil poklonil že umrli kaznjenec Burulac. Temu ga je pa podaril spet nek drug kaznjenec. Ukradel ga je pa iz cerkve v Skradimi I. 1931 Milan Grah, ki 60 ga kmalu po tatvini prijeli in našli pri njem vse razen škofovega prstana s 15 diamanti in nekega prstana s 7 dragocenimi kamni. Oba je znal tako vešče skrit, da ju je prinesel s seboj v kaznilnico in ju tam prepustil' tovarišu Burulcu. Kockar zahteva eodaj za svoje odkritje najdnino. Splitsko obalo bodo prenredili. Minister za finance jo že odobril kredit v znesku 1,800.000 Din iz kaldrminskega sklada, s katerim bodo tlakovali VVileonovo obalo. Občina pa se je istočasno morala obvezati, da bo zgradila veliko stanovanjsko hišo za carinske uradnike, ki bo stala 3 in pol milijona Din. 2 milijona dinarjev je zapustil Rdečemu križu sarjevski tovarnar nogavic, znamke »Ključ«, Abram Ldwy-Sadič. Pristavil ,pa je določilo, da se mbra e tem denarjemjrupiti hiša za Rdeči križ. Rdeči križ je to določbo že izpolnil, ko je kupil veliko hišo od vrhbosanske nadškofije sredi Sarajeva. Včeraj smo poročali o viharjih okrog Zemuna, kjer se je prevrnil tudi šlep in z njim vred dvajset ljudi. Prva poročila so javljala, da so vsi ti utonili. Vendar pa se je naknadno zvedelo, da jih je vse rešila neka ladja. Pač pa je utonilo pet ljudi posadke lz bagerja, ki ga je razbesnela Sava prevrnila. Vsi ti so hoteli kakor vsak dan 6 čolnom na obalo, da se oskrbo z živežem. Ko so veslali proti bregu, jih je zalotila nevihta z viharjem. Več kot uro so se borili z valovi, toda niso jim bili kos. Reka je čoln nazadnje prevrnila in vseh pet so zagrnili valovi. Imeli pa so še toliko moči, da so se spet dvignili na površje in okrog pol ure plavali. Ker ni bilo od nikoder pomoči, so zaradi utrujenosti in mraza vsi opešali. Vsi so našli v valovih smrt. Obisk kinematografov jo vsem dijakom prepovedal ravnatelj realne gimnazije v Glini. Utemeljil je svoj odlok s kvarnimi vplivi filma na mladino. Kajpak je nastala zaradi tega odloka burja med dijaki, ki so precej pridni obiskovalci kinematografov in med delom njihovih staršev. Prepoved pa obžalujejo tudi lastniki kinematografov ... Prosvetno ministrstvo opozarja ustanove, ki mislijo pristopiti k organizaciji letovališč za šolsko mladino na pravilnik o dijaških letovališčih Sn. št. 21.446 iz leta 1935. Po tem pravilniku spadajo vsa letovališča, kjer se mudi šolska mladina (srednješolska in visokošolska), pcwi nadzorstvom prosvetnega ministrstva. Letovahšče* se lahko priredi samo za učence ali pa samo za učenke. V enem mestu more samo ena ustanova imeti svoje letovališče. (Iz kabineta prosvetnega ministrstva.) Zvodnico, kavarnarico Perso Jovanovič iz Niša, je prijela belgrajska policija prav v trenutku, ko se je hotela s tremi dekleti odpeljati v Niš. Z raznimi obljubami je zvodnica našla ta tri dekleta in jih spravila v vlak. Vsem je obljubila lepo službo in dobro plačo. Policija pa je pravočasno zvedela, da se ta kavarnarica bavi s trgovino z dekleti. Zadržala je na postaji vlak in prijela vse štiri. Svetovni prvak v smuških skokih Birger Ruud se jo pred kratkim mudil nekaj dni v Ljubljani, nakar je odpotoval še v Zagreb. Kot nameščenec neke norveško tovarno za izdelovanje smučk je prišel v Ljubljano kupovat les in deske za tovarno. Zlasti nabavlja v večjih količinah jesenovino, o kateri pravi, da je zelo dobra. Zagrebški tatovi imajo vedno v zalogi poseben trik, katerega se poslužujejo pri svojem opravilu. Zadnji je metanje kap pod vrata. Običajno hodita dva prosjačit po Stanovanjih. V času, ko doma-in odpre vrata in odšteva miloščino, vrže spremljevalec neopaženo pod vrata svojo kapo, da se vrata ne morejo tesno zapreti. Ko pa slišita, da se je domačin že umaknil iz predsobe, začneta s »kontrolo«. Iz predsobe zginejo ponavadi razne suknje. Pet takih »beračev« je policija pred dnevi prijela. Pred svojo smrtjo je izdal napadalca, ki ga je bil zabodel z nožem, delavec Jurij Hlapčič iz Zagreba. Pred dnevi so ga prepeljali v bolnišnico, ker je imel rano v trebuhu. Pri zaslišanju je dejal, da je sam padel rta tla in se pri tem nataknil na žebelj. Ko pa je nekaj dni ležal v bolnišnici, se mu je stanje poslabšalo ter mu je začela groziti smrt. Tedaj je dal poklicati detektiva in mu povedal, da ni padel na žebelj, temveč da ga je oklal njegov tovariš, s katerim sta pila v gostilni. Zaradi malenkosti sta se sprla in nato še stepla. Nazadnje je Hlapčič odnesel rano v trebuhu. Policija je napadalca potem takoj prijela, dočim se lilapčič bori e smrtjo, ker ima prerezana čreva. Krogla mu je šla skozi glavo, vendar ranjeni hi zgubil zavesti, niti ni življenjsko nevarno ranjen. Tak je Ivan Kučevae iz Podravskih Sesvet. Pred dnevi je šel v gostilno na čašo vina. Toda gostilničar mu ni hotel dati vina, razen za gotovino. Kuče-vac je nato iporožljal, zvenk jo dal vedeti krčmarju, da ima gost denar. Zvenk denarja pa je privabil v Kučevčevo bližino tudi starega prepirljivca in pretepača Josipa Repa, ki jo zaprosil Kučevca za posojilo. Nato so začeli visi igrati »21«, namreč krčmar, Rep in Kučevae Zaradi neke nepravilnosti je Kučevae mislil, da ga goljufajo ter se je začel prerekati. Rep pa je enostavno potegnil iz žepa revolver in z njim udaril nasprotnika po glavi, da se je zrušil. Nato pa mu je še stopil na vrat in ga ustrelil v glavo. Krogla je šla za ušesom skozi glavo in izstopila na čelu, V okolici Osjeka se je dogodil grozen zločin. Kmet Mate Morgenstern jo ustrelil svojega soseda Luko Andrinca. Bila sta sprta zaradi »dolarske afere«. Andrinac je bil več let v Ameriki, ko se jo pa vrnil v domovino, jo prinesel s seboj tudi 5000 dolarjev. Denar je vtaknil nato v skrinjico in jo zakopal ob hiši. O vsem tem je vedel edino še njegov slepi sin. Ko je oče odšel z doma, le šel sin odkopat skrinjico in z njo odšel k sosedu Morgensternu. Slepec seveda ni vedel, koliko denarja je v skrinjici in je vse skupaj sosedu prodal za nekaj stotin dinarjev. Andrinac je potem denar zahteval nazaj, a Mato ga ni hotel dati. Zadeva se je razčistila potem na sodišču, ki jč Morgensterna obsodilo na pet mesecev ječe in povračilo vseh dolarjev. Ker še ni hotel vrniti, je bila najavljena dražba. Jezen je Mate vzel puško in počakal Luko, kose je z drugimi peljal na sejem. Z enim strelom ga je ubil, nato pa pobegnil. ^n Vedno večji strah pred lakoto v Rusiji Leto za letom prihajajo na pomlad številna poročila o strašnih katastrofah, ki jih v sovjetski Rusiji povzroča nad posevki suša. Tako tudi letos ta poročila niso izostala. Skoraj vsi moskovski časopisi prinašajo takšne vesti, ki tudi kaj rade malo Pokritizirajo merodajne oblasti, da ne ukrenejo ni-esar in ne priskočijo vsaj deloma na pomoč tisočem in tisočem kmetov, ki jih je takšna katastrofa tako kruto in nepričakovano zadela. Namesto da bi se ti krajevni oblastniki vsaj malo zmenili za usodo nesrečnih kmetov, mirno spe naprej, kakor da niso dolžni storiti ničesar. Marsikatera bridka pade tudi na račun birokratizma moskovskih merodajnih krogov. Časopis »Izvestja« je marca meseca letos napisal, da je vlada nekoliko spremenila zakon o prisilnem dobavljanju kruha. Takole piše: »Kolhozi so bili v prejšnjem času zaradi tega, ker niso izpolnjevali zahtev glede dobave žita, ki bi jih morali, kaznovani za toliko, kolikor znaša tržna cena za ono količino kruha, ki je niso dobavili. Pri tej priliki so krajevne oblasti, ki so izrekale kazen, delale najbolj g'obe napake. Sedaj pa more biti kmet kaznovan samo na predlog državnega tožilca ...« Tako pisanje je zelo značilno že zaradi tega, ker se iz njega vidi, da gre ves sistem tega gospodarstva za tem, da postane kolhozni kmet res pravi siromak. Če kmet ne more pridelati in dobaviti zahtevane količine žita, mora zato plačati petnajst-kratno kazen, kajti cena, ki jo plača oblast kmetu, je komaj petnajsti del tržne cene. Na ta način si je vlada pridobila »pravico«, da kmeta popolnoma upropasti. Zaradi tega je bilo tudi 20. marca, kakor piše moskovska »Pravda«, posejanih le 1,147.000 ha zemlje, namesto 6,158.000, kolikor je bilo lansko leto posejanega do istega časa. To se pravi, da je bilo letos posejanih celih 5 milj. ha zemlje manj, kakor lansko leto, oziroma posevkov je letos komaj četrtina Glede tega piše »Pravda«: Posebno južne pokrajine so precej zaostale .., Na Krimu velik del poljedelskih strojev počiva ... Ravno tako stanje je tudi v pokrajinah ob Črnem in Azovskem morju Tam so posejali namesto 569 0000 ha le 203.000 ha zemlje. Tudi v Južni Ukrajini poljsko delo skoraj popolnoma počiva. Kmetska posestva hitro propadajo. Šestkrat manj je tam posevkov' kot lansko leto ...!« Iz teh podatkov se vidi, da bo letošnja letina v Rusiji še mnogo bolj slaba, kakor je bila lanskoletna in da je strah pred lakoto letos še mnogo bolj utemeljen. Vprašanje tujcev v Švici Tujski promet je v malokateri državi tako velikega pomena, kakor ravno v Švici. Saj je to ena najslikovitejših evropskih pokrajin, kamor ne prihaja samo poleti, pač pa tudi pozimi veliko število tujcev, ki si skušajo tu najti svojega oddiha in razvedrila, dostikrat pa tudi zatočišča. Na eni strani so torej v Švici številni tujci, ki so tam gotovo bolj zaželjeni, kakor ne, na drugi strani pa se v tej deželi zbira nešteto beguncev in emigrantov, ki bo zanje kmalu treba poiskati primernih predpisov. Da v Švici igrajo važno vlogo inozemci, sledi že iz tega, da je med štirimi milijoni tamkajšnjih domačinov nič manj kot 355.000 tujcev. Leta 1910 je imela Švica 3.2 milj. prebivalcev, poleg teh pa le 55.000 tujcev. Od omenjenih 355.000 jih sedaj stalno biva tam 300.000, ki so si tam tudi pridobili pravico do naselitve, poleg tega pa tudi vse ostale pravice, kakor jih imajo domačini Švicarji. Na drugi strani pa živi okoli 300.000 Švicarjev v inozemstvu. To so številke, ki jih ne zaznamuje nobeno druga država na svetu. To stanje pa velja sedaj kljub vsem težkočam, s katerimi je v zvezi priseljevanje in stalno naseljevanje. Teh težkoč n. pr. pred vojno ni bilo, pa kljub temu ni bilo tedaj mogoče govoriti o kakšnem is »Ladja nemškega delavca«, ki bo v kratkem do grajena. To je peta največja nemška trgovska ladja (25.000 ton) prevelikem navalu tujcev v Švico. Naj služi za primer samo tale: Pred tridesetimi leti je študiralo na univerzi v Bernu okoli 2000 dijakov, med katerimi je bilo 800 Rusov in Rusinj. To število tujih dijakov je vsekakor nekaj nenavadnega. Pa vendar nihče ni smatral tega števila za nekaj, proti čemer bi Švicarji morali nastopiti. Šef tujske policije dr. Rothmund je imel pred kratkim v društvu »Nova Švica« predavanje, v katerem je posebno poudaril, da se v splošnem naval tujcev v Švico ne ocenjuje pravilno, ker se smatrata naval kot posledica nekega zgrešenega liberalnega naziranja in pomanjkanja zavesti za neodgovornosti. Vojna je to. vprašanje tujcev v Švici postavila čisto na politično podlago, kajti tedaj je pričelo prihajati v Švico nešteto političnih beguncev, ki so imeli na svoji vesti to ali ono neprijetno stvar. Med temi je bilo, kakor je to splošno znano, tudi nekaj boljševiških veljakov, ki se jim je posrečilo leta 1918 izzvati splošno stavko politične narave, ki pa ni dosegla svojega namena. Leta 1917 so v Švici uvedli splošno nadzorstvo nad tujci ki so se mudili tam, da bi na ta način očistili deželo vseh sumljivih ljudi. Ustanovili so tedaj že tudi tujsko policijo, ki naj bi to nadzorstvo čim vestnej-še izvrševala. Priseljevanje inozemcev, ki so imeli namen delj časa ostati v Švici, so leta 1934 tudi uredili s posebnim zakonom. Tujce, ki so iskali v Švici dela, so še leta 1931 radi sprejemali. Takrat so izdali okoli 90.000 dovoljenj, od katerih so jih dobile inozemske služkinje 69.C00! Od tega časa do danes se je to število zmanjšalo na eno četrtino. Posebno vprašanje tvorijo pribeiniki in politični emigranti« Ravnanje z njimi mora vsekakor biti malo drugačno, kot pa z onimi, ki so v Švico prišli zato, da bi si tam poiskali dela in zaslužka. One priseljence, ki se nazivajo politične begunce, in za katere se tudi ugotovi, da niso pribežali semkaj zaradi česa drugega, tudi priznavajo kot take in jim začasno dovoljujejo, da se v Švici tudi naselijo. Takšnih priznanih beguncev je bilo konec lanskega leta 119. Sedaj v Švici z vso vestnostjo obravnavajo vprašanje, za kakšna dela smejo biti ti begunci tod zaposleni in v koliko smejo tudi uživati kakšno podporo. V omenjenem svojem predavanju je dr. Rothmund nastopil tudi proti gotovim mednarodnim odborom, ki v resnici uganjajo protifašistično propagando — tako pišejo nemški časopisi. Mnogo pa je tudi takšnih tujcev v Švici, ki se samo izdajajo za politične begunce, to pa z namenom, da bi nata ali oni način mogli najti jjrilike, da bi se tam za stalno naselil in se gospodarsko opomogli. Kar se tiče emigrantov, je težko točno določiti njihovo število ravno zaradi tega, ker obstoja tolikokrat dvom, ali so to res emigranti ali kaj drugega. Dr. Rothmund se je v svojem predavanju spravil tudi nad Jude Glede teh je povedal, da se imajo pravico naseljevati samo oni, ki se ne bodo pečali tam s pridobitnim poslom. Aprila meseca leta 1933 so v Nemčiji judom tudi sporočili, da jih je Švica pripravljena sprejeti začasno kot pribežnike, toda samo pod tem pogojem, da se tam ne bodo bavili s pridobivanjem in kovanjem kapitala zase. Več jim v tej deželi ni bilo dovoljeno, ker jfe delovni trg tudi postavil svoje zahteve. Vodstvo tujske policije v Švici v tem oziru zelo strogo izvaja te sklepe, ki so vsekakor v interesu švicarskega narodnega gospodarstva in je odločeno, da jih izvaja z vso vestnostjo tudi v bodoče. Letalo brez motorja preletelo 200 km V letanju z brezmotornim letalom so bili Nemci vedno med prvimi. Neprestano tekmujejo med seboj najboljši tovrstni letalci in drug drugemu pobijajo rekorde, tako da je pač težko reči, kdaj bo dosežena časovna meja, ko je ne bo moglo več prekoračiti nobeno vsaj tako kakor danes konstruirano brezmotorno ali jadralno letalo. Med prvovrstne letalce z jadralnim letalom spadata vsekakor Nemca Knies in Beck, ki sta_ dolgo časa čakala ugodne prilike, to se pravi, primernih vremenskih razmer, da se spustita s švabskega Horn-berga in naskočita znova postavljeni rekord. Ce leti z brezmotornim letalom en sam letalec brez spremstva, je popolnoma razumljivo, da je mogoče doseči večjo daljavo, torej dalje časa vztrajati v zraku, ker je letalo pač manj -obremenjeno. Topot sta omenjena letalca skupaj sedla v letalo. Bilo je to v ponedeljek zjutraj. Vremenske razmere so bile , . . _ **‘v * 4 M * Kako divjajo boljševiški krvoloki v Španiji, kažejo dobro napisi, kakor tale: »Živela smrti« toliko ugodne, da je že kar v začetku letenja kazalo, da bosta zmogla podreti prejšnji rekord. In res sta srečno pristala pri Bingenu ob Renu. Preletela sta 200 km z brezmotornim letalom. Prejšnji rekord, ki je bil postavljen na Krimu, sta prekosila za celih 67 km. Dolga je pot od onih prvih poizkusov letenja z jadralnimi letali, ko je pomenilo že veliko, če je kdo preletel brez motorja po zraku dobrih 25 m. Pri teh prvih poskusih je našel smrt Otto Lilienthal. Ta številka borih 25 m pa se je z zadnjim letenjem povečala kar na 200 km. Da ravno Nemci dosegajo v tem tekmovanju tako velike uspehe, je treba v prvi vrsti pripisovati dejstvu, da tam vprizarjajo vse povsod številne poizkuse z modeli brezmotomih letal, ki so jih skonstruirali neštete in najrazličnejših vrst. Tudi s temi modeli so Nemci dosegli rekord, ko so dosegli daljavo 91,2 km. Nemci so si osvojili tudi prvenstvo v letenju z brezmotornim letalom, kadar letalec nima nobenega spremljevalca. Ta rekord je postavil leta 1935 Rudolf Oeltschner s tem, da je preletel 504.2 kilometra dolgo progo od Wasserkuppea do Brna. Dva meseca pozneje pa se je na povratku, ko je svoje jadralno letalo privezal na motorno letalo, smrtno ponesrečil. Radio t* ■ Programi Radio Ljubljana qnie8) Petek, lt. aprila: 11 Šolska ura: Z nnSiml Splavarji do Bolifruila, roportuža (g. Oskar Huduješ) —, 12 Odmevi iž naših krajev (plošče) — 12.45 Vreme, po-, ročila — 113 Cas, spored, obvestila — 13.15 Koncert Radijskega orkestra — 14 Vreme, borza — 18 Zenska ura: Kaj mora vedeti žena o hraniloznanstvu (gdč. Anica Lebarjeva) — 18.20 Harmonika in eitre (plošče) — 18.40 Francoščina (g dr. Stanko Leben) — 19 Cas, vremo, poročila, spored obvestila — 19.30 Nac. ura: Naše sodelovanje na mednarodni lovski razstavi (dr. Alfons Semper. Zagreb) — 19.50 Zanimivosti — 20 IV. Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta — 20.50 Saljapin poje (plošče) — 21.10 Fraucoske koncertne suite (Radijski orkoster) — 22 Čas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. Sobota, 17. aprila: 12.00 Plošča za ploščo, pisana zmes, godba vesela in pesmioo vmes. 12.45 Vreme, poročila. 13.00 Cas, spored, obvestila. 13.15 Plošče. 14.00 Vreme. 18.00 Za delopust (igra Radijski orkester). 18.40 Pogovori s poslušalci. 19.00 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. 10.30 Nac. ura: Filozofija Pavla Petriča (dr. Ksenija Atanasijevič, Bgd). 19.50 Pregled sporeda 20.00 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). 20.30 Trobenta in gosli in flavta in bns, za vsakega nekaj da krajši bo čas. 220.00 Cas, vreme, poročila, spored' 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče). Drugi programi Petek. it. aprila: Belgrad-Zagreb: 20 Koncert Hr-vatskoga glasbenega društva — Dunaj: 19.25 Koncert po željah — Trst-MUan: 16 Violina — 21 Simfonični koncert — Rim-Bari: 21 Opereta — Praga: 20.25 Pester koncert — Varšava: 20.15 Simfonični koncert — Hamburg: 21.10 Schubertov koncert — KSIn: 20.10 Vojaški večer — Frankfurt: 20.10 Schumannov koncert — Mo-nakovo: 20.10 Valčki in koračnice — Strassbourg: 21.30 Gledaljški večer — Bukarešta: 19.15 Opera. Jetniki s Hudičevih otokov »Kaj 6e pa je zgodilo?« se je drznil vprašati Korporal. Narednik Rankin je naravnost pobesnel. »Kaj se je zgodilo?!« je zakričal ves razjarjen. »Zgodilo se je nekaj takšnega, nekaj tako strašnega... Pobegnil je... Izginil je, kakor da se je vdrl v zemljo...« »Pa kdo? Kdo?« »Mudd!« »Oni zdravnik, ki je bil kaznovan zaradi sodelovanja pri umoru predsednika?« »Da, ravno on!« Korporal je odhitel proti vratom, Rankin pa je zavpil za njim: »Počakajte! Stojte! Pobegnil je, toda ne želim, da bi ga živega ujeli. Ali ste me razumeli?« »Sem, gospod narednik!« »Postavite takoj dvojno stražo na most... Obvestite vse stražarje o tem, kar se je zgodilo, in videli bomo, ali bomo mogli temu prokletemu ubijalcu obesiti na vrat ono, od česar ga je vojno sodišče osvobodilo! Povejte stražarjem, naj takoj streljajo, čim ga zapazijo, in da posebno dobro nterljo. . »Razumem, gospod narednik!« )e odgovoril Korporal, pozdravil in odhitel ven. . Rankin je begal sem in tja po sobi, zgrabil •amokres, ga nabil ter z njim v roki odšel iz sobe. Ves razburjen se je povzpel na visoki zid, ki je delal jetnišnico pravo trdnjavo. Izbral si je prostor nad samim mestom tako, da je lahko natančno videl vse, kar se je dogajalo v bližini, njega samega pa ne bi kar tako kdo mogel opaziti, tako do6ro se je skril. Na ta način je mislil, da bo dobil begunca čim bolj gotovo na muho. Trdno je bil prepričan, da bo njegova zaseda uspela, ker je smatral za čisto jasno in edino možno, da bo Mudd najprej poskušaj priti do mostu in nato jjobegniti preko njega. Niti malo se mu ni zdelo verjetno, da bi Mudd skočil v vodo in jo hotel preplavati. Nihče tudi ne bi pomislil na tško drznost. Močan reflektor je previdno metal svojo svetlobo z vrha jetniškega stolpa vse naokoli, v vsak količkaj sumljiv kotiček. Včasih je svetli soj za trenutek obstal na kakšnem sumljivem mestu. Narednik Rankin se je pred to svetlobo vse bolj in bolj pomikal v 6Voje skrivališče, dokler se od vse njegove [>ojave ni videlo ničesar drugega kot svetla cev njegovega samokresa. S podvojeno pazljivostjo so oprezovale straže vsepovsod. Posebno 6traža pri Muddovi celici je vlekla na uho,, da bi ujela kak sumljiv šum. Močna svetloba se je počasi bližala temu mestu. Naenkrat je posvetil z vso svojo bleščobo naravnost v obraz stražarju, ki je stal tu. Svetloba ga je kar slepila, tako da ni niti mogel zapaziti temne sence, ki se je polagoma plazila za svetlobo. Nekaj trenutkov za tem je bil Mudd že na visokem obzidju. Del njegove namere 6e je že uresničil. Treba je,bilo sedaj še, da se dokoplje do mostu, na katerem je bil na straži Buck, in svoboda bi bila blizu, čisto bljzu... Počasi se je plazil naprej in ob zidu prišel že skoraj tik do mosta, ko je naenkrat zapazil neko svetlikanje v zraku. Videl je celo obrise neke jx>-stave, ki se je stiskala ob zid in ki je držala v rokah svetlo orožje Begunec, je kar otrjmil. Torej 60 njegov beg opazili! Pa vendar, treba je bilo naprej! Vrv, ki jo je prinesel s seboj, je privezal za top na vrhu zidu ter se 6pustil jx> njej na breg ob prekopu. Vrv je bila ' prekratka, toda on ni niti malo pomislil. Skočil je in se ujel ob robu zidu. Rešitev1 je bila blizu. Do mosta ni bilo niti trideset metrov več. Naenkrat se je zaslišal oster glas stražarja z mostu: »Stoj! Kdo tam?« Beguncu je prvi hip zastala kri po žilah, nato pa ga je malo pomiril glas: »Korporal nadzoruje straže!« Mudd se je hitro spet okrepčal in se začel počasi plaziti proti mostu. V hipu se je ponovno žarja in za njim hitri koraki. V hipu se je ponovno zaslišal rezek glas stra- Svetloba iz reflektorja bi mogla vsak trenutek pasti nanj... To bi bilo usodno, to bi pomenilo popoln neuspeh njegovega drznega poizkusa. Vstalo je v njem tako silno hrepenenje po svobodi, tako veliko hrepenenje po življenju ... Uresničiti se mora! Zbral je vse svoje moči, ki mu jih je dajal strah, ter se začel jx>časi spuščati j)o bregu, pri tem pa je previdno izrabljal vzboklino ob zidu. Njegovo izmučeno telo je težko premagovalo silni najjor. Ko se je povzpel na vrh nasipa, je omahnil na tla ves premočen od znoja. Bil je zadnji ča6. Tam spodaj 60 vojaki pregledovali vzpetine ob vodi, kjer se je Mudd pred nekaj trenutki malo zadržal. Položaj je bil nadvse nevaren. Vsak trenutek bi mogel biti usoden zanj. Niti si ni upal pogledati okoli sebe, in tako je zamudi! tudi prizor, ki je bil zanj zelo, tako zelo važen! Buck je stražil na mostu s puško na rami, hodjl sem in tja ter pazljivo ogledoval okoli sebe, kje bi zagledal svojega gosjjodarja. »Gospod, daj, da 6e reši,« je prosil tiho. »Daj, Gospod. .« Naenkrat pa se je moral prepričati, da je načrt propadel. Proti njemu sta v teku hitela dva bela stražarja. »Stoj, črnec!« je zaklical prvi in mu naperil puško na prsi. Drugi mu je odvzel orožje ter mu javil rezko: »Ujet 6i!« »Toda ...« je osupnjeno spregovoril Buck. »Jezik za zobe! — Naprej!« Tam gori na vrhu nabrežja je Mudd počasi prišel k moči. Ni imel niti jjojma o tem, kaj se je dogajalo na mostu. Počakal je še nekaj časa, dokler ni izginila re-flekterjeva svetloba. Previdno je ogledoval svojo okolico, nato. pa se je odločil, da se spusti zopet pa bregu proti vodi. S strahom je sem pa tja pogledal preko roba v vrtoglavo globino. Za obotavljanje ni bilo časa. Če se je hotel rešiti, je moral storiti vsako stvar čim hitreje. Ni še vedela vsa kaznilnica za ta njegov korak, tam niso dali še splošnega jx>ziva k orožju. V daljavi, tam nekje ob pečini se je gugala jadrnica z razpetimi črnimi jadri in dvema svetilj-kama, ki sta jasno in natančno obsvetljevali vso bližnjo okolico. Tam ga je čakala njegova ljubljena Peggv —( tam je bila prostost. Za vsako ceno mora priti do te jadrnice. Kaj bi mogel izgubiti? ! Življenje... golo življenje... Toda ali je . to sploh bilo življenje, ki ga je živel tu na tem otokd? Ali ni bilo to nekaj še bolj strašnega kot smrt? — To je bilo gotovo... počasno, pa prav gotovo umiranje. Za trenutek se je pomudil pri teh mislih, nato pa je zbral vso svojo moč in se spet podal na svojo nevarno pot. Že drugič je vi6el nad vodo, v kateri so moreki psi čakali na svojo žrtev, že drugič je bil v nevarnosti, da pade na rob nasipa. »Slovanakl dom« izhaja vsak delavnik oh 12 Mesečna naročnina 15 Din. sa inozemstvo 28 Din Uredništvo. Kopitarjeva ulica črtil. Telefon 299« ta 299fc Upravni Kopitarjeva k Telefon 2992. Za jugoslovansko tiskarno i Ljubljajui K- Cofi. Izdajatelji Ivan Rakovec. Uredniki Jože Košiče k.