Od decembra spet trajekti med Trstom in Grčijo Najkomentatorji 2012 GGSTIŠCE TEIRK Ribje in mesne specialitete ter Jedi s ta rtu f \ šepet ulice Montecchi /M8 Bí¡r .^x hiše in koncesionarjev Toyota. Ponudba velja do 31.10.2012 v primeru zamenjave avtomobila v lasti vsaj šest mesecev. Predujem € 12.500. 23 obrokov po € 189,13. TAN (fiksni) 0%. TAEG 1,72%. Končni obrok € 11.000. Trajanje (T^i t-j r"fj financiranja 24 mesecev. Stroški za postopek € 350. Stroški za inkaso € 2,90 za vsak obrok. Znesek koleka € 14,62. Skupni znesek financiranega dolga € 15.350 (poleg stroškov za inkaso in kolekov). Zavarovanja Zaščita oseb, Kritje ''"^¿Ui^ proti kraji in požaru terdodatnajamstva GAP in Kasko navoljo na zahtevo. Vezano na odobritev družbe Toyota Financial Services. SECCI informacijski listi na voljo pri koncesionarjih. Ponudbavelja do31.10.2012. Fotografija vozilaje TOYOTA simbolična. Najvišje vrednosti: porabav kombinirani vožnji 13,1 km/l, emisije C02189 g/km. 4 Petek, 19. oktobra 2012 BHHTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu TRAJEKTNA POVEZAVA - Na pobudo družbe Grimaldi Spet Trst - Grčija Od decembra dalje trikrat tedensko iz Trsta v Igoumenitso in Patras Z decembrom letos bodo med Trstom in Grčijo ponovno vzpostavili redno trajektno povezavo. To je sad dogovora, ki ga je pooblaščeni upravitelj družbe Grimaldi Lines Manuel Grimaldi včeraj v Trstu sklenil z vodstvom družbe Trieste Terminal Passeggeri in s Pristaniško ustanovo. Prvo sta zastopala predsednik Antonio Paoletti in pooblaščeni upravitelj Franco Napp, drugo pa predsednica Marina Monassi. Trst je pred leti že bil povezan z Grčijo z redno trajektno linijo, ki jo je takrat oskrbovala družba Anek Lines s Krete. Trajekti so iz Trsta pluli na Krf, v Igoumenitso in Patras in bili zelo priljubljeni ne samo med italijanskimi temveč tudi drugimi turisti srednjeevropskega območja, ki so imeli ugodno in dokaj udobno pomorsko povezavo z Grčijo. Skupina Anek Lines je po več letih obratovanja nazadnje zapustila Trst in ojači-la povezave iz Benetk in Ancone, kjer je imela ugodnejše logistične in siceršnje pogoje za obratovanje. Po večletnem presledku se je torej zdaj opogumil italijanski pomorski prevoznik in sklenil, da ponovno vzpostavi zvezo med Trstom in Grčijo. Skupina Grimaldi in Neaplja se predstavlja kot največji italijanski zasebni brodar. Na relaciji med Trstom, Ancono, Igoumenitso in Pa-trasom bodo trajekti pluli v vsako smer trikrat tedensko. Iz Trsta bodo odpluli ob ponedeljkih, sredah in sobotah, začenši z decembrom letos. Progo bosta oskrbovali ladji dvojčici Cruise Europa in Cruise Olimpia, ki po besedah Manuela Grimaldija zagotavljajo potnikom podoben standard kot križarske ladje. Na krovu bo prostora za 3.000 potnikov, v garažah s 3 linearnimi kilometri parkirnih pasov pa bodo lahko sprejeli do 170 tovornjakov in 250 potnikov. Plovba do Grčije naj bi trajala približno 24 ur. Ladji serije Grimaldi cruise, podobni tistima, ki bosta pluli med nil, da smo doslej samo koristili nakopičeno bogastvo, s proizvodnjo novega pa se nismo obremenjevali. Miova je dodala, da je za Trst napočil skrajni čas, da stavi na odličnost, kar pa zahteva določene izbire tako s strani politikov kot skupnosti. Ena od odličnosti je na primer morje oz. točneje pristanišče, ki pa še zdaleč ni konkurenčno z genovskim, na primer, Grim pa je potožil predvsem nad pomanjkanjem povezav. O tem, da je razvoj vezan na skrb za zanamce, je prepričan Stan-cich, ki verjame, da je treba delati na temeljih enakosti, ekologije, ekonomije in etike. Pogovor se je nato usmeril v podjetnike, ki jim »grozi izumrtje« oz. kot meni Peric se je lik podjetnika spremenil, saj ima danes druge vloge in naloge. Brez financiranja pa je razvoj sko- Levo docentka Miova, desno pa sodelujoči pri okrogli mizi (z leve Possamai, Cosolini, Grim, Peric, Miova in Stancich) KROMA rajda nemogoč: ZKB je vsakič prispevala svoje, je dejal Stancich in pojasnil, da imajo tudi majhne banke težave s slabimi krediti, vendar v manjši meri, ker imajo načela previdnega poslovanja. Da razpolaga Trst z vsemi potrebnimi sestavinami za uspeh, je bil na koncu prepričan Cosolini, treba pa se je odločiti, kaj hočemo za naše mesto. V igri je namreč usoda celotne skupnosti ... No, in če ostajamo pri spremembah, velja opozoriti tudi na tisto, ki čaka gostitelja večera, prefekta Alessandra Giacchettija, ki odhaja v pokoj. V zahvalo za vse, kar je storil za našo skupnost in za naš prostor, so mu predstavniki ZKB podarili delček Krasa - delo kiparja Pavla Hrovatina. Sara Sternad ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA - Drugi gospodarski posvet Evolucija v polnem teku Kriza zahteva spremembe - poti nazaj ni! O kljubovanju novim izzivom in oblikovanju novega družbeno-gospodarskega reda je spregovorila docentka menedžmenta Chiara Mio - Na okrogli mizi o konkurenčnosti, potencialu in podjetnikih Drugi gospodarski posvet Evolucija v polnem teku, ki ga je v slavnostni dvorani vladne palače na Velikem trgu v sredo priredila Zadružna kraška banka, je minil v znamenju sprememb. Predvsem tistih, ki jih od nas zahteva to nelahko krizno obdobje, ki pogojuje družbeni in gospodarski sistem našega prostora. Raje kot z recepti je slavnostna gostja, docentka na oddelku za menedžment univerze Ca' Foscari iz Benetk Chiara Mio, občinstvu postregla s smernicami za uvajanje inovacij. »Moje sporočilo je enostavno: nehajmo s tarnanjem o krizi - poti nazaj namreč ni, pred nami so le novi izzivi in odgovornosti, saj moramo vsiprispevati k oblikovanju nove družbe in novega gospodarskega reda.« Danes se soočamo s spremembo paradigme oziroma modela. Tako kakor je bilo na primer ob uvedbi električne energije, ki je oškodovala seveda proizvajalce sveč ali konjskih podkev. »Vendar se svet ni sesul... Takrat so sicer spremembe zahtevale nekaj stoletij, sedaj pa se moramo z njimi soočiti takoj. Jasno je, da se ne bomo povrnili k uporabi sveče oz. konjske vprege, ampak se bomo morali lotiti nečesa drugega, novega.« Kapitalistični ekonomski model je doslej temeljil na treh geslih - na rasti, trgu in profitu, ki pa so danes izgubila pomen. Rast ni več noben model, saj uporablja gospodarstvo različna merila, trg je postal preveč omejen in profit ni več cilj, ki ga velja zasledovati, je pojasnila predavateljica. Ključne besede naše prihodnosti naj vodijo torej v evolucijo dosedanjega modela in torej v razvoj, skupnost in vrednote, se pravi osnove nove ekonomije, ki mora temeljiti na znanju (knowledge based economy). Miova je nanizala več iztočnic novega družbeno-gospodarskega modela, ki so med seboj povezane. Če si si doslej z denarjem lahko privoščil, kar si želel, je sedaj ključ za napredek le znanje. Slednje pa je vezano na kulturo, ki pa ni sinonim za študijske dosežke, pač pa odprtosti uma in zaščite vrednot, ki dovoljujejo konfrontacijo. Kultura pa se nadalje prepleta z okoljem, predvsem njegovo zaščito, ter tehnologijo, ki vpliva na naše življenje in ga poenostavlja. Poslovila pa se je s tremi ugotovitvami: in sicer, da bi moral vsak sprejeti svoje odgovornosti, da zahteva ustvarjanje večji napor in da mora skupnost priznati svoje meje zato, da jih naposled tudi premosti. Sledila je okrogla miza, pri kateri so na pikre izzive odgovornega urednika dnevnika Il Piccolo Paola Possamaia odgovarjali predsednik ZKB Sergij Stancich, tržaški župan Roberto Cosolini, docentka Chiara Mio, predsednik uprave delniške družbe KB 1909 Boris Peric in pooblaščeni upravitelj družbe General Cargo Terminal Claudio Grim. Peric se je prepustil analizi naše marginalne deželne gospodarske realnosti, ki se je v zadnjih 3 oz. 4 letih znašla sredi »razburkanega morja« in izgublja na konkurenčnosti. Da naš prostor zaostaja, je soglašal tudi Cosolini, ki je oce- ŽELEZARNA - Srečanje na ministrstvu Brez novosti Zavzemanje za zaščito delavcev - Čez 10 dni spet v Rim Včerajšnje srečanje o škedenjski železarni na ministrstvu za gospodarski razvoj je bilo precej nedorečeno. Ministrski sogovorniki so vzeli na znanje dramatično finančno stanje, v katerem se je znašel kovinarski obrat, in od družbe Lucchini, ki ga upravlja, zahtevali konkretne odgovore v teku enega tedna, nam je sinoči v imenu vseh sindikalnih predstavnikov povedal pokrajinskih tajnikov sindikata Fiom-Cgil Stefano Borini. Vlada se je sicer zavzela za zagotovitev primernih socialnih blažil-cev za delavce železarne ter za podporo deželi s programskimi sporazumi glede bonificiranja območja in njegove morebitne prekvalifikacije. Ker je kovinarski sektor strateškega pomena za državo, si vlada prizadeva tudi za čimprejšnje soočanje z državnimi sindikalnimi zvezami. Od podjetja Lucchini pa spet ni bilo slišati nič konkretnega, je bil razočaran Borini, ki je bil kritičen tudi do industrijskega načrta podjetja, ki se je po enem letu izkazal za povsem neustreznega. Čez deset dni bo na ministrstvu spet tekla beseda o ške-denjski železarni in takrat bo jasno, kakšna usoda nas čaka, je dejal. Dve sta možnosti - ali izredna komisarska uprava ali pa sporazum pred stečajem. V obeh primerih pa je treba najprej zaščititi delavce, je bil jasen Borini, ki je hkrati napovedal 8-urno državno stavko na dan srečanja v Rimu. (sas) Cosolini spet kritično o Monassijevi Med tržaškim županom Robertom Cosolinijem in predsednico pristaniške oblasti Marino Monassi se nadaljuje kresanje mnenj o prihodnosti Starega pristanišča. Sporno vprašanje ostaja prosta cona v Starem pristanišču. Monassijeva se je pred nekaj dnevi izrekla za ponovno začasno prekinitev režima proste cone, in sicer za leto 2013. Cosoliniju odločitev ni bila stoodstotno všeč. V tiskovnem sporočilu je zapisal, da bi sklep bil smotrn, če bi se krajevne ustanove in deželna uprava skupno odpravile v Rim in zahtevale dokončno premestitev območja proste cone iz Starega pristanišča drugam. Pristaniška oblast bi v tem primeru morala predlagati novo lokacijo za prosto cono. Sedanja odločitev pa bo služila kvečjemu za pripravo kake razstave v nekdanji hidrodinamični centrali ali v skladišču št. 26, in nič drugemu. Predlog o premestitvi mestne knjižnice na območje Starega pristanišča je - v takih pogojih - neizvedljivo, saj ni jasno, ali bo tudi v letih po 2013 možen vstop na območje Starega pristanišča. Preselitev knjižnice bi zahtevala veliko truda in stroškov, zato bi ji morali zagotoviti večletno delovanje v novem okolju. Prav tako je - po mnenju župana Cosolinija - vprašljivo, ali bodo projekti o prenovi Starega pristanišča lahko vabljivi za italijanske in tuje investitorje, ko pa tudi njim ni jasno, kaj bo s tem območjem v prihodnjih letih. Rosolenova kritizira Grimovo Tržaška odbornica za šolstvo Antonella Grim je pred dnevi podpisala protokol o soglasju z deželnim šolskim uradom in deželnim zavodom za zgodovino osvobodilnega gibanja, na podlagi katerega bo slednji sodeloval pri »analizi dolgega tržaškega risorgimenta.« Pobuda ni prav nič po godu občinski svetnici Unaltra Trieste Alessii Rosolen. V tiskovnem sporočilu je ožigosala dejstvo, da bo sodelovanje med tržaškimi šolami in deželnim zavodom za zgodovino osvobodilnega gibanja trajal kar štiri leta, to je dlje od odborniškega mandata odbornice Grimove. Še najbolj pa Rosolenovo žuli dejstvo, da bodo tržaške nižje in višje srednje šole prejele od deželnega zavoda za zgodovino osvobodilnega gibanja »dopolnilno gradivo o vprašanju eksodusa in o istrskih in dalmatinskih skupnostih.« Po njenem mnenju naj bi imel zavod jasen zgodovinski predznak, zato je vprašala, kdo bo pazil na »korektnost novic, ki jih bo zavod posredoval o dogodkih, ki so zaznamovali zgodovino našega ozemlja.« Katinara: denar prihaja Bolnišnica na Katinara preživlja te dni hude čase. Po slani vodi, ki je v torek pri-curljala iz pip, se je v sredo s stropa oddelka za oživljanje odlepil pano. Na dlani je, da je bolnišnica potrebna korenitih posegov. O njih je bil govor na včerajšnji seji deželnega odbora. Odbornica za finance Sandra Savino je predložila sklep o razpisu za pripravo predhodnega načrta za obnovo tako bolnišnice na Katinari kot tudi bolnišnice v Pordenonu. Deželna uprava je za ta dela namenila 59 milijonov evrov. Tri milijone od teh bo takoj izkoristila za popravilo vrat in oken. / TRST Petek, 19. oktobra 2012 5 KRIZA SLOVENSKIH USTANOV - Intervju s predsednico NŠK Martino Strain Narodna in študijska knjižnica ubrala pot dopolnilne blagajne Ukrep, ki je posledica pomanjkanja državnih sredstev, bo prizadel Odsek za zgodovino Narodna in študijska knjižnica (NŠK) je ena od slovenskih ustanov, ki so tačas ob pomanjkanju državnih sredstev v posebno hudi stiski. Posledica tega kočljivega položaja je dopolnilna blagajna, ki bo prizadela del uslužbencev Odseka za zgodovino (tam so v službi tri osebe, od teh dve s skrajšanim delovnim časom). O varčevalnih ukrepih in trenutni sliki smo se pogovorili s predsednico Martino Strain, ki je to mesto prevzela lani. NŠK preživlja težke čase. Kako se s težavami spopada upravni odbor? Upravni odbor NŠK je situacijo vzel v pretres že pred enim letom. Količina razpoložljivih sredstev se ni spreminjala, stroški pa se na žalost stalno višajo, zato smo začeli pozorno pregledovati prav vse stroške. Najprej smo sprejeli ukrepe v zvezi s telefonskimi stroški, čiščenjem in drugimi rednimi stroški knjižnice. Ste se morda odločili za večje korake v smeri varčevanja? Seveda obstajajo tudi stalni stroški, ki smo jih podrobno analizirali, na koncu pa smo morali upoštevati tudi boleče ukrepe. Ko se npr. dotakneš dohodkov, je zadeva nedvomno boleča. No, ko smo začeli vse to analizirati, smo prejeli novico, da bo sredstev tokrat krepko manj. Poleg tega pa jih še nismo prejeli in niti ne vemo, koliko bodo znašala. Po napovedih naj bi se prispe- DAVKI - Ukrep Tri dni brez kebaba V dveh obratih niso tiskali računov Pred dobrim tednom je tržaška finančna straža za tri dni zaprla neko kitajsko restavracijo blizu glavne tržaške železniške postaje, ker v njej niso izstavljali računov. Ta teden pa je enak ukrep doletel dve prodajalni kebaba ter drugih turških dobrot. Obe se nahajata v mestu in sodita v isto verigo prodajaln. V obeh lokalih so stranke povečini mlade, finančni stražniki pa so opazili, da prodajalci ne izstavljajo računov. Lep del kebabov torej prodajo na črno. Kakor v primeru kitajske restavracije, so finančni stražniki tudi tu posegli že večkrat: v zadnjih petih letih (odkar so ju odprli) so vsako od dveh prodajaln kaznovali že štirikrat. Njihova obvestila so večkrat romala na agencijo za prihodke, ki je tokrat za oba gostinska obrata odredila tridnevno zaprtje. Na Fernetičih precej dela za karabinjerje Nabrežinski karabinjerji so na Fernetičih ustavili avtomobil bolgarske registracije, ki je peljal proti Sloveniji in v njem našli 62-letnega romunskega državljana, ki je bil leta 2007 v Genovi obsojen zaradi tatvine in vloma. Prestati mora štiri mesece zapora. Nekega njegovega rojaka, starega 35 let, pa so prijavili zaradi ponarejanja, saj je vozil luksuzni avtomobil lexus GS300 s ponarejenim zavarovalniškim potrdilom. Martina Strain in sedež Odseka za zgodovino NŠK v Petronijevi ulici v Trstu; v tesnih prostorih ob Kulturnem domu hranijo več tisoč dokumentov, knjige, revije, slike Maria Magajne, zbirke harmonik, kmečkega orodja in narodnih noš, smučke Pinka Tomažiča in še marsikaj. Gradivo bo še naprej na voljo obiskovalcem, omejena bo raziskovalna dejavnost KROMA vek zmanjšal za 20 odstotkov. Kot upravitelji se moramo vprašati, kaj ta odstotek pomeni: zmanjka nam več kot 80.000 evrov, kar za nas sploh ni malo. Zaradi tega smo spet preučili bilanco in ugotovili, da so nujno potrebni krepki ukrepi, ki bi se jim iskreno povedano najraje izognili. Najprej bomo zaprosili za vpis nekaterih uslužbencev v deželno izredno dopolnilno blagajno (it. »cassa integrazio-ne guadagni in deroga«: namenjena je podjetjem, ki so izločena iz zakonov o socialnih blažilcih, op. nov.). Koliko bo to trajalo? Mi bomo zaprosili za najvišje možno število mesecev, nakar bo na potezi Dežela. Potem bo del uslužbencev žal v dopolnilni blagajni. Ali zadeva dopolnilna blagajna Odsek za zgodovino? Da. Na zadnjem občnem zboru je upravni odbor predstavil članom smernice, člani pa so večinsko podprli sklep, da je prioriteta za NŠK knjižničarska dejavnost. Prednost imata torej knjižnici v Gorici in Trstu. Na osnovi tega je upravni odbor ukrepal tako, da je zaščitil knjižničarsko dejavnost. Iz tega sledi, da bo delovanje Odseka za zgodovino ohromljeno, v upanju, da se bo položaj NŠK medtem izboljšal. Če bo tako, bomo lahko vsi skupaj razmišljali drugače. Bo odsek v tem času zaprt? Ne. Delovanja ne bomo prekinili, ohranili bomo določeno število ur na teden. Obiskovalcem bomo še naprej omogočali, da se poslužujejo ogromnega bogastva, ki ga imamo na odseku. Ohromljena bo raziskovalna dejavnost. Leta 2010 so se vnele polemike okrog domneve, da se NŠK namerava odpovedati Odseku za zgodovino. Je to res? Ne, absolutno ne. Mi bomo naredili vse, da odsek ostane. Odsek je arhiv, ki hrani ogromno bogastvo, poleg tega pa je tam osebje, ki se ukvarja z raziskovanjem. V tem trenutku se izključno zaradi pomanjkanja sredstev odpovedujemo raziskovalnemu delu. Odseka pa ne zapiramo, saj je tam med drugim stalno prisoten naš ravnatelj Milan Pahor. Ko smo že pri raziskovanju, ali bi se dalo tesneje sodelovati in razviti kaj skupnega s Slovenskim raziskovalnim inštitutom? Seveda bi se dalo. V okviru upravnega odbora smo večkrat povedali, da sta povezovanje in sodelovanje nujno, nujno potrebna. S Slorijem smo v odličnih odnosih in če se le da, sodelujemo. Kako je z načrtovano preureditvijo stavbe v Ul. sv. Frančiška? Mislim, da bi bilo v tem trenutku - ko sploh ne vemo, kaj nas čaka - neodgovorno izpeljati katerikoli načrt, ki bi pogojeval prihodnost ustanove, sloneče na negotovih dotacijah države v krizi. Aljoša Fonda TRŽAŠKA KNJIGARNA - Na kavi s knjigo Tokratna gostja Majda Artač s svojim ... Mozaikom v kovčku Bralna matineja v Tržaški knjigarni je v sredo postregla s še eno zanimivo knjigo, tokrat izpod peresa Majde Artač Sturman. Barvito in žanrsko raznoliko delo z naslovom Mozaik v kovčku je letos izdala založba Mladika, srečanje Na kavi s knjigo pa je povezovala urednica te založbe Nadia Roncelli in povedala, da gre za res posebno publikacijo, ki jo odlikuje tudi estetska plat. Slišali smo namreč, da je Mozaik v kovčku nekakšen romaneskni mozaik, v katerem se prepletajo prozne in pesniške, esejistične in narativne prvine. Rdeča nit so barve, vsaka pesem v knjigi je poimenovana po eni barvi. V tem domišljijskem prostoru zaživijo svoje individualno življenje ilustracije Jasne Merku, ki je, kot je na srečanju dejala avtorica, odlično ujela duha njene knjige. Majdi Artač Sturman, profesorici slovenščine in latinščine na klasičnem li-ceju in tudi avtorici dveh pesniških zbirk, je povezovalka srečanja postavila nekaj vprašanj. Na vprašanje, kako je nastajalo to delo, je avtorica odgovorila, da je za knjigo značilen dolg, počasen nastanek. »Geneza dela je povezana s sodelovanjem z novinarko Loredano Gec, ki je pred leti na radiu brala moja razmišljanja o barvah,« je pojasnila gostja srečanja Na kavi s knjigo in dodala, da je kasneje v to pripoved vstopilo neko bitje; izmišljena ruska prijateljica Galja. Njena zgodba sestavlja le del knjige, ki se sicer deli v dva dela; v prvem delu so pesmi, ki so poimenovane po svetlejših barvah, v drugem pa se pojavljajo temnejši Majda Artač Sturman (levo) z Nadio Roncelli KROMA odtenki, avtorica pa je skupno prispevala 12 pesmi. Izvedeli smo, da je po daljšem premoru avtorica zopet sedla za računalnik in pripovedim, ki so pred leti šle v eter, dala neko zaokroženo obliko, ki so jo lepo obogatile ilustracije Jasne Merku. Poleg refleksije o barvah pa knjiga prinaša tudi razmišljanje o sodobnih vprašanjih, ekoloških, kulturno-družbenih temah. Za bralce naj povemo tudi, da knjiga na prepričljiv način briše mejo med realnim in fantazijskim, med osebnim in druž- benim. Sturmanova nam je tudi zaupala, da jo na predstavitvah večkrat vprašajo, če ta njena ruska prijateljica sploh obstaja. Na to vprašanje nekaterim odgovorim, drugim pa ne, je dejala avtorica, ki je prepričana, da Galjina zgodba v knjigi ponuja zgodbo o prijateljstvu, trpljenju, bolečini, zavisti in drugih elementih, ki so del prijateljskega odnosa. Prihodnje srečanje na kavi s knjigo bo na sporedu prihodnjo sredo, govor pa bo o projektu Koroški kulturni dnevi na Primorskem. (sč) G5Z: Župan naj odstrani info točke Gas Natural Družba Gas Natural je te dni začela propagandno kampanjo v prid upli-njevalniku v Žavljah z razdeljevanjem propagandnega gradiva. Občinska svetnika Gibanja 5 zvezd Menis in Patuanelli ugotavljata, da družba že 6 let zavrača vsako javno soočenje z občani in da je občinski svet skoraj soglasno zavrnil plinski terminal. Propagandna akcija je zato žaljiva za mesto in je napočil čas za odločen poseg župana, ki naj ukaže odstranitev propagandnih šotorov, zahtevata svetnika. Aromaterapija v Barkovljah Slovensko kulturno društvo Barkovlje bo drevi gostilo zanimivo predavanje, na katerem bodo govorili o aromate-rapiji. Predavateljica Barbara Lokar bo obiskovalcem razložila, kaj so eterična olja, kako jih pridobivamo in čemu služijo. Gostja nam bo tudi zaupala nekatere recepte, s katerimi bomo lahko sami izdelali mešanice proti prehladnim obolenjem, pa tudi take, ki bodo otrokom izboljšale koncentracijo. Za vse, ki jih zanima aromaterapi-ja in tudi za tiste, ki o tem že nekaj vedo, je predavanje prava izbira, saj bo mogoče spoznati široko uporabno vrednost aromaterapije. Srečanje z Barbaro Lokar se bo začelo ob 20.30. Po slovenskem Trstu z ZTT in festivalom Raz/seljeni Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju s festivalom Raz/seljeni - S/pae-sati vabi v gledališče Miela na predstavitev vodnika Kako lep je Trst. Avtorici Erika Bezin in Poljanka Dolhar bosta spregovorili o slovenskem delu Trsta, o njegovi zgodovini in o krajih, kjer je tudi danes vidna prisotnost Slovencev v središču mesta. Sledil bo sprehod po Trstu. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra ob 16.00, drugo pa v nedeljo, 18. novembra ob 10.30. Tržaška noša nekoč in danes Narodne noše so v zadnjih letih ponovno zelo priljubljene, posebno med mladimi, ki jih radi oblečejo ob posebnih priložnostnih, na primer na dan kraške ohceti. Kakšno zgodovino skrivajo v sebi ta oblačila, njihove barve in vezenine, pa ostaja marsikomu skrivnost. Tudi o tem bo danes govor v novem Skladišču idej na tržaškem nabrežju (ob gledališču Miela), na srečanju, ki ga Slovenski klub in ZSKD prirejata v sklopu fotografske razstave Moj Kras. V goste prihaja Marta Košuta, pre-učevalka krajevne kulture oblačenja in odlična poznavalka tržaške noše, ki bo v italijanščini spregovorila o nastanku in razvoju tržaške noše. Na srečanju, ki se bo pričelo ob 18. uri in nastaja v sodelovanju z društvom NadirPro ter Pokrajino Trst, bo nastopila tudi Ženska vokalna skupina Stu ledi. Ženske, podjetja, inštitucije V modri dvorani hotela Savoia Excelsior bo danes ob 16.30 na pobudo združenja Dialoghi Europei srečanje na temo Ženske v podjetjih in inšti-tucijah - evropske norme, državna in deželna stvarnost. Govorile bodo poslanka Alessia Mosca, podpredsednica deželnega sveta FJK Annamaria Menosso, raziskovalka Arvea Marie-ni, funkcionarka pri komisiji EU Maria Cristina Marolda in odvetnica Roberta Nunin. Sprehod po tečajih V okviru tena planeta Zemlja bo danes ob 17. uri v muzeju Antarktike v Ul. Weiss 21 konferenca s predvajanjem dokumentarca na temo Odkrivamo Zemljo: sprehod po tečajih. La Contrada z Maldobriami Priljubljene Madobrie Carpinteria in Faragune bodo nocoj ob 20.30 v teatru Orazio Bobbio odprle novo sezono gledališča La contrada. Režiser je Francesco Macedonio, v glavnih vlogah nastopata Ariella Reggio in Gian-franco Saletta. 320 Petek, 19. oktobra 2012 TRST / EVROPSKI PROGRAMI - Ostra kritika Debore Serracchiani FJK je s Tondom izkoristila le tretjino evropskih sredstev Pod upravo predsednika Renza Tonda je dežela Furlanija Julijska krajina porazno upravljala evropske prispevke. Do danes je dežela potrdila porabo komaj tretjine vseh evropskih sredstev, ki jih je imela na razpolago v tekočem programskem obdobju 2007-2013. V operativnih deželnih programih so bili na razpolago 303 milijoni evrov, porabljenih pa je bilo le 110 milijonov. Če bo šlo vse po sreči, naj bi v predvidenem roku porabili največ 277 milijonov, kar bi v naslednjem programskem obdobju privedlo do zmanjšanja evropskih sredstev za našo deželo. V teh številkah je srž kritik, ki jih je evropska poslanka Debora Serracchiani včeraj v Trstu izrekla na račun deželne uprave. Ob njej je sedel podpredsednik evropskega parlamenta Gianni Pittella, ki je prav tako kritično ocenil nesposobnost dežele pod desno-sredinsko upravo, da izkoristi evropska sredstva. »To je toliko hujše za deželo, ki ima zaradi zgodovinskih in geografskih razlogov specifično evropsko poslanstvo«, je dejal Pittella, ki je tudi spom- Podpredsednik parlamenta EU Gianni Pittella in Debora Serracchiani KROMA nil, da so se nekatere dežele južne Italije, na primer Bazilikata, odrezale veliko bolje kot FJK. Serracchianijeva je zaskrbljena za bodočnost čezmejnih programov, kot je Italija-Slovenija in programov regijske- ga sodelovanja, kot je IPA-Adriatic, ki bi v bodoče utegnili biti močno okrnjeni. Če bo izvoljena za predsednico deželne uprave, je napovedala, bo neposredno prevzela skrb za evropske politike in skušala popraviti storjeno škodo. Opčine: SKD Tabor ponovno odpira društveni bar Čeprav so se v prostorih Prosvetnega doma je že od septembra zečele vse društvene dejavnosti (od telovadbe, do mladinskega plesa, klekljanja, vaj moškega zbora, nadebudnih detektivov slovenskega jezika, vaj dramske skupine in sestankov mladinskega krožka), je zdaj pred vrati največji dogodek tega dela sezone Skd Tabor. Prav v septembru so namreč zaprli društveni bar, ki je bil po tridesetih letih potreben korenite prenove. Po mesecu dni garaškega in temeljitega posega bo danes popoldne ob 18. uri ponovno odprl svoja vrata v popolnoma obnovljeni podobi. Širša vaška skupnost, predvsem pa odbor in člani Skd Tabor nestrpno pričakujejo ta trenutek, saj je za Prosvetni dom ta prostor strateškega pomena. Zato bo nocoj na Opčinah praznično. Jutri si bodo Openci odpočili v nedeljo pa, kot veleva tradicija, saj je to prva nedelja po Barcolani, pri Skd Tabor prirejajo jesenski dan, ki bo s pohodom in skupnim kosilom predvsem trenutek druženja in spoznavanja - tako ljudi kot krajev. V nedeljo se bodo udeleženci zbrali ob 10. uri v Prosvetnem domu, kjer bo potekalo vpisovanje in nato pod vodstvom Paola Sossija krenili na pot odkrivanja ter se, po približno dveh urah lahke hoje, zbrali na kosilu in ob kostanjih. Zelo pester openski konec tedna se bo nadaljeval v poznih popoldanskih urah, ob 18.00, z gledališko predstavo oz. enodejankama Obisk v gledališču (Karl Valentin) in Veš, da te ne slišim, če teče voda (Robert Anderson) v režiji Francija Končana ter v izvedbi gledališke skupine KUD Dolomiti iz Dobrove pri Ljubljani. SOLIDARNOST - Pobuda Michela siamo noi Ženske v boju proti trgovini z ljudmi Včeraj danes Danes, PETEK, 19. oktobra 2012 ETBIN Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 18.12 -Dolžina dneva 10.45 - Luna vzide ob 12.05 in zatone ob 21.22 Jutri, SOBOTA, 20. oktobra 2012 IRENA VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,1 stopinje C, zračni tlak 1021,8 mb raste, vlaga 84-odstotna, veter jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 20,1 stopinje C. [12 Lekarne Michela siamo noi - Michela smo mi je naslov pobude, ki si jo je zamislilo združenje Laboratorio Donnae iz Rima. Michela je bila namreč 22-letna romunska državljanka, žrtev prisilne prostitucije, ki so jo njeni »nadzorniki« sežgali. Da bi se uprle trgovini z ljudmi, ustrahovanju, uporabi sile, prostituciji oz. seksualnemu izkoriščanju, nasilju nad ženskami, prisilnemu delu in nasploh sodobnemu suženjstvu so se članice omenjenega združenja povezale s podobnimi ženskimi združenji iz vse Italije in se domenile, da bodo ravno 18. oktobra - se pravi na evropski dan boja proti trgovini z ljudmi -poskrbele za simultano zborovanje ob 18. uri po številnih italijanskih mestih. Tržaške ženske so se v družbi rimskih pobudnic že dopoldne srečale s tržaškim prefektom Alessandrom Giacchet- tijem v vladni palači (na sliki Kroma), da bi mu pojasnile, kaj želijo doseči s to pobudo. Ob prisotnosti številnih predstavnikov krajevnih oblasti in sil javnega reda ter res številnih članic ženskih združenj so mu napovedale, da bodo ministroma za mednarodno sodelovanje Andrei Riccardiju in za notranje zadeve An-nimarii Cancellieri izročile peticijo, v kateri izražajo solidarnost z Michelo in vsemi ženskami, ki so prisiljene v sodobne oblike suženjstva, nam je povedala Pina Nuzzo iz Rima. V popoldanskih urah so se podale še v Slovenijo (srečanje s sociologinjo Jasno Podreka) in na Hrvaško (srečanje z odbornico Novigrada Ružico Mitrovec), se pravi da so opravile pot, ki jo v obratni smeri navadno opravijo ženske žrtve trgovine z ljudmi. (sas) Do sobote, 20. oktobra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Trg Venezia 2, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 - 040 308248. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predprazni-čna od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino »L'era glaciale 4 - I continenti alla dériva 3D«; 16.30, 20.00, 22.15 »Ted«; 22.10 »Total recall - Atto di forza«; 16.10, 20.15, 22.15 »Taken - La vendetta«; 16.40, 18.10 »Tutti i santi giorni«; 19.00, 21.30 »Pearl Jam - Twenty. FELLINI - 18.00, 20.05, 22.10 »On the road«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il comandante e la cico-gna«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Tutti i santi giorni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Appartamento ad Atene«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.25, 20.40, 22.45 »2 dni v New Yorku«; 16.20 »Bele trave«; 17.20, 20.10, 22.55 »Divjaki«; 17.40 »Hotel Transilvanija 3D«; 15.30 »Pogum 3D«; 16.10, 18.35, 21.00, 23.25 »Prava Nota«; 19.40, 22.20 »Šanghaj«; 17.00, 19.05, 21.10, 23.15 »Ugrabljena 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ted«; Dvorana 2: 16.45, 18.30, 20.15 »L'era glaciale 4 - Continenti alla deriva«; 22.00 »Total recall - Atto di forza«; Dvorana 3: 16.30, 18.30, 20.15, 22.00 »The wedding party«; 16.45 »Paranorman 3D«; Dvorana 4: 16.45, 18.30 »Gladiatori di Roma«; 20.30, 22.15 »Ta-ken - La vendetta«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.10 »Il matrimonio che vorrei«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.00 »Ted«; Dvorana 3: 17.45 »L'era glaciale 4 - Con-tinenti alla deriva«; 19.45, 22.00 »Total recall - Atto di forza«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »Il comandante e la cico-gna«; Dvorana 5: 17.30 »Paranorman«; 19.45, 21.30 »Step Up 4 - Revolution«. ¿i Čestitke [H Osmice AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cogan«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il matrimonio che vorrei«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Cogan - Killing them softly«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The wedding party - Un matrimonio con sorpresa«; 19.30 »C'era una volta lAmerica«; 16.10, 18.10 »I gladiatori di Roma«; 20.10 »I gladiatori di Roma 3D«; 16.15, 18.15 »L'era glaciale 4 - I continenti alla deriva«; 20.15, 22.15 COLJA JOŽKO IN LJUBA sta odprla osmico v Samatorci št. 21. Tel. št.: 040229326. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. 3403814906. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Tel. št.: 040-820223. Toplo vabljeni. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu št. 20. Tel.: 040-200156. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Slovenski klub, ZSKD, NADIRpro in Pokrajina Trst vabijo na srečanje z Marto Košuta in Žensko vokalno skupino Stu ledi Kako smo se oblačili: tržaška noša danes, 19. oktobra, ob 18. uri v Skladišče idej (Corso Cavour) SI Šolske vesti DIZ JOŽEFA STEFANA obvešča, da v sredo, 24. oktobra, ob 18. uri bodo na šoli potekale volitve predstavnikov staršev v razredne svete. Vabimo starše, da se udeležijo volitev polnoštevilno. VEČSTOPENJSKA ŠOLA v Dolini vabi na razstavo »Dolinska šola v preteklosti«, ki bo na srednji šoli Gregorčič do 28. oktobra, od 10. do 12. ure. Najave za voden obisk na markomanin@gmail.com. S Izleti Draga teta MARI!Naj sonce sreče Vam sije dokler Vam življenje bije, posebno pa še ta dan, ko praznujete svoj 103. rojstni dan. Vse najboljše Vam želijo Miranda, Renato, Fatina, Elio, Andrej in Aljoša z družinama. Danes praznuje 103. rojstni dan gospa MARICA BLASON. Želimo ji iz vsega srca mnogo zdravja in še veliko lepih dni. Eleonora, Daniel in družina. Ob rojstvu malega HENRIKA se veselju mamice Tjaše, očka Petra in vseh Trčevih pridružujejo vsi Šemče-vi iz Prečnika, ki novorojenčku želijo srečno življenje. Tjaša je malega HENRIKA Petru povila in vse Ruzzierjeve v Lonjerju razveselila. Polno zdravja in veselja vsem, to je naša srčna želja. Družini Possega. Tjaši in Petru je dan 17 prinesel srečo in veselje. Rodil se jima je mali korenjak HENRIK! Staršema lepe mirne noči, malemu princu pa srečne dni. Iz srca Katerina Pečar z vso družino želi. Tjaša je Petru malega korenjaka HENRIKA povila. Iskrene čestitke, Henriku toplo dobrodošlico TPPZ P. Tomažič. Danes smo se zbrali vsi, ker OL-GICA 90 let slavi, polno zdravja in veselja ji voščimo mi. Myriam, Paolo, Rita, Tomy in prijatelji vsi. Naši teti OLGI FRANZA kličemo: vse naj naj za tvoj 90-letni rojstni dan!! Da bi bila naprej tako živahna in zdrava voščimo vsi iz Ročinja in Kanala. Vsi na OŠ A. Gradnika na Re-pentabru iskreno čestitamo našemu županu MARKU PISANIJU, ki je prejel prestižno priznanje - vitez italijanske republike. Abraham se po Krasu je potepal, v Samatorco na fešto je zavil, kjer našo VESNO je zalil. Obilo zdravja in moči, ker v naši družbi, potrebna si! Vse naj, naj ti Vaška skupnost Praprot želi. 65-LETNIKI občine Dolina vabijo na izlet na Cerkniško jezero v nedeljo, 21. oktobra. Prijave na tel. št.: 335-6832372 (Zorka), 040-228302 (Marija), 040228624 (Ingrid). SKD IGO GRUDEN sporoča, da je izlet v Škofljico, Turjak, Velike Lašče in na Ra-ščico v Trubarjev mlin preložen na nedeljo, 21. oktobra. Odhod izpred cerkve v Nabrežini ob 8.30 in povratek ob 19.30. Vpisi v Kavarni Gruden ali pri Sergiju Kosmini v Nabrežini. Info na tel.: 339-5281729. DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na 6-dnevni izlet z avtobusom v Španijo -Barcelona, Lloret de Mar. Odhod v petek, 26. oktobra (Fernetiči). Tel. št.: 00386-31372632 (Metka). LETNIK 1950 IZ DOLINSKE OBČINE POZOR! V nedeljo, 4. novembra, avtobusni izlet v Idrijo (grad, rudnik živega srebra). Vpisovanje na tel. št.: 333-1157815 (Ladi); 338-7824792 (Sergio); 3474434810 (Livio Šemec). Toplo vabljeni! DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na Mar-tinovanje v petek, 9. novembra, v Ormož. Poskrbljeno bo za nekaj ogledov, krst mošta, večerjo ter za glasbo in ples. Prijave in informacije na tel. 0038631372632 (Metka). ZSKD organizira avtobusni prevoz na koncert TPPZ Pinko Tomažič, ki bo v nedeljo, 11. novembra, ob 18.00 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Prevoz je namenjen članom društev članic ZSKD-ja. Informacije in rezervacija sedežev na tel. št. 040-635626 ali in-fo@zskd.org. Loterija 18. oktobra 2012 Bari 70 4e 30 37 90 Cagliari e8 32 28 1e 14 Firence 22 eS 8e 4 79 Genova e4 S2 7e e0 3S Milan 54 7e 81 90 31 Neapelj 21 8 S3 29 3S Palermo 73 47 S9 49 74 Rim 35 43 27 70 72 Turin 13 70 29 52 20 Benetke SS 81 e9 3e 44 Nazionale S 49 2 33 42 Super Enalotto Št. 125 7 41 56 61 68 84 jolly89 Nagradni sklad 1.942.014,68 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 14.951.856,41 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 18 dobitnikov s 5 točkami 16.183,46 € 661 dobitnikov s 4 točkami 448,37 € 26.975 dobitnikov s 3 točkami 21,78 € Superstar e Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 2 dobitnika s 4 točkami 44.837,00 C 152 dobitnikov s 3 točkami 2.178,00 C 2.091 dobitnikov z 2 točkama 100,006 15.173 dobitnikov z 1 točko 10,00 C 35.321 dobitnikov z 0 točkami 5,00 C / TRST Petek, 19. oktobra 2012 7 Peter Quitter DU ETI 50 PONOVITEV!!! KOMEDIJA O ŽIVLJENJU V DVOJE... režija: Matjaž Latin igrata: Maja Biagovič in Vladimir Jure danes, 19. oktobra ob 20.30 v Mali dvorani SSG Praznujte z nami!!! Vstopnica: 10evrov Blagajna je odprta od 10. do 15. ure in uro In pol pred prlčetkom predstave. Ü3 Obvestila Aromaterapiji Predavatelj Barbara Lokar Začetek ob 20.30 Vljudno vabljeni! AŠD MLADINA vabi ženske na telovadbo za boljše počutje »Belly gym« v bivši rekreatorij v Križu ob ponedeljkih od 11. do 12. ure. Info na tel.: 333-5663612. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi nove člane k delovanju društva. Baletna rekreacija poteka v dopoldanskem in večernem času v prostorih Kosovelovega doma v Sežani pod vodstvom baletnega pedagoga Eugena Todorja. Primerna je za vse starostne skupine. Informacije na tel. 0039(0)41524310. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2012/13 obiskujejo nižje srednje in prva dva razreda višjih srednjih šol, katerih ekonomske razmere ne presegajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov (v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D. Z. 10/88). Info na tel.: 040-2017375 (Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102). OBČINA ZGONIK vabi v občinske prostore na ogled ilustracij Jasne Merku. Urnik: ponedeljek-petek od 9. do 13. ure, ponedeljek in sreda tudi od 15.30 do 17.00. PSIHOMOTORIČNA VADBA - Dunajska cesta 12, Opčine. Tečaji za otroke: za dojenčke in starše (4-12 mesecev: četrtek 16.00-16.50); za malčke in starše (12-36 mesecev: četrtek 17.0017.50); za predšolske otroke (4-5 let: sreda 15.45-16.40); za 6-letne otroke (1. razred o.š.: sreda 16.45-17.45). Za odrasle: delavnica za dobro počutje v zlati dobi (70-80 in več let); delavnica in sproščanje za preprečevanje izgo-relosti zaradi delovnega stresa (za učitelje, vzgojitelje, socialno in zdravstveno področje ipd). Vpis in info na tel. 0039 380 3224745 ali 00386 (0)51 221054 (Loredana Kralj). SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na tečaj kitajske vadbe »QiGong« ob sredah 16.30-17.30. Informacije in prijave na tel. 348-8607684 (Vesna Klemše). TEČAJ SAMOOBRAMBE v organizaciji AŠD Mladina s sodelovanjem Wild Boars v bivšem rekreatoriju v Križu. Vodil bo svetovni prvak v Taekwondoju in izkušen trener številnih borilnih veščin Kazbulat Shogenov. Tečaj je namenjen ženskam in moškim vseh starosti. Prijave in info v večernih urah na tel.: 3335656513 (Ivan), 345-7016975 (Simon). TEČAJI ANGLEŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih (prvi nadaljevalni) in ob sredah (drugi nadaljevalni) od 18.00 do 19.30. TEČAJI SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden so ob ponedeljkih od 18.00 do 19.30 (nadaljevalni) in ob torkih od 18.15 do 19.45 (začetni). UPRAVA OBČINE DOLINA - odborništvo za kulturo obvešča, da so v teku vpisovanja na tečaje slovenščine in angleščine. Informacije: osebje ustanove AUSER, Trg Stare Mitnice 15, tel. št. 0403478208. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete danes, 19. oktobra, večer o »Aromaterapiji«. Predavatelj Barbara Lokar. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. SKD TABOR vabi člane in prijatelje v društvene prostore, ob priliki obnove društvenega bara danes, 19. oktobra, od 18. ure dalje. SKD VALENTIN VODNIK vabi, v okviru državne kampanje Nastro Rosa, na predavanje, ki bo danes, 19. oktobra, ob 20. uri v Dolini na temo: Preprečevanje in zdravljenje raka, preventiva in zdrava prehrana. Sodelujejo zdravniki Dellach, Scaggiante in Zanconati. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 19. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V torek, 23. oktobra, bo ob 19.00 v bivšem ljudskem domu v Križu vaja za ansambel TPPZ in za glasbene skupine, ob 20.30 skupna vaja še s pevci TPPZ in s taborniki. ŽUPNIJA RICMANJE vabi k slovesni sv. maši v soboto, 20. oktobra, ob 17. uri k Sv. Uršuli v Log. Hoja in razmišljanje pripomoreta k zdravem življenju! JUS NABREŽINA vabi člane in prijatelje, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Začetek v soboto, 20. oktobra, od 9. ure dalje. Zbirališče »Za Vodico«. S seboj prinesite tudi potrebno orodje. Udeleženci naj se javijo pri odborniku Nikotu Jazbecu na tel. 338-2825523 ali pri odborniku Milivoju Pertotu na tel. 349-5289593 za informacije in navodila. V primeru slabega vremena čiščenje odpade. KAKO LEP JE TRST; ZTT in ZSKD vabita na sprehod po slovenskem Trstu z avtoricama vodnika Eriko Bezin in Po-ljanko Dolhar: v soboto, 20. oktobra, od 16. do 18. ure; v nedeljo, 18. novembra, od 10.30 do 12.30. Štartna točka pri gledališču Miela. Pobuda v okviru niza S\paesati-Raz\seljeni. TEČAJ ZA DOJENČKE V BAZENU - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo tečaj za dojenčke začel v soboto, 20. oktobra, na Pesku. Za dojenčke od 1. do 12. meseca bo tečaj potekal od 16.30 do 17.15, za otroke od 1. do 4. leta pa od 17.15 do 18.00. Število mest je omejeno. Info na tel.: 345-7733569, in-fo@melanieklein.org, pon. in čet. 9.0013.00; sre. 12.30-15.00. SKD TABOR - Opčine vabi v nedeljo, 21. oktobra, na tradicionalni »Jesenski pohod.« Zbirališče ob 10. uri v Prosvetnem domu. Vodi Paolo Sossi. Ob 18. uri gostovanje dramske skupine KUD Dolomiti iz Dobrove pri Ljubljani z ogledom enodejank: »Veš, da te ne slišim, če teče voda« in »Obisk v gledališču«. Režija F. Končan. ŠKD CEROVLJE MAVHINJE IN JUS CEROVLJE prirejata v nedeljo, 21. oktobra, 19. Jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje v Cerovljah na začetku vasi od 9.30 do 10.30. V primeru slabega vremena pohod odpade. Vabljeni! KRU.T - v okviru vseživljenjskih aktivnosti - prireja delavnico »Razgibavajmo možgane«, ki jo bosta vodili prof. Vali Tret-njak in psihologinja Jana Pečar. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 22. oktobra, na društvenem sedežu. Obvezne predhodne prijave!Informacije: Ul. Cicerone 8B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKD TABOR OPČINE - Prosvetni dom: ob ponedeljkih, s pričetkom 22. oktobra, od 15. do 17. ure srečanja »Ob pletenju še kaj...«. Vabljene! TORKLA v Kmetijski Zadrugi bo začela obratovati 22. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, prosimo cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se čim prej zglasijo v naših uradih, v trgovini ali na tel. št. 0408990120/100. KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE s prof. Dragom Bajcem začne novo sezono v sredo, 24. oktobra, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3. Posebno predznanje ni potrebno, zato so vabljeni stari in mladi. PODROČNI SVET VERNIKOV s Trsta in Milj vabi na srečanje z mag. Janezom Ferkoljem na temo »Moja zvestoba veri in Cerkvi« v četrtek, 25. oktobra, ob 20. uri v domu na Ul. Concordia 8 pri Sv. Jakobu (blizu cerkve). SRENJA BOLJUNEC vabi člane na delovno akcijo zagrajevanja pašnika pod Koromačnikom. Zbirališče v soboto, 27. oktobra, ob 8. uri pri Kalu. KRU.T in Društvi slovenskih upokojencev iz Trsta in Gorice, v sodelovanju s Pokrajinsko zvezo DU Severne Primorske, vabijo člane in prijatelje na kul-turno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici. V dopoldanskem času izlet z obiskom Goriških brd s poklonom žrtvam NOB pri spomeniku v Gonja-čah in vodeni ogled vasi Šmartno. Po kosilu v gradu Dobrovo bo odhod v Novo Gorico na koncert. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SRENJA BOLJUNEC vabi člane, da vložijo prošnjo za sečnjo drvi v l. 2012/13. Prošnje zbiramo na sedežu Srenje vsak torek od 9. do 12. ure do 30. oktobra. Tel. št.: 040-8325175. NOČ ČAROVNIC - ples v maskah za srednješolce v organizaciji SKD Primorec bo v sredo, 31. oktobra, od 19.30 do 23. ure v Ljudskem domu v Trebčah. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v oktobru: Prazne buče in Halloween prihaja. Informacije na tel. št. 040-299099 (od pon. do sob., od 8. do 13. ure). OTROŠKE URICE ob torkih v NŠK, Ul. S. Francesco 20, ob 17. uri: 6. novembra »Dirka formule Čiračara«; 27. novembra »Čarovnica Mica in severna zvezda«. Pripoveduje Biserka Cesar. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta! SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani gostilne-picerije v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra, od 10.00 do 19.30; sejem od 9. do 12. novembra, od 10.00 do 19.30 (petek 15.30-19.30); prevzem opreme 13. novembra, od 10.00 do 19.30. Informacije na tel. 335-8416657 ali 335-8180449. AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Prose-ška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Sejem: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste lahko dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za zimsko sezono 2013. Info: 3475292058, www.skbrdina.org. 40-LETNIKI s Tržaškega vabljeni na večerjo, ki bo v petek, 23. novembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu. Informacije v večernih urah na tel. 3473696503 (Barbara), 339-4359868 (Ka-ti), 349-3595560 (Roberta). 0 Prireditve SKD SLOVENEC prireja pod pokroviteljstvom Občine Dolina niz prireditev v sklopu projekta Mocho 2012: danes, 19. oktobra, v jutranjih urah voden ogled razstave za učence in dijake krajevnih šol; sobota, 20. oktobra, ob 20.30 predvajanje posnetka prireditve »Mocho 2011«, razstava bo odprta od 19.00 do 22.00; nedelja, 21. oktobra, ob 10.00 začetek vodenega pohoda »Po sledeh starih mlinov v dolini Glinščice«, zbirno mesto v parku Hribenca v Zabrežcu ob 9.30 (kosilo iz nahrbtnika), ob 15.00 v parku Hribenca prikaz srednjeveških iger s strani skupine Compagnia de Ter-geste, sledi družabnost. ZSKD IN SLOVENSKI KLUB vabita na »Kako smo se oblačili: tržaška noša«. Srečanje z Marto Košuta in slovensko ljudsko glasbo v izvedbi Ženske pevske skupine Stu ledi bo potekalo v okviru pobude »Moj Kras - 100 let 100 podob, vezilo Scipiu Slataperju« v Magazzino delle Idee na Corso Cavour v Trstu danes, 19. oktobra, ob 18. uri. Vabljeni! FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Opči-ne) vabi v soboto, 20. oktobra, na mul-timedijski dramatizirani recital »Obrazi notranje moči«. Besedilo meditacij -Alenka Rebula; režija in dramaturgija -dr. Ivan Štuhec; izvajajo dijaki Škofijske gimnazije A. M. Slomšek iz Maribora. Začetek ob 18. uri. Vabljeni v velikem številu! V GALERIJI umetniškega in kulturnega centra Škerk v Trnovci 15, je na ogled razstava »1. svetovna vojna pri nas«. Ur- nik od 20. oktobra do 4. novembra: sobota in nedelja 10.30-18.00. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - Trst vabi na »9. revijo zborov open-ske dekanije«, ki bo v soboto, 20. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici. RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 21. oktobra, na sporedu 15. Gledališkega vrtiljaka predstava Hruške gor, hruške dol v izvedbi Lutkovne skupine KPD Šmihel. Prva predstava bo ob 16.00 (red Vila), druga ob 17.30 (red Škrat), v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. SDD JAKA ŠTOKA - Srednješolska skupina vabi na premiero mladinske igre Primoža Suhodolčana »Živalske novice« (priredba in režija Vesna Hrovatin), ki bo v nedeljo, 21. oktobra, ob 18.00 v Kulturnem domu na Proseku. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 22. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na ogled filma »Šest desetletij pozabe« Milene Olip in predstavitev knjige Nani-ja Juga »Utihnile so ptice, utihnila je vas«. Srečanje poteka v okviru 15. Koroških kulturnih dnevov na Primorskem. Začetek ob 20.30. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse otroke iz vrtca in prvih razredov šole na pravljične urice »Polž na potepu« (Julia Donaldson in Axel Scheffler). Prvo srečanje bo v torek, 23. oktobra, ob 16.30 v društvenih prostorih na stadionu 1. Maj. Vabljeni! TRŽAŠKA KNJIGARNA - MLADIKA - ZTT vabijo na »Kavo s knjigo« v sredo, 24. oktobra, ob 10. uri. Gostje kave v Tržaški knjigarni bodo mladi koroški literati. V SRCU SARAJEVA; NŠK v sodelovanju z ZSKD vabi na ogled fotografske razstave v okviru niza Raz/seljeni-S\pae-sati v petek, 26. oktobra, ob 17.30 v NŠK, Ul. sv. Frančiška 20. Mlado foto-grafinjo Irino Tavčar bo predstavil Boris Grgič. SPD KRASJE vabi na odprtje razstave slik Vilme Padovan - Intermezzo, ki bo v soboto, 27. oktobra, ob 18. uri v Hiške ud Ljenčkice v Trebčah. Razstavo bo s svojim glasom obarvala Ljoba Jenče. MI SMO TU - IERI OGGI SEMPRE! TPPZ P. Tomažič vabi na koncerte ob 40. obletnici delovanja: 28. oktobra, ob 18. uri Kulturni dom v Trstu; 11. novembra, ob 18. uri Cankarjev dom v Ljubljani; 18. novembra, ob 18. uri SNG v Novi Gorici; 25. novembra, ob 18. uri ŠKC v Zgoniku. Sodelujejo tudi: V. Kreslin, I. Mlakar, Mef, B. Kobal, Gojc, ženski zbor Kombinat, partizanski zbor Ljubljana, Kraški ovčarji, Dirty Singers, Freak Wavles in taborniki RMV. OD PRETEKLOSTI DO SEDANJOSTI -Kakšna bo prihodnost Bosne? Srečanje z novinarji Azro Nuhefendic, Christia-nom Elio, Ervinom Hladnikom Mil-harčičem in moderatorjem Markom Sosičem v okviru niza Raz\seljeni-S\paesati v sodelovanju z ZSKD bo v četrtek, 15. novembra, ob 18.00 - Ma-gazzino delle idee, Korzo Cavour v Trstu. B Mali oglasi 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. GOSPA SREDNJIH LET z večletno izkušnjo in priporočili išče delo kot negovalka starejših oseb ali katerokoli drugo delo (24 ur dnevno). Tel. št.: 0039333-6644567 (po 18. uri). GOSPA srednjih let, doma z Opčin, išče delo kot varuška otrok ali kot hišna pomočnica. Tel. št.: 340-9098123. MAJHNO, LEPO OPREMLJENO stanovanje dajem v najem v središču mesta, 450,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Tel. št.: 3298012528. PODARIM NERABLJEN KOTEL za ogrevanje na drva. Tel. 333-3644120 v večernih urah. PODARIM črn klavirski sedež. Tel. št.: 335-6158792. PODARIM televizijo znamke panasonic z dekoderjem, sive barve, skoraj novo. Tel.: 040-44631. PODARIMO zelo simpatične mucke. Tel. 040-200865. POŠTENA IN DELAVNA GOSPA srednjih let išče enkrat tedensko delo kot hišna pomočnica. Tel. št.: 331-7467805 (v večernih urah). PRODAJAMO domači brinjevec in bri-njevo olje. Tel. št.: 040-2024022 (od 16. do 20. ure). PRODAM SVETLO STANOVANJE pri Sv. Jakobu z lepim razgledom na mesto: vhod, dnevna soba z balkonom, kuhinja, spalna soba, kopalnica in shramba. Klicati ob večernih urah tel. št.: 3665371670. PRODAM aluminijasto lestev visoko 3.5m, primerno za obiranje oljk. Tel. št.: 347-0466075. V KRIŽU dajemo v najem delno opremljeno stanovanje. Tel. št.: 040-220729 (v večernih urah). ŠTUDENTOM v najem opremljeno stanovanje z dvigalom v Ul. F. Severo: velika dnevna soba z balkonom, kuhinja, dve spalnici, kopalnica in shramba. Cena: 650,00 evrov mesečno ter 90,00 evrov za stroške in ogrevanje. Tel. 3774959920. Prispevki Ob 15. obletnici smrti ljubljenega moža Janka Guština daruje Rozeta 30,00 evrov za AŠK Kras. Ob 15. obletnici smrti svaka Janka Gu-ština daruje Janko Simoneta 20,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na dragega Rudija Pahorja daruje Silvana Bogatec vd. Zuliani 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na dragega Rudija Pahorja darujeta Mila in Ivo Sedmak 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na dragega Rudija Pahorja darujeta Aleš in Nadja 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Gizele Zaccaria vd. Blason daruje sestrična Mila z Ivom 20,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Stano Husu darujeta Anica Bandelj in Bruna Cijak z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Rudija Pahorja daruje sestrična Pierina 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V spomin na dragega Rudija Pahorja daruje Milena 30,00 evrov za MPZ Vesna iz Križa. + Mirno je zaspal naš Emil Čuk Žalostno vest sporočajo Milan in Lidija z družinama, vnuki in pravnuki. Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Trebče-Prosek, 19. oktobra 2012 Ob izgubi dragega očeta Emila izrekamo Lidiji, družini in svojcem iskreno sožalje družine Bukavec, Semec, Kalc, Prašelj, Sardoč, Viviana in Anna 19.10.1997 19.10.2012 Janko Guštin Z ljubeznijo se te spominja tvoja družina. Zgonik, 19. oktobra 2012 8 Petek, 19. oktobra 2012 TRST / DEVIN-NABREŽINA - Včeraj v Devinu uradna podelitev priznanja Alojz Rebula se je vrnil domov kot •••častni občan Župan Kukanja: »Praznik za vso občinsko skupnost - Laudatio »hvaležne dijakinje« Tatjane Rojc Sinočnja uradna razglasitev naziva častnega občana devinsko-nabrežinske občine pisatelju Alojzu Rebuli je bila nabita s simboliko. Potekala je v Devinu, kraju, od koder je pisatelj z Devinskim sholarjem daljnega leta 1954 stopil svoj prvi, umetniško še zelo okoren korak - kot je v svojem nagovoru priznal sam nagrajenec - na poti literarnega ustvarjanja. In potekala je v Avditoriju Jadranskega zavoda Združenega sveta, mednarodne šole; tako se je Rebula vrnil v svet, v katerem je dolga desetletja razdajal mladim svoje bogato znanje. Prav njegovi »hvaležni dijakinji«, prof. Tatjani Rojc, je pripadala čast orisati njegov opus. Iz več deset tisočih strani je izluščila poanto pisateljevega bistva. Izpostavila je vrednost besede (»z veliko začetnico«), saj »jezik je življenje samo«. Pa iskanje resnice, primarnost osebne izkušnje, pisateljevo vero in predvsem osrednje vprašanje zla in tragike bivanja. »Vse dobro?« je nagrajenca ob prihodu v slovenščini vprašal bivši župan Giorgio Ret. »Vsega dobrega ni!« mu je odvrnil Rebula, tako kot bi lahko izustil kateri od njegovih umetniških likov. Ob teh univerzalnih vrednotah je na srečanju-prazniku v Devinu prišla do izraza tudi povsem lokalna, domača dimenzija Alojza Rebule. Podelitev častnega občan-stva je bila praznik celotne občinske skupnosti, kot je uvodoma poudarila odborni-ca za kulturo Marija Brecelj, tista, ki si je z Levo: ob prihodu v dvorano je Alojza Rebulo pozdravil tudi Boris Pahor; desno: župan Vladimir Kukanja je podelil Rebuli priznanje častnega občana devinsko-nabrežinske občine, ob pisatelju soproga Zora KROMA Ivom Jevnikarjem največ prizadevala, da bi do praznika prišlo. »To ni zgolj častni naziv, je priznanje celotne častne skupnosti,« je dodal župan Vladimir Kukanja preden je slavljencu predal spominsko plaketo. Alojz Rebula je vstal s pomočjo palice in soproge, neutrudne življenjske sopotnice Zore. Med tistimi, ki so mu zaploskali, so bile tudi njegove tri sestre. Pisatelj je povedal, da se je vse začelo prav tu, na tem končku slovenske zemlje. Iz odlomkov iz njegovih del, ki sta jih prebrala igralca Slovenskega stalnega gledališča Lara Komar in Danijel Malalan, so prišli na dan ti njegovi kraji: ograda v Stru-gu, Griže, Robida, Kosminova jama. Prvi stik s Trstom je bil boleč, kot lahko otroka zaboli očetov odhod. Zbor mednarodne šole je besedam dodal pesem, Mozartovo, gospel in južnoafriško ljudsko; mladi domači pianist Enrico Rigoni Beethovnovo glasbo. Rebulovega praznika so se udeležili številni predstavniki krajevnih oblasti, pa tudi dva priznana umetnikova »kolega«: pesnik Miroslav Košuta in pisatelj Boris Pahor. Slednji je bil pred nekaj let na tem, da postane zaslužni občan mesta Trst, pa mu jo je takratna desnosredinska uprava zagodla. In zadeva je šla potem v pozabo ... Se bosta v sedanji mestni upravi našla kaka tržaška Marija Brecelj in Ivo Jev-nikar, da bi bil tudi Boris v Trstu počaščen tako, kot je bil Alojz sinoči v Devinu? M.K. Srečanje o volkovih v Kamnarski hiši Nocoj bo ob 20.30 v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini na hišni št. 158 predavanje Letizie Kozlan na temo Volkov v obmejnem prostoru. Srečanje, ki ga prireja predsedstvo druge stalne svetniške komisije Občine Devin Nabrežina v sodelovanju z združenjem ASTORE FVG, bo priložnost za spoznavanje zadnjih novosti o ohranjanju volkov v obmejnem prostoru Furlanije Julijske krajine, za boljše poznavanje njihovih življenjskih in družbenih navad ter za odkritje izjemnega potovanja volka Slavca, ki je, potem ko je zapustil rodni trop, po več kot 850 km dolgi poti skozi Slovenijo in Avstrijo prispel v Italijo, kjer trenutno živi. Letizia Kozlan je po diplomi v naravoslovju in biologiji okolja na Univerzi v Trstu sodelovala pri projektu Life SloWolf, ki ga koordinira skupina za veterinarstvo in biotehnologijo na Univerzi v Ljubljani, in se je pod vodstvom Mihe Krofla specializirala v zbiranju podatkov o reprodukciji in leglih v Sloveniji s tehniko wolf howling ter spremljanju populacij volkov s pomočjo radiotelemetrije in tehniko snow-tracking. SLOVENISTIKA - Predstavitev ponudbe v novem akademskem letu Prevladujejo študentke Tečaje je s kolegi predstavil prof. Miran Košuta - Pozdrav konzula RS Dimitrija Rupla Prof. Miran Košuta in gen. konzul Dimitrij Rupel (prva dva z desne) na predstavitvi KROMA Z novim študijskim letom v teh dneh začenjajo številni tržaški študentje, od katerih bodo nekateri prvič zasedli klopi na fakultetah. Fakultete so tudi letos novim študentom priredile posebne dobrodošlice, topel sprejem pa so doživeli tudi študentje tržaške slovenistike. Prof. Miran Košuta je po- GLEDALIŠČE VERDI - Projekt »all'Opera ragazzi« Mlade približujejo glasbi Razveseljiv porast abonentov simfonične sezone tudi zahvaljujoč skladoma, ki nudita šolarjem brezplačen obisk Veliko je Tržačanov, ki še nikoli niso prestopili praga gledališča Verdi: brezbrižnost do glasbene umetnosti je posledica pomanjkljive vzgoje, tako v šoli kot v družini, kot so ugotavljali vsi govorniki na tiskovni konferenci, ki je predstavila nov projekt »all'Opera ragazzi«. Najprej je navzoče nagovoril komisar gledališča Verdi Claudio Orazi, ki je podčrtal izredno razveseljive rezultate tekoče simfonične sezone, od kvalitetnih programov do porasta abonentov, predvsem pa svež priliv številnih šolarjev, ki sta jim tako Sklad tržaške hranil-nice-CRT kot dobrodelni Sklad Kathleen Foreman Casali omogočila brezplačen obisk koncertov. Zato, da bi stiki med šolo in gledališčem postali stalnica, se je rodilo omizje, za katerim bodo gledališče in šole skupno gradili izobraževalne projekte ob podpori obeh omenjenih skladov ter tržaške občinske in pokrajinske uprave. Občino je zastopala odbornica Antonella Grim, ki računa, da bo triletno sodelovanje zaobjelo čimvečjo šolsko populacijo, od jasli in vrtcev dalje. Šolniki bodo otroke primerno pripravili na predstave, gledališče pa bo na šole poslalo svoje glasbenike, ki bodo v glasbi in besedi približali svoje delo otrokom. Tudi pokrajinska odbor-nica Adele Pino se veseli triletnega protokola, ki bo vsaj delno napolnil globoko vrzel: razen redkih izjem, je glasba na višjih šolah popolnoma odsotna, kar pomeni hudo osiromašenje splošne kulture. Deželni šolski urad je zastopala Livia Cosulich, tudi ona zadovoljna ob načrtu, ki bo šolam poveril aktivno vlogo, kakor je menil tudi Gianfranco Angeli, ki je zastopal večstopenjsko šolo Campi Eli-si. Italija se nahaja na repu evropskih omikanih držav, kjer se v vsaki družini kdo ukvarja z glasbo, zato lahko šola znatno dvigne povprečje s pobudami, ki umestijo glasbo na enakovreden nivo z ostalimi predmeti. Višje šole je zastopala Donatella Vigotti, ki je izpo- stavila množičen in navdušen odziv šolskih institucij. Generalni tajnik Sklada CrT Paolo Santangelo je poudaril zavezanost ustanove izobraževalnim načrtom ter zagotovil podporo, ki jo sicer institut že dolga leta namenja mladim in glasbi; Gianni Sadar je v imenu Sklada Casali navedel nezanemarljivo vsoto preko 2.700.000 evrov, ki jih je sklad v zadnjem desetletju daroval v iste namene. Sklepne besede in zahvalo sta podala komisar Orazi in podkomisar Marchesi, oba ponosna na doslej opravljeno delo, ki je gledališče rešilo propada, zdaj pa je usmerjeno v bodočnost, kot konkretno dokazuje z veliko pozornostjo do vzgoje novega občinstva. Katja Kralj zdravil okrog 20 študentov, ki so se odločili za študij slovenskega jezika in književnosti, prisrčen pozdrav pa jim je izrekel tudi generalni konzul RS v Trstu dr. Dimitrij Rupel. Častni gost je mladim zaželel veliko uspehov, obenem pa jih je spomnil, da so slovanski jeziki v zadnjem času pridobili na veljavi in da so postali veliko bolj moderni, kot so bili nekoč. V nadaljevanju je besedo prevzel prof. Miran Košuta, ki je predstavil slovenistično ponudbo na tržaški Filozofski fakulteti, ki pa se bo čez nekaj mesecev preimenovala v Oddelek za humanistične študije. Skupina študentov, med katerimi so prevladovale zlasti študentke, je izvedela, kakšen študijski program jih čaka. Poleg prof. Mirana Košute bodo na slovenistiki predavali še ugledni profesorji z ljubljanske Filozofske fakultete: Rada Lečič, Robert Grošelj in Milena Mile-va Blažič. Ta ekipa profesorjev bo v svet slovenskega jezika in književnosti uvajala tako študente, ki slovenski jezik že poznajo, kot tudi študente, ki bodo z univerzitetnim študijem prvič prišli v stik s tem slovanskim jezikom. Za slovensko govoreče študente bodo predavanja v slovenskem jeziku potekala ob ponedeljkih in torkih v dvorani D, ob sredah pa bodo predavanja namenjena italijansko govorečim študentom. Prof. Miran Košuta je slušatelje seznanil tudi z vsebino predavanj, ki bodo razdeljena v dva dela; prvi bo obravnaval zgodovino slovenskega jezika in literature od začetkov do romantike, drugi del pa bo monografski in bo pod drobnogled postavil življenje in delo v Trstu rojenega slovenskega pisatelja in dramatika Vladimirja Bartola. Študij slovenskega jezika in književnosti, kot določa bolonjska deklaracija, traja pet let oz. ima dve diplomski stopnji. Prva diplomska stopnja traja tri leta, sledi ji dvoletna druga stopnja, smo slišali na predstavitvi, na kateri je bilo tudi rečeno, da je obisk predavanj zelo zaželen, saj so zapiski temeljnega pomena za pripravo na izpite. Izpiti bodo na sporedu ob koncu akademskega leta, in sicer od junija naprej, ko bo treba opraviti ustni in pisni del izpita. Prof. Košuta je med drugim študente opozoril tudi na ugodnosti in ponudbe, ki jih lahko izkoristijo. Študentje se namreč lahko potegujejo za štipendijo, za katero lahko zaprosijo Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in skrbi za slovenistične interese tujcev. Profesor Košuta je med drugim omenil tudi Urad za Slovence po svetu, ki vsako leto razpisuje natečaj za najboljše diplomske naloge, ki obravnavajo slovenistiko. (sč) / MNENJA, RUBRIKE Petek, 19. oktobra 2012 9 ŽARIŠČE Petdeset let od II. Vatikanskega koncila Tomaž Simčič V četrtek, 11. oktobra, je minilo natanko 50 let od odprtja II. Vatikanskega koncila. Šlo je za cerkveni zbor, ki je globoko zarezal v miselnost, življenje in delovanje katoliške Cerkve. Najvidnejša in najbolj neposredna sprememba je zadevala bogoslužni jezik rimskokatoliškega obreda: dotedanjo latinščino so namreč povsod po svetu nadomestili živi narodni jeziki, vključno seveda s slovenščino. Tako je 7. marca 1965, na god sv. Tomaža Akvinskega, uradno stopil v veljavo - tudi na Tržaškem in Goriškem - obrednik v slovenskem jeziku. Seveda pa je ob bogoslužni reformi II. Vatikanski koncil Cerkvi prinesel še veliko drugega. Pomislimo le na dve odmevni izjavi, in sicer o verski svobodi ter o odnosu Cerkve do nekrščanskih verstev, ki sta nedvomno pomenili globok preobrat v uradnem cerkvenem nauku, pa tudi na konstitucijo Gaudium et spes o Cerkvi v sedanjem svetu s poudarkom na dia-loški drži in na avtonomiji svetnih stvarnosti. Pomislimo pa tudi na internacionalizacijo - naša primorska duhovščina bi rekla »deitalijanizacijo« - rimske ku-rije in kongregacij, kar je bil tudi eden od sadov koncila in za kar si je med drugimi vztrajno prizadeval tržaški duhovnik Jakob Ukmar, ki je v tem smislu večkrat nastopil s svojimi spomenicami, nazadnje pri papežu Janezu XXIII. Skratka, II. Vatikanski koncil je nedvomno povzel in sprejel marsikaj od tega, kar so zlasti v prvi polovici stoletja razmišljali in udejanjali »napredni«, včasih tudi do izbir hierarhije kritični krščanski duhovi. Priznanje, ki ga je koncil, pa tudi papež Pavel VI. osebno, namenil na primer filozofu Jacquesu Ma-ritainu, enemu od osrednjih mislecev francoske personalistične šole, je v tedanjem času izzvenelo kot nezaupnica t.i. »nespravljivemu« katolicizmu, ki je vse od francoske revolucije dalje pogojeval odnos Cerkve do modernega sveta. In ni naključje, da še danes, ko hvalimo pristnost ali daljnovidnost nekaterih krščanskih osebnosti prve polovice 20. stoletja, pravimo, da so bili »predhodniki« koncila. Težko je v enem članku zajeti razpravo o tem, kaj je II. Vatikanski koncil pomenil za katoliško Cerkev in koliko se njegovi nauki v njenem življenju dejansko izvajajo. Omejim se na ugotovitev, da se v tem oziru sodbe med samimi katoličani razhajajo. T.i. »levica« na primer meni, da se koncilski nauki izvajajo premalo odločno in pogumno, nasprotno pa je t.i. »desnica« prepričana, da je ravno koncil poglavitni vzrok sedanje krize vernosti. Kot znano, je pred leti na »desnici« prišlo celo do razkola, ko je uporni škof Marcel Lefebvre, ki ni hotel priznati II. Vatikanskega koncila, kljub papeževi prepovedi posvetil vrsto škofov. V ozadju spora sta seveda dve diametralno nasprotni pojmovanji Cerkve, tisto, po katerem je tudi cerkveni nauk podvržen razvoju časa, in tisto, ki meni, da je cerkveni nauk v najmanjših podrobnostih dan enkrat za vselej in da je naloga cerkvenega učiteljstva zgolj ponavljati to, »kar je Cerkev vedno in povsod verjela in izpovedovala«. Stališče papeža Benedikta XVI. (pa tudi njegovega predhodnika) se umešča nekako na sredino, in sicer tako da nauke II. Vatikanskega koncila razlaga v duhu kontinuitete s tradicijo, in ne v nasprotju z njo. S tem, pa tudi z drugimi koncesijami (na primer z izdajo dovoljenja za maševanje po starem obredniku sv. Pija V.), skuša sedanji papež doseči povrnitev razkolniškega Lefebvrovega »Duhovniškega bratstva sv. Pija X.« v polno občestvo s katoliško Cerkvijo, vendar za zdaj brezuspešno. Seveda ti poskusi vzbujajo pomisleke druge strani, namreč vseh tistih katoličanov, ki iskreno verjamejo v nauke II. Vatikanskega cerkvenega zbora in ki se bojijo, da bi popuščanje Lefebvrovim pristašem pomenilo povratek Cerkve nazaj v čase čelnega spopada z modernim svetom, nazaj v 19. stoletje k Syllabusu, seznamu »zmot modernega časa«. Kako pa se je na II. Vatikanski koncil odzvala slovenska Cerkev? Na splošno je mogoče trditi, da smo se slovenski katoličani s spremembami in novostmi soočili brez večjih pretresov. Ni dvoma, da je pri njihovem izvajanju daleč prevladala »srednja« pot prilagajanja v sozvočju z navodili cerkvenega uči-teljstva. Če je je bila »leva« struja v po-koncilski diskusiji navzoča z nekaterimi posameznimi predstavniki (npr. škofom Vekoslavom Grmičem), pa »desnih« odklonov na Slovenskem pravzaprav niti ni bilo. V smislu dialektike »levo-desno« je bila v pokoncilskem času nemara še najzanimivejša danes od vseh pozabljena polemika med jezuitom Vladimirjem Truhlarjem, avtorjem za tisti čas »naprednih« knjig o katolicizmu in pokon-cilskem etosu na eni strani, ter Francetom Dolinarjem st. in sodelavci »Sija slovenske svobode«, glasila »desnih« disi-dentov v okviru slovenske politične emigracije na drugi. Ne glede na (ne)stri-njanje s stališči enih ali drugih se je takratna diskusija odlikovala po zavidljivi intelektualni ostrini ter pronicljivosti in bi bila v tem smislu lahko zgled tudi današnji slovenski katoliški skupnosti, ki se pod pritiskom dnevnega dogajanja, medijev in resničnih ter napihnjenih afer morda vse preveč ukvarja s svojimi lastnimi težavami, premalo pa z razmišljanjem o bistvenih vprašanjih vere v tretjem tisočletju. Med dokumenti II. Vatikanskega koncila ni bil nobeden izrecno namenjen vprašanju narodnih manjšin. Manjšinam je, kot znano, papež Janez XXIII. med potekom samega koncila namenil posebno poglavje v okrožnici Pacem in terris (1963). Vendar pa so manjšine na več mestih omenjene tudi v koncilskih kon-stitucijah, odlokih in izjavah. Na voljo je več znanstvenih publikacij (V. Papež, B. Brezovnik), ki te vidike podrobno osvetljujejo. Omenil bi le priporočilo, ki ga vsebuje odlok Christus Dominus (št. 23), da se na narodno mešanih ozemljih imenuje škofov vikar, ki obvlada jezik manjšine. Ni naključje, da imamo slovenski verniki tako v tržaški kot goriški škofiji od tedaj škofovega vikarja slovenske narodnosti. Ni brez pomena, da je bil prav dan, ko se je obhajala obletnica odprtja II. Vatikanskega koncila, izbran tudi za začetek Tržaške škofijske sinode. To pomeni, da bodo za tržaške sino-dalce, med katerimi so tudi predstavniki slovenske verske skupnosti, ob Svetem pismu prav koncilski dokumenti med najpomembnejšimi referenčnimi točkami pri iskanju novih poti posredovanja in pričevanja evangeljskega sporočila v današnjem času. ODPRTA TRIBUNA Koga zanima slovenska zastava? Leta 1987 je Ustavno sodišče z razsodbo št. 189 razsodilo, da je predpis, ki je določal, da se tuje zastave lahko izobeša samo z dovoljenjem pristojne oblasti, ustavno nezakonit. Zasebniki lahko prosto izobešajo zastave tujih držav. Povod za to razsodbo je bilo izobešenje slovenske zastave 25. aprila 1983 v Štandrežu. Ni mi znano, da bi bila na sedežih krovnih organizacij, ki naj predstavljale celotno manjšino, izobešena slovenska zastava. Isto velja za sedež zbirne stranke Slovencev v Italijanski republiki. Ker v razsodbi Ustavnega sodišča piše, da je izobešenje zastave izraz identitete in zakon št. 1012 z dne 19. julija 1961 določa, da so šole s slovenskim jezikom namenjene učencem s slovenskim maternim jezikom, je samo po sebi umevno, da te šole izobešajo tudi slovensko zastavo. Po tej logiki je društvo Edinost že pred letom 1993 poklonilo vsem štirim višjim srednjim šolam s slovenskim učnim jezikom v Trstu slovensko zastavo. Vendar je šole niso izobesile. Ko sem v šolskem letu 1994-1995 postal vršilec dolžnosti ravnatelja na državnem učiteljišču v Trstu, sem predlagal zavodnemu svetu sklep, da vsakokrat, ko izobesimo državno zastavo, izobesimo tudi slovensko zastavo. Sklep je bil sprejet in župana sem zaprosil za postavitev treh drogov za zastave. Župan (prijatelj Slovencev Riccardo Illy) je zaprosil za mnenje prefekturo, ki je bila nasprotna. Tedaj sem zaprosil za tri drogove občinski ekonomat, ki ni imel županovih pomislekov in je v kratkem poskrbel za tri kovinaste drogove. Tako so ob zapovedanih dneh visele evropska, italijanska in slovenska zastava. Ko je bilo ob 200. obletnici italijanske trobojnice januarja 1997 predpisano sedemdnevno izobešenje državne zastave, je bila sedem dni izobešena tudi slovenska zastava. Ob misli, da bi bilo prav, ko bi razobesili slovensko zastavo tudi ob prazniku slovenske kulture, je zavodski svet ustrezno dopolnil sklep o izobešanju slovenske zastave. V prepričanju, da bi se spodobilo, da na ta dan izobesimo tudi državno zastavo, sem zaprosil predsedstvo vlade za dovoljenje, ker je bilo po veljavnih predpisih možno izobesiti državno zastavo izven zapovedanih dni samo z dovoljenjem predsedstva vlade, za izredno izobešenje državne zastave. Ker dovoljenje ni prišlo, smo 8. februarja 1997 izobesili samo slovensko zastavo. Toda ob 12.08 je prispel po telefaksu s prefekture ukaz, da slovensko zastavo nemudoma snamemo. Spričo brezbrižnosti "vrhov" slovenske manjšine do izobešanja slovenske zastave, sem zastavo takoj snel. Naslednje leto je izšel nov zakon o izobešanju zastav (št. 22 z dne 5. februarja 1998), ki je določil, da deželni sveti lahko določijo z deželnim zakonom, katere zastave se bo izobešalo poleg italijanske in evropske. Društvo Edinost je zato predložilo 10. decembra 1998 deželnemu svetu peticijo, da deželni zakon določi tudi izobešanje zastav, v katerih se prepoznavajo v deželi prisotne manjšine. Po zaslugi deželne svetnice Brune Zorzini je deželni svet upošteval navedeno peticijo in deželni zakon št. 27 z dne 27. novembra 2001 v 6. členu predpisuje izobešanje zastav, v katerih se prepoznavajo priznane jezikovne manjšine. Ob škandalu zaradi traku v slovenskih barvah na osnovni šoli v Barkovljah decembra 2008 je društvo Edinost opozorilo na obstoj deželnega zakona, toda "organiziranost" slovenske manjšine je opozorilo preslišala, pač pa je dttz "Žiga Zois" izobesil slovensko zastavo po preselitvi v ulico Weiss. Po odgovoru na prošnjo za nasvet, kako bi osnovne šole v občini Gorica lahko prišle do slovenske zastave, je društvo Edinost 10. septembra 2012 pozvalo Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem ravnateljstvu, da obvesti vse šole s slovenskim učnim jezikom o določilu 6. člena deželnega zakona št. 27 z dne 27. novembra 2001. Samo Pahor KULTURA Od nedelje do 30. oktobra Že 15. Koroški kulturni dnevi na Primorskem V nedeljo se bodo začeli že 15. Koroški kulturni dnevi na Primorskem, ki so vsebinsko zelo bogati. Skupno so pripravili 11 prireditev v Trstu in okolici, v Gorici in okolici ter v Ukvah. Namen teh srečanj je medsebojno povezovanje zamejskih Slovencev, ki se pogosto soočajo z istimi problemi, vsi pa imajo skupno bogato kulturno dejavnost, ki jo želijo ohraniti in razvijati. Ta kulturna srečanja poglabljajo vezi med Slovenci na Koroškem in Primorskem, nastajajo nova prijateljstva, pogled k sosedom pa bogati in motivira kulturne ustvarjalce tu in onstran meje. Koroški kulturni dnevi na Primorskem in obratno so nastali iz občasnih gostovanj primorskih pevskih in igralskih skupin na Koroškem in gostovanj koroških skupin na Primorskem. Tako so se leta 1983 razvili prvi Primorski dnevi na Koroškem. Od takrat naprej se letno srečujejo - enkrat na Koroškem, drugič na Primorskem - kulturni ustvarjalci obeh regij. Prireditelji te najdaljše neprekinjene čez-mejne kulturne izmenjave so Slovenska prosveta v Trstu, Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici in Krščanska kulturna zveza v Celovcu. Kot rečeno, se bodo letošni dnevi začeli v nedeljo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu, kjer se bo ob 16. in 17.30 Lutkovna skupina KPD Šmi-hel predstavila z lutkovno igro Hruške gor, hruške dol. Dan kasneje bodo v prostorih DSI ob 20.30 predstavili knjige, DVD in CD koroških avtorjev. V torek se bo dogajanje preselilo v Kanalsko dolino in na Goriško. Na osnovni šoli v Ukvah (soprireditelje je SKS Planika) se bo ob 9. uri Lutkovna skupina Mi smo mi Navihanci SKD Celovec predstavila z igro Žabe. Pozno popoldne ob 18. uri pa bo komorni dvorani KC Lojze Bratuž v Gorici srečanje glasbenih šol, na katerem bodo sodelovali SCGV Emil Komel Gorica, Glasbena šola na Koroškem in Glasbena matica Trst. V sredo bo v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 literarno branje mladih ustvarjalcev s Koroške in Tržaškega. V petek (26. oktobra) bo v Fin-žgarjevem domu na Opčinah ob 20. uri gledališka predstava Obiski v izvedbi kluba Teater z Dunaja. V cerkvi sv. Silvestra v Pevmi pa bo ob 20.30 koncert Cerkvena glasba skozi stoletja v izvedbi MePZ PD Sele, Orkester GŠ Glasbena Promlad, Andrej Feinig - orgle. V soboto, 27. oktobra bodo ob 18.30 v Galeriji Milka Bambiča na Opčinah odprli razstavo del Mire Blažej, v Fin-žgarjevem domu pa bo ob 20.30 srečanje mladinskih zborov. Nastopili bodo Dekliška skupina Bodeča neža in Mladinski zbor Anakrousis (I), Mladinski zbor Danica iz Št. Primoža (Koroška, A), Mladinski zbor šentviške gimnazije iz Ljubljane (SLO) Zaključek bo v Gorici, kjer bo v ponedeljek 29. oktobra ob 19. uri v KC L. Bratuž okrogla miza o različnih ravneh zastopanosti slovenske narodne manjšine v Avstriji in Italiji, razpravljali pa bodo predstavniki EL, SSk, NSKS, SSO, SJK in KZ. V torek 30. oktobra pa se bo vse skupaj zaključilo ob 9.30 in 10.45 z lutkovno predstavo Hruške gor, hruške dol v veliki dvorani KC Lojze Bratuž. TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI Edinost poziva tokrat slovenske delavce, naj se izobražujejo: »Slovenski delavci, izobražujte se!! Vsak mora priznati, da se slovenskemu delavstvu godi mnogo slabše, nego pa drugorodnemu delavstvu. Slovenski delavec zavzema povsod nazadnje mesto, slovenski delavci so skoraj vsi težaki; kvalificiranih slovenskih delavcev je le neznatna peščica. In zakaj to? Zakaj je slovenski delavec na najslabšem delu? Zato, ker je neizobražen, ker veliko njih ne zna ne čitati, ne pisati, ker ni zahajal v obrtne šole, ki jih v slovenskem jeziku nimamo (govorimo o Trstu). Da je tako, natem je kriva naša vlada in nam nasprotna naroda, italijanski in nemški. Veliko pa so tudi slovenski delavci sami krivi! V Trstu obstoji že čez pet let Narodna Delavska Organizacija, ki je vabila slovensko delavstvo pod svoje okrilje že od prvega dne, da bi ga izobraževala in mu tako pripomogla do boljšega kruha. A slovensko delavstvo je ostalo gluho; ni poslušalo klica Narodne Delavske Organizacije. Letos je organizacija sklenila ot-voriti socijalni tečaj in se je tudi že otvoril. Ta tečaj je za delavstvo velike važnosti. Lahko rečemo, da je socijalni tečaj NDO prava delavska šola. V tej šoli se bodo učili različni, za delavstvo koristni predmeti. Kdor bo zahajal pridno v to šolo, se nauči marsičesa, da si pribori boljšo službo, če se bo učil pridno in vstrajno. NDO je že pred dvemi meseci naznanila, da se otvori socijalna šola. Vsi tržaški slovenski delavci so to dobro znali že zdavnaj. Toda, ko se je vršilo prvo predavanje, smo opazili samo kakih petindvajset poslušalcev. Mari ni to sramota?! Čemu se potem trudi NDO? Organizacija hoče slovensko delavstvo povzdigniti potom izobrazbe in mu priboriti lepše življenje. A slovensko delavstvo vsega tega noče, o izobrazbi ne mara slišati niti besedice. Slovenski delavci, ponovno vas opozarjamo na socijalni tečaj, spametujte se! Prihajajte na predavanja v obilnem številu, brez izobrazbe ni druzega nego hlapčestvo in suženjstvo!« TA TEDEN A PHIHORSKI DNEVNIK T 1,11 .1 III JLIL . II lllfl ULI III. I I IllJUIII I I Ifi. .1 PRED 50 LETI Slovensko gledališče je na generalko Pirandellovih del Čepica s kraguljčki in Patent povabila dijake slovenski višjih srednjih šol: »Vodstvo gledališča je prav storilo, ko je s to dijaško preduprizoritvijo združilo tudi proslavo pe-tindvajsetletnice Pirandellove smrti. Na tak način je dalo dijakom po eni strani priložnost, da so se z zanimivim in poučnim predavanjem dr. Janeza Ježa seznanili z osebnostjo tega velikega italijanskega pesnika, pisatelja in dramatika, z nastopom ansambla Slovenskega gledališča pa tudi z dvema deloma iz njegove bogate zakladnice odrskih del. Ne smemo in ne moremo mimo radostne ugotovitve, da je pobuda gledališča (zakaj ni prišlo do nje že mnogo prej?) dosegla popoln uspeh! Predvsem so se vabilu odzvali tako predstavniki šolskih oblasti kot številni ravnatelji in profesorji, v še prav posebno lepem številu pa dijaštvo, ki je povsem napolnilo dvorano na stadionu Prvi maj. Vse je v uvodnem nagovoru pozdravil upravnik gledališča prof. Rauber in izrekel tudi zahvalo za naklonjenost, ki so jo do gledališča pokazali ob tej priložnosti predstavniki šolskih oblasti. Nato je nadaljeval: »Na tak stik gledališča z dijaško mladino smo večkrat mislili in veseli nas, da se je to zgodilo ob proslavi velikega dramatika Pirandella, ki ga ne šteje med svoje velike sinove samo njegova domovina, temveč je pri vseh narodih priznan kot eden izmed stebrov svetovne dramatike. Lahko smo že pogosto ugotovili, da šteje naše gledališče med mladimi precej prijateljev - in to predvsem med dijaško mladino - vendar želimo, da bi ta današnji praznik pomenil okrepitev tega prijateljstva, in da bi se prav po tej predstavi še razširil krog naših prijateljev. Samo če pomislimo, da je dramatika sestavni del srednješolskega študija, potem ne bi smelo biti dijaka, ki bi opuščal priložnost, da vidi gledališke predstave. Naše gledališče pa se bo kot v preteklosti trudilo za tako kvaliteto, kakršno smejo dijaki od njega pričakovati.« 10 Petek, 19. oktobra 2012 KULTURA SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Praznično ob 50. ponovitvi Z uspešnimi Dueti zabavno v novo sezono V romantični komediji sta Maja Blagovič in Vladimir Jurc štirikratni par na odru Breda Pahor Pred začetkom letošnje sezone je v Slovenskem stalnem gledališču kar praznično. Bivši člani igralskega kolektiva obhajajo častitljive osebne obletnice, sedanji ansambel pobira mednarodna priznanja za odlično igro, v konkretnem sta bila nagrajena Maja Blagovič in Romeo Grebenšek (o tem smo obširno že poročali) in ne nazadnje jubilej slavi tudi ena od produkcij tržaškega teatra. Komična predstava Dueti bo nocoj v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma vsaj že pet-desetič zabavala občinstvo. Za SSG je to velik dosežek, po- membno pa je tudi, da je predstava veliko »potovala« in obiskala gledalce v številnih krajih. Romantično komedijo Petra Quilterja je na tržaški (mali) oder postavil režiser Matjaž Latin, v njej nastopata Maja Blagovič in Vladimir Jurc, ki v štirih prizorih predstavljata štiri različne situacije in štiri različno sestavljene pare. Znano je, da sta Maja in Vladimir par tudi v resničnem življenju in to že 33 let. V Trstu pa nastopata že približno 30 let. Po predstavi Zlatega maja za številno skupino dijakov iz Celja in Ljubljane in nazdravitvi priznanju na festivalu v Kragujevcu smo ujeli čas za nekakšen vzporeden intervju. 1) V SSG malo predstav doživi toliko ponovitev. So sedanji Dueti drugačni od začetnih? 2) Je na odru lažje ali težje nastopati z življenjskim sopotnikom? 3) Tri desetletja v istem teatru je dolga doba Maja Blagovič Vladimir Jurc 1) Ko isto predstavo igraš tolikokrat, stalno poglabljaš razmišljanje o delu in seveda o svoji vlogi. Navadno v SSG odigramo premiero in 7 ponovitev: to je zelo malo. Tedaj se namreč razmišljanje šele dobro začne. S ponavljanjem ti vlogi daješ več, kar se seveda odraža tudi v predstavi. Ta sicer v zasnovi ostaja ista. Tokratna je bila že na začetku dobro sprejeta, kar smo občutili tudi mi. Potrditev, da sta bila moja vloga in predstava cenjeni, je tudi nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije, ki sem jo dobila prav za Duete. 2) Težje in lažje: z osebnega vidika je s človekom, s katerim živiš, težje sobivati na odru, s poklicnega pa lažje, ker ga kot igralca odlično poznaš. V najinem primeru je skupno nastopanje lahko, ker imava enak pogled na igralstvo. Sicer pa ločujeva osebno od poklicnega. 3) Že skoraj 30 let sem Primorka. Naslednje leto bom praznovala 30-letnico delovanja v slovenskem teatru v Trstu. Ko sem prišla je bilo drugače, nas, igralcev in tudi drugih uslužbencev je bilo veliko več. Delala sem z velikim veseljem, entuziazmom, kar počnem še danes, čeprav so v teatru zaznavne težave. Prišle so (in še prihajajo, op. ur.) tudi nagrade, ampak za igralca je največja nagrada ...igrati. 1) Do tolikih ponovitev v SSG težko pridemo, zato gre pri Duetih za velik uspeh. Že na premieri - in pre-mierno občinstvo je tradicionalno precej zadržano - je bila predstava dobro sprejeta. To je bilo potrdilo, da je bila stvar prav usmerjena. Komedijo je namreč težko podati: veš, da mora biti smešno, vendar ne smeš forsirati, ker gre lahko vse skupaj «po riti k maši». Ta komedija je konver-zacijska, kar za igralca predstavlja zahtevno preizkušnjo, terja virtuoznost. 2) S partnerjem ni lažje deliti odra. Sicer pa je nastopanje igralska naloga. Z Majo strogo ločujeva osebno od poklicnega življenja. Doma o teatru nikoli ne govorimo. Doma smo družina. Skratka teatra ne nosiva domov. 3) Ker sva oba že toliko časa v tem gledališču, sva živi priči, kako se teater zmanjšuje. Ko sva prišla je bilo okrog 57 zaposlenih. Prostor se oži, ob tem tudi dihaš manj svobodno (gledališko). Trideset let: zavedaš se težav, stvari so objektivne, ti vztrajaš. Ne gre za nekakšno trmo. Ostaja upanje, da bo jutri boljše. To vztrajanje sloni na optimizmu, razmeram navkljub. BENETKE - V prejšnjih tednih pripeljali iz ZDA 83 umetnin zbirke Schulhof Izjemno darilo za muzej Guggenheim Premožna zakonca Hannelore in Rudolph Schulhof sta sklenila, naj bodo umetnine po njuni smrti na ogled v Benetkah - Odprtje posebne sobe bo maja, ob Bienalu Do prejšnjega februarja so slike visele na stenah dveh hiš. Ene na Peti Aveniji v New Yorku, druge pa v Kings Pointu na Long Islandu. Odslej bo njihov novi dom na beneškem Canal Grandeju. Nekaj jih je priletelo z letalom, ostale so priplule z ladjo. Skupno jih je triinosem-deset.Večinoma so to slike, enajst pa je tudi kipov. Odslej bodo razstavljeni na dvorišču in v dvoranah beneškega muzeja Guggenheim. Avtorji del podarjene zapuščine so Alexander Calder, Afro, Antoni Tapies, Eduardo Chillida, Andy Warhol, Alberto Burri, Anish Kapoor, Frank Stella, Anthony Caro, Barbara Hepworth, Giuseppe Capogrossi, Marc Tobey, Joseph Cornell, Lucio Fontana, Jean Debuffet, Hans Hofmann, Franz Kline in drugi. Zbirko so že poimenovali 'Schulhof Collection'. Gre namreč za zapuščino premožnega ameriškega para, Hannelore B. in Rudolpha B. Schulhofa, ki sta večji del življenja posvetila zbiranju umetniških del. Oba sta bila iz judovske družine in sta se rodila v Evropi: Rudolph v Pragi, Hannelore pa v Berlinu. Za časa druge svetovne vojne sta se preselila v ZDA. Tam sta še dodatno razvila že zelo cvetoče podjetje Hannelorine družine Buch, ki se je ukvarjalo s prodajo voščilnic. Hkrati sta se še mlada mož in žena navdušila za umetnost. Obiskovala sta razstave, srečevala in spoznavala mlade umetnike. Leta 1954 sta se udeležila beneškega Bie-nala in med bivanjem v Laguni obiskala palačo Venier dei Leoni, se pravi dom slavne Peggy Guggenheim, ki ga je občasno odpirala občinstvu in ljubiteljem umetnosti. Med obiskom sta se Schulho-fova zagledala v sliko in diskutirala o morebitnem avtorju. Hannelore je trdila, da je to Giuseppe Santoma-so, mož pa ni bil prepričan, da je res tako. Takrat pa so se odprla vrata in pred njiju je stopila gospodinja, legendarna Peggy, ki je pritrdila gospe Shulhof, da je njena ugotovitev pravilna in da je avtor tistega dela res Santomaso. Tako sta Schulhofova spoznala Peggy Guggenheim in se z njo še nekajkrat srečala in se seveda vselej pogovarjala o umetnosti. Drugih stikov pa v resnici med njimi ni bilo, vseeno pa je ameriški par zelo cenil beneško zbirko in se tudi po Peg-gyjini smrti večkrat vračal na njen dom in se pogovarjal o tem, kako bi bilo lepo, ko bi tudi njune slike razstavljali prav v tisti palači. Leta 2004 je Hannelore Schul- Dve med umetninami iz zbirke Schulhof, ki bo poslej na ogled v muzeju Guggenheim v Benetkah hof povabila k sebi na dom Philipa Rylandsa, direktorja beneškega muzeja in mu zaupala željo, da bi del tiste zbirke, ki sta jo z možem zbirala vse življenje zapustila prav beneškemu muzeju. Pogoj je bil ta, da bi zbirko za stalno razstavili na bivšem Peggyjinem domu. Rylands, simpatični Anglež, umetniški kritik, ki že cela tri desetletja vodi beneški muzej, se ni dal dolgo prepričevati in izbral med tristo in več deli tista, za katera je zagotovo vedel, da jih bo lahko razstavil, hkrati pa je bil pri tem tudi pozoren, da izbere take umetnike, ki predstavljajo nekakšno nadaljevanje Peggyjine zbirke. »Zakonca Schulhof sta začela zbirati umetniška dela v letih 1940 - 1950 - je povedal Ry-lands - se pravi približno takrat, ko se je Peggy Guggenheim za stalno preselila v Benetke in nekako opustila kupovanje umetniških del«. Že leta 2004 sta Hannelore Schulhof in Reynolds podpisala pogodbo, v kateri je bilo zapisano, da bo vseh triinosemdeset del prispelo v Benetke šest mesecev po smrti gospe Hannelore. Schulhofova je umrla prejšnjega februarja in v teku septembra so bila že vse dela res v Benetkah. Prejšnji petek so beneški muzej odpli zastonj vsem, ki so si želeli ogledali bogato zapuščino. Maja prihodnjega leta pa bodo sočasno z beneškim Bienalom praznično odprli dvorano, ki bo v celoti posvečena zbirki družine Schulhof. Takrat bodo priredili tudi slavnostno večerjo. Osrednji gostje bodo seveda hčerka in sinova Schulhofovih, saj je bila odločitev preminule gospe v resnici družinska izbira. »Zgodovinski trenutek za beneški muzej, a tudi edinstven, neponovljivi moment za vso Italijo - je še obrazložil še Rylands - ki si čez noč zagotovi več kot osemdeset umetniško in zgodovinsko nadvse dragocenih del. Tudi ekonomsko, če pomislimo, da je zavarovalniška vrednost celotnega tovora, ki je v prejšnjih tednih prispel iz Amerike, 160 milijonov dolarjev«. Sicer pa je ravnatelj beneškega muzeja še pristavil, da gre pri tem za neko vodilo, ki je družilo tako Peggy Guggenheim kot tudi Hallenore Shulhof. »Take dobrotljivosti se ne da opisati, mogoče jo lahko razume le tisti, ki podobno kot gospa Schulhof pride do spoznanja, da je denar minljiv, pride in gre. Njuna zapuščina, ki bo odslej razstavljena na stenah našega muzeja pa bo večna«, je še povedal Rylands. (Iga) / ITALIJA, SVET Sobota, 20. oktobra 2012 1 1 BRUSELJ - Začetek vrha evropske Unije Merklova in Hollande na različnih bregovih Angela Merkel ANSA Francois Hollande ANSA BRUSELJ - Začetek vrha Evropske unije v Bruslju so zaznamovale razlike med Nemčijo in Francijo. Medtem ko Pariz izpostavlja, da mora biti enoten bančni nadzor vzpostavljen do konca leta, v Berlinu poudarjajo, da je kakovost pomembnejša od hitrosti, ter izpostavljajo potrebo po krepitvi proračunskega nadzora. V Atenah je med splošno stavko zaradi varčevalnih ukrepov izbruhnilo nasilje, prošnja Madrida za pomoč visi v zraku, voditelji članic unije pa bodo v Bruslju v kriznem zatišju razpravljali o reformi območja evra. Francoski predsednik Francois Hollande in nemška kanclerka Angela Merkel sta z izjavami pred zasedanjem utrdila okope. Hollande želi potrditev cilja za vzpostavitev enotnega bančnega nadzora do konca leta, Mer-klova pa več nadzora nad nacionalnimi proračuni. Nemška kanclerka je pred prihodom v Bruselj v nemškem bunde-stagu poudarila, da bi moral evropski super komisar za denarne in gospodarske zadeve imeti pravico veta na nacionalne proračune, če bi ti kršili evropska pravila. Cilj tega vrha niso odločitve o »proračunski uniji«, temveč o bančni uniji, je na to odvrnil Hollande. »Edina odločitev, ki jo moramo sprejeti oziroma potrditi, je to, da bo bančna unija, konkretno njena prva faza, bančni nadzor, vzpostavljena do konca leta,« je izpostavil. Nemško stališče, da z vzpostavljanjem bančnega nadzora ne bi smeli hiteti, podpirajo članice območja evra z najvišjo bonitetno oceno, razen Francije, ki vodi nasprotni tabor, v katerem je tudi Slovenija. »Časa ni veliko. Vidimo, kakšne so razmere v bančnem sektorju, v številnih državah, žal tudi v Sloveniji, zato so potrebne hitre odločitve,« je ob prihodu dejal premier Janez Janša. Poleg tega, da ni enotnosti v območju evra, obstajajo tudi trenja med članicami z in brez evra. Veliko Britanijo, Švedsko in druge članice brez evra namreč skrbi, da bi enoten bančni nadzornik za območje evra posegal v njihove pristojnosti. Tokratni vrh bo sicer prinesel predvsem usmeritve, odločitve pa se pričakujejo decembra. Neznank je še veliko, »vprašanj je več kot odgovorov, smo sredi procesa, ki pa gre v pravo smer«, ocenjujejo evropski diplomatski viri. ATENE - V nemirih moški umrl zaradi infarkta Jeza ljudi na ulicah Veliko aretiranih v spopadih s policijo - Množične demonstracije tudi v Solunu Demonstranti so nosili plakate, ki so Merklovo primerjali s Hitlerjem ANSA ATENE - V središču Aten se je včeraj na protestih proti varčevalnim ukrepom zbralo okoli 70.000 ljudi. Pri tem so izbruhnili tudi neredi. Več ljudi je namreč v policiste metalo steklenice in kamne, policija pa je odgovorila z solzivcem in aretacijami več kot sto ljudi. Več ljudi je bilo poškodovanih, ena oseba pa je med protesti zaradi infarkta umrla. Gre za moškega, starega 65 let, ki se je med protestom zgrudil. V bolnišnici so ga sicer oživljali, a brez uspeha, poročajo tuje tiskovne agencije. Po nekaterih navedbah se je moški nahajal na območju, kjer so bili izgredi in je policija uporabila solzivec, po drugih pa je bil več sto metrov stran. Lani je v podobnih okoliščinah umrl 53-leten moški, policija pa je tedaj odločno zanikala, da bi bil srčni zastoj posledica solzivca. V neredih v okolici osrednjega atenskega trga Sintagma pred parlamentom so bili poškodovani najmanj štirje ljudje, poškodovani pa so tudi trije policisti, navaja ameriška tiskovna agencija AP. Dve osebi so morali prepeljati v bolnišnico, vendar poškodbe niso hude. Policija je prijela okoli sto protestnikov, sedem so jih tudi aretirali, še navaja AP. Protesti so bili tudi v Solunu, kjer se je zbralo okoli 17.000 ljudi, vendar od tam o izgredih niso poročali. K protestom so pozvale levo usmerjene stranke, da bi vlado opozorili, da ne bodo pristali na nove varčevalne ukrepe. Slednje morajo v Atenah sprejeti v zameno za nov obrok mednarodne finančne pomoči v višini dobrih 31 milijard evrov, sicer državi grozi bankrot. Demonstranti, med katerimi so bili javni uslužbenci in upokojenci, največ pa je bilo brezposelnih in mladih, so nosili napise »Ali nas slišite? Ne zmoremo več varčevanja«. Dogovor o varčevalnem paketu za prihodnji dve leti, s katerim naj bi privarčevali 13,5 milijarde evrov, naj bi sprejeli v prihodnjih dneh. Pogovore o ukrepih so v sredo v Atenah končali predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), t. i. trojke. V Grčiji je včeraj bila že druga splošna stavka v manj kot mesecu dni. Zaradi stavke je bil ohromljen letalski promet, zaprte so bile šole in mnoge trgovine, v bolnišnicah so sprejemali le nujne primere. (STA) Glavna tema tokratnega vrha je poglabljanje evropske integracije na temelju štirih stebrov: bančne in fiskalne unije ter krepitve ekonomske in politične unije. Poleg bančnega nadzora sta v ospredju še dve ideji, ki predstavljata koncept korenčka in palice: na eni strani evrski proračun ali fiskalni sklad, ki naj bi članicam območja evra pomagal pri izvedbi reform, ter na drugi strani individualne pogodbe o reformah ter krepitev vloge evropskega komisarja za denarne in gospodarske zadeve. A ti ideji sta še v plenicah. Največ, kar se v povezavi s tem pričakuje od tega vrha, je, da bo prižgal zeleno luč za njuno podrobno preučitev do decembrskega srečanja voditeljev, ko se obeta podroben kažipot do »prave« ekonomske in monetarne unije. Ideji o super komisarju, ki jo odločno zagovarja Nemčija, sicer niso vsi naklonjeni. Avstrijski kancler Werner Faymann na primer meni, da bi se morala Evropska unija namesto na super komisarja osredotočiti na »prave ukrepe za boj proti brezposelnosti, predvsem med mladimi«. Britanski premier David Cameron je ob prihodu na vrh ponovil svojo mantro - če ne bo pospravila po območju evra, Evropa tvega, da jo bo v globalni tekmi za konkurenčnost preostali svet odrinil na stranski tir. Osrednje evropske borze so včerajšnji trgovalni dan večinoma sklenile v pozitivnem območju. Oči vlagateljev so sicer bile obrnjene v Bruselj, kjer se je pozno popoldne začel vrh EU, v Atene, ki jih znova pretresajo nasilni protesti zoper varčevalne ukrepe, in v Madrid, od koder so prišle mešane gospodarske novice. (STA) RIM - Proces zaradi brodoloma Kapitan Schettino zagovarja svoje ravnanje RIM - Kapitan Francesco Schettino, ki je upravljal januarja nasedlo potniško ladjo Costa Concordia, je včeraj na zaslišanju pred sojenjem zagovarjal svoje ravnanje ob brodolomu, v katerem je umrlo 32 ljudi. Kot je pred mediji poudaril po četrtem dnevu zaslišanja v italijanskem Grossetu, je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil nesrečo. Med drugim je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa izpostavil, da je ladjo po trčenju s skalami pred toskanskim otokom Giglio namerno obrnil proti obali, da bi preprečil njeno potopitev. Glavni tožilec Francesco Verusio je v nasprotju s tem v sredo povedal, da so v prvi vrsti vetrovi ladjo približali obali in ne Schettino. A slednji je včeraj vztrajal, da je bilo to posledica njegove zavestne odločitve. Zaslišanje, na katerem od ponedeljka preučujejo poročilo strokovnjakov, pripravljeno na podlagi posnetkov črne skrinjice s Coste Concor-die, sicer poteka za zaprtimi vrati. Po navedbah enega izmed navzočih pa se je Schettino včeraj spustil v burno razpravo z enim izmed avtorjev poročila, potem ko mu je preiskovalna sodnica Valeria Montefosc-hi na njegovo prošnjo dala besedo, kar ni običajno za tovrstna zaslišanja, navaja dpa. Njegova obramba pa je po Francesco Schettino ANSA poročanju avstrijske tiskovne agencije APA predložila dokumente in gradivo, ki naj bi Schettina razbremenila obtožb o naklepnem umoru, zaradi katerih mu grozi dolgoletna zaporna kazen. Odvetniki so tako krivdo pripisali predvsem indonezijskemu krmarju, ki naj ne bi dojel kapitanovih napotkov, podanih v angleščini, da ladjo obrne na levo in se tako izogne trčenju s skalami. Kot so zatrdili odvetniki, več članov posadke na ladji ni razumelo ne italijansko ne angleško. Kapitana tožilci obtožujejo povzročitve brodoloma, nenaklepnega umora in zapustitve ladje še pred evakuacijo vseh potnikov. Med preiskovanci je še osem oseb. (STA) Skrajni desničarji proti Romom MISKOLC - Več tisoč skrajnih desničarjev, med njimi tudi uniformirani člani prepovedane paravojaške Madžarske garde, je v sredo zvečer v kraju Miskolc na vzhodu Madžarske protestiralo proti tam živečim Romom. K shodu jih je pozvala desničarska stranka Jobbik, ki ima v madžarskem parlamentu 45 poslancev. Vodja Jobbika Gabor Vona je kakih 3000 protestnikov tudi nagovoril in ob sklicevanju na nadpovprečno visoko število rojstev med Romi med drugim poudaril, da »kdor ne dela, tudi ne sme rojevati otrok na ta svet«. Protestniki so sicer Romom pripisali krivdo za vrsto težav, od kriminala do smeti na ulicah, piše srbska tiskovna agencija Tanjug. Pred večernim shodom desnih skrajnežev je v Miskolcu v sredo kakih tisoč Romov protestiralo proti rasizmu in diskriminaciji. V mestu je za varnost skrbelo na tisoče policistov. O spopadih niso poročali. Romi v Miskolcu živijo v blokovskem naselju Avas, kamor so jih v okviru spornega državnega socialnega projekta pred več leti preselili iz revnih okoliških vasi. Večina pa jih tudi v mestu, ki ga pesti odliv industrije, ni našla dela. Na Madžarskem živi okoli 700.000 Romov, še dodaja Tanjug. V Siriji izginilo najmanj 28.000 ljudi DAMASK - Organizacije za človekove pravice so opozorile, da je v Siriji doslej neznano kam izginilo že najmanj 28.000 ljudi, ki so jih pred tem odpeljali ali vojaki ali pripadniki oboroženih skupin, poroča danes britanski BBC. Po podatkih organizacij obstajajo seznami z imeni 18.000 ljudi, ki jih pogrešajo, odkar so se lani začeli protirežimski protesti proti predsedniku Bašarju al Asadu. Poleg tega vedo še za približno 10.000 drugih primerov, ki jih na omenjenih seznamih ni. Ob tem je organizacija za človekove pravice Avaz napovedala, da nameravajo dokumente predati Svetu Združenih narodov za človekove pravice. Po podatkih ZN je bilo v Siriji od začetka protire-žimskih protestov pred 19 meseci ubitih več kot 18.000 ljudi, s svojih domov se je v tujino zateklo več kot 170.000 ljudi, okoli 2,5 milijona ljudi pa potrebuje pomoč znotraj države. Po navedbah opozicije in borcev za človekove pravice je sicer konflikt v Siriji zahteval že več kot 30.000 življenj. ZLATO (999,99 %%) za kg 42.031,10€ -174,49 SOD NAFTE (159 litrov) 112,29 $ -0,82 I I EVRO 1,31206 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. oktobra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 18.10 17.10 ameriški dolar 1,3118 1,3120 japonski jen 104,01 103,23 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 24,756 24,794 danska krona 7,4593 7,4592 britanski funt 0,81190 0,81150 madžarski forint 277,19 279,00 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6961 0,6962 poljski zlot 4,1027 4,1029 romunski lev 4,5803 4,5777 švedska krona 8,5843 8,6587 švicarski frank 1,2094 1,2106 norveška krona 7,3770 7,3960 hrvaška kuna 7,5430 7,5405 ruski rubel 40,3022 40,2880 turška lira 2,3570 2,3629 avstralski dolar 1,2632 1,2690 braziljski real 2,6631 2,6676 kanadski dolar 1,2843 1,2915 kitajski juan 8,2006 8,2059 indijska rupija 70,0470 69,3590 južnoafriški rand 11,3305 11,3669 1 2 Petek, 19. oktobra 2012 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu GRADEŽ - Festival Zaposlitev predvsem za določen čas VJtSj Tretjina brezposelnih nad 40. letom turizem V prvem trimesečju letošnjega leta 6124 zaposlitev, od teh le 919 za nedoločen čas - Podjetja iščejo varilce narašča TRŽIČ Korzo Popolo delno prekrit Do roka vloženih osem ponudb Na razpis za pretlakovanje Kor-za Popolo v Tržiču, se je prijavilo osem ponudnikov; tehnična komisija se bo sedaj lotila preučevanja ponudb. Obnova bo veljala 413.248 evrov. V pričakovanju na denar iz evropskega sklada Pisus je občina vložila v obnovo središčne ulice del denarja, ki ji pripada zaradi prodaje energetskega sektorja družbe Iris. Do odprtja gradbišča bo predvidoma prišlo ob koncu januarja oz. na začetku februarja, dela naj bi trajala skupno 131 dni. Korzo bo zaprt vsaj štiri mesece, po obnovi pa bo njegov videz korenito spremenjen. Odstranjeno bo sedanje tlakovanje, peščena podlaga bo nadomeščena z bituminozno maso, nameščene bodo nove porfirne kocke. Delo bodo opravili v dveh fazah, zato da ne bi ovirali delovanja občinskega gledališča: Korzo bo najprej zaprt med Drevoredom San Marco in Ulico Desena, nato med Ulico Desena in trgom. Vzporedno z zaprtjem Korza bodo speljali enosmeren promet po Drevoredu San Marco (do Ulice Mat-teotti) in po Ulici Toti (do Ulice Mar-ziale), zato da bodo ne le nadomestili izgubljena parkirna mesta, a pridobili tudi nova; le-teh naj bi bilo skupno 80, medtem ko jih je bilo na Korzu le 40. Razmišljajo tudi o reviziji kolesarske poti, med potekom del pa bodo s trgovci preverjali možnost o ureditvi peš cone na Korzu. Dostop do tržiške železniške postaje bo zagotovljen. Če bodo prišli do denarja iz sklada Pisus, bodo nabavili tudi urbano opremo in delno prekrili Korzo: uresničili naj bi strukturo iz železa in stekla (ali drugega prozornega materiala), kar bi dalo ulici videz naravnega komercialnega centra. Približno tretjina brezposelnih na Goriškem je takih, ki so bili ob delovno mesto pri starosti preko štirideset let in ne morejo več računati na socialne blažilce, zato je njihovo edino upanje prekvalificiranje. Stisko štiridesetletnikov potrjujejo socialne službe, vedno več se jih tudi obrača na menzo pri kapucinih in na t.i. emporij solidarnosti, ki ga upravlja goriška Karitas V prvem trimesečju letošnjega leta so na območju goriške pokrajine zabeležili 6124 zaposlitev, od katerih velika večina (točneje 5205) za določen čas in le 919 za nedoločen čas. Obenem zadnji podatki kažejo, da je na Goriškem okoli 6600 brezposelnih, od katerih naj bi bila približno tretjina takih, ki so izgubili službo pri starosti preko štirideset let in ne morejo več računati niti na socialne bla-žilce, zato je njihovo morda edino upanje prekvalificiranje, s pomočjo katerega bi lahko našli zaposlitev v kaki panogi, za katero obstaja povpraševanje. To so podatki, ki izhajajo iz številk, ki jih objavlja pokrajinski observatorij za delo in iz pogovorov s pokrajinskima tajnikoma sindikatov CGIL in CISL, Paolom Li-vo in Umbertom Bruscianom. Številke morda ne povedo vsega, vendar iz besed sogovornikov veje velika zaskrbljenost predvsem glede usode tistih, ki so v zrelih letih ostali brez dela in so jih v preteklosti lahko ponovno zaposlili na drugih področjih, zdaj pa so se znašli na čistini. Pri tem je Liva opozoril na dva aspekta: po eni strani veliki trgovski centri iščejo mlade, ki bi bili pripravljeni delati s polovičnim urnikom oz. GORIŠKA - Dogovor V boj proti gospodarski krizi s projekti za prekvalificiranje Namenjeni so predvsem osebam, ki so ostale brez zaposlitve Korak naproti osebam, ki so ostale brez službe oz. ki so se znašle brez zaposlitve že v zrelih letih, ko niso več »zanimive« za trg dela in še premlade za upokojitev, pa tudi za nove reveže, ki so posledica gospodarske krize. To želi biti dogovor med Pokrajino Gorica in socialno službo občin območja 2.1 za gornje Posočje, ki sta ga včeraj opoldne na goriškem županstvu podpisala predsednik pokrajinske uprave Enrico Gherghetta ter goriška občinska odbornica za socialno skrbstvo in hkrati odgovorna za socialne službe občin gornjega Posočja Silvana Romano. Dogovor izhaja ravno iz ugotovitve, da je gospodarska kriza močno prizadela goriško pokrajino, kar je povzročilo izgubo delovnih mest in močno povečalo koriščenje socialnih bla-žilcev, obenem se t.i. »prikrajšane« (»svantaggiate«) osebe (tu niso mišljene toliko osebe s posebnimi potrebami kot predvsem take, ki so izgubile službo) s težavo ponovno vključujejo v svet dela, na pomoč pa bi jim lahko prišlo t.i. vajeništvo za usposabljanje in usmerjanje, s pomočjo katerega se utegne koristnik prekvalificirati za kak drug poklic oz. službeno in delovno mesto. Prav to predvideva včeraj podpisani dogovor, na podlagi katerega bo pokrajinski urad za aktivne politike dela izdal javno obvestilo podjetjem, ki želijo pristopiti k pobudi, občinske so- cialne službe pa bodo določile, kateri občani lahko koristijo tako obliko va-jeništva upoštevajoč razpoložljivo število mest v podjetjih. Občinske socialne službe bodo tudi sledile novim vajencem, medtem ko bo pokrajinska uprava skrbela za potek vajeništva, ki ga bo tudi nadzorovala. Denar bodo črpali iz sredstev, ki jih v ta namen nudijo deželni zakoni (na včerajšnji tiskovni konferenci so omenili vsoto tri tisoč evrov, ki jih Dežela nudi za vsakega vajenca, ki bi moral mesečno prejeti petsto evrov za dobo šestih mesecev), iz svojih skladov pa lahko prispevajo tudi posamezne občine, ki bodo pristopile k pobudi. Pobuda predstavlja nadaljevanje podobnega pokrajinskega projekta pridobivanja delovnih izkušenj, ki je obrodil številne rezultate, je bilo rečeno na tiskovni konferenci, ki sta se je med drugimi udeležili tudi goriška občinska in pokrajinska odbornica za delo, Arianna Bellan in Bianca Della Pie-tra, saj je takrat vajeniško dobo opravilo več sto ljudi, od katerih jih je na koncu kar osemdeset odstotkov podpisalo pogodbo za določen čas oz. sodelovanje, od teh pa je kar šestdeset odstotkov v postopku, da dobijo stalno delovno mesto. Poleg tega se s tem skuša zbližati povpraševanje po delu z zahtevami in ponudbami tržišča, obenem gre za poskus motiviranja oseb oz. aktiviranja njihovih sposobnosti. (iž) za določen čas, po drugi strani pa zlasti podjetja na Tržiškem iščejo kvalificirano delovno silo, predvsem varilce. Pri tem je zaradi birokracije pokrajinski sistem usposabljanja nekoliko počasen, čeprav volja pri pokrajinskih upraviteljih obstaja. Sindikati so precej pritiskali na Pokrajino, ki je naposled začela pripravljati ciljne ukrepe, med katerimi je tudi nov tečaj za usposabljanje varilcev. Pobude, kot je npr. včeraj podpisani dogovor o vajeništvu za usposabljanje in usmerjanje, o čemer poročamo na drugem mestu, so po Bruscianovem mnenju pozitivne, spričo krize pa bo treba videti, koliko se bo na koncu tudi konkretno uresničilo, saj do ponovnega zaposlovanja ne pride, ker samega dela ni. Kaj pa mladi? Kot je v sredo pisal vsedržavni dnevnik La Repubblica, se je v osmih letih število prekernih uslužbencev, mlajših od 35 let, podvojilo. Koliko je takih primerov na Goriškem, nam Liva in Brusciano nista znala natančno povedati, čeprav je pokrajinski tajnik CISL opozoril, da pri mladih gre bolj za brezposelnost kot za prekernost, ki je vsekakor tudi na Goriškem dejstvo, saj spričo krize ljudje sprejmejo karkoli, opozarja Liva. Sindikat si prizadeva, da bi se ustvarili pogoji za privabljanje podjetnikov, prav tako se ne sme izgubiti priložnosti. Stvari pa se bodo premaknile šele tedaj, ko bo prišlo do resničnega ponovnega zagona gospodarstva, je prepričan pokrajinski tajnik CGIL. (iž) T.i. šolski turizem je v Italiji v porastu. To izhaja iz včerajšnjega šestega turističnega festivala, ki ga je v Gradežu priredil italijanski Touring klub pod pokroviteljstvom zunanjega ministrstva in s sodelovanjem predsedstva republike. Na festivalu, ki je bil tokrat posvečen šoli ob meji, so namreč predstavili podatke o izletih in ekskurzijah, ki so se jih v zadnjem šolskem letu udeležili dijaki nižjih in višjih srednjih šol. Po teh podatkih se je v šolskem letu 2011/2012 na pot odpravilo 930.000 višješolcev na potencialno povpraševanje 2,7 milijona dijakov, kar znaša kar 24 odstotkov več kot v prejšnjem šolskem letu in se približuje polovici vseh višješolskih razredov v Italiji. Prav tako se je povečal promet, ki je znašal 270 milijonov evrov, kar pomeni 25 odstotkov več kot v prejšnjem šolskem letu, ko so zabeležili promet v višini 215 milijonov evrov. K temu je treba dodati še 680.000 dijakov nižjih srednjih šol, ki so se v preteklem šolskem letu udeležili izletov in ustvarili za 135 milijonov evrov prometa. Vsekakor italijanski dijaki ljubijo v večji meri potovanja v tujino, saj so se zanje odločili v 55 odstotkih primerov, najljubše mednarodne destinacije pa so bile Praga, Barcelona in Berlin. V 45 odstotkih primerov pa je šlo za izlete po Italiji, pri čemer so bile najbolj priljubljene destinacije Rim, Firence in Benetke. Povprečno trajanje izletov znaša 4,8 dni v primeru izleta v tujino in 2,8 dni v primeru izleta po Italiji. V glavnem so se dijaki peljali z avtobusom, na drugo mesto se je uvrstilo letalo, predvsem v primeru izletov po Italiji pa se je uveljavila tudi vožnja z vlakom. Glavnina ekskurzij višjih srednjih šol (82,7 odstotka) je potekala v znamenju poglobitve v zgodovino in umetnost obiskanega kraja, medtem ko je v 28,4 odstotka primerov prišlo v po-štev spoznavanje tujih kultur. Dijaki so morali za udeležbo na izletu odšteti v povprečju 288 evrov. Svoje izkušnje s teh potovanj lahko dijaki opišejo tudi v izdelkih, s katerimi lahko tekmujejo na vsakoletnem natečaju Touring kluba. Letos je prispelo 531 izdelkov v okviru sekcij Un Viaggio in Classe, ki obsega prispevke o izletih in Vieni con noi, kjer so zbrane predstavitve domačega kraja, katere prispevajo tisti razredi, ki se ne morejo udeležiti izleta. Finalistov je letos dvanajst, med katerimi je goriški višješolski izobraževalni zavod Galilei Fermi Pacassi edini predstavnik iz Furlanije Julijske krajine, med finalisti pa sta tudi dve šoli z italijanskim učnim jezikom s Hrvaškega in sicer italijanski višji srednji šoli iz Rovinja in z Reke. GORICA - Načrt odobren, na vrsti začetek del Na startnih blokih kolesarska pot od meje na Rafutu skozi predor Bombi do Travnika Goriški občinski odbor je včeraj odobril dokončni in izvršni načrt odseka kolesarske poti, ki bo povezoval nekdanji mejni prehod Rafut-Pristava in predor Bombi. Uresničili ga bodo v okviru evropskega projekta »Croctal - Krajina in čezmej-ne kolesarske poti«, pri katerem je občina Gorica partner, pokrajina Gorica pa nosi-teljica. Odseku kolesarske poti bodo namenili 139.400 evrov pokrajinskega (118.490 evrov) in deželnega (20.910 evrov) denarja; glede na to, da znaša razdalja med mejo pri Rafutu in predorom Bombi le kakšnih 800-900 metrov, je to precejšnja investicija. »Kolesarske steze v Italiji stanejo,« pojasnjuje okoljski odbornik Francesco Del Sordi: »Poleg načrtovanja in drugih stroškov birokracije je treba izvesti zahtevna dela, od prirejanja pločnikov in vozišča do asfaltiranja in označevanja.« Novi odsek bo povezal predor Bombi s kolesarsko stezo, ki teče vzdolž državne meje na slovenski strani in je dostopna tudi z Rafuta. »Računam, da bodo ureditvena dela stekla najkasneje na začetku prihodnjega leta in da bodo čimprej zaključena. Do konca letošnjega leta naj bi odprli predor Bombi, tako da bi kolesarsko stezo, ki bo do njega pripeljala po Ulici Giustiniani, potem speljali še skozi predor do Travnika,« pravi župan Ettore Romoli: »Drugih vsebin za predor nimamo. Namenjen bo kolesarjem, pešcem in vozilom varnostnih služb. Drugačnih izbir trenutno ne jemljemo v poštev.« Nekdanji mejni prehod Rafut Predor Bombi BUMBACA GOSPODARSKA KRIZA - Na Goriškem okoli 6600 brezposelnih / GORIŠKI PROSTOR Petek, 19. oktobra 2012 1 5 TRŽIČ-SVET V MALEM - Priseljevati so se začeli sredi devetdesetih let Romuni za Bangladeševci najbolj številčna skupnost Število priseljenih žensk izjemoma primerljivo s številom moških - Marca letos tragedija Po našem včerajšnjem pisanju o Ban-gladeševcih, ki so se s trebuhom za kruhom priselili na Tržiško, kjer so si uredili dom, a od koder se zaradi gospodarske krize začenjajo odseljevati, so na vrsti Romuni. Za Ban-gladeševci so najbolj množična skupnost priseljencev, ki so v ladjedelniškem mestu poiskali novo domovino. Romunska skupnost je - morda globlje kot druge - v Tržiču zasadila korenine. Prvi Romuni so se priselili v drugi polovici devetdesetih let minulega stoletja. Podobno kakor že Bangladeševci so sprva prihajali izključno moški, ki so jih privabljale zaposlitvene priložnosti. To so bila leta utrjevanja tržne pozicije tržiške ladjedelnice. Januarja letos pa so našteli 525 Romunov z bivališčem na Tržiškem, od katerih 285 moških in 240 žena. Gre za enega izmed redkih primerov priseljenskih skupnosti s številom žena, primerljivim moškim. To je povezano s priložnostmi za delo: v marsikaterem primeru torej ne gre za ženske, ki so se pridružile možem. Mnoge Romunke so se namreč na Trži-škem zaposlile kot negovalke ostarelih oseb. Zaradi dela v tujini je marsikatera med njimi zapustila družino v domovini. Največ moških pa je zaposlenih v gradbenem sektorju ali v podjetjih v podizvajalskem razmerju z ladjedelniško družbo Fincantieri. Ženske-negovalke prebivajo večinoma na domovih svojih oskrbovancev, moški pa v najemnih stanovanjih. Najdejo se tudi družine Romunov, ki so si kupile dom, otroci pa so povsem vključeni v družbeno okolje. Tudi skupnost Romunov se je »opremila« s trgovino z lastnimi prehrambenimi izdelki; odprli so jo - sicer brez prave kontinuitete - v Ulici Duca d'Aosta. Lahko računajo tudi na svojega popa; pravoslavni Cerkvi je namreč zvesta večina tržiških Romunov. Do konca lanskega leta so svoje verske obrede opravljali v kapeli župnijskega središča San Michele, ki jim jo je dala na razpolago župnija sv. Ambroža, danes pa jih obhajajo v cerkvici Svete Trojice v Ron-kah, kjer tudi živi manjša skupnost priseljenih Romunov. Katoliki - manjšina v manjšini - pa imajo za verskega vodjo g. Valentina iz mesta Iasi na romunskem seve-ro-vzhodu. Župnija sv. Ambroža je namreč vzpostavila sodelovanje s škofijo iz Iasija, ki pošilja na Tržiško duhovnika. Stopnja integracije Romunov je kar visoka, vendar predvsem med mladino, k čemur prispevajo stiki, ki jih mladi navezujejo v šoli. Nekoliko odmaknjeno življenje pa vodijo negovalke, ki se v dela prostih dnevih družijo med sabo na ulicah in trgih. Marca letos je skupnost Romunov doživela tragedijo: 21-letnega Eugeneja Melinteja, ki je v Tržiču živel od leta 2008, je do smrti zabodel Massimiliano Ciarlo-ni iz Tržiča. Eugene se je v Tržič priselil po ločitvi staršev. Izšolal se je na poklicni šoli Pertini in navezal prijateljstva s krajani. Tu je živel z mamo, sestro in bratom, nekaj mesecev pred smrtjo pa se je preselil k očetu v Mantovo, kjer je našel zaposlitev. V Tržič je marca prišel obiskat mater. V Mantovo se ni več vrnil. Negovalke romunskega rodu s svojimi oskrbovanci na tržiški ulici FOTOC.V. GORICA Oživljena PalaBigot Gorici bo danes vrnjena športna palača PalaBigot. Obnovljeno bosta uporabljali športni društvi Isogas-Ardita in Millenium Minerva, služila bo športnim in drugim dogodkom z množično udeležbo. Da bo ponovno odprtje odmevno, so zbrali protagoniste iz časa, ko je Gorica premogla košarkarskega prvoligaša. Otvoritveni praznik se bo začel ob 19. uri: po nastopu cheerlea-ding skupine Club Diamante iz Tržiča, pozdravih in prerezu traku bodo košarkarsko tekmo odigrali nekdanji šampioni Michele Mian, Moreno Sfi-ligoi, Sergio Biaggi, Roberto Premier, Alberto Tonut, Livio Valentinsig, Luciano Borsi in drugi, trenerji pa bodo Bruno Gubana, Renato Bensa, Tonino Zorzi, Flavio Tuzzi in Paolo Bosini. Ob 20.30 bo predstavitev ekip Isogas-Ardita in Minerva Gorizia. GORICA-KROMBERK »Deputazione« prvič čez mejo Poudarek na zgodovini in kulturi Društvo za krajevno zgodovino Julijske krajine (Deputazione di Storia patria della Venezia Giulia) prireja jutri, 20. oktobra, svoj prvi čezmejni posvet, ki bo potekal v Gorici in na gradu Kromberk pri Novi Gorici. Šlo bo za trinajsti tovrstni posvet društva, ki pa bo prvič imel čezmej-ni značaj, pri čemer, kot pravi predsednica Grazia Tato, so se navdihovali pri prvem členu statuta, v katerem je kot cilj društva poudarjena promocija zgodovinskih študij ter zbiranje in objavljanje virov, kronik in seznamov. Dogodki po drugi svetovni vojni, nadaljuje Tatojeva, so razdelili arhive, ki so pripovedovali isto zgodovino, zato so se, upoštevajoč utrjeno sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi ustanovami in zgodovinarji, odločili za to rešitev. Posvet z naslovom »Gorica med zgodovino in kulturo« bo dopoldne z začetkom ob 10. uri potekal v dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici, kjer bodo govorili Donatella Porcedda, Silvano Cavazza, Neva Makuz, Saša Quin-zi in Lucia Pillon, predstavili pa bodo tudi zadnje publikacije društva. Po kosilu se bodo udeleženci preselili na grad Krom-berk, kjer se bo ob 15.30 začel drugi del posveta, ki ga bodo oblikovali referati Marca Plesnicarja, Branka Marušiča, Liliane Ferrari, Tanje Gomiršek in Sergia Tavana, katerim bo sledila razprava. KROMBERK - Jožef Tominc skozi spoznanja kustosa Saše Quinzija Pri dvanajstih letih je že bil miniaturist, v finančni stiski se je preživljal z grafiko Da je Goričan Jožef Tominc, eden najvidnejših slovenskih bidermajerskih portretistov, v svojem zgodnjem obdobju slikal tudi miniature in izdeloval grafike, sta v javnosti manj znani dejstvi o umetnikovem delovanju. Prav tem »novostim«, katerim se posveča tudi v lani izdani monografiji o Jožefu Tomincu - Giuseppeju To-minzu, je Saša Quinzi, kustos Pokrajinskih muzejev v Gorici, posvetil torkovo predavanje na gradu Kromberk. Najzgodnejše ohranjeno Tominčevo delo je prav miniatura: portret papeža Pija VII. iz leta 1802. Naslikal ga je pri rosnih dvanajstih letih. »V tem Tominče-vem delu se vidi njegova že tedaj polno izražena slikarska kvaliteta,« je poudaril Quinzi. Na podlagi nekaterih dejstev je moč sklepati, da je Tominc naslikal več miniatur, ugotavlja kustos. Ena izmed teh je bila pred nedavnim naprodaj na dražbi v Bergamu. Za umetnostne zgodovinarje je pomemben avtoportret, ki ga je Tominc naslikal pri dvaindvajsetih letih. Na njem v desnici namreč ne drži čopiča, temveč bodalo, z drugo roko pa kaže na bakreno ploščo. »V tistem obdobju je ustvarjal grafike. Ostal je namreč brez finančne podpore in se je moral nekaj časa tako preživljati,« je Quinzi pojasnil pomen slike. Sicer pa predvsem pozna Tominčeva dela - portrete, odlikuje zvestoba stvarnosti, kar ga je uvrstilo med najboljše portretiste. Osebe na njegovih delih so upodobljene realistično, v ozadju pa je bilo vedno nekaj, kar se je na simbolen pomen povezovalo z naročnikom slike - morda pokrajina ali mesto, od koder je portretira-nec izviral, ali pa predmeti iz njegovega poklicnega življenja. Tominčev življenjepis je bolj ali manj znan: rojen je bil v Gorici leta 1790. Tam je prejel prvo slikarsko znanje, 19-leten odide v Rim, kjer je slikarstvo študiral pri Domenicu Contiju Bizzaniju in na šoli akta na Akademiji sv. Luke. Za risbo »Študija apostola« je prejel sre- brno medaljo. V zakonu z Marijo Ricci se mu rodi sin Avgust, ki je prav tako postal slikar, štiri leta kasneje pa še sin Rajmund, pianist in skladatelj. Ob vrnitvi v Gorico tja vpelje novost iz Rima: slikarske razstave, s katerimi poskrbi za samopromocijo. Nekaj časa je nato živel na Dunaju in v Ljubljani, nato v Trstu in ponovno v Gorici, od koder se je umaknil na svoje posestvo v Gradišče nad Prvačino. Tam je leta 1866 umrl, pokopan je na vaškem pokopališču. Zahvaljujoč nekaterim domačinom njegov grob, v katerem počiva skupaj z bratom Francem, še vedno krasi sveže cvetje. V zreli dobi svojega ustvarjanja je Jožef Tominc portretiral cerkvene dostojanstvenike, plemiče in meščane, njihove družine in otroke. Quinzi sklepa, da se veliko njegovih del nahaja tudi v Angliji, ker je bilo veliko Angležev naročnikov njegovih del. V Tominčev opus spadajo tudi dela z religioznimi motivi: naslikal je oltarne sli- Pij VII. (levo) in Saša Quinzi na gradu Kromberk K.M. ke za cerkve v Gorici, Prvačini, Ogleju, Kanalu in na Gradišču. Za več slik, ki so dolgo veljale za Tominčeva dela, se je kasneje izkazalo, da gre bodisi za dela njegovih učencev bodisi za njegove posnemovalce oz. kopiste, ali pa za sina, ki je slikal v slogu očeta, ki je imel uveljavljeno ime. Zadnjo podobo očeta je naredil ravno sin Avgust, a to ni bila slika, temveč fotografija. Katja Munih GORIŠKA - Razmeščeni muzej dvajsetega stoletja Jumbo tabla tudi na Travniku Dogovor o lokacijah potrdile občini Gorica in Nova Gorica ter pokrajina - O načinih izvedbe in časovnih rokih odločajo javne uprave Na vsaki tabli bo 36 posnetkov krajev-točk-spomenikov Postopek za namestitev osmih jumbo slikovnih tabel velikosti 480 cm x 170 cm z vsebinami iz goriške zgodovine dvajsetega stoletja se vztrajno nadaljuje. V sredo so se na uredništvu časopisa Isonzo Soča zbrali nekateri člani tehnično strokovnega odbora in predstavniki krajevnih uprav: župan Matej Arčon za Novo Gorico, odbornik Rodolfo Ziberna za goriško občino in odbornik Federico Portel-li za goriško pokrajino. Z medsebojnim informiranjem so potegnili črto pod opravljenim delom in se dogovorili o pomembnem vprašanju, kje bodo table nameščene. V Gorici bodo privabljale pozornost mimoidočih na Travniku, pred Ljudskim vrtom, pred sedežem pokrajine ali pred Spominskim parkom in v grajskem naselju. Ni dokončno določeno, ali bo tabla pred Severno postajo na ozemlju novogoriške ali goriške občine. V Novi Gorici pa bodo table postavljene pred županstvom, zraven Eda centra in v Šempetru. Ponovimo, kaj vsebuje tako velika slikovna površina. Goriška kotanja - ravnica je prikazana na približno sedmih kvadratnih metrih in zajema območje obeh mest z okolico na posnetku, ki je bil napravljen s Kalvarije. Na spodnji tretjini pa je 36 posnetkov krajev-točk-spomenikov, ki se nanašajo na dogajanja iz prejšnjega stoletja. Izbran je bil kriterij, da je mogoče vse kraje obiskati in tam tudi nekaj videti, kar je pomembno zlasti za zunanje obiskovalce, ki ne morejo imeti zgodovinskega spomina, kot ga lahko imamo (je to res?) domačini. Pod vsakim posnetkom bo kratko besedilo v treh jezikih: italijanščini, slovenščini in angleščini. Odslej bo pri uresničevanju pobude sodelovalo tudi združenje Associazio-ne 47/04 (številke je potrebno razumeti v smislu obdobja 1947-2004: od razmejitve do odprave mejnih prehodov), sicer pa je projekt sedaj v rokah krajevnih uprav, ki bodo odločale o načinih izvedbe in o časovnih rokih. Bodimo optimisti! (ar) 14 1 4 Sobota, 20. oktobra 2012 GORIŠKI PROSTOR / FOLJAN - Iztekajo se zadnji meseci za železniški nadvoz »Pošast« bodo začeli rušiti prihodnjo pomlad Stroški znašajo 600.000 evrov - Namesto nadvoza in nedelujoče železniške proge kolesarska steza in krožišče Župan Antonio Calligaris (levo), deželni odbornik Riccardo Riccardi in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta februarja letos v Foljanu ob podpisu konvencije o rušenju nadvoza BONAVENTURA GORICA Marco Bertoli direktor Deželna vlada FJK je v vrh goriškega zdravstvenega podjetja potrdila dosedanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja Marca Bertolija. Potem ko so podjetje v štirih letih vodili štirje direktorji, ima izbira 51-letnega Bertolija predznak kontinuitete, kar je pri krajevnih upraviteljih naletelo na odobravanje. Po univerzitetni diplomi iz medicine in kirurgije je opravil specializacijo iz psihiatrije. Pri goriškem zdravstvenem podjetju je bil sanitarni direktor, po odhodu generalnega direktorja Giannija Cortiule pa je prevzel njegovo mesto kot vršilec dolžnosti. Goriški upravitelji od njega pričakujejo, da bo zaščitil goriško zdravstvo pred deželnimi udarci in enakovredno obravnaval Gorico in Trst. Najbolj občutljivi temi sta goriška porodnišnica in center za duševno zdravje. ZALOŠČE Kultura in vino hodita vštric Odprli kulturno predstavništvo Slovaške Na domačiji Saksida v Zaloščah na Vipavskem so v sredo odprli kulturno predstavništvo Slovaške republike, drugo umetniško ambasado v okviru projekta Art Circle - Krog umetnosti. Cilj projekta je promocija Goriške s pomočjo povezave kulture in vina. Pobudnik slikar Etko Tutta se nadeja, da se bo krog umetnosti v bodoče razširil tudi čez mejo. Kulturno predstavništvo je uradno odprla veleposlanica Slovaške v Sloveniji Marijana Oravcova. Na domačiji so od nedelje do srede ustvarjali umetniki iz Slovenije in Slovaške. Tokrat so se posvečali risbi. Dvanajst udeležencev srečanja pa je ustvarilo še unikatne, ročno izdelane etikete, ki bodo krasile steklenice vin Saksida; te bodo tudi naprodaj. Veleposlanica Oravcova je izrazila prepričanje, da so takšna srečanja dobrodošla saj doprinesejo k boljšemu medsebojnemu poznavanju prebivalcev dveh držav in tkanju tesnejših vezi med evropskimi narodi. Da gre pri tem za pomemben korak pri promociji Goriške, pa je pristavil novogoriški župan Matej Arčon. Prvo umetniško ambasado so odprli lani v Goriških Brdih, posvečena je Poljski republiki. Tutta se nadeja, da bi se krog umetnosti še nadalje širil na Goriškem in tudi čez nekdanjo mejo. Tako lahko obiskovalcem ob naravnih lepotah ponudimo najboljše, kar imamo - umetnost, kulinariko in vino, pravi Tutta. (km) »Pošast« ima štete mesece: prihodnjo pomlad bodo namreč v Foljanu začeli rušiti nadvoz železniške proge Redipu-lja-Krmin, ki je niso nikoli uporabljali. Tako je na svoji sredini seji sklenil goriški pokrajinski odbor, ki je odobril predhodni načrt del, ki ga je pripravila pisarna Causero. Rušenje nadvoza bo stalo 600.000 evrov, od katerih jih bo 464.000 šlo za izvedbo del. Od teh bo Pokrajina Gorica prispevala 270.000 evrov, preostalih 330.000 evrov pa družba Friuli Venezia Giulia stra-de, ki upravlja državno cesto št. 305, ki teče pod nadvozom. Med potekom del bodo zagotovili obvoz. Železniško progo so zgradili leta 1962 z namenom skrajšati pot tovornim vlakom na progi Videm-Trst, vendar je niso nikoli dokončali in po njej ni nikoli peljal noben vlak, medtem ko je postala vedno večje breme zaradi stroškov vzdrževanja, poleg tega je kazila podobo kraja. Po večletnih pogajanjih, ki so se začela še za časa Brandolinove uprave, jo je družba Rfi pred dvema letoma prodala Pokrajini za simbolno ceno enega evra. Februarja letos so Pokrajina, Občina Foljan-Redipulja in družba FVG strade podpisale konvencijo za rušenje nadvoza, Občina Foljan-Redipulja pa je tudi sprejela potrebno varianto k prostorskemu načrtu. Rušenje bo potekalo v prihodnjem letu s pomočjo eksploziva, poleg nadvoza pa bodo odstranili tudi del železniške proge in nasipa, medtem ko bodo na preostalem delu proge proti Soči uredili kolesarsko stezo tudi s pomočjo prispevka družbe Ikea v višini 250.000 evrov. V nadaljevanju bodo na križišču med ulicama Cosolo in Marconi uredili krožišče, za kar bodo uporabili preostalih 140.000 evrov od vsote za gradnjo krožišča pri pokrajinski cesti za Turjak. Ureditev krožišč bo omogočila odpravo semaforjev v Fo-ljanu. NOVA GORICA Supernova odpira nakupovalni park V četrtek, 25. oktobra, bo slovesno odprtje nakupovalnega parka Supernova na Prvomajski ulici v Novi Gorici. Gre za tretjo fazo izgradnje nakupovalnega kompleksa, ki bo poleg obstoječih 16.000 kv. metrov tako pridobilo še dodatnih 4.000 kv. metrov nakupovalnih površin. Slavnostno odprtje za predstavnike lokalne skupnosti, poslovne partnerje in širšo javnost pripravljajo ob 10. uri. Prisotnost na dogodku je napovedal tudi Franz Brunner, direktor avstrijskega m2 Centermanagementa. Investitorji napovedujejo še obnovo nekdanje železničarske remize in ureditev prometne infrastrukture na območju nakupovalnega centra, kar naj bi po sedanjih načrtih začeli izvajati prihodnje leto. (km) JUTRI Poti spomina vodijo v Terzo in na Kostanjevico Slovensko-italijansko združenje Concordia et Pax prireja jutri vsakoletno srečanje pod naslovom »Poti spomina in sprave«, na katerem se udeleženci spominjajo grozot in nasilja, ki ga je prebivalstvo na slovensko-italijanski meji doživljalo pred, med in po drugi svetovni vojni. Pravzaprav bosta srečanji dve: prvo bo ob 15. uri na Trgu Liberta v Terzu pri Ogleju (zbirališče ob 14.30 pri Rdeči hiši v Gorici), kjer se bodo spomnili vojnih grozot ter trpljenja žrtev fašističnega režima in hajk, pa tudi nasilja in ideološkega sovraštva, do katerega je prišlo med in po drugi svetovni vojni, obenem se bodo, kot piše v sporočilu, spomnili tudi trdega boja za demokracijo, pravico in svobodo. Drugo jutrišnje srečanje pa bo ob 16.30 na Kostanjevici nad Novo Gorico, kjer je od poletja 1942 do kapitulacije Italije 8. septembra 1943 deloval ženski zapor, za ureditev katerega so fašistične oblasti zasedle del frančiškanskega samostana. V tem času je bilo tam zaprtih približno 150 slovenskih jetnic, med katerimi so bili tudi otroci in starejše ženske, ki so prihajale v glavnem iz Soške in Vipavske doline. GORIŠKA BRDA - Grad Vipolže Začeli s konservatorskimi deli, obnovitvena dela bodo sledila Včeraj so strokovnjaki republiškega konzervatorskega centra pričeli s pregledom portala, kamnitih obokov, dimnikov, ognjišč, skratka tistih delov gradu Vipolže v Goriških Brdih, ki bodo potrebovali njihov poseg. Konzervatorska dela so namreč ločena od ostalih obnovitvenih del, pojasnjuje direktor briške občinske uprave, Andrej Markočič, zato bodo z njimi lahko začeli prej. Razpis za izvajalce gradbenih del pri obnovi gradu Vipolže je bil objavljen pred približno mesecem in pol. Nanj so prispele štiri prijave. Ministrstvo jih v teh dneh še pregleduje, a na občini pričakujejo, da bo sklep o izboru izdan še v tem tednu. Konzerva-torska dela pa so bila že pred tremi tedni podeljena republiškemu konzervatorskemu centru, ki deluje v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Sredi tedna so strokovnjaki prišli na ogled, včeraj pa so že začeli s pregledi in že začeli z določenimi deli. Obnova gradu Vipolže je trenutno ena največjih investicij na Goriškem. Briška občina je zanjo letos prejela odločbo vladne službe za financiranje. Obnova bo veljala okoli 12 milijonov evrov, od katerih bodo 85 odstotkov sredstev pridobili iz evropskih skladov za regionalni razvoj, preostalih 15 odstotkov pa bo prispevalo pristojno ministrstvo. »Prav zaradi evropskih sredstev se moramo držati zastavljenega časovnega okvirja oz. terminskega plana: odprtje je predvideno do 31. decembra 2013. Če ne bo težav z neizbranimi ponudniki, če se ti ne bodo pritožili, je ta ter- Obnova gradu Vipolže je ena največjih investicij na Goriškem FOTO K.M. min še vedno ulovljiv,« pojasnjuje Marko-čič in dodaja: »Eno bitko smo dobili, po skoraj dvajsetih letih prizadevanj smo končno dočakali obnovo gradu Vipolže. Naslednja bitka bo napolnitev objekta z vsebinami in njegovo vzdrževanje.« Obnovljen grad bo multikulturni kongresni center z vinoteko, kongresnimi dvoranami, apartmaji, za uporabo prostorov se zanima Slovensko narodno gledališče, Univerza v Novi Gorici, evropska sredozemska univerza Emuni, vinska klet, Regijska razvojna agencija, oljkarji... V sklopu obnove gradu bo obnovljen tudi park s cipresami, za katere velja, da so med najstarejšimi v Evropi. (km) GRGARSKE RAVNE - Italijanski poročnik Antonio Ruffini ni bil infojbiran Resnica po več kot 60 letih Ob spominski tabli padlim garibaldincem poklon delegacije iz občine Termoli, predstavnikov VZPI-ANPI in novogoriških borcev Pokopališče v Batah, kjer so pokopali Ruffonuija FOTO K.M. Včeraj so se na obisku v novogoriški občini mudili predstavniki občine Termoli. Po sprejemu pri županu Mateju Arčonu so v spremstvu Maria Lavrenčiča, predsednika pokrajinskega odbora VZPI-ANPI za Goriško in predstavnikov novogoriških borcev Štefana Cigoja, Vladimirja Krpana in Katjuše Žigon obiskali Grgarske ravne, kjer je postavljena spominska plošča padlim borcem garibaldincem. Podlaga za včerajšnji obisk je odkritje raziskovalnega novinarja Giovannija de Fanisa o resnični usodi Antonia Ruffinija, italijanskega poročnika, za katerega je še do leta 2010 veljalo, da je padel pod streli partizanov, »slavokomunistov«. »Njegovi sestri so italijanske oblasti celo izročile odli- kovanje, kot da je bil infojbiran. Zlasti po zaslugi de Fanisa je prišla na dan prava resnica, mi smo pomagali še z očividko,« pojasnjuje Krpan. Ruffini je v resnici padel kot partizan v Grgarskih Ravnah, ubili pa so ga nacifašisti. De Fanis je med raziskavo o bratih Ruffini naletel na dejstva, ki to potrjujejo, njegovo odkritje pa se je potrdilo v raziskavah uglednega zgodovinarja Lui-gija Raimondija Cominesija, ki je zgodbo raziskal s pomočjo slovenskega partizana Iva Gabrijelčiča. »Izredno pomembno je, da pojasnimo take zgodovinske dogodke, ki jih je najbrž še veliko,« je včeraj poudaril Lavrenčič, medtem ko de Fanis opozarja, da se zgodovinska raziskava nikoli ne povsem zaključi. (km) GORIŠKI PROSTOR_Petek, 19. oktobra 2012 1 5 /- Jubilej upokojencev Društvo upokojencev za Goriško bo danes ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici obeležilo tridesetletnico svojega delovanja. V programu slovesnosti so odprtje razstave novejših del šestih društvenih likovnih umetnic - predstavil jih bo Jurij Paljk -, nagovor predsednika Emila Devetaka, pozdravi gostov in nastop društvenega Ženskega pevskega zbora. Akademsko leto UTE V deželnem avditoriju v Ulici Roma v Gorici bo danes ob 17. uri ceremonija ob začetku 27. akademskega leta goriške univerze za tretje starostno obdobje UTE. Nastopila bo popularna skupine etnične glasbe Zuf de Žur, ki bo predstavila program »Zgodbe žensk in moških, teritorijev in meja«: pesmi, melodije in ritmi naše zemlje na stičišču narodov. Prireditev je namenjena obiskovalcem UTE, odprta je za javnost. Pahor v Ajdovščini V ajdovski Dvorani prve slovenske vlade bodo danes ob 18.30 gostili predstavitev »Knjige o Radi« pisatelja Borisa Pahorja; dogodek, na katerem bo prisoten tudi 99-letni avtor, prireja Lavričeva knjižnica. (km) Zasegli konopljo Novogoriški policisti so v torek po dveh hišnih preiskavah odvzeli prostost osebama iz okolice Nove Gorice. Pri 29-letnem moškem so našli manjšo količino konoplje, medtem ko so je pri 34-letni osebi našli 1.300 gramov. Slednjemu so policisti odvzeli prostost na podlagi utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Po zaslišanju so ga izpustili, a ga bodo kazensko ovadili pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu v Novi Gorici. Zoper 29-letnega moškega pa bodo policisti uvedli hitri postopek o prekršku zaradi kršitev določil istega zakona. (km) EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. S Izleti AVTOBUSNI IZLETI V SKLOPU NIZA »KNJIGA OB 18.03«: na trgu pred železniško v soboto, 20. oktobra, ob 10.03 z naslovom »La grande storia del sale«, izlet bo vodil Marino Vocci; informacije in rezervacije po tel. 342-5542360. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA sporočajo postanke avtobusa za udeležence celodnevnega izleta z dne 20. oktobra v Brkine in Opatijo: ob 6.15 na avtobusni postaji v Gabrjah, ob 6.30 pri spomeniku v Jamljah, ob 6.40 pri spomeniku v Doberdobu, ob 6.45 pred picerijo Gambero v Selcah, ob 6.50 pred gostilno v Štivanu; informacije na tel. 380-4203829 (Miloš). AŠKD KREMENJAK IN TURISTIČNO DRUŠTVO DREN prirejata 17. Kraški krožni pohod Sela na Krasu-Jamlje-Sela na Krasu, ki bo potekal v nedeljo, 21. oktobra. Vpisovanje se bo začelo ob 9. uri na prireditvenem prostoru v Se-lah na Krasu, start je predviden ob 10. uri. Ob 13. uri bo kosilo v Selah na Krasu, ob 14. uri pa se bodo začele družabne igre za prehodni pokal. Sledila bo zabava s plesom. Organizatorji opozarjajo, da je za udeležbo na pohodu obvezen veljavni osebni dokument, priporočajo pa tudi primerno obutev. V primeru slabega vremena pohod odpade. Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu v organizaciji PD Štandrež: v nedeljo, 4. novembra, ob 17. uri »na slepo« (Gregor Ču-šin), nastopa Ta bolj'Teatr KPD Josip Lavtižar iz Kranjske Gore; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 20. oktobra, ob 20.30 »Il viaggiatore senza bagaglio«, Jeana Anhouila, nastopa gledališka skupina La Trappola iz Vicenze; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. KD JEZERO IN SKD HRAST bosta v soboto, 20. oktobra, ob 20.30 v prostorih župnijske dvorane v Doberdobu gostila predstavo »110 okusnih let«, uvod v letošnjo abonmajsko sezono Slovenskega stalnega gledališča. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sredo, 31. oktobra, ob 20.30 zadnja predstava letošnjega festivala komičnega gledališča »Komigo 2012«. Gre za svojevrstno »produkcijo Komigo« z naslov »Pravljice (za odrasle)«, na kateri bodo med drugimi nastopili goriški igralci Robert Cotič, Solange Degenhardt, Nadja Šuligoj. Poleg abo-nentov Komigo bodo imel prost vstop tudi abonenti nove gledališke sezone SSG v Gorici, pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20) pa bo potekala predprodaja vstopnic. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v soboto, 20. oktobra, ob 20.45 koncert italijanskega mladinskega orkestra (Orchestra Giovanile Italiana). V nedeljo, 21. oktobra, ob 20.30 gledališka predstava s prostim vstopom, ki jo je napisal in v kateri nastopa Ul-derico Pesce »A come Amianto«. 30. in 31. oktobra »Maldobrie« (Lino Car-pinteri, Mariano Faraguna), nastopata Ariella Reggio in Gianfranco Sa-letta: informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča v Tržiču (tel. 0481-494664), v Ticket-pointu v Trstu, v knjigarni Antonini v Gorici in v uradih ERT v Vidmu; več na www.teatromonfalcone.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 20. oktobra ob 10.30 in 16. uri »Žužkerada« (Maja Borin); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. fl Razstave V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15 (poslovna cona Solkan) bo danes, 19. oktobra, ob 20. uri odprtje razstave kiparke in fotografinje Polone Demšar, ki bo predstavila svoj zadnji projekt z naslovom »PRO-FI-LI; na ogled bo do 3. decembra od ponedeljka do petka 9.00-17.00. V UMETNOSTNI GALERIJI ArtOpen-Space v Ul. Diaz 4 v Gorici bo do 19. oktobra na ogled razstava projektov za ovrednotenje ostalin na Brestovcu. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici vabi na ogled razstave Roberta Kusterleta z naslovom »Segni di pietra«; do 21. oktobra od torka do petka 9.30-13.00, 16.0019.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.0019.30; več po tel. 0481-81186, www.studiofaganel.com ali info@stu-diofaganel.com V GALERIJI KOSIČ (Raštel 5-7/Travnik 61) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled slikarska razstava z naslovom »Privatna soba« umetnice Taše Turk; do 20. oktobra 9.00-12.30, 15.30-19.00. V GALERIJI KAVARNE CAFFE' TRIESTE v Ronkah bo v nedeljo, 21. oktobra, ob 11. uri odprtje razstave fotografij o solinah člana Fotokluba Sku-pina75 Roberta Strahinjica. Razstava sodi v sklop manifestacije triestefo-tografia. DRUŠTVO ARS vabi na ogled razstave Vesne Benedetič »Poti / Percorsi« v galeriji Ars na Travniku v Gorici; do 24. oktobra po urniku knjigarne. KRUT vabi v soboto, 17. novembra, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta« v Trevisu, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta; informacije in prijave na sedežu KRUT-a, Korzo Verdi, 54, tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it. ui Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »II matrimonio che vorrei«. Dvorana 2: 17.30 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«; 20.00 - 22.10 »The Wedding Party«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 »Tutti i san-ti giorni«; 21.45 »Ted« (prepovedan mladim pod 14. letom). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Il matrimonio che vorrei«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Ted« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.45 »L'era glaciale 4: continenti alla deriva«; 19.45 - 22.00 »Total Recall - Atto di forza«. Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Il comandante e la cigogna«. Dvorana 5: 17.30 »Paranormal«; 19.45 - 21.30 »Step up 4 Revolution« (digital 3D). Obvestila NOV SEDEŽ AMBULANTE ZA NASVETE V PREHRANJEVANJU zdravstvenega podjetja ASS2 je v Ul. Vit-torio Veneto, 171 v Gorici (poslopje B, v spodnjem nadstropju) in ima novo telefonsko številko 0481-585205; odprt je ob ponedeljkih in torkih, najaviti se je treba pri blagajni CUP v goriški bolnišnici. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici je trikrat na teden odprta tudi v dopoldanskem času, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih (od 10. do 19. ure). Ob torkih in četrtkih je odprta med 15. in 19. uro. VADBE V DOMU ANDREJA BUDALA V ŠTANDREŽU: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.00-20.00; pilates senior (za starejše osebe): sreda 17.30-18.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.00-21.00, ob petkih tudi 19.00-20.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00; informacije in prijave: tel. 00386-70820453 ali suzana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: tel. 348-9260604 Alessandra). Vadba trebušnih plesov poteka ob torkih, 19.00-20.00 (informacije in prijave tel. 340-3814478 Antonella). AŠKD KREMENJAK in mentorica Kristina Šinigoj vabita na plesne delavnice za starejše, tudi invalide, ter na sprostilne dejavnosti (ples, joga in razne druge zvrsti) za ženske srednjih let. Potekale bodo v večnamenskem centru v Jamljah; informacije in vpisovanje po tel. 338-6495722 (Martina) ali 338-5755060 (Bruna) v popoldanskih ali večernih urah do 20. oktobra. Informativni sestanek z mentorico bo v torek, 23. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih. ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET iz So-vodenj prireja enovečerni tečaj izdelovanja cvetličnih kompozicij v ponedeljek, 22. oktobra, ob 20.30 v župnišču v Sovodnjah; informacije po tel. 0481-882043 (Marinka). DRUŠTVO KARNIVAL vabi člane na občni zbor v sredo, 24. oktobra, ob 19. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na društvenem sedežu v Gabrijah. 65-LETNIKI iz Števerjana, Sovodenj, Štandreža in Doberdoba se bodo srečali na večerji v gostilni pri Brankotu na Poljanah v soboto, 17. novembra; kdor si želi zabave in lepega vzdušja, naj se javi do četrtka, 25. oktobra, ob uri obedov po tel. 346-6170924 (Ana Florenin) in tel. 329-0582186 (Pepe Jelen). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 3. novembra, tradicionalno martino-vanje v restavraciji Kapriol (Dol). Vpisujejo do zasedbe mest na avtobusu po tel. 0481-882183 (Dragica), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.). AKŠD VIPAVA vabi člane na redni občni zbor v sredo, 7. novembra, v prvem sklicu ob 20. uri in v drugem sklicu ob 20.30 v prostorih društva na Peči. KD SOVODNJE organizira tečaj zumbe vsak četrtek od 19. do 20. ure. Prvo srečanje bo v četrtek, 8. novembra, ob 19. uri v spodnji dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah; vpisovanje in informacije po tel. 349-3017831 (Patri-cija). MARTINOVANJE SPDG bo v nedeljo, 18. novembra. Dopoldne Vrtovčev pohod, popoldne družabnost na kmečkem turizmu. Ob zadostni udeležbi bo avtobusni prevoz. Prijave do konca oktobra na sedežu društva (informacije Vlado - tel. 0481-882079). H Šolske vesti TEČAJ POKLICNE KVALIFIKACIJE ZA ODRASLE - NATAKAR: na Ad for-mandumu v Gorici so odprta vpisovanja na tečaj za pridobitev poklicne kvalifikacije za natakarja. 1000 ur tečaja, od teh dva meseca delovne prakse v gostinskih podjetjih. Izobraževanje je namenjeno brezposelnim osebam z dopolnjenim 18. letom in bivališčem v deželi FJK. Izbor bo 26. oktobra: do takrat je mogoče vložiti kandidature. Informacije nudi Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.org, www.adformandum.org. M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v soboto, 20. oktobra, ob 20.15 koncert violinistke Anje Bukovec in seksteta klarinetov PanArs; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PRO-SVETE IZ GORICE, Slovenska prosve-ta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel iz Gorice v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo na Srečanje glasbenih šol v torek, 23. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Gorici: v petek, 26. oktobra, ob 20.45 recital pianista Roberta Cappella; predprodaja vstopnic pri agenciji IOT v Gorici, informacije na lipizer@lipi-zer.it in www.lipizer.it. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s KD Sabotin iz Štmavra v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo na koncert z naslovom »Cerkvena glasba skozi stoletja« v petek, 26. oktobra, ob 20.30 v cerkvi Sv. Silvestra v Pevmi. Nastopajo MePZ PD Sele, Orkester GŠ Glasbena Promlad, Andrej Feinig - orgle. MOŠKI PEVSKI ZBOR MIRKO FILEJ GORICA prireja »Koncert ob 100-le-tnici rojstva prof. Mirka Fileja« v nedeljo, 28. oktobra, ob 15. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Sodeluje MePZ Zvon s skupino tamburašev iz Šmartna pri Litiji (SLO). Pod pokroviteljstvom Zveze slovenske katoliške prosvete Gorica. 0 Prireditve V OBČINSKEM AVDITORIJU V RONKAH potekajo jesenske kulturne prireditve z naslovom »Autunno da Sfo-gliare... e da Ascoltare - Prelistajmo in poslušajmo jesen«: danes, 19. oktobra, ob 18. uri srečanje z Barbaro Pasco-li, ki bo predstavila svojo knjigo »Sen-za scrupoli«; informacije po tel. 0481 477205, www.comuneronchi.it. OZARA SLOVENIJA - Nacionalno združenje za kakovost življenja (Enota Nova Gorica) vabi na brezplačno predavanje Jelene Flajs de Miranda z naslovom »Shizofrenija« danes, 19. oktobra, ob 16.30 v prostorih Društva gluhih in naglušnih severne Primorske na Sedejevi ulici 8 v Novi Gorici. DRUŠTVO SABOTIN IZ ŠTMAVRA prireja v soboto, 20. oktobra, ob 20.30 na sedežu društva nastop moškega pevskega zbora Štmaver, predstavitev knjige »99 meštirjev - 100 mi-žerij« avtorice Darinke Sirk in odprtje fotografske razstave predsednika goriškega slovenskega fotokluba Skupina 75 Silvana Pittolija z naslovom »Skrita lepota«. V nedeljo, 21. oktobra, bo tradicionalni jesenski pohod na Sabotin, zbirališče pohodnikov bo na mostičku čez sabotinsko cesto nad Štmavrom od 8.30 dalje, start ob 9. uri (na voljo tudi prevoz z avtomobili). Pri ostankih cerkvice Sv. Valentina bo za pohodnike topel čaj, ob 10.30 bo maša. Sledila bosta pogosti- tev in družabnost na sedežu društva v nekdanji šoli na Znarišču. PRAZNIK OBČINE MIREN-KOSTA-NJEVICA v soboto, 20. oktobra, ob 19.30 koncert zamejske vokalne skupine Anakrousis (Dom krajanov Negovan Nemec v Biljah). V nedeljo, 21. oktobra, ob 14. uri spominska slovesnost z mašo ob 95. obletnici padca soške fronte na Fajtovem hribu (ob slabem vremenu v Pomniku branite-ljem slovenske zemlje na Cerju), ob 14. uri Pohod po železniški progi iz 1. svetovne vojne, zbirno mesto pri spomeniku v Temnici. UMETNIŠKA TRŽNICA GO-ART - ART MARKET V NOVI GORICI (med stavbo mestne občine Nova Gorica in restavracijo Vrtnica, ob slabem vremenu pod arkadami mestne občine) bo potekala v soboto, 20. oktobra, med 9. in 13. uro; na programu brezplačne ustvarjalne delavnico za otroke (s seboj naj otroci prinesejo želodke, odpadlo listje, storže, kostanjčke...); glasba na Go Artu, Matija in njegov projekt poulične glasbe za ljudi; več na www.go-art.si V FEIGLOVI KNJIŽNICI v Gorici bo v ponedeljek, 22. oktobra, ob 18. uri pravljična urica. Luisa Gergolet bo poosebljala piščančka Karmelita, ki si želi bratca. ČETRTKOVO PREDAVANJE O VARNOSTI v priredbi občine Sovodnje: 25. oktobra ob 20. uri »Nasilje po spolu: psihološki vidiki in mogoči protiukrepi«. Srečanje bo potekalo v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Katoliška knjigarna, Goriška Mohorjeva družba in založba Mladika vabijo na kavo s knjigo v Katoliško knjigarno v četrtek, 25. oktobra ob 10. uri. Ivana Suhadolc bo v pogovoru z Martino Kafol predstavila svojo knjigo Sirena, slovenski glas v Tržaškem zalivu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane in prijatelje na kulturno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 28. oktobra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Novi Gorici (Bevkov trg 3) na pobudo Pokrajinske zveze DU (Nova Gorica) in Kruta v sodelovanju z upokojenskimi društvi. V dopoldanskem času je organiziran izlet z obiskom Goriških Brd. Ob 10. uri bo odhod z avtobusom izpred Rdeče hiše v Gorici. Ob 11. uri bo poklon žrtvam NOB pri spomeniku v Go-njačah, nato vodeni ogled vasi Šmartno. Po kosilu v gradu Dobrovo bo odhod v Novo Gorico na koncert. Na avtobusu je na razpolago 25 mest. Pohitite! Prijave za avtobus sprejemajo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 347-1042156 (Rozina F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.). ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE, Slovenska prosveta iz Trsta in Krščanska kulturna zveza iz Celovca v sodelovanju s krožkom Anton Gregorčič in Novim glasom v okviru Koroških kulturnih dnevov na Primorskem vabijo v ponedeljek, 29. oktobra, ob 19. uri v Kulturni center Lojze Bratuž v Gorici na okroglo mizo z naslovom »Različne ravni zastopanosti slovenske narodne manjšine v Avstriji in Italiji«. Sodelovali bodo predstavniki EL, SSk, NSKS, SSO, SJK in KZ. KRUT vabi na sklop srečanj »Razgibaj-mo možgane« s psihologinjo in psi-hoterapevtko Jano Pečar. Tematike bodo sledeče: krepitev spomina in pozornosti, pomen komunikacije in socializacije v zreli življenjski dobi itd, ob četrtkih in sicer: 8., 22., 29. novembra in 6. decembra od 9.30 do 11. ure na sedežu krožka v Gorici, Kor-zo Verdi 51/int.; informacije in prijave do 8. novembra v pisarni ali po tel. 0481-530927 vsak četrtek od 9. do 12. ure ali na krut.go@tiscali.it. 0 Mali oglasi PODARIMO dva dvomesečna mucka, črnobelega in sivobelega; tel. 3478665505. SUHA GOZDNA DRVA prodajam in pripeljem na dom na Goriškem; tel. 0481-390238. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 10.40, Maria Rosa Figar (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 1 2 Petek, 19. oktobra 2012 APrimorski r dnevnik FEN ERBAHČE V STOŽICAH Z OZADJEM Union Olimpija se bo danes v Stožicah ob 20.45 pomerila z moštvom Fenerbahče. Turški klub je v svoje vrste poleg trenerja Pianigianija, ki je zadnjih šest let vodil Sie-no, privabil takšne ase, kot so Bo McCalebb, lani najboljši igralec evrolige, David Andersen, eden najizkušenejših evropskih centrov, ter Romain Sato, ki pa so ga slovenske oblasti zadržale na brniškem letališču zaradi nepravilnosti v njegovem potnem listu, kar je izzvalo oster protest Turkov. Sinoči: Panathinaikos - Cantu 78:76, Maccabi - Siena 70:68 RIDOLFIJEVA NA EP IZ SKUPINE HERNING - Nabrežinka Lisa Ridolfi je na namiznoteniškem EP na Danskem končala z nastopi med posameznicami. Odrezala se je dobro. V sovji kvalifikacijski skupini je z dvema zmagama in enim porazom osvojila drugo mesto, v prvem krogu druge faze pa jo je šele po petih se-tih (7:11, 11:6, 11:4, 8:11, 11:7) premagala Belorusinja Alina Arlovska-ja. Skupno je na EP nastopilo 111 deklet. V igri dvojic nastopa Ridolfijeva skupaj z Nikoleto Štefanovo. DOPING - Nike, Sky in Brother Bodo »čistili« sponzorji? TENIS - ATP Prvič dva Slovenca hkrati v osmini finala DUNAJ - Slovenska teniška igralca Grega Žemlja in Aljaž Bede-ne sta v razmaku manj kot deset minut prišla do uspehov kariere. Na turnirju Erste Bank na Dunaju sta se namreč prebila v četrtfinale. Gre tudi za zgodovinski uspeh slovenskega tenisa, ki še nikdar ni imel dveh igralcev med osem najboljših na turnirju ATP. Grega Žemlja (73. igralec na lestvici ATP) je v uri in 44 minutah premagal Matthewa Ebdena iz Avstralije (120.) s 7:5 in 6:4. Aljaž Bedenen (89.) pa je po skoraj treh urah igre in 35 odigranih igrah strl odpor Američana Donalda Younga (187.) s 7:6, 6:7 in 6:3. Celjani razočarali BUZAU - Celjska ekipa je doživela tretji poraz v ligi prvakov. S 17:22 (5:10) je izgubila na gostovanju pri romunski Constanti, ki je dosegla svojo prvo zmago v najbolj imenitnem tekmovanju na stari celini. Celjsko moštvo, ki je doslej premagalo le švedski Sävehof, so s svojim nastopom razočarali. Guardiola v slovenščini LJUBLJANA - Od včeraj je v knjigarnah na voljo slovenski prevod knjige novinarja Miguela Angela Violana o delu trenerja Barcelone Josepa Guardiole z naslovom Medtode Josepa Guardiole. «Gre za zbirko anekdot, naukov, povzemanja njegovega načina dela in zamisli. V njih je povzet način, na kakršnega razmišlja ne le o nogometu, ampak tudi o življe-nju,» je svoje delo predstavil avtor v Ljubljani. Zanimivo je tudi, da je slovenščina tretji jezik, v katerem je delo izšlo - po katalonskem originalu in španskem prevodu, slovenski prevod založbe Pasadena pa je bil na vrsti še pred angleškim in japonskim. Kazen za Lazio NYON - Disciplinska komisija Evropske nogometne zveze je kaznovala Lazio s 40.000 evri zaradi rasističnih izpadov njihovih navijačev na tekmi evropske lige proti Tottenhamu. Umrl Marko Rožman LJUBLJANA - V 83. letu je umrl športni novinar, televizijski komentator in urednik Marko Rožman. Do leta 1992 je opravil več kot tisoč prenosov in poročal z 21 olimpijskih iger. Za svoje delovanje je med drugim prejel tudi Bloudkovo nagrado, slovenski televizijski gledalci pa so si ga zapomnili predvsem kot nepogrešljiv glas pri atletskih in smučarskih prenosih, komentiral pa je tudi tekmo med Jugoslavijo in ZDA na svetovnem prvenstvu leta 1970 v Ljubljani. Mark Cavendish zapustil Sky ANSA LONDON - Doping in črne stave so rak rana sodobnega športa. Mnoge kršitelje odkrijejo, toda novi škandali se pojavljajo kot na tekočem traku. Za vse je kriva sla po denarju, denar pa v športu priteka predvsem iz sponzorstev. Kaže, da so zdaj ti končno le spregledali, da jim pomoč posameznikom in ekipam, ki rezultate dosegajo na nepošten način, ne obrestuje več. Že v torek je tovarna Nike popolnoma prekinila sodelovanje z Lanceom Armstrongom in sporočila, da so preiskovalci zbrali proti njemu neovrgljive dokaze. Zdi se, da je razvpiti primer sedemkratnega zmagovalca Toura izbil sodu dno. Včeraj je britansko kolesarsko moštvo Sky, pri katerem vozi tudi aktualni zmagovalec dirke Tour de France Bradley Wiggins, svojim kolesarjem postavilo ultimat in od njih zahtevalo pisno potrditev, da ne bodo jemali dopinga. Kolesarji so prejeli poseben kodeks in izjavo, kjer bodo s podpisom jamčili, da nikoli niso bili in ne bodo povezani z dopingom. «V primeru, da kdo od kolesarjev ne bo želel podpisati kodeksa, bo moral zapustiti moštvo, prav tako v primeru, če bo pravila kršil,» je med drugim zapisano v izjavi, ki jo morajo podpisati kolesarji. Sky so mnogi letos poleti, ko je ekipa dominirala na dirkah, primerjali z ameriškim US Postalom, kjer je kolesaril Lance Armstrong, v ameriški ekipi pa naj bi večina med leti 1999 in 2004 načrtno posegala po dopingu. Sicer najbrž naključno, toda moštvo Sky je prav včeraj predčasno zapustil britanski kolesar Mark Cavendish, kariero pa nadaljeval pri belgijskemu moštvu Omega Pharma-Quickstep. Brez dela finančne pomoči bo ostal tudi rokometni Montpellier. Najboljši francoski klub zadnjih let je pred dnevi zamajala afera o prirejanju izidov, v katero so bili vpleteni njegovi igralci, zdaj pa ga je pustil na cedilu eden glavnih pokroviteljev, japonsko podjetje Brother. »Etične vrednote in poštenje so za nas ključnega pomena. Žal nam je, a se v takšnih okoliščinah ne čutimo več pripadniki kluba,» so v pojasnilu, zakaj odstopajo od pogodbe, dejali dosedanji pokrovitelji. Pri Montpelljeru so zaradi domnevnega prirejanja izida tekme z ekipo Cesson-Rennes. že pred tem zamrznili pogodbo Nikoli in Luki Karabaticu, Primožu Proštu, Issamu Teju in Draganu Gajicu. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu TRENTINO ZA NASLOV KLUBSKEGA PRVAKA DOHA - Odbojkarji tri-dentinskega moštva Itas Trentino so se prepričljivo uvrsitli v današnji finale (ob 18. uri) svetovnega klubskega prvenstva. Ruski Zenit Kazan so po vrhunski predstavi nadigrali z zelo gladkim 3:0 (25:14, 25:20, 25:14). Za naslov prvaka se bo Trento potegoval že četrič zapored. V finalu se bo pomeril z zmagovalcem dvoboja med brazilskim Sada Cruzerirom in poljskim Skra Belčatovom. Prehitri Ballack MADRID - Michaelu Ballacku, nekdanjemu kapetanu nemške nogometne reprezentance in igralcu Bayer-na iz Münchna in angleškega Chel-seaja grozi, da bo ostal brez vozniškega izpita, saj so ga na španski avtocesti ujeli pri prehitri vožnji. Ballack je odločno pohodil stopalko za plin, na odseku, kjer dovoljena hitrost znaša 120 km/h, je drvel kar 211 km/h. Bal-lacka so pri prehitri vožnji ujeli v španskem mestecu Trujillo, po začasnem odvzemu prostosti, zaslišanju in naloženi kazni v višini 10.000 evrov pa so ga izpustili. Ballack je pred slabim mesecem sklenil svojo aktivno igralsko kariero. Rasizem, London ukrepa LONDON - Nogometaš Chelseja John Terry se ne bo pritožil na kazen zaradi lanskih rasističnih izpadov proti temnopoltemu Antonu Ferdinandu iz Queens Park Rangersov. Terry je dobil štiri tekme prepovedi, poleg tega pa bo moral plačati še 220.000 funtov kazni. 31-letni Terry se je za izpad opravičil. »Priznam, da besede, ki sem jih uporabil na omenjeni tekmi, niso sprejemljive na nogometnem igrišču ali kjerkoli drugje,» je povedal Terry. Nauk ni zalegel, kajti njegov soigralec Ashley Cole bo zaradi neprimernega izražanja na tvitu plačal kazen kar v višini 110.000 31-letni Cole je z vulgarnimi besedami komentiral kazen, ki jo je FA izrekel Terryju. Vodilne osebe zveze je pri tem označil za «smet». AVTOMOBILIZEM - Miha Levec, direktor slovenskega Rally Saturnus »Pripravljeni za EP!« Svetovno prvenstvo v reliju, ki je že deveto leto zapored pripadlo Francozu Sebastianu Loebu, je le špica gibanja, saj je še cela vrsta drugih prvenstev in dirk. V sklop srednjeevropskega pokala sodi tudi najbolj znani in priznani slovenski reli Saturnus, ki se vsako leto sredi maja odvija v okolici Ljubljane. Letos je reli s startom v Stožicah praznoval 35-le-tnico. Nastal je že pod Jugoslavijo in kmalu postal zelo privlačen za voznike iz celotne Evrope. Kriza je nastopila po osamosvojitvi, ko so usahnili običajni viri financiranja, a organizatorji so si zavihali rokave in reli rešili z začasno selitvijo na Primorsko, kjer so na pomoč priskočili novi pokrovitelji. Pred petimi leti, ko je bila pod vprašajem jubilejna 30. izvedba, se je Rally Saturnus ponovno vrnil v Ljubljano. Kaj stoji za z organizacijskega vidika tako pomembnim dogodkom? O tem in še o marsičem smo se pogovorili z Miho Levcem, ki je član organizacijskega komiteja relija Saturnus in tudi direktor dirke. Komaj 31-letni Levec nam je najprej povedal, kako je sploh prevzel tako pomembno vlogo: »Prejšnji organizatorje pred 30. izvedbo napovedal, da relija ne bo zaradi finančnih težav. Moj oče, ki je podpredsednik pri Avto moto zvezi Slovenije, se je odločil prevzeti to breme, saj gre za največjo avtomoto športno prireditev v Sloveniji, in spraviti pod streho vsaj 30. izvedbo. S tem se je začela naša pot organizacije dirk. 26. oktobra bo minilo natanko šest let. Takrat smo ga prestavili z maja na oktober, a že naslednje leto je bil znova maja.« Reli Saturnus ima že bogato tradicijo, saj je nastal še pod Jugoslavijo. »S tem v zvezi je tudi zanimiva zgodba o samem nastanku. Idejo o organizaciji relija naj bi imeli zaposleni v tovarni Saturnus, ki so proizvajali avtomobilske luči in razne embalaže. Zaposleni so s tem začeli, da bi se njihove proizvode testiralo oziroma predstavilo. Takrat je bil start v Ljubljani in cilj v Portorožu. Takoj je reli pridobil na pomembnosti in na njem so nastopali tudi svetovni prvaki.« Trenutno sodi prvenstvo v srednjeevropski pokal. »Pred desetimi leti je bilo evropsko prvenstvo s 30 dirkami, vsaka s svojim koeficientom. Potem so presodili, da je dirk preveč, in so tiste z najvišjim koeficientom uvrstili v evropsko prvenstvo, ostale pa porazdelili v evropske pokale po regijah z raznimi koeficienti, 2, 5 in 10. Mi imamo najvišji koeficient in v kratkem bi nam morali sporočiti, ali so nas za naslednjo sezono sprejeli v evropsko prvenstvo. Med možnimi kandidati smo bili po točkah drugi po San Marinu in organizatorjem slednjega so že sporočili, da bodo v naslednji sezoni na koledarju evropskega prvenstva. Krizo seveda občutimo tudi v svetu relija, tako da ne izključujem, da bi kak reli odpadel in mi smo pripravljeni prevzeti njegovo mesto.« Koliko stane sama organizacija takega relija? »Tak reli stane, seveda če izključujemo prostovoljno delo, ki ga ne moreš nikoli vrednotiti, približno 150.000 €, kar je vsaj 100.000 evrov manj kot za primerljivo dirko v Italiji ali Avstriji. Za Slovenijo pa je že taka vsota precejšnja. Za evropsko prvenstvo bi morali odšteti še 60 do 70 tisoč evrov več. Da o svetovnem prvenstvu sploh ne govorimo, saj je tam treba računati še na televizijsko pokrivanje dirke s strani kanala Eurosport, kar stane 200.000 €.« Koliko ljudi sodeluje v sami organizaciji dirke? »Pred dirko skrbi za samo organizacijo okrog 15 do 20 ljudi, na sami dirki pa okrog 500 ljudi vsak dan. Verjetno jih večina skrbi za varnost. »Letos je bilo res tragično leto za re-lije. Zaradi nesreč je umrlo veliko število ljudi. Gledalcev in voznikov ali sovoz-nikov. Potrkam, ampak s tega vidika nismo imeli na Saturnusu nobenih nesreč s tragičnimi posledicami, verjetno tudi zato, ker delamo ogromno na tem. Imamo stalen gps nadzor, za kar so do lani skrbeli v zamejski firmi Kronos. Mislim, da je med najbolj varnimi reliji tudi zato, ker za nadzor skrbi res veliko ljudi tudi za za- hodnoevropske razmere in standarde. Porabimo približno 15 km traku za čim boljšo varovanje proge.« Gledalcev je vsako leto več. Je tudi zaradi tega vse težje zagotoviti varnost? »S tehnologijo in tudi po zaslugi vodiča za gledalce, ki ga izdajamo, v njem so opisana tudi najbolj atraktivna in posebej zavarovana mesta, lahko vsakdo varno sledi reliju. Z mojega stališča je verjetno tisti, ki si prvič ogleda reli, manj nevaren, saj spoštuje ta pravila. Kdor že deset let spremlja reli pa išče vsako leto nekaj novega. Prvič si prestrašen in raje narediš tri korake nazaj.« Kaj pomeni biti direktor dirke in katera je navečja organizacijska težava? »Direktor dirke vodi samo dirko, preko gpsov spremlja posadke, v primeru nesreče odloči kako in kdaj nastopiti oziroma če je nastop sploh potreben, razpiše pravilnik, vodi žirije, obrazloži odločitve, koordinira vse hitrostne preizkušnje, ustavi dirko, pošlje reševalce, kaznuje prehitre starte, rešuje težave s policaji na cestah, saj se tudi to dogaja. Nekako skrbi za to, da celotno tekmovanje poteka. Največji problem pri organizaciji je v tem trenutku zagotoviti zadovoljiva finančna sredstva za kritje dogodka. Drugače je težavno pridobiti vsa dovoljenja. Reli pelje skozi sedem občin, tako da je treba imeti dovoljenje za zaporo cest na občinskih cestah vsake posamezne občine, isto velja za državne ceste. Zasebnih cest pa v Sloveniji skorajda ni. Žal so v Sloveniji skoraj izključno asfaltirane ceste, kar je za reli hiba, saj je vožnja po ma-kadamu zanimivejša.« (I.F.) / TRST Petek, 19. oktobra 2012 17 V POREČU SREČANJE ZSŠDI-UNIJA ITALIJANOV Jutri se bo približno petdesetčlanska delegacija slovenskih športnikov iz Italije pod pokroviteljstvom ZSŠDI udeležila že tradicionalnega srečanja dveh manjšin v Zeleni Laguni v Pore-ču. Po uspešni športni izmenjavi iz leta 2011, ko so se športniki Unije Italijanov udeležili srečanja na Slovenskem višješolskem centru v Gorici (Trubar-Gregorčič-Cankar-Zois-Vega), jim bodo goriški dijaki letos vrnili obisk. Tekmovali bodo v moški in ženski odbojki, moškem in ženskem malem nogometu, moški košarki in ženskem namiznem tenisu. Ob tem bo delegacijo ZSŠDI zastopala tudi članska balinarska ekipa. V TOLMEČU NAGRADILI TUDI SMUČARJE NAŠIH DRUŠTEV V Tolmeču so prejšnji teden nagradili najboljše športnike iz FJK iz vseh alpskih disciplin, ki so v lanski sezoni zbrali na uradnih deželnih tekmah FISI najboljši izkupiček točk. Med alpskimi smučarji so bili nagrajeni tudi člani vseh slovenskih klubov, ki gojijo tekmovalno dejavnost - to so bili sicer izključno tekmovalci najmlajših mladinskih kategorij. Med najmlajšimi super babyji je bila Alice Valdemarin (SPDG) tretja, med babyji 1 je bila Elena Frandoli (Devin) prva in Gaja Del Latte (Mladina) tretja, med babyji 2 prva Caterina Sinigoi (Devin) in druga Petra Kalc (Brdina), Francesco Lopreiato (Devin) je bil 3. v kategoriji baby 1, v kategoriji miški 2 pa je bila Petra Udovič (Devin) druga. Na deželni lestvici po klubih je SK Devin 7., ŠD Mladina 18., SK Brdina 21. in SPDG 28. med 37 društvi. Na sliki: nagrajenci SK Devin ODBOJKA - Kristjan Stopar pred nedeljskim domačim krstnim nastopom Sloge Tabor Televita Zbranost na prvem mestu Kljub temu, da je star šele 26 let, je Kristjan Stopar že pravi veteran druge odbojkarske lige. Slogaš je za svoj klub pred letošnjim povratkom nazadnje igral leta 2005, nato pa je eno sezono igral v združeni ekipi Rast in tri sezone med drugoligaši (tudi v B1-ligi) v Bibioneju in Motti di Li-venza. Z njim smo se pogovorili pred nedeljskim krstnim domačim nastop Sloge Tabor Televita v Repnu proti Loreggii. Koliko se zdajšnja Sloga razlikuje od tiste, ki si jo zapustil? Kar precej. Zdaj so vsi igralci razumeli, da se je treba za uspeh na tej ravni maksimalno angažirati, resnost je torej bistveno večja kot je bila pred leti. Drugačne so tudi razmere v klubu. Vedno se je delalo dobro, toda prof. Peterlin je bil vse, vodja, trener in organizator, skratka faktotum. Zdaj so razmere dosti bolj podobne drugim klubom B-lige. Imamo predsednika, Peterlin je športni vodja, imamo trenerja s skoraj popolnim strokovnim štabom in tri, štiri odbornike. To je vse nekaj drugega kot je bilo včasih. Baza je torej ustrezna, rezultati so se pokazali že lani. Dobro poznaš tudi razmere v ligi. Kakšno se ti zdi letošnje prvenstvo? Nekatere ekipe, okrepljene z igralci iz B1-lige,so res dobre. Mon-tebelluna, Prata, Cordenons, Treba-seleghe so na papirju pred vsemi ostalimi, nekaj je precej slabših, mednje morda sodi tudi Loreggia. Papir je sicer eno, igrišče je drugo. Vaš trener Battisti napoveduje uvrstitev v zlato sredino. Se res ne morete vsaj potegovati za play-off? Za to bi morali igrati blizu 100 odstotkom svojih zmožnostih čez celo sezono. To je najtežje. Lahko tudi premagaš boljšega, a če nisi konstanten, težko prideš v vrh. Cilj društva je vsekakor čimprejšnji obstanek, potem bomo pač videli. Kristjan Stopar se je po šestih letih vrnil k Slogi KROMA Niste pa slabi. Ekipa je gotovo kompetitivna, nismo še uigrani, vendar to ni problem, problem je kako se izogniti padcem koncentracije. Doživeli smo ga tudi na prvi tekmi v Castelfrancu, čeprav smo nato mlade, a perspektivne nasprotnike, ki po oceni strokovnjakov sodi v sredino lestvice, le premagali. Dodal bi še nekaj. Prosim. Ekipa je bila dobro zamišljena in dobro sestavljena. Imamo 11 igralcev, na treningih pa je dvanajsti trener Mi-lutin Ivanovic, res škoda, da ne sme tudi nastopati v ligi, saj je odličen od-bojkar, tako da so treningi kvalitetni in tudi telesno kaže, da smo dobro pripravljeni. Zelo važno pa je, da ne bo poškodb (z njo se zdaj muči predvsem Kante), kajti tekmo lahko zmagaš tudi samo s sedmimi igralci, dobro pa lahko treniramo le če nas je dvanajst. Prav zaradi odsotnosti Kanteta (ne ve se še, kdaj bo lahko igral in če sploh, op.ur.), si kot edini korektor zdaj še bolj obremenjen. Čutiš odgovornost? Se je ne bojim. Nasprotno, to me še dodatno motivira. V podobnem položaju sem se v preteklih letih znašel tudi v Bibioneju in Montebelluni, zato sem pritiska vajen. Zavedam se, da je moja vloga ključna v sodobni odbojko, toda to je vendarle kolektivni šport, v katerem se mora vse ujemati, da je lahko ekipa uspešna. Sem pa glede letošnje Sloge Tabor vsekakor optimist. A. Koren MOŠKA C-LIGA Vivil je bil sinoči objektivno boljši Vivil - Sloga Tabor 3:0 (25:13, 25:19, 25:14) Sloga Tabor: Cettolo 0, Kante 3, Romano 6, Sosič 1, Taučer 5, Žerjal 4, Rauber (libero 1), Fiorelli (libero 2), Antoni 5, Guštin 0, Milič 0, Trento 5. Trener Ivan Peterlin Sloga Tabor je včeraj, kot je bilo pričakovati, izgubil proti Vivilu, ki je, vsekakor, objektivno boljši nasprotnik. Pri društvu so sestavili ekipo, ki ima realne možnosti, da si priigra napredovanje, saj se je v primerjavi z lanskim prvenstvom močno okrepila, med novimi prišleci pa izstopata zlasti center Zorat in korektor Iaccarino, ki imata za sabo večletne izkušnje iz B lige. Pri Slogi Tabor so se že pred začetkom srečanja domenili, da bo v vsakem setu na igrišču drugačna šester-ka, da se bodo torej preizkusili vsi igralci in preverili, kolikšna je njihova stopnja forme dva tedna pred začetkom «pravega» prvenstva. Rezultat sam je bil torej postranskega pomena, kar očitno ni veljalo za domačine, ki so igrali s svojo udarno šesterko. Najbolj izenačen je bil drugi set, v katerem so Slogaši na začetku celo povedli s 7:1, a so igralci Vivila brez težav nadoknadili zaostanek in, podobno kot v ostalih dveh nizih, brez težav uveljavili svojo boljšo tehnično podkovanost. (INKA) Ostala izida skupine B: Mor-tegliano - Club Regione 3:1, Fincantieri - Volley club 3:0. Vrstni red: Fincantieri 12, Volley club in Vivil 9, Mortegliano 3, Sloga Tabor 2, Club regione 1. JADRANJE - Razred RC44 Jaro Furlani s taktikom Lune Rosse osvojil tretje mesto na SP v Rovinju T Član posadke slovenske jadrnice lastnika Igorja Laha Ceeref, ki je na svetovnem prvenstvu razreda RC44 v Rovinju osvojila tretje mesto, s čimer je prvič stopila na zmagovalni oder, je bil tudi 26-letni tržaški Slovenec Jaro Furlani. Gre za odličen rezultat, doseženem v konkurenci 15 posadk, ki so jih sestavljali mnogi svetovno uveljavljeni jadralci, udeleženci Pokala Amerike oziroma olimpijskih iger in svetovnih prvenstev. Dovolj je, če zapišemo, da je bil taktik Ceerefa Michele Ivaldi, ki je na Pokalu Amerike trikrat nastopil v kokpitu znamenite Lune Rosse, zmagovalec ro-vinjske preizkušnje in torej svetovni prvak pa je bil Tržačan Vasco Vascotto na krovu angleške posadke Peninsula Petroelu sailing. »Lahko rečemo, da je razred RC44, med razredi enakih monotipnih jadrnicah, zdaj najmočnejši na svetu,« je ocenil Jaro, ki v Ceerefu zavzema vlogo »pit-mana« (skrbi za vse dvižnice pri jadrih in tesno sodeluje z »bowmanom«, ki upravlja z vsem, kar je pred jamborom) in z moštvom slovenskega podjetnika Laha nastopa že pet let. Svetovno prvenstvo v Rovinju je štelo obenem kot peta in zadnja preizkušnja za svetovni pokal tega razreda, Ceeref pa se je v tem pokalu uvrstil na končno 5. mesto. Letos so posadke RC44 tekmovale samo v Evropi, saj so bile pokalne preizkušnje, poleg v Rovinju, še v Puerto Caleru na Kanarskih otokih, v Cascaisu na Portugalskem, na jezeru Traunsee na Salzburškem v Avstriji ter na otoku Marstrand na Švedskem. »Rega- te na Švedskem se nismo udeležili, drugače bi se bili lahko tudi v pokalu uvrstila na 3. mesto,« je pojasnil Furlani, sicer študent gradbenega inženirstva, ki pa želi ostati v svetu jadranja kot profesionalec. Pokalni prvak je postalo moštvo Team Aqua (VBR) pred rusko Katjušo (tudi sponsor poklicnega kolesarskega moštva), za katero je nastopal tudi priznani Novozelan-dec Brad Butterworth. Po narodni pripadnosti članov posadke pa je bila najbolj slovenska jadrnica na prvenstvu ruska Nika, za katero so nastopili Tomaž Čopi, Mitja Margon, Iztok Knafelc, Toš Skrt Golja, Mitja Bel-tram in Bojan Volčič). Svetovno prvenstvo je zaključila na šestem mestu, svetovni pokal pa na 9. (ak) Na sliki: posadka Ceerefa v akciji, Jaro Furlani je drugi z desne V NEDELJO ŠD Kontovel organizira Pokal prijateljstva ŠD Kontovel organizira tudi letos, v sodelovanju z Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji, Jusarskim odborom Kontovel in Rajonskim svetom za Zahodni Kras, mednarodni mladinski ženski odbojkarski in moški košarkarski Turnir prijateljstva, ki je postal že prava tradicionalna predprvenstvena preizkušnja na mednarodni ravni za odboj-karice in košarkarje do sedemnajstega leta starosti in bo letos na vrsti že triin-tridesetič. Na turnirju bodo sodelovale ekipe sestavljene iz igralk oz. igralcev letnikov 1995 in mlajših. Spored ŽENSKA ODBOJKA Telovadnica Nižje srednje šole na Proseku: 9.30 Pallavolo Mossa - Zalet; 11.00 Škofja Loka - poraženec 1. tekme; 16.30 Škofja Loka - zmagovalec 1. tekme. MOŠKA KOŠARKA Športni center Ervatti pri Briščikih: 9.30 Sežana - Jadran; 11.00 Ajdovščina - poraženec v 1. tekmi; 17.00 Ajdovščina - zmagovalec 1. tekme. Na tržaškem Krasu ustanovili rokometni klub Na Krasu je nastal nov rokometni klub, ki ga sestavljajo nekdanji igralci in odborniki Alabarde, društva, ki zdaj obstaja le še na papirju, kot nam je povedal eden od odbornikov Boštjan Milič. Cilj društva, ki ima dvojezični naziv Pal-lamano Opicina Rokomet Opčine, je približati ta šport kraški šolski populaciji. Za zdaj so sestavili ekipo do 12 let, ki jo sestavljajo pretežno učenci italijanskih šol z Opčin in od Banov. Novi klub, ki bo obsegal tudi odsek za veterane, želi sodelovati z vodilnim tržaškim klubom Pal-lamano Trieste in sosednjimi klubi iz Slovenije, je zapisano v sporočilu za javnost, napisanim tudi v slovenščini. Predsednik kluba je Slovenec Gabriele Raseni. Štirje krogi kazni za nogometaša Vesne Ne le na jutrišnjem derbiju v Križu proti Juventini, ampak kar na štirih tekmah zapored ne bo smel nastopiti nogometaš Vesne Danilo Carrese. Hudo kazen si je prislužil, ker je, kot je zapisano v sporočilu zveze, po nedeljski tekmi grobo žali sodnika in njegove pomočnike. Dva kroga diskvalifikacije si je prislužil tudi nogometaš Sovodenj Kevin Flocco, po enega pa Walter Sartoro (Primorec) in Daniel Franco (Zarja, četrti opomin). □ Obvestila SK DEVIN prireja novembrski smučarski sejem v dvorani Gostilne-Picerije Bita v Križu. Zbiranje opreme 7. in 8. novembra od 10. do 19.30, prodaja od 9. do 12. novembra od 10. do 19.30. (petek 15.30-19.30) in prevzem opreme 13. novembra od 10. do 19.30. Informacije: 3358416657 ali 3358180449. SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 8. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 9. novembra, od 18. do 21. ure; sobota, 10. novembra, od 16. do 21. ure; nedelja, 11. novembra, od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Ob priliki, boste dobili vse informacije glede smučarskih tečajev za sezono 2013. Info: 3475292058, www.skbrdina.org PK BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tekmovalno, osnovno in nadaljevalno šolo plavanja ter za tečaje prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta starosti dalje. Za informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 ob delavnikih od 14.00 do 16.00 ali osebno na stadionu 1. maja v Trstu. Petek, 19. oktobra 2012 ce ontecchi Št. 5 (1) Šepetajo: Agata, Barbara, Daniel, Eva, Ilja, Karin, Katerina, Mateja, Patrizia, Tjaša in Vesna. Vinjete: Carolina sum@primorski.eu G CD Zrcalce, zrcalce na steni povej, kdo pametnejši v deželi je tej? V naši skupnosti se marsikdo poteguje za ta naslov. Zadnje čase se je razvila prava znanstvena stroka, t.j. poklicno komentatorstvo. Seveda, kako pa bi lahko, ko si prepričan, da imaš resnico v rokah, sploh molčal? Kakšne debate, sestanki in posveti vendar! Kompleksno situacijo zamejske stvarnosti se rešuje kar pred računalniškim ekranom. Biti poklicni komentator pa nikakor ni od muh. Treba je ustrezati določenim pogojem. Kdor želi biti uspešen v tej karieri, si mora najprej nadeti iznajdljiv psevdonim. Naše zamejstvo je daleč naokoli poznano po lastnosti, da vsi vedo o vseh čisto vse in tako bo katerakoli skrivna identiteta kmalu odkrita. Najbolj drzni in razgreti komentatorji zato ne bodo niti zgubljali časa z odvečnim iskanjem drugega imena in bodo takoj stopili v akcijo. Pozor! Nobena spletna stran ali članek ni na varnem! Kljub spretnim prstom in izredni hitrosti pisanja mnenj in nasvetov pa komentatorjevo poslanstvo nikakor ni lahko. Prav iz internih komentatorskih krogov namreč prevečkrat slišimo, kako ostro cenzuro izvaja Primorski dnevnik nad njihovimi prispevki. Dragi komentatorji, ne skrbite: pri Šumu smo se zavzeli za vas in poskrbeli, da bo izbor teh, ki se sicer nahajajo že na raznih spletnih straneh, objavljen tudi v tiskani izdaji Primorskega dnevnika. Najkomentator Po dolgih pogovorih smo prišli do zaključka, da je treba najbolj predanega in zvestega zapisovalca kritično-konstruktivnih mnenj posebej nagraditi. Naziv najkomentatorja prejme zaradi izvirnih in izčrpnih izjav glede cenzure in despotskega vodstva slovenske manjšine Dimitrij Križman. Če želi prejeti naše darilo, naj se oglasi v uredništvu: Trst, ulica Montecchi 6, 2. nadstropje: vprašaj po Šumu. Nagrajeni sestavki: „DANES CENZURIRAJO, VERJETNO JE UDOVIČ PRIŠEL Z DOPUSTA HAHAHA-HAH !!! EEEEEEEE, il poklicni slovenec e' il me-stiere piu' infame che c'eeeeeeeeee'..'.' (Facebook, 23.7.) "Eh se pozna da je "la premiata ditta Udo-vič & Pavšič" na pohodu... ke lepo cenzurirat a, Udovič? Ma če je ena pravica, in jaz verjamem, da obstaja, se ti bo to vse lepo povrnilo hehe, jaz pa konfucijevsko čakam ob reki, da priplava mimo truplo sovražnika." (Facebook, 24.9.) „Še kamne na golem otoku ne vem če bi znali razbivat, ker bi ali zlomili pikon ali si dali s pi-konom po nogi..." (Facebook, 9.10.) „BUUUU OBJAVLJAJTE KOMENTARJE STE PRAV GRRRDI!!! Še malo še malo pa boste prosjačili pri luminosi!!! haha !!!" (Facebook, 11.10) „Lepo lepo, namesto protestirat bi se lahko zahvalili vašim šefom - glavnim koritnikom !!!" (Slomedia, 12.10.) Konstruktiv-destrukcija • V« 1% manjšine? Drugi ocenjevalci naše stvarnosti se ne smejo počutiti zapostavljeni. Svoje mesto v današnjem Šumu si je zaslužil tudi Pavel Ferluga z izjavo, ki dokazuje da sta strpnost in mirno sobivanje različno mi- ^ __ slečih v slovenski manjšini res mogoči: „Takih zborov (op. ur. TPPZPinlensl