A/VASQUINI POHIŠTVO Ulica De Jenner 22/A » 34148 Trst Tel. G40 2338274 » Fax 040 823410 ¡nfoQasquinimobili.it» www.asquinimobili.it Primorski Ženske, še en vogal prepustite moškim Danjel Radetič Enakopravnost žensk se začenja v družini. Od mož in očetov je v veliki meri odvisno, ali bodo ženske uspele uresničiti svoje ambicije in želje. Materinstvo in nosečnost sta namreč še vedno faktorja diskriminacije v zaposlovanju, zato pa je tudi od pomoči mož pri opravljanju hišnih opravil in pri vzgoji otrok odvisno, ali bodo ženske sposobne usklajevati delovne in družinske obveznosti. Od današnje ženske, ki si želi enakopravnosti, moški pogosto zahtevajo, da je dobra mati, gospodinja in delavka, malokdo pa se vpraša, kako je težko biti ves dan na okopih zaradi službe, otrok in vseh ostalih opravil, ki jih zahteva skrb za družino in dom. Moški si poleg tega pogosto radi vzamejo nekaj časa zase, za svoje hobije, za srečanja s prijatelji. Pri tem si ne belijo glave, ker so po delu še nekaj ur daleč od doma, kar pa ne velja za ženske, med katerimi jih je kar nekaj takih, ki skoraj panično skrbijo za svoje otroke in se od njih nerade ločujejo. Za dejansko zagotavljanje enakopravnosti med spoloma, in to ne le ob 8. marcu, je treba torej začeti doma. Možje morajo pogosteje sodelovati pri skrbi za dom, svojim ženam pa morajo dati priložnost za oddih. Pri spreminjanju dosedanjih navad in pri nadaljnji emancipaciji seveda imajo odločilno odgovornost ženske, ki morajo pozabiti na nekdanjo centralistično vizijo družine, v kateri so same držale pokonci tri vogale hiše. Še en vogal morajo prepustiti moškim, pri čemer jim morajo zaupati, čeprav začetno ne bodo znali prižgati pralnega stroja ali pa se bodo vrnili iz marketa z napačno blagovno znamko zobne paste. trst - V neki šoli Domnevni primer zlorabe zavit v molk TRST - V Trstu je odjeknila novica o spolnem nasilju, do katerega naj bi prišlo v učilnici neke višje srednje šole. Štirje dijaki naj bi po pisanju dnevnika Il Piccolo zvezali in zlorabili 15-letnega sošolca. Novice še ni potrdil nihče. Kvestura je na podlagi članka uvedla preiskavo in zaslišala novinarja, državno tožilstvo za mladoletne ni prejelo ovadb. Deželni šolski urad s primerom zlorabe ni bil seznanjen, potrditev pa ni prišla iz nobene šole. Deželna šolska ravnateljica Daniela Beltrame ne verjame, da so šolniki zamolčali dogodek. Na 4. strani dnevnik NEDELJA, 7. MARCA 2010_ Št. 56 (19.763) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Burne priprave na deželne volitve »Pojasnjevalni« odlok sprožil val protestov Napolitano utemeljuje podpis spornega ukrepa 8. marec - Mednarodni dan žensk Stvarnost, gesla, želje Tudi pri nas več prireditev in pobud - Priložnost za razmislek o ženskih dosežkih in načrtih TRST, GORICA - Jutri bomo praznovali mednarodni praznik žensk, ki ga tradicionalno proslavljamo s šopki mimoz, čokoladnimi bomboni in voščili svojim ženskam -partnericam, sestram, mamam in prijateljicam. Ženski glas pa že nekaj dni odmeva malo po vsem svetu. Tako je tudi pri nas, kjer društva in združenja prirejajo najrazličnejša srečanja, debate, branja in aperitive za ženske. 8. marec je namreč tradicionalno dan, ko se ustavimo in razmislimo o tem, kar smo ženske dosegle in o tem, za kar se bo treba še boriti. Pred jutrišnjim praznikom smo se o ženskah, njihovih vrlinah in družbenih težavah, pogovorili s pesnico Alenko Rebula. Na 4., 14., 15. in 28. strani RIM - »Pojasnjevalni« odlok, s katerim je vlada rešila nekatere volilne liste desne sredine v Lombardiji in Laci-ju, je sprožil proteste v levi sredini. Tarča kritik ni samo Berlusconi, temveč tudi predsednik republike Napolitano. Napada ga zlasti stranka Italija vrednot. Napolitano vsekakor utemeljuje podpis odloka, češ da jamči volilno pravico vseh državljanov, ki so jo znane nepravilnosti postavile pod vprašaj. V Furlaniji-Julijski krajini bo osrednja protestna manifestacija proti vladnemu odloku jutri ob 18. uri v Tržiču na Trgu Republike. Na 2. strani Kmalu zamenjave v deželni vladi? Na 3. strani V Vidmu morda Bazoviška ulica Na 3. strani Upada turistična privlačnost Gorice Na 9. strani V Tržiču se odpira še ena sindikalna fronta Na 9. strani Danes 34. kolesarska Trofeja ZSŠDI Na 25. strani PETELIN CATERING Nova najemnica KOVACIC éant'Anna Impresa Trasporti Futießri Gostinske storitve na domu, v podjetju, na odprtem, za vsako priložnost. Nabrežina center 145 - Trst MOB. 338.4676142 • 366.4758036 URL www.petelincatenng.com E-MAl petelincatering@gmail.com Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Usluge na domu Trst Triletno poklicno izobraževanje in usposabljanje OPERATER V GOSTINSTVU: KUHAR/NATAKAR Brezplačno izobraževanje in usposabljanje za mlade od 14. do 18. leta Pridobitev poklicne kvalifikacije druge evropske stopnje ob zaključku tečaja Vpisovanje • Ad formandum, Trst, Ulica Ginnastica 72, tel. 040 566360, info@adformandum.eu t AD FORMANDUM impresa sociale - socialno podjetje UNI ENülSO 9001:2008( X 2 Nedelja, 7. marca 2010 DNEVNE NOVICE / italija - »Pojasnjevalni« odlok o deželnih volitvah Napolitano utemeljuje svoj korak Leva sredina pripravlja proteste Deželno upravno sodišče v Lombardiji sprejelo Formigonijevpriziv RIM - »Pojasnjevalni» vladni odlok, ki rešuje volilne liste desne sredine v Lombardiji in Laciju, je v levi sredini sprožil pravi revolt. Po vsej Italiji se napovedujejo protestne demonstracije (nekatere so bile že včeraj), tarča kritik pa je - poleg Berlus-conijeve vlade - tudi predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je v petek zvečer podpisal sporni dekret. Napolitano je včeraj popoldne na spletni strani Kvirinala v nevsakdanji obliki utemeljil razloge, zaradi katerih je podpisal vladni odlok. V igri so bila pravila, a tudi volilne pravice državljanov, ki so za državnega poglavarja enako pomembna. »Ne morem si predstavljati, da bi v največji italijanski deželi napake pri vlaganju list onemogočile predsedniškemu kandidatu in največji politični stranki sodelovanje na volitvah,« je zapisal Napolitano. Vladni dekret po njegovem ni v nasprotju z ustavo, čeprav bo o tem zadnjo besedo najbrž imelo ustavno sodišče, ki pa bo o tem skoraj gotovo razsodilo po volitvah 28. in 29. marca. Predsednikova pojasnila so prišla po zelo napetem dnevu, ko je leva sredina glasno in jasno nastopila proti dekretu, ki se ji zdi nepravičen in nezakonit. Nepravičen do vseh, ki so pravilno zbirali podpise za volilne liste, in nezakonit, ker v bistvu sanira odkrite nezakonitosti in nepravilnosti. Ponekod so bile že včeraj demonstracije proti »pojasnjevalnemu« dekretu, osrednja protestna manifestacija leva sredina pa bo prihodnjo soboto v Rimu. Demokratska stranka zelo kritično ocenjuje vladni ukrep, v isti sapi pa svari pred napadi na predsednika republike. Kriv ni Napolitano, ki je bil vedno spoštljiv do ustave, kriva je vlada, pravijo demokrati. To je tudi stališče predsedniške kandidatke leve sredine v Laciju Emme Bonino, ki sicer ne izključuje možnosti prortest-nega umika iz volilnega boja. Zelo kritičen do Napolitana je Antonio Di Pietro, ki grozi z ustavno obtožbo na račun državnega poglavarja. Zelo razočarano nad predsednikovim korakom je tudi t.i. vijoličasto ljudstvo, ki ga v glavnem sestavljajo mladi in ki se v številnih italijanskih mestih bori za zakonitost in za obrambo ustavnih načel. Medtem ko Di Pietro govori o ustavnem udaru dvojice Berlusconi-Napolitano, so Marsikdo v levi sredini meni, da bi moral predsednik Napolitano zavrniti vladni »pojasnjevalni« odlok ansa na nekaterih včerajšnjih demonstracijah Napolitana celo primerjali s pokojnim čilenskim diktatorjem Augu-stom Pinochetom. Takšne in podobno obtožbe so razburile predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija, ki poziva vse, naj v to polemiko ne vpletajo Kvirinala. Fini ni navdušen nad volilnim dekretom, ki ga je takoj po odobritvi označil kot najmanjše zlo, kar je tudi mnenje vidnih zastopnikov Severne lige. Oglasil se je tudi Massimo D'Alema, po katerem je bistveno, da konec marca leva sredina premaga Berlusconija. Vladni ukrep pozdravljajo v Ljudstvu svobode. Namesto, da bi se vprašali zakaj je prišlo do tako hudih zapletov in nepravilnosti mnogi voditelji desne sredine še naprej polemizirajo s sodniki in govorijo o sodno-politični zaroti proti Berlus-coniju. V vladni koaliciji hvalijo Napolitana, ki so ga do včeraj kritizirali in napadali. Deželno upravno sodišče Lom-bardije je medtem spet vključilo v volilni boj občansko listo dosedanjega deželnega predsednika Roberta For-migonija, ki jo je kazensko sodišče izključilo zaradi hudih nepravilnosti s podpisi. Sodišče bo zadevo meritorno ocenilo v prihodnjih dneh, Formi-goni pa že govori o veliki zmagi pravice. Predsednik, ki že 15 let vodi Lombardijo, je seveda trdno prepričan v ponovno volilno zmago. ljubljana Slovenija ne bo dobila vodnega topa LJUBLJANA - Vodni top ni več prioriteta za slovensko notranje ministrstvo, pač pa so kot prioriteto za nabavo v letošnjem letu določili opremo za nadzor prometa. Postopek javnega naročanja, ki je bil v teku, bo ministrstvo za notranje zadeve prekinilo v skladu z zakonom o javnem naročanju. Ob varčevalnih ukrepih, ki se nanašajo na zmanjševanje nabav, je slovenska policija spremenila načrt nabav za leto 2010. Obstoječi vodni top je sicer prispel s servisa in je že v voznem stanju. Ministrstvo za notranje zadeve je sicer v času razpisa do 25. februarja dobilo tri ponudbe za dobavo specialnega vozila z vodnim topom in izvedbo usposabljanja. Nekateri mediji pa so že tedaj omenjali možnost, da bi se začasno odpovedali vodnemu topu, in sicer zaradi varčevanja v času krize, najverjetneje pa tudi zaradi negativnega odziva slovenske javnosti. mamila Hillary Clinton priznala del odgovornosti ZDA NEW YORK - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je ob koncu svoje turneje po Latinski Ameriki obljubila več pomoči ZDA državam Srednje Amerike za boj proti trgovini z mamilom in ponovila priznanje, da del odgovornosti za to nosijo ZDA kot največji trg za mamila. Clintonova je pred tem v Ko-stariki pozvala države Latinske Amerike, naj priznajo novo vlado v Hondurasu in državo ponovno sprejmejo v Organizacijo ameriških držav (OAS). Slednje so prekinile odnose s Hondurasom po državnem udaru lani junija. Clintonova je zatrdila, da je ustavni red v Hondurasu povrnjen, nova vlada predsednika Porfiria Loba pa je sprejela potrebne ukrepe, zaradi katerih si Honduras zasluži normalizacijo odnosov. ZDA bodo tako vrnile 31 milijonov dolarjev pomoči, ki so jo zamrznile po državnem udaru. Nekaj držav Latinske Amerike sicer še vedno nasprotuje normalizaciji odnosov s Hondurasom, saj se odstavljeni predsednik Zelaye pred izvedbo volitev ni vrnil na oblast. Nasprotujejo v zadnjih letih standardne nasprotnice ZDA Bolivija, Nikaragva in Venezuela, pomisleke pa imata tudi Argentina in Brazilija. cordoba - Vrh zunanjih ministrov Evropske unije Dve konferenci o Balkanu? Več ministrov pozdravilo slovensko-hrvaško pobudo - Pomisleki vodje italijanske diplomacije Franca Frattinija CORDOBA - Več zunanjih ministrov EU je v Cordobi pozdravilo slovensko-hrvaško pobudo o konferenci o Zahodnem Balkanu, ki bo ta mesec v Sloveniji, vodja italijanske diplomacije Franco Frat-tini pa je menil, da to ni evropska pobuda. Italija in Španija sta sicer pripravili dokument o konferenci o Balkanu, ki jo špansko predsedstvo EU načrtuje junija.Slovenija in Hrvaška za 20. marec pripravljata konferenco voditeljev Zahodnega Balkana, ki bo v Sloveniji, špansko predsedstvo EU pa maja ali junija konferenco zunanjih ministrov EU in držav Zahodnega Balkana, ki bo v Sarajevu. Slovenski zunanji minister Samuel Zbogar je dejal, da so usklajeni s španskim predsedstvom - da bo vodja španske diplomacije Miguel Angel Moratinos prišel na konferenco v Sloveniji in da bo v izjavi, sprejeti v Sloveniji, referenca na konferenco v Sarajevu. «Na Brdu bo sestanek voditeljev Balkana, na katerem bodo sprejeli neko svoje sporočilo EU o svoji zavezanosti, pogledu in pričakovanjih do EU. To bo sporočilo sarajevski konferenci, kjer se bodo pa skupaj usedli EU in Balkan,» je pojasnil minister Zbogar. Vodja slovenske diplomacije včeraj v Cordo-bi ni želel govoriti o podrobnostih priprave konference glede udeležbe Srbije in Kosova, češ da se stva- ri spreminjajo in da je še veliko podrobnosti, ki se bodo usklajevale do zadnjega dne. Je pa ponovno poudaril, da so za zdaj vsi potrdili udeležbo, tudi srbski predsednik Boris Tadic in kosovski premier Hashim Thaqi. «So pa seveda tu podrobnosti, pod kakšnimi pogoji bo kdo sodeloval, in to sedaj usklajujemo. A imamo predloge in usklajevali jih bomo z obema stranema, tako da verjamem, da bo do konference prišlo in da bosta oba sodelovala,» je pojasnil. Več zunanjih ministrov EU je slovensko-hrvaško pobudo danes podprlo. Vodja švedske diplomacije Carl Bildt je menil, da je koristna. Luk-semburški zunanji minister Jean Asselborn je dejal, da je pobuda dobrodošla in dober signal. Po njegovih besedah je treba pozdraviti vse, kar gre v smeri krepitve sodelovanja na Balkanu, saj mora EU spremeniti sliko Balkana v svoji javnosti. «Pripra-vljata jo državi iz nekdanje Jugoslavije in zato jo pozdravljam. Upam, da bo poslala pozitivni signal,» je dejal vodja slovaške diplomacije Miroslav Lajčak. Pozitiven je bil tudi finski zunanji minister Alexander Stubb, ki je zavrnil ugibanja o konfliktih zaradi priprav dveh konferenc o Zahodnem Balkanu. Kot je poudaril, ga je bolj skrbelo, ko je imel obču- tek, da ljudje pozabljajo na Zahodni Balkan, ki po njegovem potrebuje veliko pozornosti EU. Drugačen pa je bil odziv italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija. «Nič ne vem o tej pobudi. Mislim, da to ni evropska pobuda. Kot razumem, sta organizatorki povabili predsednika Van Rom-puya, ne pa tudi zunanjih ministrov, tako da nič ne vem o tem,» je dejal. Ob tem je Frattini poudaril: «Mi smo predlagali evropsko konferenco o Zahodnem Balkanu in o tem bomo govorili in upam, da bo dokument dobil podporo.» Italija je sicer skupaj s Španijo pripravila non-paper o konferenci o Balkanu v Sarajevu. Minister Zbogar je povedal, da pozna špan-sko-italijanski non-paper, ki govori predvsem o konferenci, ki jo pripravlja Španija predvidoma junija v Sarajevu. Pojasnil je, da mu ga je Moratinos v petek pokazal in da bo predstavljen na kosilu. Na vprašanje, kaj želi EU doseči s to drugo konferenco, je minister Zbogar odgovoril, da bodo bolj konkretne pobude, kar bi Zahodni Balkan pričakoval, verjetno težko uskladili. «Verjetno bo šlo za ponovitev obljub, zavez EU za širitev na Zahodni Balkan, spodbudo k regionalnemu sodelovanju in k reformam, da bi ta proces tekel čim hi-treje,» je pojasnil Zbogar. (STA) Brown optimističen o Afganistanu KABUL - Britanski premier Gordon Brown je včeraj nepričakovano prispel v Afganistan. Ob tej priložnosti je britanskim vojakom obljubil 200 novih patruljnih vozil, ki lahko prestanejo tudi eksplozije ob cesti podstavljenih bomb. Ob tem je Brown poudaril, da ga zadnji uspehi koalicijskih sil v boju s talibani navdajajo z upanjem na uspeh misije v Afganistanu. Brown je prispel v provinco Helmand, da bi se osebno zahvalil vojakom, ki so sodelovali v obširni ofenzivi, s katero so od talibanov prevzeli nadzor nad mestom Mardža. Brown se je v nagovoru vojakom med drugim osredotočil predvsem na potrebo po usposabljanju afganistanskih varnostnih sil in na vprašanje, kako se spopasti z napadi upornikov, ko ti uporabijo ob cesti podstavljene bombe. Tovrstni napadi namreč koalicijskim vojakom še vedno povzročajo številne težave in zahtevajo tudi precej smrtnih žrtev. Medtem so se pojavile prve težave tudi v Mardži, kjer so nadzor po ofenzivi pred tremi tedni prevzeli predstavniki civilnih afganistanski oblasti. Novoimenovani župan Mardže Abdul Zahir naj bi namreč v Nemčiji imel odprto policijsko kartoteko, saj naj bi leta 1998 tam z nožem zabodel lastnega sina. Zahir je navedbe že zanikal in poudaril, da gre za izmišljotine in laži. V Pakistanu ubit vodja talibanov ISLAMABAD - V letalskem napadu v dolini Svat v Pakistanu je bil v petek ubit eden od ključnih talibanskih poveljnikov Fateh Mohamed in še najmanj 20 domnevnih skrajnežev, je včeraj sporočil pakistanski notranji minister Reh-man Malik. Malik pa ni mogel potrditi, da naj bi bila med ubitimi še dva pomembna talibanska predstavnika. Mohamed je vodil talibanske operacije v regiji Bad-žur in je veljal za tesnega zaveznika drugega moža Al Kaide Aj-mana al Zavahirija. V dolini Svat je Pakistan aprila lani sprožil vojaško ofenzivo, s katero naj bi pregnal talibane, ki so prevzeli nadzor nad območjem. Pakistan je pod velikim pritiskom ZDA, naj uniči talibane in pristaše teroristične mreže Al Kaida, ki predstavljajo grožnjo stabilnosti Pakistana, hkrati pa vdirajo v sosednji Afganistan in napadajo mednarodne vojaške sile, ki so tam nameščene. Catherine Ashton povabljena v Gazo CORDOBA - Visoka zunanja predstavnica EU Catherine Ash-ton v okviru skorajšnjega obiska na Bližnjem vzhodu načrtuje tudi obisk v Gazi. «Zaprosila sem za obisk Gaze,» je dejala Ashtonova ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Cordobi.To bi bil prvi obisk visokega zunanjega predstavnika EU po več kot letu dni. Predhodnik Ashtonove Javier Solana je Gazo nazadnje obiskal februarja lani. Ashtonovo je k obisku Gaze pred zasedanjem zunanjih ministrov EU v Cordobi pozvala tudi mednarodne človekoljubne organizacije, med njimi Amnesty International. Organizacije so poudarile, da bi morala EU vztrajati pri zahtevi vstopa v Gazo in se ne ukla-njati izraelski praksi zavračanja vstopa v Gazo visokim zunanjim predstavnikom. Ob tem so mednarodne organizacije Ashtonovo izrecno pozvale, naj obišče Gazo in se na lastne oči prepriča o učinku dveinpol-letne izraelske blokade na tamkajšnje civiliste. / ALPE-JADRAN Nedelja, 7. marca 2010 3 dežela - Razburkane politične vode v Tondovi koaliciji Liga zahteva večjo težo v vladi Pod udarom Kosic in Molinaro Razčiščenje po upravnih volitvah - Ambulante za ilegalne priseljence bodo najbrž zaprli VIDEM - Severna liga zahteva večjo politično težo v deželni vladi, v kateri po upravnih volitvah 28. in 29. marca ne gre izključiti zamenjav. »Na prepihu« sta odbornika Vladimir Kosic (zdravstvo) in Roberto Molinaro (kultura, šolstvo in jezikovne manjšine). Prvemu ligaši očitajo, da nasprotuje zaprtju zdravstvenih struktur za ilegalne priseljence, Molinaru pa, da zanemarja zaščito furlanske jezikovne skupnosti. Zamenjavo odbornikov je pred dnevi jasno zahteval furlanski pokrajinski tajnik Lige in predsednik videmske Pokrajine Piero Fontanini, ki je včeraj sicer nekoliko omilil svoja ostra stališča. Fontanini sedaj ne govori več o zamenjavah, temveč o potrebi po političnem razčiščenju v upravi predsednika Renza Tonda. Fontanini že nekaj časa očita Molinaru (UDC), da vodi kulturni re-sor mimo usmeritev koalicijskih zaveznikov in zlasti Severne lige. Ob neki priložnosti je predsednik Pokrajine Videm tudi očital odborniku, da privilegira slovensko manjšino na škodo furlanske. Molinaro vse te očitke zavrača, glede finančnih sredstev za Furlane pa poziva Fontaninija, naj se raje huduje nad rimsko vlado (v njej sedijo tudi ligaški ministri), ki je krčila finančni sklad državnega zakona za jezikovne skupnosti številka 482. Problem z Molinarom je tudi politične narave. Liga s težavo sprejema, da je stranka UDC v Rimu v opoziciji, v nekaterih deželah pa zaveznica leve sredine. V UDC odgovarjajo, da se Molinaro dosledno drži volilnega programa iz leta 2008 in da je stranka odločilna za stabilnost Tondove vlade. Izrazito politična pa so trenja med ligaši in odbornikom za zdravstvo in socialo Kosicem, ki je strankarsko neodvisen. Fontanini in somišljeniki ga stalno napadajo, češ da ščiti ilegalne priseljence, Kosic pa se glede tega vprašanja stalno sklicuje na republiško ustavo in tudi na zdravniško etiko. Doslej je prevladalo odbornikovo stališče, Kosic pa je v desni sredini iz dneva v dan vse bolj osamljen. Zlasti potem, ko je deželna advokatura ocenila, da je treba ambulante za ilegalne priseljence (te se nahajajo zlasti v Furlaniji) čimprej zapreti. Zadnjo besedo o tem bo imela deželna vlada. Na Dunaju zaživel Slovenski forum DUNAJ - Slovensko veleposlaništvo v Avstriji je pripravilo ustanovno srečanje Slovenskega foruma, ki bo oblika neformalnega srečevanja z veliko in raznoliko skupino veleposlanikov na Dunaju, ki so akreditirani tudi za Slovenijo. Trenutno je takih 38. Obeta se tudi ustanovitev Slovenskega gospodarskega foruma. Forum, ki je nastal na pobudo slovenskega veleposlaništva na Dunaju, bo dodatna priložnost za medsebojno sodelovanje, izmenjavo mnenj, idej in vtisov o Sloveniji. Na srečanjih, ki naj bi potekala približno vsake dva meseca, bodo kot gostje foruma nastopili visoki uradniki, ministri in drugi visoki predstavniki iz Slovenije. Na prvem srečanju je slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina zbranim veleposlanikom in predstavnikom z veleposlaništev predstavil aktualne teme na področju slovenske notranje, zunanje in gospodarske politike. Vladimir Kosic Roberto Molinaro fojbe - Polemikam ni videti konca V Vidmu v kratkem Bazoviška ulica? VIDEM - Medtem ko se leva in desna sredina glasno prepirata o tem kako poimenovati ulico po žrtvah fojb, je v videmski topono-mastični komisiji prevladal presenetljiv predlog. Območje med Ulicama Manzini in Parini, kjer bodo uredili zelenice, naj bi poimenovali »area Basovizza«, s podnaslovom »simbolni kraj v spomin na žrtve fojb«. Predlog je presenetil vse, tudi desno sredino, ki glede fojb že nekaj tednov napada župana Honsel-la in njegovo levosredinsko upravo. Župan podpira poimenovanje ulice po žrtvam fojb, želi pa, da bi se polpreteklo zgodovino obravnavalo celovito in ne po koščkih, kot bi hoteli nekateri na desnici. S tem v zvezi je Honsell napovedal, da bo Občina Videm objavila poročilo italijanskih in slovenskih zgodovinarjev, ki ga uradna Italija odklanja. Desnica noče, da bi videmsko ulico imenovali po žrtvah fojb, temveč zahteva ulico mučenikov fojb. S tem v zvezi so se zastopniki opozicije, ki zbirajo podpise proti Honsellu in mestni upravi, obrnili tudi na predsednika republike Giorgia Napolitana. Í ZAiOÍNtiTVO IRiASKEGA TISKA ij* *. , * „ ' ®LV KULTURNI DOM ^Hftffc GOflKA jnetJi- lfl-tnjrw lfi.OÜ i pnnKD k- tost* po^ovdi|jld ,'lji.-; Ptí.'/K in JUí¡9 fíDJMr por-T^f bo-akjdlffnílu .qn'k.i tnrbc.c Cirar n'fli.btni ut^nk voi-iulu predstavlja pesniško zbirko V NAROČJU A lenke flebuta 'SKD ICO GftuPEtf -NA0RÉÍINA lobo«*. 13. manpc 20.30 er bo pere zavita .WjrrÁilLlÍLlí.jl pta iMtdV Ailrinú ímínn gil iba riin/o ruin ■ í*3[ Jf Uto Jetarte - iUs-,-rvk,,ü.i rwvLti Tt«K Kmikl ilj*4ek JWiúhVHi.hi Mi 'r f-fr'.h-, 01 POSVET PROIZVODNE DEJAVNOSTI: RAZPISI ZA POVIŠANJE KONKURENČNOSTI ■ -.. .■> 3+.V y ROPFESR 2007-2013 REGIONALNI CILJ KONKURENČNOSTI IN ZAPOSLOVANJA Furlanija Julijska krajina Sreda, 10. marec 2010, ob 9.00 v deželnem avditoriju v Vidmu, ul. Sabbadini, 31 Na srečanju bodo obravnavane vsebine, ki zadevajo nova sredstva ROP FESR 2007-2013 za investicije v konkurenčnost podjetij. Natančneje bodo predstavljeni razpisi objavljeni v Redni prilogi Uradnega vestnika št. 5 z dne 10. februarja 2010 v zvezi s spodbudami za realizacijo raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih projektov, ki so namenjeni obrtniškim, industrijskim, trgovskim, turističnim in storitvenim podjetjem. Obrtniškim podjetjem je namenjenih 7 milijonov evrov, industrijskim podjetjem 40 milijonov evrov, trgovskim, storitvenim in turističnim pa 9 milijonov evrov. Dežela podpira povišanje konkurenčnosti podjetij s sredstvi v višini 56 milijonov evrov. S pomočjo raziskovanja, inovacije in investicij udejanjiti dosežene rezultate in izkoristiti nove priložnosti: take projekte bodo podpirali novi razpisi ROP FESR 2007-2013, nove spodbude za povišanje konkurenčnosti podjetij iz Furlanije Julijske krajine. NA SREČANJU BODO SODELOVALI: LUCACIRIANI - Podpredsednik Dežele FJKin Odbornik za proizvodne dejavnosti FEDERICA SEGANTI - Deželna odbornica za teritorialno planiranje, lokalne avtonomije in varnost, mednarodne in evropske stike GIUSEPPE NAPOLI - Namestnik glavnega direktorja Glavne direkcije za mednarodne in evropske stike FRANCESCO FORTE - Organ upravljanja ROP FESR 2007-2013 ANTONELLA MANCA-Glavna direktorica Glavne direkcije za proizvodne dejavnosti ENZO CATTARUZZI - Odgovoren za komunikacijski plan ROP FESR 2007-2013 NALOŽBA V NAŠO PRIHODNOST REGIONE autonqma FRiyLI VeNEZIA ciuua 4 Nedelja, 7. marca 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Srečanje o ženskem delu Nekoč smo gradili bodočnost, danes skrbimo le za sedanjost Za govorniško mizo so sedeli Tamara Blazina, Adele Pino in Roberto Cosolini - Več pričevanj delavk Ženske in njihov položaj na trgu dela, vse širši prekeriat, neodložljive družinske obveznosti in skorajda nične socialne in torej podporne storitve. Ob bližajočem se mednarodnem dnevu žena je opazovalni- ca žensk pri Demokratski stranki včeraj dopoldne priredila zanimivo srečanje, na katerem je osvetlila pot, po kateri danes stopajo ženske v Italiji. Kot kaže, se nadnjo zgrinjajo dokaj črni oblaki, saj vlada ne podpi- Pobude ob mednarodnem dnevu žensk Nadaljujejo se pobude posvečene ženskam ob 8. marcu. Danes se bodo na aperitivu v kavarni Tommaseo ob 11. uri srečale članice in prijateljice Foruma tržaških žensk. Vsaka bo v dar prejela pismo, v katerem Forum poziva k neke vrste protestu žensk: za en dan naj bi prekrižale roke in ugotovile, da brez njihove pomoči in sodelovanja je vse nekoliko težje. Članice krožka Kavarna žensk Zveze italijanskih žena (UDI) iz Trsta in društva za enake možnosti Poem iz Kopra se bodo tudi letos jutri ob 10.30 srečale s hrvaškimi ženskami na mejnem prehodu pri Kaštelu. Pozneje jih bo sprejel tudi podžupan Občine Buje, kjer bodo poskrbele za branje odlomkov iz knjige Dva svetova ... ena pot. Tudi tokrat jih bo vodila želja po odpravljanju meja, predvsem tiste s Hrvaško. V mednarodnem Domu žensk (Ul. Pisoni 3) bodo bo jutri ob 20. uri zaživel mul-timedijski projekt Ippolite Franciosi in Laure Fantone. Najprej bodo odprli fotografsko razstavo Re/sisters- Donne in movimento. Na ogled bo več portretov žensk, ki so aktivne pri mirovniških gibanjih, hkrati pa bodo predstavili tudi knjigo Re/Sisters - Donne e resistenza globale contemporanea, ki ponuja vrsto intervjujev z novinarkami, znanstvenicami, pisateljicami in političnimi aktivistkami, ki se upirajo nasilju in nepravičnostim. Še danes bo na tržaških trgih mogoče sodelovati pri pobudi Italijanske zveze za multiplo sklerozo AISM - gardenija za financiranje raziskav o bolezni osrednjega živčnega sistema, za katero boleha v Italiji več kot 58 tisoč oseb, predvsem žensk med 20. in 30. letom starosti. Ob tradicionalni mimozi torej vabilo k nakupu gardenije, simbola solidarnosti žensk z ženskami. V knjigarni Minerva je beseda tekla o aktualni problematiki zaposlenosti žensk kroma ra in ne ukrepa v korist zaposlitve žensk. Tako je ocenila senatorka Tamara Blažina, ki je najprej nanizala nekaj nič kaj spodbudnih podatkov: BDP ni bil od leta 1971 še tako nizek, brezposelnih je danes skoraj 2 milijona ljudi, o prepotrebnih socialnih bla-žilcih pa ne duha ne sluha, v deželi FJK zapirajo mala in srednja podjetja, vsakodnevno so jih v povprečju prešteli celo 24. »Cilj Lizbonske pogodbe je tudi vsaj 60-odstotna zaposlenost žensk. Pri nas težko dosegamo 46 odstotkov, stanje na jugu države pa je daleč slabše,« je povedala senatorka in potožila, da se italijanski gospodarski sistem ne zaveda, da je žensko delo bogastvo. Demokratska stranka bo vladi predstavila zakonski predlog, ki med drugim predvideva spodbude za zaposlitev žensk (podpora, fleksibilnost delovnega časa, zaposlitev žensk v starostni skupini nad 35 let), boljše usklajevanje dela z družinskimi obveznostmi (okrepitev starševskega dopusta in pravic do očetovskega dopusta), ukrepe za spolno enakost na delovnem mestu (več žensk na vodilnih položajih) in pa pregled zakona 215/92 o posegih za žensko podjetništvo. Te naj bi bile prioritete, vlada pa se ukvarja z vsem drugim, je pojasnila Blažinova. Svoje osebno pričevanje o prekernem, pravzaprav »zelo prekernem« položaju ženske zaposlitve je podala 32-letna učite- ljica Annalisa. Svetu dela se je približala pred 12 leti kot študentka, ko je začela občasno sodelovati s tržaškim muzejem. Decembra je tam podpisala svojo 30. pogodbo, tokrat kot sodelavka na projekt: »25 delovnih ur tedensko, plača je nižja od tiste, ki jo prejema redno zaposleni delavec, dopust mi ni plačan, ravno tako niso plačane odsotnosti zaradi bolezni in zaradi materinstva ...« Seveda je Annalisa poiskala druge vire prihodkov, diplomirala je iz književnosti in zato se je preizkusila kot učiteljica, občasno pa sodeluje tudi kot novinarka, »plača pa je smešno nizka, od 8 do 10 evrov na članek.« K sreči ji pomaga družina, sama pa se zaveda, da si svoje družine ne bo ustvarila tako zlahka. Podobna je zgodba 38-letne Giulie, ki je »zaupala« državni službi v upravi tržaške univerze. »Leta 2006 je kazalo, da nas bodo zaposlili, Gelminijev dekret pa je vse izjalovil. 24 zaposlenih, povečini žensk, pa ne ve, ali bodo januarja še v službi. Občutek imam, da sem delavka B kategorije,« pravi Giulia, ki ima 3 otroke. V Trst je kot negovalka pred 9 leti iz Moldavije prišla Paša. Kljub diplomi v zgodovini umetnosti jo je revščina prisilila s trebuhom za kruhom, otroka pa je morala pustiti doma. Tu pomaga starejšim ljudem in vesela je, kljub temu, da se mora pošteno spotiti za vsakoletno obnavljanje dovoljenja za bivanje. »Ko sem prišla v Italijo, sem si predstavljala, da tu vlada demokracija. Zmotila sem se, pa tudi položaj žensk se ne razlikuje zelo od tistega v Moldaviji.« Z nekoliko bolj optimističnimi podatki je postregla pokrajinska odbornica za delo Adele Pino, ki je izpostavila, da niso podatki o ženskem delu tako negativni kot na državni ravni. Potožila je sicer nad pomanjkljivimi sredstvi za prepotrebne storitve, ki bi jamčile kakovostno zaposlitev. Med ženskami je včeraj izstopal moški glas pokrajinskega tajnika DS Roberta Cosolinija, ki je predočil deželne podatke o ženski zaposlenosti - v obdobju 2008-2009jih je 9 tisoč izgubilo službo. Dežela mora ženskam ponuditi nove zaposlitvene priložnosti, vlada pa bi morala že enkrat ponuditi primerno reformo socialnih blažilcev in tako ukrepati proti njihovemu neravnovesju. »Družba špekulira na sedanjosti in tako oškoduje prihodnost: 150 let smo gradili bodočnost, medtem ko se danes ukvarjamo samo s sedanjostjo. Nobenih perspektiv ni.« (sas) Jutri zvečer »shod za pravno državo« Na Velikem trgu pred pre-fekturo bo jutri zvečer ob 19. uri shod za obrambo pravne države in proti »pojasnjevalnemu« odloku Berlusconije-ve vlade v zvezi z volitvami. Protest prirejajo Demokratska stranka, Italija vrednot, Stranka komunistične prenove in gibanje Levica-eko-logija-svoboda. Ob 18. uri bo vsedeželni protestni shod na Trgu Republike v Tržiču. Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Izletnike, ki so se prijavili na enega izmed dveh izletov PD v organizaciji turistične agencije First&Last Minute Adria-tica.net, in sicer na potovanje v Maroko ali na Islandijo, prosimo, da naj do petka 12. marca poravnajo saldo za Maroko, ki znaša 600 evrov, oziroma 2. obrok za Islandijo, ki znaša 750 evrov. Plačilo je možno izvršiti direktno v agenciji ali preko tekočega računa. Obenem obveščamo interesente, da je razpoložljivih še nekaj mest tako za Maroko (od 14. do 18. aprila) kot za krožno turo po Islandiji (od 30. junija do 7. julija), ki vključuje direkten let iz letališča Ronki. Prijave na oba izleta in informacije o plačilih: v poslovalnici na Ul. San Laz-zaro 13 v Trstu in na telefonski številki 040 637025. Slovesnost ob 66-letnici smrti Rozalije Kos Kocjan-Guličeve Ob 66-letnici mučeniške smrti Rozalije Kos Kocjan -Guličeve prireja sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi in Piščanci krajšo slovesnost danes ob 10. uri pri spominski plošči na stavbi v Narodni ulici 28. Ob polaganju venca bodo zapeli otroci šolskega zbora osnovne šole Franceta Bevka pod vodstvom Ane Palčič, za priložnostno misel pa bo poskrbela Majna Pangerc. gledališče - Obletnica Osmi marec tudi rojstni dan Dramatičnega društva Jutri praznujemo mednarodni dan žensk, vsi pa najbrž ne vedo, da je 8. marec tudi pomemben datum v zgodovini slovenskega gledališča. 8. marca 1902 je bilo namreč v Trstu ustanovljeno Dramatično društvo, ki velja za predhodnika Slovenskega stalnega gledališča. Čeprav so diletantske gledališke predstave v slovenskem jeziku uprizarjali že prej, postane z rojstvom Dramatičnega društva gledališka ponudba bolj profesionalna. Nekaj tednov kasneje, 27.aprila, se slovenska stalna gledališka družina v Trstu predstavi s prvo postavitvijo: šaloigro Rudolfa Hahna Čevljar baron. Dve leti kasneje (1904) se je slovensko gledališko življenje preselilo v Narodni dom, kjer je leta 1905 začel delovati stalen gledališki ansambel. Dnevnik Edinost je redno poročal o gledaliških predstavah, ki so po njegovih ocenah uživale izredno podporo gledalcev. Idila pa kot vemo ni trajala dolgo: 13. julija 1920 je fašistični ogenj uničil Narodni dom in z njim preki- nil plodno delovanje. Od sezone 1902-1903 do sezone 1919-1920 je namreč gledališče uprizorilo kar 245 dramskih del iz široko zasnovanega repertoarja, poleg tega pa tudi 19 del v okviru opernega, operetnega in baletnega programa. Na novo profesionalno gledališko predstavo je bilo treba počakati do decembra 1945. A to je že druga zgodba, ki jo danes nadaljuje Slovensko stalno gledališče. kronika - Tožilstvo, policija in šolski urad neobveščeni Nihče nič ne ve o domnevni spolni zlorabi v tržaški šoli Novice o domnevni spolni zlorabi nad petnajstletnikom, do katere naj bi po pisanju italijanskega tržaškega dnevnika prišlo v eni izmed tržaških višjih srednji šol, včeraj ni potrdil nihče. V članku je pisalo, da je v učilnici neimenovane šole potekala nenavadna rojstnodnevna zabava s pivom, štirje najstniki pa naj bi zvezali sošolca na stol in ga spolno zlorabili. Dva od štirih naj bi se zatem kesala in povedala ravnatelju, kaj se je zgodilo. Četverici naj bi začasno prepovedali obiskovati šolo. Tržaško državno tožilstvo za mladoletne ni prejelo nobene ovadbe, glavni tožilec Dario Grohmann pa bi lahko uvedel postopek proti neznanim osebam. Kve-stura se včeraj zjutraj še ni ukvarjala z nobenim podobnim primerom, preiskovanje pa se je začelo prav zaradi navedb v članku. Kriminalisti so zaslišali novinarja Claudia Erneja, slednji pa ni hotel razkriti vira informacij, saj mu novinarski poklic jamči tajnost. Deželni šolski urad je včeraj zjutraj takoj poklical vse tržaške nižje in višje srednje šole, z italijanskim in slovenskim učnim jezikom. »Nihče ni poročal o primeru nasilja oziroma zlorabe,« je tržaškemu kvestorju in medijem zagotovila deželna šolska ravnateljica Daniela Beltra-me, ki si grozne novice ne zna razlagati. Deželna šolska ravnateljica je spomnila, da so ravnatelji in profesorji javni funkcionarji, ki morajo mo- rebitne primere nasilja v šoli takoj javiti pristojnim organom. »Zelo hudo bi bilo, ko tega ne bi naredili,« je dejala. Danieli Beltrame prav tako ne gre v račun navedba, da so četverici nasilnežev prepovedali vstop v šolo. »Tovrstne odločitve sprejema razredni svet, katerega člani so tudi starši. Take novice gotovo ne bi mogli zamolčati,« je poudarila Beltramejeva, ki ne verjame, da bi v tovrstnem primeru prevladal splošen molk. Dodala je še, da je nadzorovanje primerov nasilja v šolah konstantno, opravlja ga pristojna opazovalnica, deželni šolski urad pa aktivno sodeluje s kvesturami. V zvezi z domnevnim dogodkom je sindikat FLC-CGIL poslal tiskovno sporočilo, v katerem izraža zaupanje v delo sodstva, hkrati pa zagovarja potrebo po skupnem posegu, da bi razumeli in primerno obravnavali tegobe tržaških adolescentov. »Z vprašanjem šol se ne smemo ukvarjati samo v primerih črne kronike, temveč strukturno.« Po mnenju sindikata je nujno potencirati vlogo ravnateljev in profesorjev v odnosu z dijaki, zunaj šol pa se je treba povezati z eksperti socialnih storitev. »Razumeti moramo tegobe nekaterih dijakov, ki so krhki, demotivirani, utrujeni ali pod stresom, zaradi zaščitniških staršev pa postanejo neodgovorni,« menijo v sindikatu FLC-CGIL. Stranka TriesteGiovane (Mladi Trst) je izrazila solidarnost z neznano žrtvijo domnevne zlorabe. / TRST Nedelja, 7. marca 2010 5 tržaška knjigarna - Prvi večer Literarnega aperitiva na pobudo treh založb Martin Kuchling in njegov Umor v zaspanem mestu V knjigi celovškega avtorja se kriminal prepleta z zgodovino, sedanjostjo in erotiko Tržaška knjigarna je v petek gostila prvi večer Literarnega aperitiva. Zamisel je nastala na pobudo Mladike, Goriške Mohorjeve in Založništva tržaškega tiska, z željo, da bi predvsem mlajša publika spoznala novejše slovenske avtorje, ki izhajajo pod etiketo zamejskih založniških hiš. Na povabilo so se k pobudi pridružili tudi ustvarjalci Klopa, ki so oblikovali aperitiv. Gost petkovega večera je bil koroški Slovenec Martin Kuchling, ki je pred kratkim v zbirki skupnih ve-černic Mohorjeve družbe objavil kri-minalko z naslovom Umor v zaspanem mestu. Kuchling se je rodil leta 1970 v Celovcu in je odraščal v dvo-ježičnem okolju. Iz Štriholč pri Veli-kovcu se je preselil v mesto, kjer je obiskoval Zvezno gimnazijo za Slovence, nato pa še študij primerjalne književnosti in slavistike na celovški univerzi. Posveča se bodisi liriki kot prozi, hkrati pa objavlja v avstrijskih in slovenskih revijah, pogovor pa je stekel ravno o kriminalki Umor v zaspanem mestu, ki je izšla pri Mohorjevi v letu 2009. Zgodba se razvija v ozračju zaspanega Celovca, kjer inšpektor Bregar raziskuje umor koroškega Slovenca Igorja Tropina, vodjo urada za narodno skupnost pri deželni vladi v Celovcu. Ozadje narodne nestrpnosti se stalno prilega pripovedi, ki sprva vodi do avstrijskih nacionalističnih krogov, nato pa se spusti v intimnej-šo plat junakov. Kriminal se prepleta z zgodovino, sedanjostjo in erotiko, tako da je branje stalno privlačno in napeto. Avtor je v kriminalko nedvomno vnesel težavno realnost, s katero se soočajo rojaki na Koroškem, bralci pa bodo nedvomno zasledili zanimive vzporednosti, ki so tipične tudi za naš zamejski prostor. Med srečanjem, ki ga je vodila Julija Berdon, so navzoči prisluhnili branju Patrizie Jurinčič. Že v uvodnih dogajanjih se Kuchling predstavlja z bogatim in tekočim jezikom. Sam pravi, da je svoj jezik odraz ljubezni do materinščine, ki sega globoko preko občutka narodne pripadnosti. Nemško govoreče okolje ga je dodatno spodbudilo k branju slovenskih avtorjev, poskušal pa se je tudi v pisanju. Kuchling je pred svojim najnovejšim delom leta 2000 že objavil roman Iskanje Nataše, pred tem pa tudi pesniško zbirko Okamenela sled. (anm) Z leve proti desni: Julija Berdon, avtor Martin Kuchling in Patrizia Jurincic kroma svetoivanski park - Pokrajinski pečat Francu Rotelliju »Za zgledno profesionalnost stvarnega in neustavljivega inovatorja« Predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat je v petek v gledališču svetoivanskega parka gostila sedaj že bivšega direktorja tržaškega Zdravstvenega podjetja Franca Ro-tellija. Na krajši slovesnosti mu je izročila pokrajinski pečat v znak zgledne profesionalnosti in prizadevanj za ovrednotenje dela Franca Basaglie ter hkrati celotnega parka nekdanje umobolnice. Poropatova je Rotellija opisala kot stvarnega in neustavljivega inovatorja ter med drugim pohvalila njegov socialni čut. Nekdanji predsednik tržaške pokrajine Michele Zanetti pa se je spomnil Rotellijevega prihoda v Trst v sedemdesetih letih, ko mu ni bilo še trideset let. Takrat se je izkazal kot kariz-matičen mlad človek, ki se je podobno kot Basaglia prepuščal dialogu z duševnimi pacienti. Po Basaglievi smrti je podedoval njegovo tržaško, pomembno dediščino in s strokovno ekipo zdravnikov je prispeval k nadgradnji zdravstvenih storitev v prostoru in nadaljeval Basa-gliev boj proti avtoritarnim inštitucijam. Franco Rotelli in Maria Teresa Bassa Poropat kroma šempolaj - Prešernova proslava Kultura je ljubezen do zemlje Nastopili so učenci domače osnovne šole in več uglednih gostov - Ob mednarodnem dnevu žensk bosta v sredo zaživeli dve predstavi V Šempolajski Štalci je pretekli teden zaživela Prešernova proslava, ki sta jo organizirala SKD Vigred in COŠ Stanko Gruden. Letošnji tradicionalni kulturni večer je nosil naslov Kultura je ljubezen do zemlje. V domačem in toplem vzdušju ob krasno pripravljeni scenografiji, ki je predstavljala štiri letne čase, so se najprej s poezijami o ljubezni do kraške zemlje kriškega pesnika Miroslava Košute predstavili učenci domače osnovne šole; zapeli so nekaj pesmi. Potem so besedo predali ostalim gostom. Prvi se je predstavil pesnik, gojitelj in velik ljubitelj oljk, a tudi avtor knjige, ki je izšla ob 60-letnici Kmečke zveze Srce v prgišču zemlje Boris Pangerc.Prebral je nekaj svojih pesmi, iz katerih izžareva navezanost in spoštovanje do domače zemlje. Edi Bukavec je nato na kratko predstavil zgodovino Kmečke zveze. Na oder so nato stopili še drugi gostje, ki so zelo občuteno predstavili vzroke svoje ljubezni do poklica kmeta oziroma vinogradnika in se odločili za gojenje zemlje. Svojo misel so posredovali Franc Fabec, Dario Zidaric, vinogradnika Sandi Skerk in Matej Lupinc. Ob zaključku večera je Boris Pangerc razveselil prisotne otroke, saj je vsakemu podaril bralni trak s poezijo Kraljica Sredozemlja. Pesem je posvečena oljki. SKD Vigred vabi v sredo, 10. marca, ob 20.30 v Štalco v Šempolaju na kulturni večer ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena. Predstavili se bosta avtorica in igralka Irene Pahor z igro Danes sem sitna ... ahti kaku ploskaš ter v dvojici Tatjano Malalan Nič ni tako kot zgleda. Tekst druge igre je napisala Tatjana Malalan. Filmski maraton v Mieli Dvajsetletnico gledališča Miela bodo proslavili tudi s filmskim maratonom. Danes ob 11. uri bodo začeli vrteti niz starih in novih filmov, ki se bo zaključil v poznih večernih urah. Prvi bo na vrsti Tetro (Segreti di famiglia), najnovejši film Francisa Forda Coppole, ob 13.10 bodo zavrteli The Red Shoes (Rdeči čeveljčki, 1948, režija Po-well&Pressburger), ob 15.25 Truffau-tov Tirez sur le pianiste. Ob 17. uri bo na sporedu lanski film Departures, nagrajen z oskarjem za najboljši tujejezi-čni film, ob 19.15 Kusturičev Zavet (2007), ob 21.30 Greenawayev Night-watchingt (2007); v vseh treh primerih gre za filme, ki jih v Italiji niso še predvajali. Filmski »non stop«, ki ga Miela prireja v sodelovanju s Cappello Underground, bo opolnoči zaključilo filmsko presenečenje. Iz morja kraški kamen V Mladinskem domu v Boljuncu bo v torek, 9. marca, ob 20. uri zanimivo srečanje s Paolom Sossijem, ki svoj prosti čas posveča raziskovanju naravnih znamenitosti Krasa in iskanju skritih kraških kamnin. Njegove zbirke kamnin, mineralov in fosilov si je marsikdo že ogledal na razstavah. Tokrat bo Sos-si predstavil najnovejše raziskovalno delo »Iz morja kraški kamen«. Srečanje o vodi in Timavi Jutri ob 18. uri bodo v Morskem muzeju (Ul. Campo Marzio 5) predvajali posnetke o raziskovanju reke Timave in bližnjih potokov. Naslov srečanja je »Voda, kamen in morje od Moščenic do Devina«. Posegla bosta Sergio Dolce (mestni znanstveni muzeji) in Marino Vocci (društvo Marevivo). Miha Obit v Knulpu Gruppo-Skupina 85 vabi v torek ob 18. uri v kavarno Knulp (Ul. Madonna del mare) na predstavitev nove knjige pesnika in prevajalca Mihe Obita Le parole nascono gia sporche. O avtorju in njegovem delu bosta govorila Marko Kravos in Roberto Dedenaro. Razstava keramik v Bazovici Naravoslovni didaktični center v Bazovici je odprt tudi danes. V centru, ki ga upravlja deželna gozdna straža, bodo danes ob 10. uri odprli razstavo keramik Fulvie Sabrini Mergoni, ki bo na ogled do 17. ure. Razstavo si bo mogoče ogledati do 31. marca, od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. Ob uglednih gostih so zapeli tudi domači osnovnošolci kroma okolje - Srečanje Nosmog o železarni in prašnih delcih Okoljevarstveno združenje Nosmog je včeraj na tiskovni konferenci opisalo trenutno stanje v mestnih četrtih, ki so najbolj izpostavljene izpustom škedenjske železarne. Združenje je tudi predstavili svoje pobude za zaščito zdravja in kakovosti življenja prebivalcev Škednja, Čarbole, Sv. Sobote in Sv. Ane. Navzoči so bili tudi miljski župan Nerio Nesladek, deželni svetnik Demokratske stranke Sergio Lupieri in deželni svetnik Ljudstva svobode Maurizio Bucci, pa še predstavniki kovinarskih sindikatov v železarni ter združenj WWF in Prijateljev Tržaškega zaliva. Govor je bil o prisotnosti prašnih delcev PM10 in benzopirena v zraku, ki pogosto prekoračuje zakonsko dovoljeni prag. Zadevo preiskuje državno tožilstvo v Trstu. Celih sto dni pa so podatki o kakovosti zraka povsem primanjkovali, o čemer je združenje Nosmog obvestilo agencijo ARPA in Občino Trst. Na srečanju je bil govor tudi o novih evropskih določilih na tem področju in o ugovorih, ki so jih vložile Dežela FJK in druge italijanske deželne uprave. Obravnavali so tudi preiskavo o nezakonitem odlaganju nevarnih odpadkov, ki je zajela železarno in njenega direktorja Francesca Rosata. 6 Nedelja, 7. marca 2010 TRST / ricmanjski teden 2010 - SKD Slavec Ricmanje - Log Od četrtka pester program V Babni hiši bodo za začetek odprli razstavo Jakoba Jugoviča, nastopil pa bo tudi MePZ Mačkolje Ricmanjsko Babno hišo bo ponovno zajel val kulturnih prireditev, saj se bo v četrtek, 11. marca pričel že tradicionalni Ricmanjski teden. Otvoritveni večer, ki ga bo popestril nastop Mešanega pevskega zbora Mačkolje pod vodstvom Samuele Bandi, so organizatorji zaupali Jakobu Jugoviču, ki bo v galeriji postavil na ogled svoja dela na razstavi z naslovom oblikovan-je. Mladi umetnik si prizadeva predstaviti celoten obris elementov, ki so vezani na stroko oblikovalca. Skozi postavitev in predstavitev Rada Jagodica bomo dobili tako natančnejši vpogled v večkrat nepoznano stroko in se približali strokovni figuri oblikovalca oz. dizajnerja. V petek, 12.marca pa bomo prav tako v galeriji lahko prisluhnili žlahtnim zvokom Trobilnega kvinteta in kvarteta rogov Akademije za glasbo v Ljubljani. Na petkovem večeru se bo predstavila tudi domačinka, dvajsetletna hornistka Jasna Komar, ki je svet glasbe spoznala pri šestih letih v Glasbeni šoli Ricmanje ter začela igrati na rog z osmimi leti. Pred štirimi leti je z odliko diplomirala na tržaškem konservatoriju Tartini. Udeležila se je različnih mednarodnih in narodnih tekmovanj in osvojila več nagrad. Od oktobra 2008 študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Boštjana Lipovška. Sobotni večer bosta oblikovala odlična glasbenika, priznana jazz pevka Martina Feri in akademski glasbenik, kitarist Marko Čepak - Maki. Nedeljski večer je že tradicionalno v zakupu Pihalnega orkestra Ricmanje. Pod taktir- ko Aljoše Tavčarja se bodo orkestraši predstavili s skladbami iz slovenske in mednarodne zakladnice. V torek, 16.marca pa bo v prireditveni dvorani gostovala dramska skupina Proposte teatrali F.I.T.A. z veseloigro v tržaškem narečju I sempi qualche volta i la in-dovina, v priredbi Giorgia Fonna in Monice Tramontina, ki je poskrbela tudi za režijo. Na dan praznovanja vaškega zavetnika, 19. marca, pa je na sporedu Domači večer, ki ga že tradicionalno oblikujeta Združeni mešani pevski zbor Slavec - Slovenec pod taktirko Danijela Grbca in dramska skupina SKD Slavec. Domači gledališčniki bodo letošnji publiki postregli z veseloigro v narečju Tango, monsieur?, v režiji Ingrid Verk. Na sliki posnetek za lanske predstave Vaje v zboru, v interpretaciji Dramske skupine SKD Slavec. RAI: na slovenskem televizijskem programu film o Almi M. Karlin Samotno potovanje Danes ob 21. uri bo STV na sporedu večer posvečen slovenskemu filmu. Zavrtel se bo celovečerni igranodokumentarni film Alma M. Karlin - Samotno potovanje, ki je v produkciji agencije Cebram iz Ljubljane nastal leta 2009. Režiserka Marta Frelih je v njem prikazala življenje in delo pisateljice, pesnice in popotnice iz Celja, ki se je leta 1919 odpravila na daljni zahod ter obšla celo zemeljsko oblo. Domov se je preko Japonske in Indije vrnila 8 let kasneje, medtem pa je o svojih pustolovščinah poročala v številnih knjigah in časopisnih člankih. Film je na lanskem 12. Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado za najboljši dokumentarni film in nagrado Vesna za najboljše kostume, ki jih je pripravila prav režiserka Marta Frelih. O igrano-doku-mentarnem celovečercu Alma Maksimiljana Karlin - Samotno potovanje, v katerem v glavni vlogi nastopa Veronika Drolc, bosta v predstavitvenem prispevku spregovorila producent in direktor fotografije Rado Likon ter koscenaristka in dramaturginja Vilma Štritof. Ponovitev bo na sporedu še v četrtek 11. marca ob 20.50 AcegasAps Pokopališka in pogrebna služba Preklic za opuščene grobove na pokopališču pri Sv. Ani in na bivšem vojaškem pokopališču v Trstu Obveščamo, da je Občina Trst sprožila postopek za izgubo pravice do oz. za preklic opuščenih grobov, ki se nahajajo na pokopališču pri Sv. Ani in bivšem vojaškem pokopališču. Na podlagi zahteve upravičencev je možna prekinitev postopka. Uredbe in seznam zadevnih grobov so na razpolago v Uradih za pokopališke storitve in pri Občinskih okrožjih. Obvestilo je v skladu z zakonom št. 241 z dne 7. avgusta 1990 in sklepom odbora št. 305/2003. Tržaška umobolnica: osrednji dogodek psihiatrije 20.stoletja V sedemdesetih letih se je v Trstu razvijala reforma psihiatrične oskrbe, ki je potem izpadla kot osrednji dogodek psihiatrije 20.stoletja. Burni politični in družbeni premiki, ki so po letu 1968 temeljito preoblikovali italijansko in evropsko družbo, so dali reformi, ki jo je Franco Basaglia iz Gorice prenesel v Trst, bistven doprinos, da je reforma prerasla v pravo revolucijo. Ni šlo več kot v Gorici le za humanizacijo bolnice, ampak bolj radikalno za odpravo bolnice. V neverjetno kratkem obdobju manj kot deset let se je to dejansko izvedlo in rezultat je danes, po več kot tridesetih letih, nedvomno potrjen. Pri tej izkušnji so sodelovali številni slovenski tržaški psihiatri, psihologi, socialne delavke in bolničarji, pa seveda tudi premnogi bolniki. Preobrat ni imel vpliva le na oskrbo bolnikov, ampak tudi na sam koncept mentalne bolezni, saj je jasno pokazal, kako nekateri simptomi in potek niso bili le izraz bolezni same, ampak v veliki meri posledica zdravstvenega in bolniškega ambienta. V Sloveniji, ki je geografsko tako blizu, so bile pa politične in družbene razmere tako drugačne, da je tržaški izziv imel le medel odmev. O vsem tem bo jutri govoril psihiater in psihoanalitik dr. Pavel Fonda v Društvu slovenskih izobražence, v Peterlinovi dvorani ob 20.30. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE IZBIRNI PROGRAM - MONODRAMSKI Dejmo stisnt teater - Glej Zavod No History GORAN VOJNOVIČ V petek, 12. marca ob 20.30 v Veliki dvorani SSG PREDPR0DAJA OD TORKA, 9. MARCA Info: vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 17. ure in uro in pol pred pričetkom predstave Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it Včeraj danes Danes, NEDELJA, 7. marca 2010 TOMAŽ Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 18.00 - Dolžina dneva 11.27 - Luna vzide 1.29 in zatone ob 9.54. Jutri, PONEDELJEK, 8. marca 2010 JANEZ, DAN ŽENA VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,5 stopinje C, zračni tlak 1017,1 mb raste, veter 5 km na uro jugo-vzhodnik, burja, vlaga 32-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,9 stopinje C. OKLICI: Piero Franco Devescovi in Gioia Pertot, Dario Mattiussi in Francesca Bal-bi, Michele Mastromarino in Michela De-grassi, Paolo Degano in Michela Maran-gione, Daniele Botta in Roberta Rogge-ro, Aljoša Cok in Erika Stegel, Gian Lu-ca Valle in Daniela Fiorini, Niko Stokelj in Sara Manola, Andrea Cernuta in Federica Dreossi, Alfredo Pertot in Giulia Crocini, Michelangelo Oliviero in Elisa Trivillin, Victor Dudine in Pamela Sara-cino, Fabio Conighi in Monica Metlika. Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bo danes, 7. marca, od 10. do 12. ure. Na predstavitev šole in učnih smeri so toplo vabljeni starši dijakov, ki se bodo letos vpisali na višjo srednjo šolo. LICEJ A. M. SLOMŠKA vabi na dan odprtih vrat danes, 7. marca, od 11. do 13. ure in v petek, 12. marca od 17. do 19. ure v Ul. Caravaggio 4, v Trstu. Toplo vabljeni vsi dijaki, ki se bodo vpisali v 1. razred višje srednje šole ter njihovi starši. Profesorji bodo na razpolago za pojasnila in predstavili nove šolske smeri: humanistični in druž- in Zveza slovenskih kulturnih društev vabita na koncert nagrajenih skladb natečaja »Ignacij Ota« in iz njegovega opusa »Moji zemlji« v sklopu revije Primorska poje Danes, 7. marca 2010, ob 19. uri Milje, Občinsko gledališče G. Verdi - (ul. San Giovanni 4) SKD TABOR ob MEDNARODNEM DNEVU ŽENSK Nedelja, 7. marca, ob 18.00 Prosvetni dom na Opčinah premiera predstave NIČ m TAKO KOT ZGLEDA Besedilo in režija Tatjana Malalan, nastopata Tatjana Malalan in Irene Pahor. Vabljene in vabljeni! benoekonomski licej. Obiskovalci bodo lahko parkirali v notranjem šolskem parkirišču. Loterija 6. marca 2010 Bari 21 43 70 9 5 Cagliari 77 14 84 68 76 Firence 26 10 65 41 85 Genova 1 7 57 84 59 Milan 68 7 82 80 18 Neapelj 18 45 64 32 27 Palermo 32 11 14 66 41 Rim 40 82 77 9 37 Turin 70 31 84 1 88 Benetke 5 54 84 21 62 Nazionale 9 54 77 28 59 Super Enalotto Št. 28 16 21 30 35 57 78 jolly 36 Nagradni sklad 4.556.429,94 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 43.230.071,43 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 18 dobitnikov s 5 točkami 37.970,25 € 1.639 dobitnikov s 4 točkami 417,00 € 65.294 dobitnikov s 3 točkami 20,93 € Superstar 38 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 9 dobitnikov s 4 točkami 41.700,00 € 322 dobitnikov s 3 točkami 2.093,00 € 4.972 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 33.525 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 77.918 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € jsSf. GHAFFARITAPPETI ¿zz» "SS£s» RAZPRODAJA ZARADI SELITVE EKHf Jpnt^1^, _ _ _ _ . mM ^ _ , _ v _ _ _ _ _ _ _ _ avtentičnosti Po 20 letih DOKONČNO ZAPIRA v ulici Vasari! ^ REALNI POPUSTI do 60% UL, VASARI, G [BLIZU TRGA GARIB ALDI), TRST - TEL, qi0 631290 - PARKIRIŠČE NA RAZPOLAGO NA UL. VASARl, 9 (ANDRONA) URNIK: 0.00*13.00 IN 15.30-20 00 ■ OB NEDELJAH IN PONEDELJKIH OOPRTO OO 9-30 DO 13,00 / TRST Nedelja, 7. marca 2010 l <2Z> TMialrrija INSU L\ ULItlMMUlllIU vabimo vas na otvoritev razstave Mala platna Enerke Kovač Spregovoril bo Dejan Mehmedovič V petek, 12. marca ob 18. uri v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška, 20 Ženske, ženske, ženske Bliža se 8. marec in z njim mednarodni dan, posvečen vsem ženskam sveta. Primorski dnevnik bo letošnji praznik obeležil na poseben način. Svoje bralke in bralce vabi, da nam posredujejo fotografije, katerih nesporne protagonist-ke so ženske: znane ali neznane, zaročenke, žene, mame, sestre, prijateljice ... Spletni strani www.primorski.eu pošljite svoje posnetke: najlepše bomo objavili tudi v Primorskem dnevniku! Q Kino AMBASCIATORI - 15.00, 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Alice in Wonderland-3D«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Il concerto«. CINECITY - 10.45, 11.30, 13.00, 14.00, 15.10, 16.20, 17.30, 18.40, 20.00, 21.00, 22.10 »Alice in Wonderland 3D«; 10.45, 15.30, 18.30, 21.30 »Shutter Island«; 14.40, 17.10, 19.40, 22.10 »Invictus - L'in-vincibile«; 10.45, 13.05, 15.25, 17.40, 22.00 »Codice Genesi«; 10.45, 12.50, 15.10, 17.30, 20.00, 22.05 »Genitori e fi-gli - Agitare bene prima dell'uso«; 13.30, 20.00 »Wolfman«; 10.45, 12.50 »Alvin Superstar 2«; 11.15, 15.00, 18.15, 21.30 »Avatar 3D«. FELLINI - 16.30, 20.15 »Tra le nuvole«; 18.15, 22.15 »The Hurt Locker«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 17.30, 20.40, 22.20 »L'amante In-glese«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Invictus«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 18.10, 20.15, 22.15 »Genitori e figli: Agitare bene prima dell'uso«; 19.00 »A single man«. KOPER - KOLOSEJ - 20.00 »Beograjski fantom«; 19.30 »Drugi moški«; 15.10, 17.20, 21.20 »Državljan nevarnih namer«; 13.50, 19.00, 21.10 »Prestopno leto«; 15.00, 17.30, 21.40 »Valentinovo«; 16.00 »Ava-tar-3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Shutter Island«; Dvorana 2: 18.15, 22.15 »Codice Genesi«; Dvorana 3: 16.15, 19.00, 21.45 »Avatar 3D«; Dvorana 4: 16.30, 20.20 »Che fine hanno fatto i Morgan?«; 11.00, 14.30, 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Alice in Wonderland 2D«. SUPER - 15.30 »Alvin Superstar 2«; 17.00, 18.45 »Il figlio piu piccolo«; 20.30, 22.15 »Wolfman«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.45, 18.15, 20.45 »Shutter Island«; Dvorana 2: 14.30, 16.40, 18.50, 21.00 »Alice in t?ogteßno podjetje a i iXi:* sVk 11 \iui AL AB ARI) A Prisotni smo tudi na Opčinah, v Miljah, v Boljuncu in v Nabrežini Tel. 040 2158 318 Društvo slovenskih izobrttžencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, na večer "Tržaška umobolnica: osrednji dogodek psihiatrije 20. stoletja". Predava dr. Pavel Fonda. Začetek ob 20.30. Wonderland 3D«; Dvorana 3: 15.50, 17.50, 20.00, 22.00 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«; Dvorana 4: 15.00, 17.30, 19.50, 22.10 »Invictus«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »Codice gene-si«; 16.00, 18.00 »Alice in Wonderland«. □ Obvestila DOLINČANKE bomo praznovale mednarodni dan žena s kulturnim programom, tradicionalno loterijo in družabnostjo danes, 7. marca, ob 17. uri v prostorih SKD Valentin Vodnik v Dolini. JUS TREBČE vabi člane, da se danes, 7. marca, udeležijo rabute za postavitev kamnov z ledinskimi imeni. Zbirno mesto je P'r kale ob 8.30. PROMEMORIA prireja v četrtek, 11. marca, solidarnostno večerjo na Kon-tovelu. Zbirali se bodo prispevki za kritje sodnih stroškov aretiranih protifa-šistov iz Verone, Rovereta, Pistoie, Neaplja in od drugod po Italiji. Za informacije in rezervacije kličite do torka, 9. marca na tel. št. 340-0802508. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER Kot vsako prvo nedeljo v mesecu, bo tudi danes, 7. marca, odprt Naravoslovni didaktični center v Bazovici. Ogled centra bo možen od 9. do 17. ure. Obenem bo ob 10. uri otvoritev nove razstave. Predstavljene bodo keramične umetnine Fulvie Sabrini Mergoni »Kamnite hiše«. Razstava bo na ogled vse do 31. marca od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Vstop prost. SEKCIJA VZPI ANPI Opčine, Bani, Fer-lugi, Piščanci ob 66-letnici mučeniške smrti Rozalije Kos Kocjan - Guličeve bomo danes, 7. marca, ob 10. uri počastili njen spomin s polaganjem venca na spominsko ploščo v Narodni ul. 28. Sodeluje šolski zbor OŠ Franceta Bevka, mentorica Ana Palčič. Priložnostna beseda Majna Pangerc. SKD VESNA v sodelovanju z sekcijo VZPI Evald Antončič - Stojan vabi na praznovanje dneva žena z večerjo, družabnostjo in plesom danes, 7. marca, ob 18.30 v dvorani Ljudskega doma v Križu. Rezervacije: tel. 040-2209058, informacije: 340-7235369 - Sara. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST obvešča, da iz tehničnih razlogov odpadejo »Zimske športne igre« napovedane za danes, 7. marca. V BARKOVLJAH, danes, 7. marca, po maši od 11. ure, bomo počastili msgr. Matijo Škabarja ob obeležju v vrtu, ki se po njem imenuje (pri barkovljanskem portiču). KMEČKA ZVEZA vabi na posvet »Odkrijmo Kraški breg - Prilika za razvoj krajevnega kmetijstva«, ki bo v ponedeljek, 8. marca, ob 10. uri v dvorani EPT tržaškega sejmišča. Posvet bo v okviru prireditve »Olio Capitale«. LJUDSKI DOM »CANCIANI« v Podlo-njerju prireja v ponedeljek, 8. marca, od 20. ure dalje praznovanje mednarodnega dneva žena. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV bo v ponedeljek, 8. marca, gost dr. Pavel Fonda, ki bo govoril na temo »Tržaška umobolnica: osrednji dogodek psihiatrije 20. stoletja«. V Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3. Začetek ob 20.30. MLADINSKI DOM BOLJUNEC priredi srečanje z gospodom Paolom Sossijem pod geslom »Iz morja kraški kamen«. Predavanje bo v torek, 9. marca, ob 20. uri. Toplo vabljeni. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme»XXII. Pokala prijateljstva treh dežel« VI. Memorial »Lucijan Sosič«, ki bo v soboto, 13. marca, v Forni di Sopra. Tekma bo veljala za posebno lestvico za 6. Pokal »Alternativa Sport« in »5. Primorski smučarski pokal«. Vpisovanje je možno do srede, 10. marca, na tel. št. 3488012454 (Sabina). KRUT začenja v sredo, 10. marca, spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Ankaranu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR, v sodelovanju z zadrugo »La Quercia« vabijo na drugi del delavnic za starejše osebe, družine in zainteresirane na temo »Pomagajmo si pri ohranjevanju dobrega počutja - drugi del« v kulturnem središču »Dom Briščki«, Briščiki 77, od 17. do 19. ure ob sredah. Prvo srečanje bo 10. marca s fizioterapevtko K. Vitez »Naučimo se pravilnega gibanja - drugi del«; nato 17. marca z muzikoterapevtko S. Mazzie-ro »Zaplešimo, da se boljše počutimo 2« ter 24. marca s psihoterapevtko M. Bagolin »Spomin in tehnike izboljšanja spomina - praktični del«. Delavnice so brezplačne, zaželjen je predvpis na telefonske številke 040-2907151, 3456552673 (dr. Roberta Sulčič). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: 10. marca: »Obrni papir«, »Proste barve«; 12. marca: »Živalice pripovedujejo«, »Kamene živali«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča člane in povabljence, da bo seja Pokrajinskega sveta za Tržaško v sredo, 10. marca, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah (Ul. Ricreatorio 1). TEČAJ YOGE: na razpolago je še nekaj prostih mest za tečaj yoge, ki se vrši ob torkih od 20. do 21.30 pri Skladu Mitja Čuk, Proseška ul. 131 - Opčine. Za informacije in vpis: 339-7051338 (Eva). KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo na društvenem sedežu vsak četrtek od 16. do 18. ure. Prvo srečanje bo v četrtek, 11. marca. SK DEVIN prireja tekmo za »22. Pokal prijateljstva treh dežel« - 6. Memorial Lucijan Sosič v soboto, 13. marca, v kraju Forni di Sopra. Avtobus odpelje iz Trga v Nabrežini ob 6. uri, iz Štivana pa ob 6.10. Vpisovanja do četrtka, 11. marca, na info@skdevin.it, ali na 3402232538 ali 335-8180449. SKUPINA 35-55 PRI SKD F. PREŠEREN iz Boljunca prireja v četrtek, 11. marca, v večernih urah (predvidoma ob 20.30), voden obisk z Mauriziem Ra-dacichem v zaklonišče Kleine Berlin. Potrebna je predhodna prijava, zato bomo vse informacije posredovali pravočasno. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja de-gustacijski večer posvečen vinom kleti Batič iz Vipavske doline. Srečanje bo v petek, 12. marca, ob 20.30 na sedežu združenja (Lonjerska cesta, 267). Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov ANPEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu začeli 12. oz. 13. marca s sledečim urnikom: skupina 0-12 mesecev, ob petkih zjutraj, skupina 12-36 mesecev ob sobotah popoldne. Sprememba dnevov po dogovoru. Za prijave in informacije: info@melanieklein.org, www.mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. Število mest je omejeno. AŠD MLADINA - Smučarski odsek obvešča člane, da se lahko do četrtka, 11. marca, do 16. ure vpišejo na smučarsko tekmo »Pokala prijateljstva treh dežel« veljavno za 5. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 13. marca, v Forni di Sopra. Tel. 040-220718, 338-6376575 (Sonja ) ali 040-213518, 348-7730389 (Ennio). FUNDACIJA ELIC vabi tvojega otroka na delavnice »Mavrična odkritja« ob sobotah od 16.00 do 17.30: 13. marca - Gibanje in Yoga za otroke; 20. marca -Znanost in igra: Zrak in letenje, zgradimo leteči balon; 27. marca: Risanke in vzgojne risanke - delavnica in kinoforum. Čakamo vas na sedežu na Ul. Mazzini št. 30, 5. nadstropje. Informacije na: 040-55273, 320-0488202. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi vse otroke iz vrtca in osnovne šole na »Dan odprtih vrat«. Delavnice bodo potekale na velikonočno temo. V soboto, 13. marca - kreativni pirhi; 20. marca - pripravimo in spečemo pinco; 27. marca - oblikovanje oljčnih vejic. Delavnicam in igram, glede na starostno dobo otrok, bodo sledile domače animator-ke in priložnostni gostje. Toplo vabljeni ob sobotah od 15. ure dalje. ZVEZA ŽENSK BOLJUNEC IN SKD F. PREŠEREN vabita vse žene in dekleta na praznovanje mednarodnega dneva žena, ki bo v soboto, 13. marca, od 19.30 dalje v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU IN FEIGLOVA KNJIŽNICA V GORICI sta zaradi kriznega stanja ustanove začasno uvedli skrajšani urnik odprtja: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Iz istih razlogov bo Odsek za zgodovino odprt od 9. do 12. ure. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren obvešča, da se je v Trubarjevi dvorani Nižje srednje šole v Dolini pričela redna vadba pilatesa za vse izkušene tečajnice. Vadba poteka ob torkih in petkih: ob 18. uri dinamično raztezanje ter priprava na napor, ob 19. uri klasični Pilates. Vabljene. TEČAJ RESTAVRIRANJA STAREGA KRAŠKEGA POHIŠTVA organizira Društvo Noe' za začetnike. Info: noeinfo-noe@yahoo.it ali na tel. št.: 3498419497. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA »ASTRA« sporoča, da je posvetovalnica v nabrežin-skem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. SLOVENSKI KULTURNI KLUB IN MOSP razpisujeta ob prazniku slovenske kulture literarni, likovni in fotografski natečaj za mlade do 25. leta (neobvezna tema »Zvok trobente plava skozi gozd. Kakor vzdih. Kakor stok.« - ob 100-le-tnici Cirila Kosmača). Prispevki morajo biti opremljeni s psevdonimom, podatki pa priloženi v zapečateni kuverti. Prispevke lahko zainteresirani oddajo ali pošljejo do ponedeljka, 15. marca, na sedež Slovenske prosvete, Ul. Donizetti št. 3. Informacije: 040-370846. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst-Gorica-Videm prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine, ki ga bo vodila prof. dr. Andreja Žele. Na programu so štiri srečanja po dve uri: 18. marca »Vezljivost besed za pravilno tvorbo sporočil«, 25. marca »Pravilna raba sklonov, besedni red in raba ločil«, 15. aprila »Razmerja stavek-stavčni vzorec-poved-besedilo«, 22. aprila »Predložni skloni v slovenščini«. Začetek ob 16.30. Vpisovanje do ponedeljka, 16. marca, na tel. št. 040-299632 in 339-5281729 ali na e-pošto: eficur@alice.it in veratu-ta@tiscali.it . Vpisnina 25 evrov. KRUT prireja delavnico o urinski inkon-tinenci v dneh 18. in 25. marca ob 16. uri. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8B, tel. 040360072. KŠD ROJANSKI KRPAN v sodelovanju z ZSKD razpisuje 2. natečaj za izvirno ljubezensko pesem. Rok za oddajo pesmi se izteče 21. marca (svetovni dan poezije). Razpisni pogoji so na voljo na spletni strani www.rojanskikrpan.org. Natečaj je namenjen vsem, posebej pa bodo obravnavani izdelki dijakov slovenskih višjih srednjih šol. Za dodatne informacije: peterverri@yahoo.it, ro-janskikrpan@gmail.com ali na tel.: (0039)335435369, (0039)3280337910, 00386(0)31215512. 8.3.2000 8.3.2010 Alojz Lupinc Z ljubeznijo se te spominjajo svojci t Z veliko žalostjo obveščamo, da nas je zapustil dragi in ljubljeni oce in nono Dimitrij Sancin Sin Aleksander z Eriko in ljubljenim Markom ter ostali sorodniki Pogreb bo v torek, 9. marca, ob 11.00 v ulici Costalunga. Trst, 7. marca 2010 Žalovanju se pridružuje Adi Zadnji pozdrav dragemu Dimitriju Claudia in Miro t Za vedno nas je zapustila draga mama Bernardka Sancin vd. Kanzian (Dina) iz Škednja Žalujoči sin Franko, hči Ani in vnuka. Pogreb bo v ponedeljek, 8. marca, ob 11.00 v mrtvašnici v ulici Costalunga. t Zapustila nas je Teodora Masten vd. Ambrosi Žalostno vest sporočajo otroka Roberto in Marina, snaha Daniela, vnuka Ivan in Alessandro z Eleonoro ter ostalo sorodstvo Pokojna bo ležala v mrtvaški vežici bolnice v Tržiču v ponedeljek, 8. marca, med 8. in 10. uro. Ob 11. uri bo sledila sv. maša v cerkvi sv. Marije Magdalene v Slivnem (Devin-Nabrežina). Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki se bodo poslovili od naše drage. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Tržič, 7. marca 2010 Kraško pogrebno podjetje Lipa ZAHVALA Luciano Pieri Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, nonetu in kulturnemu društvu Primorsko, vsem vaščanom in prijateljem, ki so z nami žalovali ob izgubi našega dragega Lucianota. Družina Mačkolje, 7. marca 2010 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Peter Rogelja Družina in svojci Petra Rogelje se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način zadnjič pozdravili našega dragega. Posebna zahvala tistim, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. Šempolaj, 7. marca 2010 8 Nedelja, 7. marca 2010 obvešča člane in povabljene, da bo seja Pokrajinskega sveta za Tržaško pokrajino V SREDO, 10. MARCA 2010, OB 20. URI v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1 TRST / Zveza cerkvenih pevskih zborov-Trst • Zveza pevskih zborov Primorske Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm Zveza slovenske katoliške prosvete-Gorica • Javni sklad za kulturne dejavnosti RS -vabijo na koncert revije- Primorska poje 2010 *--v V petek, 12. marca 2010, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah -«fr- Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst, Duhovni MePZ Anton Martin Slomšek - Zagreb, MePZ Marezige, CMePZ Zavratec, MePZ Sv. Lucija - Portorož, MePZ Angelski spev - Otlica, MePz Quo vadiš - Razdrto. NARODNA IN ŠTUDIJS KNJIŽNICA KRONIKA „. Odsek za »A zgodovino in I Časopis za slovensko | krajevno zgodovino vabita na predstavitev ob izidu tematske številk Kronike z naslovom RODBINI e KAIISTEI K IN GORUP V sredo, 10. marca 2010, ob 17. uri v Narodnem domu v Trstu, Ulica Filzi 14 Prisotni bodo urednik revije in nekateri avtorji. □ Čestitke Od kadar smo novico prejeli, vsi na Krmenki smo še bolj veseli. Včeraj se je mali IZTOK rodil in mamico Jadranko ter očka Aleša razveselil. Vse najlepše v življenju jim iz srca želijo družine Sancin, Cerin in Dainese. Poseben poljubček Iztoku od male Sofie. Dobrodošel mali IZTOK! Čestitamo mami Jadranki, očku Alešu, noni Ljubi in nonotu Marjanu. Iztoku želimo veliko srečnih in sončnih dni. Anuška, Vlasta in Vanda z družinami. Mali IZTOK se je rodil, Jadranko in Aleša razveselil. Z njimi nazdravimo in vso srečo jim želimo prijatelji Saša, Katjuša z Igorjem, Jasmina, Iztok, Paola in Jan. Ob rojstvu sinčka IZTOKA čestita svojima novima članoma Jadranki in Alešu ter želi novorojenčku zelo lepo in zdravo življenje sekcija VZPI - ANPI Dolina, Mač-kolje, Prebeneg. Elizina in Markova vsakdanja opravila bo od sedaj SOFIA veselo popestrila. Novi družini čestitajo Andrej, Daniela in Marijan. Ob rojstvu male SOFIE iskreno čestitamo Elizi in Marku vsi pri SKD Primorsko. V hišico v Križpot je štorklja priletela ter Elizo in Markota z malo SOFIO obdarila. Z njima se veselimo vsi, Saša in Iztok z družinama. Draga režiserka Sabrina! S tabo, Primožem in Teo se veselimo rojstva male ASJE in upamo, da boš vseeno našla čas za režijo nove igrice. Muce in mačkoni pri SKD Jože Rapotec. Je v Križpotu dober zrak, to opazi prav vsak: rodili sta se punčki dve in razveselili nas vse. ASJA in SOFIJA srečno, naj vaju spremlja sončke večno! Prijatelji. Rojstvo male ASJE je osrečilo mamico Sabrino, očka Primoža in sestrico Teo. Veseli družini čestitamo in želimo veliko veselja. Gra-cijela, Martina in Federica z družinami. Naša draga SUZANA praznuje okrogla leta. Vse najboljše, mnogo zdravja in veselja ji želijo mož Edi, Sonja in Franco. Danes praznuje naša teta SUZANA okrogla leta. Vse najboljše iz srca ji želijo Cristina in Francesco. 1. marca je naša ZORKA go-dovala. Danes pa 75 let slavi. Vse najboljše ji želijo vsi, ki jo imajo radi. ANTIKVITETE IN DRAGOCENI NAKITI 10 SCR3QR0 Trg Cavana, 1 - Trst Tel.: 040 303350 KUPIM ZLATO SREBRNINA DRAGOCENI STARI NAKITI BRILJANTI - BIŽUTERIJA ROČNE URE ZBIRKE KOVANCEV, BANKOVCEV IN MEDALJ PLAČILO V GOTOVINI BREZPLAČNE CENITVE Na svet je pokukal naš mali Iztok v veselje mamice Jadranke in očka Aleša. Staršema čestitamo, Iztoku pa želimo srečno in sončno življenje. Noni Sandra in Ljuba, nonota Franko in Marjan, pranona Libera ter strica Igor z Anuško in Davorin z Martino V petek, 5. marca, je na tržaški univerzi zagovarjala doktorsko dizertacijo Dunja Fabjan Guerrini in postala doktor znanosti s področja astrofizike in kozmologije. Z njo se veselijo in ji želijo še veliko uspehov na raziskovalni poti vsi domači H Prireditve SKD LIPA IZ BAZOVICE vabi ob dnevu žena danes, 7. marca, ob 18.30 v Bazovski dom na kulturni večer »Od ljubezni ... do ljubezni« v izvedbi članov dramske skupine in moške pevske skupine Kraški dom iz Repenta-bra. Vabljeni. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124 vabi v soboto, 13. marca, ob 20. uri v sklopu dneva žena na slovesnost ob poimenovanju male dvorane po učiteljici in vsestranski kulturni delavki Devani Pizziga. Njenemu spominu se bodo poklonili predstavniki domačega društva in društev v katerih je sodelovala. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga vabita na koncert nagrajenih skladb natečaja Ignacij Ota in iz njegovega opusa »Moji zemlji« v sklopu revije Primorska poje danes, 7. marca, ob 19. uri v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo MePZ Adria-tic-Hrvatini, MoPZ Valentin Vod-nik-Dolina, MePZ Halietum iz italijanske skupnosti »Pasquale Besenghi Degli Ughi«-Izola, Vokalna skupina/ Gruppo vocale ANSIBS-Štarancan, MePZ Jacobus Gallus-Trst, MeMlPZ Trst, APZ Univerze na Primorskem-Koper. SKD LONJER-KATINARA vabi na praznik v počastitev mednarodnega dneva žensk v ponedeljek, 8. marca, ob 19.30 v ŠKC v Lonjer. Program bodo oblikovali člani MPZ Tončka Čok. SKD VIGRED vabi ob 8. marcu - mednarodnem dnevu žena, na kulturni večer v Štalco v Šempolaju, ki bo v sredo, 10. marca, ob 20.30. Na sporedu bosta dve predstavi: »Danes sem sit-na...ahti kaku ploskaš!«, nastopa Irene Pahor in »Nič ni tako kot zgleda«, nastopata Tatjana Malalan in Irene Pahor. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja v četrtek, 11. marca »Spominski večer Nadje Kriščak« in predstavitev njene knjige ob sodelovanju ženske pevske skupine Stu ledi. O knjigi in avtorici bosta spregovorila Marko Tavčar in ilustratorka Jasna Merku. Začetek ob 20.30. FOTOKROŽEK FOTOVIDEO TS 80 va bi v petek, 12. marca, ob 18. uri v galerijo Narodnega doma na odprtje skupinske razstave članov ob 30-le-tnici društva. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica -Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete -Gorica, Javni sklad za kulturne dejavnosti RS vabijo na koncert revije »Primorska poje 2010 v petek, 12. marca, ob 20.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. Nastopili bodo: Združeni zbor ZCPZ - Trst, Duhovni MePZ Anton Martin Slomšek - Zagreb, MePZ Marezige, CMePZ Zavratec, MePZ Sv. Lucija - Portorož, MePZ Angelski spev - Otlica, MePZ Quo vadiš - Razdrto. SKD TABOR vabi ob mednarodnem dnevu žensk danes, 7. marca, ob 18. uri v Prosvetni dom na Opčinah na premiero predstave »Nič ni tako kot zgleda«. V igri, ki jo je napisala in re-žirala Tatjana Malalan, nastopata Tatjana Malalan in Irene Pahor. SKD SLOVENEC - otroška dramska skupina Mavrične ribice vabi v soboto, 13. marca, ob 19. uri v Srenjsko hišo v Boršt na ogled Andersenove pravljice »Snežna kraljica« v izvedbi slovenskega odra. Priredba in režija Lučka Susič, glasba Aljoša Saksida, ples Jelka Bogateč. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek, Draga vabi ob priliki praznovanja dneva žena na ogled komedije »Komandirjev tič«, v nedeljo, 14. marca, ob 18. uri, v Srenjsko hišo v Gročani. Nastopila bo gledališka skupina Dekani v režiji Ingrid Werk. Toplo vabljeni tako ženske kot moški. V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do nedelje, 14. marca, na ogled razstava starodavnih mašnih oblačil in sakralnih predmetov »Zup-nijska podstrešja pripovedujejo našo krščansko zgodovino«. Urnik: ob četrtkih, sobotah in praznikih od 16. do 19 ure, ob ponedeljkih in petkih od 9.30 do 12. ure. [I] Lekarne Nedelja, 7. marca 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavlje - Ul. Flavia 39/C, Fer-netiči. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Belpoggio 4 (040 306283), Zavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Zavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264). Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. marca 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Bernini 4 (040 309114), Ul. Felluga 46 (040 390280), Milje - Lungomare Ve-nezia 3 (040 274998). Opčine - Proseška ulica 3 (040 422478) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Bernini 4, Ul. Felluga 46, Oširek Pia- ^icmanjski teden 2010 11.3. -19.3. v £ab»i biši v «Ricmanjih ve 2, Milje - Lungomare Venezia 3. Očine - Proseška ulica 3 (040 422418) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Oširek Piave 2 (040 361655). S Poslovni oglasi GRADBENO PODJETJE PRODAJA v Dolini-Logu vrstne vile, takojšnja dostava, odlične dodelave, razporejene na treh nadstropjih, vsaka z vrtom in dvema parkirnima mestoma. Energetska certifikacija razred A. Od € 300.000,00 dalje. Informacije 040/8323707 -327/6528515 urnik urada NABREŽINA, PRODAM SONČNO STANOVANJE: kuhinja, dnevna, 2 sobi, kopalnica, shramba, podstrešje, 2 parkirišči v garaži, samostojno ogrevanje, 81 kv.m. Zanimiva cena. Tel.333-4536659 REPEN - prodajamo teren 1.000 kv.m z odobrenim načrtom za dve samostojni vili, dajatve poravnane. € 270.000,00. Informacje 040/8 323707 -327/6528515 urnik urada MEDIC HOTEL RENČE - SLOVE- NJJA._Sprejemamo v oskrbo in medicinsko nego starejše osebe iz Italije (nepokretni, invalidi, de-mentni,...) Informacije: 00386-53310720 in www.medichotel.com RADIO PUNTO ZERO išče sodelavce za prodajo reklame v Sloveniji. Info: 336/469317 ŠIVILJSTVO ANDREJA - Šivanje po naročilu, razna popravila v trgovini Mana-Sežana Tel.00386-41455157 H Mali oglasi TRI MESECE STARE MUCE trije samčki iščejo toplo hišico ter ljubeznivega in resnega gospodarja, ki bi zanje rad poskrbel. V zameno nudijo prijetno družbo, veselje in polno dobre volje v hiši. Info: 349-8406206. DVOETAŽNO HALO V DRAGI z sanitarijami, tušem, približno 600 kv. m površine, dostop tudi s težkimi vozili, dajem v najem. Poklicati na tel. številko 040 - 228932. DVOSOBNO CELOTNO PRENOVLJENO STANOVANJE v bližini Devina, delno opremljeno, z balkonom, sončna lega dajem v najem. Tel. št. 3484462664. PRODAM zemljišče na Krasu, 1.200 kv.m., delno zazidljivo. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št. 349-5204007 v večernih urah. NA PROSEKU dajem v najem na novo prenovljeno stanovanje, tri sobe, velika kuhinja, kopalnica. Tel. 3382532241. NUDIM POMOČ ostarelim in bolnim ljudem v večernih in nočnih urah. Kličite na tel. št. 335-6445419. PODARIMO mladega simpatičnega psička mešane pasme. Tel.: 3406600709 (v večernih urah). PRODAM zidni vodnjak iz kamna. Tel. št.: 040-200167. Hi Osmice FRANC IN TOMAŽ nudita v Mavhinjah belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 040-299442. IGOR IN ROBERTA sta odprla osmico v Gabrovcu št. 27. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040-229439. OSMICO je v Lonjerju št. 255 odprl Damjan Glavina. Tel. 348-8435444. OSMICO sta odprla Alma in Stanko Gruden v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah 34. Toplo vabljeni. Tel. 040-299800. V MEDJI VASI št. 16, sta odprla osmico Nadja in Walter. Tel. št.: 040208451. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP:Drevored Campi Elisi 59, Naselje sv. Sergija - Ul. Forti 2, Devin -državna cesta 14 SHELL: Drevored Sanzio ESSO: Trg Foraggi 7, Opčine - križišče Q8: Istrska ulica 212 TAMOIL: Miramarski drevored 233/1 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - V lanskem letu je prisotnost turistov upadla za 17 odstotkov Turizem šepa, opozicija dolži občinsko upravo Portelli:»Reklamni spoti ne služijo ničemur«- Predlagajo hostel za mladino ter spletno in čezmejno promocijo »Podatki o turizmu, ki jih je objavila dežela Furlanija-Julijska krajina, niso razveseljujoči. Iz njih namreč izhaja, da je goriška občina utrpela močan upad obiskovalcev, saj je mesto v lanskem letu obiskalo kar 17 odstotkov manj turistov v primerjavi z letom 2008.« Zaskrbljenost nad upadanjem privlačnosti Gorice in nad posledičnim šepanjem turističnega sektorja je izrazil načelnik Demokratske stranke v goriškem občinskem svetu Federico Portelli, ki ocenjuje, da je desnosredinska občinska uprava na tem področju na celi črti neuspešna ter da so napovedi pristojnega odbornika le metanje peska v oči in prikrivanje resničnega stanja. Portelli opozarja, da je že pred časom zahteval sklic svetniške komisije z namenom, da preuči vzroke padca števila obiskovalcev in izoblikuje predloge za spodbujanje turizma v občini. Do takšnega srečanja pa ni prišlo. »Medtem išče občinski odbornik Antonio Devetag izgovore za svoje poraze in skuša preusmeriti pozornost občanov,« poudarja Portelli, ki se pri tem nanaša na Devetagov predlog o brezplačnem ogledu goriškega gradu za turiste, ki prespijo vsaj eno noč v goriških hotelih, in na predlog o popustih za ogled predstav mestnega gledališča Giuseppe Verdi. O teh zamislih je Devetag pred nekaj dnevi spregovoril na srečanju s predstavniki ustanove Turismo FVG, posoškega turističnega konzorcija in hotelirji, ki so navedli podatek, da so lani v goriški pokrajini zabeležili 50-odstotni padec števila gostov. »Za te neuspehe je krivo pomanjkanje programiranja desnosredinske mestne uprave. Reklamni spoti, s katerimi odbornik Devetag preplavlja časopise, ne služijo ničemur,« pravi Portelli in proti občini pošilja še dodatne kritične puščice: »Trditev, da je za upad turistov v Gorici kriva gospodarska kriza, je naravnost smešna. De-mantirajo jo podatki dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, ki pravijo, da je bila lanska turistična sezona na deželni ravni pozitivna. Število večdnevnih turistov se je povišalo za 2,5 odstotkov. V Trstu, ki je Gorici iz marsikaterega vidika podoben, so zabeležili celo petodstotni porast.« Portelli znova poziva občinsko upravo k sklicu svetniške komisije in k odprti razpravi s turističnimi operaterji, opozarja pa tudi na predloge, ki jih je že zdavnaj izoblikovala leva sredina. »Predlagali smo odprtje hostela, ki bi priklical mladino, pa tudi promocijo čezmejnega turističnega paketa, ki bi ovrednotil Sočo. Tudi temu namenu bi po naši oceni moral služiti EZTS,« navaja Portelli. Po njegovem prepričanju mora občina na področju turizma razmišljati »čezmejno«, vlagati pa mora tudi v »bed & breakfaste« in spletno promocijo svoje ponudbe. (Ale) GORICA - NOVA OBZORJA okrogla miza Sodelovala bosta GaetanoValenti in Enrico Gherghetta Moderator Stefano Cosma Kulturni Center Lojze Bratuž, Gorica Sreda, 10. marca ob 19. uri S pokroviteljstvom V) GORICA - Zdravstvo Ignorirani »Dežela ukinja avtonomijo goriškega podjetja« »Če je res, da bo v torek pristojna deželna komisija odobrila skrbstveno-zdravstveni načrt odbornika Vladimira Kosica, ki močno zapostavlja Goriško ter deklasira goriško in tržiško bolnišnico, ter da ga bo takoj potem s sklepom odobrila še deželna vlada, to pomeni, da sta se zaman sestajali komisiji, ki smo ju na Goriškem oblikovali, zato da bi pripravili premišljen in sprejemljiv načrt reorganizacije našega zdravstva.« Tako pravi goriški občinski tajnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani, ki pojasnjuje, da sta bili komisiji sestavljeni po dogovoru med Demokratsko stranko in Ljudstvom svobode ter da sta dobili tudi »blagoslov« dežele. »Komisiji sta pravkar zaključili svoje delo. Rezultate naj bi še pred koncem tedna predali goriški konferenci županov, ki bi morala izdelati dokončni predlog, tega pa naj bi dežela upoštevala. Takšen je bil dogovor. Če pa se bo zgodba iztekla drugače, pomeni, da je dežela Goriško enostavno ignorirala,« opozarja Cingolani. S podatki o krčenju zdravstvenih storitev, predvidenih v deželnem načrtu, občinski tajnik Demokratske stranke utemeljuje sum, da dežela FJK cilja na ukinitev avtonomije goriškega zdravstvenega podjetja. Kar trinajst od skupno 26 operativnih funkcij goriškega podjetja - navaja Cingolani - bo namreč podvrženih programiranju v dogovoru z bolnišniško-univerzitetnim podjetjem iz Trsta, ki pa bo odigravalo nosilno vlogo. GORICA - SKP kritična do občine Z razstavo o fojbah izkrivljajo zgodovino »Zakaj niso dokumentirali fašističnih zločinov?« Goriški krožek Stranke komunistične prenove (SKP) odločno obsoja odločitev občinske uprave, ki je v veži županstva postavila na ogled razstavo o fojbah v sodelovanju z združenjem desničarskega zgodovinarja Marca Pirine »Silentes loquimur«. »Medtem ko državni predstavniki Slovenije, Hrvaške in Srbije 19 let po vojni postavljajo temelje za sodelovanje, se je v Gorici čas ustavil pred 65 leti,« opozarjajo predstavniki SKP in poudarjajo, da v razstavi o fojbah iz obdobja 1943-1945 ni nikakršne veze s tistim, kar se je dogajalo pred fojbami in za njimi. »Zakaj na panojih o enoti Decima mas in bataljonu Mussolini ni niti besedice o zločinih, ki sta jih zakrivila nad slovenskimi in hrvaškimi civilisti? Zakaj poleg fotografij o partizanskem prihodu v Trst in Gorico ni niti enega posnetka o eksekucijah kmetov v Sloveniji in Hrvaški ter v Grčiji in Etiopiji? Zakaj ob dokumentih iz Borovnice in drugih slovenskih taborišč niso omenjeni Rab, Gonars, Visco, Monigo, Zdravščine in Chiesanuova? Zakaj podpirajo tezo, da je bil fašizem protikomunistično gibanje in da je nastal, ker so komunisti jedli otroke in nacionalizirali vso zasebno imovino,« se sprašujejo pri SKP in opozarjajo, da italijanski vojaki so na fotografijah vedno nasmejani, saj je treba ohranjati mit o Italijanih, dobrih ljudeh, ne pa opozarjati, kako kruto so ravnali s civilnim prebivalstvom. »V nedavnem filmu o Basagli je bilo na posnetku videti napis Qui si parla italiano, ki je bil razobešen v slovenski vasi,« opozarjajo predstavniki SKP in poudarjajo, da so vse kulturne pobude goriške občinske uprave usmerjene v netenje nekdanjih zamer in sovraštev. »Takšna upravna politika je eden izmed razlogov, zaradi katerih mesto umira,« zaključujejo predstavniki SKP. Nedelja, 7. marca 2010 Q APrimorski ~ dnevnik TRŽIČ - Eurogroup Odpira se še ena sindikalna fronta Sindikati so podpisali dogovor o enoletni izredni dopolnilni blagajni z vodstvom tovarne Eurogroup iz Tržiča, v kateri proizvajajo kovinske grede, ki jih nato uporabljajo predvsem v ladjedelništvu. V torek bo dogovor vzela v pretres deželna direkcija za delo, v kolikor bo odobren, pa bo stopil v veljavo že v četrtek. Vodstvo podjetja Eurogroup je za izredno dopolnilno blagajno zaprosilo, ker se je tovarna naenkrat znašla brez zadostnega števila novih naročil. S četrtkom naj bi se dopolnilna blagajna pričela za 86 delavcev, ki bodo doma po enkrat, dvakrat na teden, ostale dni v tednu pa bodo normalno delali. Za drugih petnajst delavcev je položaj nekoliko slabši in bodo doma za daljše obdobje. Vodstvo tovarne se je obvezalo, da bodo delali vsaj en mesec v letu, tako da bodo njihovi dohodki za krajše obdobje nekoliko višji. Zaposleni, ki bodo v dopolnilni blagajni, bodo sledili tečaju kovinarstva in varilnih tehnik. Družba Eurogroup na ta način namerava usposobiti svoje delavce za določene proizvodne procese, za katere zdaj skrbi zunanje podjetje. Lete zaposluje v glavnem državljane Bosne in Hercegovine, lani jih je bilo okrog osemdeset, zdaj pa jih je zaradi znižanja naročil ostalo samo 36. GORICA - Posvet o italijanskem pravosodju v organizaciji Demokratske stranke • V | | • V V | • Goriško sodišče med pomanjkanjem sredstev in potrebo po reorganizaciji Visoki stroški pravosodja in reforme, odnosi med sodstvom in politiko, posledice t.i. »kratkega procesa«, neznosno stanje v zaporih in »pojasnjevalni odlok«, ki ga je rimska vlada sprejela, da bi omogočila desnosredinskim listam nastop na deželnih volitvah, so bile teme posveta, ki ga je včeraj na pokrajini priredila Demokratska stranka (DS). Predavali so predsednik goriške zbornice penalistov Riccardo Cattarini, evropska poslanka in deželna predsednica DS Debora Serracchiani, poslanec Alessandro Maran in pokrajinski tajnik DS Omar Greco, posegla pa sta tudi predsednik pokrajine Enrico Gherg-hetta in predstavnik goriške odvetniške zbornice Riccardo Bassi. Ob problematikah italijanskega pravosodja so v ospredje prišli tudi vozli goriškega sodišča, ki po oceni Višjega sodnega sveta v Rimu ustreza pogojem za vključitev v seznam sodišč v stiski. Cattarini in Maran sta ocenila, da vzroki za težave niso le v pomanjkanju sredstev in sodnikov, saj gre iskati rešitve predvsem v racionalizaciji stroškov (v Italiji stane pravosodje približno 38 evrov na prebivalca dnevno), reorganizaciji okrožij, povečanju učinkovitosti in tehnologiji. »Potreben je tudi protokol med odvetniki in sodniki, ki bi privedel do manjše potrate časa in denarja,« pravi Cattarini. O položaju goriškega sodišča Bassi meni, da zanj ni dovolj denarja, saj primanjkuje dvoran, kanclerjev in opreme. Greco je opozoril, da »kratki proces« ogroža postopke, ki jih v Gorici vodijo zoper odgovorne za smrti zaradi azbesta, Cattari-ni pa je še izpostavil nevzdržni položaj v italijanskih zaporih, med katerimi goriški ni izjema. Povedal je na primer, da delujejo v goriškem zaporu le tri stranišča in da se je v preteklosti že zgodilo, da so imeli zaporniki za pod zob le kruh, ker kuhinja ni delovala. (Ale) Po splošni oceni je nezavidljivi položaj goriškega sodišča posledica zelo velikega števila sodnih obravnav zoper odgovorne za smrti zaradi izpostavljenosti azbestu v tržiški ladjedelnici; gre za kompleksne obravnave, ki se vlečejo dolga leta predvsem zaradi vpletenosti številnih oseb in dolgega časovnega odmika od okoliščin izpostavljenosti bumbaca A- fes KULTURNI C£NT£R LOJZ£BRATUZ ob svetovnem dnevu žena vljudno vabi na ODPRTJE RAZSTAVE Skriti obrazi AJekscmdrije slovenske šolske sestre in aleksandrinke Razstavo spremlja dokumentarni film Aleksandrija, ki odhaja O razstavi in dokumentarnem filmu bosta . R spregovorili avtorica razstave etnologinja in soustvarjalka filma VESNA Hu MAR Navečerusodeluje r\ . . t> - Dramskaskupina DRUŠTVA ZENA IZ PRVACINE Kulturni center Lojze Bratuž jutri - ponedeljek, 8. marca 2010, ob 18. uri Kulturni dom Gorica [ul. I. Brass 20] Info in predprodaja vstopnic: Kulturni dom v Gorici [tel. 0481 33288] Film bomo predvajali v komorni dvorani v četrtek, 11. marca 2010, ob 20.30 10 Nedelja, 7. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Začenja se mednarodni forum z udeležebo ministrskih delegacij »International desk«, pod žarometi tudi EZTS Župan hvaležen predsedniku Turku za izraženo podporo - Trg Sv. Antona bo dokončan Delavec vCeraj na Trgu Sv. Antona bumbaca Vse je pripravljeno za »International desk«, dvodnevni forum o gospodarskem razvoju na območju Jadrana in Balkana, ki bo jutri in v torek privabil v Gorico preko dvesto delegatov iz dvanajstih držav, med njimi tudi ministre in visoke vladne predstavnike. Župan Etto-re Romoli ne prikriva zadovoljstva nad dejstvom, da je bil goriški konferenčni center v Ulici Alviano izbran za sedež posvetovanja, saj bo Gorica pod mednarodnimi žarometi, pravi župan, ki napoveduje, da bo to tudi priložnost za poudarek na Evropskem združenju za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki ga ustanavljajo občine Gorice, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. S tem v zvezi je včeraj izrazil zadovoljstvo zaradi podpore, ki jo je EZTS-ju izrekel slovenski predsednik Danilo Türk. Podobno podporo pričakuje tudi od italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija, ki bo med gostitelji goriškega mednarodnega foruma. »Pričakujem si, da bo "International desk" neke vrste odskočna deska za naše mesto; prepričan sem namreč, da mora Gorica postati prestolnica internacionalizacije v deželi FJK,« je dejal Romoli in dodal: »Forum bo predvsem dobra priložnost za predstavitev EZTS-ja, ki ga snujemo z Novo Gorico in Šempetrom-Vrtojbo.« S tem v zvezi so Romolija razveselile besede predsednika Türka, ki je med sredinim obiskom v Novi Gorici obljubil županu Mirku Brulcu pomoč pri ustanavljanju EZTS-ja. »Veseli me, da je predsednik Türk, ki je globok poznavalec mednarodnih odnosov, podprl naš EZTS in videl v njem razvojni potencial,« je včeraj poudaril Romoli in izrazil prepričanje, da bo EZTS požel tudi odobravanje gostov mednarodnega foruma »International desk«, predvsem italijanskega zunanjega ministra Franca Frattinija. Slednji se bo jutri zjutraj pred začetkom simpozija mudil na goriškem županstvu, kjer se bo sestal z Romolijem ter s predsednikom deželne vlade FJK Renzom Tondom, nato pa bo srečal študente smeri za diplomatske vede Tržaške univerze. Prve, sicer »estetske« učinke mednarodnega simpozija na Gorico, je vsekakor že opaziti. Občinska uprava je močno pritiskala, da bi bil Trg Sv. Antona pred dogodkom nared, kar naj bi se uresničilo. Dela potekajo mrzlično: včeraj so delavci zaključili s tlakovanjem, danes pa bodo poskrbeli za zadnje malenkosti. »V ponedeljek zjutraj bo treba le še odstraniti prenosne pregrade,« pravi župan, ki zagotavlja, da bo mestno središče pokazalo delegatom tujih držav lepši obraz. V palači Lantieri, ki gleda na obnovljeni trg, bodo namreč jutri priredili gala večerjo, na katero so povabili dvesto gostov, mimo trga pa se bodo peljale vladne delegacije na poti v konferenčni center v Ulici Alviano. (Ale) tržič - Mamila »Preiskovalci kršili osnovne pravice« Mladim naj bi vsilili pregled v bolnišnici Na Tržiškem še odmeva obsežna operacija v zvezi z uživanjem mamil, v okviru katere so 7. februarja karabinjerji s pokrajinskega poveljstva preiskali domove 27 mladeničev med 17. in 23. letom starosti. »Z operacijo so kršili osnovne človekove pravice, saj se je na iskanje dokazov odpravilo preko sto agentov, ki jih je vodil pokrajinski karabinjerski poveljnik Roberto Zuliani iz Gorice. V okviru tako obsežne akcije so zasegli par gramov hašiša in nekaj tablet, šest oseb so prijavili, ker so mamilo ponudile drugim, 21 mladih pa je bilo prijavljenih zaradi uživanja opojnih substanc,« je povedal deželni koordinator radikalcev Marco Gentili, ki je včeraj pred trži-ško bolnišnico San Polo spregovoril o operaciji skupaj s tržaškim občinskim svetnikov iz vrst zelenih Alfredom Racco-vellijem in z Maurom Bussanijem iz ustanove Bassa soglia. Po njihovih besedah je zadeva odmevala tudi na državni ravni, saj sta senatorja radikalne stranke Marco Perduca in Donatella Porretti vložila interpelacijo ministru za obrambo, v kateri sta zahtevala pojasnila v zvezi s preiskavo. Na domnevno kršenje osnovnih pravic so radikalci in zeleni opozorili tudi javno tožilstvo tržaškega in goriškega sodišča, saj so prepričani, da so karabinjerji presegli svoje pristojnosti. Dogodek so po besedah Raccovellija javili tudi direktorju goriškega zdravstvenega podjetja Gianniju Cortiuli, ki ga hkrati sprašujejo, ali so mladi, ki so jim preiskali domove, prostovoljno opravili zdravniški pregled. V okviru preiskave so namreč karabinjerji številne mlade pospremili na tržiški oddelek prve pomoči, kjer so jih zdravniki pregledali. Bussani je dalje poudaril, da je represivna metoda karabinjerjev razočarala številne starše, ki bi za težave svojih otrok želeli izvedeti s pogovorom v kasarni, ne pa s hišno preiskavo. Med včerajšnjim srečanjem so tudi napovedali, da bodo priredili shod pred goriškim sodiščem v torek, 16. marca, ko se bo pričela obravnava v zvezi z operacijo Blu. Izvedli so jo lani v Tržiču in zaradi razpečevanja mamil aretirali štiri mlade. krmin - Univerza UNITRE V programih slovenščina Univerza za tretje starostno obdobje iz Krmina (UNITRE) ima preko 700 slušateljev, od tega 40 odstotkov domačinov, kar 60 odstotkov slušateljev pa prihaja iz drugih krajev Goriške in tudi z Videmskega. Številne programe izobraževanja pripravlja skupina zanesenjakov, ki delajo na prostovoljni bazi. Idejni vodja univerze - ustanovljene leta 1994 - in pet let že tudi predsednik te skupine, je upokojeni kirurg Michele Di Maria. Krminska ustanova deluje v okviru nacionalnega združenja univerz UNITRE, ki izobraževanje ponujajo ljudem od devetnajstega leta starosti dalje, medtem ko imajo podobne univerze po organiziranosti UTE možnost izobraževanja le starejše populacije. Med prostovoljci na krminski univerzi imajo ljudi, ki se posvečajo upokojencem, dalje študente, ki organizirajo tematske izobraževalne ekskurzije, pa še delovno skupino, ki organizira konference, predstavitve knjig in ustvarjalcev na področju kulture. Med dejavnosti sodijo tudi proslave in druge prireditve, na katerih se na primer udeleženke predstavijo tudi s svojo kulinariko. Skupina, ki se je poimenovala »Rojeni za branje«, pa otrokom prebira pravljice v knjižnici. Med mnogoštevilnimi programi izobraževanja imajo že več let tudi program izpopolnjevanja slovenskega jezika, ki ga vodi goriška profesorica Budal Neva. V okviru tega programa bodo letos prvič, in sicer v drugi polovici meseca marca, uvedli izpopolnjevanje v komunikaciji slovenskega jezika, ki bo potekalo pod naslovom »Kultura bivanja«. Teme bodo iz programa vseživljenjskega učenja. Na začetku bodo slušatelji spoznavali, kako pomemben je prvi vtis ob svoji predstavitvi v javnosti, osvojili bodo osnove sprostitve, spoznavali govorico telesa, se pogovarjali o tem, kako se postaviš zase, kaj lahko sami storimo za svoje zdravje in podobno. Krminska univerza UNITRE že vrsto let sodeluje tudi s sorodnimi ustanovami v Sloveniji. Povezana je namreč z Ajdovščino, plod tega sodelovanja pa so vsakoletne likovne razstave in srečanja. »Prizadevamo si, da ljudi pritegnemo k izobraževanju, druženju in drugim dejavnostim, da širijo svoja obzorja, zato da ne posedajo doma pred televizijskimi ekrani,« je na koncu predstavitve delovanja krminske univerze UNITRE poudaril njen predsednik, Michele Di Maria. Dora Levpušček štandrež - Za suhe in organske odpadke Pred pokopališčem zabojnika zbadata v oči »Je tukaj pokopališče ali ekološki otok?« Tako se je spraševal prebivalec iz Štandreža, potem ko je pred vaškim pokopališčem zagledal zabojnika za odpadke in ob njiju tabli - izključno italijanski - z navodili za njuno uporabo. »Komaj so domačini opazili zabojnika in tabli, so nas obvestili, tako da bomo čim prej pisali družbi za javne storitve IRIS, da jih odstrani, saj nikakor ne spadajo k vhodu na pokopališče,« poudarja predsednik štandreškega Zabojnika pred štandreškim pokopališčem fotod.r. rajonskega sveta Marjan Brescia in pojasnjuje, da so pred dnevi uslužbenci družbe IRIS namestili dva zabojnika, večjega za suhe odpadke in manjšega za ovenele cvetlice, suho listje, veje in druge biološke snovi. Poleg zabojnikov so postavili še dve tabli z navodili za sortiranje odpadkov, na katerih sta besedili samo v italijanskem jeziku. Po mnenju Brescie bi zabojnike morali namestiti daleč od vhoda, kjer njihova prisotnost ne bi tako zbadala v oči. gorica - Pokrajina »Projekt Kras 2014+ naj se širi čez mejo« sovodnje Alenka Rebula prva gostja srečanj v knjižnici Po uspešni pobudi ob dnevu slovenske kulture, ko je občinska knjižnica v Sovodnjah podarila svojim mladim obiskovalcem predstavo Slovenskega stalnega gledališča »Olgica in Mavrica«, se na dan žena pričenja nov niz, ki pa je namenjen odrasli publiki. Tri zaporedne ponedeljke v marcu bo knjižnica namreč prizorišče srečanj z nekaterimi avtorji, ki so v zadnjih mesecih objavili svoja dela pri Založništvu tržaškega tiska (ZTT). Niz literarno-družbenih srečanj, ki ga sovodenjska knjižnica prireja v sodelovanju z ZTT-jem, se začenja jutri, 8. marca, ko bo gostja knjižnice tržaška pesnica in psihologinja Alenka Rebula. Skozi pogovor z urednico ZTT-ja Martino Kafol bo predstavila svojo najnovejšo zbirko poezije »V naročju«. Ker gre za »ženski« večer, se bosta dotaknili tudi avtoričine uspešnice »Blagor ženskam«. Literarna srečanja se bodo nadaljevala v ponedeljek, 15. marca, ko bo Matjaž Klemše predstavil svoj prvenec »V zakrpanih gojzarjih«. V svojem prvem romanu Klemše prepleta dve življenjski (pre)izkušnji: bolezen in enomesečno pot po slovenski transverzali. Na zadnjem srečanju, v ponedeljek, 22. marca, se v sovodenjski občinski knjižnici obeta prav zanimiv večer, na katerem se bosta »soočila« dva pogleda na polpreteklo zgodovino. Protagonista le-tega bosta slovenski diplomat Jože Šu-šmelj, ki je pri ZTT-ju objavil knjigo »Trpko sosedstvo« o italijansko-sloven-skih odnosih med leti 1946 in 2001, ter Miroslav Košuta, ki je v knjigi »Spomini Angela Katice« objavil dnevnik, ki ga je v letih pred, med in po vojni zapisoval njegov oče. Vsa srečanja v sovodenjski knjižnici se bodo začela ob 18. uri, omogočila pa jih je Fundacija Goriške hranilnice. Marko Jarc bumbaca »Z razvojnim projektom goriške pokrajine Kras 2014+ se strinjam in ga podpiram, vsekakor pa bi ga treba še dodatno obogatiti. Razširiti bi ga namreč treba tudi na doberdobski Kras, mogoče še na občino Miren-Kostanje-vico in preko Jamelj na komenski Kras, kjer so na Gorjanskem in v njegovi okolici pomembna pokopališča iz 1. svetovne vojne.« Tako poudarja pokrajinski svetnik Demokratske stranke Marko Jarc, ki je Krasu, šolstvu, digitalizaciji javnih uradov in problematiki dela posvetil svoj poseg med torkovim zasedanjem pokrajinskega sveta, ki je bilo v celoti posvečeno razpravi o letošnjem proračunu. Glede ovrednotenja kraške planote na obeh straneh meje je Jarc poudaril, da je treba primerno označiti že obstoječe kolesarske poti in steze, odločno pa se je treba upreti me-galomanskim projektom, ki bi Kras samo oškodovali. »Pokrajina se mora aktivirati, da preseže določene zaprtosti in nezaupanje, ki jih imajo nekatere javne uprave, saj drugače na Krasu ne bo razvoja in dinamične ekonomije,« pravi Jarc in poudarja, da se je treba odločneje boriti proti pretirani zaščiti Krasa in proti širjenju območij SIC in ZPS, ki onemogoča razvoj kmetijstva in ovira lovce pri ohranjanju kulturne krajine. »Pokrajina želi turistično ovrednotiti Sočo, nikakor pa pri tem ne gre pozabiti na Vipavo, ki je ravno tako pomemben element našega teritorija,« opozarja Jarc, ki je med svojim posegom v pokrajinskem svetu spregovoril tudi o šolstvu, saj ima na tem področju veliko osebnih izkušenj. »Javnemu šolstvu smo pri pripravi proračuna namenili veliko pozornost, zato pa smo zagotovili preko 1.550.000 evrov za obnovo šolskih poslopij in za usmerjanje dijakov,« pravi Jarc, ki obžaluje dejstvo, da gre veliko javnega denarja tudi zasebnim šolam. Po njegovih besedah pokrajina pri tem nima veliko manevrskega prostora, saj je zgolj posrednik pri delitvi deželnih prispevkov. »Goriško šolstvo mora imeti večjo vlogo v mednarodnih projektih, sicer pa pokrajina želi uresničiti skupni inter-netni portal za vse šole. Med projekti je tudi odprtje multimedialnega centra za otroke, ki mora imeti večjezično gradivo,« poudarja Jarc. Po njegovih besedah pokrajina povsem upravičeno veliko vlaga v digitalizacijo in posodobitev svojih uradov. »Na spletu bodo kmalu na razpolago vse informacije in storitve, ki jih pokrajina nudi svojim prebivalcem. Poleg tega bodo v kratkem vsi pokrajinski uradi med sabo povezani z brezplačnim internetnim telefonom Voip, tako da bodo telefonski stroški občuteno nižji,« pojasnjuje Jarc, ki je prepričan, da je zelo pomembno tudi delo, ki ga pokrajina opravlja z vodenjem statistik in analiziranjem področij sociale, športa, mladih in ekonomije. »Pri uresničevanju projektov in ciljev odigra pomembno vlogo osebje pokrajinskih uradov, ki bo tudi letos usposobljeno za delo ob raznih okencih, ne nazadje z lekcijami slovenskega jezika,« pravi Jarc in poudarja, da so v programski dokument vključeni tudi razni projekti, ki bodo financirani s sredstvi iz zakonov 482/99 in 38/01. Po Jar-čevih besedah je med glavnimi skrbmi pokrajine tudi zaščita delovnih mest. Zaradi tega bodo posebno pozornost namenili težavam specializiranih delavcev in kadrov, na katere se pogosto pozablja. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 7. marca 2010 11 gorica - Dijaki zavoda Cankar na turistični borzi BIT Vroče destinacije niso več skrivnost Projekt je finančno podprl Sindikat slovenske šole sovodnje - Predavanje pri krvodajalcih Prehrana bistvena za preprečevanje bolezni srca in ožilja Dijaki četrtega in petega razreda poklicnega zavoda za turistične dejavnosti Ivan Cankar iz Gorice so se prejšnji teden mudili na dvodnevni ekskurziji v Milanu, kjer so si ogledali mednarodno turistično borzo BIT, ki je drugi največji turistični sejem v Evropi. Na sejmišču je bilo šest paviljonov, od katerih sta bila dva namenjena italijanskemu turizmu, dva svetovnemu, eden najbolj obiskanim destinacijam, zadnji pa raznim delavnicam. Dijaki so si prosto ogledali sejmišče, tako da so lahko primerjali ponudbe v zvezi z najnovejšimi turističnimi destinacijami. Vsaka stojnica je na svoj način promovirala značilnosti in ponudbo izbranih krajev: južnoafriška stojnica se je osredotočila na svetovno nogometno prvenstvo, Brazilija pa je privabljala goste s svojo tipično glasbo in s prikazom karnevala v Riu. Med italijanskimi stojnicami se je najbolje predstavila Furlanija-Julijska krajine, ki je pri- Dijaki zavoda Ivan Cankar pred stojnico dežele FJK kazala ponudbo Karnijskih Alp in privabljala obiskovalce s peščenimi plažami Gradeža in Lignana. Slovenski dijaki so na stojnici naše dežele pogrešali zanimivosti Trsta, Gorice in Goriških Brd. Na sejmišču je bila prisotna tudi občina Devin-Nabrežina, ki je predstavljala Kras in njegovo enogastronomsko ponudbo. Naslednjega dne so dijaki obiskali središče mesta Como, nato pa so med plovbo po jezeru s čolna občudovali objezerske vile. Popoldne so se vrnili v Milan, kjer so si ogledali središče mesta in znamenitosti, kot so Duomo, galerija Vittorio Emanuele, operna hiša Scala, znamenita ulica Montenapoleone in grad Sfor-zesco. Fantje so z velikim navdušenjem občudovali tudi nogometni stadion San Siro. Dijaki so med ekskurzijo usvojili novo znanje, ki je nedvomno obogatilo njihov šolski kurikulum. Michael Bogatec Sovodenjsko združenja prostovoljnih krvodajalcev je prejšnjo sredo priredilo informativno srečanje o preprečevanju bolezni srca in ožilja. V polni konferenčni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje sta predavala Dario Franchi, odgovoren za transfuzijski center goriške bolnišnice, in kardiolog Roberto Marini, ki ravno tako opravlja svoj poklic v goriški bolnici. Večer je uvedel predsednik sovodenjskih krvo-dalajcev Štefan Tomsič, nato je Franchi s preprostimi besedami spregovoril o zdravih življenjskih navadah. Med drugim je razložil, da zdrav način življenja zajema uravnoteženo prehrano, omejitev uživanja alkoholnih pijač, opustitev kajenja, zmanjšanje čezmerne telesne teže in redno telesno aktivnost. Za Franc-hijem je Marini v glavnih obrisih obrazložil, kateri so glavni vzroki za bolezni srca in ožilja. Kardiolog je poudaril, da je temelj zdravega življenja prehrana, pojasnil pa je tudi, da so v manjši meri bolezni srca tudi dedne. Ob zaključku srečanja sta bila oba zdravnika na razpolago za vprašanja, tako da sta strokovno razčistila marsikateri dvom in pomislek v zvezi z ožiljem in s prehrano. Po uspelem informativnem večeru si pri združenju prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj prizadevajo za priredbo nadaljnjih srečanj, hkrati pa pozivajo vse svoje člane k darovanju krvi. Po njihovih besedah gre za enostavno dejanje, ki lahko reši številna življenja. Zaradi tega iz združenja sovodenjskih krvodajalcev poudarjajo, da bo med njimi dobrodošel vsak posameznik, ki se namerava prvič odločiti za darovanje krvi. števerjan - Briški proizvajalec Paraschos ponuja vinski »n vikend« Tudi letos bo 14. marec potekal v znamenju vin briškega vinarja Parasc-hosa, ki za zaščitni znak uporablja grško črko n. Pobudo, ki se bo iz »n day-a« prelevila v »n vikend«, sta Evangelos Paraschos in sin Alexis predstavila v četrtek v kleti v Števerjanu, kjer so novinarji lahko med prvimi pokusili tudi novost - vino v amforah iz grških Miken. Letos so namreč pri Paraschosih začeli s hranjenjem nefiltrirane in nepretočene zvrsti malvazije in rebule v amforah; po petih mesecih kaže, da bo to nov uspeh briških vinarjev, kaj več o tem pa bo mogoče povedati čez nekaj mesecev. Uporabo grškega n-ja oz. začetnice svojega priimka za blagovno znamko je Evangelos Paraschos marketinško izkoristil že pred leti, povezanost z matematiko in številko 3,14 pa pred tremi leti. Poleg Pitagore velja pri tem omeniti tudi barona Jurija Vego, priznanega matematika iz kraja Zagorica (tudi štever-janski griči so nekako »za Gorico«), ki je leta 1789 odkril kar 126 decimalk te šte- Evangelos in Alexis Paraschos z novostjo iz svoje kleti -z vinom v amforah iz grških Miken; s hranjenjem nefiltrirane in nepretočene zvrsti malvazije in rebule v amforah so na števerjanski domačiji začeli letos foto vilke. Ko dodamo še angleško povezanost številk z datumi in grško tradicijo, je krog - v tem primeru še toliko bolj - sklenjen. Tudi letos bo priložnostna degu-stacija vin kmetije Paraschos potekala v izbranih lokalih. V njih bodo gostje lahko pokusili naravno pridelana vina po priložnostni ceni 3,14 evrov. Številka je seveda povezana z grškim n-jem. Prav zaradi tega bo dogodek potekal 14. marca, po angleško 03.14, letos pa bo trajal kar tri dni, in sicer od petka, 12. marca, do nedelje, 14. marca. Paraschosova vina bodo na Goriškem na voljo v restavracijah Rosenbar, Majda, Pianoterra, Devetak na Vrhu, Subida, Le Dune v Ma-rianu, v vinotekah Alchimista, Corte Sconta, Il giardino dei Vizi in La contea v gradu Formentini v Števerjanu, dalje v kavarnah Al Corso in Alle Ali ter v eno-gastronomskem krožku na grajskem griču, v Trstu pa v vinotekah Gran Malabar in Nanut, v pivnici Primo, v kavarni Vatta na Opčinah in restavraciji Chimera di Bacco. (aw) rožna dolina - Restavracija Pikol Od žabjih krakov do ribjih specialitet V Rožni dolini, pri Gorici, od leta 1979 deluje restavracija Pikol, ki jo vodi družina Gašparin, goste pa privablja od blizu in daleč. Odprla sta jo brata Branko in Boris, pri njenem vodenju pa danes sodelujeta še Borisova sinova Tadej in Taras. Sprva je bila restavracija Pikol prepoznavna po odličnem pršutu in mesu na žaru, prava poslastica pa so bili tudi polži, žabji kraki in postrvi. Skoraj po naključju so začeli ponujati še ribje jedi, po katerih sta Branko in Boris zaslovela daleč naokrog. Na ribah temelji tudi današnja ponudba gostilne, kjer je pred časom potekal poseben predstavitveni večer v organizaciji slovenske revije Vino. To je bila priložnost, da so Gašparinovi pokazali vse, kar najboljšega premorejo. Degustacijski večer se je pričel s penino White blagovne znamke Sil-veri. Le-ta je v lasti družine Gašpa-rin, ki se torej ukvarja tudi z vinarstvom. Blagovni znamki so dali ime dedka, ki je svoja vnuka navdihnil z ljubeznijo do pridelave kakovostnega vina. Udeleženci večera so zatem okusili surovega lososa, ki je bil mariniran 48 ur in začinjen z dimljeno soljo in z nekaj kapljicami olivnega olja. Krožnik je dopolnjevala skorji-ca iz črnega riža, ki je sicer tradicionalen za Japonsko. Lososu je sledila tuna s Sardinije, ki je bila eno noč marinirana s soljo in sladkorjem, ser-virali pa so jo z japonskimi algami, tartufi in olivnim oljem. Muškatna hobotnica, kuhana v tokaju, in krompirjev pire s cedro sta se bohotila na tretjem hodu, ki ga je dopolnjevalo še nekaj kapljic 14-letnega balzami-čnega kisa iz Reggio Emilie, ki ga proizvaja Giuseppe Lombardi. Vino Sauvignonasse Silveri 2007 je spremljalo nobel fižol, ki je bil kuhan v vo- Priprava napitka iz žganja di iz klapavic in navadnih veneric. Glavno jed so sestavljala rebra govedine z vijoličastim krompirjem in pirejem iz zelene. Pred sladico so udeleženci večera pokusili še napitek, sestavljen iz žganja, zrnc kave, olupkov pomaranč in limon, ki so ga vžgali in nekaj trenutkov kuhali. Ko so bili plameni pretežno zelenkaste barve, je bil napitek pripravljen. Večerja se je je sklenila s sladico z jagodami grozdja, ki so bile marinira-ne v balzamičnem kisu, in z vinom Rose Silveri brut. Pravo gurmansko doživetje! Luka Bresciani Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Izletnike, ki so se prijavili na enega izmed dveh izletov Primorskega dnevnika v organizaciji turistične agencije First & Last Minute Adriatica.net, in sicer na potovanje v Maroko ali na Islandijo, prosimo, da naj do petka, 12. marca, poravnajo saldo za Maroko, ki znaša 600 evrov, oziroma drugi obrok za Islandijo, ki znaša 750 evrov. Plačilo je možno izvršiti direktno v agenciji ali preko tekočega računa. Obenem obveščamo interesente, da je razpoložljivih še nekaj mest tako za Maroko (od 14. do 18. aprila) kot za krožno turo po Islandiji (od 30. junija do 7. julija), ki vključuje direkten let iz letališča Ron-ke. Prijave na oba izleta in informacije v poslovalnici v Ulici San Lazzaro 13 v Trstu (tel. 040-637025). Avtobus skozi predor Bombi Goriško združenje Legambiente je poseglo v razpravo o predoru Bombi, ki bo po zaključku gradbenih del (predvidoma marca 2010) odprt samo za pešce in kolesarje. Okoljevarstveniki predlagajo, naj bo parkirišče v Ulici Giustiniani povezano s Travnikom z malim avtobusom na metan ali elektriko, ki bi nato po Korzu, Ulici Crispi in Ulici Alviano ponovno prišel do Ulice Giustiniani. Predlog je podprl tudi občinski svetnik DS Federico Portelli. Skriti obrazi Aleksandrije V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bodo jutri ob 18. uri odprli potujočo razstavo o življenju in delu slovenskih šolskih sester in aleksandrink. O razstavi, ki je po Novi Gorici in Prvačini že obiskala Ljubljano, Koper in tudi Egipt, bo spregovorila avtorica, etnologinja Inga Brezigar Miklavčič, s skečem Moda iz baula se bo predstavila dramska skupina Društva žena iz Prvačine. Akesandrinkam bo posvečen tudi četrtkov večer; v komorni dvorani bodo ob 20.30 predvajali dokumentarec Aleksandrija. (tb) Predavanje o mamilih V večnamenskem središču v Ulici Baia-monti v Gorici bosta jutri ob 18. uri vodja letečega oddelka goriške policije Mas-similiano Ortolan in zdravnik Andrea Fio-re predavala o mamilih. Luigia Negro v Novi Gorici Podžupanja Darinka Kozinc je ob dnevu žena v Novo Gorico povabila Luigio Negro, predsednico društva Rozajanski dum. Srečanje bo jutri ob 18. uri v dvorani Obrtnega doma. (tb) Danes zimski Overnight Iz Gorice bodo danes od 15.15 do 16. ure odpotovali avtobusi, s katerimi se bodo mladi lahko brezplačno peljali v diskoteko Joy v Štarancanu. V Kinemaxu Kruh in tulipani V okviru niza Animamente bodo jutri ob 17. uri v goriškem Kinemaxu vrteli film »Pane e tulipani«; vstop prost. Srečanje zbiralcev starin Društvo Soška fronta prireja danes med 9. in 15. uro v Hitovem športnem centru v Šempetru 8. srečanje s preteklostjo. Več sto razstavljavcev bo prodajalo stare vojaške predmete in druge starine. (tb) Koncert ob dnevu žena V veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica bo jutri ob 20.15 nastopila Manca Izmajlova. Na odru se ji bosta pridružila jazz pianist Blaž Jurjevčič in violinist Benjamin Izmajlov. (tb) 12 Nedelja, 7. marca 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA Pravljičarke vztrajajo Kljub krizi, ki pesti Feiglovo knjižnico, bo program Pravljic sveta redno izpeljan do zaključnega srečanja v aprilu. Na zadnjem srečanju je Katerina Citter pripovedovala koroško ljudsko pripovedko Mojca Po-krajculja. Pravljičarka je oblikovala velik pisan pisker, v katerega je sproti vabila pre-mražene živali. Otroci so nestrpno pričakovali trenutek, ko bo piskrček počil zaradi prenatrpanosti gozdnih živali. Sledila je francoska pravljica »Le petit dejeuner dAmelie«, ki jo je pripovedovala Antonella di Capua, študentka na Videmski univerzi. Amelie je pripravljala zajtrk, na mizo polagala kuhinjske predmete in jim dajala francoska imena. Povedala je, kako so naše babice med vojno stradale zaradi pomanjkanja in da je jutranji obrok najpomembnejši v dnevu. Za konec je otroke presenetila s čokoladno torto. Jutri ob 18. uri bosta na vrsti pravljica Tinko Polovin-ko, ki jo bo pripovedovala Martina Šolc, in povest »Un topolino per amico«, ki jo bo posredoval Federico Capuano. Antonella di Capua med otroki nova gorica - Ob dnevu žena Župani za proti raku Zupani šestih goriških občin z Novo Gorico na čelu bodo jutrišnji mednarodni dan žena obeležili dobrodelno. V medicinski knjižnici Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca v Šempetru bodo odseku za bolezni dojk ginekološko-porod-niške službe predali donacijo v višini 3.500 evrov za nakup aparata »Margin - proba«. Gre za najsodobnejši pripomoček pri operacijah raka dojke. Z njim lahko že v operacijski dvorani določijo, ali je bilo rakavo tkivo povsem odstranjeno. Zdaj lahko namreč patologi ugotovijo, ali je bilo odstranjenega dovolj rakavega tkiva, šele po operaciji in če med operacijo ni bilo odstranjenega dovolj rakavega tkiva, je bolnico treba še enkrat operirati. Z novo apa- V PETEK V ŠTANDREŽU Tri stoletja glasbe od baroka do Bernsteina Zveza slovenskih kulturnih društev (ZSKD), kulturno društvo Oton Zupančič in Glasbena matica prirejajo v petek, 12. marca, ob 20.30 v domu Andreja Budala v Štandrežu v okviru dneva slovenske kulture koncert »Vocal & Interludes - Tri stoletja vokalno instrumentalne glasbe od baroka do Bernsteina«, ki ga bo oblikoval kvintet Zavoda združenega sveta iz Devina (UWCAD). ZSKD sodeluje z zavodom od lanskega leta v okviru projekta Pravljice sveta, tako da je doslej že več dijakov iz raznih koncev sveta pripovedovalo pravljice malčkom in jim zapelo. UWCAD Quintet sestavljajo dijakinje devinskega zavoda, in sicer sopranistki Natalia Kanella - Fisher iz Grčije in Lydia White iz Velike Britanije ter violinistki Anh Thi Huyen Nguyen iz Vietnama in Ge-reltuya Tumurbaatar iz Mongolije. Na klavirju jih bo spremljal Stefano Sacher, mentor skupine in profesor glasbe na zavodu. Program koncerta bo bogat in raznolik, saj bo segal od Haendla in Schuberta do samega Sacherja; vstop na večer bo prost. boj dojk DANES NAVRHU V sladki radosti rožne mladosti Prešernu v čast Kulturno društvo Danica prireja danes ob 18. uri v svojem večnamenskem središču na Vrhu mladostno obarvano Prešernovo proslavo z naslovom »V sladki radosti rožne mladosti«. Prireditev bo posvečena goriški pesnici Ljubki Šorli, saj letos poteka stoletnica njenega rojstva. Na vrhovskem kulturnem večeru bosta nastopala dva zbora. Barski oktet bo zapel pod taktirko Davida Clodiga, mladinski pevski zbor Gorica pa pod vodstvom Jane Drasič. Kulturni program bodo popestrile recitatorke ter glasbene in plesne točke. Otroška gledališka skupina Danica bo pod mentorstvom Lare Devetak in Sabrine Solinas udeležence večera presenetila s plesom, pesmi Ljubke Šorli bodo po drugi strani recitirale članice mladinske gledališke skupine Danica Nicole, Maja, Christine, Erika, Sabrina, Roberta, Anja in Ni-kol. Glasbena skupina Rum 347, ki jo sestavljajo Jan Gergolet, Matia Ferletic, Martin Devetak in Luka Sanzin, bo večer sklenila z rock verzijo slovenske himne. (ca) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. raturo, ki je tako velik napredek pri uspešnosti operacij raka na dojkah, bi odpadle vse dodatne operacije. Mestna občina Nova Gorica je sicer že v preteklosti ob novem letu in osmem marcu obdarila posamezne ustanove s področja socialnega in zdravstvenega varstva, letos pa se je odločila za donacijo lokalni bolnišnici, ki s svojo dejavnostjo pokriva vse severnoprimorsko območje. K akciji je mestna občina tokrat povabila tudi sosednje občine in te so se brez pomislekov takoj odzvale. Rak dojke je sicer najpogostejši rak, za katerim zbolevajo in umirajo Slovenke, obolevnost in umrljivost za njim pa je, tako kot v državnem merilu, največja tudi na Goriškem. (tb) MA Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.40 - 19.50 »Alice in Wonderland«; 22.00 »Codice: Genesi«. Dvorana 2: 15.40 - 17.50 - 20.10 - 22.10 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »In-victus«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: »AnimaMente« 17.00 »Pane e tulipani«; 19.50 »Alice in Wonderland«; 22.00 »Codice: Genesi«. Dvorana 2: »Kinemax dAutore« 17.30 -20.00 - 22.00 »A Single Man«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Invictus«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.10 - 19.40 - 22.10 »Shutter Island«. Dvorana 2: 14.30 - 16.40 - 18.50 - 21.00 »Alice in Wonderland« (Digital 3D). Dvorana 3: 15.50 - 17.50 - 20.00 - 22.00 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«. Dvorana4: 15.00 - 17.30 - 19.50 - 22.10 »In-victus«. Dvorana 5: 16.00 - 18.00 »Alice in Wonderland«; 20.00 - 22.10 »Codice: Genesi«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.30 »Shut-ter Island«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Alice in Wonderland« (Digital 3D). Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Genitori e figli - Agitare bene prima dell'uso«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Invictus«. Dvorana 5: »Kinemax d'Autore« 17.30 -20.00 - 22.00 »An education«. H Šolske vesti VPISOVANJE V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL v Gorici poteka v višješolskem središču v Ulici Puccini do 26. marca. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM v Gorici nujno išče pomožne vzgojitelje za pomoč osnovnošolskim otrokom; informacije po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah ali preko naslova dijaskigo@interfree.it. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM sprejema pred-vpise za šolsko leto 2010-11 do zasedbe razpoložljivih mest; informacije v Dijaškem domu v Gorici, po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. Zveza slovenske katoliške prosvete - Gorica • Zveza pevskih zborov Primorske Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji • Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Primorska poje 2010 Nedelja, 14. marca, ob 17.00 Ženska vokalna skupina Breginj, Kobarid Mešani pevski zbor Maestral, Koper ^ Dekliški pevski zbor Mavrica, Postojna Oktet Sotočje, Črniče, Ajdovščina Mešani pevski zbor Čepovan, Nova Gorica Mešani pevski zbor Igo Gruden, Nabrežina Dekliški pevski zbor Kraški slavček, Nabrežina Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž SOPRIREDITELJ MEŠANI PEVSKI ZBOR LOJZE BRATUŽ IZ GORICE [7 Mešani pevski zbor Sveti Jernej, Opčine Moški nonet Godovič, Idrija ^ yokalna skupina Chorus '97, Miren-Kostanjevica Ženski pevski zbor Marjetice, Podkraj, Ajdovščina Cerkveni mešani pevski zbor Zvon, Ilirska Bistrica Mešani pevski zbor Jože Srebrnič, Deskle, Kanal ob Soči Mešani pevski zbor Sontius, Nova Gorica Štandrež, cerkev Sv. Andreja ap. SOPRIREDITELJ PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ Zveza slovenskih kulturnih društev • AŠKD Kremenjak - Jamlje Zveza slovenske katoliške prosvete • Zveza cerkvenih pevskih zborov Zveza pevskih zborov Primorske • Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti vabijo na koncert revije Primorska poje 2010 V sobota, 13. marca 2010, ob 20.30 na sedežu društva Kremenjak v Jamljah H Čestitke V Dolu je 2. marca praznovala 9. rojstni dan KATERINA VIŽINTIN Z ljubeznijo ji poln koš poljubčkov pošiljajo nona Silva in nono Milko ter stric Marko. □ Obvestila DRUŽBA se dobi danes, 7. marca, ob 13. uri. ŽENSKI PEVSKI ZBOR JEZERO prireja v ponedeljek, 8. marca, večerjo z zabavo, ki bo v društvenih prostorih v Doberdobu ob 19.30. Vabljene so mlade in manj mlade ženske s predhodno prijavo na tel. 0481-784021 (Katja) ali 347-1243400 (Magda). KMEČKA ZVEZA obvešča svoje odbornike, da bo v torek, 9. marca, ob 19. uri na sedežu v KB centru v Gorici zasedal glavni svet zveze. KRUT obvešča, da se v sredo, 10. marca, začne pomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu; informacije in prijave na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072 ali 346-3693234 od ponedeljka do četrtka med 9. in 13. uro ter med 15. in 17. uro, ob petkih med 9. in 13. uro. KD DANICA z Vrha vabi vse ženske in dekleta v soboto, 13. marca, ob 20. uri v prostore centra Danica na praznovanje Dneva žena; vpisovanje do dneva prej po tel. 339-7484533 (Dolores). Prireditve SKRD JADRO iz Ronk vabi na informativni sestanek o zdravju (za tečaj, ki bo potekal v prihodnosti) z naslovom Naravni in enostavni pripomočki za dobro in zdravo počutje: pravilno dihanje, avtomasaža, vaje za sprostitev; v četrtek, 11. marca, ob 20. uri na sedežu društva. HI Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu ima odprto osmico. Ponuja domač prigrizek in toči belo ter črno vino; tel. 0481-78066. KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. PRI CIRILI v Doberdobu je odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. 0 Mali oglasi NA PUSTNI PONEDELJEK so mi v župnijski dvorani v Doberdobu zamenjali črno bundo znamke Marina yachting. Poštenega najditelja prosim, naj pokliče na tel. 0481-419947. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 140.000 evrov; tel. 328-8872507. Prispevki V spomin na gospoda župnika Vojka Ma-kuca darujejo letniki 1947 100 evrov za so-vodenjske cerkvene orgle. Pogrebi JUTRI V GORICI: 11.15, Luciano Falzari iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Justa in na pokopališče v Versi. H Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO- Ul. Lungo Isonzo 77 ERG- Ul. San Michele 57 AGIP- Ul. Trieste 179 TRŽIČ SHELL- Ul. Boito 43 AGIP- Ul. Matteotti 22 ERG- Ul. G.F. Pocar KRMIN OMV- Drev. Venezia Giulia 53 GRADIŠČE SHELL- Drev. Trieste 60/a, na državni cesti 351 RONKE AGIP- Ul. Redipuglia, na državni cesti 305 km 14+ ŠTARANCAN AGIP- Ul. Trieste 47 MARIAN OMV- Ul. Manzoni 164 ŠKOCJAN AGIP- Ul. Battisti 22 (Pieris) ROMANS API- Ul. del Castelliere 50 Nedelja, 7. marca 2010 APrimorski r dnevnik nedeljske teme ZNANSTVENI POSVET NA MILANSKI UNIVERZI BICOCCA Italijanščina, narečja, manjšinski jeziki med standardi in folkloro Bojan Brezigar Na milanski univerzi Bi-cocca je pred dnevi potekal zanimiv posvet o več-jezičnosti v Italiji; namenjen je bil italijanščini, narečjem, jezikom manjšin in jezikom novih manjšin. Iztočnica za ta posvet je bil predlog Severne lige, naj bi v italijanske šole uvedli tudi poučevanje narečij; predlog je vzbudil val polemik med italijanskimi jezikoslovci, ki se med seboj povezujejo v kar nekaj organizacijah: Italijanska zveza lingvistike, delovna skupina za jezikovne politike in Italijansko društvo za glotologijo imajo o številnih vprašanjih dokaj različne poglede in med njimi je kar precej iskric; tokrat pa so glede predloga Severne lige enotni, ko trdijo, da poučevanje narečij ne sodi v šolo. Nekdanje predsednik osrednje institucije, ki se ukvarja z italijanskim jezikom, Accademia della Crusca, Francesco Sa-batini, pa je celo mnenja, da se narečja lahko naučiš, ne moreš pa se ga učiti, s čimer je postavil jasno ločnico med jezikom in narečjem. In tu ni bil osamljen. Posvet je organiziral oddelek za hu-manistiko pri univerzi Bicocca, zamisel zanj pa je dal - in jo tudi izpeljal - profesor Raffaele Iannacaro, ki je sicer prav pred kratkim opravil zanimivo in poglobljeno študijo o izvajanju zakona o zaščiti manjšin (zakona 482), ki jo bodo v prihodnjih dneh predstavili na državni konferenci, ki jo pripravlja prav ministrstvo. Glede milanskega posveta pa je povedal, da so ga pripravili z namenom, da omogočijo predstavnikom univerz in organizacij, ki se ukvarjajo z jezikom, pa tudi tistim, ki se ukvarjajo z jeziki manjšin, da se srečajo in na strokovni ravni izmenjajo mnenja o sedanjem stanju. Na osnovi tega posveta naj bi oblikovali dokument, ki bi odražal stališče stroke glede vseh teh vprašanj. Kam pes taco moli je bilo razvidno že iz prvega posega, ki ga je Emanuele Ban-fi z univerze Bicocca začel z navedbo, da je dnevnik Severna lige Padania pred kratkim objavil poezijo Umberta Bossija v narečju njegovega rojstnega kraja v bližini Bergama. Ob ironičnem namigu, da so se v preteklosti tudi številni drugi vodje pre- izkušali v poeziji in v slikarstvu, je Banfi analiziral predlog Severne lige, da bi uvedli poučevanje narečij v šolah. Tu je najprej poudaril, da obstaja bistvena razlika med jezikovnim sistemom in jezikom. Jezikovni sistemi so vsa narečja, zato, da se jim prizna status jezika, pa je potrebno preveriti kar nekaj okoliščin: med temi je opozoril na nujnost obstoja bogate pismene potrditve jezika samega in na sposobnost jezika, da krije široko paleto vsebin sodobne družbe. Za učenje jezikov je potreben bogat besedni zaklad z vseh družbenih področij: Zato po njegovem mnenju, kdor predlaga poučevanje narečij, ne ve, o čem govori, ve pa, kam hoče priti, to je do »balkanizacije italijanske stvarnosti«. Kdor to predlaga, trdi, da je vsako narečje tudi zadosten standard, ki ga je mogoče poučevati. Zadeva pa ni tako enostavna. Standard je nekaj, kar je treba izdelati za pisalno mizo, to je zelo zahtevna selektivna operacija: gre za selekcijo med oblikami, ki so si med seboj konkurenčne. Ta selekcija je enostavnejša, kadar gre za ustno rabo jezika in zahtevnejša, kadar govori- mo o pisni rabi. Tako izdelan standard je revnejši od govorjenega jezika, vendar zagotavlja jezikovno enakopravnost ljudi, ki ta jezik uporabljajo, pa tudi njihovo medsebojno simbolno povezanost. S tega vidika je italijanski jezik dejstvo, ki omogoča ljudem vključitev v širšo italijansko družbo. Zapiranje v značilnosti vseh posameznih razsežnosti je izraz nepoznavanja zgodovine. Ravnatelj oddelka za humanistiko na univerzi Bicocca Mario Barenghi je te poj -me opredelil tudi teritorialno, začenši z dejstvom, da ta univerza deluje v poslopjih, ki so bili nekdaj industrijski objekti. Delavci, ki so z vse Italije, v veliki meri z juga, prihajali v tovarno Pirelli, so se morali naučiti italijanščine, ker je bil to jezik pogovora o tehničnih vprašanjih. Jezik je sredstvo, ki ureja razmerja in deluje na razdaljo, narečje pa je sredstvo sporazumevanja v neposredni bližini. Zelo je primerno za poezijo, popolnoma neprimerno pa za občevanje na razdaljo. Zato je treba zaščititi predvsem pragmatično moč jezika. Znani jezikoslovec Tullio De Mauro pa se je uvodoma osredotočil na komplementarnost med narečji in jezikom: jezik, ki povezuje državljane neke države, je nujno potreben, čeprav je naravno, da obstajajo tudi variante tega jezika, ki se na krajevni ravni ščitijo in promovirajo. Jezikoslovci v Italiji danes veljajo za nekakšne vsi-ljevalce jezika in zatiralce narečij, dejansko pa to ne drži. Gre za eno izkrivljenih šablon, ki se pogosto pojavljajo v družbi. Tu pa se je De Mauro navezal na zakonodajo o jezikih manjšin in dejal, da se je v času, ko je potekala parlamentarna razprava o prvem besedilu tega zakona, ki je bil potem v spremenjeni obliki sprejet nekaj let kasneje, vnela divja kampanja, h kateri so pristopili tudi nekateri zelo pomembni italijanski mediji. Corriere della sera in La stampa sta takrat izkrivljala vsebino zakona in nekaj mesecev vodila kampanjo, češ da to besedilo odpravlja iz šol italijanščino in jo nadomešča z jeziki manjšin, kar seveda ni držalo. Ampak ta polemika je obrodila sadove in zakon takrat ni bil sprejet. V Italiji državljani govorijo 36 različnih govoric in tu je Italija nekje v svetovne poprečju: na svetu je namreč kakih 7000 različnih govoric, držav pa je približno 200. To pomeni, da stanje v Italiji ni prav nič posebnega in da je jezikovna pluralnost povsem normalen pojav. Ker pa je jasno, da država potrebuje enotni jezik medsebojnega sporazumevanja, je treba vzeti na znanje, da po eni strani obstaja komplementarnost med italijanščino, narečji in jeziki manjšin, po drugi strani pa, da je pluralnost jezikov fiziološki in ne patološki pojav. Tu je že omenjeni Francesco Saba-tini opozoril, da številni lingvisti, ki se borijo proti čistosti jezika, kot alternativo ponujajo čistost narečij, ne da bi odgovorili na nekatera temeljna vprašanja: za katera narečja gre, komu so namenjena, kdo jih dejansko uporablja, kakšna je njihova oblika (standard), zakaj naj bi se uveljavljala nekatera narečja in ne druga, koliko vse to stane in kakšni naj bodo kriteriji ocenjevanja, če bi ta narečja uvajali v šole. Poudaril je, da se narečja lahko naučiš, ne moreš pa ga poučevati. O tem torej govorijo ljudje, ki niso dovolj informirani, ljudje, ki so zapadli naivnosti in ljudje, ki hočejo na ta način pridobiti dodatna finančna sredstva. In kaj o vsem tem misli ministrstvo za šolstvo? Odgovor na to vprašanje je posredoval generalni direktor za šolske ureditve na Ministrstvu Mario Dutto. Osredotočil pa se je predvsem na poučevanje jezikov in opozoril, da zahtevajo družine predvsem več angleščine. Šola temu namenja veliko pozornost in danes je učenju angleščine namenjenih od osnovne šole do višje srednje šole skupno 1.300 ur pouka, vendar rezultati niso ustrezni. Danes so mladi stalno v stiku z angleščino, šola pa je ohranila stare učne načrte in tudi stare učbenike. Tu bo torej treba nekaj spremeniti. Zaradi osredotočenja na angleščino trpijo nekateri drugi jeziki, ki bi jih bilo tre- ba poučevati: na primer španščina in kitajščina, ki bosta leta 2050 poleg angleščine najpomembnejša jezika na svetu. Sicer pa se šibkost italijanskega šolskega sistema zaznava tudi pri znanju italijanščine: mladi sicer opravijo državni izpit, vendar je to prevara: država jim ponuja utvaro, da znajo nekaj, česar dejansko ne obvladajo; in tu se postavlja problem resnega ugotavljanja znanja jezika. Del svojega posega je Dutto namenil tudi jezikov manjšin. Opozoril je, da je zakon 482 pravzaprav uspešen zakon, ker že deset let omogoča delo na tem področju, seveda pa je zakon naletel na številne težave, delno tudi zato, ker so si manjšine med seboj zelo različne in ni mogoče vsem ponuditi istega standarda. Vloženi trud je bil seveda koristen, ampak sedaj je potreben korak naprej, predvsem pa bo treba premostiti togost sedanjega sistema. In tudi pri jezikih manjšin se, tako kot pri italijanščini, postavlja problem standarda vsakega manjšinskega jezika posebej. Res je stanje zelo razvejano in zelo bogato, vendar bodo tudi to potrebni rezultati, ki jih je danes premalo. Susanna Mantovani z univerze Bi-cocca, ki kot raziskovalka spremlja stanje v posameznih šolah, je to dogajanje prikazala še bolj plastično. Vsekakor pa je začela z vprašanjem narečij, ki jih nekateri želijo vključevati v šole. Po njeni oceni bi narečja povečala razdaljo in je ne bi zmanjšala. Že itak imajo otroci v italijanskih šolah, ki prihajajo iz kakih 170 različnih jezikovnih okolij, velike težave. Problem pa se začenja že v otroških vrtcih, kjer vzgojiteljice enostavno ne vedo, kaj naj počno z govorjenim jezikom. Teorija o jeziku tako postane nekakšna teorija zmede in otroci ne pridobijo pravega odnosa z jezikom. Glede na dejstvo, da številni starši, predvsem bolj izobraženi in priseljenci (ki se zavedajo znanja jezikov) zahtevajo poučevanje angleščine, se pogosto dogaja, da angleščino poučuje učitelj, ki tega jezika ne zna. Jezik je treba namreč dobro poznati, preden ga poučuješ, in ne zadostuje samo en opravljen izpit pred kakim desetletjem na univerzi. To pa je eden resnih problemov italijanske šole. Njeno analizo je dopolnila Daniela Zorzi z univerze v Bologni, ki je opozorila, da se vprašanje pripadnosti otroka nekemu okolju prepogosto folklorizi-ra. Seveda je zanimivo ugotoviti, kako so stare mame pekle kruh, vendar to ne more biti osrednja tema, s katero se obravnavata prostor iz zgodovina okolja, v katerem deluje neka šola. Ker pa so lingvisti znani po tem, da se o marsičem razhajajo, je posvet ponudil tudi druge rešitve. Predsednik italijanskega društva za glotologijo Paolo Di Giovine je tako vztrajal pri ločitvi pouka italijanščine od pouka jezikov manjšin: medtem ko je pri italijanščini treba upoštevati standardizirano obliko jezika, je treba pri poučevanju jezikov manjšin (omenjal je albanščino in grščino na jugu države) uveljavljati predvsem krajevne variante: v tem primeru bi poučevanja standardiziranega jezika uničilo krajevno varianto. Podobnega mnenja je tudi predsednik italijanske organizacije jezikoslovcev Tullio Telmon, ki je prepričan, da poučevanje standardiziranih jezikov manjšin vodi k izginotju krajevnih inačic in je zato načelo krajevnih govoric uvedel tudi pri univerzitetnih tečajih za učitelje na področjih, kjer živijo manjšine. Posvet je torej nakazal nekatere probleme in tudi privedel do nekaterih zaključkov, ki jih lahko tako poenostavimo: italijanski jezikoslovci zavračajo predlog Severne lige o poučevanju narečij v šolah, medtem ko so glede poučevanja jezikov manjšin mnenja deljena; nekateri strokovnjaki, ki se glede italijanščine ogrevajo za standardno obliko jezika, istega načela ne zagovarjajo pri jezikih manjšin, ki jih s tem potiskajo v nekakšno folklorizacijo in jih oddaljujejo od jezikovnih standardov, ki so se razvili in uveljavili v okoljih, v katerih so se ti jeziki nemoteno razvijali. 1 4 Nedelja, 7. marca 2010 NEDELJSKE TEME Pesniško zbirko Alenke Rebula (spodaj) je ilustrirala Meta Wraber: ob jutrišnjem prazniku žensk vam podarjamo izbor njunih poezij in ilustracij / ALENKA REBULA - PESNICA IN TERAPEVTKA »Ženske moških ne poznamo dovolj« POLJANKA DOLHAR Vedno obstaja pot, pravi Alenka Rebula Tu-ta, le poiskati jo je treba. Ampak rešitve ne moreš iskati le v arhivu osebnih izkušenj, v oguljenih frazah. Manjšine ne bomo rešili s parolami, z enim »na juriš!«, prav tako ženske zapostavljenosti. Z gesli »telo je moje« ali »dovolj nasilja« ne bomo dosegli veliko. Z gesli bomo varali la sami sebe. Šestindvajset let po Mavričnem ščitu je izšla vaša nova pesniška zbirka. Kako je nastajala zbirka V naročju, ki jo je izdalo Založništvo tržaškega tiska? Verjetno so v njej poezije, ki so se rojevale v tem zelo dolgem razmahu. Nekatere so nastale ob raznih priložnostih, večina pa po mojem delu v delavnicah. Naključno sem tam prebrala nekaj verzov, ker se mi je zdelo, da nekatera čustva lažje postanejo dostopna, če jih izrazimo s poezijo. Ugotovila sem, da je bilo to udeleženkam zelo všeč, saj na ta način lažje izražamo čustva kot v jeziku, ki je vsakdanji. Notranji svet in umetnost imata res neko posebno povezavo in vse teorije, ki govorijo o zdravljenju z umetnostjo, tudi po moji izkušnji držijo. Človek je posebno občutljiv za glasbo, za slikanje in tudi za besedo, torej za umetniški pristop: to lahko človeka zdravi, lahko pa ga tudi uničuje, vpliv gre namreč v obe smeri. Zakaj naslov V naročju? Naslov se navezuje na veliko pomenov, ki ga ima naročje v človeškem življenju. V naročju se življenje začenja, vse, kar nam je drago, jemljemo v naročje in nosimo v naročju. Zdelo se mi je, da lahko tako govorimo o smrti, življenju, tudi o rodovitnost, o bogastvu, o obilju ... Med prebiranjem zbirke V naročju se mi je zdelo, da bralca vodi skozi nek proces ozdravljenja, na kar kažejo tudi naslovi petih ciklov, od »Iz potopljenega sveta« do »Na pragu«. Na pragu česa se pesnica znajde v zadnjem ciklu? Prag ima veliko pomenov, v glavnem pa ločuje naš dom od sveta. Prekoračiti prag pomeni zlasti za ženske pustiti zaledje, v katerega so se navadno skrivale zato, da bi bile na varnem. Tradicionalno se ženska boji sveta, najprej sploh ni vstopala vanj, nato pa le z varuhom ob sebi, ki jo ščiti, ki je močnejši. Samostojno vstopanje v svet je po mojem mnenju dosežek v osebnem razvoju, zlasti če želimo v svet na svoj način: nea-gresivno, ne iz reakcije na nekaj, česar nočemo, ampak iz neke želje. Zrelo stopanje v svet zahteva pogum, premagovanje neodločnosti, včasih celo panike. Vse nosimo v sebi tudi dediščino svojih mam in non ... Pomembno vlogo imajo v knjigi tudi lepe ilustracije Mete Wraber. Meta je bila zelo zanimiva sogovornica. Veliko mlajša je od mene, a medtem ko sem jaz občutljiva na svet besede, je ona občutljiva na podobe in barve. Sedli sva skupaj in se pogovarjali ob vsaki pesmi: kaj ona vidi, kaj vidim jaz in na podlagi teh občutkov je naredila ilustracije. Nobena ni bila taka, kot bi pričakovala, a kljub temu so mi bile zelo všeč, tudi barvno je povsem zadela moje obču- tje, čeprav nisem nikoli izrazila želje, kakšne barve naj bodo ilustracije. Zamisel, da bi zbirko ilustrirali, je imela urednica Martina Kafol. Všeč mi je bil ta lep stik med ženskami dveh različnih generacij, med mlajšimi in tistimi, ki smo že v zrelih letih, res ni velike razlike. Ženskost je verjetno res nekaj globljega, kar nima časovne dimenzije. Čustva so najbrž podobna ... Potrebe so verjetno zelo podobne, na primer potreba ženske, da se čuti dragocena. Zdi se mi, da želimo ovrednotiti nekaj zelo globokega, saj ženska čuti, da nosi življenje in to pristno čutenje ji narekuje, da je dragocena. Ne glede na to, če ima otroka ali ne, gre za tisto žensko sposobnost, da neguje življenje v sebi in v drugih, da ga varuje, da ga nosi naprej, da ne zapade v nasilne težnje, ki so tipične za našo kulturo, ki verjame v boj in v prevlado. Po drugi strani pa je to težko uveljaviti, ker nismo vajene, premalo smo bile v politiki, premalo tudi v kulturi in umetnosti, da bi poznale najprimernejša orodja. In vendar tudi nekatere ženske verjamejo v militarizem ... Seveda, saj smo videli, kako so nekatere ženske v izraelskem vrhu zagovarjale napad na Gazo. To, da si ženska, ti še ne pomaga, da živiš ženskost: telo je okvir, v njem pa bi se morala uresničiti neka notranja moč, ki ne izvira iz dejstva, da se rodiš kot ženska. Človek ni človeški zato, ker se rodi kot človek; tudi ženskost je zato rezultat nekega odločanja. Morda v nekoliko drugačni obliki, a vezna nit vaše pesniške zbirke je še vedno ljubezen. Kako gleda današnja družba na ljubezen? Ljubezni ne promovirajo, ni vrednota in dobrina na tržišču. Ljubezen ni nekaj, kar lahko ustvarimo v hipu, kar lahko kupimo in prodamo. Ljubezen tudi ni nekaj, kar lahko naročimo, ampak zahteva poslušanje, zelo poglobljen stik s seboj in z drugim. V današnjem življenju tega ni veliko in zato mislim, da je ljubezni malo. A tudi v preteklosti smo imeli podobne težave: omejevali so nas revščina, vojna in nasilne ločitve družin in parov, zaradi katerih niso bili mogoči dialog, bližina, gradnja odnosov. Danes bi v teoriji lahko gradili, in vendar vemo, da se družine se-suvajo. Verjetno nimamo še prave kulture skupnega življenja. Tako kot ne znamo poslušati otrok in verjetno niti starejših ljudi, tako ne znamo poslušati drug drugega: manjka nam kultura človeške bližine, iz katere lahko zrase tudi največja bližina - ljubezen v dvoje. Če ni vprašanje preveč osebno ... kako vi doživljate ljubezen? Zmeraj sem verjela v ljubezen v dvoje, veliko sem bila pripravljena narediti zanjo, ampak po poti sem razumela, da ženska težko razume moškega. V teh dolgih letih je moje največje spoznanje, da moških ne poznamo, da se jim ne znamo približati, da zahtevamo razumevanje in smo razočarane, če ga ne dobimo, da jim očitamo, da nas ne razumejo. Po drugi strani pa jih nismo pripravljene zares razumeti in poslušati, čeprav mislimo, da to delamo: znamo se jim podrejati, tudi bojimo se jih, strah nas je izgubiti njihovo odobravanje, a to ne pomeni, da znamo poslušati. Poslušati pomeni zaupati, a istočasno ostati samostojna v tem poslušanju, na svojih nogah. In ker ženske v veliki meri nismo samostojne in iščemo odobravanje, gledamo na moške iz drže šibkosti in obenem zahtevnosti: dolga je pot do resnične enakopravnosti, ženske morajo prej razviti notranjo moč in obenem veliko mero iskrenosti pred lastno vestjo. Kaj pa moški? Vse težave med moškim in žensko so sad odnosa. Odnos je težaven, vsakdo vstopa vanj s pričakovanji in predsodki do drugega: dokler moški očitajo ženskam, da jih ne razumejo, in ženske moškim, da jih prav tako ne razumejo, ostajamo pri očitanju. Drugo pomembno spoznanje zadnjih let je to, da prihajamo iz zgodovine, kjer dia- Ko se te prvič dotakne Že davno se je odpravil na pot tebe iskat on ki si mu zamrznila vse poti v večjem sneženju v polarni noči te je iskal v ledeni dobi te je našel pred teboj stoji in polaga v sneg svoj ščit in svoj meč odlaga k tvojim nogam v prsih se ti premikajo zemeljske plošče in čutiš da se lomiš blede se ti od njegovega glasu od premočne svetlobe v kateri ga vidiš sijati ne bo se umaknil premočan je gol v svojih ranah in se ga braniš dan in noč on pa kroži okrog tebe napada grize in toži mladič je ki noče biti zapuščen in se začenja velika otoplitev nagnil je os sveta končno omaguješ kot se odpira cvet in pade vznak kajti sonce ga ukloni in se mora mora vdati zemlja se zavrti v neznano smer in ti omahneš v njegove roke ko se te prvič zares dotakne on ki te bo vedno ljubil. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 7. marca 2010 15 loga ni bilo. Nikoli ni bilo časa, da bi se moški in ženska srečevala, naši dedje so garali, možnosti, da bi gradili bližine in razumevanja, da bi razumeli drug drugega, ni bilo. Stoletja smo živeli na dveh različnih bregovih. Zdaj je prišel čas za gradnjo mostu, a vsakdo mora narediti svoje. Sama poznam bolj ženske in bolje vidim, kjer se ženske motimo, moški verjetno vedo, kje se motijo oni. Vidite pri ženskah željo po gradnji mostu? Se zavedajo, da ga ni? Ko ženske začnejo prihajati v stik sa- Debeluška Pred velikim krofom sedi in čaka da ga zakolje že jo srka vase klokotanje marmelade plane na krof in ga razmesari v kosih pada kar mora v želodčno jamo zasulo te je pokopalo debeluška otrok moj v kuhinji zakopano na pokopališču vseh sladkosti te iščem kličem te in vem še si živa še dihava deklica, podaj mi roko. gačno vzdušje v šolah, za kulturo miru med ljudmi. Res pomembno bi se mi zdelo, da bi tudi društva postala občutljivejša na kakovost človeških odnosov: nikoli ni predmet razprave, kako se pogovarjamo, kako živimo, kaj čutimo drug ob drugem. Če pogledamo programe tega, kar kot skupnost počnemo in za kar dobivamo javni denar, ne vidim nobenih projektov v to smer. Mislim, da to še pride, ko bomo razumeli, da vse drugo ne zaleže. Pot do resnične enakopravnosti je torej še dolga? Enakopravnost je beseda, ki ne pove bistvenega. Glavni dosežek ni v formalni enakopravnosti med moškimi in ženskami, ampak v počlovečenju družbe, v drugačnih odnosih, ki to formalno rešitev naredijo živo in dejavno. Za to je potreben dolg in globok proces, saj bi se morala vsa kultura naše družbe zelo, zelo spremeniti. Navedem Realnost ima namreč veliko obrazov, na eni strani ljudi, ki tonejo, na drugi ljudi, ki zmagujejo. Zmeraj bolj se prepričujem, da je bistvena povezanost med ljudmi: če na primer ženske najdejo prostor, kjer lahko na varnem spregovorijo, druga drugi dajejo moč. V Sloveniji je že nekaj skupin, ki bere mojo knjigo Blagor ženskam in ko jih grem obiskat, vidim, koliko jim pomeni to, da se dobivajo v zaupnem okolju in kako jim to pomaga biti konstruktivne, verjeti vase. Ne sestajajo se zato, da bi obtoževale, obsojale in gledale, kaj je narobe, ampak zato, da bi poiskale pot. Cilj je vedno, kako naj grem ven, ne pa, kako sem reva. Kajti vse življenje lahko ponavljam, kako sem reva ... pa bom ostala reva. Drugače je, če razmišljam, kako ven. Najbrž je lažje ponavljati, kako sem reva ... Kdor ni nikoli doživel sočutja ima tež- Odpri kletko Izpusti svojo ptico glej kako se obotavlja na pragu zaslepljena od lesketajočega vala pod seboj drgeta in ve samo v padanju se lahko predrami stopi v praznino in strmoglavi brez diha mladič si in podrhtevaš od slasti in zamaha sončna nevihta te zajame in odloži na čakajoči vrh. M l&f Á ; ¿ £ me s seboj, dostikrat ugotovijo, kako so agresivne in destruktivne do sebe in drugih. To je navadno zelo skrito pod navidezno ustrežljivostjo, potrpežljivostjo, vdanostjo, občutki, da so žrtve krivic in marsičem drugim. Potrebno je veliko poguma, da ženske ugotovijo, da iz svoje velike potrebe, da bi bile ljubljene, včasih rušijo tisto, kar bi rade zgradile. To ne pomeni, da bi se ženske morale počutiti krive, da so take: ko je kdo napadalen, je zato, ker živi v pomanjkanju, ker ne pozna drugega načina, da bi prišel do tistega, kar mu pripada. Ženski pripadajo razumevanje, sreča, spoštovanje, ampak ne zna vedno najti poti do njih. Kako gledate na vlogo, ki jo današnja družba določa ženskam? Zdi se mi, da živimo v obdobju, ki naj bi po eni strani nudilo ženskam veliko priložnosti, saj je svoboda, ki jo ženske uživajo na vseh področjih, veliko večja kot včasih. Po drugi strani vidim, da žensko spet vabijo, da je blago, da se prodaja. Po televiziji vidimo veliko več razgaljenih žensk kot na primer kulturnic, izobraženk ali umetnic, žensk, ki razmišljajo. Celo tiste, ki so bistre in izobražene, poskrbijo za vpadljiv videz in nastop. Zato se mi zdijo ženske zelo razklane. Po eni strani poznajo vrednost izobrazbe, ustvarjanja, notranjih vrednot, odnosov. A istočasno vidijo, da vrata odpirajo druge stvari, ker živimo v svetu, v katerem moraš pač zelo na glas prodajati to, kar imaš. Ko opazujem nekatere ženske, ki se želijo na primer poklicno uveljaviti, večkrat vidim, da ne verjamejo v svojo naravo, sposobnosti, v to, kar je v njih pristnega. Če pogledamo vse te moške, ki si privoščijo mlade ženske ... od Berlusconija dalje: te ženske očitno ne verjamejo v svojo ustvarjalnost, ampak raje poiščejo koga, ki jim odpre vrata: ta šibkost je med ženskami precej razširjena. Kaj bi voščili mladim ženskam ob 8. marcu? Da bi odkrivale svoja bogastva in verjele vanje. Da bi se povezovale med seboj in ne bi nadaljevale tradicije ženske kom-petitivnosti, medsebojnega opravljanja in oviranja druga druge, ampak se raje povezale, podpirale in odpirale pot druga dru- Spalnica On je spal ona je bila že dolgo nema pod zagrnjenim telesom vstala je in vzela rezilo in se popisala z neizrekljivo pisavo roke kolena in trebuh in čez prsi najgrenkejše znamenje čakala je da jo odgrne v zadnjem jutru da pod rjuho zagleda in prebere njeno pismo potem se je premaknil v poltemi in je zagledala njegov ranjeni hrbet in neizgovorljiva znamenja začutila drhtečo deško kožo brez tolažbe pod prebujenimi prsti plaho se je obrnil in sta se objela na odgrnjenih rjuhah dva uboga božja otroka v solzah iz iste vode v premešanem črnilu vsaj enkrat pred smrtjo se bosta ljubila. > gi. Da bi se veselile, kadar kakšna uspe, ji bile v oporo in razumele, da so vsi ti dosežki v bistvu v dobro vseh žensk: to bi bil velik korak. Kako gledate na tako imenovane rožnate kvote v politiki, v upravnih svetih velikih družb itd.? Zelo malo verjamem v zunanje posege, čeprav vem, da lahko včasih pomagajo. Toda potrebna je globalna naklonjenost ženskemu doprinosu in ovrednotenje sposobnosti. Kaj imamo na primer ženske v Italiji od tega, da je na čelu šolstva ženska, ministrica Gelmini? Resnični premiki se zgodijo, ko se spremenijo odnosi med ljudmi in ti se spremenijo samo iz človeka po človeku. Veliko bolj verjamem v to, da bi res gradili kulturo človeških odnosov, kar pomeni, da bi veliko bolj skrbeli za matere, za nosečnice, za majhne otroke, za dialog v družinah, za dru- naj primer: volilna pravica je nuja, kako jo bodo ljudje uresničevali in kakšna demokracija iz tega zrase, pa je drugo vprašanje. Podobno je z enakopravnostjo: bistvena je, potrebni so zakoni, potrebna pa je tudi naša sposobnost, da to uresničujemo v praksi in vsak zase. Omenili ste nasilje nad ženskami, ki je po mojem mnenju še danes tabu tema v naši skupnosti. Kakšno mnenje ste si ustvarili tudi na podlagi številnih izkušenj v svojih delavnicah? Izkušnja mi pravi, da se pod zelo lepim in tudi uglajenim videzom dosti krat skrivajo strašne resnice, kajti ni res, da vlada nasilje samo na družbenem dnu. Nasilje je povsod, tudi spolna zloraba je izredno razširjena. Presenečena sem bila, ko sem ugotovila, koliko je tega v družinah. In kako so ženske pogosto še zmeraj pasivne in sprejemajo, da se nasilje dogaja nad njihovimi lastnimi otroki. Kaj jim lahko pomaga, da se rešijo iz tega začaranega kroga? To, da v nekem okolju vsaj nekatere ženske spregovorijo o nasilju, da najdejo pogum in se izvlečejo iz molka, pomaga tudi drugim. Ko druge to vidijo, se opogumijo in spregovorijo. Drugače povedano: zgledi vlečejo. Brez zgledov pa ne bomo ničesar premaknili. Kajti neverjetno je, koliko nasilja je okrog nas, koliko je psihičnega trpljenja, koliko je depresije, ki je prekrita, koliko je mater, ki so na robu tega, da bi kaj naredile otroku in otroka ne prenašajo več, koliko je osamljenosti med ženskami, koliko je žensk, ki z možem sploh ne spregovorijo resnične, občutene besede ... in leta živijo ob njem. A po drugi strani narašča tudi velika želja, da bi zaživele svobodno in polno. Včasih se čudim trdoživosti žensk, ko vidim, kaj so nekatere prestale in kako še vedno verjamejo v to, da lahko živiš dobro, da se lahko izvlečeš iz valov in priplavaš do obale, kjer spet zaživiš in zmagaš. Tudi to bi bila lepa knjiga ... Res, s Kafolovo sva že razmišljali, da bi objavili te zgodbe žensk, ki so premagale zelo hude izkušnje, ki so jih včasih podedovale že od prejšnjih generacij. njo, da se pomiluje, ker ne ve, kaj je sočutje. Sočutje ni pomilovanje, ampak to, da daš nekomu roko, da deliš z njim njegovo trpljenje in mu pomagaš ven. Pomilovanje pa, da skupaj jokamo in ne iščemo poti ... Manjka nam kultura reševanja sebe, pri nas prevladuje kultura obtoževanja moškega in samopomilovanja. Ves svet lahko obtožujemo, napišemo velik razglas, naredimo 100 filmov o tem, kakšni so moški, napišemo 100 knjig o tem, kaj vse so nam naredili: kaj imamo od tega? Noben suženj se še ni osvobodil zato, ker je razlagal, kakšni so njegovi gospodarji. Sneti je moral verige in oditi ... Problem je sneti verige... Težko je sprejeti, da si ti tista, ki se zaklepa. Na živce si greš in še bolj ti grejo na živce tisti, ki te na to opozorijo. Ampak s skupnim delom lahko veliko naredimo. In pomagamo tako ženskam kot moškim poiskati način, da se ne mučimo več. Vsak človek, ki želi imeti občutek, da ima njegovo življenje smisel, potrebuje smer: vedeti mora, kaj je zanj bistveno, da ne zapravlja časa in sil za nebistveno. V nas živi želja po ljubečem in polnem življenju. Vedno bolj je lahko zakoreninjena, daje nam vedno večjo moč in nam tudi pomaga, da se ne razblinjamo v stvareh, ki nam jih mogoče drugi vsiljujejo ali pričakujejo od nas. Tak kompas ženskam dobesedno rešuje življenje, a mislim, da velja tudi za moške. P.S. Alenki Rebula lahko jutri prisluhnete v Sovodnjah, v naslednjih dneh pa tudi v Gorici, Nabrežini in Tolminu. 1 6 Nedelja, 7. marca 2010 NEDELJSKE TEME Aldo Cossutta (skrajno desno) je zaslovel z načrtovanjem stolpnic, modernih cerkev in velikih stanovanjskih kompleksov. Cityplace Center v Dallasu (spodaj levo) je nastal kot sedež podjetja Southland, lastnika verige trgovin 7-Eleven. Je visok 171 metrov, ima 42 nadstropij, podjetje je zanj odštelo skoraj 300 milijonov dolarjev. Spodaj desno je stolpnica Credit Lyonnais, sedež istoimenske banke v Lyonu. 165-metrski nebotičnik, vreden 80 milijonov dolarjev, je bil leta 1977 četrti najvišji v Franciji. NEWYORŠKO SREČANJE S KRIŽANOM ALDOM COSSUTTO Partizan, ki je načrtoval nebotičnike Aljoša Fonda Sredi januarja sem med potepanjem po New Yorku obiskal zanimivega gospoda. Ob vhodu v poslopje na prestižni Peti aveniji, v neposredni bližini francoskega konzulata, so me pričakali trije vratarji s klobuki in v belih rokavicah. Nahajal sem se v enem najbolj luksuznih predelov Manhattna. Aldo (Araldo) Cossutta, ki je nekaj dni pred najinim snidenjem praznoval svoj 85. rojstni dan, me je prijazno sprejel v svojem stanovanju s pogledom na Central Park. Čeprav njegova slovenščina ni več tekoča, je Cossutta naše gore list. Po rodu je Križan, iz družine »Čječkovih«, za sabo pa ima skoraj neverjetne življenjske dogodivščine. Rodil se je na Krku, živel je v Mariboru in Beogradu, pod nemško okupacijo je s celo družino okusil grenkobo zapora, pri osemnajstih letih je šel v partizane. Po vojni mu v Jugoslaviji ni bilo mogoče uresničiti svojih sanj, zato je zbežal na Zahod, najprej v Trst, nato v Pariz, kjer je študiral arhitekturo pri velikanih Le Corbusierju in Lur$atu. Študij je nadaljeval v ZDA in naposled je v Manhattnu odprl svoj biro. Uveljavil se je kot arhitekt, ki je načrtoval za tedanje čase zelo moderne nebotičnike, cerkve in druge stavbe, tako v ZDA kot v Evropi. Še danes dela, veliko potuje in ima redne stike s tržaškimi sorodniki. O njem lahko gotovo napišemo, da ni fatalist, saj je usodo večkrat obrnil sebi v prid. Začniva pri vaših kriških koreninah. Moj ded Kristjan je imel v Križu trte in oljke in še vedno imam redne stike s sorodniki v Trstu. Moj oče, Martin Košuta, je študiral ekonomijo in inženirstvo. Eno leto se je izpopolnjeval v Londonu, kjer je spoznal mojo mater Marijo Korošec, hčer sodnika. Ona je bila iz Ljubljane, »rendezvous« pa sta imela v Londonu. Rodili pa ste se na Krku ... Oče mojega očeta je imel tudi tam vinograde. Leta 1924je moja mati preživljala na Krku novoletne počitnice, 11. januarja 1925 pa sem se, slučajno, rodil tam. Prvič sem se vrnil v svoj rojstni kraj šele ped petimi leti, ko sem jih imel že osemdeset ... Kje ste preživljali otroštvo? Med letoma 1927 in 1930 smo živeli v Splitu, oče je delal v banki. Leta 1929 pa je bil zaradi svetovne gospodarske krize ob službo. On je odpotoval v Argentino. V tej državi se je družil s sovaščanom Viktorjem Sulčičem, znanim arhitektom, ki je v Buenos Airesu zgradil mnogo stavb in zaslovel. V inozemstvu sta postala prijatelja. Kaj pa vi? Mati je bila po rodu iz Gradca, dobro pa je poznala Maribor, tako da sem osnovno šolo obiskoval v tem mestu. Z mano je bil tudi brat Mirko. Okrog leta 1935 se je oče vrnil iz Argentine in vsi skupaj smo se preselili v Beograd, kjer se je on zaposlil. V Beogradu sem se vpisal na realno gimnazijo. Zaradi tega obvladam danes bolje srbščino od slovenščine. Šolo sem dokončal pod nemško okupacijo. Kako je vaša družina doživljala okupacijo? Oče je delal v nekem podjetju, ki je dobavljalo pisalne stroje in tiskarsko opremo. Oktobra 1941 je pomagal nekim Judom, ki so delali z njim. Priskrbel jim je pot- ne liste in oni so se skrivoma odpravili proti Italiji. Žal pa so jih zasačili ... Ne vem, kaj se jim je nato pripetilo. Zelo smo bili žalostni. Ponoči je Gestapo potrkal na naša vrata: vso družino je odpeljal v ječo. Očeta, mamo, brata in mene. Vsi ste bili v zaporu? Da. Tam smo ostali do januarja 1942. Dva meseca in pol. Z bratom sva bila stara 16 in 15 let. To je bil naš prvi direkten stik z nemškimi okupatorji. Kaj pa potem? Ko so nas izpustili, smo prišli domov in odprli vhodna vrata: stanovanje je bilo popolnoma prazno. Vse so nam ukradli. Morali smo začeti novo življenje. Z bratom ne bi bila smela obiskovati šole, ker sva bila priprta, srbski profesorji pa te prepovedi niso upoštevali. Tako sva lahko nadaljevala in leta 1943 sem maturiral. Poleti istega leta smo se z nekaterimi sošolci in prijatelji odločili, da gremo v gore. K partizanom. 16. septembra 1943 smo na beograjski postaji sedli na vlak, ki je bil namenjen v Bolgarijo. Vlak je bil v resnici pod nadzorom odporniškega gibanja. Še na srbskem ozemlju se je vlak ustavil in približno trije ducati mladih smo stopili z vlaka. Tam so nas čakali partizani, ki so nam na glavo posadili titovke. Kakšna je bila vaša partizanska izkušnja? Bil sem v 6. brigadi, v partizanih sem ostal do konca leta 1944. Sprva smo se borili v Srbiji, na območjih Kragujevca, Užic in Kraljeva. Konec leta 1944 so se Nemci umikali iz Grčije proti Nemčiji. Naša nova naloga je bila ta, da jih med potjo čim bolj oviramo. Vključili so nas v 17. vzhodno bosansko divizijo. Spominjam se, kako so me dvakrat poslali na misijo v Beograd. V očetovem uradu sem moral nabaviti pisalne stroje in podobne pripomočke, ki jih je potrebovala divizija. Prvič sem potoval v prestolnico konec oktobra 1944, kmalu po njeni osvoboditvi. Govoril pa sem tudi tuje jezike - angleščino, nemščino in francoščino - zaradi česar so me vključili v enoto, ki je komunicirala z Britanci. Le-ti so nam med drugim pošiljali orožje s padali, v zahodni Srbiji in vzhodni Bosni. Delo je bilo kar zanimivo. Januarja ali februarja 1945, ko sem še drugič pripotoval v Beograd, pa me je zvila zelo visoka vročina. V bolnišnici so mi dia-gnosticirali tifus in me zadržali nekaj tednov. Moja pot s partizani se je končala še pred koncem vojne, saj so me demobilizirali. Po vojni ste se vpisali na univerzo. Ste tedaj že vedeli, da je vaša ljubezen arhitektura? Da, to je moje življenje. Vpisal sem se na beograjsko fakulteto, toda želel sem si študirati v Parizu. Bil sem partizan, boril sem se za domovino in mislil sem, da imam določene pravice. Šel sem na razgovor k ministrici za šolstvo Mitri Mi-trovič, ženi generala Milovana Bilasa. Razložil sem ji, da bi rad študiral v Parizu, kjer je Le Corbusier v tistih letih snoval moderno arhitekturo. Ministrica mi je odgovorila nekako takole: »Oh, tovariš, pa saj imamo v Beogradu in Moskvi tako dobre univerze!«. Mojo prošnjo je zavrnila. Do kdaj ste ostali v Beogradu? Tečaj arhitekture ni bil slab, imeli smo dobrega profesorja, znanega arhitekta Milana Zlokoviča, ki pa se je izšolal v Parizu (Zlokovič se je rodil leta 1898 v Trstu, op. nov.). Sanjal sem o Parizu in začel sem načrtovati beg iz Jugoslavije. Medtem pa so mojega očeta spet aretirali, tokrat so ga komunisti. Zaprli so ga, ker je imel svoje podjetje, bil je kapitalist, povod za aretacijo pa so si pač izmislili. Ko so ga izpustili, je odšel v Trst. Pred odhodom mi je obljubil, da mi bo nekako omogočil, da ga se mu pridružim. In res ste zbežali. Oče je poznal nekaj ljudi, ki so mi bili pripravljeni pomagati. Pod pretvezo, da se hočem prepisati na ljubljansko univerzo, sem jeseni 1946 potoval z vlakom v Slovenijo, vendar v Maribor. Najel sem kolo in jo mahnil severno proti avstrijski meji. Ko bi me po poti ustavili, bi izjavil, da grem kupovat jabolka. Prenočil sem na kmetiji očetovih znancev. Tam so mi razložili, kako naj prekoračim mejo. Kako je to potekalo? Moral sem opazovati mejne patrulje. Ko je ena šla mimo, je bil pravi čas, da stečem čez. Tako sem tudi storil in odšel sem do ene prvih hiš, kjer me je čakala prijazna ženska. Ob 6. uri zjutraj sem nadaljeval pot, pred mano je bila še angleška vojaška postojanka, ki je stražila most na Muri. Nevarno je bilo, a nenadoma me je obšlo povsem iracionalno prepričanje, da je napočil pravi trenutek. Šel sem čez most, mimo angleških vojakov, ki so se mi nasmehnili in nihče me ni nič vprašal ... Stopil sem na avtobus in odpotoval k teti v Gradec. Kako pa ste potovali iz Avstrije v Trst? V Gradcu me je angleški oficir aretiral. Nekaj dni pozneje je sodnik izjavil, da nima dokazov in me oprostil. No, napotil sem se v Celovec, k še enemu znancu, čisto slučajno pa je le-ta poznal nekega strojevodjo, ki je redno potoval iz Avstrije v Benetke. V Beljaku sem se sestal s strojevodjo, ki me je pospremil do predmestja in mi pokazal kraj, kjer bo on isti večer ob 22. uri za nekaj sekund ustavil vojaški vlak. Tako se je tudi zgodilo in skočil sem na vlak. Kako ste potovali? Sedel sem na premogu. Zelo hladno je bilo, noč pa je bila čudovita, gledal sem milijone zvezd. Strojevodja mi je dejal, da moram po drugem predoru skočiti z vlaka, saj bomo tam že na Trbiškem. Ob meni je sedelo še nekaj tihotapcev. Morda so oni koga podkupili, ali pa so bili angleški vojaki malomarni. Na meji so vprašali strojevodjo: »Koga skrivaš danes?« Odvrnil jim je, naj sami pogledajo, oni pa so mu pomahali in ga pustili naprej. Po drugem predoru smo vsi skočili v globok sneg. Skupaj smo hodili tri četrt ure in prišli do hiše, kjer je potekala zabava z glasbo, dekleti, vinom, kavo. Nepozabno. Kje je to bilo? Nekje pred Trbižem. Ozračje je bilo čudovito, a sem moral kmalu spet na pot. S Trbiža v Trst sem potoval z vlakom, v Križu me je čakal oče, babica pa se je skoraj onesvestila ... Končno doma ... Da. Kmalu zatem mi je oče priskrbel potni list, saj sem bil rojen v Italiji. Odpotoval sem v Pariz. / Vpisali ste se na slovito Ecole des beaux arts. Koliko časa ste tam študirali? Tri leta, od 1947 do 1950. Uresničila se vam je sanja! Ne samo. Kot študentu mi je uspelo delati v biroju slavnega Le Corbusierja, kar je bilo daleč nad mojimi pričakovanji in sanjami! Delal pa sem tudi z Andrejem Lurçatom, še enim velikanom arhitekture. Spoznali ste človeka, ki sta snovala moderno arhitekturo. Kakšna sta bila? Lurçat je bil krasna oseba, bil je zelo prijazen in razsvetljen, odprl mi je pogled v moderna gibanja. Pri njem sem se več naučil, kot pri samem Le Corbusierju. Le-ta je bil zelo slaven, v osebnih odnosih pa se ni izkazal. Bil je diktator, za nas je bil nedostopen, težko bi rekli, da ga je imel kdo rad. Kako pa vas je pot ponesla v Ameriko? Diplomiral sem, po treh letih pa sem razumel, da lahko iščem še več. V ZDA je bila arhitektura bolj napredna, avantgardna. Pisal sem prijatelju, ki je delal na univerzi Harvard. Svetoval mi je, naj se poskusim vpisati na tamkajšnjo Graduate School of Design. V to šolo sem poslal nekaj risb in načrtov in januarja 1950 so me sprejeli na podiplomski študij. Vkrcal sem se na ladjo Queen Mary in odplul v New York, od tod pa sem odšel v Cambridge, kjer je univerza Harvard. Je bila vaša študijska pot v ZDA različna od francoske? Po prvem semestru so me vključili v poseben razred, ki ga je vodil eminenten profesor, nemški arhitekt Walter Gropius. Njega je zanimala samo prihodnost, bil je snovalec šole Bauhaus. Za preteklost se ni menil, po pravici povedano je bil v zgodovini arhitekture ignorant. Stalno je težil k modernemu, izumil je marsikaj zanimivega. Kakšen pa je bil vajin odnos? Gropius me je imel rad. Ko sem do-študiral, je poslal dve pismi, da bi me priporočil znanim kolegom. Eden je bil Finec Eero Saarinen, drugi pa Kitajec I. M. Pei. Slednji je leta 1956 ravnokar odprl svoj biro v New Yorku in naposled sem šel delat k njemu (Pei je med drugim načrtovalec slavne piramide pred pariškim Louvrom, op. nov.). V Peijevem biroju se je začela vaša poklicna pot. Tako. Po nekaj letih sem postal član, nato pa partner biroja. Leta 1963 sem na Manhattnu odprl svoj biro »Cossutta & Associates«. Uresničili ste mnogo velikih projektov, tako v sodelovanju s Peijem kot v vašem biroju. Katerih se najbolj spominjate? Naštel bi lahko hotel Hilton v Den-verju (z 880 sobami, dokončan leta 1962), preureditev območja Hyde park v Chi-cagu (1958), cerkev Christian Science Church v Washingtonu (1972), pozneje pa sedež banke Credit Lyonnais v Lyonu, ki je bila tedaj ena najvišjih zgradb v Franciji (1977, 165 metrov višine). Tedaj sem imel tudi pisarno v Parizu. Nato mi je podjetje Southland naročilo čudovit načrt v Dallasu. Ob vhodu v mesto bi bili morali zgraditi nebotičnika dvojčka. Nato se je načrt spremenil in zgradili smo eno stolpnico - Cityplace Center (leta 1989, 171 metrov). Kako preživljate zasluženi pokoj? Še vedno delam, čeprav ne tako intenzivno. V glavnem delam za svoje stare stranke. V Parizu pa imam stanovanje na Seni, tam je moj drugi dom, kjer preživljava z ženo vsako leto kake štiri mesece. Stanovanje je v čudovitem art deco poslopju iz leta 1930. Na otoku Martha's Vineyard, v zvezni državi Massachusetts, pa imamo veliko zemljišče, ki ga obiskujemo z vnuki. Bližnji otok Nantucket je znan po dinastiji Kennedy. Jeseni sem tudi obiskal sorodnike v Trstu. Še vedno rad potujem. NEDELJSKE TEME Na slikah: pod naslovom ena izmed številnih solidarnostnih manifestacij z dnevnikom Egunkaria; spodaj komisarka Viviane Reding PROCES PROTI NEKDANJEMU VODSTVU BASKOVSKEGA DNEVNIKA EGUNKARIA Tudi tožilec zahteval oprostitev obtožencev Proces proti nekdanjemu vodstvu baskovskega dnevnika Egunkaria se naglo bliža koncu. Sodne obravnave so se namreč v prvi polovici februarja končale in sodišče naj bi v kratkem izreklo razsodbo. Tožilec je za vse obtožene zahteval oprostitev. Dejal je, da ni nobenih dokazov, ki bi povezovale dnevnik Egunkaria z organizacijo ETA. Pri tem je seveda upošteval tudi ključno pričanje nekda- njega člana političnega vodstva te organizacije: Jose Luiz Alvarez Santacristina z bojnim imenom Txelis je namreč dejal, da ETA ni imela nikoli nikakršne zveze z dnevnikom Egunkaria. Tožilec je torej ponovil zahtevo, ki jo je postavil že na koncu preiskave: vsi obtoženci, Martxelo Ota-mendi, Txema Auzmendi, Inaki Uria, Joan Mari Torrealdai in Xabier Oleaga so po njegovi oceni nedolžni in sodišče jih mora oprostiti. Oprostitev za zahtevali tudi zagovorniki. Po njihovem mnenju je razprava jasno pokazala, da Egunkaria in ETA nista bili povezani, ne finančno in niti kako drugače. »Baskovska javnost ve, da so vsi obtoženci nedolžni,« je dejal odvetnik Jose Mari Elosua, ki je zagotovil, da bodo sodniki prišli do istega zaključka. Po drugi strani pa je zasebna stranka, to je organizacija žrtev terorizma, zahtevala obsodbo na zaporne kazni od 12 do 15 let za vse obtožence; to zahtevo so podkrepili s trditvijo, da je bila organizacija ETA soudeležena pri ustanavljanju dnevnika Egunkaria. Zagovorniki petih obtožencev so na zadnji obravnavi podkrepili svojo zahtevo po oprostitvi. Ze prej so besede tožilca postavile trdno osnovo za oprostilno razsodbo, nato pa so zagovorniki to zahtevo podkrepili. »Uspelo nam ni samo dokazati, da do obtožbe za vse naše varovance popolnoma neutemeljene, ampak tudi da so z ustanovitvijo dnevnika izvedli projekt, ki je vreden vsega spoštovanja in velike pohvale,« je dejal odvetnik Jose Mari Elosuo. Poudaril je tudi, da so trditve4, da je bila uredniška politika dnevnika Egunkaria naklonjena organizaciji ETA in stranki Herri Batasuna, ki so jo španske oblasti prepovedale, češ da podpira teroristično organizacijo, groteskna in absurdna, saj temelji samo »na enem samem pismu bralcev, ki vsebuje samo mnenje posameznika«. Ob tem pa je odvetnik še opozoril, da v celotnem postopku niso opravili niti ene same raziskave z namenom, da preverijo resnično uredniško politiko, kot izhaja iz dnevnika samega. Odvetnik Inaki Pelaez, da v vsem gradivu, ki je bilo vključeno v akte postopka, ni enega samega dokaza, ki bi oporekal načelu nedolžnosti vseh obtožencev. Vse, s čimer razpolaga sodišče, so nekateri dokumenti organizacije ETA, v katerih so omenjeni obtoženci, vendar ne kot člani te organizacije. Odvetnik Inigo Iruin pa je ob koncu dejal, da obstajajo resni razlogi za razmislek o španskem sodnem sistemu. Poudaril je, da so za odprtje vsakega postopka potrebna dejstva, v tem primeru pa so preiskovalci razpolagali samo z dvomi in z mnenji Guardie civil. Ob koncu so sodniki še dali besedo vsem petim obtožencem. Vsi so ponovno opozorili, da so med preiskavo v času aretacije z njimi slabo ravnali in poudarili, da je njihova edina krivda, da delajo v korist baskovske kulture. »Nikoli nisem bil član organizacije ETA, ETA se ni nikoli vmešavala v Egunkario in vsi smo nedolžni. Res pa je, da sem ponosen, da sem sodeloval pri ustanovitvi dnevnika Egunkaria,« je dejal Inaki Uria. Dejal je, da bi zadostovalo, da rečejo, da njihovi cilji sou-padajo s cilji organizacije ETA, pa bi bilo vse njihovo dolgoletno delo zaman. Poudaril pa je tudi, da je o vsem, kar se je zgodilo v zvezi z Egunkario, potreben razmislek. Misliti daje predvsem odprava temeljne demokratične pravice, to je svobode izražanja. Martxelo Otamendi, odgovorni urednik Egunkarie v času, ko so ga zaprli, je dejal: »Moja krivda je, da sem bil urednik dnevnika v baskovskem jeziku.« zahvalil se je tistim, ki so ga postavili na to mesto in vsem svojim sodelavcem, in dodal, da je počaščen, da je na zatožni klopi sedel s temi štirimi soobtoženci. Poudaril je, da ni bil nikoli član organizacije ETA in da Egunkaria ni bila nikoli v službi te organizacije. »Vse, kar smo delali, je bilo samo v korist razvoja našega jezika,« je dejal Ota-mendi in še dodal, da »ni mogoče ob- Nedelja, 7. marca 2010 tožiti nekoga, da pripada organizaciji ETA, če obtoženec tega ne ve.« Txema Azumendi je obtožnico ocenil kot znanstveno-fantastični roman in je seveda zavrnil vse obtožbe. Prav tako sta naredila Juan Mari Torrealdai in Xabier Oleaga; slednji je dodal, da ne bodo nikoli pozabili tega, kar so doživeli v zadnjih sedmih letih. Tako se je obravnava končala in peterica obtožencev se je vrnila iz Madrida v Baskovsko deželo, kjer so jih sprejeli z vzkliki Egunkaria libre, geslom, ki je spremljalo ves ta čas baskovsko kampanjo v podporo peterici. Sicer pa je kar 22 evropskih poslancev, pripadnikov štirih parlamentarnih skupin, podpisalo deklaracijo z zahtevo po preklicu odloka o zaprtju baskovskega dnevnika Egunkaria. Dokument vsebuje tudi zahtevo po oprostitvi vseh petih obtožencev in po priznanju vsem ustrezne odškodnine. V deklaraciji opozarjajo, da je od zaprtja dnevnika Egunkaria minilo že sedem let in da se je kazenski postopek nadaljeval, čeprav je tožilec že med preiskavo ugotovil, da ni nobenega dokaza, ki bi nakazoval kakršnokoli povezavo med dnevnikom Egunka-ria in ekstremističnimi skupinami. Vsebino sprejetega dokumenta je na novinarski konferenci v Evropskem parlamentu v Strasbourgu obrazložil katalonski poslanec Oriol Junqueras. Med drugim je dejal, da medijskih podjetij ni mogoče zapirati zgolj zaradi previdnosti, ne da bi o njihovi odgovornosti obstajali nedvoumni dokazi. »Svoboda medijev je temeljna pravica, ki jo je treba zaščititi. Vsak milimeter medijske svobode je svet in ga je treba vestno braniti,« je poudaril Junqueras, ki je dodal, da mora biti Evropa zgled in imeti vodilno vlogo, kadarkoli gre za zaščito medijske svobode in za obrambo pluralnosti medijev. »Zal je španska država z zaprtjem dnevnika Egunkaria resno ogrozila demokracijo. Celoten španski vodilni razred se zaveda, kako nedemokratično dejanje je bilo zaprtje dnevnika Egunkaria, vendar se ne ljudska stranka in niti socialistična stranka ne upata spregovoriti o tej krivici, ki sta jo pred časom sami podprli. Sramotno je, da je bil dnevnik zaprt na osnovi obtožb, za katere se je izkazalo, da so popolnoma neosnovane,« je še dejal katalonski poslanec. Na novinarski konferenci je sodeloval tudi poslanec Francois Alfonsi s Korzike, ki je nastopil z enakimi stališči, Tudi on je dejal, da je svoboda medijev temeljna pravica, ki bi jo bilo treba braniti povsod in Evropa bi morala imeti v zvezi s tem vodilno vlogo. »Grozotno je, da so zaprli dnevnik na osnovi neutemeljenih obtožb,« je dejal in nadaljeval: »Če se to lahko danes dogaja v španski državi, moramo zelo paziti, da se kaj takega ne bi zgodilo kje drugje v Evropi. Evropsko komisijo pozivamo, naj vzame zadevo v svoje roke ter naj opozori španske oblasti na njihove odgovornosti. Le kako lahko resno jemljemo v poštev špansko predsedovanje Evropski uniji, če to predsedstvo dovoljuje tako očitne kršitve temeljnih pravic v lastni državi,« se je še vprašal poslanec Alfonsi. Grčija se požvižga na jasno razsodbo evropskega sodišča Civilno sodišče v grški provinci Rodopi je zavrnilo zahtevo Kulturne zveze turških žensk po priznanju in uradni registraciji. To odločitev so sodniki sprejeli z utemeljitvijo, da nobena razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice, razen kazenskih postopkov, ni obvezujoča in je torej ni treba izvajati v okviru notranje grške zakonodaje. Pravni zastopniki te organizacije pa so že napovedali, da se bodo proti tej odločitvi, ki po njihovi oceni ni pravno utemeljena, pritožili na višje sodišče. Evropsko sodišče za človekove pravice je 27. marca 2008 razsodilo, da je Grčija s tem, da je zavrnila zahtevo po priznanju Kulturne zveze turških žensk v provinci Rodopi, kršila 11. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki govori o svobodi zbiranja in združevanja. Grčija je priznanje te organizacije zavrnila z utemeljitvijo, da pogodba is Lausanna ne govori o turški manjšini ampak o muslimanski manjšini v Zahodni Trakiji. Po mnenju grških oblasti bi lahko ime organizacije, ki se naslanja na narodnost in ne na vero, zavajalo javno mnenje. Po tej razsodbi evropskega sodišča se je organizacija turških žensk obrnila na pristojne oblasti za registracijo. Njihovo prošnjo so junija lanskega leta zavrnili z utemeljitvijo, da odvetnik, ki je zastopal organizacijo, ni bil registriran v provinci Rodopi ampak je opravljal odvetniški poklic v mestu Xanti. Sedaj, ko so to napako popravili, pa je prišla odločitev, da razsodba evropskega sodišča ni obvezujoča. V zvezi s to razsodbo je predsednik Evropske zveze Turkov zahodne Tra-kije Halit Habipoglu dejal, da je sedaj očitno, da ni prišlo v Grčiji do nobenega premika glede priznanja turške manjšine. Opozoril je, da je prejšnja zunanja ministrica v desničarski vladi Dora Bakoyannis dejala, da preučujejo način, kako bi vključili odločitev evropskega sodišča v notranjo zakonodajo. Urška manjšina sedaj pričakuje, da se bo socialistična vlada resno lotila tudi vprašanja priznanja manjšin v Grčiji. Z Lizbonsko pogodbo več možnosti za manjšine v EU Februarsko zasedanje delovne skupine Evropskega parlamenta za manjšine, ki ji predseduje madžarska poslanka Kinga Gal, je bilo namenjeno predvsem vprašanju uveljavljanja temeljnih pravic oziroma Lizbonske pogodbe na področju narodnih oziroma jezikovnih manjšin. Zasedanja so se udeležili tudi predstavniki Sveta Evrope, in sicer predstavniki sekretariata Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, sekretariata Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin in parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Komisakr Viviane Reding, ki je v evropski komisiji zadolžena za uvelja-vljenje listine o temeljnih pravicah, sta na zasedanju zastopala člana njenega kabineta Bartholomeus Pronk in Michael Shotter. Zagotovila sta, da bo komisar-ka Redingova tesno sodelovala s tem telesom Evropskega parlamenta, poleg tega pa sta orisala možnosti, ki jih na področju zaščite manjšin dajeta Lizbonska pogodba in listina o temeljnih pravicah, kar sta označila za »revolucionarno sta- nje«. Pojasnila sta, da bo poslej vsak evropski zakon preverjen glede skladnosti z listino o temeljnih pravicah. Poslanci so izrazili zadovoljstvo zaradi udeležbe obeh članov kabineta in čestitali komisarki Redingovi za imenovanje, predsednica Kinga Gal pa je opozorila na kompleksnost vprašanja narodnih manjšin in je podčrtala nujnost, da se ti problemi obravnavajo ločeno od drugih podobnih vprašanj, kar pričakujejo tudi manjšine same. Na drugem delu sestanka je predstavnik Evropskega urada za manj rabljene jezike EBLUL Davyth Hicks obrazložil delo, ki ga je ta nevladna organizacija opravila v zadnjih desetletjih, spregovoril pa je tudi o napredku, ki ga je glede manjšin naredila Evropska unija ter osvetlil glavne probleme manj rabljenih jezikov in manjšin v Evropi. Opozoril je na nekatere specifične nerešene probleme, med temi na vprašanje Bretoncev, ki jih Francija ne priznava in katerih jezik je UNESCO vključil na seznam ogroženih jezikov, ter na zelo diskriminatorno slovaško zakonodajo o jeziku. Vprašal se je, kako v Evropi, ki temelji na geslu »Enotni v raznolikosti« še tolerirajo diskriminacijo narodnih manjšin in ponovil zahtevo svoje organizacije, da je skrajni čas za odpravo vseh oblik diskriminacije narodnih in jezikovnih manjšin v Evropi. KULTURNI Št. 192 u gradimo naš skupni slovenski kulturni prostor Beneški Slovenci se srečujejo z obmejnimi društvi iz Breginja, s Kobariške, iz Zgornjega Posočja, s Kambreškega ... Če hočemo graditi naš skupni slovenski prostor se moramo najprej odpreti drugim, pa se med sabo "pomešati" spoznati, npr. s takimi projekti podobno kot tisti od ZSKD Spoznavajmo Benečijo in še skupaj nastopiti. Tako se že veliko let Benečani srečujemo in tesno sodelujemo z obmejnimi društvi z Breginja, Kobariške, Zgornjega Posočja, Kambreškega, itd. Že tretje leto se ob zaključku meseca kulture srečujemo na Kobariškem prebivalci Benečije in Posočja na prireditvi Skupni slovenski kulturni prostor, Bogat tridnevni kulturni program so tokrat priredili Kulturno društvo Stol Bre-ginj, Občina Kobarid, Fundacija Poti miru v Posočju, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti-Območna izpostava Tolmin ter Inštitut za slovensko kulturo Špeter. Sodelovala so kulturna društva in kulturni delavci tako z Benečije kot Posočja. Tridnevni program je povezovala Vida Skvor, predsednica društva Stol z Bre-ginja, ki je podčrtala kako je skupni slo- Na prvem večeru je Zdravko Likar vodil pogovor s kulturnim delavcem iz Rečanske doline Aldom Klodičem, ki je pred kratkim izdal svojo pesniško zbirko z naslovom Duhour in luna. O tem je spregovorila Lucia Trusgnach, predstavnica Kd Ivan Trinko, ki je zbirko izdalo. Sledilo je oprtje fotografske razstave Benečija v fotografiji Daria Simaza, ki prinaša tudi izvirne posnetke motivov fotografiranih odsevov na vodni gladini. Naslednji večer so se kulturni dnevi nadaljevali s oddaje Pismo iz Benečije pri radijski postaji Alpski Val,), Mojca Rutar (odgovorna za turizem). Ljudska dediščina, pokrajina, Matajur, Krn, Stol, Šoča, Nadiža ter ljudje, narod, knjiga, ples, pesem, jezik, narečja, navade, običaji v duhu izmenjave in sodelovanja v skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Letos je pobuda potekala od 26. do 27. februarja. venski kulturni prostor živ in kako ga je potrebno v bodoče še naprej spodbujati ter se z Beneškimi Slovenci zbliževati na vseh kulturnih področjih. Župan Kobarida Robert Kavčič je v uvodnem pozdravu poudaril izjemno pomembnost tega dogodka v današnjem času s katerim že oblikujemo našo skupno prihodnost. Klodič je kulturna duša društva Rečan in Rečan-ske doline, gonilna sila Senjama beneške pesmi, začetnika pohodov čez namišljeno črto od Topolovega na Livek ter drugih podobnih kulturnih spodbud in povezovanja Slovencev na obeh straneh nekdanje. Večer so popestrili mladi Beneškega gledališča, z interpretacijo Aldovih pesmi in Davide Klodič, ki je nekatere odpel, Barški oktet iz Barda in oktet Simon Gregorčič iz Kobarida. predstavitvijo knjižnih novosti, nekake knjižne izložbe vsega, kar smo Slovenci iz vi-demske pokrajine izdali v zadnjem letu. Svoje publikacije so posamezno predstavili predstavniki Kulturnega društva Ivan Trinko, Zadruge Most, Zadruge Novi Matajur in zbor Matajur. O sodelovanju Posočja in Benečije na kulturnem, turističnem in medijskem področju so spregovorili Bruna Dorbolo', predstavnica Inštituta za slovensko kulturo, Marjan Bevk (gledališče), Miloš Batistuta (predstavnik oddaje za slovensko televizijo), Špela Mrak (predstavnica Večer so poprestrili nastopili učencev glasbenih šol Špeter in Tolmin ter zbora Matajur iz Klenja, tokrat pod vodstvom Anne Bernich. Tridnevno srečanje se je zaključilo v nedeljo v Kulturnem domu Kobarid z uprizoritvijo gledališke predstave Kozja Koža v izvedbi Beneškega gledališča in režiji Marjana Bevka. Z nizom kulturnih dogodkov v sodelovanju z Benečijo v mesecu kulture velja tudi v bodoče nadaljevati. Organiza-torij razmišljajo, da bi pobudo počasi širili še na prizoriščih na Bovškem in na Tolminskem. Ob mednarodnem dnevu žena Tudi Benečija sodeluje na prireditvi Ženski pogledi 2010, ki bo 6 marca 2010 v Domu na Bukovju v Štever-janu. Beneške pravljice bo predstavila Ada Tomasetig, sodelovale bodo članice Društva beneških likovnih umetnikov iz Špetra Silvana Buttera (maske), Nadia Tomasetig (keramika) in Claudia Raza (slike). Beneško gledališče in Zveza beneških žen prirejata 8. marca ob 20. uri gledališko prestavo "Vsega no malo". Pobudo so pripravile Marina Cernetig in Emanuela Cicigoi s pomočjo Marjana Bevka. Novosti Društva beneških umetnikov Pred kratkim je Društvo beneških likovnih umetnikov imelo svoj občni zbor, na katerem so člani izvolili novega predsednika Giacinta Jussa. Nadomestil je kulturno delavko Donatello Ruttar, ki je skoraj deset let vodila pestro društveno delovanje Beneške galerije in ki je na Prešernovi proslavi v Tržiču prejela posebno priznanje SKGZ-SSO za dosežke na kulturnem področju, za promocijo slovenske kulture in inovativno dejavnost. Nova sezona se je začela v Beneški galeriji s fotografsko razstavo Daria Simaza Bliski Riflessi. Simazova razstava slik z naslovom Benečija v fotografiji je na ogle- du v prostorih Fundacije poti miru v Posočju v Kobaridu. Odprli so jo ob Dnevu beneške kulture v Kobaridu. V Beneški galeriji v Špetru je do konca meseca na ogledu fotografska razstava v spomin na učiteljico Adele Miani - Maestra Adelina s slikami, ki pričajo o življenju v benečiji iz prvih let '900. Meseca junija bo v sodelovanju z društvom Ivan Trinko iz Čedada sodelovalo pri antološki razstavi beneške priznane umetnice Lorette Dorbolo', ki jo organizira Občina Čedad. Del razstave, slike malega formata, bo tudi v Špetru. Razstavo nameravajo v začetku jeseni organizirati tudi v Gorici. agenda-agenda-agenda-agenda Mešani pevski zbor »Tri doline« Pevci zbora »Tri Doline« iz Kravarja pripravljajo program za leto 2010. Poslušali jih bomo 13. marca v Špetru na natečaju »Naš domači izik«, ki ga pripravlja Špetrska občina in 14. marca v Podbrdu (Slovenija) na »Primorski poje«. Za te nastope je zbor izbral pesmi, ki jih je Rihard Orel nabral med leti 1911 in 1912 v Benečiji. Priredil in objavil jih je leta 1921 pri Glasbeni Matici v Ljubljani. Kjerkoli nastopa je zbor s svojim bogatim repertoarjem slovenskih, drugih ljudskih in cerkvenih pesmi vedno lepo sprejet in žanje veliko aplavzov. Tudi v letu 2010 bo Zbor »Tri doline« nastopal ne samo v Benečiji, ampak tudi v bljižnjih deželah in s pesmijo predstavljal delček našega bogatega ljudskega izročila. ZBORI ZSKD, KI BODO NASLEDNJI KONEC TEDNA NASTOPILI NA KONCERTIH PRIMORSKE POJE 2010: Nedelja, 7. marca ob 17. uri v Pivki, Osnovna šola; MoPZ Jezero - Doberdob, MePZ Skala Slovan - Gropada-Padriče Nedelja, 7. marca ob 19. uri v Miljah, Občinsko gledališce Giuseppe Verdi; MoPZ Valentin Vodnik - Dolina, MePZ Jacobus Gallus - Trst, MeMlPZ Trst Nedelja, 14. marca ob 17. uri v Podbrdu, Osnovna šola Simona Kosa; Mešani pevski zbor Tri doline - Kravar, Mešani pevski zbor Naše vasi - Tipana Nedelja, 14. marca ob 17. uri v Gorici, Kulturni center Lojze Bratuž; Mešani pevski zbor Igo Gruden - Nabrežina, Dekliški pevski zbor Kraški slavček - Nabrežina Priporočamo vam, da sproti preverite morebitne zamenjave in spremembe (zlasti pred vašim koncertom) na spletni strani Zveze pevskih zborov Primorske www.zpzp.si . »MOJI ZEMLJI«, koncert nagrajenih skladb natečaja Ignacij Ota in iz njegovega opusa v sklopu revije Primor- ska poje bo danes, 7. marca 2010 ob 19. uri v Občinskem gledališču Giuseppe Verdi v Miljah. Nastopajo MePZ ADRIATIC-Hrvatini (dir. Mario Petvar), MoPZ VALENTIN VOD-NIK-Dolina (dir. Anastasia Purič), MePZ HA-LIETUM iz italijanske skupnosti »Pasquale Besenghi Degli Ughi«-Izola (dir. Giuliano Go-ruppi), VOKALNA SKUPINA/ GRUPPO VOCALE ANSIBS-Štarancan, GO (dir. Ma-riachiara Carpenetti), MePZ JACOBUS GAL-LUS-Trst (dir. Marko Sancin), MeMlPZ TRST-Trst (dir. Aleksandra Pertot), AKADEMSKI PEVSKI ZBOR UNIVERZE NA PRIMORSKEM-Koper (dir. Ambrož Čopi). KONCERTI NA GORIŠKEM: V petek, 12. marca bo ob 20.30 na sedežu KD Oton Župančič v Štandrežu nastop kvinteta UWCAD Zavoda združenega sveta iz Devina. Večer prireja KD Oton Župančič, ZSKD in Glasbena Matica. V soboto, 13. marca bo ob 20.30 v Kulturnem domu v Jamljah koncert v sklopu revije Primorska poje v organizaciji ZSKD in AŠKD Kremenjak. Nastopajo VS Slavna (Slavina-Postojna), Moški nonet Vasovalci (Gore nad Idrijo) MoPZ Triglav (Trenta-Bo- vec), MoPZ Ciril Kosmač (Koper), MePZ Ko-šana (Pivka) in VS Rihemberk (Branik). ZANIMIVO ZA PESNIKE Ladinski kulturni inštitut »Istitut Cultural Ladin Cesa de Jan« iz Belluna razpisuje peti državni natečaj za poezije v manjšinskih jezikih "Mendranze n poejia! Rok prijave zapade 15. junija 2010. Razpis je na razpolago na spleni strani www.zskd.org . KŠD Rojanski Krpan v sodelovanju z ZSKD razpisuje 2. natečaj za izvirno ljubezensko pesem. Rok za oddajo pesmi se izteče 21. marca (svetovni dan poezije). Razpisni pogoji so na voljo na spletni strani www.rojanskikr-pan.org . Natečaj je namenjen vsem, posebej pa bodo obravnavani izdelki dijakov slovenskih višjih srednjih šol. ZSKD obvešča, da JSKD razpisuje seminar TEHNIKE GOVORA namenjen vsem, ki se v življenju srečujejo z javnim nastopanjem. Seminar bo potekal v soboto, 13. marca 2010, v Dijaškem domu Koper, od 10. do 17. ure. Na voljo je še nekaj prostih mest. Razpisni pogoji so objavljeni na speltni strani www.zskd.org . Št. 84 i.podlistek * . -M. r . qorica@ssorq.eu - iS 7. 3. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Mladi glasbeniki Scgv Emil Komel na Prešernovi proslavi v Štandrežu Prosvetno društvo Štandrež si je letos zamislilo občuteno prireditev ob prazniku slovenske kulture. Prireditev, ki je nosila naslov »Pravljica smo mi« je privabila na oder župnjiske dvorane Antona Gregorčiča v Štandrežu številne izvajalce, ki so se s pestrim programom poklonili našemu največjemu pesniku in obenem povezali prisotne v skupnih prizadevanjih za ohranjanje lepih tradicij. V glasbenem delu so nastopili so-lopevka Alessandra Schettino, Otroški pevski zbor Štandrež pod vodstvom Michele De Castro, ki je tokrat zaigrala tudi na harmoniko, baletki Jana Tabaj in Alice Stecchina ter Mepz Štandrež pod vodstvom Davida Bandlja. Na povabilo PD Štandrež so se izvajalcem letos pridružili na proslavi, ki je bila namenjena mladim, tudi mali talenti Centra Komel. Na odru so nastopili: Michela Sbuelz-klavir, Aleš Lavrenčič - violina, Manuel Persoglia - harmonika, Jakob Murovec - kitara, Lara Raum in Samuel Zavadlav -duo violin, Aleš Lavrenčič, Jurij La-vrenčič in Hilarij Lavrenčič - klavirski trio in Elisa Gerolimetto, Živa Sre-brnič in Gabriele Boscarato - trio trobent. Na prireditvi je spregovorila mag. Darinka Kozinc, podžupanja Mestne Občine Nova Gorica, sicer poznana kulturna delavka in pisateljica. Podčrtala je pomen narodne kulture, ki je žal večkrat potisnjena v ozadje, saj se nekateri pogosto raje odločajo za tuje žanre in vnašajo v naše prireditve nam tuja kulturna sporočila. Zelo dobrodošli so bili njeni citati iz bogate Prešernove zapuščine, saj nje- gove pesmi prinašajo toliko sporočil tudi za današnji svet. Prijeten in sprostitven je bil odrski nastop igralke Majde Zavadlav s pravljico, ki jo je napisala prav slavnostna govornica Darinka Kozinc. Spored sta povezovali domačinki Tamara Lupin in Karol Paulin. Scgv Emil Komel: tretje predavanje o psihofizičnih dejavnikih pri nastopanju Na tretjem predavanju, v sklopu srečanj, ki jih je letos SCGV Emil Komel namenil psihopedagoškim temam, sta v soboto, 20. februarja spregovorila Federica Righini in Riccardo Zadra, oba pianista in docenta na konservatorijih v Padovi in Adriji (Pd). Oba prihajata iz Padove, kjer vodita tudi lastno klavirsko akademijo, obenem pa vodita tečaje po večini kon-servatorijev iz Triveneta. Njihova študija, z naslovom »Psihofiziološki dejavniki pri javnem nastopanju«, bo v kratkem izšla pri knjižni založbi Curci. V njihovem izvajanju sta bila zelo neposredna, saj je večina njunih pogledov sad lastnih izkušenj na koncertnem področju in pri pedagoškem delu. S svojim delom želita preusmeriti okostenela gledanja na glasbeni pojav, ki so še prisotna v italijanskem šolskem sistemu, uvajati dosežke sodobnih psihopedagoških ved in pomagati mladim glasbenikom na poti doraščanja in javnega posredovanja glasbene umetnosti. Prepričana sta, da je preživela doba, ko je bila glasba v zakupu izbrancev in se je ves študij usmerjal v kon-certizem. Danes se glasbenikom odpira vrsta novih poklicev, kjer pridejo do izraza ne samo tehnične in interpretativne sposobnosti, ampak drugo in drugačno znanje. Dogodku je sledilo okoli 20 glasbenih pedagogov, ki bodo radevolje ponovno sprejeli medse oba predavatelja na prihodnjem srečanju, ki bo ob koncertu So-lo&Orkestra, 28. marca letos. Ob tej priliki bosta konkretno spregovorila o fizioloških sprostitvenih posegih pri glasbenem izvajanju. Informacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške pro-svete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_go@libero.it gorica Kulturni center Lojze Bratuž vabi v četrtek, 11. marca 2010 ob 20.30 na ogled filma »Aleksandrija, ki odhaja« režiserke Vesne Humar. Film bodo predvajali v komorni dvorni Kulturnega centra. trst Društvo slovenskih izobražencev vabi v ponedeljek, 8. marca, na redno srečanje, na katerem bo gost dr. Pavel Fonda, ki bo spregovoril na temo "Tržaška umobolnica: osrednji dogodek psihiatrije 20. stoletja". Srečanje bo v Peterlinovi dvorani, Do-nizettijeva 3 v Trstu. Začetek ob 20.30. SKD Igo Gruden vabi v torek, 9. marca ob 18.00 na otvoritev razstave Magde Starec Tavčar. Razstava bo v kavarni Gruden v Nabrežini. Mladinski dom Boljunec vabi v torek, 9. marca ob 20.00 na predavanje »Z morja kraški kamen«. Predaval bo Paolo Sossi. Večer bo v društvenih prostorih. SKD Barkovlje vabi v četrtek, 11. marca ob 20.30 na večer v spomin na Nad-jo Kriščak in predstavitev njene knjige »Marko in note«. Sodeluje skupina Sto ledi. Večer bo v društvenih prostorih v ul.Bonafa 6, Barkovlje. SC Melanie Klein obvešča, da bo 12. in 13. marca potekal tečaj plavanja za dojenčke. Skupina 0. - 12. mesecev, ob petkih zjutraj in skupina 12. - 36. mesecev ob sobotah popoldne. Tečaj bo v hotelu Daneu na Opčinah. SKD Igo Gruden vabi v soboto, 13. marca ob 20.30 na predstavitev pesniške zbirke Alenke Rebula Tuta "V naročju'. Sodeluje DPZ Kraški slavček. Predstavitev bo v Kulturnem domu Ivo Gruden v Nabrežini. Radijski oder, v sodelovanju s Slovensko prosveto, vabi v nedeljo, 14. marca ob 16.00 in 17.30 na predstavo Gledališkega vrtiljaka. Gostovalo bo Lutkovno gledališče iz Ljubljane z igro "Šuško" Komisija za družinsko pastoralo in zakonce vabi v nedeljo, 14. marca ob 14.30 na srečanje za družine in zakonce na temo "Jaz in moja žena - moj mož'. Srečanje bo vodil g. Marko Čižman in bo potekalo v Domu Šolskih sestrah pri sv. Ivanu v Trstu. Kulturni center Lojze Bratuž: razstava Skriti obrazi Aleksandrije Pogovor z etnologinjo Ingo Brezigar Potujoča razstava "Skriti obrazi Aleksandrije" Goriškega muzeja iz Kromberga bo od ponedeljka, 8. marca na ogled v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Razstava, kot zgodovinski dokument, želi povezovati takratna dogajanja in ohraniti spomin, obenem pa je primeren poklon slovenskim ženam ob svojem vsakoletnem mednarodnem prazniku. Otvoritev razstave bo ob 18. uri, na njej pa bo spregovorila avtorica razstave et-nologinja Inga Brezigar, s katero smo se na kratko pogovorili. Kakšen pomen ima ta razstava? Pred 100 leti so slovenske šolske sestre prišle v Egipt. Najprej iz Maribora, nato iz Tomaja in Trsta. V Alek-sandrijo so jih povabili patri frančiškani, ki so tam že delovali. Glavni namen je bil ta, da bi poskrbele za vse tiste rojake in rojakinje, ki so odšli iz lastnih domov, da bi služili kruh za svoje družine. Iz tega se odkrivajo zgodbe Alek-sandrink? Tako je. Veliko slovenskih žena je odšlo pred sto leti v Egipt, kjer je takrat vladala velika strpnost do različnih kultur. Zaradi tako ugodnega družbenega stanja so lahko posegle po visokih slojih takratne egiptovske meščanske družbe in celo v sam dvor. Aleksandrinke so si pridobile dobro ime in bile zelo cenjene, predvsem kot varuške otrok. Bile so jim v bistvu druge matere, tako da so se vezi ohranile tudi potem, ko so otroci odrasli. Kaj je bilo ključno, da so bile Aleksandrinke tako cenjene? Cenjene so bile, ker so delale s srcem. To se je predvsem poznalo pri varstvu in vzgoji. V tem pa so imele ključno vlogo slovenske šolske sestre, ki so nudile slovenskim rojakom v Egiptu podporo in pomoč pri ohranjuanju vrednot vere in narodne identitete. Pomenljive so besede frančiškana p. Benigna, ki jih je opominjal naj služijo za tak dom ali družino, kjer bodo lahko ohranile vero, poštenost in lastno narodnost. Evangelij po Čušinu danes pri Sv. Ivanu v Gorici V dvorni doma "Franc Močnik', pri duhovniji sv. Ivana v Gorici, bo danes gostoval zanani dramski igralec Gregor Čušin z uspešno in poznano monokomedijo "Evangelij po Čušinu". Še posebej zanimivo pa je to, da je monodrama povezana v projekt Hagada, kjer avtor želi pokazati, da "kristjani nismo mračnjaški in utesnejni zresnjen-ci mrkih obrazov, kot nas mnogi vidijo, ampak veseli ljudje, sposobni sproščenega smeha« (tednik Družina). Omenjeni projekt Hagada se je začel pred več kot tremi leti, v pričakovanju pa je nova različica Hagada 2. Prav mon- odrama "Evangelij po Čušinu" je nekako prehod iz prvega projekta v drugi. Na vprašanje, o sporočilu predstave "Evangelij po Čušinu', je igralec odgvoril, da želi, na duhovit način, kot katoličan spregovoriti katoličanom, kot vernik vernikom. Jezusu hoče neposredno zastaviti nekaj vprašanj, za katere se zanima verjetno še kdo drug ter spregovoriti o aktualnih temah, ki so povezane s Cerkvijo. Pri tem dodaja, da verjame v Boga, ki se zna smejati in veseliti, skratka v smejočega Boga. Predstava se bo začela po nedeljski 20 Nedelja, 7. marca 2010 NEDELJSKE TEME Izbira sorte krompirja je pomembna za uspeh pridelave. Nekatere sorte so občutljive na prehladna tla, saj lahko gomoljčkasto kalijo. Nekatere sorte, posebno zelo pozne, niso primerne za pridelovanje na preveč plitvih peščenih tleh. / ČE BOMO PRAV SADILI, BO PRIDELEK DOBER Kako se ravnamo pri nakupu semenskega krompirja Svetovalna služb Kmečke zveze Prišel je čas nakupa semenskega krompirja za bodočo letino. Zato smatramo, da je za pridelovalce dobrodošlo, če osvežimo nekaj najpomembnejših dejstev, ki jih moramo poznati in upoštevati pri nakupu semenskega krompirja. Vsi v prodajni verigi tega pridelka se morajo zavedati, da s svojim morebitnim nepravilnim ravnanjem lahko poslabšajo kakovost semena. Če je to dlje časa skladisče-no v pretoplem prostorju, gomolji vzkalijo, pogosto kaliči prerastejo vrečo in se tudi fiziološko postarajo. Če pa prevoz ali skladiščenje potekata pri prenizkih temperaturah, gomolji lahko zmrznejo in se to po saditvi pokaže kot slabši vznik. Debelina semena Sorta (kalibraža) Seme se v glavnem prodaja v dveh različnih debelinah: standardno normalno debelo seme, kjer so gomolji debeli od 35 do 55mm in drobno seme debeline od 25 do 35 mm. Velikost in teža gomolja določata povprečno število kalečih očes na gomolju, pa tudi njihovo energijo kalitve. Število kalečih očes pri drobnih gomoljih je za približno 40% manjše kot pri debelih. To v nasadu nadomestimo tako, da drobne gomolje sadimo gosteje. Le tako lahko dosežemo zadostno število stebel na m\\u00B2, ki znaša pri jedilnem krompirju od 18 do 25. Izbira sorte je pomembna za uspeh pridelave. Nekatere sorte so občutljive na prehladna tla, saj lahko gomoljčkasto kalijo. Nekatere sorte, posebno zelo pozne, niso primerne za pridelovanje na preveč plitvih peščenih tleh. Izvor semena Danes veljajo v EU enotna merila za certifikacijo o kakovosti semena, zato je seme po kakovosti, ne glede na izvor, enakovredno. Količina semena Nemalokrat se zgodi, da manjši pridelovalci (vrtičkarji) sadijo krompir pre-gosto. Kupijo namreč več semena kot je treba, zato je pridelek manjši, gomolji drobnejši, nasad pa zaradi pregoste rasti bolj izpostavljen glivičnim boleznim, predvsem krompirjevi plesni. Gostota saditve je sicer odvisna od namena pridelovanja in sorte ter prej opisane debeline semena, pa vendarle veljajo enaka osnovna pravila določanja gostote saditve. Pri normalni kalibraži sadimo od 3,5 do 5 gomoljev na m\\u00B2, odvisno od pričakovanega števila in debeline gomoljev pri posamezni sorti in bujnosti rasti. To pomeni okoli 2,5 tone na hektar (25kg na 100 m\\u00B2). Gostota v vrsti je odvisna od medvrstne razdalje, ki naj bo čimvečja, vsaj 60cm pri zgod-nih sortah in 70 cm pri poznih. Opis nekaterih sort Med zgodnjimi sortami bomo navedli pri nas bolj poznani sorti Adoro in Primuro. Adora (barva mesa: svetlo rumena) je zelo kakovostna rodovitna sorta, občutljiva na virusne bolezni, srednje občutljiva na plesen in srednje odporna na plesen na gomoljih. Primerna je za pridelovanje zelo zgodnjega krompirja. Primura (barva mesa: rumena) je stara a še vedno konkurenčna sorta. Je srednje odporna na plesen na gomoljih, občutljiva pa na virusne bolezni. Sorta je primerna za saditev zgodaj spomladi in jedobra jedilna sorta. Med srednjimi zgodnimi sortami bomo omenili Arindo (barva mesa: svetlo rumena). Ta sorta je zelo rodovitna, srednje odporna na krompirjevo plesen, manj pa na virusne bolezni. Je odlična jedilna sorta z vlažnim mesom. Za srednje pozne sorte navajamo Desiree (barva mesa: svetlo rumena), pri nas zelo priljubljena sorta s srednjemočnimi stebli, ki so rdeče violičasto obarvana. Je precej odporna proti krompirjevi plesni, zelo občutljiva pa na navadno hrastavost ter virusne bolezni. Občutljiva je na rjavo pega-vost. Desiree je kakovostna jedilna sorta za večnamensko uporabo. Pozna sorta Kennebec (barva mesa: bela) je še vedno razširjena sorta z dobro jedilno kakovostjo. Je zelo občutljiva na plesen pri gomoljih in poškodbe pri izkopu. Današnji sortni izbor krompirja je zelo širok zato smo se omejili na tradicionalne sorte, ob katerih pa je v semenarnah še veliko drugih, prav tako kakovostnih. JUTRI - OB 10. URI NA VELESEJMU KZ vabi na posvet »Odkrijmo kraški breg« Kmečka zveza vabi na posvet »Odkrijmo Kraški breg - Prilika za razvoj krajevnega kmetijstva«, ki bo v ponedeljek 8.marca ob 10. uri v dvorani EPT tržaškega razstavišča. Program: 10:00 - Začetek del 10:10 - Uvodni pozdrav Antonio Paoletti - Predsednik Tržaške trgovinske zbornice 10:20 - Predvideni posegi: Walter Godina - Podpredsednik Tržaške pokrajine Fulvio Tamaro - Odbornik za kmetijstvo Občine Devin Nabrežina Marina Gruden Vlach - Odbornik za kmetijstvo Občine Trst Emilio Biasutto - Predstavnik Konzorcija za melioracije v goriškem Posočju Predstavniki kmetijskih stanovskih organizacij 11:45 - Razprava 12:00 - Zaključki Sledil bo ogled Sejma Olio Capitale. Obvestilo prašičerejcem Kmečka zveza obvešča prašičerejce, da morajo po novi zakonodaji sporočiti vsako spremembo števila rejenih prašičev (nakup, zakol, prodaja itd), tudi državni podatkovni banki (Banca dati nazionale) v elektronski obliki, kar je do sedaj opravljala veterinarska služba. Odslej bo to funkcijo prevzela Kmečka zveza, ki potrebuje v ta namen izrecno oblastilo rejcev in jih zato vabi, da jo čimprej kontaktirajo. Poleg elektronske registracije pa ostane še vedno v veljavi ročno knjiženje v register. STROKOVNI NASVETI Od sedaj naprej sejemo korenček Do sedaj nam vreme ni bilo naklonjeno za pripravo tal v zelenjavnem vrtu. Tla so še vedno zelo vlažna in še neprimerna za obdelovanje. Ko bodo le ugodnejša, jih bomo obdelali in pripravili za spomladansko setev. V marcu namreč sejemo marsikatero spomladansko zelenjadnico, med katerimi je tudi korenček. Korenček (Daucus carota) spada v družino KOBULNIC ali APIACEAE. V isto botanično družino spadata tudi pe-teršilj in zelena. Korenček je bogat z vitamini B, C, PP, D, E, posebno pa z vitaminom A ali betakarotenom. Veliko je tudi mineralov, med katerimi so najbolj pomembni kalij, železo, kalcij, fosfor. Kot spontana rastlina korenček raste v Evropi, Aziji in Severni Afriki. Obstaja veliko gojenih vrst, ki jih gojimo v zmernem podnebju po vsem svetu. Vrste delimo glede na obliko in barvo korenov. Delimo jih tudi v zgodnje, srednje in pozne. Korenček gojimo zaradi različno oblikovanih korenov, ki pa morajo biti sočni. Sočnost dosežemo s primernim zalivanjem in gnojenjem ter s pravočasnim spravilom pridelka. Če ga spravljamo prepozno, se poveča vlaknasta sredina korena, ki mu pravimo ksilem, na škodo mesnatega sočnega dela, ki se botanično imenuje floem. Korenček je dvoletna rastlina: v prvem letu tvori koren, naslednje leto pa cveti. Razvije namreč steblo s socvetjem. Mali cvetovi so bele barve in privabljajo čebele. Ker nas zanima le koren, jo gojimo kot enoletno rastlino. Zemlja naj bo bogata, a obenem lahka, bolj peščena. Bolje je, da tla nimajo veliko kamenja. Tla naj bodo tudi dobro propustna. Korenček zelo dobro izkoristi ostanek gnojenja s hlevskim gnojem prejšnje kulture. Le v primeru bolj težkih ali ubogih tal moramo gnojiti z dobro zrelim hlevskim gnojem. Pred sejanjem le še zemljo zrahljamo, nato uredimo gredice. Po možnosti naj bodo gredice nekoliko dvignjene, da voda ne zastaja. Korenček sejemo direktno, lahko večkrat zapored, od zgodnje pomladi, vse do poletja, odvisno tudi od sorte. Pridelujemo ga lahko tudi v ogrevanih zavarovanih prostorih, pa čeprav je to bolj redko. Semena korenčka so drobna, zato mora biti zemlja še posebno dobro pripravljena. Korenček sejemo po možnosti v ozke vrste. Na ta način laže redčimo, uničujemo plevel, rahljamo med vrstami in pozneje tudi laže pobiramo. Sejemo približno 1 cm globoko. bolj zgodaj spomladi nekoliko plitveje. Komaj posejano površino pokrijemo z vrečevi-no ali s pajčevinastim vlaknom, da se površina ogreje in jo branimo pred nalivi. Za uspešen vznik potrebuje rastlina primerno vlago. Korenček namreč zelo počasi kali, zato je velika nevarnost, da se seme ali kaleče rastlinice posušijo, zlasti pozno pomladi ali poleti. Zato moramo že od vsega začetka redno zalivati. Zaradi počasnega vznika se lahko gredica močno zapleveli. Zato moramo plevel že zelo zgodaj odstranjevati. Približno mesec po setvi začnemo redčiti rastlinice. Lahko to storimo postopoma, vse dokler ne pustimo korenčke v razdalji približno 8 cm enega od drugega. Če je potrebno, moramo korene pokrivatiati z zemljo, da zgornji del korena ne postane zelen. To opravilo je pozitivno tudi kot obramba proti korenjevi muhi. Občasno moramo zemljo med rastlinami obdelati. Ko seme vzkali, vrečevino odstranimo. V kolobarju naj korenček sledi poru in česnu, ne pa samemu sebi. Da postanejo koreni sočni, primerno zalivamo in gnojimo ter jih pravočasno pobiramo. Pridelek spravljamo postopoma, ko se koreni debelijo. Zgodnje sorte pobiramo štiri mesece po sejanju, pozne pa šest mesecev po sejanju. Rastline, ki smo jihsejali zgodaj, začnemo pobirati junija, tiste pa, ki smo sejali pozno, pobiramo vse do pozne jeseni. V bolj zavetnih in milejših legah lahko podaljšamo čas pobiranja tako, da rastline pokrijemo s slamo, z vejicami, ali pa s tunelom. Začnemo puliti mlade, nežne korene, da se lahko drugi koreni debelijo. Preden jih pulimo, zemljo navlažimo, da se koreni ne poškodujejo. Če pa poberemo vse naenkrat, to storimo z motiko, še bolje pa z vilami, da se v težki zemlji ne pokvarijo in zlomijo. Po končanem pobiranju jih posušimo v suhem in zračnem prostoru ter jih očistimo zemlje. Korenček lahko hranimo v pesku, v katerem se zelo dobro ohrani, posebno ob hudi zimi. Na dno zaboja denemo najlonsko folijo, na folijo pa vsaj 10 cm debelo plast peska, ki naj bo vedno malo vlažen, a ne moker. Namesto peska lahko uporabljamo tudi šoto. Veliko časa zdrži tudi, ko ga hranimo pri nizki temperaturi (na primer v hladilniku) in ob približno 9095 odstotni vlagi. Najhujši škodljivec korenčka je korenjeva muha (Psila rosae), ki napada tudi peteršilj, zeleno in sladki ko-marček. Ličinke muhe se zarijejo v spodnji del korena in oblikujejo rove. Listi poškodovanih rastlin postanejo rdečkasti, porumenijo in ovenijo. Proti muhi se preventivno branimo tako, da kolobarimo. Po spravilu pridelka moramo odstraniti vse rastlinske ostanke. Le redkokdaj in v skrajnih primerih uporabljamo insekticide. Magda Šturman. GLEDALIŠČE ljubljana - Odprtje razstave na Italijanskem inštitutu za kulturo Dan žena v znamenju štirih tržaških umetnic Na Italijanskem inštitutu za kulturo v Sloveniji, na Kongresnem trgu 13 v Ljubljani, bodo jutri ob 18. uri odprli razstavo z naslovom DE-ART Umetnost za upad. Posvajanje »dobrih navad« v okviru ekološko vzdržnega razvoja najde svojo umetniško interpretacijo v delih štirih umetnic iz Trsta: pisateljice Sare Bajec, foto-grafinje Donatelle Davanzo, kiparke Donatelle Ferrante in slikarke Mare Giorgini. Na omenjenem inštitutu so napisali, da nas soočenje štirih področij umetnosti na izviren način vodi do razmisleka glede te aktualne ter iz družbenega in okolijskega vidika pomembne tematike, ki se dotika neizmerne ekonomske rasti, ponuja nam pa tudi možne rešitve. Razstava bo na ogled do 9. aprila, in sicer od ponedeljka do četrtka med 9. in 12. ter med 13. in 17. uro, v petek pa med 9. in 13. uro. Protagonistke Mednarodnega dne žena bodo torej štiri tržaške umetnice. Donatella Davanzo je antropologinja in fotografinja, ki se že leta posveča študiju odnosa med naravnim okoljem in družbo. Pokrajina se spremeni v skupek kulturnih znakov, podrejenih natančnemu branju, tako na področju severne Amerike, ki je sedež njenih raziskav, kar se tiče prostora ter v nam bližjih krajih kot so beneški poklici ter študija dvorišč. Iz njenih razstav in publikacij je razvidno, da predstavljajo njena dela umetniško in estetsko fotografijo, a tudi pomembno sredstvo za antropološko dokumentacijo. Pisateljica Sara Bajec živi v Trstu, kjer dela na področju sociale. Med vsakdanjim delom spremlja zgodbe oseb, s pisanjem pa njihove pripovedi, ki bi se sicer izgubile, ovekoveči na papirju. Razstavljeni bodo paneli z zbranimi prispevki različnih avtorjev, ki jih je pisateljica s skupno nitjo besed poenotila. Slikarka Mara Giorgini se je izšolala na tržaškem umetnostnem zavodu E. Nordio. Pod svoje okrilje so jo sprejeli priznani trža- ški in italijanski umetniki, kot na primer slikarka Merla Reina in kipar Ugo Cara. Kot slikarka je imela samostojne razstave ter sodelovala na skupinskih razstavah v Italiji in tujini. Ukvarjala se je že tudi s scenografijo in opremljanjem prostorov. Kot kreativka deluje znotraj mreže ResFvg (Rete di economia solidale del Friuli Ve-nezia Giulia), kjer uveljavlja in širi kulturo in prakso civilne in solidarne ekonomije, saj se zaveda, da je človek neločljiv od vesolja in da je to enotnost potrebno spoštovati. Donatella Ferrante je kiparka, ki raziskuje ravnovesje med naravo in družbo. Leta 2000 je pričela delati z glino, saj je v tej plastični in neposredni materiji našla najboljše izrazno sredstvo za svoja čustva in občutke. Na razstavi si bo mogoče ogledati rezultate njenega eksperimentiranja z drugimi materiali, tudi recikliranimi. Ponuja nam pop-art pogled na sedanjost in predzgodovinski pogled na prihodnost. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno Gledališče FJK Rossetti Danes, 7. marca ob 20.30 / Luigi Pirandello in Nicola Fano: »Non si sa come«; nastopa: Sebastiano Lo Monaco. V sredo, 10. marca ob 20.30 / »Dix-play«. Nastopa: Gioele Dix. Režija: Giancarlo Bozzo. V četrtek, 11. marca ob 20.30 / Robert Lopez in Jeff Marx: »Avenue Q«. Režija: Stefano Genovese. / Ponovitve: v petek, 12. in v soboto, 13. ob 20.30 ter v nedeljo, 14. marca ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 7. marca ob 17.00 / Alan Ayck-bourn: »Natale in cucina«. Režija: Giovanni Lombardo Radice. V torek, 9. marca ob 21.00 / »Oblivion show«. Režija: Gioiele Dix. Nastopata: Davide Calabrese in Lorenzo Scuda. Ponovitve: od srede, 10. do sobote, 13. ob 21.00 ter v nedeljo, 14. marca ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 12. marca ob 20.30 / Renato Simoni: »Tramonto«. Režija: Damiano Michieletto. Natopa Gledališka skupina Teatro Stabile del Veneto C. Gol-doni. / Ponovitve: V soboto, 13. ob 20.30 in v nedeljo ob 16.30. Danes, 7. marca ob 16.30 / Italo Sve-vo: »Una commedia inedita« in »Prima del ballo«. Nastopajo: Maurizio Zacchigna, Marzia Postogna, Paola Saitta in Massimigliano Borghesi. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 16. marca ob 20.45 / Luigi Pirandello: »I giganti della montagna«. Režija: Enzo vetrano. Nastopajo: Enzo Vetrano, Stefano Randisi, Ester Cuci-notti, Maria Cucinotti in Giovanni Moschella. / Ponovitve: v sredo, 17. marca ob 20.45. V petek, 12. marca ob 20.45 / Daniele Timpano: »Ecce Robot, cronaca di un'invasione«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 15. marca ob 20.00 / Tit Makcij Plavt: »Osli«. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder V petek, 12. marca ob 21.40 / Bernard Marie Koltès: »Roberto Zucco«. / Ponovitve: v soboto, 13. marca ob 19.30 in ob 21.40. V torek, 9. marca ob 19.30 in ob 21.45 / Andrej Rozman Roza in Davor Božič: »Neron«. / Ponovitve: v sredo, 10 in v četrtek, 11. marca ob 19.30 in ob 21.45. V torek, 16. marca ob 19.30 in ob 22.35 / William Shakespeare: »Julij Cezar«. / Ponovitve: V sredo 17 in v četrtek, 18. marca ob 19.30 in ob 22.35. V petek, 19. marca ob 19.30 in ob 22.20 / Thomas Middleton in William Rowley: »Premenjave«. Mala drama V četrtek, 11. marca ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. / Ponovitve: v soboto, 13., v ponedeljek, 15., od ponedeljka, 22. do srede, 24. marca ob 20.00. V torek, 16. marca ob 20.00 in ob 21.45 / Ulrike Syha: »Zasebno življe- nje«. / Ponovitve: od srede, 17. do petka, 19. ter v četrtek, 25. marca ob 20.00 in ob 21.30. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder V torek, 9. marca ob 19.30 / Ivor Mar-tinic: »Drama o Mirjani in tisti okrog nje«. / Ponovitve: v četrtek 11. in v ponedeljek, 15. marca ob 19.30. Jutri 8. marca ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. / Ponovitve: v soboto, 13. in v nedeljo, 14. marca ob 19.30. V sredo, 10. marca ob 15.30 in ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / Ponovitve: v petek, 12. marca ob 19.30. V petek, 12. marca ob 20.00 in ob 22.20 / Conor McPherson: »Jez«. V torek, 16. marca ob 15.30 in ob 19.30 / Bertold Brecht: »Bobni v noči«. / ob 19.30 / Steven Sater in Duncan Sheik: »Pomladno prebujenje«. / Ponovitve:V petek, 19. marca ob 16.00 in ob 19.30. V četrtek, 18. marca ob 19.30 / Ivo Martinic: »Drama o mirjani in tistih okrog nje«. V soboto, 20. marca ob 19.30 / Woody Allen: »Zaigraj še enkrat sam«. Mala scena V sredo, 10. marca ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. V torek, 9. marca ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. Jutri, 8. marca ob 16.00 / Peter rezman: »Skok iz kože«. V soboto, 13. marca ob 20.00 / Janez Janša in Dušan Jovanovic: »Spomenik G2«. / Ponovitve: v soboto, 20. marca ob 20.00. V četrtek, 18. marca ob 20.00 / Sergij Belbel: »Mobilec«. V petek, 19. marca ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Groba«. Cankarjev dom V torek, 16. marca ob 20.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. V sredo, 17. marca ob 20.00 / Eric-Emmanuel Schmitt: »Mali zakonski zločini«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V soboto, 13. marca ob 20.30 / »L'eli-sir d'amore«. Galsba: G. Donizetti. / Ponovitve: v nedeljo, 14. ob 16.00, v torek, 16., v sredo, 17. in v četrtek, 18. ob 20.30, v petek, 19. ob 18.00 in v nedeljo, 20. marca ob 17.00. Stalno Gledališče FJK Rossetti V torek, 9. marca ob 20.30 / Koncert Allessandre Amoroso. GORICA Kulturni dom Gorica Jutri, 8. marca ob 20.30 / bo koncert skupine The Beatles Revival Band iz Reke. (Info: Kulturni dom Gorica 0481-33288) TRŽIČ Tržiška katedrala V ponedeljek, 15. marca ob 20.45 / »Officum cnsort«. Dirigent: Danilo Zeni. _SLOVENIJA_ Cankarjev dom V torek, 9. marca ob 20.30 / Nastopa: Rene Lacaille. V torek, 9. marca ob 19.30 Dvorana Marjana Kozine / »Zvoki šestih strun«: nastopa Tilman Hoppstock - kitara. V torek, 16. marca ob 20.30 / Nastopa: Boris Kovač & La Campanella. V četrtek, 11. marca ob 9.00, 10.00 Kosovelova dvorana / »Janko in Metka«. Glasba: Engelbert Humperdinck, režija: Katja Konvalinka, scenografija: Ksenija Konvalinka. Jutri 8. marca ob 20.00 Štihova dvorana / »Monty Python«. Nastopajo: Ni-ka Vipotnik - glas; Jože Šalej - klavir, druga glasbila in priredbe; Kris Guček in Tomo Tomšič igralca. Režija: Tija-na Zinajic. Kino Šiška (Center urbane kulture) V torek, 9. marca ob 20.00 / Nastopa skupina Fiddler in the Loop. Luca Ciarla - violina in looper ter Keziat - vizualne umetnosti. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la- PRIREDITVE pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Slovensko Stalno Gledališče: je na ogled slikarska razstava Megije Pepeu. Ogled bo možen do 15. marca. Urnik: od ponedeljeka do petka od 10.00 do 17.00. Narodna in študijska knjižnica: je na ogled fotografska razstava Biserke Cesar pod naslovom »Pogledi afriških otrok«. Avtorico bo predstavil predsednik društva Fotovideo Trst 80 Marko Civardi. Glasbena točka: Jari Jarc - harmonika. Prosvetni dom: je na ogled razstava »Marjo Sosič in njegove skulpture«. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. VIDEM Knjižnica Einaudi (Ul. Vittorio Veneto 49): še danes je na ogled razstava pod naslovom: »Di segni in segni« neapeljskega slikarja Francesco de Marco. Urnik: razstava bo na ogled od 9.00 do 12.30 ter od 15.30 do 19.00. GORICA Galerija A. Kosič (Raštel 5-7, Travnik 62) je na ogled razstava akvarelov in olj slikarja Andreja Kosiča. Urnik: od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19. uro. Kulturni center Lojze Bratuž: je na ogled razstava pod naslovom: »Fašizem in Slovenci«, izbrane podobe, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane. Urnik: od ponedeljka do petka med 17. in 19. uro, do 5. marca ob prireditvah. Kulturni Center Lojze Bratuž: v ponedeljek, 8. marca ob 18.00 bo otvoritev razstave pod naslovom: »Skriti obrazi Aleksandrije«. Galerija Maria Di Ioria (v državni knjižnici v Ul. Mameli): do 31. marca je na ogled razstava Marie Grazie Persolja z naslovom »Viaggio di ri-cordi«. Urnik: od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. Kulturnem dom: do 14. marca je na ogled razstava slikarja Ivana Stojana Rutarja. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter med prireditvami. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom (Mala galerija Mira Kranjca): je na ogled slikarska razstava Magdalene Cej. KOPER Središče Rotunda (Destradijev trg 11, stari zapori): je na ogled fotografska razstava foto kluba »Žarek«. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava Akademije Lepih umetnosti iz St. Petersburga. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Nedelja, 7. marca 2010 Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Mestna Galerija Nova Gorica (na Trgu Edvarda Kardelja 5): je na ogled razstava »What's happening? Stereo Exhibition, Kaj se dogaja? Stereo razstava, Što ima novo? Stereo izložba«. Sodelujejo Lovro Artukovic, Viktor Bernik, Jasmina Cibic, Ivan Fi-jolic, Ištvan Išt Huzjan, Jaša, Gorazd Krnc, Kristina Lenard, oKo, Puma34, Arjan Pregl, Marko Tadic; na ogled bo do 26. februarja, od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Galerija Kapelica (Kersnikova 4): je na ogled razstava Marka A. Kovačiča pod naslovom: »Prometerjeve iskre«. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): je na ogled razstava Petra Črneta pod naslovom: »Videti, česar znanost ne vidi«. Razstava bo na ogled do junija. Cankarjev dom (Mala galerija): do 14. marca je na ogled fotografska razstava Saše Kos: »Beton«. Cankarjev dom (Velika sprejemna dvorana): do 18. marca je na ogled fotografska razstava pod naslovom: »Slovenska novinarska fotografija 2010«. Ženske, ženske, ženske Bliža se 8. marec in z njim mednarodni dan, posvečen vsem ženskam sveta. Primorski dnevnik bo letošnji praznik obeležil na poseben način. Svoje bralke in bralce vabi, da nam posredujejo fotografije, katerih nesporne protagonist-ke so ženske: znane ali neznane, zaročenke, žene, mame, sestre, prijateljice ... Spletni strani www.primorski.eu pošljite svoje posnetke: najlepše bomo objavili tudi v Primorskem dnevniku! ••• 22 + Nedelja, l. marca 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.25 Tv Kocka: Ilustrirana pravljica »O sesalcu za prah« (pripoveduje N. Panizon) 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok. film: Alma M. Karlin - Samotno potovanje (režija M. Ferlih), sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Unomattina Week End 9.30 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Domenica In - L'arena 15.50 18.00 Variete: Domenica In - 7 giorni (v. P. Baudo) 16.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 16.30 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi 21.30 Nan.: Capri 3 ('It., '09, r. F. Mara, i. B. Guaccero) 23.25 Aktualno: Speciale Tg1 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V^ Rai Due 6.00 Aktualno: L'avvocato risponde 6.15 Aktualno: Inconscio e magia psic-he 6.45 Variete: Mattina in famiglia, vmes Dnevnik 10.05 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.40 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che... aspettano, sledi Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio sprint 18.05 Dnevnik in vremenska napoved 18.05 Šport: 90° minuto 19.00 Variete: Secondo Canale 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.15 Nan.: NCIS - Unita Anticrimine 22.00 Nan.: Castle 22.55 Šport: La domenica sportiva 0.30 Šport: Domenica Sprint 1.00 Nočni dnevnik ^ Rai Tre 6.00 1.45 Aktualno: Fuori orario 7.00 Variete: Aspettando e domenica papa 7.35 Aktualno: Mamme in blog 7.45 Variete: E' domenica papa 8.45 Nan.: The Saddle Club 9.45 Film: Mariti in pericolo (kom., It., '60, i. S. Koscina) 11.15 Aktualno: Tgr Buongiorno Europa, sledi Tgr RegionEuropa Dnevnik in športne vesti 0.35 Aktualno: TeleCamere Aktualno: Racconti di vita Aktualno: Passepartout (vodi Philippe Daverio) 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro 18.00 Kviz: Per un pugno di libri 19.05 Vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Presa diretta 23.35 Aktualno: Un giorno in Pretura Rete 4 6.30 Dnevnik: Pregled tiska 7.10 Aktualno: Super Partes 7.50 Nan.: Tequila & Bonetti 8.40 Nan.: Nonno Felice 9.15 Dok.: Artezip 9.20 Dok.odd.: Agorà 10.00 Sveta maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.10 Aktualno: Melaverde 13.30 Aktualno: Pianeta mare 13.50 Aktualno: Donnavventura 14.55 Dokumentarec 16.10 Film: La battaglia di Midway (vojna, ZDA, '76, r. J. Smight, i. C. He-ston) 16.20 22.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 19.35 Film: Colombo -L'ultimo saluto al commodoro (polic., i. P. Falk) 21.30 Aktualno: Quarto Grado 23.25 Šport: Controcampo (v. A. Brandi) 1.15 Dnevnik - Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spiri-to 10.00 Aktualno: Verissimo (v. S. Toffanin) 12.50 13.40, 0.30 Resničnostni show: Grande Fratello 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska na-poveda 14.00 Variete: Domenica Cinque (v. B. D'Urso) 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Striscia la domenica 21.30 Talent show: Amici (v. M. De Fi-lippi) 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 7.00 7.45 10.55 11.20 12.25 13.00 13.50 14.50 16.25 18.30 19.00 19.35 21.30 23.25 Aktualno: Super Partes Risanke Nan.: Malcolm Nan.: Chuck Dnevnik in športne vesti Šport: Guida al campionato Film: Vertical Limit (akc., ZDA, '00, i. C. O'Donnel) 17.55, 20.35, 22.25, 0.40 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved Film: Il principe d'Egitto (anim., ZDA, '99, r. B. Chapman, i. S. Wells) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Mr. Bean Film: Librarian: Alla ricerca della lancia perduta (pust., ZDA, '04, r. P. Winther, i. N. Wyle) Film: The Librarian 2 - Ritorno alle miniere di Re Salomone (pust., ZDA, '06, r. J. Frakes, i. N. Wyle) Film: Pathfinder - La leggenda del guerriero Vichingo (pust., ZDA, '07, i. J. Tavare) 8.30 8.40 9.40 10.40 11.30 12.00 12.15 13.15 13.20 13.35 13.55 14.05 14.30 15.10 16.10 17.30 19.15 19.30 19.45 23.00 0.45 Salus Tv Musa Tv Aktualno: Rotocalco ADNKronos Aktualno: Saul 2000 - Ripartire da Damasco Šport: Ski magazine Sv. maša in Angelus Aktualno: ...Lo avete fatto a me Aktualno: Qui Tolmezzo Musica, che passione! Variete: Ci parlano di se Aktualno: Dai nostri archivi Variete: Camper magazine Dok.: Borgo Italia Dok.: La grande storia Vaterpolo: Pallanuoto Trieste -Plebiscito Padova Risanke Aspettando...E domani e lunedi Nedeljski dnevnik Aktualno: ... E domani e lunedi Film: Con gli occhi dell'amore (dram., '95, r. D. Mackay, i. J. London) Koncert: Sulle ali dell'operetta La 7 6.30 7.30 10.10 10.30 12.30 13.00 14.00 16.00 18.00 20.00 20.30 21.35 0.00 0.45 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Week-End, sledi Omnibus Life Week-End Aktualno: La settimana Film: La prima notte (kom., It./Fr., '58, i. P. Nicaud) 0.35 Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Nan.: Miss Agathe, con lei non si scherza Film: Prigionieri dell'oceano (dram., ZDA '44, r. A. Hitchcock, i. J. Ho-diak) Film: Strogoff (pust., It., '70, i. J. Philip Law) Dnevnik Resničnosti show: S.o.s. tata Film: Papillon (pust., ZDA, '73, r. F.J. Schaffner, i. D. Hoffman) Aktualno: Reality Dnevnik in športne vesti Koper 13.45 14.00 14.10 14.30 15.00 15.45 16.15 17.00 17.30 18.00 19.00 19.25 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 23.00 Dnevni program Čezmejna TV - deželne vesti Euronews Glasbeni koktelj Dokumentarec Sredozemlje Istrska potovanja: Glasovi in melodije City folk Potopisi Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 22.00, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik Tednik Vesolje je... Istra in... Dok.: Časovna meja Nedeljski športni dnevnik Čezmejna TV - Morska obzorja Rokomet: Liga prvakinj Leipzig -Krim, posnetek Tv Primorka 15.00 20.30 Kmetijska oddaja (pon.) 16.00 Glasb. odd.: Z Mojco po domače (pon.) 17.00 Hrana in vino 18.00 Duhovna misel (pon.) 18.15 Tedenski pregled (pon.) 18.30 Mavrica pogledov (pon.) 19.15 Pravljica 19.30 Med Sočo in Nadižo 20.00 Celovečerni film (pon.) 21.30 Razgledovanja 22.00 Primorski župani 22.45 Sodobna umetnost 23.15 Velenje mesto rocka: Big Addiction 0.05 Videostrani 14.00 19.00, 23.20 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Aktualno: In 1/2h Tele 4 7.00 Film: Tamburi lontani (r. R. Walsh, i. G. Cooper) (t Slovenija 1 7.00 Ris. Nan.: Živ Žav 9.50 Šport špas 9.55 Nedeljska maša 11.00 Izvir(n)i 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Koper 13.00 17.00, 18.55, 22.45 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Na zdravje! (pon.) 14.35 Prvi in drugi (pon.) 15.00 17.15 Razvedrilna oddaja NLP 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.10 Glasbiator 15.25 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.35 Profil tedna 16.00 Večno z Lorello Flego 16.05 Športni gost 16.20 Svetovno s Karmen Švegl 16.25 Za prste obliznit 17.30 Fokus 18.25 Žrebanje Lota 18.35 Risanke 19.20 Zrcalo tedna 19.55 Gledamo naprej 20.00 Spet doma 21.50 Intervju: Drago Kos 23.10 Film: Zuriška zaroka 0.45 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 07.03.1992 (pon) (t Slovenija 2 6.30 4.15 Zabavni infokanal 7.20 Iz arhiva TVS: Tv Dnevnik 07.03.1992 8.05 Globus (pon.) 8.35 Turbolenca (pon.) 9.30 Baletne podobe Alene Medich 9.40 SP v alpskem smučanju, superve- leslalom (Ž) 10.55 SP v alpskem smučanju, superve- leslalom (M) 12.15 Nogometni magazin 12.45 Mednarodno tekmovanje mladih v ritmični gimnastiki 13.55 Rokomet: Leizzig - Krim Mercator 15.40 SP v smučarskih skokih 17.30 Futsal, slovenski pokal 19.20 Slovenci po svetu 20.00 Dok. oddaja: Kadir 20.55 Nad.: Bratje Karamozovi 21.40 Ob 90-letnici sopranistke Vilme Bukovec 22.35 S plesalci SNG opera in balet Ljubljana 22.55 Nad.: Berlin Alexanderplatz RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz Rojana; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Ida Mlakar: Čarmelada (prip. M. Blagovič); 10.50 Melodije za vse okuse; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 15.45 Music box; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Z naših prireditev; 18.15 Posnetek ob 100-letnici rojstva pesnice Ljubke Šorli, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.45 Kmetijska oddaja; 8.10 Gremo plesat; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kronika; 9.15 Pregled prireditev; 9.30 Chopinovo leto; 10.00 Nedelja z mladimi; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Torklja; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Nedelja na športnih igriščih; 20.00 Večer večnozelenih; 22.30 Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.30, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.05 Horoskop; 10.00 Moje mnenje; 10.40 New entry; 11.00 7 dni; 13.00 Radio z vami; 14.00 Ple-soči arhitekt; 14-30-18.00 Nedeljsko popoldne; 15.00-17.30 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Atlantično pristanišče; 20.00 Večerni pr. RK; 20.45 Pesem tedna; 21.00 Moje mnenje; 21.15 Extra extra extra; 22.00 Dosje; 22.45 Sigla single; 23.00 Hot hits, 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.45 Glasba za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.20 Obvestila; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 18.00 Morda niste vedeli; 19.35 Pregled športnih dogodkov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Sv. maša; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Prihodnji teden se boste samozavestno lotili dela v službi ali v šoli. Z dobrimi govornimi sposobnostmi boste znali vplivati na ljudi okoli vas. Več časa posvetite svojim otrokom! m^l BIK 21.4.-20.5.: Zelo dobro se boste razumeli s prijatelji. Prihodnji teden boste zadovoljni s sabo in zelo samozavestni. S partnerjem bosta imela nekaj slabih trenutkov, ki pa bodo kratkotrajni. Sprostite se. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Na delovnem mestu boste imeli močan položaj, zelo boste vplivni in tudi preveč zahtevni do sodelavcev. Poskušajte se čim manj vtikati v delo drugih, saj vam to lahko zamerijo! RAK 22.6.-22.7.: Če ste štu-«« dent in imate izpite, jih boste uspešno opravili. Dela se boste lotili zagnano in se v mislih tolažili s sanjarjenjem o dopustu in potovanju. Imeli boste dobre ideje. Ljubezen: dobro! LEV 23.7.-23.8.: Mars v prvi (^^r hiši vas bo navdal z energijo in samozavestjo. V službi in šoli boste imeli dobre ideje, s katerimi si boste prislužili dodatno pozornost ljudi okoli sebe. Pazite na svoje zdravje. DEVICA 24.8.-22.9.: Slabo po-^^ čutje lahko vpliva na vaše delo v službi. Če niste popolnoma zdravi, si raje privoščite dan oddiha in se v miru naspite. Pojdite na sprehod po svežem zraku, a se dobro oblecite. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Vaše ^ ^ miselne sposobnosti bodo visoke. Imeli boste tudi veliko zagona na delovnem mestu, kar se bo poznalo pri količini opravljenega dela. To pa vam bo pobralo veliko energije. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V družbi prijateljev boste priljubljeni in v središču pozornosti. Znali jih boste zabavati in se tudi pošaliti na svoj račun, kar bodo cenili. Polni boste razumevanja za partnerja. Av STRELEC 23.11.-21.12.: Na delovnem mestu ste si utrdili svoj pogajalski položaj in zdaj je pravi čas, da si izborite boljše delovne razmere. Naj vas obljube ne zavedejo. Ljubezen: preživite več časa s partnerjem. KOZOROG 22.12.-20.1.: V prihodnjem tednu si vzemite več časa za partnerja. Med vama se bo razvil sproščen pogovor, ki bo obema zelo koristil. Znali boste sprejeti tudi njegove pomanjkljivosti. Denar: dobro! ? « VODNAR 21.1.-19.2.: Večino energije usmerjate v delo. Opravki sem in tja pa mine dan. Čeprav nimate občutka, da vas doma potrebujejo, se boste morali bolj posvetiti tudi njim. Partner je nezadovoljen! RIBI 20.2.-20.3.: Pred seboj imate zelo konkretne cilje in naj bo pot do njih še tako dolga, vas vztrajnost in navdušenje ne bosta zapustila. Vsaj dokler je viden napredek, ni strahu, da bi izgubili voljo. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 7. marca 2010 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Videofleš: DMP - Sveče 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 14.10 Aktualno: Bonta sua 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.30 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.05 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Nan.: Il commissario Montalbano (It., '04) Rai Due 6.00 6.10 6.15 6.25 6.55 7.00 9.30 10.00 11.00 13.00 13.30 14.00 14.45 16.10 16.55 18.05 19.40 21.05 22.00 Variete: Scanzonatissima 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje Aktualno: Inconscio e Magia 18.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi Aktualno: Quasi le sette Variete: Cartoon Flakes Aktualno: Sorgente di vita Aktualno: Tg2punto.it Variete: I fatti vostri (v. G. Magal-li, A. Volpe, M. Cirillo) 18.30, 20.30 Dnevnik Aktualno: Tg2 costume e societa Aktualno: Il fatto del giorno (v. M. Setta) Aktualno: Italia sul Due (v. L. Bianchetti, M. Infante) Nan.: La signora del West Game show: Cuore di mamma Dnevnik - kratke vesti, vremenska napoved in športne vesti Nan.: Squadra speciale Cobra 11 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti Nan.: Senza traccia Trti '.Ft. ^ - ™ i Sen** ■traccia 22.30 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik, sledi Punto di vista 23.40 Dok.: La Storia siamo noi, sledi Se-condo Canale ^ Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso NAŠA SLIKOVNA KRI2ANKA REŠITEV (6. 3. 2010) Vodoravno: aperitiv, Maks, politika, Anat, Egon, roler, R. O., R. L., Alan, Mira, tep, dno, Beba, Bu-dal, Anatolij, Air, net, oparlna, vran, Aldo Rupel, K. R., randl, EAN, Cilenka, amarela, bes, nos, Nate, in, Ernest, Ela, ideja, Danajci, Anan, Cam, svežina, Padova, Ana, tir, jek, Atanas; na sliki: Andrej Budal. Mala križanka, vodoravno: 1. sani, 5. tvor, 6. Atri, 7. NAMA, 8. Iran, 9. S. K., 10. Lino, 13. Ajax, 14. vata. 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.15 Dok.: La Storia siamo noi 9.15 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.20 Aktualno: Cominciamo Bene - Prima, sledi Cominciamo bene 11.00 Aktualno: Mednarodni Dan žena (v. E. Di Gati) 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 12.25 Aktualno: Tg3 Shukran 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italia- 13.10 14.00 14.50 15.10 15.15 15.40 16.00 16.10 17.00 18.10 20.00 20.15 21.05 21.10 23.15 16.15 16.30 17.10 18.55 19.35 20.30 21.10 23.45 Nad.: Julia - La strada per la felicita 19.00, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tgr Leonardo, sledi Tgr Neapolis Dnevnik - kratke vesti Variete: La tv dei ragazzi di Raitre Variete: Melevisione Aktualno: Tg3 GT Ragazzi Trebisonda Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Vremenska napoved Variete: Blob Nan.: Un posto al sole Dnevnik Aktualno: Chi l'ha visto? Šport: Replay Rete 4 Nad.: Bianca Nan.: Vita da strega Nan.: Nash Bridges Nan.: Hunter Variete: Ieri e oggi in tv Nan.: Carabinieri 3 Dnevnik in prometne informacije Nan: E.R. - Medici in prima linea Nan.: Un detective in corsia Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber- lino Nad.: Sentieri Film: Airport 77 (dram., ZDA, '77, r. J. Jameson, i. J. Lemmon) 21.50, 0.00 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Dnevnik in vremenska napoved Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Lo chiamavano Bulldozer (kom., It., '78, r. M. Lupo, i. B. Spencer) Film: Forza d'urto (det., ZDA, '91, r. C.R. Baxley, i. B. Bosworth) Canale 5 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 16.55 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 0.20 1.00 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa-nicucci, C. Brachino) 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole Dnevnik - Ore 10 Aktualno: Forum Dnevnik, okusi, vremenska napoved Nad.: Beautiful Nan.: CentoVetrine Resničnostni show: Uomini e donne Resničnostni show: Amici Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce dell'influenza (v. E. Greggio, E. Iacchetti) Resničnostni show: Grande Fratel-lo (v. A. Marcuzzi) Variete: Mai dire Grande Fratello Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 6.10 Nan.: Hot Properties 6.40 17.25 Risanke 8.40 Nan.: Friends 9.10 Variete: Polpette 10.40 Dok.: Capogiro 11.45 Aktualno: Jekyll, sledi Nella rete di Jekyll 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 13.40 Risanka: American Dad 14.05 Risanka: I Griffin 14.35 20.05 Risanka: Simpsonovi 15.00 Nan.: Smallville 16.00 Nan.: Zack e Cody al Grand Hotel 16.50 Nan.: Zoey 101 19.30 Nan.: La vita secondo Jim 20.30 Kviz: Cento x cento (v. E. Papi) 21.10 Film: Mission: Impossible - 2 (akc., ZDA, '00, r. J. Woo, i. T. Cruise, D. Scott) 23.10 0.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.35 Film: Giochi di potere (akc., Kan./ZDA, '00, r. A. Mastroianni, i. D. Hannah, G. Harrison) ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 22.57 Dnevnik 7.35 Borgo Italia 8.05 Pregled tiska 10.00 Nan.: Carlo Magno 11.30 Variete: Camper magazine 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.50 Dokumentarec 13.15 Aktualno: Videomotori 14.05 Variete: Animali amici miei 15.05 Novecento contro luce 17.00 Risanke - K2 19.00 Nogomet: Super calcio - Triestina 20.00 Športne vesti 20.10 Nogomet: Super calcio - Udinese 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nogomet: Triestina - Vicenza 22.50 Dai nostri archivi 23.35 Dnevnik Montecitorio - leto 2010 23.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.55 Nan.: Cold Squad La 7 17.30 18.00 19.00 20.00 21.00 22.00 22.30 22.50 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 16.00 16.30 17.00 17.20 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 19.50 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 To bo moj poklic Nad.: Razsodnost in rahločutnost Iz sobotnega popoldneva 0.35 Dok. serija: Gospod in gospa Volk Studio City Pozdrav Afriki Knjiga mene briga Film: Ljuba Koper Dnevni program Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti Euronews Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Zoom - mladi in film Čezmejna Tv - Kraj in običaj Vesolje je... Tednik Avtomobilizem Istra in... 23.20 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV Dnevnik Športne vesti Levant Kino premiere Sredozemlje Artevisione Meridiani Vzhod - Zahod Športel LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life 10.10 Punto Tg, sledi Due minuti in un libro 10.25 Nan.: Matlock 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 14.05 Film: La famiglia (dram., It., '86, i. V. Gasman, S. Sandrelli) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 18.00 Nan.: Relic Hunter 19.00 Nan.: Crossing Jordan 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'Infedele (v. G. Lerner) 23.40 Šport: Senza tituli 0.40 Nočni dnevnik {p Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.45 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris.nan.: Cofko Cof (pon.) 10.35 Šport: Šport Špas (pon.) 11.25 Nan.: Dogodivščine Sarah Jane 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Koper (pon.) 13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved 13.15 Dok. oddaja: Turn pri preddvoru (pon.) 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Mladi znanstvenik Janko 15.55 Ris. nan.: Felikosva pisma 16.05 Lutk.igr.nan.: Bine 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 19.55 Polemika 21.00 Hum. nan.: Odkar si odšla 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Umetni raj 23.25 Glasbeni večer 0.50 Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 08.03.1992 (pon.) (t Slovenija 2 6.30 9.00, 1.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 10.55 Sobotno popoldne (pon.) 13.35 Baletne podobe Alene Medich (pon.) 14.05 Kaj govoriš? 14.20 Slovenci v Italiji (pon.) 14.50 Posebna ponudba 15.15 Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 08.03.1992 15.45 Osmi dan (pon.) 16.30 Slovenski magazin (pon.) Tv Primorka 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 23.30 Mozaik 10.05 16.40 Hrana in vino (pon.) 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 17.10 Kultura: Mestno gledališče ljubljansko v sezoni 2009-2010 17.40 Naj viža, glasbena oddaja 19.00 Mozaik 21.30 Športni ponedeljek 21.30 Znanstveni večeri Univerze v Novi Gorici 0.30 Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik, sledi Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.10 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.3015.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Chopinovo leto; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 Sotočja; 21.00 Indie ni Indija; 22.30 Radio Kažin. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Leto šole; 9.33 Zgodbe dvo-nožcev; 10.33 Ameriška duša; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.30 Vreme, promet, novice, šport; 13.00 Chiachieradio; 14.00 Proza; 14.45 Reggae in pillole; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 In orbita; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Giulianine note; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Zgodbe dvonožcev in ne; 22.30 Leto šole; 23.00 The magic bus; 0.00 RS SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muo-ve; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15 Na val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.05 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.20 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 17.45 Šport; 18.05 Hip hop; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cede-rama; 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.40 Na štirh strunah; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.00 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -y Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 7. marca 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Vnaprej igrani tekmi A-lige Prerojeni Juventus V Rimu brez zmagovalca »Stara dama« boljša od Fiorentine - Neodločenega izida se veseli le Inter RIM/FIRENCE - Neodločenega izida med Romo in Milanom se najbolj veseli Inter, ki ima tako nocoj lepo priložnost, da še poveča vodstvo na lestvici pred ostalimi zasledovalci. Tekma na rimskem Olimpicu je bila pestra. Milan je igral bolje in ustvaril več priložnosti za gol. Predvsem Borriello in nazadnje Huntelaar sta se nevarno približala Rominim vratom. Pri zaključnem strelu sta bila oba nenatančna. V zadnjih minutah pa je stopil v ospredje Milanov vratar Abbiati, ki je ubranil nevaren Riisejev strel. Pri Milanu je sinoči zelo dobro igral Andrea Pirlo, kar je dobra novica za trenerja Leonarda. Milan bo namreč v sredo v Manchestru, na povratni tekmi osmine finala lige prvakov, skušal spreobrniti izid v svojo korist. Po domačem porazu proti Pa-lermu je »stara dama« v Firencah poskrbela za presenečenje in premagala Fiorentino (šest porazov v zadnjih devetih tekmah), ki bo v torek v povratni tekmi osmine finala igrala proti nemškemu Bayernu. Zaccheronijev Juventus je igral urejeno in borbeno. Gostje iz Turina so povedli že po dveh minutah. Domačo mrežo je po lepi podaji Candreve zatresel Brazilec Diego, ki je preigral Freya. Fiorentina je reagirala in po pol ure tudi izenačila z Marchionnijem. V drugem polčasu je Juventusov trener Zaccheroni naredil pravo potezo, ko je poslal na igrišče Grossa na mesto branilca De Ceglie. Grosso je po lepem prodoru po levi strani natančno streljal in dosegel zmagoviti zadetek. Proti koncu bi lahko Juventus še tretjič premagal Freya, ki pa je odlično posredoval po lepem strelu Marchisia. Roma - Milan 0:0 ROMA (4-2-3-1): Julio Sergio; Cassetti, Burdisso, Juan, Riise; De Rossi, Pizarro; Taddei, Perrotta, Baptista (Toni); Vučinic. Trener: Ranieri. MILAN (4-3-3): Abbiati; Bone-ra, Nesta, Thiago Silva, Antonini (Abate); Flamini (Beckham), Pirlo, Ambrosini; Huntelaar, Borriello (In-zaghi), Ronaldinho. Trener: Leonardo. Fiorentina - Juventus 1:2 (1:1) STRELCI: Diego v 2., Marc-hionni v 32.; Grosso v 68. min. FIORENTINA (4-2-3-1): Frey; Comotto (De Silvestri), Natali, Felipe, Gobbi; Montolivo, Zanetti (Keirrison); Marchionni, Jovetic, Vargas (Bolatti); Gilardino. Trener: Prandelli. JUVENTUS (4-3-2-1): Mannin- Oster dvoboj med Pirlom in Baptisto v Rimu ansa ger; Zebina, Legrottaglie, Chiellini, De Ceglie (Grosso); Sissoko (Poulsen), Felipe Melo, Marchisio; Candreva, Diego; Trezeguet (Iaquinta). Trener: Zaccheroni. VRSTNI RED: Inter 58, Milan 55, Roma 52, Juventus 44, Palermo 43, Napoli 41, Sampdoria 40, Cagliari in Genona 38, Chievo in Fiorentina 35, Parma 33, Bari 32, Bologna 31, Udi-nese in Catania 27, Lazio 26, Livorno 23, Atalanta 21, Siena 20. DANES: ob 15.00 Atalanta -Udinese, Bari - Chievo, Bologna - Na-poli, Cagliari - Catania, Palermo - Li-vorno, Samdpria - Lazio, Siena - Parma, ob 20.45 Inter - Genoa. ZMAGA GORICE - 1. SNL: Rudar Velenje - Celje 3:1, Nafta - Interblock 3:1, Olimpija - Domžale 1:1, Hit Gorica - Drava 2:1, Maribor - Luka Koper 2:2. alpsko smučanje Nove polemike v zvezi s Tino Maze zasenčile nastopa Ferkove in Šporna V nadaljevanju svetovnega pokala v alpskem smučanju so na smukih v švicarskem kraju Crans Montana in norveškem Kvitfjellu Slovenci vnovič ugodno presenetili. Za svoj najboljši rezultat v smuku in drugi rezultat kariere (na veleslalomu v Garmisch Partenkirchnu je bila tretja) je med ženskami v Švici s presenetljivim 4. mestom in visoko startno številko 42 poskrbela Maruša Ferk, pri tem pa le za stotinko sekunde zgrešila zmagovalni oder, na katerem je na najvišji stopnički stala Američanka Lind-sey Vonn (z zmago je že osvojila mali kristalni globus), druga je bila Italijanka Johanna Schnarf, ki je le za stotinko zaostala za Von-novo, tretja pa Švicarka Marianne Abder-halden. Na Norveškem je Andrej Šport s 5. mestom potrdil, da drugo mesto letos v Kitz-buehlu ni bil rezultat naključnega navdiha. V Kvitfjellu je zmagal Švicar Didier Cuche, ki je bil najhitrejši na obeh treningih, in si je po razočaranju na olimpijskih igrah z zmago že pred koncem sezone tretjič v karieri zagotovil mali smukaški kristalni globus, ki ga je osvojil tudi v sezonah 2007 in 2008. Drugi je bil Norvežan Aksel Lund Svindal (+0,47), tretji pa avstrijski smučar Klaus Kröll (+0,57). Dogajanje na progah pa je v Sloveniji vnovič zasenčilo nadaljevanje neskončne polemike med Tino Maze in njenim moštvom na eni strani in smučarskimi vodilnimi možmi v Sloveniji na drugi strani. Črnjanka se namreč včerajšnjega smuka v Crans Mon-tani ni udeležila, češ da »zaradi pritiskov, ki jih ekipa doživlja v zadnjem času, ni bila osredotočena na težak in zahteven smuk«. »Enostavno od prihoda z olimpijskih iger v Kanadi se me preveč sposojajo in dajejo o meni vsemogoče izjave, ki niso na mestu. Tu mislim predvsem na Toneta Vo-grinca, ki se je šel najprej 'mirovnika', potem pa medijem govori neresnice o stvareh, ki ga ne zadevajo. To se tudi v meni nabira in me moti. Sem utrujena, smuk pa je bil težak, tudi zaredi pogojev, zato sem se odločila, da smuk izpustim in grem na jutrišnjo (današnjo, op. ur) tekmo, saj mi superveleslalom veliko več pomeni kot današnji smuk,« je pojasnila Mazejeva, ki se še bori za odličja v posameznih disciplinah, ima pa možnosti za visoko uvrstitev tudi v skupnem seštevku pokala, ki se bo končal s finalom prihodnji teden v nemškem Garmisch-Partenkirchnu. »Moja prioriteta so nastopi v svetovnem pokalu, a se vodilni v Smučarski zvezi Slovenije tega ne zavedajo in hočejo reševati probleme že sedaj, ko sezona še poteka ter na najrazličnejše načine pritiskajo na medije. To se mi ne zdi pošteno. Šele po koncu sezone bomo videli, kako bomo ukrepali naprej,« je še povedala povedala Mazejeva. Tone Vo-grinec, vodja slovenske olimpijske odprave v Vancouvru in dolgoletni direktor slovenskih alpskih reprezentanc, je dejal, da je presenečen in razočaran nad izjavami Tine Maze in zato «dokončno odstopa od vsakih nadaljnjih aktivnosti pri urejanju odnosov med ekipo Tine Maze in Smučarsko zvezo Slovenije (SZS). Vogrinec je v intervjuju za slovenski športni dnevnik Ekipa dejal, da morata biti sprti strani pripravljeni na kompromis. »Vodstvu alpskih disciplin bi povedal, da je brz Tine tej disciplin samo še polovica, po drugi strani pa je treba tudi Tini in njeni ekipi povedati, da mora alpski del smučarske zveze skrbeti tudi za naraščaj. Treba je torej biti strpni, poznati realno situacijo in ne imeti nerealnih zahtev«, je dejal Vo-grinec. Smučarska zveza Slovenije pa je v izjavi za javnost sporočila, da ne izvaja nikakršnih pritiskov na Tino Maze ali njeno ekipo, zato so začudeni nad njenimi izjavami, ki v senco postavljajo izvrsten dosežek Maruše Ferk na smuku v Crans Montani. nogomet FIFA: ne tehnologiji ZÜRICH - Tehnični pripomočki, kot so video nadzor spornih trenutkov, kamere v golu ali čip v žogi, ne bodo del nogometne prihodnosti. Mednarodna nogometna zveza (FIFA) se je na zasedanju v Zürichu odločila proti uvedbi takšnih novosti v nogometni igri.Svet mednarodnih nogometnih zvez (IFAB), ki je v krovni nogometni organizaciji pristojen za pravila nogometne igre in njihove morebitne spremembe, je na zasedanju takšnim novostim zaprl vrata. »Vprašanje je bilo, ali bomo v nogomet spustili tehniko. Odgovor je jasen: ne,» je pojasnil generalni sekretar Fifa Jerome Valcke. «Vsi smo se strinjali, da moramo tehnologijo izriniti iz našega športa. Nogomet je izredna igra prav zaradi ljudi,» je še dodal Valcke, morebitne pomisleke, da sodniki delajo napake na zelo pomembnih tekmah - kot na primer nedosojeno igranje z roko Thierryja Henryja na odločilni kvalifikacijski tekmi za SP - pa je zavrnil: «Napake se bodo vselej dogajale. Ampak tudi to je čar nogometa.» Eden od argumentov proti uvedbi tehničnih novosti je bila tudi bojazen, da bi tekme nenehno prekinjali, da bi si lahko sodniki ogledovali posnetke spornih trenutkov, ter da bi tako uničili nogometno igro. KOŠARKA - A1-liga: Monte-granaro - Benetton Treviso 79:69; liga NLB: Crvena zvezda - Helios 102,71. nogomet - Pred domačim občinstvom Triestina znova razočarala Korak nazaj in točka proti Vicenzi Tržačani nikoli nevarni in pol ure z igralcem manj (izključen Scurto) - Slabo zlasti Testini in Volpe - Odločilne obrambe Calderonija Triestina - Vicenza 0:0 TRIESTINA (4-4-1-1): Calderoni 6,5; Nef 5,5, Brosco 6, Scurto 5, Colombo 6; Volpe 5 (l.dp Sabato 5,5), Gorgone 6 (30. Pani 6,5), Gissi 6, Testini 5; Pasquato 5,5 (26.dp Šedivec 6), Della Rocca 6. Trener: Arrigoni. VICENZA (4-4-2): Fortin; Marti-nelli, Di Cesare, Giosa, Brivio; Madonna, Gatti (31.dp Rigoni), Botta, Gavazzi (25.dp Di Matteo); Litteri, Sgrigna (37.dp Margiotta). Trener: Maran. SODNIK: Calvarese iz Terama 6,5; OPOMINI: Gatti, Gissi, Litteri; IZKLJUČITEV: Scurto v 15.dp; GLEDALCEV: 5.500. Kot že v prvem delu v Vicenzi, tudi v Trstu sta se Triestina in Vicenza razšli brez golov. In kot v Venetu tudi tokrat je bila tekma dokaj nezanimiva, na tribunah so se vrste »zehajočih« navijačev večale iz minute v minuto. Navsezadnje pa se točke celo bolj veselijo domači, ki so morali od 60. minute dalje igrati z igralcem manj, ob tem, da so gostje ustvarili precej več nevarnih priložnosti. Morda je za končni izid »kriv« tudi trener gostov Maran (in v Trstu to njegovo hibo dobro poznamo), ki ni nikoli v celoti verjel v zmago in se nekako zadovoljil s točko. V taboru Triestine pa moramo zabeležiti velik korak nazaj v primerjavi s tem, kar so Tržačani pokazali v Lecceju. Sedanjost proti preteklosti. To je bil »leitmotiv« včerajšnje tekme med Trie-stino in Vicenzo. Sedanjost sta predstavljala Arrigoni na klopi in Pasquato na igrišču, preteklost pa Maran in Sgrigna. V postavi domačih je bil tudi Scurto, ki ga je v petek »stric« rešil pred kaznijo, medtem ko je moral Maran zadnji trenutek nadomestiti Bjelanovica z Litteri-jem. Odkar je v Trst prispel Pasquato so postali prosti streli eno izmed glavnih orožji Triestine in v 4. minuti je ravno Pas-quato prvič zaposlil Fortina, ki je bil pazljiv in strel odbil s pestmi. Na drugi strani je minuto kasneje Litteri prestrašil Cal-deronija, ki pa je moral resneje poseči v 14. minuti. Brivio je prodrl po levem pasu in visoko podal proti sredini kazenskega prostora, kjer je Madonna udaril po žogi z glavo (medtem ko so branilci bili kot nekaki opazovalci Združenih narodov, ki lahko le pasivno sledijo dogajanju, ne da bi na nikakršen način posegli), a vratar se je raztegnil in žogo odbil. Triesti-na je nato ogrozila Fortina le s Colombom (po edini lepi potezi Volpeja je branilec prepočasi streljal). V 30. minuti je moral kapetan Triestine Gorogone zapustiti igrišče zaradi poškodbe mišice, a vstopil je Pani, tako da se s taktičnega vidika ni nič spremenilo. Izboljšala se ni niti igra Triestine, ki je nadaljevala imeti težave. Testini in Volpe sta bolj škodila kot koristila, Della Rocca je samo od daleč opazoval dogajanje oziroma moral zaustavljati nemogoče podaje in čakati na pomoč soigralcev, napadi Tržačanov so bili zelo počasni, serija podaj med branilci pa je vsakič omogočila igralcem Vicenze, da so se vrnili v obrambo in se postavili vsak na svoje mesto. Še sreča, da je Madonna v 34. minuti opravil le polovično delo: vrhunsko je preigral dva branilca in se tako znašel pred Calderonijem, a strel ni bil na nivoju preigravanja. Arrigoni se je že med polčasoma odločil, da izkoristi drugo menjavo in zelo slabega Volpeja (zgrešil je večino podaj) zamenjal s Sabatom; slednji se je postavil v obrambo, Colombo pa je prevzel B-liga IZIDI 28. KROGA Ascoli - Salernitana 4:2; Brescia - Grosseto 2:3, Cesena - Sassuolo prel., Cittadella - Empoli 2:1, Crotone - Albinoleffe 0:3, Gallipoli - Padova 1:2, Mantova - Lecce 2:2, Modena - Ancona 2:1, Torino - Frosinone 3:1, Triestina - Vicenza 0:0, Piacenza - Reggina jutri 20.45 Lecce 28 13 10 5 43:29 49 Grosseto 28 12 10 6 44:41 46 Brescia 28 13 6 9 39:33 45 Sassuolo 27 12 9 6 40:28 45 Cesena 27 11 11 5 33:16 44 Ancona 28 13 5 10 40:34 43 Torino 28 11 8 9 36:26 41 Empoli 28 11 7 10 37:32 40 Modena 28 11 6 11 24:28 39 Cittadella 28 10 9 9 34:32 39 Frosinone 27 11 5 11 36:44 38 AlbinoLeffe 28 10 8 10 36:35 38 Vicenza 28 8 12 8 30:25 36 Ascoli 28 9 9 10 41:40 36 Crotone (-2) 28 10 10 8 32:35 35 Gallipoli 28 8 9 11 27:42 33 Triestina 28 8 9 11 27:36 33 Padova 28 7 10 11 28:31 31 Piacenza 27 8 6 13 21:30 30 Mantova 28 6 12 10 31:35 30 Reggina 26 8 5 13 31:39 29 Salernitana 28 5 6 17 28:47 21 PRIHODNJI KROG (13.3.): (v pet. ob 20.45) Vicenza - Brescia; (v sob. ob 15.30) Ancona -Torino, Empoli - Gallipoli, Frosinone - Piacenza, Lecce - Cittadella, Padova - Crotone, Reggina - Modena, Salernitana - Cesena, Sassuolo -Ascoli; (v pon. ob 19.00) Grosseto - Mantova, 21.00 Albinoleffe - Triestina. Volpejevo mesto v vezni vrsti. Rahle znake izboljšanja se je le videlo, čeprav igra še zdaleč ni bila prepričljiva. Bodlo je v oči zlasti zelo počasno prehajanje iz faze obrambe v fazo napada. V 59. minuti jo je Scurto pošteno nakuhal. Sgrigna se mu je izmuznil in branilec Triestine ga je zrušil tik pred črto, ki zaznamuje kazenski prostor. Izognil se je 11-metrovki, a ne rdečemu kartonu. Vicenza te prednosti ni uspela izkoristiti, ker je bila v tridesetih minutah le dvakrat nevarna. Najprej je Litteri z glavo prisilil Calderonija na zahteven poseg, nato je pet minut pred koncem Margiotta po podaji Di Cesareja streljal mimo vrat. Triestina je obratno le branila točko, saj je bila brez moči. Nekateri igralci so bili utrujeni (Testini v prvi vrsti), drugi so naleteli na črn dan. Obramba je bila stalno v težavah, a je le zdržala. Negativno pa je to, da so branilci večkrat morali graditi igro in glede na tehnične sposobnosti Scurta in Brosca je to skoraj vedno pomenilo podariti nasprotniku žogo. Top: Calderoni je z dvema odločilnima obrambama rešil Triestino. Ob tem je bil gotov pri vsakem posegu. Na sredini igrišča je Pani po vstopu dobro nadomestil Gorgoneja in podvojil moči, ko je Triestina morala igrati z možem manj. FIop: Testini in Volpe sta pokazala res premalo. Oba sta veliko grešila in v napadu nista ustvarila skoraj ničesar. Pod običajnimi standardi je igral tudi Pas-quato, ki pa ima vsaj delni izgovor, da so ga soigralci skorajda ignorirali. Iztok Furlanič ŠPORT Nedelja, 7. marca 2010 25 dbojka - Državna moška B2-liga V Trentu dragocena točka za Televito 2010 Če bi bil sprejem boljši, bi lahko morda dosegli še ugodnejši izid Metallsider Trento - Televita Ts Volley 2010 3:2 (25:22, 23:25, 26:24, 22:25, 15:11) TELEVITA TS VOLLEY 2010: Bassi 3, Corazza 28, Kante 5, Mari 20, Rigonat 3, Slavec 7, Ambrož Peterlin (L), Matevž Peterlin 0, Riolino, Veljak, Špa-capan. Trener: Drasič Televita se z gostovanja v Trentu vrača z dragoceno točko, s kančkom sreče pa bi bil izkupiček lahko še boljši. »Očitno je, da so igralci med uradnimi tekmami preveč živčni in pod pritiskom in ne zmorejo dati od sebe tistega, kar v resnici znajo. V tem tednu smo dvakrat igrali prijateljsko tekmo proti Bi-bioneju, vzdušje je bilo zelo sproščeno, zato pa tudi učinkovitost večja. Živčnost pride na tekmi do izraza predvsem v sprejemu, ki na tej tekmi res ni bil odličen, tako da smo bili prisiljeni napadati visoke žoge, taki napadi pa so velikokrat predvidljiv, Corazza pa je v bistvu edini, ki zna take žoge uspešno zaklju-čitii.« Tako je takoj po tekmi ocenil potek srečanja Televitin trener Franko Dra-sič, ki se osvojene točke seveda veseli, ostaja pa nekaj grenkega priokusa zaradi zamujene priložnosti, da bi morda dosegli kaj več. Televita je tekmo začela zelo slabo in domačini so takoj povedli s 7:2. Ostra reakcija naše ekipe je bila sicer zelo spodbudna, vsega zaostanka pa ni bilo mogoče nadoknaditi. Tudi v drugem je na začetku z rahlo prednostjo vodil Metallsider, ki pa ga je Televita kmalu ujela. Igra se je nadaljevala v popolni izenačenosti, na koncu pa je set le pripadel naši ekipi, ki je nato dobro začela tudi v tretjem setu in vodila z rahlo prednostjo tik do konca. Pri izidu 24:23 je žal prišlo do hude sodniške napake (sodnika sta bila sploh skozi vso tekmo precej nezanesljiva in sta spravljala v težave igralce obeh ekip), ki je naši ekipi preprečila, da bi osvojila odločilno točko, domačinom pa dala krila, da so dosegli še dve, ki sta jim zagotovila set. Na srečo ta neuspeh Televite ni potrl, s preudarno igro ji je uspelo izenačiti v setih, peti pa je bil nato stalno v rokah Me-tallsidera, ki je s svojim zelo močnim servisom prisilila Televito k bolj predvidljivi igri, kateri je bil seveda lažje kos. (INKA) Ostali izidi: Sisley - Loreggia 3:0, Monselice - Cles 3:2, Rosa' - Cordenons 2:3, Mestrino - Biancade 3:0, Motta -Sarmeola 3:1, VBU - Trentino Volley 1:3. Slavec v napadu, v ozadju Mari (arhivski posnetek) kroma Monza potrdila formo Moštvo Acqua Paradiso iz Monze, ki je v povratnem delu odbojkarske A1-lige najuspešneje, je v vnaprej igrani tekmi 27. kroga je v Vero ni z 1:3 (18:25, 25:16, 25:27, 20:25) premagala domači Mar-mi Lanza. Še en včerajšnji izid: Trento - Forli' 3:0 (25:16, 25:13, 25:18) kolesarstvo - Danes 34. Trofeja ZSŠDI v priredbi KK Adria »Test za reprezentanco« Slovenski selektor Hvastja v Lonjerju izbira državno moštvo do 23 let - »Od naših lahko zmaga le Kump« 34. mednarodna kolesarska Trofeja Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je pred nami. Ekipe so že dospele v Trst (zaradi zmanjšanega »budgeta« je bilo nočitev letos sicer manj), kjer se od včeraj mudi tudi mednarodni komisar, Francoz Jerome Lapar-tient. Lonjerska dirka predstavlja za komisarja krstni nastop, saj do danes ni še nikoli predsedoval žiriji v tej kategoriji. Točno ob 13.00 uri bodo kolesarji startali iz Lonjerja ob 13.15 pa bo kot običajno predsednik ZSŠDI-ja Jurij Kufersin v Barkovljah pomahal s startno zastavo in 34. izvedba se bo tudi uradno pričela. Od leta 1977, to je od prve izvedbe, je bila lonjerska Trofeja na sporedu 7. marca že štirikrat in samo enkrat je vreme ponagajalo organizatorjem. To je bilo leta 2004, ko so zaradi nenadnega sneženja organizatorji bili prisiljeni dirko skrajšati, v snežnem metežu pa je bil nad Lonjerjem najhitrejši Italijan Elia Ri-gotto. Glede na statistiko in na zadnje vremenske napovedi, so organizatorji skoraj prepričani, da jim bo vreme tudi danes naklonjeno, 7. marec pa je marsikateremu kolesarju, ki je nastopil na lonjerski dirki, prinesel srečo. Leta 1993 je na 17. izvedbi slavil zmago Biagio Conte, ki je potem postal slavni pomočnik šprinterja Maria Cippolinija, leta 1999 pa se je 23. izvedbe (prav tako 7. marca) udeležil Ivan Basso, takratni svetovni prvak do 23 let, ki se je izkazal nato tudi med profesionalci. 7. marec in nasploh mesec marec pa do sedaj ni prinesel veliko sreče slovenskim kolesarjem, saj se na Trofeji ZSŠDI še nihče ni povzpel na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Selektor slovenske reprezentance Martin Hvastja je potrdil, da je edini pravi kandidat Marko Kump (Adria-Mobil). »To pa zato, ker se dirka, seveda če ne upoštevamo lanskega razpleta, vedno konča s šprintom 20-30 kolesarjev in Kump je v tem trenutku najboljši šprinter. Lahko pa se izkaže tudi mladi, 19-le-tni Idrjičan Jan Tratnik (Zheroquadro Radenska), saj se je pred kratkim dobro odrezal na Gi-ru del Friuli (op. ur. zasedel je 23. mesto, v cilj je prišel v času zmagovalca),« je dejal Hvastja, ki je povedal tudi, da na osnovi rezultatov v Lo-njerju sestavi reprezentanco mladih do 23 let za prve nastope, to je za dirke Pokala Narodov, ki se odvijajo aprila.« Hvastja je tudi dejal, da forme Italijanov ne pozna. »Mirne duše pa lahko rečem, da sodi med glavne favoriti Zalf Desiree, saj je to v bistvu najbolj uspešno moštvo lonjerske dirke.« Hvastja nadalje dvomi, da bi lahko hrvaški kolesar ponovil lanski uspeh. »Miholjevič je pred leti veljal za favorita, sedaj pa ni več v taki formi, da bi lahko ciljal na sam vrh.« (RAS) Hrvat Dančulovič in Srb Hasanovič sta bila lani protagonista uspešnega pobega kroma rokomet - Tržačani znova uspešni Girgenti je padel Nasprotniki so bili enakovredni le v uvodnih in končnih minutah Pallamano Trieste - Girgenti 28:22 (16:9) PALL.TRIESTE: Modrušan (11 obramb), Zaro (3); Sedmak, J. Radojkovič 3 (1), Nadoh 10 (3), Carpanese 7, Visintin 6, Pernich, Io-nescu, Leone, Lo Duca 1, Fanelli 1, Anici. Trener: Bozzola. GIRGENTI: Grande (13 obramb), Troi-si; Brancaforte 4, Radič 5, Tordi, Conigliaro 5, Cavaleri, Brzič 5 (3), Moscato, Carubia 1, Ca-milleri 1, Cirasa 1. Trener: Gelo. IZKLJUČITVE: Pall.Trieste 6 min, Girgenti 6 min; 7-METROVKE: Pall.Trieste 4 (4), Girgenti 3 (3). Tržaški rokometaši so si z zmago proti Girgentiju v bistvu zagotovili nastop v končnici za napredovanje in ostajajo v boju za prvo mesto. Sicer glede na skoraj gotovo reformo elitne A-lige bodo Nadoh in soigralci skoraj gotovo v naslednji sezoni igrali v najvišji ligi. Po začetnih težavah (po desetih minutah igre je Girgenti vodil 4:3) so domači roko-metaši le pokazali svoje pravo lice in zlasti po zaslugi razigranega Marca Visintina (od prvih osem golov Tržačanov jih je on prispeval pet) kar hitro spreobrnili rezultat v svojo korist. Z delnim izidom 6:0 je bilo v 16. minuti že 9:4 za belordeče, nekaj golov pa je bilo tako kakovostnih, da je spravilo na noge običajno skupino zvestih navijačev, ki sledijo vsaki tekmi varovancev trenerja Bozzole. Do konca polčasa so poskušali gostje iz Sicilije nadoknaditi zaostanek, a niti zamenjava obrambe in prehod na obrambo 4-2 ni obrodil zaželenih sadov tudi zaradi številnih obramb razpoloženega Modrušana. Prednost Tržačanov se je tako večala vse do izida 16:8 tri minute pred koncem polčasa. Težave gostov so se nadaljevale tudi v drugem polčasu. Ostra ampk vedno korektna tržaška obramba jih je vedno prisilila na dolge napade na robu zavlačevanja, tako da so morali nato akcije zaključevati z neizdelanimi streli. Po 13 minutah so bili Nadoh in soigralci že prepričani v zmago in so zelo popustili tako v obrambi kot v napadu. To so spretno izkoristili Siclijanci, ki so se v 12 minutah z delnim izidom 9:3 približali na 25:21, a nato jim je zmanjkalo moči in časa, da bi dosegli kaj več. (I.F.) tenis - Davis cup Francozi, Čehi in Hrvatje že v četrtfinalu TARANTO - 3:0, devet zmaganih se-tov in napredovanje v drugi krog. Italija je v prvem krogu prve evroafriške skupine teniškega pokala Davis gladko premagala Be-lorusijo in tako dokazala, da letos resno cilja na napredovanje v A-ligo. V drugi krog je napredovala tudi Slovenija, ki je v 2. evroa-friški skupini s 3:0 povedla proti Norveški. Po Čehih so si nastop v četrtfinalu svetovne skupine Davisovega pokala zagotovili še Francozi, ki so v Toulonu proti Nemčiji povedli s 3:0, in Hrvati, ki v Varaždinu proti Ekvadorju prav tako vodijo s 3:0. V Moskvi je Indija zaostanek v dvoboju z Rusijo znižala na 1:2, ZDA pa so v Beogradu obdržala upanje, potem ko sta John Isner in Bob Bryan ugnala Nenada Zimonjiča in Janka Tipsareviča ter prav tako znižala izid na 2:1. SKOKI - Na ekipni tekmi smučarskih skakalcev v Lahtiju so zmagali Norvežani s 486,6, točke, drugi so bili Avstrijci (483,6,), tretji pa Nemci (457,7). Slovenci Mitja Me-žnar, Jernej Damjan, Peter Prevc in Robi Kranjec so osvojili peto mesto s 436,7 točke. Izvedli so le prvo serijo. Nadmorska višina ČASOVNICA Kraj Razdalje + - Ura 40 km/h 230 LONJER - zaprta vožnja do Barkovelj 13:00 2 Barkovlje deželna cesta 14 0,0 143,8 13:15 2 Križišče Miramare 2,6 141,2 13:17 53 Sesljan / obvoznica deželna cesta 14 13,5 130,3 13:36 33 Štivan 18,3 125,5 13:43 5 Tržič / državna cesta 14 / Ul. Boito / Ul. Colombo / Ul. Valentinis / Ul. Matteotti, Ul. Brati Rosselli 22,2 121,6 13:48 Ul. Duca d'Aosta / Trg Anconetta / Ul. 4. November deželna cesta 305 / Ul. S. Polo / obvoznica Emisfero 25,5 118,3 13:52 5 Tržič / Ul. G. F. Pocar / obvoz na državno cesto 14 26,0 117,8 13:54 11 Ronke /obvoznica / odcep na državno cesto 667 proti avtocesti 27,5 116,3 13:57 15 Vstop na državno cesto 305 29,0 114,8 13:58 22 Sredipolje (Kostnica) / deželna cesta 305 30,0 113,8 14:00 15 Foljan 32,0 111,8 14:03 17 Zagraj / Ul. Garibaldi, deželna cesta 305, 33,6 110,2 14:06 most čez Sočo / deželna cesta 351, Ul Trieste 32 Gradišče / deželna cesta 351, Ul. Trieste 35,3 108,5 14:08 Ul. Regina Elena, Trg Marconi, Ul. Matteotti, Ul. Gorizia, deželna cesta 351 46 Fara / deželna cesta 351 37,5 106,3 14:12 70 Ločnik / križišče za deželno cesto 56 Var 42,3 101,5 14:18 74 Sovodnje / semafor na deželni cesti 56 Var 44,9 98,9 14:23 80 Gorica / vstop na državno cesto 55 46,5 97,3 14:25 65 Gabrje (hotel Da Tommaso) 50,0 93,8 14:30 51 Devetaki 52,3 91,6 14:33 92 Palkišče 54,0 89,9 14:36 49 Jamlje 58,6 85,2 14:45 33 Štivan / vstop na deželno cesto 14 63,6 80,2 14:53 53 Sesljan / obvoz za pokrajinsko cesto 1 68,3 75,5 14:58 80 Nabrežina center 72,8 71,0 15:03 208 Križ / pokrajinska cesta 1 (križišče za Brišče) 1. prehod 74,5 69,3 15:06 213 Brišče 76,0 67,8 15:09 250 Samatorca / pokrajinska cesta 6 77,1 66,7 15:11 249 Bajta 77,7 66,1 15:12 237 Gabrovec 79,3 64,5 15:15 243 Božje polje / pokrajinska cesta 1 80,4 63,4 15:17 208 Križ / 2. prehod 83,9 59,9 15:22 213 Brišče 85,2 58,6 15:24 250 Samatorca / pokrajinska cesta 6 86,3 57,5 15:25 249 Bajta 86,9 56,9 15:26 237 Gabrovec 89,5 54,3 15:30 237 Gabrovec / odcep na pokrajinsko cesto 35 (ex državna cesta 202) 90,3 53,5 15:32 306 Križišče na Opčinah vstop na deželno cesto 58 96,1 47,7 15:38 195 Faccanoni / vstop na deželno cesto 14 101,0 42,7 15:47 275 deželna cesta 14 / Lonjer / 1. prehod 103,1 40,7 15:50 281 >H< križišče / odcep ex državne ceste 202 104,6 39,2 15:52 225 Odcep na Katinaro 105,1 38,7 15:53 226 Ul. Marchesetti (Katinara / križišče Forlanini) 105,9 37,9 15:54 220 Vila Revoltella / Cesta pri Lovcu 107,6 36,2 15:57 22 Obvoz pri Bošketu / Drevored Sanzio -Ul. Donatello 111,0 32,8 16:02 24 Park Sv. Ivana / Ul. Sai, Trg Canestrini, Ul. Weiss 111,3 32,5 16:03 172 Izhod na deželno cesto 14 112,4 31,4 16:05 195 Križišče Faccanoni 113,4 30,4 16:07 275 deželna cesta 14 / Lonjer / 2. prehod 115,6 28,2 16:10 282 deželna cesta 14 - Dacio 116,2 27,6 16:11 225 Ključ / pokrajinska cesta 11 116,9 26,9 16:13 35 Boljunec 120,6 23,2 16:16 17 Krmenka / odcep za Mačkolje 122,6 21,2 16:19 120 Mačkolje 124,8 19,0 16:22 240 Prebeneg / pokrajinska cesta 11 126,0 17,8 16:25 32 Kroglje / Križišče za Boljunec 129,1 14,7 16:28 35 Boljunec / Zabrežec 129,6 14,2 16:29 225 Ključ / pokrajinska cesta 11 133,5 10,3 16:35 226 Ul. Marchesetti / Katinara / Križišče Forlanini 134,1 9,7 16:36 220 Ul. Revoltella / Cesta pri Lovcu 135,6 8,2 16:39 22 Obvoz pri Bošketu / Drevored Sanzio Ul. Donatello 139,0 4,8 16:43 24 Park Sv. Ivana / Ul. Sai , Trg Canestrini , Ul. Weiss 139,3 4,5 16:44 172 Izhod Valerio / Pokrajinska cesta 14 140,6 3,2 16:46 195 Križišče Faccanonii 141,6 2,2 16:48 275 deželna cesta 14 / Lonjer / CILJ 143,8 0,0 16:52 / 26 Nedelja, l. l. marca 2010 SPORT moška c-liga - Proti Olympii Soča gladko osvojila tudi povratni derbi v Gorici Val Imsa nadigral Basiliano - Okrnjena Sloga izgubila proti močni Buii Soča je bila v bloku zelo učinkovita bumbaca Olympia Fer Style - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 0:3 (23:25, 20:25, 17:25) Olympia: Pavlovič 1, Sancin 0, Hle-de 3, Terčič 8, Valentinčič 12, Brotto 7, Per-šolja 6, Capparelli (L), Polesel 0, Komjanc, Caprara 0, Gatta 0. Trener: Jerončič Soča: J. Černic 2, Juren 4, Testen 14, I. Černic 9, Kragelj (L), , Braini 5, I. Deve-tak, Škorjanc,M. Devetak 9, M. Černic, Fio-relli. Trener: Batistič Tudi v povratnem goriškem derbiju med domačo Olympio in gostujočo Sočo so brez izgubljenega niza in brez posebnih težav slavili gostje. Domačini so tudi tokrat morali na igrišče brez poškodovanega krilnega napadalca Matije Komjanca, ki je na zadnjem treningu utrpel zvin gležnja, kar je še dodatno okrnilo napadalni potencial ekipe. Na njegovem mestu je igral P. Brotto, ki pa je svoj pozitiven delež prispeval šele v tretjem nizu, ko je bil up na zmago že mimo. Sicer so tokrat skoraj vsi domači odbojkarji igrali pod običajnim standardom in predvsem zatajili z igro v bloku. Na drugi strani pa so gostje, ki so odigrali celotno srečanje v nespremenjeni postavi, bili v odločilnih trenutkih priseb-nejši in pazljivejši tako, da so omejili število neizsiljenih napak, katerih smo jih pri domači ekipi ob koncu srečanja našteli kar 32. Odločilno vlogo sta tokrat odigrala tudi blo-kerja gostov (Braini in Devetak), ki sta bila na ravni boljših v ekipi, kar ne moremo reči o domačih. Srečanje samo, kateremu je sledilo primerno število gledalcev, je bilo s tehničnega vidika na dokaj povprečni ravni. Igra je bila precej raztrgana in le občasno smo bili priča dovršenim akcijam. V prvem nizu, ki se je zaključil z minimalno razliko, je bilo srečanje izenačeno vse do 20. točke, ko so si gostje priigrali 3 zaporedne točke in tako prišli do odločilnega vodstva, ki ga niso več izpustili. Povsem drugačen je bil potek drugega niza. Gostitelji so bili v stalnem vodstvu vse do 17. točke, ko je prišlo do odločilnega preobrata gostov. Z delnim izidom 9:3 so varovanci trenerja Battistija izkoristili predvsem napake domačinonov, kar 6 v tem de- lu niza, in z veliko lahkoto osvojili niz in obenem zapečatili srečanje v svojo korist. Tretji in zadnji niz je bil povsem enosmeren in tehnična nadvlada igralcev v modrem dresu je bila v vsem očitna. Kmalu so povedli na 13:6 in so priigrano razliko z veliko lahkoto povečali vse do konca srečanja. Ob koncu so bili domači igralci zelo potrti, kajti ni jim uspelo ponoviti uspešne igre iz zadnjih krogov. Gostje pa so se lahko veselili čiste zmage, kar jim ni uspelo v zadnjih devetih prvenstvenih krogih. (J.P.) Val Imsa - Basiliano 3:0 (25:15, 25:16, 25:17) VAL: D. Faganel 6, Orel 18, Ombra-to 15, Masi 3, D. Nanut 3, Gaglirdi 1, Ples-ničar (L), Radetič 1, Devetak 0, S. Faganel, Povšič, G. Nanut. Trener: Makuc. Valovci so po pričakovanjih premagali nasprotnika, ki mu v zadnjih časih ne gre od rok, saj že dolgo nastopa brez svojega najboljšega tolkača in libera. Zmaga gostiteljev nikoli ni bila pod vprašajem, posebno ne v prvih dveh setih, v katerih so si že na začetku nabrali visoko prednost. Nekoliko bolj negotovo je bil tretji set, a le do 10. točko, nakar so se valovci vnovič »odlepili« nasprotniki pa so popustili. Val je postregel sinoči z dobrim nastopom. Dober sprejem je omogočil učinkovit napad, čeprav sta podajalca (Aljoša Devetak je že v prvem setu pri izidu 19:9 zamenjal Ga-gliardija in igral do konca tekme) premalo izkoristila vse tri centre (od drugega seta dalje je Radetič zamenjal Masija), ki so v celi tekmi imeli na voljo le deset žog. Zato pa sta bila na krilu skoraj neustavljiva Orel in Ombrato. Prvi je dosegel 15 točk iz 25 poskusov (dosegel je tudi tri točke direktno na servisu), drugi pa 13 iz 25 (plus dva bloka), soliden pa je bil tudi Faganel, ki je sicer imel na voljo manj žog. Valovcem lahko očitamo le, da so se od časa do časa prilagodili slabšim gostom, kar je bilo predvsm opazno v obrambi, kjer so včasih igrali lagod- no, vendar je to precej razumljivo, saj je bila razlika med moštvoma precejšnja, zato zbranost ni mogla biti vedno na višku. »Mi bomo zdaj poskušali zmagati na vseh preostalih tekmah, da vidimo, ali je play-off še dosegljiv. Bo težko, vendar je to zdaj naš cilj, saj večino tekem igramo na domačih tleh,« je razktil »načrt« trener Robert Makuc. Sloga - Buia 0:3 (20:25, 19:25, 20:25) Sloga: Cettolo 16, Devetak 3, Dussich 4, Kante 7, Rožac 10, Taučer 5, Privileggi (libero), Pečar. Trener: Ivan Peterlin Buia, ki bo po vsej verjetnosti letos nastopila v play offu za napredovanje, bi bila za Slogaše vsekakor zelo trd oreh, zdesetkana postava ekipe našega društva pa je bila še pred težjo nalogo. Kljub temu pa so se morali gostje kar potruditi, preden so strli odpor svojih mladih nasprotnikov, ki bi s kančkom sreče, predvsem pa z malce večjim zaupanjem v svoje sposobnosti prav gotovo lahko iztržili kaj več in omilili poraz. Buia je vsekakor boljši nasprotnik, z dobro izdelanim napadom, dobro igro v polju, predvsem pa neprimerno bolj izkušena od Sloge. Slogaši tehnično ne zaostajajo za ekipami z vrha lestvice, so pa še taktično nezreli, kar se je pokazalo tudi včeraj: dobrim akcijam so sledile povsem banalne napake (zgrešen servis ali napačna postavitev v obrambi), ki so jih nasprotniki seveda takoj izkoristili in »kaznovali« našo ekipo z nekaj zaporednimi točkami, ki jih potem ni bilo več mogoče nadoknaditi. Pri Slogi je kar dobro deloval sprejem, v obrambi pa so naši igralci precej grešili, če izvzamemo libera Privileggija, ki je bil zelo pozitiven, na mreži pa se je tokrat izkazal Simon Ro-žac. Buia je bila praktično stalno v vodstvu, če izvzamemo začetek drugega seta, v katerem so jo Slogaši presenetili in povedli s 7:4, vendar so gostje takoj nadoknadili zaostanek. Najvišjo prednost so gostje imeli v zadnjem nizu, v katerem so že vodili z 18:12, a se Slogaši niso predali, nižali zaostanek in jim grenili pot do zmage vse do konca. (INKA) 1. moška divizija Neroden poraz V • V v Trzicu Fincantieri - Olympia 3:0 (25:23, 25:23, 26:24) OLYMPIA: Mucci R. 1, A. Terpin 0. D. Dorni 15, F. Blasig 6, R. Dorni 1, J. Hlede 0, M. Frandoli (L), S. Culot 1, A. Gatta 6, I. Komjanc 4, M. Gomiscech 0. V Tržiču je Olympia nerodno izgubila proti zadnjeuvrščeni ekipi. Trener Terpin, je dal možnost mlademu podajalcu Massimilianu, da je lahko odigral od začetka tekme. Naši so stalno zasledovali nasprotnika in so ga ujeli pri izidu 23:23. Z nerodno napako pa so prepustili set domačinom. V drugem so le reagirali in pri rezultatu 20:23, ko je že kazaloi, da jim bo uspelo izenačiti, niso uspeli doseči več niti točke. Domačini so povedli z 2:0. V tretjem setu ni prišlo do reakcije. Domača ekipa je že vodila 24:17. Na servis je takrat šel kapetan Olympje in izenačil na 24:24, nato pa zgrešil servis. Po udarcu v out s centra je bilo tekme konec. Domači šport Danes Nedelja, 7. marca 2010 NOGOMET ELITNA LIGA - 15.00 v Sevegliano: Sevegliano -Kras Koimpex PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Trstu, igrišče Ferrini: Ponziana - Juventina; 15.00 v Križu: Vesna - Pozzuolo; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Villesse 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Trebčah: Primorec - Gradese 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja Gaja - San Canzian; 15.00 v Miljah: Muglia - Primorje; 15.00 v Trstu, pri Sv. Ivanu: Esperia - Breg 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Cgs NAJMLAJŠI - 9.00 pri Domju: Esperia - Pomlad ZAČETNIKI - 10.30 v Repnu: Pomlad - San Giovanni A ODBOJKA MOŠKA D-LIGA - 18.00 v Trstu, Ul. della valle: San Sergio - Naš prapor 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 19.00 v Trstu, 1. Maj: Bor ZKB - Triestina UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, 1. maj: Bor Kinemax - Virtus UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, ul. della Valle: Coselli - Sloga KOLESARSTVO 34. TROFEJA ZSSDI - 13.00 neuradni start v Lonjerju; 13.15 start v Barkovljah; 16.50 cilj nad Lonjerjem Jutri Ponedeljek, 8. marca 2010 KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 21.30 v Trstu, Max Fabiani: 69ers - Bor Art Group UNDER 19 DRŽAVNI - 21.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Portogruaro; 21.00 v Žavljah: Venezia Giulia - Bor ZKB UNDER 19 DEŽELNI - 19.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Salesiani Don Bosco NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 18.00 v Tržiču: Monfalcone - Vesna deželna c-liga - V boju za obstanek Uspešna tretjeligaša Bor Breg odščipnil točko vodilnemu, Sloga List gladko zmagala v Vidmu - Kontovelke meljejo kot stroj - Okrnjeni Govolley izgubil v Tolmeču Millenium - Bor Breg Kmečka banka 3:2 (25:10, 25:23, 20:25, 21:25, 15:9) BOR BREG KMEČKA BANKA: Vodopivec 13, Flego 10, Pučnik 12, Grgič 8, Della Mea 1, Gruden 4, Faimann (L), Zerjul 5, Sancin 6, Sadlowski 0, Zerjal, Kneipp. Trener: Smotlak. Združena ekipa Bora in Brega je tudi na gostovanju v Gradišču potrdila, da igra proti boljšim v ligi zelo dobro in je vodilnemu Milleniumu odtrgala točko. Plave so srečanje sicer začele nekoliko negotovo, tako da je bil prvi set izenačen le do 8. točke, odtlej pa je naša ekipa osvojila samo še dve točki. V nadaljevanju so Smotlakove varovanke igrale veliko bolj odločno. V polju so bile zelo požrtvovalne, na mreži pa učinkovite iz vseh pozicij. Na žalost jim je v končnici zmanjkalo nekaj športne sreče, oškodoval pa jih je tudi sodnik. Poraz v drugem nizu naših odboj-karic ni potrl, zaigrale so še bolj agresivno, obrestovale pa so se tudi spremembe v postavi. Po zaslugi dobrih servisov in napadov, je Bor Breg povedel kar 18:10 in nato do konca niza svojo prednost brez večjih težav le upravljal. Četrti set je bil najbolj napet, akcije pa so bile v glavnem zelo dolge. Millenium je do sredine stalno imel nekaj točk prednosti, s Sancinovo na servisu pa je naša ekipa povedla s 21:17, nato pa ohranila hladno kri, čeprav Millenium nikakor ni hotel popustiti. V tie-breaku je nato naši ekipi po začetnem vodstvu zmanjkalo moči. Popustile so v sprejemu in napadu, domačinke pa so na mreži brez težav pre- bijale blok in obrambo plavih. Osvojena točka je vsekakor dobra popotnica pred odločilnimi tekmami proti tekmecem za obstanek. (T.G.) Volleybas - Sloga List 0:3 (19:25, 24:26, 22:25) Sloga List: Babudri 12, Ciocchi 3, Crissani 6, Cvelbar 11, Fazarinc 18, Gre-gori 1, Gantar (libero), La Bianca 0, Spangaro 0, Spanio 2, Starec. Trener: Peter de Walderstein Po kar nekaj ponesrečenih nastopih je Sloga List včeraj zvečer povsem popravila vtis in po dobri tekmi v gosteh dosegla gladko zmago. Tri točke so povsem zaslužene, saj so Slogašice tokrat nastopile zelo zbrano, borbeno in požrtvovalno, predvsem pa z veliko željo po zmagi. Začetek sicer ni obetal takega razpleta, saj je Sloga List začela dokaj medlo in Volleybas je takoj vzel vajeti igre v svoje roke. Mlade domačinke, ki so bile skozi vso tekmo zelo dinamične in odlične v obrambi, so spretno izkoristile vsako napako naših igralk in si takoj priigrale nekaj točk prednosti. Slogašice pa se niso dale, izenačile so pri 18:18 in bile nato do konca seta boljše. Sloga je zelo obetavno začela tudi drugi set, bila stalno v prednosti in tudi ko se ji je proti koncu Volleybas zelo nevarno približal, je znala obdržati mirno kri in set spraviti na varno. Tretji se za Slogašice res ni začel najbolje: naše igralke so rahlo popustile, kar je domača ekipa takoj izkoristila in po-vedla s 7:2. V vrstah Sloge je tedaj prišlo do pozitivne reakcije, igralke so se zbra- le, začele nižati zaostanek in ujele domačinke pri 11. točki. Odtlej so zopet zaigrale zelo preudarno in konstantno in povsem zasluženo osvojile tudi ta set brez večjih težav. Naša ekipa je opravila torej dober nastop, za katerega zasluži pohvalo ves kolektiv, še zlasti pa Chiara Fazarinc, ki je bila učinkovita tako na mreži kot v polju. Nadvse razveseljivo noto pa predstavlja tudi povratek Staške Cvelbar, ki seje po daljši odsotnosti zaradi poškodbe polnopravno - in zelo uspešno - vrnila v standardno šesterko. (INKA) ŽENSKA D-LIGA Kontovel - Gemona 3:0 (25:14, 25:14, 25:18) KONTOVEL: Verša 7, Lisjak 8, Starc 8, Bukavec 15, Pertot 3, Ka-pun (L), Antognolli , Milič, n.v. Micussi, Balzano in Cassanelli. Trener: Cerne. Kontovelke so v povratnem srečanju proti Gemoni brez težav osvojile vse tri razpoložljive točke. V vseh treh nizih so vodile že po uvodnih udarcih in prednost obdržale do konca. Gemona, ki je v prvem delu prvenstva odščipnila Konto-velu točko, je na včerajšnjem srečanju prikazala povsem drugačno igro kot takrat. Kapetanka Santuz, ki je bila na gostovanju zelo prodorna iz vseh položajev, je tokrat nekaj točk dosegla le na začetku srečanja, nato pa je večino napadov nevtraliziral Kontovelov blok, ostale pa dinamična obramba s Kapunovo na čelu. Prvi in drugi niz sta si bila podobna. Gemona je stik s Kontovelom obdržala samo do 8. točke, nakar so doma- če igralke z dobro predstavo v vseh elementih povsem prevladale. Gostiteljice so imele več težav v sprejemu, napad pa je bil za Kontovelovo obrambo in blok lahek plen. Naj omenimo, da je Sabrina Bu-kavec dosegla v prvem nizu kar 7 od skupnih 15 točk. Večji odpor so naprotnice nudile samo v zadnjem nizu, ko so bolje ser-virale, Kontovel pa ni igral zbrano kot v prejšnjih dveh nizih, več je bilo tudi naivnih napak. Volley Carnia - Govolley Kmečka banka 3:0 (25:17, 25:13, 25:22) GOVOLLEY: Mania' 8, Petejan 4, Antonič 7, Zonch 2, Giuntoli 0, Cella 8, Hautscvhil (L), Trener: Petejan. Govolley se je v Tolmeč podal brez menjav, manjkali pa sta standardni igralki Danielis in Bressan, prva je zbolela, druga pa je bila na šolskem izletu. Njuna odsotnost se je poznala predvsem v sprejemu servisa, ki je bil tokrat najšibkejša točka naše ekipe. K težavam je v dobri meri pripomogla tudi mrzla in temna telovadnica z visokim stropom. Prva dva seta sta bila tako domena izkušenih domačih igralk (Govolley razen Maniajeve sestavljajo ta čas igralke kategorije under 16), ki v napadu niso bila kdove kako prodorna, so pa precej točk dosegla tudi s pla-siranimi žogami. Bolj izenačen je bil tretji set, v katerem sta si bili ekipi enakovredni do 18. točke, Govolley je bil tudi največkrat v vodstvu. Zal so se nato igralke goriške ekipe spet zmedle in možnost za osvojitev vsaj častnega seta je splavala po vodi. Ženske, ženske, ženske... Bliža se 8. marec in z njim <-' mednarodni dan, posvečen vsem ženskam sveta. Primorski dnevnik bo letošnji praznik obeležil na poseben način. Svoje bralke in bralce vabi, da nam posredujejo fotografije, katerih nesporne protagonist-ke so ženske: znane ali neznane, zaročenke, žene, mame, sestre, prijateljice ... Spletni strani www.primorski.eu pošljite svoje posnetke: najlepše bomo objavili tudi v Primorskem dnevniku! / ŠPORT Nedelja, 7. marca 2010 27 košarka - V državni C-ligi Jadran Qubik Caffe zamudil še eno priložnost San Daniele stalno vodil - Odločilna je bila prva četrtina Super Solar San Daniele - Jadran Qu-bik Caffe 84:72 (25:14, 38:29, 62:52) JADRAN: K. Ferfoglia 8 (-, 4:7, 0:1), Ban 4 (2:2, 1:4, -), Slavec 13 (-, 2:4, 3:9), S. Ferfoglia 8 (2:2, 3:4, 0:1), Ma-rusič 10 (2:2, 4:6, -), Sosič 10 (3:4, 2:5, 1:3), Franco 14 (2:2, 0:3, 4:9), Semec 2(-, 1:2, -), Malalan 3 (3:4, 0:2, -), Coco (-, 0:2, 0:1). Trener: Grbac. PON: Ma-rusič v 35. in S. Ferfoglia v 38. min. SON: 26. »Ko nasprotnik zbere nad 70 točk, je skoraj statistično dokazano, da izgubimo,« je po tekmi izjavil Jadranov pomožni trener Eriberto Dellisanti in dodal: »Fantom nimamo kaj očitati, saj so se borili in so dali vse od sebe. Lep dokaz so ukradene žoge, ki smo jih zbrali kar 20. Ključ tekme so bili številni natančni nasprotnikovi meti v prvi četrtini, s pomočjo katerih je San Daniele vodil tudi za 15 točk. Tega zaostanka do konca tekme nismo uspeli nadoknaditi.« Jadranovci so se San Danieleju nevarno približali minuto in štirideset sekund pred zvokom sirene. Gostitelji so vodili za šest točk in met za dve točki Kristjana Ferfoglie se je odbil od obroča. »V nadaljevanju je San Daniele znova pobegnil in pospravil zmago pod streho. Le v tem primeru, v zadnjih minutah, smo nekoliko prestrašili nasprotnika, ki pa se ni pustil presenetiti,« je še povedal Dellisanti. Jadranovci so bili pri metu za dve točki 44% (17:39), pri metu za tri točke pa 36% (8:24). Kar štirje igralci tržaške ekipe so zbrali več kot deset točk (Slavec, Marusič, Sosič in Franco). Gostitelji so veliko manj grešili (19:25 za dve točki, 9:24 za tri točke). Pri San Danieleju je bil najboljši Ellero, ki je zbral 21 točk (9:12 za dve točki, 6:6 za tri). Jadran bo v prihodnjem krogu gostil videmski Virtus. Ostali izid: Spilimbergo - Marghera 60:62. B-LIGA AMATERJEV: Piacen-za - Falconstar Tržič 105:79, Calliga-ris - Saronno 66:61. Jadranov »top scorer« je bil tokrat Peter Franco, ki je zbral 14 točk kroma ajdovščina Priznanja OKS za naše športnike V Ajdovščini so v petek zvečer na krajevni ravni podelili letna priznanja Olimpijskega komiteja Slovenije. Slednji je ob tej priliki, kot je že tradicija, nagradil tudi nekaj zaslužnih slovenskih športnikov iz Italije. Tako sta bila Poletova kotal-karcia in svetovna prvakinja Tanja Romano ter njen trener Mojmir Ko-korovec deležna male statue (ker sta bila zasedena z zborom državne reprezentance ju v Ajdovščini ni bilo), Mladinina rolkarica in svetovna prvakinja Mateja Bogatec je prejela zlati znak, Vesnin nogometaš in italijanski rerpezentant v nogometu na mivki Michele Leghissa, Čupina jadralca v razredu470 Jaš Farneti in Simon Sivitz Košuta so prejeli srebrni znak, Mojmir in Samo Kokorovec pa sta prejel aše priznanje za trenerje Priznanja sta podeljevala slovenski olimpionik in član OKS Miro Cerar ter predsednica komisije OKS za zamejski šport Sonja Poljšak. nogomet Uspešna tako Kras kot Juventina Kras - Ponziana 8:2 (3:0) KRASOVI STRELCI: Marino 2, Martini 3, Kovacic, Gajič, Candotti. KRAS: Dedenaro, Zeriali, Dolliani, Pa-ravan, Kovacic, Moroso (Pettirosso), Can-dotti, Andrejič (Gajič), Martini, Jankovič, Marino. Do Marinovega prvega gola je bila tekma precej izenačena in Ponziana se je večkrat nevarno predstavila pred Krasovimi vrati. Nato so gostitelji do konca polčasa trikrat zatresli nasprotnikovo mrežo. Začetek drugega dela je minil v znamenju Ponziane, ki je zmanjšala zaostanek na 3:2, sodnik pa je izključil trenerja Kraglja. Kras se nato ni pustil več presenetiti in je dal še pet golov. Med strelce se je kar trikrat vpisal Jar Martini, ki svoje zadetke posveča komaj rojeni sestrični Sofiji. Juventina - Staranzano 3:1 (0:0) JUVENTINI STRELCI: Camarata, Gramazio, Bizai. JUVENTINA: Topi, Poian, De Luca (Peric), E. Cadez (Gramazio), Marchi, Gru-su, Pittia, Mauro, A. Cadez (Camarata), Bi-zai, Franco (Rosolen). Juventina je zasluženo premagala ekipo iz Štarancana, ki se je sicer dobro upirala. Vsi goli so padli v drugem delu, ko je Ju-ventina najprej povedla, nato pa so gostje uspeli izenačiti. V nadaljevanju so gostitelji še dvakrat zatresli gostujočo mrežo. Ostali izida: San Giovanni - Fin-cantieri 4:3, Muggia - Aquileia 8:2 (Jan Čok 1 gol). PANTUSO - Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je zaradi četrtega opomina (na sredini tekmi proti Vesni) za en krog kaznovala Juventininega igralca Maria Pantusa, ki tako danes ne bo mogel igrati. Zaradi rdečega kartona bo en krog miroval tudi Vesnin napadalec Marino Monte. SELEKCIJE - Prihodnji teden se bodo zbrale pokrajinske goriške in tržaške reprezentance. Na trening (15. marca) selekcije tržaških mladincev je bil povabljen Pri-morčev nogometaš Sergio Rossoni. Selektor pokrajinske reprezentance naraščajnikov Roberto Cheber je na jutrišnji trening (ob 17.30) v Žavljah povabil nogometaša Pomladi Alexa Rossoneja. Na trening tržaške selekcije najmlajših (v torek ob 17.00 pri Svetem Alojziju v Trstu) bo šel tudi Alessio Caselli (Pomlad). Z goriško selekcijo, ki se bo zbrala v sredo ob 14.30, bo nastopil slovenski nogometaš Peter Ridolfi, ki igra pri deželnih najmlajših Monfalconeja. VČERAJŠNJI IZIDI - Elitna liga: San Luigi - Muggia 2:2, Fontanafredda - Azza-nese 1:0; 1. AL: Medea - Azzurra 1:2, Ison-zo - Ronchi 3:0, San Lorenzo - Capriva 0:0; 2. AL: Cormonese - Piedimonte 1:1. košarka - V deželni C-ligi je Bor Radenska ugnal trdoživo Ardito Zelo dragocena zmaga Z agresivno obrambo nadoknadili zaostanek iz prvega polčasa - Breg v Vidmu stalno zasledoval nasprotnika - D-liga: Kontovel ugnal pepelko Bor Radenska - Ardita 73:69 (15:19, 29:42, 49:50) BOR RADENSKA: Bole 5 (-, 1:3, 1:3), Madonia 15 (4:8, 4:5, 1:3), Crevatin 13 (0:2, 2:4, 3:5), Štokelj, Bocciai 1 (1:2, 0:1, -); Pilat 12 (10:12, 1:4, -), Alberti 2 (-, 1:5, -), Kriz-man 12 (8:10, 2:5, -), Zannini 9 (5:7, 2:5, 0:1), Sila (0:2, -, -), Devčič 4 (0:1, 2:3, -), Pertot n.v. TRENER: Zovatto. SON: 29; PON: Pilat (37), Bole (39). SKOKI: 23 (16 v obrambi, 7 v napadu). Bor Radenska je (po spodrsljaju iz prejšnjega kroga) na domačem parketu dosegel pomembno zmago v boju za obstanek. Štokelj in soigralci so si tokrat privoščili trdoživo Ardito, ki zaseda šesto mesto na lestvici. Po prvem polčasu je bolj slabo kazalo, saj so si gostje že priigrali lepo prednost (42:29). V prvih dveh četrtinah so bili gostitelji premalo odločni v obrambi, v napadu pa so se pri metu večkrat prenaglili. V drugi četrtini so večino točk dosegli iz prostih metov. Odločilna je bila znova tretja če-tertina. O tem zgovorno kaže delni izid 20:8 za Bor. Varovanci trenerja Zovatta so začeli predvajati zelo agresivno obrambo, večkrat na meji prekrška. Res je, da so si nabrali lepo število osebnih napak, vendar je poteza obrodila sadove, saj je Ardita popolnoma izgubila niti igre. Vršile so se številne skoraj osnovnošolske napake, kot zgrešene podaje iz outa, izgubljene žoge, itd., kar je košarkarjem Bora omogočilo, da so s trojkama Madonie in Crevatina izenačili. Škoda športel - Jutri Dan žena, naše županje in šport Jutrišnji Športel, po TV Ko-per--Capodistria ob 22.30, bo osmomarčevsko obarvan. Mala-lanove gostje bodo trije slovenske županje: Alenka Florenin (Občina Sovodnje), Franka Padovan (Števerjan) in Fulvia Premolin (Dolina). Športelovi sodelavci so pripravili anketo: kaj moškim pomeni 8. marec? Sledili bodo prispevki o 34. kolesarski dirki ZSŠDI, o Bregovi nogometni tekmi, košarkarski tekmi Kontovela in odbojkarskem derbiju Olympia - Soča. Oddaja se bo končala z nagradno igro Poglej me v oči. le, da so Plavi v napadu zgrešili nekaj metov, drugače bi lahko zapečatili zmago že v tem delu. Tako pa je bilo treba počakati vse do sklepnih minut. Ko je tekla 37. minuta je v športni dvorani Bojana Pavletiča vsem zastal dih, saj je zaradi pete osebne napake z igrišča moral Marco Pilat. Vendar to na srečo ni zmedlo borovcev. Krizman in ostali so namreč odlično reagirali in na parketu pokazali zvrhano mero borbenosti. Srečanje se je odločilo 40 sekund pred koncem, ko je pri izidu 71:69 Krizman zgrešil dva prosta meta, vendar Madonia si je na skoku priigral žogo in gostje so bili nato pri-morani znova napraviti prekršek nad Kriz-manim, ki 23 sekund pred koncem metov ni zgrešil. (RAS) C.B.U. - Breg 66:55 (16:10, 32:29, 50:44) BREG: Bozic 7 (-, 2:5, 1:2), Sechet 9 (2:2, 2:7, 1:4), Jevnikar 2 (-, 1:2, -), Haskič 14 (l:2, 5:7, 1:7), Buttignon 6 (0:2, 3:5, 0:1), Zeriali 2 (-, 1:2, -), Klarica 15 (2:2, 5:9, 1:7), Paulin, Nadlišek n.v., Bandi n.v. Trener: Krašo-vec. Brežani so se z gostovanja na Vi-demskem vrnili domov praznih rok. Tekma je bila vseskozi precej izenačena in Bre-žani so stalno zaostajali za štiri do pet točk, najvišje vodstvo gostiteljev je znašalo +9 točk. Kraševčevi fantje niso nikoli povedli. V zadnji četrtini, približno tri minute pred zvokom sirene, so se približali na -1 točko (56:55) in nato niso dosegli več niti ene točke. »Prav v zadnjih minutah bi lahko spreobrnili izid v našo korist. Žal v odločilnem trenutku nismo bili zbrani in gostitelji so dosegli delni izid 10:0 in na koncu zasluženo zmagali,« je športno priznal Bregov spremljevalec Walter Mocor in še dodal: »Poznalo se je, da nismo igrali koncentrirano in v napadu nam tokrat ni šlo od rok. Gostitelji pa so predvsem iz meta izza šestih metrov zadevali kot za stavo.« Ostali izid: Goriziana - Servolana 64:92 MOŠKA D-LIGA Dinamo - Kontovel 54:66 (19:17, 34:36, 44:45) KONTOVEL: Paoletič 17 (1:2, 2:8, 4:6), Švab 27 (6:8, 9:16, 1:3), Godnič 4 (1:2, 0:3, 1:2), Lisjak 11 (7:9, 2:7, 0:1), Bernetič 1 (1:2, -, -), Bufon (-, 0:1, -), Starc 2 (0:2, 1:1, -), Bukavec (0:2, -, -), Zaccaria 4 (-, 2:5, -), Vodopivec, Genardi n.v., trener Gerjevič. SON: 19. Kontovelci so po pričakovanju premagali zadnjeuvrščeni goriški Dinamo, ki pa je naše fante v prvem polčasu kar namučil. Gerjevičevi varovanci so namreč precej slabo začeli in le po zaslugi Paoletiča držali stik Borovci so se zelo veselili zmage kroma z gostitelji, ki so sklenili prvo četrtino v vodstvu. V drugi četrtini so se vendarle zbrali in z bolj agresivno obrambo prvič povedli v 13. minuti. Dinamo pa se je dobro upiral in bil gostom stalno za petami, predvsem po zaslugi svojega organizatorja igre, ki je tudi prispeval lepo število točk. V drugem polčasu je Kontovelcem uspelo zaustaviti Dinamovega "playa" in si s preudarnejšo igro v napadu priigrati prednost 10-14 točk, ki so jo nato tudi v zadnji četrtini brez težav ohranili. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Marka Švaba, ki je bil s 27 točkami najboljši strelec ekipe, Robyija Paoletiča, ki je s štirimi trojkami v prvem polčasu skoraj sam nosil breme v napadu, Petra Lisjaka, ki si je priboril kar 10 osebnih napak, in Jana Godniča, ki je imel devet skokov. Kontovel bo v prihodnjem krogu igral v soboto doma proti tržiški ekipi NAB. (lako) PROMOCIJSKA LIGA CUS Trieste - Sokol 77:57 (19:12, 42:31, 61:43) SOKOL: Spadoni 3, Malalan 5, Umek 4, Križman 6, Budin 16, Piccini 14, Tram-pus 3, Hrovatin 5. Tri točke: Hrovatin 1, Malalan 1, Umek 1; PON: Spadoni (39). Sokol je nepričakovano izgubil proti "vseučiliščnikom". Nabrežinska ekipa je sicer nastopila močno okrnjena. Odsotni so bili Hmeljak, Doljak, Vescovi, Rogelja in Gu-štin. V zadnjem trenutku je zmanjkal še trener Marko Emili, ki je zbolel za gripo, moštvo pa je vodil Jan Umek, ki je seveda tudi igral. Vseeno pa je bilo pričakovati od So- kolovih igralcev kaj več. V prvem polčasu so le držali korak z gostitelji, v nadaljevanju tekme pa so odpovedali. Cus si je kaj kmalu priigral zanesljivo prednost, ki je ob koncu tretje četrtine znašala 19 točk. Tedaj pa je bilo tekme dejansko konec in gostitelji so slavili zasluženo zmago. Od Sokolovih posameznikov bi omenili le požrtvovalna Piccinija in Hrovatina. (lako) □ Obvestila ZSŠDI vabi ljubitelje teka na sodelovanje v združeni ekipi športnikov iz zamejstva in iz Slovenije, ki bo nastopila na letošnjem 10. Malem kraškem maratonu (21.098 m), v nedeljo, 21. marca 2010. Prijave sprejemata tržaški (tel. 040635627 trst@zssdi.it ) in goriški urad (tel. 048133029 gorica@zssdi.it ) do petka, 12.03.2010. SK DEVIN prireja tekmo za »22. Pokal prijateljstva treh dežel« - 6. Memorial Lucijan Sosič v soboto, 13. marca, v kraju Forni di Sopra. Avtobus odpelje iz Trga v Nabrežini ob 6. uri, iz Stivana pa ob 6.10. Vpisovanja do četrtka, 11. marca, na info@skdevin.it, ali na 340-2232538 ali 3358180449. AŠD MLADINA - Smučarski odsek obvešča člane, da se lahko do četrtka, 11. marca, do 16. ure vpišejo na smučarsko tekmo »Pokala prijateljstva treh dežel« veljavno za 5. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 13. marca, v Forni di Sopra. Tel. 040-220718, 338-6376575 (Sonja ) ali 040213518, 348-7730389 (Ennio). AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme »XXII. Pokala prijateljstva treh dežel« VI. Memorial »Lucijan Sosič«, ki bo v soboto, 13. marca, v Forni di Sopra. Tekma bo veljala za posebno lestvico za 6. Pokal »Alternativa Sport« in »5. Primorski smučarski pokal«. Vpisovanje je možno do srede, 10. marca, na tel. št. 348-8012454 (Sabina). 28 Nedelja, 7. marca 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg fjlAJUUi.l topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA o GRADEC -7/2 CELOVEC O -6/1 TOLMEČ O -9/-1 VIDEM O ¿A/ -4/7 O PORDENON & -a/6 TRBIŽ O -10/-2 ČEDAD O -3/6 O -13/-1 KRANJSKA G. O-6/0 S. GRADEC O TRŽIČ -7/1 0 ty KRANJ0 ^ LJUBLJANA -4/3 f POSTOJNA L O-7/0 KOČEVJE REKA -1/7 CELJE -5/2 O MARIBOR o -5/-1 PTUJ O M. SOBOTA O-5/2 7n. mesto -4/1 ZAGREB -3/3 O N NAPOVED ZA DANES 1 Po vsej deželi bo vreme od delno oblačno zaradi prisotnosti kopren v visokih legah pa bo zaradi kopren do začasno spremenljivo. Mrzlo bo, po nižinah bo pihala zmerna, ob obali pa močna burja. Na Trbiškem bo zjutraj možna večja oblačnost in mogoče tudi snežno pršenje. V Alpah in Karnijskih Predal- pah bodo možne kratkotrajne krajevne snežne padavine. Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, ponekod prehodno pretežno oblačno z občasnim rahlim sneženjem. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem burja, ki se bo zvečer okrepila. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -2, v alpskih dolinah ter v krajih s snežno odejo do -13, najvišje dnevne od -1 do 3, na Primorskem okoli 7 stopinj C. Zaradi pomanjkanja atlantskega anticiklona proti severu bo Evropo dosegel mrzel polarni zrak. Danes bo zaradi območja nizkega zračnega pritiska nad južno Francijo z juga k nam dotekal vlažni zrak, medtem ko bodo nad našo deželo prevladovali mrzli in suhi severozahodni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 18.00 Dolžina dneva 11.27 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.29 in zatone ob 9.54 ovi. hl Ä^ZT Nad zahodno, osrednjo in delom severne Evrope je območje visokega zračnega pritiska, zahodno od Alp pa se v višinah še zadržuje jedro hladnega zraka. S severovzhodnimi vetrovi bo nad naše kraje pritekal nekoliko hladnejši in postopno bolj suh zrak. BIOPROGNOZA Občutljivi ljudje bodo imeli predvsem v drugi polovici dneva z vremenom povezane težave, ki se bodo najpogosteje kazale v obliki okrepljenih bolezenskih znakov. Priporočamo večjo previdnost. nekoliko r>\ - -A. A. 1 MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 8,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.59 najvišje 19 cm, ob 11.56 najnižje -28, ob 19.59 najvišje 14 cm. Jutri: ob 0.23 najnižje 6 cm, ob 5.23 najvišje 18 cm, ob 12.57 najnižje -37, ob 20.12 najvišje 24 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................400 Vogel.................200 Kranjska Gora.........65 Krvavec..............160 Cerkno...............130 Rogla.................130 Mariborsko Pohorje . .90 Civetta...............210 Piancavallo..........15C Forni di Sopra........12C Zoncolan............1C5 Trbiž..................13C Na Žlebeh ...........32C Mokrine..............19C Podklošter...........1CC Bad Kleinkirchheim . 1CC O GRADEC -7/2 CELOVEC O -7/1 TOLMEČ O -11/-4 TRBIŽ O -12/-5 O -13/-1 KRANJSKA G. ŽIČ O TRŽIČ -7/2 ČEDAD O cf.A VIDEM o -5/-1 J^ "¡¡^ -6/0 ^ O PORDENON -5/-1 O KRANJ o-7/0 S. GRADEC CELJE -7/1 O MARIBOR O-7/0 PTUJ O M. SOBOTA O-6/2 ViJ^, LIUBLJANA Kj GORICflrTo N. GORICA -5/2 f^N.MESTO -5/1 G3/n 0 1/7 a POSTOJNA O -3/0 ^ -1/7 /V0-6/-1 " r „ KOČEVJE -.TRST 0<,i> o <¿>-1/5 j-^j^s o PORTOROŽ O k ČRNOMELJ 0/7 r^l—J^ ^ ^^--^ .„ REKA 2/6 OPATIJA ZAGREB -4/2 O PAZIN O (NAPOVED ZA JUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po nižinah in ob obali bo prevladovalo jasno vreme, v gorah bo pretežno jasno, le na območju Trbiža bo zjutraj možna večja oblačnost. Po nižinah in ob obali bo pihala močna burja, ki bo v Trstu ponoči in zjutraj lahko tudi zelo močna. Mrzlo bo. Jutri bo delno jasno, čez dan bo nekaj več spremenljive oblačnosti. Dopis iz pariza - V Grand Palaisu Spomini in skrite zgodbe Obleke; kup oblek, visok nekaj metrov - Številni kupi oblek, obleke premikajo žerjavi... Teme opusa Christiana Boltanskega so spomin, usoda in neizbežnost smrti PARIZ - V Grand Palaisu se je zaključila razstava »Personnes« (Nihče) Christiana Boltanskega, enega največjih sodobnih umetnikov v Franciji. Christian Boltanski je kipar, slikar, filmar pisatelj, poučuje na Ecole nationale des beaux-arts v Parizu in je bil izbran za predstavnika Francije na Beneškem bienalu 2011. Rodil se je 6. septembra 1944 v Parizu; povojno obdobje, obdobje podrtij in rekonstrukcije, je zaznamovalo njegovo otroštvo in nato umetniško delo. Teme njegovega opusa so spomin, usoda in neizbežnost smrti. V njegovih delih se prepletajo osebne izkušnje in družinska zgodovina; njegov oče je bil Jud in spomin na holokavst je imel močan vpliv. Boltanski posreduje sporočilo z različnimi sredstvi: s starimi fotografijami, z najdenimi predmeti, z odpadnimi materiali; gre za od/rabljene predmete, ki nosijo v sebi zgodovino, zgodbo, življenje. Boltanski odkrije to skrito plat predmetov in vzbudi spomin kot fizično, mentalno in čustveno izkušnjo. S tem razkrije tudi vprašanje o pomenu življenja samega. Razstava »Personne« sodi v cikel Monumentia. Vsako leto Grand Palais povabi pomembnejšega sodobnega umetnika za realizacijo razstave v ogromni hali imenovana »Nef«, ladja (13,500m2); za te postavitve so značilne »monumentalne« umetnine. Leta 2007 so povabili nemškega umetnika Anselma Kieferja, ki je postavil hiše iz od-panih materialov in v katerih so si obiskovalci lahko ogledali njegove slike. Razstavo je Kiefer poimenoval po ne- katerih svojih delih, ki opozarjajo na minljivost stvari in na relativnost časa; človeško življenje ni niti sekunda zvezdi-nega, ki sveti milijone let. Razstavo si je ogledalo 135.000 obiskovalcev. Leta 2008 je razstavljal ameriški umetnik Richard Serra, poznan po orjaških skultpurah. V Grand Palaisu je postavil 5 velikanskih jeklenih plošč, ki poleg estetskega šoka so opozarjale na fizične limite človeka. Razstavo si je ogledalo 142.000 obiskovalcev. Ko smo pri vseh teh monumentalnih strukturah, ne moremo mimo samega Grand Palaisa, ki so ga zgradili za Svetovno razstavo leta 1900. V drugi polovici 19. stol so države s svetovnimi razstavami razkazovale dosežene napredke oziroma svojo moč. »Velika palača« se razsteza na 135 hektarjih in leta 1900 jo je obiskalo 50 miljonov ljudi. Grand Palais je eden pariških simbolov in danes se tu zgodijo različne razstave ter manifestacije. »Personne«: čas, spomin, življenje in smrt. V družbi konsumizma, ko stvari čimprej odrabimo in vržemo stran, ko se tako bojimo staranja oziroma časa in mu z vsem možnim nasprotujemo, so te teme še kako aktualne. S tehnološkimi napredki padajo meje, krajevne in časovne, toda so stvari, nad katerimi človek nima vpliva; kar ni pod kontrolo, vzubja strah. Kljub napredkom in digitalni revoluciji nimamo kontrole nad usodo, nad življenjem in smrtjo. Človek še beži pred časom, če hrepeni po nesmrtnosti. Jana Radovič praznik žensk Nespodbudni uradni podatki iz Slovenije LJUBLJANA - Povečanje vključenosti žensk in okrepitev njihove moči v politiki, gospodarstvu in javnem življenju je med prednostnimi nalogami slovenske vlade, je na novinarski konferenci pred 8. marcem, mednarodnim dnevom žensk, dejal minister za šolstvo in predsednik sveta vlade za uresničevanje načela enakega obravnavanja Igor Lukšič. Priznal je, da se rezultati tovrstnih prizadevanj v praksi kažejo prepočasi, vendar pa je cilj vlade, da ženske v vseh segmentih družbe pridejo na položaje, ko bodo enakopravno vključene v odločanje. Slovenija je po številu poslank v parlamentu na predzadnjem mestu med državami članicami EU, saj je poslank le 12. Slabše je uvrščena le še Malta, je dejala generalna direktorica državnega statističnega urada Irena Križman. Nekoliko bolje je po njenih besedah država uvrščena glede na zastopanost žensk na vodilnih mestih v gospodarstvu. Med nekaj več kot 41.400 ljudmi, ki so bili konec leta 2008 direktorji oz direktorice ali menedžerji oz. menedžerke, je bilo 30,6 odstotka žensk. Slovenija je po razporejenosti moči med spoloma med državami članicami EU na 15. mestu, na svetu pa na 34. mestu, kažejo statistični podatki. Vsaka peta prebivalka Slovenije ima višjo ali visokošolsko izobrazbo, a plače žensk so v povprečju za približno 110 evrov nižje kot plače moških. Do leta 1980 so bile ženske v Sloveniji med študentsko populacijo v manjšini, potem pa se je razmerje obrnilo in v študijskem letu 20072008 je bilo med študenti že skoraj 60 odstotkov žensk, je povedala Nel-ka Vertot s statističnega urada. Razlika med plačo žensk in plačo moških je bila leta 2008 največja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih. Bruto plača žensk je bila tedaj v teh dejavnostih za 33,8 odstotka nižja od plač moških. Putin ima raje slanino kot uvoz politikov MOSKVA - Ruski predsednikPutin je novemu ukrajinskemu predsedniku Janukoviču, ki je bil na obisku v Rusiji, dejal, da naj v Rusijo raje pošlje ukrajinsko slanino in ne politike. Med srečanjem s Putinom je ocenil, da so politične razmere bistveno boljše kot v Ukrajini. »Morda ruski narod ne ceni dovolj stabilnosti v Rusiji. Če bi vam poslali nekaj ukrajinskih politikov, bi razumeli, kaj je to politikantstvo,» je dejal Janukovič, nakar mu je Putin odgovoril, da naj mu raje pošlje slanino. Moške spodnje hlače iz vlaken banan SYDNEY - V prizadevanjih za varovanje okolje in da bi zbudili zanimanje ekološko osveščenih potrošnikov, se je neko avstralsko podjetje, ki izdeluje spodnje perilo, odločilo, da bo poslej ustvarjalo moške spodnje hlače iz vlaken banan.Naravi prijazne spodnjice bodo tako v 27 odstotkih sestavljene iz vlaken banane, 64 odstotkov bo bombaža in devet odstotkov lycre. hJ^JJ Ženske, ženske, ženske... Bliža se 8. marec in z njim mednarodni dan, posvečen vsem ženskam sveta. Primorski dnevnik bo letošnji praznik obeležil na poseben način. Svoje bralke in bralce vabi, da nam posredujejo fotografije, katerih nesporne protagonist-ke so ženske: znane ali neznane, zaročenke, žene, mame, sestre, prijateljice ... Spletni strani www.primorski.eu pošljite svoje posnetke: najlepše bomo objavili tudi v Primorskem dnevniku! POREČ