POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA' 1.25 DIN Žtev. 3 » Marmor, sobota, 11. januarja 1941 » Leto X¥l IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din 1.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din 0.5Q Gospodarski programi in delavstvo Naslov, ki nič ne pove, se vam zdi čuden, češ, kaj bi še bilo pripomniti tema dvema pojmoma. Oba pojma sta dobila poseben propagandni značaj šele po svetovni vojni, v politični in gospodarski krizi. Gre za gospodarske programe, ki se morajo izvšiti v dotočni dobi. — Programi so to, ki imajo nalogo, dvigniti produkcijo do skrajne množnosti, neoziraje se na delovni čas in ob skromnih mezdah, kar pomeni okrepitev kapitalističnega gospodarstva, ki se redi od dela. Ti gospodarski programi imajo pa še eno nalogo. Mednarodne razmere so postajale bolj in bolj zapletene. Vojna je postala neizogibna. Države so se morale zaraditega oboroževati, prebitek intenzivnega dela pa so porabile za pripravo na vojno, za mrtve investicije (naložbe). Za to so bili gospodarski programi potrebni in morali so se izvajati z vso intenzivnostjo. V tesni zvezi is temi programi je naraščalo tudi prenaporno delo, izkoriščanje delovne sile do meje, ki škoduje narodnemu zdravju sedanje in bodoče generacije. Zakaj vsako prenaporno delo je morilec narodov, zlasti, če tudi socialne razmere niso dobre. V teh gospodarskih programih se izvaja pravzaprav tudi načelo raznih bitk, žitne bitke itd. Vse to izvajanje gospodarskih letk, združeno s proslavo umih in spretnih junakov dela, ima namen vzbujati med delavstvom tekmovanje v opravljanem delu neglede na to, ali je potrebno, komu koristi in če ne škoduje delavcu, ki v taki tekmi, lahko prehitro iztroši vse svoje delovne sile v petih ali desetih letih, namesto, da bi. delal trideset let. Tekma škoduje tudi zdravju. Saj vsi vemo, kako je z izčrpanim delavcem. Vse ostalo življenje hira izčrpani delavec in nima nič od življenja, čeprav je prej dal zadnjo silo, zadnji čut v službo delu. Če ni telesno več zdrav, če je fizično ali duhovno oslabel, se vlači kot senca po svetu in je v nadlego sebi in drugim, ker je podoben otroku, ki je zaradi oslabelosti izgubil takorekoč življenje. Nešteto dokazov navajajo zdravstveni in tehnični strokovnjaki iz mehanizirane industrije in težkega dolgega dela v gospodarstvu za to. Kakšno je naše stališče v teh vprašanjih? Socialisti smo vedno trdili, da, kdor dela, naj je; kdor pa ne dela, naj tudi ne je. Delo je potrebno, da se z n;im preživljamo. Rekli smo dalje in smo še vedno tega mnenja, da naj izobrazba, spretnost, tehnizacija produkcije služijo človeštvu, to je, znanje in tehnika naj človeku olajša delo in življenje. Statistično je dokazano, da bi ljudje lahko zadovoljno živeli na svetu, če bi vsak delal za ohranitev svojega življenja dve uri na dan. Delo bi moralo pribavljati življenjske potrebščine. Da je mnogo resnice v tem, potrjuje tudi zločinska gospodarska politika, ki omejuje potrebno produkcijo življenjskih potrebščin ali produkte sežiga in potaplja v morju. Nezaposlenost nastaja v glavnem torej zaradi neracionalne porabe delovnih sil, predolgega delovnega časa in prevelikega izkoriščanja delovne sile. Nekateri garajo do onemoglosti, drugi pa nimajo dela. Tako smo kratko označili svoje stališče napram silni propagandi, ki trdi, da je intenzivnost dela po uvodoma navedenem načinu edina rešitev iz gospodarske in socialne propasti, ki grozi. '0 rasama demokracije" Govor Roosevelta ob prl>ikl predložitve proračuna za leto 1941-42 v znesku 17a5 milijard dolarjev Dne 8. januarja je bil predložen kongresu v Washingtonu državni proračun za leto 1941-42, ki predvideva 17.5 milijard dolarjev izdatkov. V proračunu je določeno 11 milijard dolarjev za oborožitev, tako da bo znašala skupna vsota za oboroževanje v letih 1940, 1941 in 1942 28 milijard dolarjev (okroglo 1 bilijon 680 milijard dinarjev). V zvezi s predložitvijo! proračuna je imel Roosevelt nagovor, v katerem je dejal: »Vlada je izdelala načrt za popolno obrambo demokracije. Položaj na svetu zahteva, da si Zedinjene države zgrade tako močno orožje na kopnem, na morju in v zraku, da bodo lahko obvladale vsak položaj. Razen tega pa morajo postati Zedinjene države oro- žarna demokracije, iz katere morajo dobiti orožje vsi tisti narodi, ki se sedaj bore proti napadalcem. Oborožitveni program Zedinjenih držav določa najmodernejšo opremo za najmodernejšo mehanizirano armado, ki bo štela prihodnje leto poldrag milijon vojakov in skoraj dvakrat tako veliko posadko vojnih ladij, kot sedaj. Razen opreme za moštvo je v načrtu gradnja največje vojne mornarice na svetu in novega silno močnega zračnega brodovja, tankov topov in strojnic ter drugega orožja, pa tudi trgovskih ladij. Tako oboroženi bomo vami nazven, pa tudi proti vsem razdiralnim silam v notranjosti. Vse to ogromno delo, ki bo zahtevalo napora vseh naših sil, pa bomo morali izvršiti v okviru načel »New Dea-la«, t. j- ob respektiranju vseh delav- skih socialnih pridobitev. Dobički industrije ne bodo smeli preseči dovoljene mere, zlasti ne na škodo socialnemu položaju delovnih slojev. Za potrebe narodne obrambe bo delalo 125 novih industrijskih podjetij, ki se že grade. V 6 mesecih je bilo oddanih naročil za 10 milijard dolarjev. Proizvodnja ameriške vojne industrije zelo hitro narašča. Vlada bo skrbela za obstoj farmarjev, ki so zgubili inozemska tržišča in ne vedo, kam z bombažem, žitom in tobakom. Ko bo pa tej vojni sledil mir, upam, da bo to mir dobrega prijateljstva med vsemi sosedi. Tedaj bo tudi postala možna popolna razorožitev in zgraditev sveta na novi gospodarski podlagi.« Boji za Tobruk Utrjeno pristanišče je angleška armada obkolila. Reuter. Angleška ofenziva v Libiji se nadaljuje. Po zavzetju Bardije so angleške motorizirane edinice in pehota krenile proti Tobruku, ki leži okrog 100 km zapadno od Bardije, na obali Sredozemskega morja. Poslednja poročila javljajo, da je angleška armada na svojem prodiranju Tobruk že obkolila in da se italijanska posadka v mestu, ki šteje okrog 30.000 mož, najbrž ne bo mogla več umakniti. Položaj italijanske posadke v Tobruku je sedaj enak položaju, v kakršnem je bila italijanska armada v Bardiji. Kdaj bo začel napad na mesto in kako bo potekel, seveda ni mogoče v naprej prerokovati. Preskrbovanje angleške armade z živili, vodo in m uničijo je zagotovljeno. Angleška armada uporablja cesto, ki so jo zgradili Italijani vzdolž obale in skozi zapadno puščavo do Sidi el Baranija. Angleške čete operirajo sedaj okrog 300 km od svojih prvotnih oporišč. Kakor v prejšnjih bojih, sodelujejo tudi pri nadaljevanju ofenzive: suhozemna armada, letalstvo in vojna mornarica. Vojna v Libiji je svojevrstna, ker se vodi pravzaprav samo v obalnem pasu, največ okrog 50 km v globino dežele, kajti vse, kar leži južno od tega pasu, je hribovita puščava, ki je neprehodna za vsako vojsko. Zavzetje letališča Gazale. Angleško vojno poročilo javlja, ca so angleške čete dospele do kraja, ki leži že 60 km zapadno od Tobruka. Ves dan so bila v akciji letala, ki so razen Tobruka in Bengazija bombardirala še štiri druga letališča. Na dveh letališčih so bila uničena 3 letala in eno poškodovano, na letališču v Benini pa je bilo v času napada 100 italijanskih letal, med katerimi so bombe napravile ogromno škodo. Na letališču Gazeli je bilo uničenih 35 letal. V nedeljo, dne 5. januarja je bilo sestreljenih 19 italijanskih letal- V pristanišču Benghazi so se štiri velike ladje, zadele v polno, potopile. Boji v vzhodni Afriki Angleško vojno poročilo: V vzhodni Afriki so angleške čete zavzele neko italijansko postojanko pri Kassali. V Eritreji je bilo bombardirano italijansko pristanišče Massala, ki je oporišče italijanskih podmornic in pa ondotna elektrarna. Abesinci napadli italijansko posadko v kraju Guba Angleško vojno poročilo: Abesinci so napadli italijansko posadko v kraju Guba, ki leži 30 km oddaljen od sudanske meje v notranjosti Abesinije. Abesinci so kraj zavzeli in sedaj zasledujejo italijansko posadko, ki se umika. O tej rešitvi imamo nekoliko drugačno mnenje. Danes so razne letke vročični pojav. Izvajajo se po Leh programih nerentabilna dela, oboroževanje in drugačno velika strateško važna dela. Zaposleni so domala vsi ljudje- Ali, če nam je jasno, da bi za preživljanje človeštva zadoščali dve uri dela na dan, tedaj nam mora biti jasno, da to intenzivno delo ni potrebno in da bo potem, ko bo to delo opravljeno, ker ne prinaša realnih sadov, nastopila kriza nezaposlenosti, ki se z dosedanjo niti primerjati ne da. Ob taki relativni produkcijski. intenzivnosti (navidezno povečanje proizvodnje) mora nastati nepremostljiva kriza v gospodarstvu in socialnih razmerah, s katerimi današnja propaganda ne računa. Program za bodočnost mora biti dru- Jgačen. — Intenzivnost (povečanje) v pravcu, ki ga danes naglašajo, je proti ! razumu. Deliti se mora produktivno , (ustvarjajoče) delo, skrajšati delovni ! čas, olajšati delo zaradi tehnizacije (vpeljave strojev) proizvodnje. Če ima-jmc stroje, potem morajo ti služiti olajšanju dela in skrajšanju delovnega časa. Kapitalisti sicer' trdijo, da je treba produkcijo povečati in da krajši delovni čas uničuje gospodarstvo. Ali to so le fikcije, kakor smo povedali zgorai. Nova doba, novi čas pa zahteva moderno pojmovanje gospodarstva. In to moderno pojmovanje logično predvideva gospodarski socialni red za vse, za človeško družbo. In tudi za tako razumsko delo in delovanje je potreben — pameten načrt ali program. Italijani o bojih pri Tobruku Italijansko vojno poročilo javlja, da sc. vrše pri Tobruku topniški boji. Italijanska letala so torpedirala nek angleški rušilec pri Sollumu in razpršila več sovražnih čet, ki so bile na pohodu. Italijani potopili podmornico. Italijansko vojno poročilo: Dne 8. t. m. v Libiji nobenih posebnih dogodkov. Italijanska letala so uničila več angleških oklopnih avtomobilov. V vzhodni Afriki nič posebnega. Angleška letala so metala bombe na Neapel in Palermo v noči na 9. januar. V Neaplju so bombe padle v morje- Ena bolničarska ladja, 15 poslopij in 1 cerkev je bila zadeta. 5 ljudi je bilo ubitih, 30 ranjenih. V Palermu ni večje škode, niti žrtev. Na Jadranu je neka italijanska torpe-dovka potopila neko sovražno podmornico. Napadi na Anglilo In Nemiilo Slabo vreme ovira letalske podvige. Angleško vojno poročilo javlja, da so angleška letala v noči na 9. t. m. napadla in bombardirala pristanišči Em-den in Wilhelmshafen v severni Nemčiji ter otok Borkum, na katerem se nahajajo tvornice ljetal, letališče In vojašnice. Vsa letala so se vrnila. Podntornlška vojna Angleška podmornica »Tuna« je s streli poškodovala nemško podmornico in eno ladjo, ki je prišla podmornici na pomoč, potopila. Podmornica Svobodne Francije, Na-bau«, je bila potopljena, takisto tudi angleška podmornica »Regulus«. NemSka vo|na letala v akdJV Nemško vojno poročilo: Kljub slabemu vremenu so nemška letala dne 8-t- m. napadla z baloni zaščiteno tovarno motorjev v Coventryju in jo dvakrat zadela. 480 km od Donegalskega zaliva je bila z bombo težko poškodovana neka 10.000 tonska angleška ladja. Napadi angleških letal na več krajev v Nemčiji so povzročili neznatno škodo v enem samem kraju; v neki industrijski tovarni je bilo 11 ubitih ter 14 ranjenih. Angleška obramba na domačem otoku \e o- slabliena, piše italijansko časopisje v ^vezi z vestjo o deletu tisoč nemških letal v Italijo. U VI untnl t.t. t M Ut Nemške čete ne bodo vkorakale v Bolgarijo (Ass. Pr.) Ministrski predsednik dr. Fiiov se je s svojega zdravljenja v Nemčiji vrnil v Sofijo. V vladnih krogih v S..Tiji se ponovno naglasa, da potovanje dr. Filova ni bilo poltičnega značaja in da se sploh tti sestal z nobeno osebnostjo nemške vlade. Glasovi o vkorakanju nemških čet v Bolgarijo so brez vsake podlage in tudi vse druge senzacionalne napovedi niso niti malo resne. Notranji minister Gabrovski je izjavil, da bedo izdani zelo ostri ukrepi proti razširjevalcem vznemirljivih vesti. V svrho pomirjenja ljudstva, ki je nastalo zaradi agitacije neodgovornih elementov, bodo člani vlade imeli v -30 mestih shode, na katerih bodo pojasnili ljudstvu politiko vlade. Te vesti kažejo pač najbolje razpoloženje bolgarskega naroda, ki je odloč-no Zci mir, u % _ o v- v Nekateri listi trdijo, da vpliva na zadržanje Bolgarije zlasti Sovjetska Rusija, ki da smatra Bolgarijo za svoje interesno področje in hoče, da vlada na tem področju mir ter da se ne vmešavajo tuje sile. Toda to so samo domneve. Vlada v Moskvi ni ničesar izjavila in ni izključeno, da bi te vesti tujih listov zanikala, kot doslej že marsikaj, kar se je pisalo o namerah SSSR ali pa o njenih odnošajih do Nemčije in Italije. 0Mna ti* si/eiU’ Boli v Albaniji Izvidnice in letala v akciji. Grško vojno poročilo pravi, da sodne 8. t. m. grška letala bombardirala razne kraje v italijanskem zaledju in sestrelila 3 italijanska letala. Na fronti so spopadi krajevnega značaja, ker slabo vreme ovira operacije večjega obsega. Ujetih pa je bilo 300 italijanskih vojakov* zaplenjeni možnarji in avtomat, strelno orožje ter mnogo vojnega materijala. Italijanska letala so napadla Solun. Italijansko vojno poročilo: Dne S. t. m- delovanje izvidnic na vsem albanskem bojišču. Letalske skupine so u-spešno bombardirale grške postojanke in ozadje ter mesto Solun. Z bombami so bili zadeti grški topovi in mostovi v ozadju fronte. Nemčija in Sklep italijanskega Dne 7. t. m. se je sestal italijanski ministrski svet, ki je sklenil, da bo proletarska in fašistična Italija nadaljevala vojno z nezmanjšano silo in vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, do končne zmage nad smrtnim sovražnikom in to roko v roki z Nemčijo. Nemški armadni zbor v Italiji (Stefani.) V Italijo je doletelo 1000 nemških letal in razen tega je bil tja prepeljan cel nemški armadni zbor. — Kam bodo poslana ta letala in nemško vojaštvo, se še ne ve. Ako bodo vojaki poslani v Afriko, potem gre za speci- Itaiiia eno ministrskega sveta. jalne čete, ki morajo biti temu primerno opremljene in za življenje pod žgočim soncem primerno trenirane. »Vol-kischer Beobachter« piše, da prihod nemških čet v Italijo pomeni, da je Nemčija zainteresirana na porazu skupnega sovražnika tudi na Sredozemlju, kjer je Anglija postala močna in jo je zato treba od tam odstraniti. Mogoče je torej, da bodo nemške čete poslane tudi v Albanijo, dasi zaenkrat Nemčija ni v vojni z Grško. — Toda vprašanje vojne napovedi je vedno zadeva samo par ur. 6 brezmesnih dni je vpeljanih v Grčiji. Doklej jih je bilo pet. Vsa živina igre pač za vojsko. Za otroke v nezasedeni Franciji je poslal »Rdeči križ« v Zedinjenih državah več parnikov živil, ki bodo razdeljena pod nadzorstvom ameriškega »Rdečega križa«. Za prevoz po morju ie dala dovoljenje angleška vlada po predhodnem -dogovoru z Rooseveltom. Ena francoska podmornica in ena ladja, ki je spremljala podmornico iz Casablance v Afriki v; Dakar, sta bili potopljeni od^ neznane podmornice. Angleži javljajo, da v tistem času ni bilo daleč naokrog nobene angleške podmornice. Od celokupnega nemškega izvoza je šlo v Jugoslavijo v preteklem letu 15.4 odstotka. Stanične volne fumetne volne) je bilo uvo-žene v Jugoslavijo 517.000 kg. • Poveljnik Bardi ie, italijanski general Bergon-zolli je kratko pred ■predajo Bardije pobegnil neznanokam. Tudi italijanski general An- i tonelli, poveljnik I. divizije črnih srajc, je skušal pobegniti, pa so ga Angleži zajeli. (Reuiter). Nad 7 milijonov jajc bo Kanada v kratkem poslala v Anglijo. Irska za svojo obrambo. Po Reuterjevem poročilu je irska vlada odredila, da se morajo s 1. februarjem odstraniti na cestah vsa kazaia, ki označujejo imena mest ter smeri. Odstranjeni morajo biti tudi vsi znaki, bi utegnili služiti za orientacijo. Poljski maršal Rydz Smiglv ie bil interniran v Romuniji, odkoder pa je sedaj pobegnil in i prišel v Carigrad. Ubežnika so iskali po vsej j Romuniji in s-o pri tem sodelovale tudi nemške | vojaške oblasti ter Gestapo, vendar brez u- j speha. 17C.000 zdravnikov skrbi za zdravstvene razmere v SSSR. Letos se ie ‘Vipisalo na medicin-! ske fakuletete 25.300 novih medicincev. Lupine od kokosovih orehov so priznano najboljše sredstvo za dihalnike plinskih mask. Priznanje. Na zasedanju plenuma »Delavske zbornice« v Zagrebu, ki je v rokah HRSa, je govoril duševni voditelj HRSovega gibanja, g. Pečnik, ki je med drugim rekel to-le: »Pred vojno so obstojale samo socialno demokratične strokovne organizacije. Priznati je treba, da delaivistvo tudi pri nas še dandanes uživa sadove 'ooja, ki so ga vodile te organizacije. Ker pa so bile te organizacije brez konkurence, so se izpridile. Zato je na Hrvatskom prišlo do ustanovitve nacionalnih delavskih organizacij.« — Za g. Pečnikom se je oglasil k besedi še nek drug delegat, ki je zahteval, da se na Hj-rvatskem ne dtovoli delovanje nobeni drugi organizaciji, razen HRSu. Torej ie zahteval totalitarnost »brez konkurence«,. Kakor vidimo, g. Pečnik tega delegata ni mogel prepričati s svojim govorom, da je »kanku-renca«, pravilno svoboda organiziranja, tudi v delaivskem pokretu potrebna. Socialni demokrati smo vedno zastopali to stališče in ga zastopamo še danes. Znamenje časa. Vsako leto za pravoslavni Božič so beograjski listi prinašali celo kopico političnih člankov izpod peresa vseh količkaj vidnejših politikov v naši državi. Letos pa n. pr. v »Politiki« ni bilo niti enega političnega sestavka, niti odi tkjakšnega politika vladine večine, niti ne od kakšnega opozicijon alea. Prav isto velja za ostale prestolniške liste. Ta pojav je gotoivo zabeležbe ivTeden. Po demokraciji diši zadnje čase v »Slovencu«. Gospodje znajo vedno ob pravem časa vjeti veter v svoja jadra. Tako je delal ta l.st vedno, odkar obstoja; poseibno značilna za njegovo zadržanje pa so zadnja desetletja. Potrpeti bo treba. »Slovenski dom« z dne 8. t. m. piše o uvedbi krušnih nakaznic in pravi: »Težave se bodo pokaszale sedaj pred prehodom iz svobodne trgovine v nov položaj, dokler ise ves aparat ne spravi v tek. Zaradi tega ibodo morali ljudje nekoliko potrpeti.« Mnenja smo, da ije »Slovenski devn« preveč črnogled. O kakšnih težavah tudi v prehodni dobi ne more biti govora, ko pa je krušne moke, mešane s koruzno, več kot dovolj na razpolago. To ni bilo enkrat, ampak večkrat po-vdarjeno. « . » k . S. - - Krušna moka se je podražila od din 5 na din 5.50 za kg, otrobi od din 2.50 na din 2.75, bela moka pa stane 850 din za 100 kg. Samo 10 vagonov bele moke smejo namleti mlini v Sloveniji mesečno, po odredbi bana, za potrebe 'bolnikov in bolnišnic. Cena jedilnemu olju je ntaksimirana. V Beogradu znaša din 22.50, v Pančev.ui pa din 21 za liter. Približno enaka je cena olju v vseh ostalih krajih v državi. Omejitev potniškega prometa na železnicah. Državne železnice bodo z veljavnostjo za r.edo- i ločen čas ustavile celo ivnsto vlakov. . u i, Skoro 4 milijone dinarjev znaša proračun ljubljanske Delavske zbornice napram 2.2 milijona dinarjev v prejšnjih letih, ko je bila v zbornici je 'Prevažala nek avtomobil in drugo robo, ki je s krova »padla v vodo. — Pri Zadru pa se je potopil motorni brod >Nevidja-le«, ki je vozil precejšnjo količino surovih ikož V Zader. — Pri Cavtatu je morje naplavilo 12 rešilnih čolnov, mnogo rešilnih pasov in drugih predmetov neke tuje ladje, ki je najbrž postala žrtev torpediranja. — Grki so javili 29. decembra, da so potopili tri italijanske prevozne ladje s skupno 30.000 totnami. tu i .i i. Muslimani so te dni proslavili svoj veliki praznik Kurban Bajram, Ta praznik je v spomin žrtve proroka Ibrahima (Abrahama), ki ie hotel žrtvovati Bogu svojega sina Ismaila (Isaka), pa mu je Bog v zadnjem trenutku razodel svojo voljo, da ne želi žrtve človeka, s tem, da mu je pokazal jagnje v gorečem grmu, ki ga je nato Abraham položil kot sprav’ no dariteiV na oltar. Kakor vidimo, je sveto pismo stare zaveze v mnog očem skupna verska knjiga i katolikom, i Židom i muslimanom'. To tudi potrjuje, da so vse vere nastale na vzhodu in da imaio takorekoč skupen koren. Bivši učitelj — vlomilec. V Osijeku so oblasti Prijeli odpuščenega učitelja Tugomila Knoppa, ki je v šestih mesecih izvršil veliko vlomov; in pri tem odnesel najmanj din 50.000. Romunski vojaki bežijo v Bolgarijo. Madžarski radio je objavil, da je več romunskih vojakov zbežalo čez mejo v Bolgarijo. Poplave v Bolgariji so zopet prekinile železniško zvezo s Turčijo in ostalo Evropo. Omejitev obrestovanja industrijskih vrednostnih papirjev. Italijanska vlada je objavila uredbo, s katero se prepoveduje izplačevati delničarjem industrijskih podjetjih več kot 7 odstotkov^ obresti od vloženega kapitala. — S tem hoče vlada doseči da bo na borzah nehalo povpraševanje za industrijskimi delnicami. ker to nalaganje ne bo več rentabilno in upa. da se bodo borzijanci /'.opet začeli brigati za državne tapirje, ki so jih sedaj docela zanemarili. Posledica tega je padanje tečajev državnih papirjev. „i)dai/ska PMčiiUa" ne Miva subvencij., vato. pa-cai/KOf KomctvMO- tako-{! A. M, de Jong: [21 CudCK tulcMHČU .OTROŠKA LETA MEREYNTJEJA GEYSENA* •!' J ■*!' »Saj sc sramujem, Marija ..., sramujem se, da sem tako dolgo izostal pri tebi... AH si zelo huda name, Marija?« »Divja sem nate!« je rekla pri tem pa se je smejala in oči so se ji svetile. »Jaz«, je vzkliknil Flirefleter, med tem ko jo je z obema rokama objel in pritisnil na svoje prsi, »jaz sem ves nor na tebe . ..« Mereyntje je šel z Neleko v kolnico. Koza je veselo meketala, ko je začula drobeče stopinje male deklice, čim pa je zaslišala odmev Mereyntjejevih tujih korakov na tlaku pred hlevom, se je poskušala strgati z verige, na katero je bila priklenjena in se je s svojimi zakrivljenimi rogovi zaletavati v pobeljeno leseno steno. V kolnici je ropotalo, da je Mereyntje boječe obstal v bližini vrat. Neleka je lepo prigovarjala neumni razhudeni živali, nakar je ta obrnila svojo smešno glavo v smeri, odkoder je prihajal Nelekin glasek in začela zopet veselo in pomirjeno meketati. Toda Mereyntje se je kljub temu v velikem loku izognil smrdljivemu kozjemu hlevu in se podal k ogradi, za katero je imela Neleka svojo hišico za lutke. »Tu je«, je rekla deklica ponosno in odprla mala vrata. Stala sta pred svinjakom, ki je bil snažno pobeljen it, s par močnimi deskami pritrjen na surovo ob- tesanih hlodih. Mali se je v poltemnem prostoru razočaran ozrl okrog sebe in rekel, neprijazno, toda odkrito: »To je vendar svinjak.« Neleka ni bila zaradi te pripombe prav nič huda. Smeje je odprla vratiča, skozi katera je poprej nekoč prilomastil kruleči četveronožec, kadar so ga izpustili v pregrajeni prostor pred svinjakom. Sedaj se je razlila zlata svetloba po stanovanju lutk, čudovita luč, ki je razsvetlila v svinjaku razmeščene predmete od spodaj navzgor in jim dala poseben sijaj-Mereyntje je šele sedaj mogel bolje videti, v kakšen krasen prostor ga je pripeljala njegova dobra zvezda. Na opažnih deskah so bili skrbno razvrščeni neverjetni zakladi: razbita posoda, vrčki, kelhasti kozarci, katerim so manjkali koščki podstavkov, razbiti pladnji, poslikani z ljubkimi cvetlicami; celo ne-poraben mlinček za kavo je bil tu, s povešenim, pa vendar zlato rumeno se svetlikajočim pokrovom pod upognjenim vitlom, čigar izgubljeni ročaj na koncu je sijajno nadomestila sukančeva tuljava. Krasne pestre črepinje so bile položene na rdče in modro po-prskanih krpicah katuna, kot kakšne dragocene vaze in drobnjav; z raznih desk »sio visele rdeče in be-loproge zavese, zakrivajoč redke in dragocene predmete pred žarko svetlobo. Neleka je potegnila na vrvici nanizane zavese, eno za drugo, narazen in sedaj je opazil Mereyntje debelo črepinjo nekega ko-1 inskega lončka z neko peterolisto, modro cvetlico v sredini in nepoškodovanim ročajem na zgornjem de" lu; tam zopet je ležal kos kristalnega stekla, na čigar mehko zaokroženem odbitem robu se je lomila svetloba v mavričnih barvah. Pol svetilkinega cilindra je bilo postavljenega s trebušastim delom navzgor, podobno čudovitemu peharju iz pravljične dežele; o- | krog in okrog razmeščene so ležale male, kovinaste, s plutovino podložene dušice nočne lučke, z očme-limi luknjicami v sredi, kar je napravilo svetlo prozoren pehar še posebno lep, vreden, da si ga človek ogleda. V kotu sta spali dve lutki, ležali sta mimo na hrbtu in ena je gledala s svojimi črnimi, civeibas-timi očmi v leseni glavi naravnost v streho kolnice nad seboj- Druga pa je spala z zaprtimi očmi, in tam kjer je nehaval njen motni porcelanasti obraz, je bilo videti njene prave lase. Neleka je vzela lutko, ki je predstavljala kos njenega bogastva, iz zibelke in jo posadila; v tem hipu sta dve jasni svetli očki pogledali iz nežnega, ljubkega obraza Mereyntjeja, Začuden je stopil korak nazaj. Neleka, ki je uživala spričo njegove osuplosti, se je smehljala; pestujoč lutko, jo je polagoma nagnila čisto nazaj; sedaj je opazil Mereyntje, kako sta se ji počasi zaklo-pili očki, dokler niso trepalnice iz pravih las ležale v dveh malih, lepih jamicah, nad okroglimi, kot cvet nežnimi ličeci. »Sedaj zopet spi«, je rekla Neleka in naskrivaj opazovala Mereyntjeja, da bi se prepričala, ali je to čudo napravilo nanj dovolj globok vtis. Ni se mogla pritoževati, stal je pred njo brez besede, usta napol odprta in s svojimi velikimi očmi strme opazoval začarano lutko, ki je mogla odpreti in zapreti svoje očke , -. Redkokdaj je bila Neleka tako zelo zadovoljna, kot sedaj. Z eno samo koketno kretnjo je posadila svojo lutko zopet pokonci, Majhen ropot ... in velike, svetlikajoče oči so zopet zrle v Mereyntjeja. Nazadnje je vendarle prišel k sebi, da je mogel dati izraza svojemu brezmejnemu začudenju. POVERJENIKE CANKARJEVE DRŽBE , obveščamo, da je letošnji koledar »Cankarjeve .. družbe« že pošel. Ako ima kateri poverjenik v hujše pomanjkanje moke. V zadnji še kaj koledarja na razpolago, >iaj ga takoj številki našega lista smo poročali o pritožbah pošlje v Ljubljano, na naslov »Cankarjeva druž- Pekovskih mojstrov, ki' ne dobijo na razpolago ba«, Miklošičeva cesta 22. Družba sprejema Potrebne moke in se, je bati, da bo večina namreč še vedno nova naročila za koledar, pa Pekarn morala skrčiti odnosno popolnoma u-" " ' ' staviti obratovanje. Žemlje in drobno pecivo pečejo samo še nekatere pekarne, dočim ve- ML A R I B O R naročnikom žal ne more ustreči. CELJE * ; ‘ ‘' Izpostava Delavske zbor- nice v Celju je dne 4. januarja t. 1. naslovila na upravo »Delavske Politike« in »Delavca« ta-le dopis: »Od Delavske zbornice v Ljubljani smo prejeli dopi$ 2085/1-1940-3 z ane 3. Januarja 1941, da je z razpustom organizacij Ujedi-njenega radničkega sindikalnega saveza razpuščena -tudi Strokovna komisija za Slovenijo kot oblastni odbor imenovanega saveza. Z razpustom preneha najemno razmerje z Delavsko zbornico in se prekine tudi podnajem-no razmerje med Strokovno komisijo in pri- stvo volilni red popravilo tako, da bodo vsi delavci lahko volili svoje zaupnike. Pri časopisnih poročilih s sodišča ie tudi potrebna previdnost. Okrožno sodišče kot ti-kovno sodišče v Mariboru ie namreč izdalo v neki tiskovni pravdi mariborskega zdravnika dr. Ivanjšeka proti novinarju I. P. sledečo re-čina pekarn izdeluje samo še črn kruh in še šitev: »P. I, priznava, da je pisec inkriminira-tega mnogo manj, kakor pa v normalnih raz-1 nega članka, v katerem se popisuje ipotek merah. Medtem pa je domala v vseh trgo- glavne razprave v kazenski stvari proti drju vinah zmanjkalo tudi moke, tako da tudi tisti Ivanišeku Josipu, zdravniku v Mariboru, za-konzumenti, ki so dokslej sami pekli kruh radi ponarejanja javnih domačih listin. V tem doma, morajo kupovati kruh v prodajalnah, ker imajo na razpolago moko samo oni, ki so imeli na razpolago dovolj sredstev, da so si jo nakupili, ko še ni bilo tako velikega pomanjkanja. Kain je zginila ržena moka? Nekaj časa so si Peki v našem mestu pomagali pri peki kruha tudi z rženo moko, iz katere se je moglo peči ključenimi organizacijami, ki so imele odi nie Prav okusen in dobre kruh. Sedaj je tudi ržene v Podnajem prostore v hiši Delavske zbornice m°ke zmanjkalo. 'v Celju. O tem se obvešča društvo »Vzajemnost«, uprava »Delavske Politike« in upravo »Delavca«. — Josip Arnšek. I. r.« j ... Delavci, ki so delali na občini, so vsled prehude zime bili poslani na dopust. Ker pa ti siromaki nimajo nobenih sredstev za preživljanje svojih družin, jim občina daje tedensko predujem v znesku din 100 do 150, kateri se jim bode na- to Pri prihodnjem delu odtegnil. Nimamo nič proti temu. ako se jim ta predujem odtegne, alti zakaj se jih je poslalo na dacust, ker je dovolj dela s kidanjem snega PO ulicah? Zadnjič se je napravil sklep, da bo občina- iz lastnih sredstev čistila hodnik za Pešce proti Gaberju. Ta hodnik je v takem stanju, da je o-bupno. Ali- bi se ne moglo delavcev zaposliti pri čiščenju tega hodnika? m koliko je še pa drugega javnega dela, ki bi Prišel v poštev, da se te delavce zaposli! HRASTNIK Tovarniška kuhinja za slabo razvite mladoletne delavce v steklarni. V zadevi fizično slabo razvitih mladoletnih delavcev v-steklarni, seje ravnateljstvo izjavilo, da bo podjetje upeljalo v tovarni -kuhinjo, v kateri bodo ti slabo razviti, kakor tudi vsi oni, ki so daleč doma, do bili za ta denar, katerega dajejo sedaj za ša-beso, guljaž ali a ni in noče biti. Dobrotni nopmvhn zZfnni il fr“Z ,fin\mosIcek' M ra je želodec že skoraj prego- toiutra zaznT2?eirr^Z eri dn-si; kl ,e\v.m}'Je, ',norul nu sv°i° sramoto priznati, da ien tako kot iaz ndgriznWViC°i’ P“ ,C M va, \lc '^eldativei. kot pa je imel (tako delajo - - -■1 ’ prigrizniti h kavi, za zajtrk, samo sufli). Nato je želodec spoštljivo umolk- nil in se potuhnil, pomiril sc pa še ni, ker ga n° eno žemljo. ■To je sedaj že drugo, če ne tretje razočara-'te z žemljami, ki smo ga žemljejedci doživeli n smem poldrugem letu. odkar je udarila voj-a v zaloge naše moke. tla sc je razpršila na Je vetrove, širom evropskega kontinenta. — Ojprvo smo lani imeli priliko občudovati ilphino?t naših pekov, ki so znali napraviti iz kdapje spodobno velike žemlje za petdeset / - Pravo »kajzerico«. seveda le Po obliki, Primesi mleku in masla. iel°illa takrat sem ~ odkrito povedano — po-Zu zajtrk še po dve žemlji, vsaj pa po io žemljo in en rogljiček. Ko je par mesecev potem, proti jeseni, od-nU,ed°lo spretnost Pekov, . da bi mogli peči cisto ■'i kat, inimjaturne žemljice in jim vdihniti dušo, ero so se nekoč tako zelo ponašale velike ~/p !?• mc i(’ zadela druga nemila novica: din t80 Se Podražile od petdeset par na en nJrJoma(l- T.a par tednov so dobile zopet mlin vcči° obliko, da jih je bilo mogoče 2*kovati od nekdanjih »kajzeric«. in?1 - I sJno 'WCH neko jutro resen pomenek: nia zf>Pcc {* wnSnjiček. 'Želodec ie bil mnr-0 ' zaradi povišanja cene žemlji, ne more jt , ‘ ji svojih zahtev. Obrnil se je na mošnji-škri m !nu lePo Pogovarjal, naj ne bo tako av m da pelai tisti dinar več, Id ga zalile- še vedno cujem godrnjati zaradi te zadeve Odločil sem pa vendarle jaz — moja beseda na svetu torej le še nekaj velja — in od tedaj sem pojedel za zajtrk samo še po eno žemljo■ i ako je trajalo to do par dni po novem letu, ko sem doživel z žemljo svoje tretje in končno razočaranje, z razodetjem moje gospodinje, da žemelj ne bo več. Nekaj takega sem slutil že na Silvestrovo, ker je pek že par dni poprej redno vsako jutro zakasnil z žemljami. Zamudo smo pripisovali slabemu vremenuv resnici pa je najbrž mojster vsako jutro sproti šele tekal okrog za belo moko, ko bi morale biti žemlje že na mizi zgodnjih vstajalcev. Tako se je zopet izkazalo, da slutnja človeka ne vara. vara se le človek, ki si hoče slutnjo odgnati, ker noče verjeti neprijetnih stvari. Zemlje in rogljički, vsekakor zaslužite, da se vas spomnimo. Na življenje brez vas sc bomo navadili. Črno-rumen kruh vas bo nadomestil, črn kot je črn dan današnji, rumena koruzna moka v njem pa mi izgleda kot rumena_ zarja, ki napoveduje nov dan, ko bomo za zajtrk zopet lahko jedli po dve žemlji, mogoče sc celo po več, kajti kdo ve, kakšno poželjc-nje bo tedaj imel moj želodec in kako poln bo tedaj moj mošnjiček. članku ie med drugim tudi navedeno, da ;e obdolženec kazen sprejel, kar pa ne odgovarja resnici. S tem pa ie pisec članka Hotel oči-vidno po-v-dariti, da se je obdolženec čutil krivega in -da ie po končani razpravi proglašeno sodbo in kazen implicite priznal kot pravilno. V tem dejanju utegne torej biti podan sum zgoraj navedenega prestopka, vsled česar je utemeljena rešitev, da se naj I. P. obtoži. — Presoja subjektivne krivde obdolženca pa spada v glavno razpravo. Zoper to rešitev je dopustna pritožba v treh dneh na Apelacijsko sodišče v Ljubljani.« Tovarna »Metro« na Teznem bo -povečala ozir. v novi zgradbi namestila tcpilniške naprave. Težka nesreča železniškega delavca. Minuli četrtek dopoldne je lokomotiva na tukajšnjem glavnem kolodvoru podrla na tla železniškega delavca Ferdinanda Vrečkota. Kolesa so mu odrezala eno roko, pri padcu pa je dobil tudi na glavi težke poškodbe. Nesrečnega Vrec-kota so v nezavestnem stanju prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. Težko je poškodoval nek gozdni posestnik v Radvanju 37 letnega delavca Rotmana Ruperta in 48 letnega Petičkoviča Jožeta, ki ju je zalotil pri nabiranju drv. Oba sta nezaposlena delavca ter brez sredstev, zato sta se podala v gozd nabirat suhljad in odpadle veje. Posestnik ju je s puško tako pretepal, da je Rotmanu zlomil roko in poškodoval več reber, Petičkoviču pa je prizadjal hude poškodbe na- glavi. Zadeva bo imela -gotovo svoj odmev na sodišču, ki bo človekoljubnega Posestnika -primerno nagradilo za tako postopanje napram revežem, ki- sta morda hotela nabrati nekaj kuriva, da bi jim doma ne zmrzovala revna deca. Roko se je zelo hudo poškodoval v sredo, dne 8. t. m. Frangež Anton, strugar v delavnici državne železnice med delom. Pogreba vpokojenega šolskega upravitelja Radoslava Knafliča, ki se je vršil minulo sredo na pobreškem pokopališču, se je udeležilo veliko pokojnikovih poklicnih tvarišev in znancev ter prijateljev. Ob odprtem grobu sta se od pokojnega- poslovila bivši- mariborski župan dr. Lipold in učitelj g. Vauda. Na mesto venca na grobu ge. Kcrenčanovi, soprogi g. dr. Korenčana, je podaril primarij g. dr. Dernovšek din 150 delavskemu društvu »Detoljub«. Davčna uprava za mesto Alaribor razglaša, da je dospe! L jan. t. I. v plačilo 1. četrtletni obrok zgradari-ne, prid-obnitie, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka, na Poslovni- promet in vojnice. Skrajni rok za- -plačilo je 15. februar. Podrobnosti so razvidne iz oglasa na deski davčne uprave. Zdravniško dežurno službo članom in njihovim upravičenim svojcem vrši POSLEDNJE VESTI Siam, Japonska in irancoska Indokina. Med Siamon in francosko Indokino je začela pra-v-a v.ojna, dasi brez vojne napovedi. Siamska letala so te -dni bombardirala 6 mest v središču Indokine in 3 na meji. Istočasno so siamske čete vdrle čez mejo -in so se Franmzi u-maknili na utrjene postojanke -v notranjosti. Francoska letala so se oddolžila Siamcem z -bombardiranjem siamskih mest. Obenem izjavlja guverner Indokine, da se bol francosira vojska znala ubraniti Siamcev. Istočasno se ie znova zaostrilo razmerje med Indokino in Japonsko. Japonci pravijo, da so v Indokini nemiri, istočasno pa podpirajo Siamce. — Tass. Nemško vojno poročilo: V noči- na 10. -t. m. so nemška letala napadala ozemlje vse Anglije, do severne Škotske, najbolj pa mesta Manchester, London in Liverpool. Angleška letala so napadla zapadno Nemčijo. Toda so naletela na odločen zaporni ogenj. Samo par letal je doseglo cilj in' metalo bombe. V Kolnu je bil zadet samostan Betlehem, v Diissel-dorfu istc-tako neka katoliška človekoljubna ustanova. 20 ljudi je mrtvih in več ranjenh. Nemci so z uspehom uporabi-li zaporne balone. Angleško vojno poročilo: V noči na 10. t. m. so angleška letala metala bombe v Porurju, zlasti ^na tovarne umetnega bencina. Mnogo bomb je bilo vrženih na nemška oporišča Brest in Rotterdam. —. Nemška letala so povzročila znatno škodo v srednji in.zapad-ni Angliji. — Bombe ki so bi-le vržene 1„ 2. in 3. januarja na Dublin v Irski, so bile nemškega izvora, kot je to nesporno ugotovljeno. — V Libiji se je dne 8. t. m. nadaljevalo bombardiranje luk. — Italijani so pri napadu na Malto zgubili 5 letal. Grki so stalno v ofenzivi-, teren ne dovoljuje hitrih premikov. Grško vojno poročilo: Dne 9. t. m. so bili krajevni spopadi. Vjetih je bilo 200 Italijanov, zaplenjenih 80 strojnic in 20 rovovjskiih mož-narjev. Pri Mosko-polju je bil odbit močen italijanski- napad. Grki dobe ameriška letala, ali na posodo, ali proti plačilu, žre samo za -prevoz. —- Izdelovanje letalskih -deloiv na veliko -bo prevzel tudi Ford. Iz Bolgarije. Kralj Boris je sprejel ministrskega predsednika dr. Filova. — Vlada .ie odobrila kredit 350 milijonov levov za gradnjo bolnišnic in sanatorijev v katerih bo 10.000 postelj. Gradnja bo trajala pet let. Težave Švedske. Minister za preskrba je rekel, da je proizvodnja surovega masla nazadovala v preteklem letu od 95.000 na 60.000 t-on, žitaric pa se je pridelalo 30 odstotkov manj. Volitve v avtonomna sovjeta v Letonski in Estonski bodo 12. t. m. Kandidirati sme sam-o komunistična stranka in pa dopuščeni nestrankarski kandidati. V volilnem oklicu se povdarja, da je bilo črtanih 50 milijonov rubljev kmečkih dolgov in da je bilo za kmetijstvo danih 50 milijonov rubljev posojil. — Tass. 2.000 lesenih hišic ie švedska vlada darovala Finski, kjer vlada pomanjkanje stanovanj. 200 novih parnikov, ki jih grade Zedinjene države, bodo, po pisanju ameriškega tiska -so- deč, uporabili za prevoz v Anglijo in tudi za prevoz čet. Trgovinska pogajanja med Japonsko in Holandsko Indijo bodo začela te dni. Tass pravi, da stavi Jap-on-ska tudi politične zahteve, zlasti, da zahteva nadzorstvo nad proizvodnjo in da je od Zedinjenih držav odvisno, ali bo Holandska Indija te japonske zahteve m-ogla zavrniti. ! 'f, W Baden Powell, ustanovitelj skavtov, je bil pokopan z velikimi čas-tmi in ob udeležbi skavt-za nujno pomoč sKih deputaciii iz vsega sveta vi Nairobiju v ,.r5i Keniji (Afriki). v neodložljivih primerih in v odsotnosti- pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, dne 12. januarja 1941 g. dr. Stopar Ludvik, Studenci, Kralja- Pe-tra cesta 39. * Narodno gledališče: Petek, 10. jan.: zaprto. Sobota, 11. jan. ob 20. uri: »Ples v maskah«. Red C. Gostovanje gač. Vere Majdičeve in Zaria Francla, prv-ega tenorja Ljubljanske onere. Nedelja, 12. jan. ob 15. uri: »Habakuk«. Ob 20. uri: »Lepa Vida«. SELNICA OB DRAVI No.va šola. Vendar nam je uspelo, da smo si ogledali kletne prostore. Z-atokrat si oglejmo oni del, kjer bo šolska kuhinja. Kuhinja je zelo prostorna, zraven shram-ba in cbednica, kar cela dlvorana. Prav začudeni smo, da iz takih velikanskih prostorov niso napravili šolske dvorane. Ali se je za to stvar zanimalo šoslko vodstvo? Ako napravimo zbirko, bi z malimi sredstvi ustvarili lepo dvorano, Ako bi bili delavci v gradbenem odboru, bi se na to gotovo ne pozabilo. Dvorana bi služila .lahko tudi za občinske seje. t 7 .k bi t i i« a., - --- ’■ — Občan. KRANJ Zopet oblastno sklicana pogajanja med čevljarskimi mojstri in pomočniki. Za soboto, dne 11. t. m. sklicuje s-resko načelstvo ha pobudo čevljarskih pomočnikov ponovna pogajanja med čevljarskimi mojstri in pomočniki in sicer za ves kranjski srez, ker so enake zahteve predložili mojstrom tudi čevljarski- pomočniki tržiškega sodnega okraja. Za torek, dne 14. t. tu. so predvidoma določena že dntga pogajanja. — Ako ta pogajanja ne uspej-o, potem stopijo v mezdno gibanje tudi čevljarski Pomočniki iz Tržiča in-okolice. Za pogajanja so si pomočniki izvolili iz svojih vrst zastopnike, ki bodb zastopali interese čevljarskih pomočnikov in zagovarjali njihove upravičene zahteve. Koledar »Cankarjeve družbe« dobite pri s. Marnu Alojzu, ki je letos prevzel, poverjeništvo za Kranj. Lahko ga vam- preskrbijo tudi sodrugi, pri katerih s-te do sedaj običajno dobivali knjige »Cankarjeve družbe«. — Pri s. Marnu lahko dobite koledar ob nedeljah od 9. do 11. ure v »Cankarjevem domu«. Knjižnica »Vzajemnosti« v »Cankarjevem domu« je do nadaljnega- še vedno odprta in sicer ob nedeljah od 9. do II. ure. Sodrugi in sodružice, posegajte po dobrih knjigah! Po vojni bo prepeljano nje- govo truplo v London. * Večja količina avto-gum tvrdke Michelin je prispela preko Švice v Beograd, toda mnogo premalo za naše po-trebe. Dovoli soli bo sedaj, ker je prispela iiz in-o" zemstva. Tu-di riža več ne manjka. Sladkorja bo pa več ko -dovoli, ker ga bomo še štiristo vagonov uvozili iz Češko-moravskega protektorata, javlja Avala iz Beograda. IZ CESKE Veliko Kladno. Vlad-ni komisar znanega rudarskega mesta Kladno na Češkem je odredil s 1. januarjem ustavitev »Velikega Kladna«, v katerem so združene z občino Kladno, Kroče-hlav-y, Rozdelov, Ujezd pod Kladnem, Dubi in Drin- Ta velika občina ima okrog 50.000 prebivalcev, Povsod se mesto-m priključujejo tudi okoliške občine. Kako vozi sedaj brzovlak iz Prage? Proga med Prago in Brnom je presekana, ker sega na enem delu nemška država v protektorat Češke in se vozijo potniki v zaprtih vozovih čez nemško ozemlje Vožnja z brzovlakom iz Prage, ki vozi lob 22.08 uri iz Prage in -prispe v Brno ob 2.13 uri, traja tore-i nekaj nad 4 ure. Praške pešce policija zelo stroga nadzoruje in je zaradi nepravilne hoje samo v mesecu novembru kaznovala 5.763 oseb, ker so napačno šle čez ulico ali vstopale in izstopale iz tramvaja, itd. Pozor na zločince v tramvajih, pravi debelo tiskan poziv v praških H-stih, ker je baje te dni neznani storilec med vožnjo ukradel aekermi potniku zimski plašč, a naslednji dan zopet na drugi progi nekomu suknjo. Malo prej so poročali, da je nekdo potnikom v tramvaju rezal čevlje. Monte Carlo v Češkem Brodu, Orožništvo je v Češkem Brodu odkrilo v hiši nekega Mazača tajno igralnico, kjer je že dalj časa okrog 60 oseb igralo razne prepovedane igre in izgubljalo zelo visoke zneske. Posebno mnogo ie pri teh igrah izigubil nek domači advokat, ki je prišel v finančne težave, da ni mogel več izplačevati svojih klijentov, ker je izgubil nad pcil milijona kron. V pariških knjigarnah so po poročilu CBS morali izročiti oblasti vso protinetnško liter-'-turo. Za zaplenitev je bilo -predloženih 14.7 raznih knjig. Pokojnine IclainiSkih delavcev le treba ^pnatno i višite V hudi stiski bi bilo prav in potrebno, da j in 500 dinarji še danes vegitirajo \a » k Jo, bi merodajni činitelji obrnili svojo pozornosti Ihjci Res je sicer, da ti upokojenci, .1 •» •>« preskrbi tistih ljudskih slojev, katerih dohodki; ,*<•»,.' a .. «i, »01*»'ji, ne morejo ostalih so najnižji, s ‘kakšnimi se ni moglo pošteno ; kategorij prometnega o-sobja preveč zavidati izhajati niti pred 1. septembrom 1939. Tu se za dosedanje dravinjske doklade. Vendar pa v prvi vrsti nahajajo delavski upokojenci dr-1 so delavski upokojenci najbolj udarjeni in so lavnih železnic, ki so sicer skozi vsa desetletja vsled tega potrebni čim najhitrejše Izdatne po-vplačevali članske pripevke v provizijske fonde zato, da bi bili za starost, ako jo včakajo, preskrbljeni. Mnogo je delavcev, ki ne včakajo pokojnine, čeprav prispevajo za njo, ker preje vsa leta za nazaj, za katera so prispevke že pomro, Toda vsaj oni, ki dosežejo gotovo služ-j enkrat plačali in to v zlati valuti. Nekateri beno dbbo, recimo 30 let in starost 60 let, bij morajo plačati po 15 do 18 tisoč din in sicer nali bili deležni takšne pokojnine, ki bi bila j v mesečnih obrokih po 130 do 135 din, t »e primerna dotedanji plači ali mezdi, ne pa, dal *is s je za 40 d.o 50 odstotkov manjša. Saj so danes j temi odtegljaji že itak skrajno nizki prejemki prejemki aktivnih delavcev vseh vrst daleč iz- j še bolj zmanjšani. Oni bodo torej na ta način pod eksistenčnega minimuma. Pokojnine pomož- J morali prispevke za pokojnino dvakrat plačati, nih delavcev znašajo dandanes 400 do 600 d'n! dasi bo pokojnina mnogo manjša, kot je bila in le v redkih slučajih malo več, mesečno. — ona miloščina, katero je svojčas južna železnica To so edini prejemki celokupnega prometnega dajala svojim delavcem, ako so napolnili vsaf oaobja, aktivnega kakor upokojenega, ki je brez 15 let službe in ne da bi jim bilo za to treiia vsakršnih draginjskih doklad, dasi bi mu bilo kakšen vinar plačati. Da je to resnica, bomo treba priznati najmanj stoodstotno draginjsko. prihodnjič objavili primerjavo, doklado že v normalnem času! Ti ljudje s 400 I g. KISUCE Dr. IVAN HALEK (prevedel dr. Jule Gabrovšek) 10) SOCIOLOŠKA RAZPRAVA ZDRAVNIKA O GORATIH KRAJIH SLO VAŠKE Kaj hočem s tem povedati, osvetlim s primerom: moči. Pri vsem tem pa se ne sme pozabiti na to, da se tem upokojencem odtrguje prispevke za Stara, predvojna carska Rusija, je veljala za državo, ki stoji daleč za drugimi državami, kar se tiče množine kovin in premoga, ki jih hrani njena zemlja. Nasprotno je bila pa predvojna Poljska (na svojem današnjem ozemliu) v teh ozirih zelo bogata in napredna. Med tem pa, ko je na Poljskem, boigatem s premogom in kovinami, padla produkcija iod 41 miijonov ton dežel in krajev večna, ker (je je kriva v prvi vrsti domnevno nespremenljivo okolje zunanje narave. Za oni prvi nauk, zgodovinski materializem, je pa spremenljiva, ker je odvisna »d spremenljivega družbenega reda, oziroma produkcijskega načina. Zgodovinski" materializem tedaj iv nasprotju z zemljepisnim materializmom' ne smatra, da. je ljudske bede kriv kamen, skala, pesek ali morska bibavica, ampak proizvajalni način. V na 28 milijonov ton, se je v Sovjetski zvezi ( produkcijskem načinu, v katerem je en druž- izkazala domneva o njenem pomanjkanju premoga in kovin za zimotno. Nova izgradnja, omogočena z novim produkcijskim načinom, je dokazala, da je ta domneva napačna. Samo ona je privedla do naglega sistematičnega odkrivanja ogromnih geoloških in drugih naravnih bogastev. V novem produkcijskem procesu rastejo kot gobe po dežju razsežno organizirane beni razred tlačen in izkoriščan od drugega. Poskusil bcm pokazati, da tudi kisuške bede in vobče slovaške bede nista kriva le skala in kamen, ampak prav tako in predvsem drugi produkcijski način. Poskusil bcm dokazati, da tudi zanjo velja razlaga zgodovinskega materializma M ara a in Engelsa. Če pa naj že ta Marxov zgodovinski materializem uporabijo za razlago igospodarskih razmer določenega kra- Kaj bo z draginjskimi dokladami zasebnih nameiiencev? Poravnalno postopanje v sporu zasebnih nameščencev z delodajalci zaradi povišanja plač, katero je rvtodila banska uprava, je zaključilo brez uspeha. Zasebni nameščenci so predvsem po s-voji »Zvezi privatnih nameščencev Jugoslavije« začeli veliko akcijo za določitev povišanja plač vsem nameščencem oz. priznanje draginjskih doklad. Posredovala je banska u-prava. Dne 11. novembra se je vršila prva poravnalna razprava, ki se je nadaljevala 13. decembra in sedaj zopet 7. januarja. Zastopniki delodajalcev! tudi to pot niso imeli mandata., na kar je zastopnik banske uprave izjavil, da je poravnalno postopanje zaključeno brez u-speha. Kaj bodo storili sedaj' nameščenci, zlasti, ker je bila med tem razpuščena »Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije«, se še ne ve. Vsekakor imajo sedaj tisti, ki so vedno klevetali ZPNJ, priliko, da pokažejo, kako se da doseči maksimum nameščenskih zahtev. Da vidimo! Mezdna razprava za rudarje pri TPD prelezena V torek, dne 7. t. m. se je vršila mezdna razprava za rudarje pri TPD v Ljubljani. Na razpravi ni prišlo do zaključka, ker se zastopniki rudarjev niso mogli zadovoljiti z malenkostnim poviškom, ki ga je nudila TPD. Zato je bilo obojestransko sklenjeno, da se razprava preloži na 15. januarja t. ko bo znan tudi že porast indeksa za mesec december 1940. Kaj je nudila TPD? Zastopnik TPD je izjavil, da je družba priprajvljena povišati mezde I. kategoriji za din 6.4 odstotkov, II. kategoriji pa le za 4.1 odstotkov in to na osnovi temeljne mezde pred 1. majem 1939. Ostalim 3 kategorijam pa ne pripada noben povišek, ker da so z regulacijo o minimalnih mezdah presegli j višino draginje v odstoitkih. O zadevi zahteve! rut arie-v po plačanih dopustih je zastopnik družbe izijavil, da v načelu pristaja na nje, da pa mora o tem sklepati šele upravni svet. Iz izjav zastopnika TPD se da sklepati, da bo družba na prihodnji razpravi vztrajala na tem, da imajo novi poviški veljavo oid: 1. januarja t. 1. dalje. Če bi delavska delegacija na to pristala, bi rudarji izgubili povišek za mesec december. Če bo družba zahtevala računanje odstotka poviška na temeljno mezdo din 40 ali din 41.75, bi bilo to krivično, ker se odstotek poviška mora računati na obstoj oče temeljne mezde. Tudi tej nameri se mora delavska delegacija odločno upreti. Zelo značilno za mezdne razprave pri TPD je dejstvo, da prihaja na nje vedno številnejša delavska delegacija. To velja 'predvsem za narodne juigorasovce in v največji meri za ta-kozvane radikalne elemente. Vsem tem pa bi priporočali, da pri razpravi več govore in manj potem doma, med rudarji, Posebno takozvanim radikalnim bi bilo prioročati, da če že nimajo dar goivora, *; ■ ---i >U.t - t v ktttv naj bi na razpravi vsaj prečitali tiste zahteve, ki jih njihovi pristaši potom letakov med rudarji trosijo po revirjih. Gospodje, le možato in borbeno, . .. i 6, Tovarniški konzumi — mrtve ustanove! »Slovenski dom« piše z ozirom na uvedbo krušnih nakaznic: »Pokazalo se je, da t;>vi'r- I niški konzumi ne bodo potrebni in tudi ne bodo smeli obstojati, če se hoče vpr išan.je prehrane po občinah pravilno urediti.« — U- i stanovitev tovarniških konaumov je bila šele pred par meseci ukazana z uredbo o preskrbi prebivalstva in vojske. Že takrat se ie mnogo pisalo o nepotrebnosti takih konzuinoiv, ki bi bili predvsem v škodo obstoječim iradrvgam, na drugi strani pa bi utegnili spraviti delavce v preveliko odvisnost od tovarn.Saj se je v praksi večkrat pokazalo, da so taki tovarniški konzumi zaprli vrata delavstvu, ako je pri- , ................... šlo slučajno do odprtega spora pri urejanju delovnih odnošajev. Sedaj pa bodo taki tovarniški konzumi tudi nemogoči zaradi tega, ker delavci povečini prihajajo v tovarne iz kdo ve katerih občin, v katerih bodo imeli pravico na nakaznice za življenjske potrebščine in bodo seveda tamkaj tudi dobivali vse b;ago. Ako bi se to urejevalo drugače, bi utegnila nastati velika »meda. Tako vidimo, da je razvoj dogodkov v našem gospodarstvu v par mc-secih prehitel uredbo, o kateri se je tedaj mislilo, da bo zadostovala za zagotovitev prehrane prebivalstvu do konca vojne; Delavski pravni svetovalec Nalagenie alimentacije. (Kresnice). Vprašanje: Za nezakonskega otroka moram plačevati vsled sodbe mesečne alimente na roke otrokovega varuha. Otrokova mati služi na kmetih, nima ničesar in terja mene za denar. Jaz ji ga nočem dati, ker bi rad nalagal denar za otroka pri hraniilnici ali pri sodišču, da bi imela nezakonska hčerka enkrat primerno doto in tako za najnujnejše primere, ki jo še čakajo. Ali bi laihko vsaj polovico alimentacije na ta način nalagal? Odgovor: Držati se morate sodbe. Če ste obsojeni plačevati preživnino v roke otrokovega varuha, morate to tudi storiti, ker vam lahko ricer varuh zarubi plačo do polovice vašega zaslužka, neglede na višino vaše mezde- S tem denarjem mora varuh skrbeti za 'otroka. Če bi lahko varuh otroka preživljal za nižji znesek, sme in mora ostanek naložiti v zavod, ki ga določi sodišče. Vi samolastno ne morete pripojene preživnine nalagati v hranilnico, ker mati ni dolina iz svojega vzdrževati nezakonskega otroka. Najbolje 'e, če se z varuhom složno pogodita zaradi vsega tega. Odpis kmečkega dolga. (Kungota). Vpraianje: Sosed mi je bil dolžan na odškodnini 6.500 din Pred uveljavitvijo uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov iz leta 1936 mi je dal na račun tega dolga 800 kvadratnih metrov zemlje, za katere sva se pogodila za znesek din 3.600, tako da mi je še ostal dolžan 2 900 din. Leta 1937 sem zahteval po občini, da podpiše novo zadolžnico, katere pa ni hotel podpisati, češ. da je že itak plačal z odstopit-vijo zemlje polovico celotnega dolga. S sosedom imava enako veliko zemljišče, vendar sem jaz boLj zadolžen. Od tedaj še nisem ničesar storil v tej zadevi in prosim, da mi svetujete, kaj naj storim? Odgovor: Dolžniki kmetje ne uživajo zaščite po uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov na-pram upnikom-kmetom, če so dolžniki v boljšem gmotnem položaju od svojih upnikov. Ako ste torej vi res v slabšem imovinskem položaju, Vam mora sosed plačati ostanek v ne-znižani višini. Ob sporu odloči iza dolžnika krajevno pristojno sodišče v nespornem! postopanju. Zlglasite se na uradini dan na okrajnem sodišču, kjer boste napravili predmetno vlogo. Mezda stavhinca (Crna) Vprpšanje: Moj sin je bil zaposlen pri gradbenem podjetniku, ki mu je izplačeval .redno po 25 par manj, kot njegovemu tovarišu pri istem delu. ' Koliko znaša najnižja mezda po uredbi? Odgovor: Za stavbince velja kolektivna pogodba, ki določa viSje mezde, kot uredba o minimalnih mezdah. VaS kraj snada v tretji razred, kjer 'je bila od 4. junija do 11. oktohra 1©40 minimalna mezda na uro din 4 za mladoletne pod IS. let din 3, a od II. oktobra m-nrei na uro din 5, za pomožne dclavce pod 18. leti din 3.75. vrste delavcev kakor tudi nameščencev, ki1 ia, je treba najprej podati vsaj jedro tega nau-svojevoljno 'žrtvujejo svoj dopust za geološke ka. ekspedicij-«, ki imajo za namen: odkriti nova ! Marx razloči v razvoju človeške družbe ne-nahajališča zlata, medi, svinčeno srebrnih rud, I kai druga drugi sledečih' gospodarsko druž-premoga in železa ra bodočo vzhodno-sibirsko I benih tvorb: to so stopnja prvobitnega komu-zakladnico rudarske industrije; ali keramične nizma, potem starovešika suženjska stopnja, po-surovine in neizgorljive gline; ali odkriti tem fevdalizem, novejša kapitalizem in konč» magnezit, sl judo, kremen, živec, alabasier, grafit in kredo in kdo ve, kakšne dr uje rudnine še. Povdarek je na tem, da je nova izgradnja dala novega vzleta in predvsem novega pogona naporom celokupnega prebivalstva. Vidite, kako docela druga obzorja odkriva zgodovinski, kot pa zemljepisni materijaHzem. Po tem drugem nauku in razumevanju družbenega razvoia — po zemljepisnem materializmu — je človeška revščina in beda določenih no bodeča stopnja: socializem. Vsaka izmed njih vidno izpolnjuje celo zgodovinsko dobo. Oblika vsake izmed teh gospodarsko- družbenih tvorb je določena po načinu, kako si 'ljiu)d:'e v njih družbeno pridelu-iejo kruh in sploh življenjske potrebščine. 21 drugimi besedami: podana je po celoti produkcijskih razmer ali po produkcijskem načinu. (Nadaljevanje prihodnjič.) SV. LOVRENC NA POHORJU Resnici na ljubo. Januar bi bil moral biti mesec volitev obratnih zaupnikoiv, zato so gg. tovariši okoli znanega glasila pričeli že v decembru 1. 1. z velikopotezno ofenzivo proti utrjenim postojankam rdečih z najtežjimi bombami. Ker ne morejo prikazati lastnih uspehov, so obrnili sebi iv prid naše delo, da pitajo is-voje ovčice, ki jih morajo smatrati še za duševno zelo revne. S takimi podlimi lažmi in obrekovanji, kakor jih je iznesel dopisnik v zadnji številki njih glasila, ko je pokazal, da presneto malo pozna razmere v naši tovarni. Kje je tukaj ‘ista krščanska ljubezen do bližnjega ali cela sovražnika, kje je vaša propaganda, ki ste z nio tako mogočno nastopili na sestanku pri Urbancu, da moramo delavci skupaj držati, če hočemo kaj doseči. Predočili ste nam za vzgled »Zvezo industrijcev«, ki proti delavstvu složno nastopajo; priznali ste celo, da smo pod kožo vsi rdeči. Toda dejanja govore drugače. Bile so tri strokovne organizacije, pri katerih eni ste se udejstvovali tudi ivi, toda bilo vam je še premalo, zato ste si ustanovili četrto, da delavstvo lažje »skup drži«, kaj ne, g. R.? Zdaj vas pa pozivamo, da v vašem glasilu/ objavite, kolikokrat ste od zadnjih pogajanj, ki so se vršila v Mariboru, nastopili v interesu delavstva naše tovarne. Videli smo vas enkrat pred leti ob priliki volitev obratnih zaupnikov, ko ste pomagali priboriti neki skupini en mandat s preostankom. Glede kolektivne pogodbe je pa jasno, da smo jo o pravem času odpovedali, ker smo io hoteli z dodatkom izboljšati in v pogodbi ni nikake določbe, da bi vas morali o tem obvestiti. Da pa je vi niste odpoved ili, je žalostno za vaše funkcionarlie, če ne v.’do, k-da) pogodba poteče in kdaj je odlpoivedliva. Najbolj žalostno pa je to, da ie moralo poteči dve leti, da ste se spomnili, da imate tukaj močno organizacijo in je potrebna nekaj ukreniti. Med tem časom vašega spanja smo morali pa mi preklicani rdeči, izboliševati delovne FAZONIRAM moSke In Ionska klobuke po najnižjih cenah ter zadnji modi. Na l2blro dobite tudi nove klobuke po konkurenčnih cenah. Se priporoča BABOŠEK VLADKO IrobuCarstvo, Maribor, Vetrinjska 5 pogoje za naše celokupno delavstvo, pa nismo nič rekli, ti si to in ti si to, zato pa nič ne dobiš, ne, dobil je vsak, brez razlike. Delavstvo ie to delo odobravalo, ne pa se zgražalo, kakor trdite vi. zato nam je pri volitvah o-bratnih zaupnikov tudi vedno izreklo polno zaupanje. Meseca decembra 1939 smo oklenili s podjetjem dodatek k kolektivni pogodbi, glasom katerega smo dosegli din 100 poviška na temeljne mezde. Meseca junija smo dosegiU din 200 draginjske doklade, v zadnjem mesecu pa dobili izreden prispevek za samce din 150, za oženjene din 200 ter za vsakega otroka po din 50, v skupnem znesku din 25.000 za. vse zaposlene. Naši zaupniki so intervenirali tudi glede novih minimalnih mezd, vendar je takrat tekla pritožba »Ziveze industrijcev« pri ministrstvu, toda podjeje je obljubilo, da se bo očno držalo zakonskih daločil, kakor hitro bo ta zadeva rešena. Za delavstvo v oddelku za srpe smo dosegli povišanje akordnih postavk za 4 din pri vsaki dnevni storitvi, Vendar se s temi uspehi nismo bahali, češ, to smo mi napravili, kakor se to godi z vaše strani, ki nimate nobenih zaslug. Za časa mrtve sezone, kct smo se pogajali za draginjiske doklade, vas niti blizu ni bilo. Vaš najivišji je tedaj lepo mirno užival brezposelno podporo, poleg tega pa sklepal razna akordna dela, pri katerih je po lastni iziiavi zaslužil po 50 din, pri košnji pa celo 70 din dnevno ter odjemal kruh tistim gozdnim delavcem, katerim obljublja danes vso svojo pomoč in znanost. Glede klofutanja se bomo pogovorili prihodnjič, kdor je sam na tem bolan, naj gre sam najprej k zdravniku. Eden tistih, na katere je padla najtežja bomba. Nezgorljivo snov za film so iznaštli v zavodu za znanstvena razikovanja, (odsek za fotografijo in kinematografijo) v Moskvi. Sestoji iz celuloze in nekih organskih snoivi, ki se dobivajo kot postranski proizvodi pri proizvod* nji anilinskih barv. 1 a snov je mnogo cenejša,, kakor snov, ki jo danes uporabljajo za filme. SEDAJ JE CAS: da za mali denar hranite kolesa čez zimo, ako nimate doma prostora, da pustite Vaša kolesa temeljito pregledati, popraviti, emajlirati, ni-klati ali cliromati. Zelo bodete zadovoljni, ako jih tozadevno zaupate strokovno znani mehanični delavnici JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, -Kneza Koclja ul. l‘t, podruž. ogal Ptujske ceste. Telefon 21-30. — Oglejte si tudi bogato založeno trgovino koles, otroških vozičkov in njih nadomestnih delov. Vsakovrstne odpadke papirja In cunj kupuje in plačuje po najvlšjlh dnevnih cenah B. ŽELEZNIK trgovina vseh vrst surovin (telefon 27-43) Maribor, PobreZJ«, Cankarjeva 16 Ntkupnihria: Maribor, Kapal&j it tojil Ptujski-Tiiiiti t. (GotittiO Zvočni kino Pobrežje 11. in 12. januarja »Tajni agent X 9» n. dal Inventurna prodaja damskih modnih čevljev. - Izredno nizka cena samo dokler traja zaloga ♦ „KARO“ Izdala in urejuje Adoli Jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna 4. d. v Mariboru, predstavnik V. Eržen v Muiibtru.