VZEMI Sl CAS -- NE ZIVLJENJE
• UGOTOVITEV MEDNARODNE KONFERENCE O VARNOSTI PROMETA NA CESTAH
Čimveč aktivnih soudeležencev
V beograjskem centru Sava je bila pred kratkim mednarodna konferenca o varnosti prometa na cestah. Prisostvovali so ji vidni strokovnjaki iz Jugoslavije in inozemstva. Obravnavali so teme: voznik — vozilo — cesta in okolje, pomembnejše podrobne usmeritve pa so bile: voznik in njegov vpliv na varnost prometa; kontrola prometa in njen vpliv na varnost v cestnem prometu; projektiranje cest in vpliv tega na varnost prometa; prometna signalizacija in njen vpliv na varnost cestnega prometa; vključevanje vzgojnih inštitucij, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev v konkrctne aktivnosti za zagotav-ljanje varnosti, varnost pešcev in kolesarjev v prometu in drugo.
Konferenca je pokazala. da varnost prometa ni le stvar delavcev, ki delajo v cestnem prome-tu, strokovnih služb in tistih, ki so pristojni za kontrolo prometa, temveč vseh občanov — udeležencev v cestnem prometu. Zato je treba vanjo vključevati čimširši krog tistih, ki lahko kakorkoli prispevajo k izboljšanju varnosti v cestnem prometu.
Promet na naših cestah se je v zadnjih 20 letih povečal za okoli 16 — krat.
Na povečan promet vplivajo mnogi dejav-niki, med katerimi so najpomembnejši turi-zem, politična stabilnost države, njen geograf-ski položaj. razvoj domače avtomobilske indu-strije, dvig življenjskega standarda občanov idr. Zaradi povečanega prometa na naših ce-stah je čedalje aktualnejša tema VARNOST PROMETA. Le-ta se javlja tudi kot najpo-membnejši element družbene samozaščite, ki je neposredni in trajni interes vseh delovnih Ijudi in občanov. Letno je v Jugoslavjji v pro-metnih nezgodah okoli 4600 mrtvih in okoli 60.000 poškodovanih, materialna škoda pa znaša okoli 2 % nacionalnega dohodka. Škoda, ki jo je utnpelo gospodarstvo zaradi odsotnosti z dela občanov — udeležencev v prometnih nezgodah, ranjencev in mrtvih — pa je nepre-cenljiva.
Dosedanje analize so pokazale, da imajo največji vpliv na varnost v cestnem prometu vozniki s svojim obnašanjem v cestnem prome-tu. Šele nato pridejo v poštev drugi vzroki, med katere štejemo predvsem stanje cestišč in vozil, slaba notranja kontrola v delovnih organizaci-jah, neusklajena rast števila motornih vozil, ra-zvoj infrastrukture idr.
Za izboljšanje varnosti cestnega prometa bi bilo treba po mnenju udeležencev konference:
—  nenehno usposabljati in izobraževafi vse udeležence v cestnem prometu, še posebno voznike motomih vozil;
—  posvečati   večjo   skrb   gradnji   cestne mreže s poudarkom na prometno-tehničnih elementih, od katerih je odvisna vamost pro-meta;
—  preventivno delovati v smeri prepreče-vanja prometnih nezgod s strani vseh, ki lahko kakorkoli prispevajo k varnosti v prometu;
—  podružbljati skrb za varnost v cestnem prometu;
—  bolj spoštovati predpise, kjer je še največ rezerv;
—  kaznovalno politiko usmerjati v sprotno problematiko;
—  vključevati vse znanstvenc in strokovne delavce  v  reševanje  problematike  varnosti prometa;
—  izboljševati vzdrževanje cest;
—  pri projektiranju cest upoštevati pov-prečne sposobnosti voznikov v prometu.
Konferenca je v celoti uspela. Pokazala je na probleme in na načine, kako jih reševati.
Razvoj cestnega prometa v drugih državah se razlikuje od jugoslovanskega — predvsem glede cestnega omrežja, zagotavljanja finanč-nih sredstev za gradnjo cestnega omrežja, upo-rabe najmodernejših tehničnih sredstev pri -kontroli in urejanju cestnega prometa. Glede na to je treba nenehno spremljati razvoj zna-nosti na tem področju, kar moč hitro prenašati ugotovitve v naše razmere in jih prilagajati stopnji razvoja cestnega prometa pri nas.
M. G.