Leto LXV Poštnin« plaPana « gofovfal V Ljubljani, v petek, dne 17. decembra 1937 Štev. 288 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno ^^ ^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^ Cek. račun: Ljub* za ^^^^^ ^^^^^^^ ^Hf" ^^^^^^^^ ^^^ ^P Ijana St stvo - ^^M w ^^M m m ^^m w 10.349 za ^^^^^^ ^^M ^^m ^^M ^^m M ^^MBHI^fc m ^pBB ^^m ^^^^^^ ^^m ^^m ^^m m mmm m ^^m ^^m inozemstvo 120 Din ^^ ^^ ^^M M Uredništvo je v V^JL^ ^ JBm# ^^^ Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul. 6/111 jeva ulica štev. t Telefoni uredništva ia uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika Razgovori Delbosa v Pragi Predmet: boljši odnošaji z Nemčijo Več načrta v našo upravo Zopet je zima. Težkega in mokrega snega na ostajanje, po cestah neznosna brozga, ki jo mešajo pešci, kolesarji, avtomobili, vsakega pa skrbi iti iz hiše. Vode se napenjajo in v hinavskem miru lezejo čez bregove in poplavljajo rodovitno zemljo. Danes je jug, da se vse topi in je vse v vodi, jutri bo morda zmrzovalo, ua bo vse pokalo iu bo vse v ledu. Ob takih prilikah se najbolj pokaže, koliko je pokrajina urejena, koliko je drž. uprava z napravami, ki jih ji znanost in izkušnja dajeta na razpolago, deželo že ulrdila proti razdiralnemu delu zime. Ker se zima z vsemi svojimi pojavi vsako leto z absolutno gotovostjo ponavlja, smemo zahtevati od dobre državne uprave, da ua to trajno računa in da skrb za deželo tako organizira, da bo ta vsako leto bolj nedotakljiva za težke motnje zime. Toda mi se z na daleč premerjeno upravo ne moremo pohvaliti. Nimamo vtisa, da državna uprava račuua ua to, da bo čez dvajset let zopet zima, imamo pa vtis, da tudi pred dvajsetimi leti ni računala na to, da bo letos zima z vsemi običajnimi nevšečnostmi. Vemo pa, da se vsako leto ukvarja in krpari, kar je zima pokvarila. Ko sneg začne nale-tavati v bolj debelih kosmih in če potem še mraz pritisne, popokajo telegrafske in telefonske žice, da cele pokrajine ostanejo brez vsake zveze. To se dogaja vsako leto, letos, ko nobene prave zime še bilo ni, smo že bili po cele dni brez sleherne zveze z Belgradom, oddaljenejši kraji brez zveze z Ljubljano, da drug o drugem nismo nič vedeli, kaj počne, za državo smo pa vedeli samo po neizbežni : nacionalni uri« radijskih programov. Toda videti je, da vse to nikogar ni bogve kaj skrbelo, ko se je vreme končno že toliko uneslo, da je bilo mogoče s kremplji po drogovih, so delavci žice zopet povezali in zveza je bila vzpostavljena iu bo držala, dokler jo prihodnja zmrzal zopet ne prekine. Takrat se bo pa ponovila stara pesem, letos, lansko leto, prejšnja leta, naslednje leto, prihodnja leta. Vse to krparjenje pa velja lepe, lepe denarce. Milijoni in milijoni težko pri-služenega denarja so že šli za te namene, pa Jugoslavija še danes nima proti zimi nič bolj odpornih telefonskih in telegrafskih zvez kakor pred leti, ker je pač vsa uprava umerjena na — sproti. Ako bi se vsako leto namenilo nekaj teh milijonov za to, da se napeljave zakopljejo v tla, v kabel, bi danes že imeli kilometre in kilometre zvez, ki bi nič ne vedele za zimo, prekiniti bi jih mogel samo potres, ki pa ne pride vsako leto, kakor zima. Denar ljudstva, plačan pred desetletjem, bi danes že varno ležal v javni napravi trajne vrednosti in milijoni, ki jih zdaj plačuje, bi se lahko obrnili v druge podobne namene. Tako pa garamo do nevolje, davčni vijak uas stiska, da nam sapo jemlje — zalo, da živimo in se vzdržujemo, čepimo pa na istem mestu. Vsaka zima poškoduje železniške proge in občutno moti promet. Vsaka zima. Toda ali so zato, ker to lahko pričakujemo ob vsaki sestavi proračuna, naše proge že kaj bolj varne pred plazovi in razdiranjem vode, ali je čiščenje snega s preg že kaj bolj popolno in dovršeno, kakor je to bilo pred desetimi leti? Menda napredek tu ni viden. Namesto da bi enkrat za vselej sneg ustavili v bregu nad progo, ga vsako leto odmetujemo s proge. Zgražati se zaradi zamud smo se pa odvadili, ker so tako pogoste, da jih že kar smatramo za samo po sebi razumljive in nujne, kakor letni čas. Vsako leto pa se za take namene trošijo težki milijoni, nikdar pa nam še nihče ni mogel reči, da naslednje leto za to ne bo treba toliko dati, ker smo letos toliko in toliko plazov ali drugih ponavljajočih se ovir za dolgo dobo ustavili. Isto je s cestami, ki so od neprestanega vzdrževanja že take, da jih kmalu ne bo treba več vzdrževati, ker bomo morali napravili nove, če bomo hoteli še voziti. Voda vsako pomlad in jesen poplavlja cele pokrajine, ljudje beže s poplavljenih domačij kakor živali s polj okrog njih. In vendar nimamo vtisa, da se država s svojo organizacijo in denarno močjo bori proti vodi, tako da bi jo za dolgo dobo ustavila in ukrotila, letos v tem pasu, naslednje leto nekaj več itd., da bi v dobi enega rodu vode že bile toliko uravnane, da bi ljudstvu lahko pokazali: tu leži vaš denar. Pač pa so v vsakem proračunu znatne vsote za podpore poplav-Ijencem, ki pa jih morajo leto za letom nositi v državno blagajno tisti, ki nimajo te »sreče«, da bi jim voda vsako pomlad ali jesen stopila malo na vrt in pred prag. Voda pa kakor nalašč vsako leto poplavlja, da se ta upravni vrtiljak vedno vrti — ob dvajsetletnici države skoraj prav tako kakor ob njeni ustanovitvi. Najboljši zgled te naše »sproti-uprave-.: je šolski pouk, počitnice in praznovanje praznikov. Vsako leto je šola, vsako leto so počitnice, vsako leto je božič in vendar še danes ne veš, kdaj se v Jugoslaviji šole začno, kdaj se začno počitnice, od kdaj pa do kdaj trajajo božične počitnice. Letos je to tako, drugo leto bo pa tako, kakor bo prosvetni minister odredil v kaki učeni odredbi. Pa bi se to lahko določilo enkrat za dvajset let, če pride pa kaj vmes, se pa od splošnega določiln ukrene kaj izjemnega. Toda naša uprava se obnaša kakor da ne računa s tem, da bo drugo leto se solski pouk ali pa da bodo drugo leto še prazniki. Z vsem tem nikakor ne trdimo, da država London, 16. decembra. Tukajšnji diplomatski krogi so prepričani, da je poglavitni namen Del-bosovega obiska v Pragi ta, da bi pridobil Češkoslovaško za to, da bi se ustvarili boljši odnošaji do Nemčije, zakaj mnenje, da bi se bil Delbos odločil za svoje potovanje na Poljsko, v Romunijo in Jugoslavijo zato, da bi povezal države Male antante v skupno pogodbo o pomoči, ki naj bi obsegala tudi vojaške obveznosti vseh držav Male zveze do Francije in sovjetske Rusije, je gotovo brez podlage, zakaj Francija že nekaj let ve, da se ta namera ne da uresničiti. Češkoslovaška je seveda slej ko prej za tak načrt, ki ga skuša lieneš žc od leta 1033 forsirati v ostalih državah Male antante, toda lako Belgrad kakor Bukarešta o takem paktu medsebojne pomoči slej ko prej nočeta ničesar slišati in tudi ne moreta prevzeti obvez vojaškega značaja s Francijo v smislu načela o kolektivni varnosti. Zato bo tudi po Delbosovih obiskih ostalo vse pri starem in se bodo vezi prijateljstva s Francijo močno utrdile ter njen ugled v Evropi povzdignil, ne da bi se prekoračile meje, ki jih narekujejo obstoječe pogodbe. Teh paktov je četvero, ki jih je sklenila Francija s tremi državami Male antante in s Poljsko. Pakt s Poljsko datira iz leta 1921, pakt s Češkoslovaško nosi datum leta 1924 in je posebno slovesno sestavljen. Ostala dva pakta z Jugoslavijo in Romunijo ne gresta tako daleč kakor onadva s Češkoslovaško in Poljsko, ki pred vsem ščitita Francijo na eni in Češkoslovaško in Poljsko na drugi strani pred kakim nemškim napadom. Odkar je Poljska sklenila z Nemčijo prijateljsko pogodbo z dne 16. januarja 1934, pakt Poljske s Francijo sicer ni izgubil svoje veljave, je pa začasno takorekoč stopil nekoliko v ozadje. Peti faktor v tem sistemu paktov tvorijo pakti, ki jili imajo države Male antante med seboj. Tendenca Prage in Pariza je bila doslej ta, da bi se imenovani sistem paktov spopolnil z vojaško alianco Male antante s Francijo kak~.r tudi s paktom medsebojne pomoči, ki naj bi vse tri države Male zveze povezal z interesi sovjetske Rusije, toda to tendenco je Pariz zaenkrat opustil, ker je Francija izprevidela, da je neuresničljiva, ker se Jugoslavija in Romunija ne moreta spričo svojega položaja in svojih interesov tako usodno in daleko-sežno vezati. V Parizu so tudi uvideli, da so poleg skupnih interesov teh tako imenovanih malih držav tudi Praga, 16. decembra. AA. (Havas.) Francoski zunanji minister Delbos se je pripeljal v Prago s posebnim vlakom ob 16.22. Sprejem je bil nenavadno slavnosten in prisrčen. Na \Vilsonovi postaji so Delbosa sprejeli zunanji minister Krofla, praški župan, general Vojčehovski, poveljnik praškega vojaškega okrožja, jugoslovanski in romunski poslanik v Pragi, Češkoslovaški poslanik v Parizu, člani francoskega poslaništva in mnogo drugih uglednih osebnosti. Francoskega ministra je navdušeno pozdravljalo več desettisoč ljudi. Francoski zunanji minister Delbos je začel danes svoje delo v Pragi. Dopoldne ob 9.30 je odšel v čs{. zunanje ministrstvo, kjer je imel kratek sestanek z zunanjim ministrom dr. Krofto. Iz zunanjega ministrstva je s svojim spremstvom odšel v staro mestno hišo, kjer je položil venec na grob neznanega junaka. Odtod je Delbos odšel v Smetanovo dvorano, kjer se je ob 11 začela proslava 20 letnice ustanovitve samostojne čsl. armade v Franciji. L. 1917, 16 decembra, so zavezniške vlade v Parizu prostovoljske češke in slovaške polke priznale kot samostojno vojsko, ki se bori za neodvisno češkoslovaško državo. Slovesnosti so se udeležili predsednik repu blike dr. Beneš, vsa vlada s Hodžo, Kroftom in vojnim ministrom Mahnikom na čelu. Ko je prišel francoski zunanji minister Delbos v dvorano, so ga vsi navzoči navdušeno pozdravili. Najprej je govoril zastopnik francoskih prostovoljcev, general Lucard in pa vojni minister Mahnik. Nato se je dvignil francoski zunanji minister Delbos in rekel, da si šteje v veliko čast, da je ravno njemu pripadla naloga, da zastopa francoski narod na tej slovesnosti. Predsednik vlade dr. Milan Ilodža je v svojem govoru pozdravil Delbosa kot »odposlanca v devetnajstih letih svojega obstoja ni ustvarila ničesar trajnega. Pravimo samo, da vse to ni v nikakem razmerju v žrtvami, z milijoni iu milijardami, ki so v teh letih že prišle v njeno blagajno in se porazgubile iz nje. Vse ljudstvo ima vtis, da Balkan pridela silne množine sredstev, da daje državi kupe denarja, sadov pa ni v tem razmerju. Takoj po prvem navdušenju ob ustanovitvi države se je ljudstvo začelo vpraševati, kam le gre denar. Palače po Belgradu, uekaj kilometrov modernih cest v Belgradu iu iz Belgrada ven — vse to je premalo za te milijardne vsote. In če še premislimo, da smo prva leta po vojni dobili milijonske vrednosti v reparacijah, je pogled na našo upravo še manj razveseljiv. Videti je, da gredo vsa velikanska sredstva »za režijo«, za to, da se vzdržujemo na mestu. Napredek ni v razmerju z žrtvami. Priznajmo si, da smo v vseh ozirih daleč, daleč za sosedi. Ceste, železnice, ves promet, regulirane vode, elektrifikacija — kakšna razlika med nami iu sosedi! Tudi v drugih državah se en veletok, ki poplavlja, ne uredi v eni proračunski dobi, rodovi deiajo za io. posebni interesi vsake izmed njih, in zato nimajo danes ničesar proti prijateljskim paktom, ki so jih sklenile države Male antante z državami, ki stoje izven črte Pariz—Praga—Moskva, zakaj že pakt med Prago in Moskvo se tiče posebnih interesov CSR, s katerimi se ostala partnerja Male zveze ne moreta v lastnem interesu vezati. Pakt med Varšavo in Bukarešto se Jugoslavije sploh ne tiče in mu zato Jugoslavija seveda absolutno ne nasprotuje, dočim mu Češkoslovaška seveda ni naklonjena, ker moti soglasje med njo in Rusijo. Najnovejši prijateljski pakt med Belgradom in Rimom pa se tiče izključno življenjskih političnih in gospodarskih interesov Jugoslavije in mti po pameti ne more nihče ugovarjati. Angleški krogi zato ne dvomijo, da jc Dcl-bosov obisk veljal v prvi vrsti prizadevanju, da bi se nujno potrebne zveze s tako imenovano osjo Rim-Rerlin mogle izkoristiti pred vsem za to, da se ustvarijo boljši odnošaji tako med Francijo in Nemčijo kakor tudi med Nemčijo in Češkoslovaško, iu je to prizadevanje gotovo v zvezi z obiskom lorda Halifaxa v Berlinu iu neoficielno misijo, ki jo je imel bivši francoski ministrski predsednik Flandin te dni v Berlinu. Delbos in Krofla oziroma Ilodža in predsednik Beneš bodo po vsej priliki svoje razgovore med drugim osredotočili tudi okoli možnosti prijateljskega sosedstva med Češkoslovaško in Nemčijo ter eventualni) sodelovanja tako imenovanih demokratičnih držav z avtoritarno Nemčijo c korist pomirjenja Evrope in takega stanja posebno v srednji Evropi, ki bi vsaj zmanjšalo obstoječe diference na tem važnem sektorju mednarodne politike. Nekakšne diference pa obstojajo med Češkoslovaško in Franciji, in sicer na gospodarskem polju. Na Češkoslovaškem se namreč hudo pritožujejo zoper francosko gospodarsko politiko, ki Češkoslovaške ne upošteva tako, kakor bi jo morala. Francija ne daje češkoslovaški republiki zadosti izvoznih kontingentov in svoje carinske jio-litike ne uravnava jio željah in potrebah Češkoslovaške. Stvar je prišla že lako daleč, da so mislili na prekinjenje trgovinskih pogajanj s Francijo. To stvar bo treba vsekakor urediti in CSR bo v svojih razgovorih z Delbosom gotovo znala uveljaviti svoje zahteve na tem polju, saj pomeni Češkoslovaška danes za Francijo še ve-I,ko več nego prej. francoske demokracije«. Mi nismo nikogar razočarali v svetovni vojni in obljubljamo vsem, da jih tudi pozneje ne bomo razočarali. Ob 20 letnici našega obstoja se zavedamo, da igramo posebno vlogo, ko živimo na meji med germanstrom in slovanstvom. Lahko živimo v sporu med seboj, lahko pa tudi v miru, ker mislimo, da moramo delati za mir med raznimi narodi in rasami.t Ob 13 jo sprejel Delbosa Beneš, ki ga je pri- London, 16. decembra. Protestna akcija proti Japonski zaradi potopitve ameriške topničarke =>Panay« in obstreljevanja britskih vojnih in trgovskih ladij na reki Jangcc je vsaj zaenkrat izgubila svoj nevaren značaj. Ameriška vlada je poslala v Tokio zelo ostro protestno noto, zda.j je tako noto poslala tudi angleška vlada. Nota je sicer odločna, toda izredno vljudna in ne vsebuje sence groženj. Glasi 6e: »Napadi japonskih letal na angleške vojne in druge ladje pri Nankingu dne 12. decembra načenja celo vnsto vprašanj. Ko nota našteva podrobnosti o teh napadih, pravi, da je angleška vlada zelo zadovoljna, da je že 14. t. m. dobila od japonske vlade izraze globokega obžalovanja zaradi tega napada in obljubo, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Toda v katerem rodu Sava ne bo več poplavljala, ako bomo poplavljencem delili podpore kakor doslej in njeu tok uravnavali kakor doslej? V kateri zimi se sneg ne bo valil na proge, če ga bomo vedno tako pridno in s tolikimi stroški kidali s prog kakor doslej? Letošnji proračun je za eno milijardo in 270 milijonov večji od lanskega. Samo v prvem desetdnevju decembra t. 1. je bilo carinskih dohodkov za 1,932.930 din več kot lansko leto v isti dobi. Na davkih se je od 1. aprila do 10. decembra izterjalo 126.662.754 din več kot pa jc pričakoval proračun ali 184,484.134 din več kot v isti dobi lanskega leta. Saj nas veseli, da je država tako založena z denarjem in da vodstvo države to tudi pove, še bolj nas bo pa veselilo, če lx>mo prihodnje leto mogli ljudstvu pokazati trajne naprave in reči: s Vidite, tu je ta milijarda, lu so ti milijoni, zdaj pa temu rodu za te potrebe ne bo več treba toliko dajati, ker smo jim s temi denarnimi zalogami zadostili.< Veseli bomo, če bo državna uprava ob sredstvih, ki so doslej šli zgolj za vzdrževanje, znala skrbeti ludi za napredek. držal na kosilu. Kosila se je udeležilo 24 oseb. Popoldne jo Delbosa obiskal v francoskem poslaništvu zunanji minister Krofta, ob 17 pa je Delbos odšel v predsedstvo vlade, kjer je imel daljšo konferenco s Hodžo. Nocoj priredi Krofta Delbosu na čast slavnostno večerjo. O jugoslovanski zunanji politiki Bukarešta, 16. decembra. AA. »Lupta. prinaša članek pod naslovom »Politika jugoslovanske vlade ■ izpod peresa ravnatelja lista. V članku pravi med drugim: Jugoslavija ni bila po svetovni vojni nikoli bliže Franciji kakor danes. O tem sc je Delbos lahko n.i mestu prepričal. Italija danex sprevideva, da more imeti v Mali antanti najboljšega naravnega zaveznika. .S tega stališča so interesi Italije popolnoma v skladu s francoskimi interesi. Takšna je politiko zahodnih držav v srednji Evropi. Druga dogma je v instinktu narodov. 'Zato imajo Francija iti njeni zavezniki v Mali antanti globoko zaupanje v politiko jugoslovanske vlade. Med Francijo in Nemčijo Pariz, 16. deembra. A A. (Havas.) Bivši predsednik francoske vlade Flandin se je po kratkem obisku v Kodanju in Berlinu vrnil davi v Pariz. Na vprašanje, kakšen je bil političen pomen njegovega potovanja, je bivši predsednik francoske vlade odgovoril: 1. V Berlinu nisem imel nobenega poslanstva v imenu vlade. 2. Zelo sem hvaležen voditeljem nemške politike, ki so me ljubeznivo sprejeli in mi s kar največjo jasnostjo in točnostjo odgovarjali na vprašanja, ki se po moji sodbi tičejo sedanjega in bodočega razmerja med Francijo iu Nemčijo. 3. Formuliral nisem nobenega predloga, ker nisem bil za to merodajen. 4. Po moji sodbi in po tem, kar se je dalo sklepati iz razgovorov o celotnem razmerju med Francijo in Nemčijo glede na glavne mednarodne politične probleme, so neskladnosti c sedanjih naziranjili precejšnje. Vladi bosta imeli nalogo in oni sta tudi docela neposredno zainteresirani pri razvoju dogodkov, da resno proučita položaj in vzajemne koncesije, ki bi bile piožne ali nemožne v korist miru med obema državama, kar se mi je dfjfgi strani Rena, dn žele, seveda le ua drugih osnovah in z drugimi sredstvi. Toda kljub temu si lega ne žele tako živo, kakor mi na Francoskem. Potni listi za Francijo Pariz. 16. decembra. AA. Havas: Vlada bo na seji v soboto obravnavala poročilo notranjega ministra o spremembi določil o potnih listih. Tujci, ki bodo prišli v Francijo, bodo morali imeti vizume francoskih konzulatov, takoj po prihodu v Francijo pa bodo morali v 48 urah javiti svoj prihod policijskim oblastem. Za francoske državljane bodo vpeljali posebne izkaznice, ki jih bo imel vsak francoski državljan, ki prekorači 18. leto starosti. Angleška vlada želi izvedeti, da se bo res vse izvršilo tako, kakor je to omenila japonska vlada, Angleška vlada posebno rada sprejema na znanje tisti de! japonske izjave, ki pravi, da bodo krivci strogo kaznovani. Angleška vlada pa opozarja na to, da jc že pri vseh prejšnjih napadih japonska vlada obljubljala, da bodo krivci kaznovani in da sc kaj etičnega ne bo več ponovilo, vendar pa te japonske obljube niso imele nobenih praktičnih posledic. Za; to želi angleška vlada bili obveščena o tem, da bodo krivci res kaznovani in da bo enkrat res konec takih dogodkov.* Kaj zahteva Amerika od Japonske še vedno ni znano, ni pa nobenega dvoma, da se bo stvar zaradi zelo previdnega obnašanja Japonske mirno poravnala. Zanimivo je, da se Franciji pripisuje neke vrste posredovalna vloga. To stališče Francije je razumljivo v toliko, ker Francija nikakor ne želi, da bi se Anglija zaposlila s kakšno večjo akcijo na Daljnem vzhodu, ker bi od tega imeli korist samo Nemčija in Italija, ki bi ta položaj lahko izkoristili za svoje šahovske poteze na zapadu. Tudi v Združenih državah severne Amerike, kjer je velik del javnosti zavzel proti Japonski zelo odločno stališče, je vendarle večina zoper resen spor z Japonsko. Sploh je ameriška javnost zelo razdvojena in jc najvažnejši znak tega razpoloženja predlog poslanca Ludloffa v washington-skem parlamentu, naj se ustava spopolni v toliko, da se sme vojna napovedati samo, če sc ljudstvo izreče zanjo potom plebiscita. Ker je I.udlolf zbral potrebno število glasov za tako spremembo ustave, se bo kongres moral z njegovim predlogom baviti. Gotovo pa jc že zdaj, da se bo ameriška vlada skušala izogibati vsakemu resnemu sporu z Japonsko. Državni tajnik Hull je včeraj izjavil, da ameriška vlada nikoli ni nameravala kakšne svoje ali pa skupne protestne brodovne akcijc z Anglijo v Pacifiku ter da tega tudi danes ne namerava. Zagrebška vremenska napoved. Toplo / lokalnimi padavinami. Dnnajska vremenska napoved. Negotovo, najbrže sneg. Na proslavi 20 letnice češkoslovaške vojske Oprezne zahteve Anglije in Amerike do Japonske Obe se izogibljeta kakih spopadov Organizacija našega sodstva r Belgrad, 1«. dec. A A. Na današnji seji financ- 1 nega odbora le pravosodni minister Milan Simono- j vič prečital poročilo, v katerem pravi, da je proračun za leto 1837-88 brez izdatkov za osebne in rodbinske pokojnino bivših uradnikov in uslužbencev lega resora znašal 354,151.400 din. Po novem predlogu bo teh izdatkov 35t.8S-J.601 din, to-rej 431,201 tlin več. Sodno ustanove ho: Kasacijsko t-odišče v Belgradu, Stol sedmorice v Zagrebu z oddelki za področja apelacijsklli sodišč v Ljubljani in Splitu, vrhovno sodišče v Sarajevu in veliko sodišče v Podgorici, apelacijska sodišča v Belgradu, Novem Sadu. Skoplju, Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Sarajevu in novoustanovljeni oddelek treh sodnikov pri velikem sodišču v Podgorici, 69 okr. .sodišč s trgovskim sodiščem v Beigradu in 372 okrajnih sodišč. Pri Okrajnih sodiščih, kjer so žc upeljane zemljiške knjige, obstoje zemljiško-knjiž-ni uradi, ki jih je zaenkrat 316. Razen toga je zaenkrat 10 poverjeništev za ustanavljanje zemljiških knjig. Pri rednih sodiščih s šerjatskimi sodniki vred ;e osebja in -sicer predsednikov In sodnikov 2232, tajnikov, sodniških pristavov in pripravnikov 1218, drugega osebja (arhivskih, pisarniških, zemlje-knjižnih, zvaničnikov in služiteljev 4618), zvanič-nikov, slug iu dnevničarjev pa 2008, skupaj 10.076. Državnih tožilstev je 79. Osebju imajo: državnih tožilcev in namestnikov 212. pomožnega osebja, pripravnikov, zvaničnikov in slug 155, nerazvr-ščeuega pomožnega osebja 123, skupaj 490. Sodišča v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani, Skoplju, Sarajevu in Splitu imajo predsednika in 42 sodnikov, tajnika, pisarja itd., vsega skupaj 32. pomožnega reguliranega osebja je II, neregulira-nega 23, skupaj 111. Kaznilnic je 11, osem med njimi za moške, dve za ženske in ena mešana. V vseh kaznilnicah je bilo 1. septembra t. 1. 8170 kazncncev, med njimi 7828 moških in 342 žensk. Upravo teli kaznilnic in izvedbo kazni izvaja 972 uradnikov in slug. Zavodov za vzgojo otrok in mladoletnikov je 7 in v njih je danes 455 moških in 73 žensk. V teh številkah je vsebovano tudi osebje teh zavodov. Verska uprava: Po členu 11 ustave se je naša država obvezala, da bo izdatke za verske namene razdelila m*»d posamezne veroizpovedi v skladu s številom njihovih vernikov iu v skladu z dejanskimi potrebami. P« dosedanjem proračunu je Hilo predvidenih -kupnih izdatkov za pravoslavno versko upravo 38.2<> milijona din. za rimsko- katoliško 26.28 milijona Hin, zn starokutoliško 378.420 din, rn muslimansko 15,377.202. za evangeličansko in retorniistično upravo 1.444.000 din iu za židovsko mersko opravo 1.131.220 dim Kazen gori -navedenih, ustanov, ki bremenc proračun pravosodnega ministrstva, pride še ministrstvo samo s svojim osebjem. Delo. ki gre v pristojnost tega ministrstva, opravlja osebje v skupnem številu 12.098. Med njimi je 4854 uradnikov. 1602 uradniških pripravnikov, 2129 zvaničnikov, 111-7 slug in 2396 ostalih nameščencev, skupaj 12.098 a-fb. Povečanje proračuna lega ministrstva je bilo potrebno zaradi povečanja uradniških prejemkov v znes!;u 11 milijonov din, zaradi namerilne ustanovitve novih sodišč v zneku 7.730.000 din, zaradi uveljavitve zakona o izvršitvi in zavarovanju na področju apelacijskih sodišč v Belgradu, Poduorjci iu Skoplju. dalje zaradi imenovanja treh apelacijskih sodišč V Podgorici. Zaradi ustanovitve rtov^ga oddelka kasucijskega sodišča v Novem Sadu, zaradi imenovanja 46 novih Suvajev-•z.vaničnlkov nn mesto odpoklicanih orožnikov v znesku 1.267.569 din. - ■ Zvišanje gmotnih izdatkov ima tole vzroke: L ker so prišli v kaznilnice tega ministrstva vojaški obsojenci in obsojeni orožniki, katerih vzdrževanje je šlo doslej v breme vojnega ministrstva; 2. ker je mnogo občinskih uprav odklonilo plačevanje najemnine za poslopja okrožnih in okrajnih sodišč, 3. zaradi zvišanja cen kurjave itd. in 4. ker so bili dosedanji krediti za stroške kazenskega postopka absolutno nezadostni, kar je v marsičem oviralo mnoga sodišča pri pravilnem m pravočasnem izvajanju kazensko sodnega postopka. zaradi česar is Mi ugled sodstvu zelo trpel. S predlaganimi povečanji bi se povečalo število uradništva in usju/.benstva tega ministrstva skupaj .za: 155 oseb. Po ekspozeju pravosodnega ministra je govorilo več poslancev, med drugimi Gavran beg Ka-pelanovič, za njim jc dobil besedo Ivan Prekoršek (JNS), ki jc med drugim opozarjal pravosodnega ministra na preširoko opisovanje kriminalitete v dnevnem časopisju. Za lako poročevanje je Pre-koršek izjavil, da kvarno vpliva na mladino. V tem pogledu ie predlagal ostrejšo. cenzuro. Poslanec pa ni navajal, v katerem dnevniku v Sloveniji stalno na -Široko objavljajo taka poročila. Zn Prekorškom ic govoril Nikola Kabalin (Jugoslovanski klub), za njim Franc Zupančič (neodvisni klub) zi nirni Pavel Malica (JNS). za njim pa Karel Gaišek (JRZ). Koristni predlogi ored finančnim odborom Belgrad. 15. dec. m. Na seli večine finančnemu odbora so obširno razpravljali o vprašanjih. Si -e tičejo monopotake uprave. Pri tej priliki jc posl. j R Z dr. Jurij Koče obširno utemeljeval obupmo stanje staroupokojencev ljubljanske tobačne tovarne. Finančni minister je upošteval navedene razloge dr. Kocetn in je zagotovil, da *e to vprašanje pokojnin tobačnih Upokojencev uredi že v finančnem zakonu m proračunsko leto 1938-1919. Popoldne je bila seja plenuma skupščinskega finančnega odbora. Govorilo je vco_ govornikov med drugimi tudi poslanec dr. Koee. Govoril je o spremembi čl. 82. točke 11. zakona o neposrednih davkih, in sicer tako. da sc osvo-bode davka investicije podjetij, ki so namenjene za socialne, zdravstvene in druge svrhe Glede samoupravnih hranilnic je dr. Koee predlagal. da se obnovi prejšnje stanje, lo je. dn se računa nu fe.ntabllitoto 10% (ilcrlc institucij odsekov za kontroliranje dohodkov v liiuuietieni ministrstvu pravi du ni potrcbii«> zu kontrolo dohodkov zasebnih podjetij. temvee zn kontrolo dohodkov drugih ini-nHrstov, zlasti državnih podjetij. v Posebno poudarja, d« je nBjvazitejse vprašanje. o uradniških plačali Kar se (ko dnevničarjev. dr Koee zahteva. iIh sc mora nu|ti možno*'! du -e oni diievničat ji. ki so že deset let dnevničaiji, postavijo zu /vaničnikc. ce ze ne morejo vsi . , Govoril je o davčnih osvoboditvah tujsko-prometnih ustanov ter zagovarjal ukinitev točilnih lak- Finančnega ministra je prosil, noj du davčnim upravam navodilo, naj do nadaljnjega prenehajo s prisilnimi i/terjatvami anuitet zh PAB oddane kmečke dolgove. Ko govori :> ijiivhni na (»JsioMi, i•1 -..... i-'-j- -1, oproste davka ua poslovni promet ljurlje, ki so primornni klati živino zaradi nesreče. V svojem jovoru je poslanec Gajsek med drugim izjavil, da jc vlada že zdavnaj izpolnila željo iji.dstva po ustanovi več okrožnih in okrajnih sodišč. Po predloženem zakonskem osnutku, ki je pred Narodno skupščino, bo Slovenija dobila še pet okrožnih sodišč. Samo v proračunu ni predložene postavke za nje ter je baje pri prvem odstavku za belgraj.sko apelacijo za to določen večji zneauk za vsa nova sodišču. Pravosodnega ministra prosi, naj tu napravi red in naj posfev) vsako stvar na svoje mesto, da nc bomo imeli novih okrožnih sodišč brez osebja in brez pohištva. Govornik se zavzema za poslopje okrožnega sodišča v Celju. To sodišče se zida žc od I. 1911. ko so podrli staro zgradbo okrožnega sodišča. Celjika občina jc ic dala na razpolago stavbišče 14.000 nr ter je napravila potrebne cestne zveze do tega prostora. Tudi je odredila 30.000 din za načrt in proračun, tako da so lokalne stvari ureienc, zdai pa je na vrsti država, da vstavi v novi proračun primeren znesek kot anuiteto za lo stavbo. Sedanja stavba, v kateri se nahaja celjsko okrožno sodišče, je it taka, kot so io pustil' celjski grofie. V svojih nadaljnjih izvajanjih jc govornik omenjal zadevo, od katere Slovenci ne bodo nikdar odstopili, n n m r c č, da s c do voli nalaganje p n p LI a r n e g a denarja zopet v r e g u I a t i v n e hranilnice. Zakon o istem zbornem postopku tega več nc predvideva in so ti členi leta 19»4 S 160 črtani, kar se je zgodilo zaradi popolnega nerazumevanja stvari v senatu. Ta denar se je pri nas nalagal že 100 let v te denarne zavode in ui bila nikdar niti en« para Izgubljena. Varstveniki so imeli od tega dobiček, ker so jim dajali večje obresti kot Dr/, hipotekama banka, ker sc jc denar obrestoval takoj od dneva vložitve in ne 14-dnevno, kot pri navedenem zavodu. Tudi posojilojemalci so plačevali manjše obresti ter prišli hitreje in ceneje do posojila. Končno je ta denar služil predvsem onemu okraju, kjer jc bil naložen. Izročal pa se je lastnikom takoj, kakor hitro so prinesli v hranilnico tozadevne smlue sklepe. Ti zavodi so bili v Sloveniji blogodnl naroda, kar so še v drugih državah, na primer v češkoslovaški. Nadalje je govoril poslanec dr. Kruft (za-i-topnik nemške manjšine) ter je ostro kritiziral urediio o omejitvi prodaje posestev na mejah, predvsem v Sloveniji,. in je pri tem navajal tozadevno okrožnico' 'banih dravske banovine dr. Natlačena, Ob to j priliki je vsa -opozicija morala Ugotoviti, kak.V ban ilra\ A'e banovine skrbi za nacionalne interese ter so -zlasti «rb?k'i poslanci viileli dr. Natlačena v popolnoma dhigi luči, kakor so ga vsa leta slikali slovenski jeenesarji. Poslanci so opozorili pravosodnega ministru-, kako postopajo avstrijske oblasti posebno liti Koroškem s tumošnjimi Slovenci. Tako je na primer v Avstriji prepovedano jugoslovanskim državljanom, da kupujejo nu ozemlju Avstrije kakršnekoli nepremičnine. Ukrepi jugoslovanske zakonodaje proti Nemcem se nikakor nu dajo primerjati s strogostjo ukrepov, ki se izvajajo proti koroškim Slovencem v Avstriji. Izvajanje razširjenega zavarov. nameščencev Belgrad, 16. dec. AA. Pokojninski zavo 1 za nameščenec v Ljubljani je izdal tole poročilo: Pokojninski zavod /a nameščenec v Ljubljani, ki l>o zučasito. dokler se nc ureile samostojni pokojninski zavodi, vodil io I n akcijo zu vso državo, je dobil potrebni: formularjo o i p r t j a i -niče iu navodila iu jih bo tc dni razposlal delodajalcem preko okrožnih uradov z« zavarovanje delavcev, preko blagajne -Merkurja*, belgrajske trgovske mladine in glavnih bratovskili skladni c. Da ne bo nastala zmeda, ter du ne bo otežkoeeno nadzorstvo prijavljanju, ue bo Pokojninski zavod poslal forniulurjev tistim delodajalcem. ki so se že obrnili neposredno do njega, temveč jili bodo tudi oni dobili preko gori navedenih uradov, ki bodo jioslali Pokojninskemu zavodu seznam vseh delodajalcev in poslanih formulur.jev Po prvi pri jav i se borlo dobivali formularji tudi neposredno pri Pokojninskem zavodu v" Ljubljani. Nanj noj se naslavljajo tudi vsi dopisi, v. kolikor sc ue nanašajo na pošiljanje prvi ti fonnularjev. Za plačilo prispevkov bo Pokojninski zavod priložil svojim sklepom o zavarovanju svoje poštne položnice, ki jih ima zu delodajalce zunaj bivše Slovenije in Dalmacije, Zelo primerna BOŽIČNA DARILA! * Največja izbira ! * Oglejte si naše izložbe I A. & E. SKABERNE LJUBLJANA Po zavzetju Nankinga .IšijHiiiskti .prestolnic.« Tokio jc v zastavili japonske črte so zavzele novo prestolnico kitajski.'. Nanking, sede/, kitajske vlade Kuainii.i-langa in sedež v rhov nega poveljnika kitajske vojske Cankajška. Kakšen lio.iuz.voj k i taj.sk o-j;i bila konkurent južno-kitujske vlade maršala Oankujška. Naloga pekinške vlade naj bi v prvi vrsti bila, organizirati severni Kitaj za borbo proti južnemu Kituju in nu la način olajšati posel Japoncem. Druga naloga, ki jo čoka, jo sklenitev protikomunističnc pogodbe, in tretja, navezati najtesnejše gospodarske stike. z. Japonsko Toda čaka jo še četrta naloga, ki morda ni najlažja: stori nuj vse. da bo na Kitajskem ' zopet prišla do vel jave Konfueijova vera. \ idi ; se, dn se hočejo Japonci proti marksističnim in brezbožnim icndcneum boljševizmu borbi / religijo stare. Kitajske. Stvar je gotovo kaj spretno-in- lokavo zamišljena. Obstoja Ic nevarnost, da sc ne bodo Kitajci sedaj, ko vidijo, du so Japonci zagovorniki njihovih narodnih • tra-dic.ij, še tem prej obrnili k naukom skrajnega komunističnega levičurstva. A' tem jc velika nevarnost nc le zu Kitajsko, ampak tudi za Japonsko. Japonci hočejo čim bolj potlačili odporuo silo Kitajcev V tu nainon >c trudijo ildkarati jim. da niti Anglija, niti Amerika no bosta Ki-lujce, m pomagali in v- tej točki imajo Japonci najbrže prav. Mnogi tudi v tem pravim razlagajo napad na ameriško lopničurko Pniiay«. Splošno vlada prepričanje, dii je bil ta naparl nu ameriško ladjo dobro premišljen, 'loila gotovo je, da Wushington zaradi tega dogodka ne lxi hotel riskiroti vojne z Japonsko, zlasti sedaj ue, ko se je japonska vlada tako lepo in uslužno opravičila. Od nošo j i med Washingtonom in Tokiom bodo ostali več uli manj korektni, toda demonstracija jc pred očmi Kitajcev vendarle uspela. Kitajci naj vidijo, da je Japonska tako silna, da sc nobeno velesila ua svetu ne bo hn-teln zaplesti z njo v vojno. Čunkajšku, ki jc s svojo potdčCno armado na begu. ne ostane drugo upanje, kakor da se vojna pnilaljsujc v nedogled in rla čas izčrpa njegovega nasprotnika Po vesteh iz kitajskemu vira bodo Kitajci poskušuli držati llankov-, ki je km nu reki Jangee oilduljcn od Nankingn proti /apailu. llankov je velemesto, ki ima blizu milijon prebivalstva in dobre zveze liti vse si rani, /lasti s Kantonom ob morju. Ce bi Japonci scverla zavzeli še llankov. potem bi na kak organiziran odpor kitajske armade nc bilo uiogoče več rnenuati in bi se Cunkajšuk moral kvečjemu zadovoljiti z. gverilsko vojno Toda llankov jc zaenkrat še daleč od Nankinga. Ker je_ njegova življenjska zila-ilovednica Kanton na jugu h-i; tujske, mnogi mislijo, da bodo Japonci sedaj osredotočili svojo napade nn Kanton in ga skušali zavzeti brez ozira nn angleški inicres. Usoda Kitajsko je torej /elo temno in žu-loftna. Na ccdilu jo je pustila tudi sov jetska Husiju, ua katero jo v danili razmerah Kitajska gotovo največ računalu. 6"57 je šest članov navedenega odbora, in sicer predsednik, dva podpredsednika. glavni tajnik, tajnik in en član, podalo ostavko na svoje položaje v roke gospoda bana. Ker tako okrnjeni odbor nc more poslovati in da bi se uspehi rodoljubnega in vsega priznanja vrednega dela dosedanjih funkcionarjev zavarovali ter sc njihova akcija uspešno nadaljevala m končala, je gospod lian poveril akcijo za postavitev spomenika Viteškemu Kralju Aleksandru f. Zedinitclju v obsegu, v katerem jo je doslej vršil odbor, gospodu dr. S tele tu Francu, izrednemu univerzitetnemu profesorju v Ljubljani, kot upravitelju. Za svetovalce pn so bili imenovani gospodje: Zupančič Oton, upravnik Narodnega gledališča v Ljubljani, dr. Meršol Valentin, predsednik zdravniške zbornice v Ljubljani, dr. Lgon Stare, odvetnik v Ljubljani, Jclačin Ivan, predsednik Zbornice /a trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Josip ASester, upokojeni šol. nadzornik v Ljubljani, in Kranjce Silvo, profesor v Ljubljani. Iz pisarne kr. banske npravc dravske banovine v Ljubljani, 16. decembra 1937. Banovinsha trošarina na vino in žganje Finančni minister jc na podlagi odstavka l § 23 finančnega zakona za leto 1937/1938, odstavka 3 § 19 uredbe o izvedbi javnih del iz leta 1934 predpisal pravilnik o višini in načinu pobiranja ter kontroli pri plačevanju banovinskih trošarin na vino in žganje. Po tem pravilniku se banovinska Irošarina, ki jo določa odstavek 3 § 19 uredbe, o izvedbi javnih del, lahko plačuje takole: Na 1 liter vina največ do 1 din. Vinski mošt se smatra kot vino pričenši od 12. novembra vsakega leta. Na I liter šampanjca in drugega penečega sc vina naj- do 5 din. Na vino, ki se.uvaža iz tujine, eo plačuje na, račun državne in banovinsko trošarine za liter 2 din. Na 1 hI stopnjo žganja ee plačuje trošarine, največ 5.. din.. Za žganje, -ki uvaža iz tujine, se plačuje za 1 hI stopnjo 20 din. .Tioša-rina na vino se. plačuje pri prodaji e.li pri odstopu za protiiisluge ...denarne vrednosti za ..pepMregfto polrpšnjo aJ i procjajo, na drobno. Tralaira njc se plačuje pri prodaji ali pri odstopil'vi"za pro-liushige denarne vrednosti za neposredno polroš-,njo ali za prodajo na drobno in na žganje, ki sc proizvaja iz kupljenih ali iz lastnih in kupljenih surovin. Vsako vino, ki se razpošilja v količini nad 10 litrov, mora biti opremljeno s transportnim listkom. Isto velja za žganje v količini nad 3 litre. Pošiljalec mora pred transportom predložiti pristojnemu oddelku finančne kontrole, če ta oddelek ni več kakor 4 km oddaljen, v nasprotnem primeru pa občini prijavo, v kateri mora navesti ime in priimek po.šiljalca, dalje količino vina ali žganja in označbo transportnega sredstva. Vsi pridelovalci vina in žganja, brez ozira na to, naj pridelujejo vino in žganje iz lastnih sredstev ali iz kakšnih nabavljenih surovin, oziroma če vodijo trgovino x alkoholnimi pijačami na veliko ali na drobno, morajo dostavili oddelku finančne kontrole v roku 24 ur točno kontrolo pridelanega vina ali žganja. Ttigovcem z alkoholom, ki so istočasno tudi izdelovalci teli pijač, sc dovoljujejo za hišno uporabo brez plačila trošarin«:, od tistega pridelka letno za vsakega odraslega hišnega člana, ki je starejši od 18 let, in še za služinčad, 100 litrov vina. Če jc število članov 8 ali še več, tedaj še za vsakega nadaljnjega člana po 50 litrov. Količina žganja, ki je pridelana iz lastnega pridelka, sc lahko brez trošarine dovoli za hišno uporabo, ki znaša do 5 članov družine in hišne služinčadi, starih nad 18 let, 25 hI stopenj alkohola, čez 5 članov pa 50 hI stopenj alkohola. Proizvajalci, ki se hočejo okoristiti s to olajšavo, morajo predložiti pristojnemu oddelku finančne knntrole posebne prijave. Na koncu prinaša pravilnik kazenske odredbe. Pravilnik jc stopil v veljavo 15. decembra. Obvezno moč dobi, ko bo finančni minister odobril banovinam način plačevanja trošarine. Železniška zveza Koprivnica-Varaždin vzpostavljena Ztflreb, 16. decembra, b. Končno je bila danes iz,ročenn prometu nova železniška progu Koprivnica-Vniuždln, ki so jo zelo dolgo delali. Zaradi tega sta vsa Podraviuu in Hrvatsko Zagorje danes v slovesnem razpoloženju. Ob 9.30 so prišli posebni vlaki, okrašeni z, zastavami, na ko-privniško postajo. Z enim izmed tijili so prispeli prometni minlsler dr. 8 puh o, trgovinski minister dr. Vrbonif. Vrane Lelica far dr. Krek, dalje predsednik senata dr. Veljko Maturanti, pomočnik prometnega ministra š ne ler in ostali predstavniki oblnsli s časnikarji. Hrvatski inetropolil dr. Alojzij Stepinac jo ob asistenci kanoniku Pavuničn blagoslovil novo progo. Nato je iiuel minlsler Spaho govor, v katerem je poudaril pomen le progo Ko jc končal svoj govor, je odposlanec Nj. Vel. kralja, tlivizijski general Autir. presekal Irak z besedami: V imenu Nj. Vel. kralja Petra 11. otvarjnm progo Koprivnieu-Vntuždin z željo, da najkoristneje služi svojemu namenu. Po uradni otvoritvi so šli vsi v zgradbo carinarnice, kjer jim jo bil prirojen zajtrk. Ob 10.35 je odpeljal iz Koprivnice poseben vlak, ki je prišel v Ludbreg ob 11-16. Tam je imel minister dr. Miha Krek v odgovoru nu pozdrav župana slovesen govor. Ob 12.16 je vlak odpeljal v Varaždin, kjer je župan goste sprejel in pozdravil. Zahvalil so mu je minister za Irgovino iu industrijo dr. MIlan Vrbnnlč Po prihodu vlaka z gosti Iz Koprivnice jo privozil po novi progi zastonj-kariki lilctnišUl vlak, v katerem je bilo nabilo polno ljudstvu. Z ljubljanske univerze s Težave prirodoslovnih oddelkov V sklopu 6loven6kih družabnih in kulturnih vprašanj, ki vrejo v današnjih dneh, je poseben kompleks še zmerom nerešen, pa poznan sicer, ki zadeva naše znanstvene zavode z V6em onim, 6 čemer je povezano delo na takšnih ustanovah. Zlasti pa režejo v živo razmere v naših prirodoslovnih institutih, ki pripadajo filozofski fakulteti. Da stvar takoj točno določimo: v ospredje sili z vso nujnostjo rešitve vprašanje, ki 6e tiče prostorov. Vemo, da 60 slovenska vseučilišča nastanili v nekdanjem deželnem dvorcu, toda malokdo 6e pri tem domisli, kako malo primerni so prav za prav pisarniški in stanovanjski prostori za potrebe znanstvenega dela. V posebni meri velja to zlasti za tisto delo, ki je kakor vse prirodoslovje pogojeno predvsem v zadostni in pravilni opremi, v ugodni razmestitvi in vzdrževanju jx>možnih sredstev, aparature, instrumentarja, zibirk, knjižnic, skratka vsega onega, kar j>otrebuje eksperiment, opazovanje in znanstveno delo ob tem. Vseučiliški instituti kot znanstveni in poučni zavodi obenem 60 vendar organizirana središča, ki služijo čistemu znanstvenemu prizadevanju in hkrati vzgoji znanstvenega ter prav tako voditeljskega naraščaja narodovega. Odkar obstoja naše vseučilišče, se je sicer izpolnjevalo število delovnih 6il in v nekj meri tudi oprema, toda prostori 60 ostali zmerom isti in zdaj grozijo zadušiti ves nadaljnji razvoj in ga onemogočiti. Kdor je šel kdaj skozi hodnike in kabinete, ki pripadajo prirodoslovnim oddelkom, ter ie opazoval vso to gnečo miz, omar, zabojev, stolov, instrumentov, zbirk, klopi in ljudi zraven, ta se pri najbolj vestnem popisovanju izpostavlja nevarnosti, da mu bodo očitali karikiranje in pretiravanje. Toda stvar je preveč resna in žalibog le preres-nična. Ze prihod na hodnik prevzame obiskovalca. Najprej se človek domisli, da je zašel v začasno skladišče in kar s 6trahom gre mimo vsega, ker nikoli ne ve, kaj 6e bo zrušilo za njim ali kam bo udaril. Stopiš v sobe in 6i lahko ogledaš 6tene: lepe štukature, to ie res, toda kaj je vse v 6ti6ki natlačeno v sobi, kjer dela profesor! Prostori za asistente so ali pa niso, kakor že pojmuje človek vso 6tvar. Ob stenah v zoološkem oddelku hranijo omare dragocene zbirke v steklenih f>osodah. Toda tako je V6e nabito in natlačeno, da ni in ne more biti nobenega razgleda in pregleda, študent ne more ničesar opazovati, in kar kdo potrebuje, mora za vsako najmanjšo stvar trositi mnogo časa in truda, preden se prebije do stvari, ki jo jx>trebuje. Edinstvena je temnica, ki jo ima geološko-paleon-tološki institut. Postavljena je kar v ozkem prostoru dvojnih vrat in 6luži zraven še za 6hrambo raznih kart, v 606edstvu na drugi 6traiii pa je predavalnica druge fakultete, ki potrebuje tišino in mir za časa predavanja. Tako je delo v temnici z vseli strani zagrajeno in omejeno, ker je treba upoštevati vse polno ozirov. Botanični institut, ki je zasedel nekdanjo sobo, kuhinjo, kopalnico in del hodnika, ima kar v tem hodniku postavljene mize, kjer opravljajo svoje delo študenti. Pri tem se lahko spomnimo samo na zdravstveno 6tran takšnih razmer. Prav nič bolje se ne godi geografskemu oddelku. Zasmeje se. kdor zve, da si isti 6tol in mizo v časovni zaporednosti delita sluga in pomožna učiteljska moč. Takšne so torej razmere v prirodoslovnih institutih, otipljive že na prvi, najbolj površni pogled. Naravnost porazen je pogled v knjižnico, ki jo ima zoološki institut. Ko bi ne bilo zasebnih darovalcev, bi ne zmogla niti jx>lic za knjige. Pri tem pa ni nobenih sredstev, da bi dali vezati najbolj važne zvezke znanstvene literature. Predvsem pa moramo imeti pred očmi, da igrajo odločilno £ njim od Oiez njega?Jakobe vphcuuUe tudi 1H,če fiocdcAVojcAkcc in živce vakovaliZakoj z njim, ko kava Hag Okez kofeina. ve? %waHaq pkija vednv, ceCopx>zmzoece^,kekjijc odvzel kcfeuv. vlogo pri presoji važnosti prostorov tudi tiste posebne potrebe, ki izhajajo iz 6vojevrstnosti teh prirodoslovnih oddelkov. Tako je v prvi vrsti potre^ ben prost dostop ob vsakem času, &aj imajo tu v veliki meri opravka z življenjem in njega spremembami. V današnjih razmerah je skoraj v jx>-6meh tistih nekaj akvarijev in terarijev, kjer jim še poleti življenje zamre. V prostorih, kakršni so zdaj, zmerom preti nevarnost požara, saj je vse polno posod z bencinom in alkoholom, obenem pa so ob vsaki priliki v pogonu električni in plinski aparati. Takšne so že zunanje okoliščine, ki silijo in kličejo po novi zgradbi. Odgovorni vseučiliški krogi so 6e že pred nekaj časa pobrigali in sprožili to vprašanje. Pred dvema letoma je menda arhitekt prof. Vurnik sestavil načrt za novo zgradbo in jo projektiral, toda doslej še ni bilo kredita zanjo. Zdaj je pač že skrajni čas, da se ti načrti realizirajo. Samo tako, da dobijo ti instituti svoje lastne prostore, ki bodo zgrajeni in razporejeni tako, kakor ustreza njihovi svojevretnosti, bo lahko uspevalo in se razvijalo znanstveno delo. Zalo upravičeno upajo slovenski prirodoslovci, ki so v 17. letih publicirali čez 150 znanstvenih del doma in v inozemstvu, da bo rešeno to vprašanje v prid znanstvenemu delu in vzgoji naraščaja. Tako pač ne gre več naprej, to lahko uvidi vsak laik, saj neprestane zadrege s prostorom, kjer je treba zmerom vse umikati, drug drugemu prepuščati mesto, delati po hodnikih in med zaboji, ovira ne samo dobro voljo in požrtvovalnost, temveč tudi sleherno redno in pravilno delo. Znanstvenike in naraščaj imamo, tudi nekaj opreme in lahko pokažemo na lejie uspehe, zato pač ni nobene jx>misleka vredne stvari, da bi država ne omogočila projektirane zgradbe. Stvar je tako pereča, da je zadeva neodložljiva in neposredno nujna. Vili W ■ MVB9 Malo Vima na mokro dobro zmiti in vse v hiši svetilo od čistote. Za organizacijo boja proti jetiki Važna socialno - politična anketa v Mariboru Maribor, 16. decembra. Naša država le polagoma sledi za drugimi naprednimi sosedi zlasti na zdravstvenem polju. Posebno v pogledu organizirane borbe proti najhujši socialni bolezni — jetiki, smo že zelo zaostali, dasi se je v tem [»ogledu v Sloveniji v zadnjih letih veliko naredilo. Posebno Maribor je dosedaj prednjačil v tem pogledu: prvi 6i je osnoval v državi svojo protituberkulozno ligo, prvi je začel z zbirko za zgradbo azila za jetične ter je žrtvoval v te namene že zelo veliko. Da pa bi še jiostavila borba proti jetiki na širšo podlago ter bi zajela vse plasti naroda, se je na iniciativo ban-ske uprave in mariborske PT lige vršila snoči jx>-sebna anketa, katere so se udeležili poleg zdravnikov in predstavnikov PT lig s j>odročja bivše mariborske oblasti tudi zastopniki delavskih in obrtniških strokovnih organizacij. Anketo je začel predsednik PT lige šol. nadzornik Alt, za njim pa je san. inšpektor dr. Ju-rečko podal kratek historiat borbe proti tuberkulozi v Mariboru, ki se vrši v okviru PT lige že 15 let. Glavni referat jc imel primarij zdravilišča Golnika dr. Ncubauer. Obširno in pregledno je podal sliko organizirane borbe proti jetiki v drugih državah ter konstatiral, da smo v tem j>ogledu v Evropi žal na zadnjem mestu. V kratkih obrisih je očrtal, kako bi se morala organizirati ta borba pri nas, lako da bi zajela najširše narodne plasti, ker je le potem uspeh zajamčen. — Primarij mariborske bolnišnice dr. Radšel je nato v svojem referatu obravnaval vprašanje razširjenja oddelka za tuberkulozo v mariborski bolnišnici, ki je sedaj odločno premajhen ter ima samo 34 postelj. — Zelo zanimivo je bilo predavanje vodje državnega proti tuberkuloznega dispanzerja v Mariboru dr. Varla, ki je na jiodlagi obširne statistike podal vznemirljivo sliko obsega tuberkuloznih bolezni v Mariboru in umrljivosti za jetiko. V 9 letih je zahtevala tuberkuloza samo med mariborskimi meščani 837 smrtnih žrtev! PT liga v Mariboru je letos izvedla preiskavo vseh šolskih otrok z ozirom na razjjoloženje za obolelost na jetiki. Vsega skupaj se je izvršilo 2500 preiskav s tuberkulin-skim preparatom ter se je pri tem ugotovilo, da je 34% vseh teh otrok že okuženih. S tem še seveda ni rečeno, da bolujejo, ali da bodo oboleli za tuberkulozo, vendar je nevarnost za nje velika. Govorili so jx> zaključnih referatih še dr. Vr-tovec v imenu Higienskega zavoda v Ljubljani, ravnatelj OUZD dr. Bohinjec, stolni in mestni župnik msgr. Uniek in še nekateri drugi. V splošnem je ta anketa podala razveseljivo sliko, da je, zlasti v Mariboru razumevanje za organizirano borbo proti tuberkulozi v zadnjih letih po zaslugi živahne in smotrene propagande PT lige zelo po-rastlo. Potrebno bo samo to propagando še posplo- šiti ter jo razširiti tudi na deželo. Obenem pa bodo morale tudi državne in banovinske oblasti podpreti prizadevanja naših lig s primernimi zneski, ker zahteva borba proti tuberkulozi velika sredstva, katerih pa zasebna iniciativa sama nikakor ne zmore. — Dolžnost vsake žene ie, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Joselova« voda deluje milo, priletno, naglo tn zanesljivo. _Ogl. rog S. tar. KM7števa stvarne ugovore in predloge, nakar bo proračun predložen banski upravi v odobritev. Izjava Zvedel sem, da je poročalo s-Jutro^ z dne 14. t. m., da je v Šmartinu v Tuhinju pri občinskih volitvah dne 12. decembra 1937 zmagala lista JNS, češ da sem jiodpisani nosilec te liste član okrajnega odbora stranke JNS. Ker bi bila ta notica primerna kvečjemu za 1. april in ne za 14. december, zato izjavljam, da nisem sedaj, nisem bil prej in nikdar nočem biti pristaš stranke JNS, temveč sem bil vedno zvest pristaš bivše SLS in sem sedaj pristaš JRZ in celo tajuik krajevne organizacije JRZ. Vsi odborniki in njih namestniki izvoljene moje liste so pristaši JRZ. Ker sem kandidiral in zmagal s svojo listo pod naslovom JRZ in ne kakor je »Jutro, poročalo, je s tem dovolj dokazano. Šmartno v Tuhinju, dne 15. decembra 1937. Jeras Pavel, novoizvoljeni župan. Ponarejevalec denarja prijet Št. Jernej, 15. decembra. Dne 10. t. m. je »Slovenec« poročal, da so orožniki na Raki izsledili več ponarejevalcev denarja in jih odpeljali v za|x>re. Po daljšem zasliševanju pa so jx>narejeva!ci izdali, da imajo j>omočnikn tudi v osebi sodavičarja Drnovška, ki je »udi doma z Rake, a je zadnji čas skupno z ženo stanoval pri posestniku Kromarju mlajšem na Rojah. Orožniki so se napotili k Drnovšku, da izvrše hišno preiskavo. Sprejela jih je žena z nasmehom na ustnicah in c^učno dovolila, češ, !e iščite, saj našli itak ne boste ničesar. Ko pa jc končno videla, da orožniki z vso natančnostjo izvršujejo preis-kavo, se je le prestrašila, stopila k postelji in prosila, naj ji dovolijo malo leči, ker da ji je 6labo. Orožniki ji seveda te želje niso izpolnili, temveč so takoj pričeli preiskovati tudi posteljo. In res, v postelji so našli vso pripravo za izdelovanje de narja, nekaj materiala in več izgotovljenih kovancev |>o 10 din. Pa so se orožniki nasmehnili ob zanimivi najdbi, se galantno poklonili gospej in rekli: »No, gospa, sedaj pa lahko ležete, čc vam je še slabo.« Mladega ponarejevalca Drnovška so aretirali in odfieljali v zapore. Kovance je izdelovat iz za-piračev od 6ifonskih steklenic, in 6icer tako dobro, da 6e le jx> zvenku ločijo odpravili. Glede razpe-čavanja pa si ljudje šepetajo in tolmačijo najrazličnejše možnosti, natančna dejstva pa bo prinesla na dan šele sodna obravnava. Tekom zadnjih par let smo doživeli v naši dolini več slučajev j>onarejatija denarja, vendar 6o se vsi f>06kusi žalostno končali, tako da nekateri po narejevalci še sedaj delajo pokoro za zamreženimi okni. Nevaren človek .. • Prvo srečanje z nadškofom dr. Baurom Po peti ali šesti šoli je bilo. Vsekakor 6em bil že na višji gimnaziji. Mati so mi dali — ker 6cm dobro »zdelal«, zraven pa še sitnaril, da bi kot študent vendar le moral napraviti kako študentov-6ko potovanje — dali 60 mi, pravim, p>o 6tarem pet goldinarjev — po novem deset kron. Da se me odkrižajo, pa tudi, da mi tnalo veselja narede. In vstalo je včliko vprašanje: Kam? Katn? — Na Hrvaško pojdimo, namreč jaz in goldinarji; v Zagreb, da vidimo, kako je doli med brati. Saj sem jih že do tedaj poznal, ko so včasih prignali suhe »buše«, da smo katero kupili, jo po-rddili in nazadnje zaklali, meso pojedli, še več ga pa nasolili in posušili. Pa tudi utrujene, lačne »pure« 60 6e včasih skoz vasi opotekale; ali pa 60 poganjali hude, pa tudi hudo shujšane hrvatske 6vinje, ki so jih gosp>odarji včasih kupovali in hitro »porčdili«. Pa pustimo V6e drugo in recimo, da smo že v Zagrebu. Kam v Zagrebu, da zvemo kaj novega, imenitnega? »Sabor« je, so mi pravili. Dobro! Pa v 6abor! Na tronu je 6ede! tedanji hrvatski ban Khuen-Hedervary, v poslanskih klopeh je stal mlad, vitek, črn duhovnik in ognjevito govoril zoper nasilno vlado, napadal bana in ga delal odgovornega za volitve, ki morda še ni bilo tako dolgo, da so bile. Vsega 6eveda več ne vem. Nekatere reči 6em si ja le dobro v spominu ohranil. Takele so bile vo-itve — je s srditim ognjem popisoval. Na vse volivce, ki so oblasti zanje vedele, da bodo 'e volili zoj>er vlado, so »pandurji« (žandarji) pazili ko risi. Ce je tak kmet n. pr. šel ponoči z gorečo trsko ali nezavarovano lučjo — Ičščerbo — izpod 6trehe —• in kateri hrvatski kmet tega ni naredil? — ga je oprezujoči pandur brž zapisal. Prav tako takega, ki je zapregel konja, pa od vprege šel v hišo ali shrambo ali skedenj kaj iskat — kateri kmet pa vpreženega konja na domačem dvorišču ne pu6ti kar 6koraj dan za dnem 6amega, brez varstva? — Tudi ta je prišel v črne bukve. In za v6ako podobno protif>ostavno dejanje. Tako, da 60 bile cele vasi kar vse »zapisane«. Vsi taki grešniki — hudodelci — 60 bili obsojeni na en dan zapora. Toda zaprli koj takrat ni60 nobenega. Pač pa, ko jc prišel volivni dan. Kar jx) skednjih, po šupah, jx> svinjakih 60 6voje prestopke »odsedeii«. Pri takih volitvah zmagati & za vlado seveda ni bila nikaka umetnost. Med po-slušavci na galeriji je kakor za daljnimi gorami pritajeno pogrmevalo. Vide! sem pa, da je šlo vse le bolj s strahom. Tudi 6am sem venomer bolj korajžno fjomagal. ko je pa govornik mogočno, 6rce prevzemajoče končal: »Kot duhovnik in kristjan našemu banu ne želim prav nič hudega; nasprotno: želim mu vso srečo pri denarju, v60 srečo pri družini; želim mu dolgo življenje, želim uspeha pri vsem poštenem delu. pri vsem tem p>a« — je 6 povzdignjenitn glasom dejal — »nadvse želim eno: da njega eksce lenca gospod ban iz naše predrage, prelepe Hrvatske čimprej izgine!« — takrat 6e je navdušenje, ki je že ves čas kipelo, v meni utrgalo ko plaz: v roke sem udarii, živio, živio! kriknil. pa mi je krik obstal v goltancu: krejjka roka me je zgrabila za tilnik in 06ter šepet mi je pihni! v ulio: »Šuti, žabo! — 2aba — molči!« Skušal sem 6e izviti, pa 6em komaj toliko mo gel glavo okreniti. da sem nad seboj zagledal hud obraz srditega pandurja — dolgi jari junaški brki so mu viseli izpod nosa in padali na polmesec, ki se mu je bleščal pod vratom. Pa me je tiral jx> galerijskih hodnikih na stojv nice: »Čakaj, jaz ti pokažem, kaj se pravi zoper bana kričati...!« Pa še druge reči mi je pravil in grdo gledal in me s seboj vlekel. Toliko sem vedel, da greva na policijo; in to mi je bilo kakor v blisku jasno: če prideva na policijo 6kup, se mi bo zelo slabo godilo. Z gimnazije me 6pode, iz Alojzijevišča bom moral, štipendijo zgubim — 204 goldinarje: za tisti ča6 prečudno lepi denarci — duhovnik ne bom nikdar — in kaj poreko moja mati, uboga vdova? In dobri župnik Golobič, ki sem ga tako rad imel, on je pa na mene — kakor sem čutil — bil kar ponosen kakor oče na svojega sina — kar mc je tako podžigalo — in resnobni, slovesni Vavken, ki 6ein mu bil lako hvaležen, da mi je dovolil, da 6em pri popoldanjem opravilu namesto njega or-glal...? Kakor da se ves svet pogrčzuje pod menoj. — Vsaka stopinja po stopnicah doli mi je bila kakor da f»dam v brezdanji prepad, iz katerega ni rešitve. Pa hudega spremljevalca le pogledam. In zazdelo se mi je, da se srditega bolj nareja, kakor je res; in še tega se zavem, da me njegovi jari rki ne morejo ugrizniti, še manj pobosti. In začnem se iz brezdna reševati: »-Gospod i ue pandure,« sem lomil zagrebščino, »ja 6am stranski čovjek.« Te besede sem v Zagrebu že ujel, pa 6em si z njimi brž začel pomagati. »Nisem vedel, da v hrvatskem saboru ne smem nič vzklikniti. Veste« — tako sem malo po kranjsko, malo po zagrebško nadaljeval — »veste, pri na6 v Ljubljani gremo tudi v 6abor (deželni zbor); ani- Ei >ak tam lahko ploskamo, pa tudi zavpijemo. ..« eveda deželnega zbora dotlej nisem videl — — In še sem mu brž ganljivo, pa po pravici, pripovedoval, kakšna nesreča me zadene, če me on pelje preti obla6t. Naj 6e ueinili vsaj moje uboge matere, vdove; kaj bo 6irota počela, saj od žalosti zboli... Poslušal me jc. Ko od 6tratm in bliskovito naglega pripovedovanja ves zasopel ob6tanem, mc z narejenim 6trašno jeznim pogledom premeri od pictc do vrha, nie mogočno strese, pa mi s povzdignjenitn kazalcem slovesno reče: »Pa dobro! Pa da mi nikad više ne dodješ u sabor. Još iedamput — onda...« ln obljubil sem mu in obljubo še danes držim in upam, da jo bom do &mtri. — Za konec prijaznega razgovora mi je dal še sijajno brco, da 6em se po stopnicah kar opotekel. — Sijajna jc bila — v6eh drugih sktip ni6cm bil tako vesel kakor te... Za ves 6vet bi je ne bil zamenjal. — Tako 6va 6e z Baurom srečala prvič. Ko sva 6e srečala drugič — na Jcgličcvi biserni maši je bilo — sva si pri slavnostnem kosilu sedela nasproti. Pa scni mu ta dogodek iz svoje, pa tudi njegove mladosti pripovedoval. Vesel jc bil, smejal se je, da si je brisal naočnike; ko smo v Djakovu lansko leto po Vseh svetih blagoslavljali nove veličastne orgle, jc zahteval. naj zgodbo |x>vem vsem gostom kot dokaz na pripombo djakovskega škofa dr. Aškamoviča, da je nad?kof dr. Baucr zares »vrlo opasan čovjek«. Kajpada, če mi je pa en sam njegov govor vse življenje že naprej skoraj uničil, takorekoč v kali zatrl. Pa se je dobrodušno posmejal in pobnh.il: »Da, da! Zaradi mene in mojih nastopov jc že marsikdo prišel v velike težave! Niste bili prvi, pa tudi zadnji ne!« Dr. K. Drobne novice Koledar Petek, 17 decembra: Kvatre. Lazar, škof: Vi-vina, devica, ščip ob 19.52. Hcrschel napoveduje »rteg in dež. Sobota, 18. decembra. Kvatre. Grncijan, škof; I cotini. Novi grobovi ■f lz Clcoelandn je dospel včeraj žalosten brzojav. V sredo popoldne je po kratkem bole-banju umrl g. Peter Bizjak, doma iz Viž-marjev pri št. Vidu nad Ljubljano. V Ameriki je bival nad 26 let. Znan je bil, kakor Bizjakovi sploh, po kristalno čistem značaju in neumornem delu za cerkev, blagor bližnjega in slovensko stvar. Slovensko zemljo je ljubil iz dna srca. Kadar je govoril o Sloveniji, ni pozabil omeniti tudi prelepe šmarne gore, ki jo je želel vsaj enkrat še v življenju videli. Njegova izguba pomenja zolo hud udarec za clevelaudske Slovence, še posebno za faro Nevvburg in za domače v starem kraju, ki jih je izredno ljubil. Naj mu sveti večna luč! Lahka mu tuja zemlja! ■f- V Kočevju je umrl gospod Roman Koritnik, trgovec in hišni posestnik. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Ola tfato nedeljo vas vabi na obisk naša stolna bodicna mstava Keramika: triocca-servisi od 120 Din naprej, čajni servisi od 230 Din naprej — krasno ročno slikani. Steklo: Likerni servisi od 19 Din uaprej, vinski servisi od 45 Din naprej, kozarci od 1 Din dalje. F. KOLMANN SSS — Božični dar za naše izscljeuce sprejema zopet Prosvetna zveza v teh dneh. Vljudno prosimo. da pregledate svoje knjižne zbirke, od katerih odstopite vsaj po eno knjigo za slovenske izseljence. Slovenska knjiga je zlasti v tujini dragocen spomin na domovino, na starše in sorodnike, je pa obenem neprecenljiv duievui zaklad. Kdor po zna življenje naših deiavccv v južnih krajih naše države al' onih v Franciji, Belgiji, Holandiji in Nemčiji, ve, kako hrepene po domači besedi, zlasti tiskani. Usmilimo se tudi številnih bolnikov, ki leže ix> tujih bolnišnicah, kjer zaman povprašujejo po slovenskem čtivu. Naša narodna zavednost, naš socialni čut nas silita, da pošljemo v obliki knjig, revij, listov, božični dar našim izseljencem. Vse to sprejema Prosvetna zveza na Miklošičevi c. 7 od 8 do 12 in od 2 do 7 zvečer. — I. velika državna razstava malih živali v Belgradu bo pod pokroviteljstvom Nj. Vel, kraljice Marije in pod predsedstvom kmet. ministra dr. Svelozarja Stankoviča od 16. do 20. decembra 1937 in jo prireja ministrstvo za kmetijstvo. Poleg ostalih banovin je zastopana tudi dravska banovina po kr. banski upravi z našo štajersko kokošjo, ostalo perutnino in druge male živali pa je organizirala Zveza društev rejcev malih živali in Železniška zadruga iz Ljubljane. Kot delegat rejcev malih živali dravske banovine ^e bil določen gospod Inkret Alfonz, tajnik Zveze društev rejcev malih živali v Liubljani Trgovci! Zlata nedelja bo pokazala, da ste imeli prav: 0QLR51 V SLOVENCU ZflLEŽEJO! — šoferski izpiti, ki se zadnje ča?e riše v naši dravski bajiovini jasno pričajo, da se oblast trudi in prizadeva, da vzgoji dober in -zanesljiv naraščaj za vožnjo z avtomobili in sploh z mo. toroimi vozili vseh vrst, da bo naš cestni promet na višini varnosti iu napredka. Zato ne bo odveč-, ako pri tej priliki opozorimo vse šoferje in samovozače na praktično knjigo inž. stolfe — ■ š o f e r in s a rn o v o z a čc. To je priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, strogi in vodstvu modernega avtomobilu. Knjiga obsega 282 strani, ima okoli 300 slik, ki ponazorujejo posamezne dele motorjev in drugih delov avtomobila. Cena vezani 140 din. založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Koliko manj avtomobilskih nesreč iu prometnih neprilik bi bilo, če bi vsi šoferji in vozači svoje vozilo praktično in teoretično dobro poznali in jim bili veljavni cestno-policijski predpisi znani. Izpraševalni komisiji za šoferske izpite pripada torej velika naloga, du zbere sposobne, trezne in dobro izvež-bane vozače. — Sneg je napravil veliko škodo. Zadnji sneg je napravil na raznih telefonskih, brzojavnih in električnih napeljavah veli.ko šktnio. Včeraj zjutraj so bile skoraj vse zunanje telefonsko in brzojavne proge pokvarjene, ker jc sneg potrgal žice. V Ljubljani je bilo 800 naročnikov odključcnih. Do opoldne je bil telefon pri 100 naročnikih popravljen. V sredo zvečer je bil promet po ljubljanskih ulicah močno oviran, železniški promet v Sloveniji ni bil oviran. — Ugodnosti v Avstriji za čnm božičnih praznikov. Avstrijske zvezne železnice so odredile, da za časa božičnih praznikov znižajo bivanje 7 dni, ki so potrebni, da so uživajo ugodnosti na avstrijskih železnicah, na 5 dni bivanja. Te ugodnosti veljajo od 20. decembra 1937 do vključno (i. januarja 1938. Potovanje tja in nazaj se računa v bivanje 5 dni. Potovanje tja velja naj-zgodne.jp 20. decembra 1937 iu najkasneje 8. januarja 1058. Potovanje nazaj najzgodneje 24. decembra in najkasneje 0. januarja 1938. — Zahvala. Vpraviteljstvo ljudske šole v Gabrku pri škof ji Loki se uujiskieueje zahvaljuje Vincencijevi konferenci v škof ji Loki za bogata darila, ki nam jib je poslala za obdaritev siromašuih šolskih otrok ob priliki Miklavža. Prav tako se zahvaljujemo tovarni -Bata« v Bo-rovu in tukajšnjim posestnikom, ki so tudi prispevaj i v tu namen. KINO HATICA Premiera ! Kako je, ce se prerekata srce iu dolžuost. Vam bosta povedala dramatično zgodbo iz francoskega vojnega področja leta 1018 Uda Baarova in Mathias VVieman v nemškem velefilmu Patrioti TEL. 21-24 Predstave danes ob 16., 19.15 ln 21.15 uri Kino Kino Kodcljcvo, telefon 31-62. Danes in jutri ob 20 :.L'Equipagef (Annabella) in ■ škrjanček poje- (Martha Eggert, Hans Sonker). Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr Pjccoli, Tvrševa cesta 6: mr, Hočevar, Celovška c-estu 62 in mr. Gartus, Moste. * 1 Zadnji prosvetui večer pred božičem, ki bo drevi ob 8 v beli dvorani hotela Union, bo nudil obiskovalcem v besedi in sliki vpogled v mesto Betiehem na sveti večer. Redki so obiskovalci Svete dežele, katerim bi bilo dano, da bi sveti večer preživeli na kraju Gospodovega rojstva. Zato je brez dvoma to doživetje svoie vrste. S pomočjo jaslic si skuša sleherna katoliška družina predočiti prvo sveto noč. Lepe slike, posnete na licu mesta v Be-tlehemu nam bodo predočevale, kakšne so bile prve jaslice in kakšna je še danes najstarejša krščanska cerkev, ki se dviga nad pastirsko votlino v Betlehemu. Predprodaja vstopnic, Prosvetna zveza, Miklošičeva c. 7. I Krajevna organizacija JRZ za šentjakobski okraj sporoča svojemu članstvu, da bo danes, dne 17. t!! m. ob pol osmih zvečer članski sestanek pri Blagaju, Sv. Jakoba trg. Predaval bo msgr. Viktor Steska o zgodovini šentjakobske fare; sledi tudi jioročilo občinskega svetnika Jos. Babovca. 1 Delavci Strojnih tovarn — pozor! V svrho sestave prijav, ki jih mora sleherni delavec predložiti sodišču, se. javite gotovo v petek ali soboto dopoldne odnosno popoldne_ v prostorih zaupniškega zbora v Delavski zbornici, I. nadstr. I Dar mestnim revežem. Namesto venca na grob umrlega g. dr. Ivana Hog-lerja je darovalo vodstvo hotelu -Metropola« v Ljubljani 100 din za mestne reveže. Mestno poglavarstvo se toplo zahvaljuje. 1 Tatvine v Strojnih tovarnah in livarnah. Zanimivega tatu je u jela včeraj ljubljanska po- Cenjene inserenie ki šc nameravajo oddati oglasna naročila za »zlato nedeljo«, vljudno prosimo, da nam jih izroče že v teku današnjega dne ali najkasneje jutri zjutraj. Le v tem primeru more uprava za vsak posamezen oglas zagotoviti točno izvršitev in zaželjeno namestitev. — Za slepe oiroke. V počastitev spomina pok. podmaršala g. 1. Tomšeta iz Ljubljane jc darovala rodbina jeglič iz Trbovelj zavodu za slepo dcco v Kočevju din '-00. Za bozičnico slepim otrokom so darovali: g. Josip Brus iz Logatca din 200, g. Selovin iz Ljubljane ob priliki svoje 60 letnice din 200. ga. Ivanka Vcrbičeva iz Vrhnike din 100, go. Marijana Trohada iz Ljubljane din 50, gdč. Anica Markelj, g. Gvardjančič in g. Dolenc Joško po din 20, ga. Cakševa iz Maribora pa je darovala cifre. Vsem dobrotnikom iskrena hvala! Darove fondu za slcjic otroke ie pošiljati na naslov: Zavod za slej-io dcco v Kočevju (čekovni račun štev. 10.190). — Gradnja železnobetouskega mostu pri Zalogu. Leseni most pri Zalogu čez Ljubljanico je že vzdržal hude povodnji dolga desetletja. Saj je "-tur in zgrajen od paiutiveka. Velik promet in druge tehnične okornosti pa nu jno zahtevajo, da si- zgradi čez Ljubljanico namesto lesenega moderen, železnobetonski most. Načrti so že izdelani. Nedavno je bil tudi od banske uprave določen komisijski ogled. Dela za železnobetonski mo?t so preračunana na milijon dinarjev. V proračunu ljubljanskega okrajnega cestnegu odbora je bila za prihodnje leto vnesena postavka 500.000 din Pričakujejo, da bodo že prihodnje leto pričeli z graditvijo tega prepotreb-nega mostu, ko bodo opravljene še druge upravne" formalnosti — Harmonij, okrog tO registrov. 5 oktav, nov ali že rabljen, vendar dobro ohranjen se kupi. Kupec jo ■* frnn*-išknnskcm s»mo«tanu v I jubljani. — V počastitev spominu pokojnega šolskega upravitelja Srečka Sck.irnika iz Sv. Florijana pri Rogatcu so darovali namesto venca za revne šolarje tukajšnje šole: gospa Sckirnik Apoloni ja blago za obleke in perilo, gospod solski upravitelj Anton štefanciosa 100 din, rodbina Draga štcfaiieiosu blago za obleke, učiteljstvo tukajšnje šole 100 din Upraviteljstvo se v imenu siromašnih šolarjev iskrcuo zahvaljuje. — Izseljenska zbornica v Ljubljani razpisuje z.a najboljši igrokaz iz izseljenskega življenja nagrado 1000 din. Natančnejše informacije se dobe pri tajništvu Izseljenske zbornice, Tvrševa cesta 52. — Kočija, enovprežna, samo /a dve osebi (brez kozlu«-), nova ali rabljena, v dobrem stanju sc kupi. Poizve se pri vratarju frančiškanskega samostana v Ljubljani. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frauz-Josef grenčice«. — Udeležite se skupnega potovanja ua 34. mednarodni Evharistični kongres v Budimpešti, ki ga priredi Tujsko-prometna sekcija Kluba Espe-rantistov v Ljubljani, Dvorakova ulica S. Zahtevajte Brezplačna pojasnila in spored potovanja. Liabliana dne 17. decembra l »37. Gledališče Drama. Petek, 17. decembru ob 15: birma-. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. — Sobota, 18. dec.: -.Bela bolezen-. Izven. — Nedelja, 19. devembra ob 15: •šimkovi«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: vBeraška opera<. Izven. Znižane cene od 22 din. — Ponedeljek. 20. decembra: Zaprto. Opera: Petek, 1". decembra: Zaprto — Sobota, 18. decembra: Ančka«, izven. Znižane cene. Predstava v korist Združenja gledaliških igralcev. — Nedelja, 19 decembra, ob 15: ^.Ama-conkec. Izven. Znižane cene od 50 din navzdol. Ob JO: .ManoiK. Gostovanje ge. Zlate. Gjun-gjenae. Izven. Znižatie cene od 50 din navzdol,— Ponedeljek, 20. dcccmbra: Zaprto. Prireditve in zabave Revček Andrejček nu Rokodelskem odru. V nedeljo 19. t. m, ob pol 8 zvečer pouove igralci Rokodelskega odra ljudsko igro Revček Andrejček«, kuteru je preteklo nedeljo napolnila dvorano do zadnjega kotička in razveselila s svojo ljubkostjo in lepoto vsakega gledalca. Vili. koncert ljubljanske filharmonije bo v petek 17. f. m. ob 20 v unionski dvorani Dirigira slavni dirigent dr Hermanu Scherehen. Predprodaja vstopnic je pri blagajni kino Uniona. Cene od 10—40 din. Sestrice sv. Klare bodo v nedeljo 19. decembra uprizorile ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani dramo Elizabeta, turinška kneginja« — Vstopnice v predprodaji v Pax et bonuin. Predavanja Jugosl. kirur. društvo, sekcija Ljubljana in Društvo zobozdravuikov za dravsko banovino vabita vljudno vse gg. zdravnike iu medicince na predavanje »Baver< -jevega zvočnega filma -Kirurgija čeljusti«, dne IS. dec ob 19.30 v mali filhar-monični dvorani kina Malice. Vil. V potek ob 8 zvečer priredi Prosvetno društvo Jegličnv večer. Na sporedu je predavanje s skioptičnimi slikami. Predava g. kanonik dr. Kimovec. Na koncu bomo predvajali film o po-gr^bu umrlega vladlkc. lici ja. V Strojnih tovarnah in livarnah namreč dolgo kradejo razni uzmoviči železne predmete, kakor drage vijake, okvire in drugo. Več tatov jc bilo zaradi teli tutvin že prijetih, vsi pa so povedali, da so take predmete prodajali za staro železje iej uli oni ljubljanski tvrdki. Vrednost predmetov je bila seveda neprimerno večja od izkupička. Najnovejši tut pa je neki Jože S., ki se tudi preživlja z zbiranjem starega železja, ki pa je s svojim tovarišem organiziral tatv ino železnih okvirjev, katere je takoj uato prodal neki tvrdki. Strojne tovarne in livarne so oškodovane za okoli 1000 din. Jože svojega tovariša noče izdati in pravi, da je te okvire ukradel sam, toda tudi nc toliko, kolikor jih tovarna pogreša. Na policiji nastopa zelo samozavestno ter se brani, kakor kak --strgan dohtarc, kar mu seveda ne bo mnogo pomagalo. ! Pedagoški tečaj za starše na Viču. Drevi ob 8 predava na viški l judski šoli dr. St. Gogala Vzgojna pomoč ob razvojnih krizah mladosti«:. Vstop prost. 1 Tkalnica preprog Mekka •, Subotica, j>ride meseca januarja v Ljubljano ter bo napravila razstavo svojih dobro znanih in lepili preprog. Originalni perzijski vzorci. Izdelava in cena brez konkurence. Prosimo, rezervirajte vaš nakup. Mi vas pravočasno obvestimo, kje in kdaj bo razstava. V kraljestvu kristala in porcefana J udi letos je znana tvrdka F. Kolmann na Mestnem trgu za božič priredila krasno razstavo steklenih, keramičnih, porcelanskih in drugih izdelkov, ki jili ima v 6Voji bogati zalogi. Ko stopa človek skozi razstavne prostore, dobi vtis, da hodi jx> pravljičnem kristalnem gradu iz »Tisoč in ene noči«, tako se vse leskeče in blesti v pestrih barvali in odtenjkih. Najprej je odlično zastopana keramika, in sicer domača in tuja. Opaziti je, da naša domača keramika že uspešno tekmuje" z inozemsko. Prav lepi iu okusno poslikani so domači čajni in kavni ser visi domače tvrdke »Dekor-:, kar se pa izdelave tiče, pa seveda bleste servisi angleške tvrdke \Vo-ods. Keramika si čedalje bolj utira pot v gosj>o-dinjstvo in v stanovanjsko kulturo. Nepopisno lepa je razsiava kristalnih izdelkov, kjer prednjači brušen kristal belgijske tvrdke Val St Lambert. Industrija je ua tem polju napredovala toliko, da izdeluje stvari umetniške vrednosti. Krasni so servisi za liker, za vino in za kompot ter tudi razni okrasni predmeti. Bogato je zastopan ludi barvni kristal ter pihano iu lito steklo. Največ prostora zavzema porcelan, kjer so razstavljeni porcelanski predmeti v taki izbiri, da vsak obiskovalec lahko zadovolji svoj, še taiko razvajen okus. Poleg domačih izdelkov, ki od leta do leta napredujejo tako v sami izdelavi kakor (udi po obliki, so razstavljeni razkošni servisi znanih inozemskih tovarn Meissncr. Sev res, Augar-ten, Duc Bacquieros. Rosentba! itd. Razstavljen je porcelan v najrazličnejših dekorih zlasti v najmodernejšem progastem dekoru. Lepe so tudi stvari, izdelane v kombinaciji stekla in porcelana. Še mnogo drugega lepega in koristnega je videti v leni kraljestvu 6tekla in porcelana. Pripomnili ]e treba, da vsebuje razstava v vseh svojih odelkili predmete, ki so kakovostno prvovrstni in tudi jio obliki okusni, pa si jih zaradi nizke cene lahko omisli vsakdo. Razstavo si je re? vredno ogledati. Maribor m Mariborski »Veeernik« in krščansko pojmo-vanjo vzgoje. >Veeernik; od srede, 15. dec., pišo v svojem poročilu o dr. Brecljevem predavanju o spolni vzgoji med drugim tudi, s.Ua bi v sicer zani-mivcui predavanju lahko pogrešali nekatere pre-davateljeve vpletljaje, ki menda ne spadajo v okvir teme in še manj nemara v okvir kulturnega poslanstva Ljudske univerze, pač pa morda v kako nabožno društvo . Za nepotrebne s-vplotljajuc, ki ne spadajo v okvir kulturnega poslanstvu, smatra »Večernik.' dr. Brecljeva izvajanja o krščanski vzgoji mladine in citate iz papeževih okrožnic. lJo -Večernilsu - so torej krščanska naziranja o vzgoji in papeževe okrožnice nekulturne, saj le nekulturne stvari ne spadajo v okvir kulturnega poslanstva Ljudske univerze. Če bi pa kdo povedal, da :>Večemikovo • pisanje ni v skladu s krščanskim svetovnim nazorom, bi ga ozmerjal z obrekoval-ceni in lažnivcem. m Državni pravduik dr. Hojnik je prestal v mariborski bolnišnici hudo in nevarno operacijo, ki ata jo izvršila primarij dr. Drnovšek in asistent dr. Cunderč. Dr. Hojnik je sedaj žc nn potu okrevanja ter mu želimo skorajšnje ozdravljenje. m Mesarske proda,jalnice in stojnico bodo to nedeljo odprte, nakar občinstvo opozarjamo. m Visok sneg na. Pohorju. V sredo je nad Mariborom in okolico močno deževalo, na Pohorju pa je padal gost sneg. -Putuikovo: poročilo navaja, da je zapadlo na Pohorju okrog 60 cm svežega snega na staro podlago, tako da jc snežna odeja debela nad en meter. Žal je sneg južen ter znaša temperatura tudi na pohorskih vrhovih plus 3 stopinje. m Ljudska univerza. Drovi ob 20 predava ravnatelj Zor iz Ljubljane o potovanju v Pariz .ter o svetovni pariški razstavi. ui Iz obrtnega življenja. V torek se je zaključil knjigovodski obrtni tečaj, katerega je obiskovalo jKiniocnikov in mladih mojstrov. Uspeh tega tečaja ,je bil zelo zadovoljiv. Včeraj se je pričel v priredbi obrtne poepeševaluice zbornice TOI strokovni računski tečaj, za katerega je veliko zanimanja. m Žetev smrti. Na Tržaški cesli šl. 1 jc umrla soproga železničarja Marija Zafrel, stara 17 let. — V bolnišnici so umrli: 24-letni gojenec gozdarske šole Ferdinand Lužar, 72-letna zasebnica Ferk Antonija, 7-1-letna zasebnica Cernula Jožefa, 17-letna VVeinhandJ Hedvika in 74Ietni posestnik Adam Fartel. — Naj počivajo v miru! m Tepeua. ker je terjala dolg. Pred okrožnim sodiščem je bila včeraj razprava proti dvema vini-čarskima sinovoma iz ptujske okolice zaradi svojevrstnega delikla. Anton Potočnik in Jožef Rus iz. Majskega vrba eta dolgovala Ani Šlumberger vsak po 10 din. Dne 19. julija ju je prišla Štumberger-jeva terjat. Pri obeh ni nič opravila, ko pa se jo vračala domov, sta io oba dolžnika pričakala v zasedi ter jo s koli lako pretepla, da je dobila zelo nevarne poškodbe. Potočnik je bil obsojen na 3, Rus pa ur. 2 meseca strogega zapora, oba nepogojno. m Septični odsek porodnišnice se seli v bolnišnico. Mariborska porodnišnica, ki sc nahaja v biv sem sanatoriju v Krčevini, je že zdavnaj pretesna, tako da je stroga ločitev septičnih od asep-tičnih primerov zaradi lega nemogoča. Banska uprava se jc zaradi tega odločila, da zgradi novo poslopje za porodniški oddelek na zemljišču pri bolnišnici, dotlej pa sc sprejem porodnic in drugih primerov, ki spadajo v ta oddelek, omeji Ic na najbolj nujne primere. V porodnišnico v Krčevini se bodo odslej sprejemali samo predvidoma čisti in i r. kakršnegakoli Tazloga patološki porodi, ki se brez zdravniške intervencijo ne morejo pustiti v domači- oskrbi in pa dalje nujni primeri ginekološkega obolenja. — Vsi primeri septičnih abor-tov in jx>rodov, nadalje primeri r. vročino pred ali po porodu pa se preselijo v paviljon infekcijskega oddelka v splošni bolnišnici v Mariboru, Tržaška i cesta, kjer se ustanovi poseben septični odsek porodniškega oddelka. Obiski na porodniškem oddelku v Krčevini in na septičnem odseku oh Tržaški cesti sc omeje le na Lrikrat tedensko, v torek, petek in nedeljo od pol 13 do pol 15. Obiski noj se omejijo ]e.,na najbližje sorodstvo. mPolenovko, sveže namočeno, dobite vsak dan v trgovini Siku za, Kotov ž, Glavni trg. m Nov buffet. m Aleksandrovi cesti. Znani mariborski hotelir g. Adam Črašnar je v novi palači Ljudske samopomoči na Aleksandrovi cesli, nasproti kolodvora otvoril nov buffet. Ime lastnika jamči, da bodo gostje v novem gostinskem lokalu kar najbolj postreženi. Opozarjamo na tozadeven , oglas, ki bo objavljen v nedeljski številki :,Slo-' venca.-. i ni Oškodovani mali ljudje. Na Tezncm je neki I zidarski podjetnik oškodoval več ljudi, ki eo mu ■ dali predujme, da jim sezida hišice. Nekateri pred-i lijmov dosegajo tudi 10.000 din. Sedaj so nepoštenega podjetnika ovadili oblastem, je pa medtem žo izginil iz mariborske okolice ter se baje preselil nekam ija jug. Gledališče Petek, 17. decembra: Zaprto. Sobota, 18. decembra, ob 20: - Pod to goro zeleno-. Red A. Jesenice Kino Krekov dom predvaja danes in jutri ob 20 dvojni program: V najpopolnejši 100 odstotni naravni barvi stiper velefilm v nemškem .jeziku • Alahov vri«- z Marleno Dietrich, Charles Boyer. Film obdelava močno dramsko delo, ganljivo borbo človeka, po romanu Roberta Hi-chensu. Drugi film v nemščini -Vaški zdravnik in kanadski petorčki--. Borovnica Dekliški odsek prosvetnega društva je imel od 3. oktobra naprej gospodinjski tečaj. Svoj 11 tedenski tečaj zaključuje v nedeljo, 19. decembra. Z vso skrbnostjo in vnemo je vodila tečaj gdč. učiteljica Albina KošJakova z Rakeka. Vse delo je slonelo na njenih ramah Svojo naklonjenost naši prosveti so pokazali z aktivnim sodelovanjem tudi gdč. llladekova. ga. Golobičeva in g. župnik, ki je prevzel tudi pokroviteljstvo nad tečajem. Za zaključek šole bo to nedeljo v prosvetnem domu razstava, ki obeta biti zelo zanimiva. Raz stavljena bodo razna ročna dela. raznovrstno pecivo in likerji. Vodstvo gospodinjske šole lepo vabi nn obisk razstave Delavnost g. dr. Milorada Nedeljkoviča v Ženevi Ženeva, dne 4. decembra 1937. V Ženevi je zasedal finančni komite strokovnjakov, ki 6c sestaja redno vsako leto po odredbah sveta Zveze narodov. Kakor je znano, jc letošnjemu zasedanju finančnega komiteja Zveze narodov prisostvoval poleg številnih mednarodnih strokovnjakov tudi gospod dr. Milorad Nedeljkovič, generalni direktor Poštne hranilnice v Belgradu. Po odločbi sveta Zveze narodov je bil g. dr. Nedeljkovič meseca septembra izvoljen za člana finančnega komiteja. Na tem zasedanju finančnega komiteja se je razen v drugih vprašanjih razpravljalo tudi o gospodarskem, finančnem in denarnem položaju Bolgarije, Madžarske in Avstrije glede na posojila, ki so jih tc države najele pod zaščito Zveze narodov. Razprave specialnih strokovnjakov Zveze narodov so izpopolnili gg. Momčilov, tukajšnji bolgarski pooblaščeni minister in stalni delegat Bolgarije pri Zvezi narodov, madžarski finančni minister Tilanjcr Fabinji in predsednik avstrijske narodne banke Kimbock. Nato je sledila debata o specialnih gospodarskih in finančnih vprašanjih, s katerimi sta ee morala baviti po odločbi sveta Zveze narodov oba komiteja Zveze narodov: finančni in gospodarski. Glavno vprašanje, ki je dominiralo v delu obeh komitejev pri tem zasedanju, jc bilo vprašanje, kako ublažiti devizne težkoče, prevelike carinske ovire, klirinške pogodbe in sisteme kontingenti-ranja, da bi se na ta način zopet omogočila čim svobodnejša mednarodna trgovina; to bi bilo namreč po dosedanjih sklepih strokovnih komitejev in drugih organizmov Zveze narodov najuspešnejše sredstvo za ublažitev sedanje evropske krize in vzpostavitev materialnega blagostanja vseh narodov. Tudi na sedanjem zasedanju sta oba komiteja stremela za tem, da sc čim natančneje razpravlja in načelno prouči vprašanje, kako bi bila možna vrnitev k svobodni trgovini in ukinitev deviznih omejitev. Naš predstavnik v teh komitejih g. dr. Milorad Nedeljkovič se je zlasti vidno udejstvoval v razpravi o teh vprašanjih in razložil svoje mnenje: da glede ozivljenja mednarodne cirkulacije dobrin ne moremo pričakovati nobenih stvarnih uspehov, ako bomo vztrajali samo na ukinitvi uredb in predpisov o prometu z devizami in o carinskih tarifah, r.ego da jc treba obrniti največjo pažnjo na povečanje kupne moči produktivnih gospodarstev, posebno držav južnovzhodne Evrope, ki lahko igrajo najvažnejšo vlogo v rešitvi evropske krize. V teh državah je namreč nastopilo naglo znižanje kupne moči zaradi padca cen poljedelskih proizvodov za celih 50?», Zalo so morali mali kmetje v teh državah odprodati svojo živino, da so začasno ohranili ravnotežje v svojih gospodarstvih. Izguba živine pa je seveda pomenila izgubo delovne sile, ki jc potrebna za zadostno obdelovanje, zemlje, in izgubo hlevskega gnoja, ki je potreben za obnavljanje produktivnih sil izčrpane zemlje. Zaradi izgube živine je imel naš mali kmet tudi manjši pridelek žita za 30 do 50%, in sicer prav tedaj, ko so cene njegovim proizvodom padle za nadaljnjih 50"o. To ga ie potisnilo v dolgove, ki «o postali v 10 letih veliko breme za njegov proračun. Ravno v tem času jc bil našemu poljskemu delavcu onemogočen odhod v začasno emigracijo, da bi s tc strani povečal svoj rodbinski dohodek. Nazadnje še prirastek prebivalstva (200.000 duš letno, 3,500.000 skupno od prevrata do danes) utesnjuje zemljiško posest našega kmečkega prebivalstva in povzroča njeno delitev, tako da ima danes tri četrtine našega prebivalstva manj ko 3 hektarje obdelane zemlje. Zaradi teh okolnosti je nastopilo naglo akci-dentalno obubožanje našega kmečkega prebivalstva in vsega našega poljedelskega položaja, ki je glavna osnova našega narodnega gospodarstva. Nastopilo je zmanjšanje naše kupne moči, kateremu pa se ne more odpomoči s samim razpravljanjem o koristnosti svobodne trgovine, nego je tre- ba obrniti vso pažnjo samih teh narodov kakor tudi strokovnih komitejev Zveze narodov na povečanje produktivne sile, torej kupne moči teb narodov na jugovzhodu Evrope, ki predstavljajo skupaj 240 milijonov prebivalcev in imajo visoke kulturne in ekonomske tradicije, Pri pobližjem iskanju možnosti obnovitve njihovega ekonomskega blagostanja, ie g. dr. Nedeljkovič posebej opozoril na potrebo pridobivanja nove plodne zemlje s pomočjo melioracij (iz-suševanja močvirij in jezer, namakanje brezvodnih ravnin, zavarovanje pred poplavami itd.) a nato v uvajanju notranje kolonizacije s primerno oskrbo majhnih poljedelcev s potrebnim živim in mrtvim inventarjem, kot tudi z uvedbo cele vrst« ukrepov dobro premišljene agrarne politike. To stališče g. Nedeljkoviča je izzvalo zelo živahno zanimanje pri vseh članih finančnega in ekonomskega komiteja, kot ludi pri mnogoštevilnih višjih uradnikih Zveze narodov in mednarodnega urada dela. Bil je splošen vtis, da ustvarjajo izvajanja g. dr. Nedeljkoviča nova obzorja in s pridom širijo program proučavanj b prizadevanj Zve- j ze narodov. Poleg teh načelnih vprašanj eo bila prerešeta-na mnoga vprašanja o rajnih sistemih poljedelskih kreditov, olajšanju trgovine s surovinami, mednarodna migracija prebivalstva in zboljšanje načina življenja in bivanja siromašnega mestnega in podeželskega prebivalstva. Vseh teh diskusij se je vidno udeleževal g. dr. Nedeljkovič ter mu je tudi uspelo, da jc obrnil pažnjo na našo državo ter njene specialne probleme. Pri tej priliki je posebej opozoril na napore, ki jih vrši vlada g. dr. M. Stojadinoviča pri reševanju teh materialnih problemov, ki so podlaga našega političnega življenja ter je izrazil željo, da najde pri Zvezi narodov priznanje in podporo za te eminentno miroljubne napore naše države tako pri političnem kot tudi socialnem konsolidiraniu naše države. Po iniciativi gotovih krogov, ki so jih zainteresirale te ideje g. dr. Nedeljkoviča, je izkazalo vseučilišče v Ženevi čast g. dr. Nedeljkoviču z vabilom, da ima na fakulteti za socialno in ekonomsko vedo javno predavanje. Veliki znanstvenik in priznani prijatelj naše države prof. Milo je odstopil svoj kateder g. dr. Nedeljkoviču, pozdra.vil ga je in predstavil kot poznanega znanstvenika in specialista za ekonomska in gospodarska vprašanja s posebnim ozirom na agrarni problem Balkana in Srednje Evrope. G. dr. Nedeljkovič se jc na to zahvalil g. Milou in ženevski univerzi, ki mu je izkazala čast, da je mogel svoje ideje o agrarnih problemih iznesti pred znanstvenim forumom, kot je to žc izjavil v komitejih Zveze narodov. Predavanju g. dr. Nedeljkoviča jc prisostvoval stalni delegat kraljevine Jugoslavije pri Zvezi narodov g, dr. Ivan Suhotič z osebjem naše delegacije pri Zvezi naTodov, g. Nikola Petrovič, generalni konzul z osebjem generalnega konzulata v Ženevi, veliko število znanstvenikov, mnogo viso-košolcev in ženevska družba, V svojem predavanju je g. dr. Nedeljkovič navedel vlogo poljedelskih držav evropskega jugovzhoda v razvoju svetovne gospodarske krize. Kot primer te krize je navedel primer Jugoslavije tej-na nenavadno iskren in konkreten način razpravljal o celotni gospodarski in agrarni stvarnosti Jugoslavije. Ugotovitve g. dr. Nedeljkoviča so bile nenavadno težke, toda ravno zaradi svoje iskrenosti so ostavile globok vtis na poslušalcc. Navedbe g. dr. Nedeljkoviča tako v komitejih Zveze narodov kot tudi na univerzi so izzvale globoko zanimanje za ta problem. • Povišanje glavnice >Jugoče8ke«. Jugočeška-, jugoslovaneko-češka tekstilna industrija, d d. v Kranju, ima izredni občni zbor delničarjev dne 29. decembra ob 11, občnemu zboru predlaga družba zvišanje glavnice. Sedanja glavnica je 20 milijonov din, bilančna vsota 110.2 milijonov din. Kulturni obzornik Krtige Goriške Matice Prav razveseliti nas mora sleherni, še tako majhen kulturni pojav med našimi rojaki v Ila-liji. Med te razveseljive znake spadajo tudi vsakoletna izdanja vseh štirih književnih založb (Goriške Mohorjeve družbe, Goriške Matice, Sigme in Luči) tam doli, ki eo bile zadnjih par let malce utesnjene v svojem delovanju. Upamo, da so te brezpotrebne ovire odpadle. Pred nami ležijo knjige Goriške Matice za 1 1938, in sicer: Koledar za leto 1938 (elr. 88, V 8"); France Bevk, Ubogi zlodej, povest (str. 170, M 8°); Grazia Deledda, Sardinske novele, prevedel Ivo Dren (str. 95, M 8°); Jakob Trnovec, Dobro — bolje — najbolje, poučen spis iz tehnike (.str. 94, M 8°), Lažnivega barona Munchhauseua čudovita, potovanja in doživetja po suhem iu po morju, prevedel Nande Vrbnjakov (str. 79, M 8°). Za doplačilo sta priloženi še dve knjigi: France Bevk,- Srebrniki, povest (str. 168, M«) in Josip Ribičič, Mihec in Ja-kee, zabavna knjižica s podobami (str. 96, 16"). Zunanja oprema knjig je dobra, čeprav se na pupirju (razen pri Ubogem zlodeju) pozna, da je dober papir izginil s trga. V -Koledarju« je običajno koledarsko gradivo. Nekaj slovstvene pomembnosti imajo le prvi trije prevodi in pa nekatere pesmice, zlasti one mladega in obetajočega kmečkega mladeniča Adolfa Šinkovca. : Sardinske novelo« se bodo priljubile zlasti kmečkemu bravcu, ker diha iz njih sa rdi tiska pri-roda in nje naravno življenje. Prevod je lep. Na zadnjih straneh je pridejan opis življenja in de.Ia slavne Dejedde. 1'rjjetno je brati tudi prevod nemškega - Lažnivega Kljukca«. Izvirna knjiga je :,Dobro, bolje, najbolje-:. To so poljudno, včasih celo preveč poljudno pisani odlomki iz meteorologije, optike in akustike. Vsebina knjige pa skorajda nič ne opravičuje čudnega naslova. Največjo" literarno vrednost daje .Matičnim knjigam še vedno pisatelj France Bevk. Nje-uov Ubogi zlodej- je izhajal v vDom in Svetu.. V tej knjigi ga je pisatelj opilil in tudi nekaj dodal- Prav tako tudi pri ^Srebrnikih--, ki pa imajo zlasti v drugem delu vse drugačno obliko kot v prvotni izdaji v tržaški reviji sNaš glas-: (letnik 1928) z naslovom »Skrinja s srebrniki-'. Takrat, ko je bil list z raznimi tam doli vred ukinjen, jc pisatelj konec povesti kar na naglo zavezal. Zdaj pa povest poteka lepo do konca in -sc z užitkom bere. Hvalevredno jo ludi izdanje drobne knjižice ? podobami. Književni dar Goriške Matice je res lep iti znali b! ga neniti še bolj, če. bi vedeli, ko- liko muke je položene v to kulturno delo. Knjige ee dobe tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. R. B. Goriška Pratika V Gorici jc izšla po dveletnem premoru »Pra-tika 1938« v založbi - Sigme- (16a, 12S str.). Drobna knjižica, ki pa ima zn preprostega človeka na Goriškem veliko koristnega in poučnega in ki sc je ljudstvu tudi zelo priljubila. Pratika je ua Goriškem pričela izhajati kot : Goriška Pratika - v založbi Goriške Straže od 1. 1923 do 1929, v Trstu ic -.Mali list- izdajal nekaj let -^Ljudsko Pratiko.- (1926—15)29). Nato je dve leti izhajala »Pratika-r kot vNova Pratika« pri »Novem listu-:. Ko je tudi ta prenehal izhajati, je Pratiko prevzela v založbo -/Sjgma-r do 1. 1934-Naslednji dve leti je Pratiko nadomestil skromen -Zapisnik po večini le s koledarjem. Letos je bila -.Pratika« vnovič dovoljena, kar je vse ljudstvo z velikim veseljem pozdravilo. Gradivo (večino Pralik je uredil Rado Beduarik) j'' razvrščeno kot običajno v živahnem redu: poleg pratike in vremena letopis, slovstvene drobtinice, koristno iri poučno za gospodarje, pristojbine itd. Naslovno stran je naslikal Domen-Butkovič. — Želimo, da bi Pratika, dolgoletna svetovalka kmečkih domov, ustregla nameiiu in da bi ljudstvo pridno segalo po njej. »Etnografska karta Julijske Krajine, Beneške Slovenije in Zadrskc pokrajine«, ki jo je izdal Publicistični odsek, prikazuje slovensko in hrvatsko ozemlje, ki jc bilo priključeno Italiji z rapalskim dogovorom leta 1920 in z dogovorom 1. 1924, poleg lega pa tudi ozemlje (Beneško Slovenijo in Rezijo), ki jc že leta 18613 pripadalo Italiji- — Karta je v merilu 1-300.000. Na karti so označene poleg državnih meja še moje pokrajin sodnih okrajev in občin ob koncu leta 1936. Imena občin, kjei je sedež sodišča, so izpisana. Imena mest s sedežem prefekture so izpisana z velikimi črkami. Imena ostalih občin so označena s primernimi okrajšavami. Razlaga kratic je v spodnjem levem delu karte. Tam so navedeni tudi italijanski nazivi za posamezne občine. Površina posameznih občin je pobarvana v sedmih različnih niansah, od belo do intenzivno rdeče barve, po odstotku slovenskih in hrvatskih prebivalcev, kakor kaže razlaga na desnem zgor; njem delu karto. Kot jx>dlaga so služili podatki italijanskega uradnega štetja odvdecembra 1921. Le pri občinah, za katere so bili podatki preočitno napačni, so se za rektifikacijo upoštevali podatki iz leta 1910. Tako so se popravili podatki za večji del občin v puljski in zadrski pokrajini ter za nekatere občine v reški in tržaški jx>krajini. Na ta način jo prikazano razmerje med slovenskimi in hrvatskimi prcbivalci na enj ter italijanskimi. furlanskimi, nemškimi in drugimi pre a PtV\C"'~ v l3 ov- \ v voOa A. ce*" SARG0V fH pozna zobobola ... Ker J. pravočasno s-pornat nevarnost zobnega kamne * neznosne bolečine, Izpadanja zob. On je zaeel prava Časna uporabljati pravo sredstvo: redno čiščenje zob s „S«rgovlm KAI.ODONTOM proti zobnemu kamnu". I Sargov KALODONT je edin« zobne pasta v jugosto-vi j I, Iti vsebuje sulforidn-oleat dre Braunllelia. S čil« čenjem je odstrani polagoma zobni kamen — povzročitelj mnogih obolenj zob — in prepreči njegovo ponovno tvorjenj«. KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU Konkurz je razglašen o imovini Bcrganla Fr.. trgovca s špccerijo v Ljubljani, Sv. Jakoba trg 6, oglasjtveni rok je do 14. januarja, ugotovitveni narok je 19. januarja. Borza Dne 16. decembra 1937. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen. V Ljubljani 237.20 -238.80, v Zagrebu 237.20- 238.80 (238) in v Belgradu 237.20—238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani ostal na 8.66 do 8.76, v Zagrebu je notiral 8.61—8.71 (8.60). v Belgradu pa 8.6883—8.7883. Grški boni so notirali v Belgradu 26.70 blago. Nemški Reki so ostali neizpremenjeui nn vseh borzah in so notirali 13.90—11.10, v Zagrebu so istotoliko notirali tudi ultinin december in ultinio maj. Ljubljana — tečaji s primom Amsterdam 100 hol. eold. , . . 2397.66- 2412.26 Berlin 100 mark...... 1735.27-1749.15 Bruselj 100 belg...... 732-05- 737.11 Curih 100 frankov...... 996.45-1003.52 London 1 funt.......215.01- 217.07 Nevvork 100 dolarjev .... 4276.00-4312.31 Pariz 100 frankov...... 145.66— 147.09 Praga 100 kron.......151.13- 152.54 Trst 100 lir........ 225.71- 228.83 pa je poleg lega prebivalcev raz-občiuah. Sedež s kvadratom, či- bivalci na drugi strani. S karle razvidno tudi absolutno število ličnih narodnosti v posameznih vsake občine je namreč označen gar velikost predstavlja absolutno število celotnega prebivalstva občine na koncu lola 1921. Za primerjavo služila kvadrata na desni strani karte, ki ustrezata 100, odnosno 10.000 prebivalcev. Del kvadrata, ki io pobarvan >: rdefo barvo, predstavlja število Slovencev in Hrvatov, beli del število Italijanov in Furlauov. del poševno črtkan od desne proti levi, število Nemcev (v Kanalski dolini), del poševno črtkan od leve proti desni (v občini šušn.jevica) Romune, vodoravno črtkani dol (v Trstu in na Reki) pa prebivalce raznih narodnosti. Curih: Belgrad 10, Pariz 14.67, London 21.605, Nevsyork 432.25, Bruselj 37.475, Milan 22.73, Amsterdam 240.45, Berlin 17-1.225, Dunaj 80.60 (81.65), Stockbolm 111.35, Oslo 108.55, Kopenhagen 96.1">, Praga 15.20, Varšava 81.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, llel-singsfors 9.55, Bueuos-Aires 126.5. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 95.25 den., agrarji 53 deri., vojna škoda promptna 421—423.50, begluške obveznice 79—80, 4 % severni agrarji 51—53, &% Blerovo posojilo 93.50 - 94.50, 7% Blerovo posojilo 84.25—85, 7"n posojilo Drž. hip. banke HO den., Trboveljska 200—220. /.agreb: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 95—95.50 (!!5), agrarji 54.50—55, vojna škoda promptna 422.50—121, begluške obveznico 7!) deti., dalm. agrarji 77 den., \% sov. agrarji 51 den., 8% Blerovo posojilo 93—91.50, 7% Blerovo po.-o-jilo 81.50—84.75, 7% jiosojilo Drž. hip. banke 99 deti., 7% stab. posojilo 87—8850 (88). — Delnice: Narodna banka 7500 den., Priv. agrarna banka 212—214, Trboveljska 190— 230, Gutmanu 50 den., lov. sladkorja Bečkerek 650 bi.. Osješka livarna 160—165, Dubrovačka -100—425, Jadranska plovba •100 den., Oceania 500- 520 (500). Belgrad: Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98, agrarji 54.75 den., vojna škoda promptna 122—123, januar 121 50 deri., begluške obveznice 80 bi., dalm agrarji 78 den., 8?o Blerovo posojilo 9-1 den., 7% Blerovo posojilo 85 bi. — Delnice- Narodna banka 7500— 7550 (7525), Priv. agrarna banka 214.50—215. Žitni trg V.-e ueizpreiiien.ieno. Tendenca mirna. Promet srednji. Živina Živinski sejem v Ptuju 7. in 9. dec. Cene so bile sledeče: voli 4—5 diu, junci 5.25—4 din, biki 3—4.50 din, krave 2.50--4 din, telice "5—5 din. teleta 5.50—6.50 diu za k:r žive leže; konji od (itlO do 4500 diu komad, žrebeta f 100—1800 din komad, prašiči-njladiči 60-150 din komad; pršu-tarji 6—6.50 din. debele svinje 7—7 50 din in plemenske svinje 5—5.50 din za kg žive teže. Kai Je »Bjag&i 2« Ze 50 let proizvaja • idra® vila Od tega časa »dav«*« vztraja v borbi proti trpljenju človečanstva Danes jc-fiayct« svetovno podjetje, čigar glas sega na vse kontinent« sveta. Mi d mnogimi neogibno potrebnimi zdravili, ii to raznesla stavo firme • t)ayt4* je ludi Aspirin iot popularen preparat proti reumotizntu. prehlajenju in 6oCečini. Aspirin je zadnjih 4o fet v oBfifi taifet ntjbofj razširjeno zdravilo na svetu. Aspirin PROIZVOD ZAUPANJA! 0«I»S )' rtftM/tran ]!r>(t Jj>. kr. 751 oA 17 «vfin'» 193» Dogodki v Konnersreuthu Izjava regensburšhega škofijslva o Tereziji Neumann Škofijski ordinariat v Regensburgu je dne 10. decembra t. 1. v svojem škofijskem uradnem listu priobčil tole poročilo o dogodkih v Konnersreuthu. Ker je tudi pri nas veliko zanimanje za primer Terezije Neumann. bo škofijsko uradno poročilo prav gotovo vse zanimalo: ~>Leta 1927 se je Terezija Neumann po škofovem naročilu dala 14 dni nadzorovati po zdravnikih, ali res v tem času ne bo uživala nobene hrane. Poročilo o tej preiskavi je bilo objavljeno. Od tedaj pa je preteklo že 10 let. Kakor Terezija Neumann sama trdi, v teh desetih letih ni zaužila nobene jedi ter nekaj let tudi ue zauživa nobene pijače. Večkrat pa so bili že izrečeni dvomi, ali je vse to res, ali morda ni vse le prevara ali samoprevara. Spisi, ki se izrekajo deloma za zanesljivost izjav Terezije Neumann, deloma pa zoper zanesljivost njenih izpovedi, pač niso mogli in ne morejo prinesti popolne pojasnitve in gotovosti. Vse dvome in vse prepire more končati le nova preiskava, katero bi vodili in nadzorovali zdravniki. Preiskava leta 1927 je pač mogla ugotoviti tedanje stanje, ne more pa za naslednja leta ne trditi ne zanikati, ali je Terezija Neumann med tem časom kaj užila ali ne. Zato je regensburški škof Neumannovi dru- žini že večkrat izrazil željo, naj pristanejo na tako preiskavo. Tej želji so se pridružili vsi bavarski škofje in z dopisom od 4. avgusta leta 1937 tudi kongregacija S. C. Officii. Terezija Neumann je izjavila, dži je pripravljena pristati na tako preiskavo. Toda njen oče jo je doslej odklanjal ali pa stavil take pogoje, ki jih ni bilo mogoče izpolniti. V tem in takem stanju torej cerkvena oblast no more sprejeti nobene odgovornosti za to, ali Terezija Neumann res nič ne uživa, kakor sama trdi, kakor tudi ne more sprejeti odgovornosti za značaj drugih nenavadnih dogodkov v Konnersreuthu Dokler nova preiskava vsega ne pojasni, se tudi nobene dovolilnice za obiske pri Tereziji Neumann ne bodo izdajale. S tem pa nikakor ni izrečena končna sodba o dogodkih. Literarni prepiri v tej zadevi so v pomanjkanju potrebnih podlag brez smisla in vrednosti in bi bilo bolje, ko bi bili izostali, šo bolj pa velja to za razna poročila, ki hlepe po čudežih in so nezanesljiva, kakršne na primer prinaša »Konnersreuther Jabrbuch« (Konnersreutski Koledar). Za ta poročila pa Terezija Neumann ni odgovorna, ker so bila po večini objavljena brez njene vednosti.« Včeraj smo poiočali, da nameravajo na Angleškem prirediti tekmo med psi hrti ter med lovskimi leopardi, ki so jih pripeljali iz Afrike na Angleško. Na sliki vidimo na levi strani hrte, na desni ob človeku pa »čite«, kakor tudi imenujejo te lovske leoparde, ki sc pač najhitrejši štirinožci na svetu. Oče podzemske železnice V Parizu je pravkar izšla knjiga, ki je posvečena spominu pred kratkim umrlega krščanskega učenjaka Fulgenca Bienvenuja, kateri jo bil na Francoskem znan pod ljudskim imenom /Oče Motro«. V tej knjigi so obseženi govori, ki jih jo pokojnik imel v toku svojega življenja, ter govori, j{i so jih drugi govorili njemu na čast. V predgovoru izvemo tudi mnogo podrobnosti iz njegovega življenja, kar je zelo zanimivo, ker je pokojnik bil ne le velik učenjak svoje stroke, marveč tudi goreč katoličan. Rodil se je leta 18,r>2 v Bretagni kot sin stare katoliške rodovine, šolal pa se je pri jezuitih. Ko je pozneje v Parizu študiral tamkajšnjo politehnično visoko šolo, da je postal inženir, se jo seznanil z mladim francoskim študentom, katerega je v svojih prostih urah poučeval. Ta študent pa jp pozneje postal francoski častnik in še pozneje pater Karel do Fouculd, ki je nazadnje kot pobožen menih umrl mučeniško smrti v puščavi Sahari. Leta 1875 so Bienvenuja poslali v Alencon, kjor je moral voditi zgradbo nove železnice. Leta 1881 pa ga je v izvrševanju njegove službe zadela velika nesreča. Tistega leta ga je namreč )>ri veliki železniški katastrofi zadelo, da jo izgubil levo roko, katero so mu zmečkala kolesa. Ko je ozdravel, so ga pridelili za inženirja javnega prometa v Parizu. Od toga časa dalje je polnih 47 let neprenehoma bil v službi pariške mestne občine. Tukaj je ustvaril svoja največja dela. Poleg drugih velikih del je zgradil pariško podzemsko železnico, katero pariško ljudstvo kratko imenuje »Metro«. Odtod tudi njegovo ljudsko ime »Oče Metror. S tem je ta mož ustvaril dolo, ki je mesto Pariz z njim stopilo na čelo vseh evropskih glavnih mest. Veliki učenjak jo bil tudi volik pisatelj. Najrajši je imel stare klasike, med katerimi je posebno čislal Platona in Aristotela. Bil je volik domoljub, a še večji katoličan. Svojim učiteljem jezuitom je ostal vse življenje hvaležen učenec, kar je vsakokrat, kadar je bila prilika, javno rad naglašal. Št. 9. Gospodarica Rovena Po starodavni dvorni šegi je Cedric počasi vodil deklico k sedežu, ki je bil določen za gospodinjo hišo. Vsi so vslali, ona pa je dostojanstveno sedla, ko so je z ljubkim poklonom glave vsakemu posebej zahvalila za pozdrav. Še preden jo sedla, je vitez Briand zašepetal prior,ju na ušesa: Prav sto imeli, prior! Lepše ženske še nikdar nisem videl U — »Dobro se pazite!; je takisto šepetaje prior odgovoril vitezu. »Cedric ves čas no trene z očmi od vas! Kor pa je bil templar vajen delati vse po svoji glavi, se jo lo malce nasmehnil ter so ni več menil za ta dobro mišljeni nasvet. Sicer pa nikakor ni bilo čudno, da je Rovena tako vplivala na viteza. Bila jo visoke rasti, popolnega stasa, dostojanstvenega obnašanja, njen plemeniti obraz pa jo bil kakor obraz kraljice. Njene čiste in jasno oči so istočasno velevale in prosilo. Čeprav so v vsem dekličinem vodenju bili vidni znaki njene milobe, vendar je bilo vsakomur, ki jo je gledal, jasno, da je v tem dekletu doma izrazita volja ter da je vajena gledati in zapovedovati. Stara anglosaška kraljevska kri v njenih žilah se niti za hip iri dala zatajiti. Nanking 3000 let staro mesto Odraz zgodovine kitajskega naroda in njegove usode Uboge žrtve vojske na Kitajskem so ženske in otroci. Takole bože siromaki od doma v tuji svet iu takole se jim godi. Ameriška vojna topničarka >Panay<., ki so jo Japonci na Rumeni reki potopili. Amerika jc zaradi lega sila razburjena in pravijo, da bo Roosevelt zahteval, da se bo moral japonski cesar sam zaradi tega opravičiti v posebnem pismu, ki bi ga pisal ameriškemu predsedniku. Pri tej priliki je bilo ubitih več ameriških mornarjev, nekaj pa so jih rešili. V toku 3000 let svoje zgodovino je bilo mesto Nanking že dvakrat od sovražnikov razdejano ter je že dvakrat vstalo k novemu življenju. V loj dolgi dobi človeške zgodovine je mesto imelo že 17 imen. Prvikrat jo bilo to starodavno mesto razdejano in opustošeuo leta 280 po Kristusovem rojstvu. Bilo pa je vedno bolj kakor pozneje Peking, sre dišče kitajske države. Žo leta 16(3 po Kr. je rimski cesar Mark Avrelij poslal na Kitajsko svojo posebno odposlanstvo, ki je prišlo v Nanking. Tjakaj so prihajali na tamkajšnjo slovečo kitajsko univerzo dijaki iz vse Kitajske, saj so bili v Nan-kingu najbolj vzorni dijaški zavodi, ki so bili za zgled vsej Kitajski in sploh vsej Aziji. Pod kitajsko vladarsko rodovino Vu., ki je vladala tri države, katerih glavno mesto je bil Nanking, jo to mesto postalo najbolj cvetoče in najbolj bogato mesto vsega kitajskega cesarstva. Kakor rečeno je bilo mesto prvič opustošeno leta 280 po Kr., ko so v deželo vdrli mongolski osvojevalci ter mesto docela razdejali. Toda ustanovitelj vladarske rodovine »Tsin« jo mesto na novo pozidal, tako da jo čez 40 lot vstalo iz razvalin še mnogo lepše kakor je bilo poprej. Leta 318 jo prvi cesar iz dinastije >TsiiK dal zgraditi velikansko palačo, ki je imela 3500 stebrov. Te stebre so potem krasili največji tedanji umetniki iz vse Azije, ki so bili klicani v Nanking na delo. Tudi poznejši cesarji te dinastije so si prizadevali, da bi mesto čim bolj polepšali. Komaj jo minilo 100 let po tisti prvi nesreči, sta v Nankingu že stali dve veličastni palači, palača veselja« in pa »palača uživanja brez presledka«. Zgrajen je bil tudi veličasten muzej in novi šolski zavodi. Cesarji so v Nanking vabili umetnike, pesnike, učenjake, tako da se je v Nankingu zbiralo vse, karkoli je na Kitajskem kaj veljalo. Pod poznejšo cesarsko dinastijo »Liang- so se gradile nove palače. Pod to dinastijo je nankinška univerza dosegla svetovni sloves. Toda pod dinastijo Tang« je bil Nanking v bojih za politično moč vnovič razdejan. Na novo je vstalo mesto iz razvalin šele v 14. stoletju. Ustanovitelj dinastije »Ming«, ki se je imenoval Ilungvu, je bil mož iz preprostega ljudstva in je po hudih bojih pregnal iz dežele vse sovražnike, ki so hoteli Kitajsko razkosati, ter je ustanovil sila močno kitajsko cesarstvo. Temu prenovljenemu kitajskemu cesarstvu je bil Nanking zopet glavno mesto. Nazadnje je nastopila nova kitajska dinastija iz rodovine »Man-džu katera je bila po revoluciji pregnana in ki je njen zadnji kitajski cesar bil tisti mož, katerega so sedaj Japonci napravili za mandžurskega cesarja in ga morda hočejo še enkrat napraviti itLMS -MMaHHUMHHMIMMBnBKMB^K Plaz zasut 21 smučarjev V torek popoldne se je v Dolomitih zgodila velika nesreča. Pod vrhom Sasso Boo v gorskem masivu Sella jo smučalo 21 smučarjev, ki so se tamkaj vadili pod vodstvom svojih gorskih vodnikov in smučarskih učiteljev. Naenkrat pa je z vrha zgrinel v dolino ogromen plaz, ki je odnesel vseli 21 smučarjev. K sreči pa je blizu tam imela smučarske vaje vojaška patrulja 30 italijanskih alpinov pod vod slvom 4 častnikov in 15 vojaških smučarskih učiteljev. Ta veliki oddelek jo takoj odhitel na po moč. Toda reševalna dela so bila zelo naporna in zamudna, kor je medtem divjal velik senžtii metež in silen vihar. Vendar se je vojaški patrulji posrečilo. da je rešila 12 živih smučarjev, medtem ko je izkopala iz snega tudi 8 mrtvih. Manjka še on smučarski učitelj, ki pa ni upanja, da bi še živel. Ponesrečili so se po večini prebivalci gorske doline Fassa. Dno 18. decembra leta 1737 je umrl slavni izdelovalec. gqsli Anton Stradivari, ki 6e je svoje umetnosti izučil pri slavnem Amatiju. Njegova umetnost je do danes ostala skrivnost. Nihče še za njim ni znal goslim dati tisle milobe, kakršno je zual dati Stradivari. za kitajskega cesarja. Pod to dinastijo pa je Nanking nehal biti glavno mesto, ker je ta cesarska rodovina sedež Kitajske prenesla v Peking. Japonci so začeli posegati v Kitajsko šele v novejšem času. Poprej pa so posegali drugi narodi Prvi so bili Španci in Portugalci, ki so prišli na Kitajsko že prod stoletji. Zn njimi je prišla v preteklem stoletju Anglija, ki se je hotela polastiti gospodarsko-politične moči na Kitajskem. Pred kakimi slo leti je med Anglijo in Kitajsko nastala vojska, katera je bila končana z mirom v Nankingu 26. avgusta leta 1842. Anglija je dosegla vse, kar je zahtevala in šo veliko vojno odškodnino po vrhu. Nankinški mir pa je zaradi lega važen, ker je odprl vrala na Kitajsko tudi drugim evropskim državam in tudi Ameriki, ki se jim je vsem zahotelo istih koristi na Kitajskem, kakršne jo imela Anglija. Leta 1853 je bil Nanking znova razdejan. Takrat je mimogrede prišla na vlado skupina, imenovana »Taipingr, kar se pravi »Veliki mir«, ki pa njeno vladanje za kitajsko cesarstvo ni bilo drugega kakor ena sama velika nesreča. Takrat je namreč nastala na Kitajskem verska revolucija, ki pa je bila posledica nediscipliniranosti ter političnih spletk kakor tudi svetovno nazornih prepirov. Ti Taipingi- so oklicali svojega človeka za kitajskega cesarja. Ta cesar pa se jo po vzorcu vseh štirih strani neba obdal s štirimi kralji. Toda ti štirje kralji so kmalu drug drugemu postali nadležni ter so se začeli med seboj vojskovati. V teli vojskah je Nanking seveda mnogo trpel. Najlepše njogove zgradbe so bile v tistih bojih uničeno, med njimi najčudovitejše poslopje vsega sveta: 8-1 metrov visoki stolp, poln zvonov in svetilk, ki je bil ves prevlečen s porcelanom. Stolp je imel 9 nadstropij ter je imel obliko osmerokota. Čeprav se je potem mesto vedno bolj evro-poiziraio, vendar je ostalo v njem še premnogo starih prelepih kitajskih zgradb. Ali je bilo v sedanjih bojih tem lepotam prizanešeno? Kdo ve? Moderni narodni prejemnik je ceneni OKTODN1 SUPGR PHILIPS „V t , kvalitetni prejemnik za malo denarja. »V6« je 4 + 1 oktodni super v ceni v celoti nekoliko stotin dinarjev dražji kot 2+1 prejemnik. Primerjajte njegovo reprodukcijo, selektivnost in rokovanje z 2+1 prejemnikom, da se prepričate Din o prednostih tega prejemnika. Mesečno odplačilo Pojasnila dajejo vsi Philipsovi trgovci. Pinlltps Mandto Celje c Duhovne vaje /a gospodične. V dnevih od it), do 24. decembra bodo pri čč. šolskih (sestrah javne duhovne vaje za gospodične 6 posebnim ozirom na trgovske uslužbenke. Začelek duhovnih vaj bo v ponedeljek, 20. decembra ob 7 zvečer, zaključek pa 21. decembra ob pol 7 zjutraj. Duhovne vaje bo vodil misijonar g. Janko Šele. c V spomin blagopokojne ge. Marije Šterma-nove je darovala namesto venca na grob obitelj dr. Alojzija Rakuna, odvetnika v Celiti, znesek 100 din Viucencijevi konferenci. c Savinjska podružnica TK Skale, Celje, bo imela i. januarja tla Sinrekovcu nad Šoštanjem občni zbor. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Obenem bo smučar, izlet vseh članov. Dnevni red običajen. KINO METROPOL Danes ob 16.15 in 18.15 BELI ESKADRON. Ob 20.30 prekrasen film: PREMIJERA. V glavnih vlogah Attila Herbi^or, Tbco Lingen in Varah Leander. drujja Orela Garbo. c Mestno poglavarstvo poziva vse v celjski občini bivajoče mladeniče, rojene v letih 1018, 1019 in 1920, ue glede na njih pristojnost, da sc zaradi vpisa v vojaško evidenco takoj /glase pri vojaškem referentu v sobo št. 0 med uradnimi urami od 0 do 12 dopoldne. Mladeniči morajo prinesti s seboj krstni list. domovuico, družinsko polo, ki velja stara le. če pristojni župni urad potrdi, dn je ostalo družinsko stanje neizpremetijetio. zadnje šolsko ni učni izpričevalo, vojaške izprave in uvc; renje starejših članov družine; mladeniči, rojeni 1. 1918, 1010 pa potrdilo o svoječasni vojaški prijavi. Odsotne in obolele mladeniče morajo prija-vtjtl tijih starši; bratje, setre, stanodajalci ali delodajalci. Nevednost o razglasu ue opravičuje in se bo proli vsakemu, ki se pravočasno ne bi odzval tttmu pozivu, najstrožje postopalo. Rok prijave je dO«-15. 'januarja 1038. c V Košnici sta umrli 70 letna Trbovč .Marija in Lma Kosmati, žena delavca. Naj v miru počivata! c Nesreči. V Gornjih Rovah pri Gornjem gradu je zgrabila mlatilnica levo roko 11 letnemu Po-žežuiku Ivanu in mu zmečkala kazalec in sredinec. -- Ko je -17 lefiii vratar v Radiolhentii v Laškem valil sod, mu je spodrsnilo, sed se mu je zvalil čez levo roko in mu zmečkal 4 prste. Trbovlje Brezposelni rudarji dobijo takoj delo pri tehnični komisiji na Vrhniki, čc eo izvežbani za podzemeljske izkope, enako rudniški pazniki, leh bi se rabilo pet, rudarjev pa do 40. Točne pogoje za sprejem v delo dobe brezposelni na socialnem oddelku občine. Mohorjeve knjige so došie iu se dobijo v ka-planiji. Poštnina je 2 din. Lahko se še dobi tudi vezan molilvenik za doplačilo 5 din. Plaz je potegnil v soboto zvečer zaradi velikega deževja pri -apeiipeči«. Zrušila se jc velika skala okoli' 1000 kub. metrov, a se jc večina plazu nad cesto ustavila. Cesta pa jc bila toliko zasuta, da je bil vozni promet s kolodvora ustavljen, a če/, par ur so delavci že (oliko odkopali in očistili cesto, da je bila zjutraj vožnja na kolodvor zopet prosta. Bo pa še precej dela in stroškov, da se odvrne nevarnest nadaljnjega udiranja plazov. Dol pri Hrastnihu Prosvetno društvo na Dolu pri Hrastniku uprizori v nedeljo, dne 10. t. m. ob 3 popoldne v dvorani društvenega doma na Dolu dramo v treh dejanjih: :;Dobrava. Marenberg V nedeljo 12. decembra je bil koncert Mladinskega pevskega zbora pod vodstvom g. šolskega upravitelja Bož. Tomažiča. Nabito polna dvorana je dokazovala, da je naraslo zanimanje za slovensko mladinsko pesem, čisti dobiček je namenjen za ubogo deco. žal samo, da so režije ogromne, če pomislimo, da odpade samo na državni davek 2—40 odstotkov. Vsekakor bi sc moral tu davek črtati, če je prireditev občeko-ristna. Prireditev je prav dobro uspela, nekatere pesmi so izzvenele freuetično pri/nanje. Prireditev Mladinskega pevskega zboru jo bila \ dokaz, da pri obmejnih Slovencih še ni zamrl socialni čut in tla še Živi ideali/cm v naših srcih iu čudno pesem — la kraljica bajk ga prebuja in oživlja. Sv. J«**' :tii. žel. V krogu svojih najožjih sorodnikov je dne 12. i. m. obhajal 80 letnico življenja gosp. Andrej Polak od Sv. Rozalije, fare Sv. Jurij ob juž. žel. Bil ic dolgoletni cerkveni ključar pri podružnici Sv. Rozalije in jc v veliki meri njegova z.i6luga. da je cerkev Sv. Rozalije najlepša med podružnicami šen I jurske lare. Kdor ga pozna, mora reči, da je takih častitljivih korenin vedno manj med nami. Kol umen gospodar ima velike zasluge po^ sebno za sadjerejo svojega kraja. Bil je tudi med ustanovitelji Hranilnice in posojilnice v !>v. Juriju Ob ju?, žel. in dolgoletni član njenega načelstva Skozi in bkozi iiošten iu globoko veren mož je tudi svojih 8 otrok vzgojil v pravem krscauskem duhu Iz vere je črpal značilno svojo vedrOst in srčuo zadovoljit ost. Tu sc zone t potrjuje resnica: kjer vlada krščanski duh, tam je tudi sreča doma, kjer pa ni krščanskega duha, tam tudi sreče ni. Želimo mu, da bi s svojo še čilo /eno Jožcfo doživel šc mnogo srečnih dni. Vič Ljudsko gibanje Zbor Dimitrija Ljofiča je /.n preteklo nedeljo na Viču /e tretjič sklicalo občni zbor svojih pristašev, na katerega jc prišlo 9 članov, dasi imamo nad 120(1 volivcev. Obakrat prej se občni zbor ni vršil in je bil preložen. Izvoljen jc bil nov odbor, med njimi tudi taki, ki na obenem zboru sploh niso bili. lako vidimo, kaj jc i/ vsega grmenja in pri* |)ovedo\mnja o tern ljudskem gibanju nastalo Po obenem zboru jc predsednik pripovedoval o političnem položaju in hvalil gibanje; le škodo, da jc imel tako malo poslušalcev. Po Viču se še vodim komentira odklonitev skupnega sodelovanja Sokola ? Prosvetnim društvom ob obletnici kraljeve smrti, 'tudi ta d<">-kumeut bo služil kot potrditev posk-is« obdržati sodelovanje po svoječasneni sklepu meddru-štvenegu odbora, nu katerega so pristala vsa viška društva, a je bil e odklonitvijo po Sokolu preklicali tirani 70 letnica rojstva gospe Kakovčevc, iu gospodične Roussove. V četrtek. Iti. decembra, je obhajala ga. Rakove Mara. hišna poeestnlca v Kranju. 70 letnico rojstva. Ga. Rakove, ki je po Kranju i dobro poznana kol blaga Zona, je kljub lepim letom še zdrava in čila, dasi tudi njej tii življenje prizaneslo s trpljenjem, delom in skrbmi. V zakonu s svojim možem, pokojnim g. Ivanom Kakovceni. sc ji je rodilo troje hčerk, izmed katerih je najsi arejša žo umrla, druga jc poročena s tovarnarjem g. Pollakom v Tržiču, tretja pa je poročena z zdravnikom g. dr. Fajdigom v Kranju, s katero živi ga. Rakove, v skuprteni gospodinjstvu. — V Soboto, 18. decembra, pa bo praznovala 70 letnico rojstva prijateljica ge. Ilnkovčeve gdč. Marija Roo.ssova. hišna posestni ca in učiteljica v pokoju v Kranju. Tudi gdč. Roossova je splošno znana po Kranju, nai je bila učiteljica na dekliški šoli v Kranju polnih 83 let, zadnje lelo. preden je stopila v pokoj, jo bila tudi voditeljica na lej šoli. Žc kol dobra učiteljica in vzgojiteljica si je pridobila velik ugled, prav živahno pa se ,je udejstvovala predvsem na karitalivnem polju. Članica Vincen-cijeve konference je že od ustanovitve, sedaj pa je živahna predsednica le dobrodelne ustanove. Zaradi svojih velikih karilativiiih del je bila pred Irenii leti odlikovana od papeža križem Pro ecclesia et pontifice«, Poleg dol krščanskega usmiljenja sc blaga gospodična v pokoju bavi z vrtnarstvom: največje veselje ji je poleti delo na vrtu. Kako je kljub svojim številnim letom še živahna, kaže najbolj dejstvo, da je še letošnjo jesen zbirala po Kranju in okolici prispevke za reveže. Obema jubilantinjama. dolgoletnima zvestima naročnicama -Slovenca.', iskreno čestitamo in želimo, da bi ju Bog ohranil čilT iu zdravi du .- .ijuih mej človeškega življenja! Liti'a Umrla je ga. Alojzija Saller. p. d. -Sloserjeva Lojzka.' v MarosK 72 let. Pogreb bo v četrtek ob 8 zjutraj tla farno pokopališče. V Gradcu Za Savo jc pa umrla ga. Marija Simončič, žena predil-niškega delavca, v 30 lfltu življenja. — Naj jima sveti večna luč. •Srefca, v nesreči. V nedeljo na dan volitev ie šel v družbi volivcev iz Suiartnega v Litijo g. Anion Kaslclic, po domače Stena r i/ Jablauških Lazov. na volišče. Bilo Je ob 7 zjutraj, ko jc bilo še temno, pa ni opazil električne žice, ki jo je sneg odtrgal od glavnega vod«. Z roko se je je dotaknil. po ga je namah Obžgala, obrnil se ie hitro, pa je že z glavo prišel v dotiko / žico. Na klic nesrečnež;! in tovarišev je pribite) mesar g. Sodnik in z leseno palico odstranil žico. f.'o bi bil električni lok močnejši, bi bil K asi e lic gotovo mrtev. Novo mesto Oporoka. že nad dva tedna jo preteklo, odkar je bila položena k večnemu počitku služkinja .M. O. Pogreb jo pokazal, kako zna ljudstvo cenili plemenito |>ožrivovalnost tudi pri preprosti ženici . kol. jo imenuje • Narodov dopisnik v sobotni številki, kjer čitamo ogorčeno Oporoko tega velikega rodoljuba. Kaj ga je pa tnko vznemirilo? Ko je umirala, je sc. ponujala 100 din za ziimorčke. Pomislite! Taka jc naša vzgoja! Torej ne za dijake, ne za otroku po barakah, ampak — za zamorce! Kes fitrašnol — Ne bomo se spuščali v debato s leni bolokožeem, žal nam je samo lo. da p i znan širši javnosti,, da bi se. numln. nanj obračati v vprašanjih rodoljtllija. vzgoje, socialnih zadev. oporok, zlasti pa inisijonov. J»f. Jernct Tridnevne duhovne vaje za može in fante smo imel j minile dni v naši fari. Možje in fantje so večkrat dnevno polnili cerkev in z globoko vero v srcih pristopali k mizi Gospodovi. Pri duhovnih vajah jc sodeloval ludi g. župnik iz Sv. Križa. Bog daj, da bi duhovne vaje obrodile obilo dobrih sadov in versko prerodile tudi še vs« mlačna in zakrknjena srca. Svinjska kuga, ki je lelos tudi pri nas mnogim posestnikom docela izpraznila svinjake, jc zadnji čas precej prenehala. Svinjska kuga je bila zavzela izreden obseg, mnogo zlasti tudi po krivdi posest nikov samih, ker sc niso točno držali predpisov iu so svinje kljub prepovedi vozili na sejme in poginile živali dajali ciganom. — Upajmo, da meta težka šiba ne bo več obiskala. bile premagane že ob prvem poskusu; težke tla pogled, so se od blizu razodele za mnogo lažje, za take, da jo njihovo nepremagljivost In slavo vzdrževal dejansko le hudi glas. Nekaj pu je bilo vmes tudi že, prav izrednih stvari. Pri reševanju in pri Iniciativi za reševanje teh izjemnih stvari je daleč prednjačila izborila Pavla Jeslllova s svojimi družbami Po njeni nesrečni abstinenci (poškodovala si je nogo v severni steni Travnika ter „e zaradi tega morala za vselej odpovedati aktivnemu plezalnemu delu) se je kmalu pokazalo mrtvilo Družbe, ki so začele z delom že lakoj po vojni, ,-o se utrudile, dasi so ostali tudi po njihovem proglasu, da jo že vse opravljeno . prav v Julijskih Alpah nerešeni že nešlovilnl, povsem moderni problemi, ki so v vsakem gorovju (razumljivo, ker so najtežji in se najdalj upirajo nivoju znanja u r vsem naskokom) v.rzrtdenejo šele na koncu. V Kamniških Alpah Je šlo spočetka vse lepo |io vrsti, aktivnost pa so skoraj docela zavrli brezuspešni naskoki na severnozapadiio steno Uze-nika. ki so v partije vlili liialoilušnosl (dokler la stena ue bo premagana — iti lo morda še prav lep čas ne bo! — bodo tam vse partije delale pod mučnim dojmom, da nečemu le niso kos), Vendar se tod — kakoi tudi deloma že v Julijskih Alpah, zadnje (1037) leto kaže že mnogo večja aktivnosl, ki se bo odslej, kakor vse kaže, iz leta v lete |c večala, jačila m stopnjevala. Obeta se. da se bo kopna, letna alpinistika pri nas, prav v kratkem času lejio razmahnila in približala kakovostni stopnji, n.i kateri stoji praktična kopna alpinistika drugih, velikih narodov. Spoti Alpinistika nekdaj in — danes (Konec.) Namesto da bi nedeljo prebili v kaki vaški gostilni, si kvarili želodce z anabaptlirtiČnlini vinskimi kislinami, ki rade tako jarijo duha. da roke kar same od sebe togolno posežejo po kolu in nožu. in drugo jutro trepetali, če niso v rogovilasti noči zagrešili česa. kar bi jim bilo utegnilo nakopati žandarje na vrat, rajši zavijejo v brej. na goro. zlezejo v steno, se pošteno pretelovadijo in dožive lep dan med mogočnimi skledi, ki jih je v pradavni dobi iz morskih globin dvignila božji' dobrota, človeštvu v veselje in v tolažbo. V trdi noči hrošče njihovi prijetno trudni koraki po gruščnali poti. ki vede v domačo vas. Po kratki večerji se telo z. zadovoljstvom iu ugodjem vleže na trdo ležišče, Oči se zapro in duh zaspi mirno, saj si nima ničesar hudega očitati. Novo jutro jih že najde spočile z« tedensko vsakdanje delo. Prihodnjo nedeljo pa spet prežlve v božji prirodi Dandanašnji je pravo nazirauje o smislu planinstva in hoje v gore že prodrlo med najširše ljudske sloje. Intelektualci, uradniki, tovarniški delavci, dijaki, vajenci, obrtniki, pa tudi kmetje že hodijo o proslrm času ua gore. Poleti dan za | dnem srečujete na višinah ljudi, ki pripadajo tiaj-i različiiejsim stanovom in poklicem. Nekateri lio-: dljo po potih, drugi «e lotevajo strni, grebenov in i razov ter po najtežjih smereh dosegajo vrli. Smu-I čanje je v modernem času ljudi še bolj približalo ' goram, saj so lam redno boljše »nežne razmere kot v dolini. Kdor pa je bil kdaj v kakšni gorski pokrajini pozillli In se bo leto za letom vedno znova spel vračal vanjo. Tudi poleti l)o poslej r.id pohitel, da si v njej opomore od mestnega lirunia iu trušča ter *e poživljeti in spočit spel vrne na novo delo, ki na čaka v ravnini. Vedno več ljudi hodi zadnje čase v gore. saj vedno širši sloji začenjajo razumevati smisel planinstva in številne koristi, ki jim prihajajo od hoje v goreli oja v gore je lepa. zdravju telesa in duha koristna. Krepi mišice ter vedri in plemeniti duha. Ljudje, ki jim ni za prevelik napor ali pn za tu napor niso vet telesno sposobni, se omoje saino na bojo po markiranih potih. Razna planinska društva, pri nas še prav posebno SPD in TKS. so napravila dobro nadelane, s klini in žicami zavarovane poti. po katerih se tudi manj sposobni planinci lahko povzpno na vrti, ki bi ga sicer ne bili mogli zmagati. .Mlajši rod pa, neugnun kakor je, je žc skraja kazal večjo podjetnost. Mlada kri .ie uemirna, mlademu duhu in telesu se hoče raz-burljlvejših doživljajev. Pot vede mlade ljudi, ki so z gams,jo gibčnostjo obrali in pretaknili že ^ko-raj vse markirane steze, proč. od take civilizacije,'-: v steno, kjer 5e ni zabitih klinov in izklesanih stopinj, kjer šc ni žic in kjer mini] še ni pustil svojih krvavordecih sledi. Podjeluosl jili rili na greben in na raz, kamor si upajo samo gorski ptiči, v kra.i. kamoi si celo gams ne drzne. Ko-rnjžno zastavijo in si pribore pot ua vrli. Že pred vojno so se dobili taki ncugimnci (pozabiti seveda ne smemo prvih pionirjev Staniča Valentina, ki se je prvi med Slovenci drznil v led in sneg. starega našega Valentina Vodnika in drugih pionirjev)! V letih pred vojno se j,-znčela alpinistika pri nas gojili smotrnejše. Pojavila so se imena kol so: Brinšok. Klodvik Teeliadn. oba Kunaver,la, Tavčar. Badiura in dr. Henrik Turna ter še nekaj drugih. Plezali so po Kamniških Alpah ter po Julijskih, kjer pa so tiste čase Imeli prvo besedo Je vedno vendarle Nemci, l ik pred vojsko so sr tudi lam. predvsem po zaslugi dr. Turne, stvari začele naglo obračali nn bolje. Po vojni se je pojavila plezalna generacija, ki jo lahko krstimo z enim imenom »kupiiin okrog dr. Jugn Okrog te skupine so se jeli /,bi ml i vsi, tudi mlajši plezalci, in začelo se je naglo osvojevanjc Julijskih Alp. Stena za steno je šla-, greben za grebenom jc bil preplezan. Rešenih i• ■ bilo nekaj prav znamenitih problemov, ki so bili pO?o«to š. povsem pionirskega -značaja: -lene so Votiini plan/iiii icčuj :u učence. Splošmi pia j valna šola priredi o božičnih počitnicah tečaj v j plavanju za učence meščanskih in srednjih šol v zimskem kopališču SK Ilirije. Tečaj se prične : 22, i. iu. iu konča ob zaključim božičnih . počitnic. I OcJ 10 do 12 dnevno bo za dečke, od 11 do 1.0 za 1 deklice. Tečaj bo pod vodstvom in nadzorstvom I profesorjev telovadbe na srednjih šolali. Učertci naj se javijo pri svojem šolskem zavodu za rad. j razdelitve dela v tečaju. •luzni Američani in svetovno nogometno prvcit-i sivo. Kongres južnoameriških nogometnih zvez, ki tii se imel vršiti 18. t. in. je preložen ua 10. I. priti, j leta. To je važno zaradi tega, ker se Južna Anie.-! lika razen Argentine in Brazilije ne bo mogla udeležiti tekem za svetovno nogometno prvenstvo, i ker organizacijski odbor termina za prijave ne ln> ' mogel več preložili. Južna Amerika bo torej v Pa-I i iz.il zastopana z dvema moštvoma in lo iz Argon i line in Brazilije. r K SUala , Jr»entet priredi »'I *>!. di cenibra ' m nn.sk i trn'n j nn Unžci (cl\ e in ]>ol ure riad .Icsoiiicanill. i Tnca.i ,jr iiuinen.inu ziu-elnikoin in uvc/.Iinuim Mintč.n ■ jem. ki v žele izpopolnili v ,-ilpskcin smučaujii. Tefnci lio vudil /.nuni prvni, 1'raeek Ciril sr, dvema nrtjfoou-I »ima ufilteljoina ..Skute . Primemo«! smnčisfM nn Ttožei nI treba pftudnr.iuti, s a.i ima lloica žo kar mulo tradicijo v alpskem biriu čaa.in iu --o s,- g-ori vzgojili tiuM najboljši alpski lek-ronvatci U'raček, Ileiui i'd.l. Roieu je pa znana Ind.i po svojih vodilo solidnih snežnih razmerah. TeSn.iniiia /.naša Infl din. Prebrana in prenosnimi v koči na Uožei (:;."> - f o din dnevno). STK Moste. Drevi oh »i važna seja. Programi Radio Ljublianai Petek, 17. dfCambra: 11 Soltka uro: Oljka, otivr- tii izdelovanje olja Miroslav flor) — 12 li naSili b Vaje v (plošče) — rj 4n Vreme, poročila — 1:1 Uus, spored, olivr-stilu — 13.15 tilasbenc rlikc (ptašio) — 11 Vrome, bor/a — Iti Zeaska ura. tlužle po naSib liisab (ita. Ivanka Vellkouju) — 18'."O IJdovlSevn iu I>ovietova pojeta (pto-šiSe) IS.tO VraneoSčIna dr. Ht. t.eben) — u l"!;iti. vrome. poročila, spored, obveptila — VJ.mi N.-ui. ura — lli.Sli Deset minut za plantnoe: Smučarstvo (j .tnncz Kvecjur) — '.'U Keiervirano za prenos •- J-J Cas. vreme, poročila, spored -- D2.30 Ansteško ploščo. Sobota, is. ilcccmbra: V2 Okrogle ln vesele m- bodo zdaj vrtelo (ploSče) — is, 1.Vreme, poročila — la (■•n-., spored obvestila — la.l.i Urez odmorov, lire/, besed tal, jc danes vozni ri«ll (nluSče) — 11 Vreme — is Zu dolopunt (ujm Hud. orkester) - is.40 Javne wi,dbe v okVirn javiilb del v drnvpkl tianovlni o?, ini Herman 11 u s I 10 Cas. vreme, poročila, spored, obve«tll,'i l'i.;;n Nne. uro: Hlovminka kmetska hiša (orol. Slmoničl - la .vi 1'roifled sporeda M O zunanji politiki (jr. urednik dr. \. Kuhar) - Komarjem v svarilo, oa-ročnikom v /abnvo oddajamo: Dolera Je roku t-u-jjo biriea . Bo,edllo »oslavila pn resničnih diij;odkih .In /ck in Ježek Izvajajo člani rud. Igral, družine - "SJ i" as, vreine, porčila, spored 22,15 Vesel konec ledna (Itudijski orkester). Orugi programi t Petek, i;, itee..: Belfirarl: 3» FiuAi koncert, -I Narodne pesmi Zagreb: 31 Prenos iz Klusbem: ak^. demi.ie - Dunaj: 19.2., Operetna rrlnsbu, -.'0 l-'lt>»ki kune.. 22 Zabavni koncert HiidhnneSta: 20 Vinska. Sl.ITi Ci Canska (/lnsha. 23.0."' .'atz Trst-Milan. l(i ViOtinif. 21 Simfonični koncert — Illni-Hart: 21 Koncert, 2::.-tu Variete Pianu: l!l.:ki Zabavna glasba. '.'1 Hi Operuj«-Siasiia Vuršana: 20 Finska, 21.1 > Opereta, 22.20 Klr! vir ncrllv.- 20 Vojaška (roilbn — Ihivilutrn: lO.ln p} hala. 20 KinsUu Kolu: 10.li) /iubavni koneeft, 21 M Orgle tsiullijart: I9.1J V osel« glasb«, 2U;» Orl;e,irr - Mouakr.ro- lo.lo Solistični koncert - Bcromilrefi'^? (0 Zhor. 21.4.V svienrsk-n glasba Sobota, ta. rine.: Belgrad: 20 ftnšlfl večer — Zn-greli: -n Opora OvuaJ,- 19.1M O lilmu, Opeva, 22.20 Plesna glasba - Binlim)ii itn: jn.10 Orkester, a2.i,i Jat/, 2:l.i:, Ciganska glasba - Trst-MII/iiu 17.1., Kluvlr. 21 flnldonljivn koinndljn Radovedne gospe. ltlm-Hnri: 21 Simfonični koncert —■ Pragu: -Jil Knbavul m«-gram - rartoea: 20 Koneort, 22 1'losna glasku - Kislin: 10 10 F'e\slci kvintet hitukO: 20 Opereta K",l,it 10.10 Dolirodelnl koneerl - Prankmrt: 10,In \o,inška godba Hei-oniiinster: 10.4.'i Otroška glasba, Ples. glasi«, Stranhnnrp: 21.50 Orkestralni kone.Tt. Vzajemna posojilnica v Ljubljani, r. z. z o. z. Miklošičeva cesta 7 i nudi za vloge popolno varnost in jih obrestuje po 4% do 5% po dogovoru, Nove vloge so vsak čas v celoti na razpolago. — Daje tudi kratkoroina posojila po nizki obrestni meri. MALI OGLASI V malih oglatih velja »soka beseda Din 1*—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjil znesek za mah oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo. lakoj pri ■aročfln. — Pri oglasih reklamnega snaCaJa »e račnna enokolonska S nun BfcioliB peUlna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. inffTffmil BEEIHIIEDB llHBMMnRHli Danes poslednji«! Kino-aparat »Ernemann« z diapozitiv napravo za nemi film — prodamo. Je malo rabljen in primeren za zvočno aparaturo. Plačljiv tudi s knjižicami članic Zadružne zveze. Društveni dom ▼ Trbovljah. (D Svinjsko mast v sodih nudi po 11 din Ub »Vzorna ekonomija«, Pančevo, Vojvode Mišlča ulica 4. <" Domač kino Biiamke »Optlca«, skoraj nov, z omarico in filmi, naprodaj za 3000 din. — Ilohensonne »Original Ha-nau«, primeren za dom, šolo ali društva. Oskar IVagner, Celje. (1) Simone Simon in Jones stewart v prekrasnem filmu iz pariškega dna: V sedmih nebesih NaJnovelSi aurnal pnnafia poaet ministrskega predsednika ar. Stotadlaovloa v Rimu ln pogi«o hrvaak-ga vladike ar A Bauerja v ZagreDu. Zajamčeno sveža jajca 720 kom. 560 din. Zaklane ln očiščene purane, kokoši 10 kK 130 din, franko voznina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) IU3MTCI1 Urarskega vajenca s prejme urarska hiša Lečnik, Celje. (v) Razpis Občina Senovo, okraj Brežice, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Šolska izobrazba: mala matura in najmanj dveletna praksa v vseh občinskih poslih. Kavcija "(000 din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini. Uprava občine Senovo, dne 15. decembra 1937. aU JL Št. 3752/37. Razpis Občina Murska Sobota razpisuje mesto pogodbenega poveljnika redarjev i mesečno plačo 1000 din. eventuelno stanovanje v natun in službena obleka. Pogoji: 4 razredi srednje ali dovršena strokovna šota pri orožništvu ali državni policiji. — Prednost imajo prosilci, ki so služili pri orožnikih ali državni oziroma mestni policiji. Lastnoročno pisane prošnje, ki morajo biti pravilno kolkovane in opremljene, jc vložiti do 9. januarja 1938 pri podjiisani občinski upravi. Uprava občine Murska Sobota, 9. decembra 1937. Hužbodobe Poslovodja samostojna moč, za trg z deželnimi pridelki, mlinskimi izdelki in specerljo dobi takoj nameščenje. ■ Ponudbe v upravo »SI.« pod »Kavcija« št. 19-140 I Automotor Tovorni avto 3 do 3 in pol tone, znamke Chevrolet, Truck ali Ford, vsekakor v dobrem stanju, kupim. Ponudbe z označbo cene, kolika je tovorna površina in v ka kom stanju sc avto nahaja, poslati na špediterja Nikoliča, Sombor. (f) Kupu;te pri naših inserentih! J$ira ni fejka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj-sigurnejše v stik z najširšimi kupno-močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC", ki ga bere — posebno ob nedeljah — v malo izjemami vsaka slovenska hiša En poskus Vas o uspehu prepriča i V upravi »Slovenca« dvignite sledeče ponudbe Absolvent poljedelske šole Aslstenka B. B. 745 Centrum 17721 Denar takoj Do 400 tisoč Dober postopek 16947 Dober zaslužek 17636 Dober zaslužek 18474 Dobro ohranjeno 16979 Garancija 16726 Gotovina 17825 Hvaležna 19032 Imam lastna vina Industrija 14S6S Kranj 17210 Krepak Kuharica 16183 Lep dom 17171 Lepša bodočnost 14734 Ljubljana 18411 Ljubljana 17647 Ljubljana 16692 Ljubljana - oktober Manipulant konfekcije Mediclnec Miren 17945 Na Gorenjskem 19460 Najboljši plačniki 15221 Naprednost Nastop takoj 14980 November 14424 Orodjar 16205 Osnovna šola 16550 Plačam takoj 200 Podjetje 1609S Poravnava 14714 Poštena 18240 Pošteno dekle 154S6 Priden ln pošten Pridna 16125 Pridnost 18719 Priložnost nakupa 16082 Prlprosto stanovanje 14065 Privat Promet 16903 September 7 Skromen 16199 Snovalec Solidno 17261 Sreča 17431 Srečen zakon 18997 Stalna služba 11564 Stalna služba v Ljubljani 18955 Stalno delo 18158 Stalno mesto 17604 Stalnost 1923 1 Stroj 17996 Strojepiska 16444 Takoj 16859 Takoj 15446 Takojšen nastop 15476 Tik Ljubljane Točna plačnica 16259 Tri 18797 Ugodna prilika 16072 Ugodno 19240 Umetnost Uspeh V centru 17320 V gotovini 16317 Varčna in vestna 18800 Varno 15138 Vila 250.000 Vinlčar 14310 Višji tehnik Vzgojiteljica Za 1. gimn. razred Zamenjava 17475 Zanesljiv 14975 Zanesljiva 19603 Zanesljiva kuharica 14492 Zaslužek Zastopnik 15491 Zmožen 15392 Zmožen pomočnik 15934 Zmožen samostojnosti št 15428 Zobotehnlk Zvesta 100/18914 555/16078 18261 (instruktorica) 20 in 24 letna 15210 60000 400 tisoč JASLICE prinašajo pravo božično veselje v vsako družino Trgovina H. NIČMAN LJUBLJANA, KOPITARJEVA ULICA 2 Vam jih nudi v največji izbiri in po najnižjih cenah, vlite iz papiermache in terakote v vseh velikostih, cele garniture in posamezne komade, ter papirnate za postaviti in za izrezati. Istotam kupite tudi najrazličnejše božično okrasje, darila in lepe božične razglednice. II Radio ii MINERVA RADIO Najlepši modeli za 1938. Njih čarobni zvok bo tudi vas navdušil. Najprimernejše božično darilo I Bogata Izbira pri Kleindienst & Posch Maribor, Aleksandrova 44 I Širite »Slovenca«! Tuzemska tovarna išče potnika- zastopnika za Savsko in Dravsko banovino. V poštev pridejo samo taki gospodje, ki so že dolga leta uvedeni pri trgovcih z mann-iakturnim, modnim in pletenim blagom v omenjenih krajih. Posestniki lastnega avtomobila imajo prednost. Pismene ponudbe pod »Tekstiln potnik« na Publicitas d. d., Zagreb, llica9' i|a Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je danes dopoldne umrl naš kletar Anton Miheiič Pogreb bo v soboto, 18. decembra ob dveh iz hiše žalosti Slomškova ulica 5. Ljubljana, 16. decembra 1937. HOTEL METROPOL - M1KLIC Ljubljana Potrti najgloblje žalosti javljamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem tn znancem, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi v boljšo večnost našega nepozabnega, predragega soproga oziroma očeta, tasta, starega očeta, brata, svaka in strica, gospoda Romana Koritnika trgovca in hišnega posestnika ki je danes ob 11 dopoldne po daljši, težki bolezni, previden s sv. zakramenti, v 65. letu življenja izdihnil svojo blago dušo. Pogreb dragega rajnika bo v petek, dne 17. decembra ob treh popoldne iz hiše žalosti, Glavni trg 67, na mestno pokopališče. Zadušilo opravilo bo v soboto, dne 18. decembra ob 7 zjutraj v tukajšnji mestni župni cerkvi. Kočevje, dne 15. decembra 1937. Žalujoči ostali. Agnes Oiintber: 168 Dušica - Rožamarija ln danes je Marga takoj odšla. »Rožamarija,« izpregovori kneginja ter muko; ma brzda svojo besnost. »ti, ti ei to 6torila. ti si govorila s svojim 6oprogom, ti boš to storila, ti »Ne, mama, tega ne bom storila.« ■/•Kako dolgo ne?« »Jaz ii e uvidim. čemu bi on to moral izvedeti!« »Ti si sklenila, da me hočeš trpinčiti. Vsak dan vihtiš nad menoj meč. sleherni dan ga lahko izpustiš. Ti 6e tega zavedaš in ne mogla bi si izmisliti nič 6trašnejšega.« >Mama. tvoje srce je še bolj bolno nego moje. Svojemu 6oprogu nisem o tem ničesar omenila, ker 6em prepričana, da bi ga vse to prestrašilo zadelo .. On že itak dovolj trpi!« »Ti lažeš, Rožamarija. ti si se že večkrat zlagala!« ,,. , »Mama. ako dovoliš. bom jjoklicala Margo, saj pridem jutri zopet?« »Ali boš nocoi obvestila soproga?« »Kakšno vrednost naj bi imel moj odgovor, ce mi itak ne verjameš?« . »Saj ti verjamem... ali boš se nocoj molčala?« »Sem ti vendar že obljubila, mama! In ti bi morala že vedeti, da znam molčati.« Kneginja je jioložila glavo na mizo m umolknila. Rožamarijo pa so odnesli dol. Zvečer je pripovedovala Roža: »Danes sem napredovala za sto korakov, zopet sem poina nade « Zda i pa le niso mogli vee prikrivati pred Rožamarijo. Velepomembni dan je že preblizu! Nocoj pride teta Helena, ki ne more kaj takega ohraniti zase in gospodična Berger ie postavila v 6obo sopranistinje krasen šopek jesenskih cvetlic. V dvorani bodo nocoj zopet j)Oslušali glasbo. Dvorana ni več videti tako slavnostna, poti starimi slikami se je razvlo pestro življenje Tu stoji Harrovo velikansko zastrto platno, stari konjiček z dlako. — na katerem je bila poizkušala dušica svojo prvo jahalno umetnost iu na katerega se že zdaj povzpenja mali Henrik, četudi še ne more sam splezati nanj, — naslonjač Rožamarije. klavir, slikalno orodje, velike rože z zlato-rumenimi bukovimi vejicami in krasnimi temno-rdečimi listi amerikanskega javorja, čajna mizica in Ulrikin jerbašček s pletilom, ki se sklada z velikostjo las;nice. Tudi teta Marga je tu ter počiva v udobnem, starem usnjateni naslonjaču. Nemirni Harro hodi gor in dol in le godba ga še more umiriti Knez sedi v globokem naslonjaču, levo ob svoji hčeri, desno poleg nje na tleli je razprostrta preproga, po kateri 6e bo lahko iztegnil Harro ko se bo vdajal glasbenemu užitku. Knez je sila ljubezniv in ga ne moti več ta zetova posebnost Harro že itak v vsem prekaša kneza in ta ne najde na njem nikakšne napake več. — Alfred obrača prav spretno note. Skoraj da je že okreval, toda nekam plah in potrt je in cesto poveša glavo. Svojo lahkomiselnost je moral plačati zelo drago. Vsi se vedejo do njega kar najbolj nežno in prijazno. Videti je vsem. kakor da bi slutili, da bi strožjega ravnanja še ne prenesel. Roža ima seveda najboljši prostor, ne predaleč in tudi ne preblizu klavirja. Harro je na njej zo-j»t uprizoril lepo tihožitje. Malce se mora vedno ]K>igračkati z njo Njegove umetniške roke morajo vselej izbirati prikladne blazinice ter urejevati gube njene obleke, da se podajo kar najlepše. Odeje Rožamarija nima skoraj nikdar. Kadar se začne razlegati godba Rožamarija posluša mirno in z veliko vnemo. Na vseh obrazih ie danes videti neko slovesno pričakovanje. Knez namerava pokloniti svoje veliko darilo. Hotel je vse prepustiti slilčaju. toda podlegel je pri glasovanju. Ako bi Rožamarija kaj opazila, bodo vsi molčali. Roža domneva, da se nekaj pripravlja, toda danes ima jiolno glavo drugih misli, s katerimi 6e mora ukvarjati in tako čaka, saj ji bodo že povedali, za kaj gre. Zdajci se lahko prikloni Ivan Friderik navzočim damam, sede h klavirju ter prosi, da bi izrazile svoje želje. Kar sc oglasi knez: »Roža, kaj želiš?« Ta odgovori: »Najrajši bi slišala kaj iz zborne skladbe, oče. Toda bojim 6e. da vas bo dolgočasilo, ako poslu sate venomer le motive in posamezne glasove ali pa spremljanje brez petja.« »Ko bi imeli še gosli!« vrže Harro vmes. da bi izvabil njeno mnenje. Roža mu pritrdi ter dostavi z nasmeškom: »In harfo in čelo. Harro, in deške glaisove. Ali naj še dalje naštevam?« Vsi slutijo, da 6e bliža veliki trenutek. »No!« vzklikne teta Ulrika, da bi vzpodbudila kneza. Tega svojega ,110' že dolgo ni izpre-govorila s toliko radostnim naglasom. »Prosim, nadaljuj, Rožamarija.« jo bodri knez. »In ženski zbor in velike orgle in Henrika in Gizelo za 6ole.« — Ah, da bi bilo V6ej nekaj ob-vi6elo ob teh stenah, tu 6ta vendar pevala .najlepši in ona ' Oti je vrgel nazaj svojo glavo ter je porinil stolček pod njeno levo koleno. Čemu je to storil, tega ne veni. Na 'a stolček je jx>tem pokleknila. V svoji roki je držal gosli in napravil kretnjo z glavo: ,Udarjaj malce takt!' Nato sta pričela.« Vsi so napeto prisluhnili, ko je predla 6vojo nit z zvonkim mehkim glasom. Hipoma je prekinila ter vzkliknila: »Zdaj pa govorim jaz. ko smo vendar hoteli poslušati glasbo . . .« Ivan Friderik je pričel s preludijem k prvemu zboru: Radujte se v Gospodu! — Ko je začutil »Oh. kaj pa vam je.« ie zvonko vzkliknila, »kako ste vendar čudni! Vidi se vam. da me hočete presenetiti. Vi imate gosli!« »Draga Rožamarija!« Toda že je obtičal. Zdaj se ji je nekaj za6vitalo: »Oh, kaj pa vam je,« je zvonko vzkliknila, kako ste vendar čudni! Vidi se vam, da me hočete presenetiti. Vi imate g06li!« »Oče.« je dejal Harro, »nadaljuj v tej 6meri!« »Draga Roža, imamo res gosli —, imamo tudi deške zbore in čelc, toda, žal, Henrika in Gizele nimamo, ne boš torej docela zadovoljna, toda moraš se zadovoljiti...« Harro je plosknil z rokami ter vzkliknil: »Prav imenitno si to jiovedal. oče! No. Roža! Stori, kar li je drago, samo okameneti in jireveč vzradostiti se ne smeš. Bilo bi tebi lc v kvar!« »Toda oče. kje imaš deške zbore?« vpraša vsa omamljena Rožamarija. »Pridejo jutri. Pred poldne bo velika preizkušnja. popoldne pa bo predvajanje v cerkvi!« Po njenem obrazu so 6e veule solze. Brž jxv išče svo] robček nujno ji je jiotreben. Nato vpraša malce 6 prisiljenozvonkim glasom: »V cerkvi? Ah. to ie prekrasno, oče... in vi vsi greste tja, — kako lepo. kako imenitno!« »Tudi ti pojdeš tja Roža, in če se že nocoi preveč vzradostiš. si lahko vendar do jutri zopet opomoreš« »Vi me vzamete 6 6eboj? V cerkev... Jaz bi naj... jaz ...« »Draga Roža, kako 6i mogla misliti, da hočemo mi uživati, tebe pa pustiti tu ležati?« je za-klical knez. Teta Uli pa je dostavila: »Ne bodi neumna ovca. Roža! Hočem sedeti jx)leg tebe in čuvati nad teboj. Kaj bi ti že moglo to škodovati!« In končno reče Harro: »Roža. glej. da te ne obvladajo čustva!« Neka i časa leži Roža mirna in nema nato p» za jeclja: »Gospod dvorni svetnik?« »On sicer ni Bog ve kako za to, toda hoče za-tisniti oči.« je odgovoril Harro. Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei ■zdajateli: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič