~ 21 —
O prisojilih z ozirom na §. 30 zakona od 25. julija 1871, št. 95 drž. zakonika.
Gospod V-r v Bistrici je že v štev. 11. „Slov. Pravnika" o prisojilil) glede po eksekuciji prodanih v javnih knjigah vpisanih zemljišč — govoril in trudil se razjasniti:
— 22 -
1. da se zamore na podlagi prisojilnega pisma ne le lastninska pravica na kupčevo ime vpisati, temveč tudi vknjižiti izbris zastavnih pravic; in
2. da ni potreba legaliziranih pobotnic pri dokazilu, da so draž-bini pogoji spolneni.
Umevno, jasno in določno je misel gospoda dopisnika utemeljena in jaz svojo misel z njegevo popolnoma strinjam, ali kaj pomaga zdrava misel, ako je sodnik di'uge, če tudi napačne misli!
V primer podaj em pravnikom sledeči slučaj:
C. kr. sodnija v Postojni podelila je Jožefu Jurci prisojilo ddto. 30. decembra 1870 štv. 11011, katero se tako le glasi:
Od C. kr. sodnije v Postojni prisodi se v eksekuciji Mice Turk iz P. proti Jameju Jurci iz G. peto. 525 gld. pri dražbi dne 23 okt. 1869 za skupilo 1250 gld. sodnijsko prodano v zemljiških knjigah graščine predjamske pod urb. štv. 161 vpisano posestvo vsled dokazane spolnitve dražbinih pogojev kupcu Jožetu Jurci iz G. s pravico do vknjižbe lastninske pravice na njegovo ime in s pravico do vknjižbe izbrisa sledečih pri gorejšnjem posestvu vknjiženih zastavnih pravic in sicer: glede terjatve Urše, Mice in Lenke Turk iz G. vknjižene na podlagi dolžnega pisma od 14. avgusta 1829 v znesku 108 fl, 33'/4 c. s. c. i. t. d. —
S prošnjo vloženo dne 13. svečana 1881, štv. 1531 je Jože Jurca na podlagi tega prisojila prosil za vknjižbo lastninske pravice in za izbris vseh zastavnih pravic pri kupljenem posestvu. Z odlokom dne 24. februvarija 1881 je sodnija v Postojni prošnjo glede vknjižbe lastninske pravice uslišala, glede izbrisa pa odbila ter to odločbo motivirala s tem, da sodniku pri razdelitvi eksekutivnega kupa ne pristoji pravica dovoliti vknjižbo izbrisa zastavne pravice v prisojilu in zategadelj se tudi prisojilu glede izbrisnega dovoljenja v smislu §. 31 zemlj. knjig in §§, 111 in 112 sodn. red. za javno pismo smatrati ne more.
Zoper ta odlok pritožil se je Jože Jurca na c. kr. višjo sodnijo v Gradec m ta je z odločbo de intim. 18. junija 1881, štv. 5164, odlok prvega sodnika potrdila iz sledečih razlogov:
V smislu §111 sod. red. sme se javnim pismom polno vero le glede dejanj priznavati, čez katera bila so napravljena; prisojila imajo pa po §. 339 sodn. red. le namen kupljeno posestvo kupcu v last izročiti in zato se smejo le jedino v tem oziru javnim
— 23 —
in dokazilnim pismom prištevati. Ako se tedaj v prisojilu 31. decembra 1880, št. 11011, tudi dostavek nahaja, da se zemljišče Jožetu Jurci s pravico izbrisa zastavnih pravic, prisoja, vender le ta dostavek pritožnika od dolžnosti §§. 87 in 94 štv. 4 knjiž. red. ne odveze.
Zoper ta odlok je Jože Jurca vložil revizijski utok in v tej pritožbi trdil, da je izbris dolgov še le pravi konec eksekucije in da je zategadelj tudi revizijska pritožba dovoljena. — Ali c. kr. sodnija v Postojni je to pritožbo sklicevaje se na §. 130 zemlj. red. pritožniku vrnila in ta odlok tudi druga sodnija iz razlogov prvega sodnika potrdila.
Ali so v zgoraj navedenem slučaji razlogi prvega in druzega sodnika utemeljeni ?  Ne, nikakor ne!
Ničevnost tacih razlogov dokazal je že gosp. V-r tako razločno in umevno, da mi je nemogoče k njegovim dokazom kaj dodati in le na zgoraj omenjene razloge prvega in druzega sodnika ozir jemaje zabeležim sledeče opazke.
Prvi in drugi sodnik trdi, da se prisojila glede izbrisnega dovoljenja ne morejo za javna pisma smatrati.
Ta trditev nij nikakor opravičena, kar se že iz §. 33 odstavek d knjiž. red. razvidi. Ta §. določuje brez vsake izjeme, da se morajo prisojila onim javnim pismom prištevati na podlagi katerih se vknjižbe dovoliti smejo.
Kakor rečeno, ta §. ne dela nobene izjeme in govori sploh o vknjižbah.
Oba sodnika se tudi v razlogih sklicujeta na §§. 111 in 339 sod. red., potem na d v orni dekret od 11. avgusta 1827, št. 2300 in na §§.87, 94 in 33 zemljiščne knjige. Ali če §. 111 sod. r. določuje da uživajo javna pisma polno vero le glede dejanj, o katerih bila so napravljena, tako že iz teh besedi in pa iz duha postave sledi, da je Jože Jurca s prisojilom dne 31. decembra 1880 dobil pravico k vknjiženju lastninske in k izbrisu zastavne pravice. —
In ako imajo prisojila po §. 339 sod. reda in po dvornem dekretu od 11. avgusta 1827 glavni namen, da se ž njimi kupljeno posestvo kupcu izroči — vender ni izključeno, da ne bi smel sodnik na podlagi predloženih mu pobotnic v prisojilu dati dovoljenja k izbrisu zastavnih pravic.
- 24 —
Ako pa, kakor v zgoraj navedenem slučaji jeden in ravno tisti sodnik v prisijilu izbris zastavnih pravic dovoli, potem pa prošnjo na podlagi tega prisojila glede izbrisa zastavnih pravic odbije, tako se mora odločno trditi, da je to neredna strankam le stroške napravljajoča inkonsekvenca sodnikova \ ^ J. P.