Naročnina mesečno 25 Din. tn inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je » Kopitarjevi al.6/III WEJWEC Telefoni vediilitTti dum MIm IM — »H, SN ki UmJm ven* ihn zjutraj, rasea ponedeljka hi rfnera po praznika Cek račun: Liubliana 41. 10 650 ia 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563 ZaKreb štv. 34.011, Ргвка-Dunaj 24.79» Uprava: Kopitarjeva 6. teiefou 2493 Nemci in Slovani S svetovno vojno, v kateri se je po nazorih fodilnih nemških krogov (Betluuann-Holvvegl) odločevala usoda Slovenstva in Uermanstva, ae je ree odločila vekovna borba med obema. Slovani imajo danes svoje države in le manjšine eo še, ki jim bo treba na kakršenkoli način zagotoviti mirno življenje med drugimi narodi. Razmerje Nemcev do Slovanov, ki jih povečini prej naeo ne poznali ne ceni M visoko, se je po vojni spremenilo, ker so pričeli uvidevati, da bo težkoda še kdaj mogel meč odločati njim v prid potek zgodovine. Hitlerizem je Nemce sicer resda dvignil visoko v germanske oblake ki ne široko začrtal meje nemške bodoče posesti, toda realna dejstva eo močnejša kot vee nevarne teorije nekaterih vodilnih oseb, došlih v najnovejši dobi do modi m veljave aredi hitlerjanekifa množic. Preokret, ki ga je prinesel sporazum Nemcev s Poljaki lansko leto, je presenetil marsikoga, ki je računal na konflikt v bližnji bodočnosti aa tej prenevarni točki. Kako ne, ko pa je čul in Stal bojevito osvajalne načrte na škodo Poljske. Kaj drugega naj bd bil mogel pričakovati, če pa je n. pr. 8. marca 1933 na nemško-poljski meji grmel vodja S. A. in predsednik kmetijske zbornice v Scheidemtlhlu na zborovanju takole: »Nočemo mirovati ne počivati, dokleT ne bosta zastava kljukastega križa in črno-belo-rdeča zadava, pod katero je krvavelo in padlo dva in pol milijona Nemcev, zavihrala na vladnih poslopjih glavnih mest obeh provinc, Gdanskega in Poznanja, dokler nemške dežele brez ostankov zopet ne postanejo svobodne. Podajam vam, nemška bratje v odstopljenem ozemlju, svoje roke, ker nismo pozabili na vas. Zavest imamo, da je naš voditelj v odstopljenem ozemlju svoje roke, ker niste pozabljeni od nas. Zavest imamo, da je naš voditelj Adolf Hitler obrnil pozorne svoje oči proti vzhodu in da pride nekoč tudi za našega ljudskega kanclerja dan, ko bo ves nemški vzhod ponovno vzcvetel in postal odličen del nemške domovine.« To je bilo v času hitlerjanskega zmagoslavja in pričakovanja, da se bo ves svet ustrašil »tretje Nemčije« pod vodstvom nacionalnih socialistov. Jeseni so trezni nemški zgodovinarji na mednarodnem zborovanju zgodovinarjev v Varšavi mirno ugotovili, »da je treba motrenje zgodovinskih odnosov med Poljsko in Nemčijo potisniti na drugačne tire, kot je bila doslej navada.« Naglasila so tudi dejstvo »tisočletne skupnosti prostora« ter »posebno bližino političnih in kulturnih vezi«. Danes jih je med Nemci polno, ki se pridno uče — poljski jezik, ker vedo, da tvori Poljska most med širokim ia daljnim slovanskim zaledjem, ki postaja dan za dnem odločilnejši iSinitelj v mednarodni politiki, a tudi v — gospodarstvu. Danes je torej splošno priznana potreba, kar je bilo nekdaj ob sklepanju miru v Versailleeu 1871 samo dobrohoten, dasi dalekoviden nasvet, ko je zmagoviti Baemarck opozarjal pruskega prestolonaslednika, naj da svojega eina učiti — poljščino I АИ ostane srditi zagovornik nordijske rase in sovražnik vseh »bastardskih« narodov vzhoda, gospod Alfred Rosenberg, znan 'zlast po svoji zelo razširjeni in na indeks dani knjigi (»Mit 20. stoletja«), še dalje zakrknjen sovražnik Slovanov? Zapisal je namreč ob koncu 6. poglavja (»Nov sistem držav«) v starejši izdaji te knjige značilne besede, ki pa jih nova, L 1934 redigirana izdaja nima v taki obliki in s tolikšno ostjo proti Poljakom in Cehom, oči vidno redi spremenjene oMcielne politike Hitlerjeve Nemčije proti Poljakom in Slovanom sploh. Prvotno se glasi: »V tem velikem življenjskem boju za čast, svobodo in kruh tako zelo stvariteljnega naroda, kot je nemški, se ni možno ozirati na impotentne in brezvrednostne Poljake, Cehe itd. Treba jih je potisniti proti vzhodu, da postane zemlja prosta za obdelovanje z germanskimi kmetskimi pestmi. Samo tako se da omogočiti oddih nemškemu narodu, ki živi stisnjen na najožjem prostoru. Tako pa tudi ustanovitev nove kulturne dobe belega človeka.« »Prostor na vzhodu pomeni smrtno sovraštvo Poljakov in Cehov, ki zahtevajo zase prostor na zapadu. Te napetosti ne morejo spremeniti nikakršni govori, ne more predrugačiti nikakršna zveza narodov. Ako se odpove Nemčija temu, da ne opre celokupne svoje volje na eno samo točko: na življenjski prostor, politično moč, pogrezne se potem tudi Vzhodna Prusija v poljsko močvirje, potem se približa eovražnik od vzhoda in zahoda čimdalje bolj k osrčju germanske biti. Zato je prva zahteva nemške politike ta, da podpiramo vse sovražnike francoskega zavezniškega sistema.« Modificirano besedilo v novi izdaji L 1934 se glasi vse bolj previdno: »V tej veliki življenjski borbi za čast, svobodo in kruh tako stvariteljnega naroda, kot je Nemčija, mora nemško ljudstvo pričakovati tisto obzirnost, ki se je priznala brez vsakega ugovora manj pomembnim narodom. Prosta mora biti zemlja za oranje s pestmi germanskih kmetov. Samo tako je dana nemškemu ljudstvu, stisnjenemu na najtesnejšem prostoru, možnost dihanja. S tem pa tudi ustanovitev nove kulturne dobo belega človeka.« »Danes ne pomaga nikakršno prikrivanje, nikakršno slabotno sklicevanje na »notranje naseljevanje« kot edino rešitev. S tem se ne izpremeni dosti obča usoda naroda, danes pomaga samo v dajanju izpremenjena volja, pridobiti prostor za milijone bodočih Nemcev. To zahteva značaj. To zahteva spoznanje, da nemško ljudstvo toliko časa ne bo moglo cveteti, dokler bodo nadvladovali Evropo Francozi v zvezi e Poljaki in Cehi, dokler bo Francija tako proti nam gospodarila s svojo politično močjo. Ta napetost se da odpraviti samo x dalekovidno evropsko politiko. Ako se Nemčija odpove temu, da bi osredotočila celokupno svojo voljo okrog ene same točke: okrog življenjskega prostora, politične svobode, pogrezne se tudi Vzhodna Prusija v krvavo močvirje, potem se približa sovražnik od vzhoda in zapada osrčju germanske biti. Zato je prva zahteva nemške politike ta, da podpira pravi mir proti nemirovni versajski pogodbi in njenim posledicam.« Tako težko poboljšljivi glasnik pristne nordijsko germanske krvi — »mitn 20 stoletja«. Korektura prejšnjega besedila v novi izdaji je tako očita in tolikšna, (la govori sama zase dovolj 1 Življenje, dinamika vseh nacionalnih ln eoeoodarekLb ter drugih ail v Kvroe« ja dane« Razorožitev narodov - prazne sanje Nemčija ne odneha od svojega stalisča zadnji francoski noti. V tej tej a vi von Neurath naglaša, da je Nemčija vedno bila in da tudi za naprej vztraja pri tem, naj bi ee sprejela splošna konvencija o razorožitvi. Stališče Francije ni dalo povoda za prekinjenje dosedanjih pogajanj. Nato se v. Neurath obrača na tisti del francoske note, ki govori o oborožitvi Nemčije. Pravi, da navedbe Francije niso točne in da je nemški vojaški proračun manjši od francoskega. Von Neurath nadalje govori o tem, da je popolnoma napačno, če kdo zahteva, naj bi oborožitev ali razorožitev posameznih narodov zavisele od držav, ki eo oborožene. To velja zlasti še tedaj, če si države niso enake glede oborožitve. Nemčijo, ki je razorožena, obdajajo oboroženi sosedi. Navzlic temu je Nemčija za razorožitveno konvencijo in je vedno pripravljena sodelovati pri takem sporazumu. Nemčiji ni do tega, da se oboroži z ofenzivnim orožjem. Žeto smatra, da je niemo stališče v skladu z italijansko in angleško ko-vepcijo. Nemčija zahteva enake pravico rn ta пјеша zahtova je popolnoma pravična. Omogočila bi jim budi to, da rapolni svoje miroljubne Umkcije. Mi rmo vedno pripravljeni, končuje von fleurath svojo izjavo, da se sporazumemo. Na drugih je zdaj, da ta sporazum sprejmejo. Angleži dajejo Nemcem pofuho Berlin, 28. apr. AA. DNB poroča: Neurathov govor je naletel na zelo živahen odmev v svetovnem tisku, posebno v angleškem. Daily Telegraph posebno poudarja izjavo nemškega zunanjega mi- nistra, da je dob« ultimatov definitivno minila; list vidi v teh Neurathovih besedah svarilo na naslov Francije. »Morningpost« ugotavlja, da je Berlin še zmerom pripravljen »prejeti razorožitveno konvencijo.ČLiet oetro obsoja zadnjo francosko noto Angliji o razorožitvi. Daviš: „Nima smisla ostali delj v Ženevi" Washington, 28. apr. AA. Norman Daviš je poslal predsedniku USA Rooseveltu poročilo o raz-orožitvonem vprašanju. Porodilo je zelo pesimistično. Norman Daviš ne veruje v uspeh splošne komisije ia razorožitev. Najdalje v enem mesecu, pravi Norman Daviš, nastopi kriza razorofcitvene konference. Nima smisla tratiti čas v Ženevi. — Norman Davi* po vsej priliki ne pojde več v Ženevo. AVashington, 28. apr. b. Predsednik Roosevelt je imel daljši razgovor s voditeljem ameriške delegacije ва razorožitveni konferenci, Normanom Davieoin. Rezultat tega razgovora je, da bode Združene države ostale še dalje rezervirane v rai oroiitTonem vprašanju, medtem ko je Roosevelto-va posredovalna akcija popolnoma izključena. V tukajšnjih političnih krogih je lavlad&la skoraj popolna aeinteresiranost ia evropska raioroiitve-na pogajanja. V ameriških političnih krogih s« izjavlja, da ameriška vlada Hploh ne namerava koncem maja poslati na razorožitveno konferenco нто-joga delegata Normana Davisa. Poudarja se, da bo Norman Daviš potoval v Ženevo le v primera, 6e bodo pred tem nastopili dogodki, ki bi upravičili upanje, da bo končno I« prišlo do rešitve ia splošnega sporazuma v razorožitvenem vprašanja. Vendar pa Amerika ne upa več na uspeh orožitvene akcije т Evropi. Anglija ne ve, kaj naj stori P.-rii, 28. apr. b. Francoski tisk ee vadržiuje vsakega komentarja o Barthoujevi konferenci v Pragi. Samo uradni in poluradni listi poudarjajo, da ee je podonavski problem izčrpno proučil m so se razpravljale vse možnosti in eventuelnosti, ki bi lahko nastopile v tem evropskem delu. Pri tej priliki ee je danes razširila vest, da bo dr. Beneš ie v dragi polovici maja odpotoval v Pariz in ni izključeno, da odpotuje ii Pariza tudi т Rim. Po njegovi lastni izjavi je baje za to sedaj pravi tre-notek. Po obisku dr. Beneša v Rima namerava odpotovati tja tudi francoski zunanji minister. Zanimivo je, de je v nasprotju e pisanjem angleškega tiska in uradnih izjav po Suvichevem od- hodu iz Anglije pariški tisk prinesel informacije iz Londona, da je Suvichev obisk v angleški prestolnici bil prav za prav brez vsakega rezultata Kljub dokažem, ki jih ima tudi Velika Britanija • mrzličnem oboroževanju Nemčije, se niso mogli angleški državniki sporazumeti s Suvichem, kaj naj se ob skupnem sodelovanju ukrene od strani obeh vlad. Soglasje se je doseglo le v tem, da se mora na vsak način rešiti razoroži tvena konferenca, kesr bi sicer njen polom lahko rodil neza-željene in katastrofalne posledice. Prav zaradi tega se bodo še naprej vodila diplomatska pogajanja med Londonom in Rimom. Velik uspeh Barthoujevega pOtOVanja Francosko - ruska alijanea Praga, 28. apr. AA. ČTK poroča: Francoski zunanji minister g. Louis Barthou je danes opoldne odpotoval i« Prage. Pri odhodu je spet prišlo do navdušenih manifestacij francoeko-češkoslova-šlkega bratstva. G. Barthou je pri odhodu izmenjal zelo prisrčne besede s predsednikom senata in poslanske zbornice in s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem. Vsi listi izražajo zadovoljstvo, da se je na praških razgovorih manifestiralo popolno soglasje med Francijo in Češkoslovaško. Pariz, 28. apr. AA. Havas poroča iz Ptrage: Včerajšnji razgovori zunanjega ministra Bartliou-ja so bili zelo važni, ker se jih je udeležil tudi predsednik republike Masaryk. Barthou je poročal Masaryku in Benešu o svojem potovanju na Poljsko. Dejal je, da je glede razgovorov s poljskimi državniki optimist. Barthou je dalje izjavil, da popolnoma soglaša z mnenjem češkoslovaških državnikov. Treba je računati z vstopom Sovjetske Rusije v Zvezo narodov. V tem primeru bo Poljska zahtevala stalno mesto v svotu. Zunanji minister Barthou je »noči »prejel čas- XXI. Zagreli zbor od 28. IV. do 7. V. 1934 »LES« — »REKLAMA« — »AUTO* »POLETNI ŠPORT« - »POLJEDELSTVO« — »GRŠKA RAZSTAVA« »TEDEN NIZKIH CEN« Na železnicah in parobrodih brezplačni povratek. popolnem ni prazna nikarje. Izjavil jim je, da komunike o sporazumu med njim in dr. Benešem fraza. Tako smo glede sodelovanja srednjeevropskih in evrojiekih držav mnenja, da v tem delu evropska celine ne sme biti nasprotnikov. Balkanski pakt n"! nasprotuje načelom Male zveze. Društvo narodov pa je nujna ustanov«, ki bo še veliko koristila miru. Zato jo je treba okrepiti, ne pa zmanjšati njeno veljavo. Francija in Rusija največji prijateljici Pariz, 28. aprila. A A. Francoska in sovjetska vlada sta se sj>orazumeli, da je treba medsebojne duhovne stike pospeševati in poglobiti. Zalo so znanstvene ustanove Sovjetske Rusije povabile francoske znanstvenike v Sovjetsko Rusijo, da tamkaj pojasnijo sedanje stanje znanstvenega dela v I'ranciji. Francoski prosv. minister je v soglasju z zun. ministrom Bar-thoujem imenoval skupino znanstvenikov, se udeleži franeosko-sovjetskegu znanstvenega tetina, ki ga bodo priredili v Moskvi, Ljenin-gradu in Harkovu maja meseca. Polisha hodi svoja pota Pariz, 28. apr. b. Današnji «Matin» objavlja izjavo francoskega zunanjega ministra Barhoua, ki je zelo zanimiva in v kateri izjavlja francoski zunanji minister, da ga mala nesoglasju, ki so nastala med Poljsko in Češkoslovaško zaradi narodnih manjšin, sama na sebi ne skrbijo. »Prepričal sem se,« je rekel Barthou, »da bo ta spor kmalu odstranjen, bojim se le, da se izza teh dnevnih nesoglasij ne pripravlja kako nova politična orijentacija Poljske.« Posebni dopisnik sko vprašanje, toda ne več brez soodločevanja Slovanov kot na mirovni konferenci in ob zaključku mirovne pogodbe v Versailleeu. V Zvezi narodov bosta kmalu govorili dve slovanski velesili — Poljska in Rusija. In to — je i.r nekaj! Zato ee k uačoti tonu ie povmeum. klarska industrija se obnavljata. Vlada je po-krenila zelo obsežno akcijo proti slabim stanovanjem in gradi nove stanovanjske objekte, kakor nikjer drugod. Minister je navedel še mnoga druga dejstva. ki pričajo, da se Velika Britanija gospodarsko in finančno močno obnavlja. Samper je sestavil vlado Madrid, 28. apr. b. Finančni minister Ricardo Samper, kateremu je predsednik španske republike poveril sestavo nove vlade, ima velike težave. Danes je izjavil, da bo sestavil vlado s pomočjo konzervativnih republikancev Maure in še danes predložil predsedniku republike listo v odobritev. Snoči je zopel v bližini poslopja zunanjega ministrstva eksplodirala bomba, ki je precej poškodovala fasado palače. Madrid, 28. aprila, p. Danes je designl-rani ministrski predsednik Samper predložil predsedniku listo novih ministrov. Lista novih ministrov pa obsega tudi nekatere ministre iz prejšnjega Lerrouxovega kabineta. Japonski imperializem ftanghaj, 28. apr. b. Vsi znaki kažejo, da Japonci pripravljajo zasedbo notranje Mongolije. — Štirinajsta japonska divizija se jr že koncentrirala v severnem Dieholu, medtem ko je sedma divizija že zbrana okoli Dolonora. Konkordat z Vatikanom Dunaj, 28. aprila. Avstrijska vlada bo konkordat z Vatikanom podpisala v ponedeljek na naj-slovesnejši način. Zairrohška vremenska napoved: Večinoma jasno, stalno in toplo vreme. Dunajska vremenska napoved: Prilično jasuo iu loplo, v posameznih krajih nevihto. Straa S. »SLOVRHBU«, (Im 90. aprfla tflML tto>* m 99 Pomeri od sa*iti hrvatskih (otarUkt in opo zorjeni na njihovo neraz položen je napram slovenski katoliški mladini zaradi članka »Hrvatska katoliška mladina« v reviji »Besedi« št 2, HI., podajamo sledeče pojasnilo: 1. Podpisana slovenska katoliška društva, ki združujejo in predstavljajo vse slovensko katoliško dijaštvo, izjavljajo, da jib z revijo »Besedo«, njenim konzorcijem, sotrudniki in njeno usmerjenostjo ne druži nikaka niti najrahlejša vez. Slovenski javnosti je to dejstvo sicer že znano, toda zaradi dokončne jasnosti in predvsem zaradi naših hrvatskih tovarišev moramo naše odnose do »Besede« in do smeri, ki jo zastopa, ponovno jasno opredeliti. Od »Besede< in njene idejne smeri nas bistveno leči naše tčmelino pojmovanje, da mora katoliška revija, kadar razpravlja o kateremkoli živlienjskrm, kulturnem, narodnostnem, socialnem ali gospodarskem vprašanju, istega predvsem razčlenjevati in presojati iz temeljev katoliške resnice. >Beseda< pa nas ni prepričala o taki katoliški usmeritvi. V zadnji dobi je vsakovrstne kulturne probleme r&zmotrivala in analizirala iz ne- j kega »indiferentno-svohodoumnega« vidika (St 10, , II). Socialno-gospodarska vprašanja pa je podajala skoraj izključno iz temeljev marksistične socialno- I gospodarske doktrine (»Beseda« U, št 1, št. 2, št. i 3, M. 6, št 11, št. 12). Vsa U dejstva dokazujejo ne-katoliško usmerjenost »Besede«. Revija, ki jasnim naukom Cerkve ne nudi ni-kake opore, temveč se jih previdno izogiblje, ali pa kvečjemu hladno registrira ali pa zavzema do njih celo odklonilno stališče, pač ne more biti katoliško glasilo ali pa se celo v utemeljitev svoje usmerjenosti sklicevati na neko katoliško mladino. Da ne bo kake nejasnosti in napačnega tolmačenja, izjavljamo, da si »Beseda« popolnoma neupravičeno lasti pravico govoriti r imenu katoliške mladine. Zato v bodoče odločno odklanjamo vsako pi-валје »Besede«, ki bi hotelo tolmačiti mišljenje slovenske katoliške mladine v smislu orientacije »Besede«. Ako pa je konzorcij »Besede« prepričan, da predstavlja kako večjo skupino slovenske mladine, naj se določno izjavi, katera je tista »njegova« mladina, v imenu katere govori. Mi poudarjamo, da katoliška mladina to ni! Pa ne samo, da usmeritev »Besede« ne odgovarja katoliškim principom, tudi druga dejstva dokazujejo, da »Beseda« ne more biti predstavnica slovenske katoliške mladine. Vsakdo, ki pozna gi banje slovenske katoliške akademske mladine v zadnji dobi, se gotovo spominja, kako je »Beseda« na neutemeljen in skrajno neakademski način reagirala na njeno usmeritev in delovanje. (»Beseda« št. 6 .11, »Vel. vpr.«, št. 10 »V mL z.«, št 12 »V ml. z.«). V podkrepitev naj navedemo samo še dejstvo, da je »Beseda« tako nerazpoložena do kakršnegakoli katoliškega ndejstvovanja v javnem življenju. Zelo nesimpatično ocenjuje razne katoliške pokre- " m mi Kaj je g. Mušanov povedal našim žurnalistom fc ia organizacije po raznih deželah ia to brez stvarnega, tehtnega dokazovanja. Vprašanje narodnostne, socialne in državne ureditve ter javna vprašanja sploh smatra »Beseda« kot zadeve, ki l svetovnim nazorom nimajo ničesar skupnega (»Beseda« II, str. 116, str. 225- 229). Mislimo, da smo s tem dovolj jasno označili usmerjenost »Besede« io utemeljili naše odnose do nje. Zato pozivamo vse, predvsem pa hrvatsko katoliško mladino, naj na podlagi te naše objasnitve sodi pisanje »Besede«, za katerega odklanjamo kot katoliški akademiki vsako soodgovornost. 2. Odkloniti moramo najodločneje sodbo »Besede« o hrvatski katoliški mladini (št 2, III) pa najsibo pisana tndi od »sušaškega dopisnika«, saj je način ia toa tako zelo podoben onemn iz lanskega leta (it. 6, št. 10, it. 12). Sestavek je zaradi svoje neutemeljenosti in tendencioznoeti res tipičen pamflet. Ne samo, da je pisan silno neobjektivno, opira se poleg vsega na skrajno netaktno trditev. ' Obkladati hrvatsko katoliško mladino z očitki separatizma, to je zelo neumestno. Takih očitkov smo bili dosedaj vajeni od druge strani. Iz t?ga pamfleta pa vidimo, da privzema tudi »Beseda« la način borbe. Toda odgovor na pstnflrt je bolj stvar Hrvatov kakor naša. Le to naj omenimo, da je sklice vanje na Maliniča in Kreka, katerih veličino izpolnjuje ravno njuua popolna katoliška doslednost, naivno ia neresno. Prav tako ne-zmiselno je tudi konfuzno vzperejanje Kreka in Hochofla, kar samo dokazuje nepoznanje enega kakor drugega. Mnogo bolj smotreno bi bilo, ko bi, mesto da se tolikokrat neutemeljeno sklicujejo na Mahniča in Kreka, njima sledili v njuni katoliški doslednosti in dejavnosti. Polem bi venomer-no sklicevanje bilo odveč, ker bi to dejslva sama dokazovala. Danes pa žalibog dejstva kažejo obratno. Iz zadnje it. »Besed"1« (III, 4) pa spoznamo, da jc »Beseda« svoje naziranje o Kreku popolnoma obrnila. V članku »Janez Ev. Krek« slika in ocenjuje pisec Kreka v taki luči in na način, ki ga dosedaj niti od skrajno liberalne strani nismo poznali. Konsekvepino temu bo sklicevanje nanj gotovo kot nezmiselno prenehalo. Odgovor na to »znanstveno« obsodbo Kr;ka je zadeva vsega slovenskega naroda, ki bo moral tokrat svojega največjega moža v zadnji dobi braniti pred lastnimi sinovi. Sicer pa bo hrvatska in slovenska katoliška mladina vedela mimo vseh takih in stičnih podtikanj in ovir poiskati skupnih poti v borbi za katolicizem, njegove vrednote in njega svobodno udejstvovanje. Ljubljana Zagreb, dne 28. aprila 1934. Slovenska dijaška zveza v Ljubljani. Akad mska zveza v Ljubljani. Kat. akad. dr. »Danica« v Ljubljani. Kat akad. dr. »Zarja« v Ljubljani. Kat. akad. dr. »Danica« v Zagrebu. J. d. a. »S? v i ca« v LjubljanL Vsaj hranimo se! Ko je nekdanji predsednik Združenih držav Wilson zahteval proti koncu vojne, da se bivša avstroogrska monarhija razdeli po naravnem narodnostnem načinu, najbrže nihče ni slutil, da bo na tem ozemlju najmanjši narod najbolj krivično prizadet. Slovenske narodnostne meje se nikakor ne ujemajo z mejami jugoslovanske države, v katero smo vstopili. Odrezali so nas od morjn, r>a tudi na severu in vzhodu so odtrgali od osrednjega slovenskega ozemlja tisoče naših rojakov. Vedno sproti pa ču.iemo o aspiraci jah naših sosedov na našein ozemlju. Znani so načrti italijanske fašistične stranko, ki bi hotela čez naše ozemlje v Podonavje, znani pa ho nam tudi načrti raznih nemških ideologov, ki zopet razlagajo, da je Nemčija dovolj velika in močna za ozemlje med Baltikom ln Jadranskim morjem ter da ji je treba zato odstraniti saino majhen narod, namreč nas Slovence. Potem je veliki Nemčiji pot do južnega morja odprta. Ti načrti se seveda ne bodo nikoli uresničili, ako bomo budni. ВтапШ se moramo zn vsako ceno, če že ne moremo v borbi pridobivati nazaj svojih izgubljenih postojank. Na jugu države, recimo banaškt ali slavonski Nemci, so državnim mejam in narodnostnim zahtevam mnogo man.j nevarni, kakor pa na tisti črti, kjer se stika slovensko ozemlje r. nemškim. Vse drugače raznmemo, da imajo banaški Nemci razne kulturne ustanove, kakor pa Nemci v Sloveniji. Vprašanje nemške manjšine v Sloveniji moramo gledati z drugimi očmi. Vedeti moramo namreč, da nemške manjšine v Sloveniji sploh ni, ker Nemci ne zmorejo one osnovne narodne plasti pri nas. kakor jo imamo mi. izven državnih meja, to je delavskega ln kmetskega stanu. Nemški kmet je v Sloveniji sploh nesmiseln in ga sploh ni, razen majhne skupine v Apaški kotlini in na Kočevskem. Tudi nemškega delavca ni in če še bolj natančno pogledamo, vidimo, da tudi pristnega nemškega meščana ni. Osrednje mesto Slovencev Ljubljano so si Nemci nekoč z raznimi kulturnimi, političnimi in vo-livnimi triki kar prilastili za svoje. Ros je, da --o avstrijski režimi od Jožofa TL naprej umetno pospeševali naseljevanje nemškega uradništva. nemških obrtnikov in tndi nemškega proietarijata v Ljubljani, v Celju, Ptuju, Mariboru, na Jesenicah, v Kranju in v drugih slovenskih mestih. Bila je to le umetno položena plnst, ki jo je odnesel prvi vihar. Ncmccv v Ljubljani kljub vsem nemškim »znanstvenikom« nI in če jih je knj, чо to potomci nekdanjih umetno priseljenih nemških družin, ki životarijo, ki se sploh po naravnem potu ne morejo razširjati, ker imajo malo otrok, imajo pa zaradi svoje gospodarske moči še vedno nekoliko opazno besedo. Ko so pred dvema letoma kočevski Nemci praznovali 600 letnico svoje naselitve, so nn eni strani zagotavljali svojo vdanost jugoslovanski dr?,avl, na drugi strani pa so pošiljali dopise na vse nemške časopise in časopisne agencije, kjer »o zabavljali čez •' rute Vindišarje«, ki jih tako zatirajo. Po 6110 letih se torej miselnost Nemoav do Slo- vencev ni prav nič izpremenila. Tudi ljubljanski Nemci, ki se krasijo, kadar ui stražnika ali zavednega Slovenca blizu, z znaki Hitlerjeve sekte, najbrže še vedno upajo, da je Slovenija z Ljubljano vred nemški »Ivul-turboden«, ki bo edon prvih goltljajev Hitlerjevega imperij al izma. Saj nam jc znan neki sodelavec Coudenhovea, znani uekda-nji voditelj nemške manjšine v Sloveniji, ki je po nemškem svetu raztrosil vesti o groznem preganjanju Nemcev v Sloveniji, češ, da so Slovenci vzeli Nemcem vse srednje šole, da so zavzeli osnovne šole in druge ustanove. To pa jo spoštovani g. Moroccutti pozabil povedati, da so v te šole in te ustanove hodili sami Slovenci in slovenski otroci. Nemci si očitno predstavljajo zaščito manjšin na ta način, da bi mi se vedno pošiljali naše otroke v nemško realko, v nemški Schulvereiu in v nemške otroške vrtce. Prav sedaj so prišle iz Maribora zanimive vesti. Neko domače podjetje so kupili NemcL Maribor so vroča tla in bol.j kot Nemci vemo mi Slovenci za prisego mariborskega nemškega pesnika, ki si jo želel raje okajene razvaline, kakor pa slovenski Maribor. Vemo tudi za agitacijo hitlerjov-skih agentov med slovenskimi kmeti in se kar čudimo, kako daleč je ta propaganda že uspela, da se ponekod naši ljudje žc pozdravljajo s hitlerjevskim pozdravom. Najhujše je pa, da imajo ti Nemci, nekdanji nemčurji, ki še vedno niso našli časa, da bi se povrnili k jeziku in narodu svojih mater, in ti novopečeni nemški simpalizerji, dovolj gospodarske moči. da prav s svojo gospodarsko močjo strahujejo druge, sebi socialno poti vržene. V tem je problem in tudi rešitev. Tisti Nemec, ki je slovenskemn der lavcn še pred kratkim rekel v obraz: »Ich bin Herr im Hause!« se je očitno zavedal, da je gospodarska penetracija nemškega kapitala prvi pogoj za oslabljenje narodne zavesti Slovencev. V preteklem stoletju 'smo se Slovenci še o pravem času spomnili ter si rešili svojo narodnost, spomnimo se še se-dnj, ko imamo škarje in platno. Vsako posestvo na severni meji, ki pride v nemške roke, je zgubljena slovenska posest. Vsak nov nemški tovarnar ali obrtnik na severni meji jc nov razna rodova lec slovenskih ljudi! Sramota bi bila, dn bi nemški kapitalist, še kdaj v bodoče vabil slovenske proletarske otroke v svoj kultnrni »bund« ter jim za Miklavža delil drobtinice, kar se jc še lani zgodilo. Ne smerno imeti obzira tndi do nemških emigrantov ali po domače Židov. Polno je v Slovencih užnljonega srda Iz tistih časov, ko so jndje po slovenski zemlji, zlasti na Štajerskem, bili največji propngatorji nem-štva in nnjvečji sovražniki naših kulturnih in gospodarskih nstanov. Oni kraji na Koroškem in Štajerskem, kjer se je naselil jnd, »o bili takoj resno ogroženi za slovenstvo. Saj bratje Hrvatje to nemško simpatijo ju-dov se danes bridko občutijo v Zagrebu, mi pa prav tako — bridko simpatijo prekmurskih jndov do Mndjarov. Stari Noiuai sicer pri na* izumirajo po Belgrad, 28. apr. m. Davi ob 7.25 se je na po- vratku v Sofijo ustavil v Belgradu predsednik bolgarske vlade in zunanji minister Nikola Muianov. Bolgarskega prvega ministra so pričakovali in pozdravili na belgrajski železniški postaji tukajšnji bolgarski poslanik Kjoseivanov z osebjem poslaništva, osebni tajnik našega zunanjega ministra Kojič, tukajšnji madjarski poslanik dr. Alt in predstavniki tukajšnje bolgarsko-jugoslovanske lige. Seveda eo sprejeli bolgarskega ministrskega predsednika tudi časnikarji. Mušanov je prispel iz Budimpešte i brzovlakoin in je zaradi tega imel dovolj časa do odhoda Simplona. Zato je takoj, kakor hitro se je pozdravil z vsemi navzočimi, odSel s svojim spremstvom v kolodvorsko restavracijo, kjer si je naročil čašo mleka. Radovedni časnikarji pa so mn seveda pričeli takoj stavljati razna vprašanja. „Ničesar ne vem" Bolgarski ministrski predsednik je bil po svoji stari navadi skrajno ljubezniv. Časnikarjem je na ■stavljena vprašanja le deloma odgovarjal. Tako je odgovoril ua vprašanje, kako je zadovoljen s svojim potovanjem po Evropi, da je popolnoma zadovoljen. Ko so mu časnikarji stavili vprašanje, če bo tudi Bolgarija podpisala rimski sporazum, je Mušanov odvrnil: »O tom grem razmišljat v Sofijo.« Na vprašanje, če bo imelo njegovo potovanje po Evropi vpliv na politične razmere v Bolgariji, je predsednik Mušanov odvrnil, da je to pretežko vprašanje, da bi mogel nur.j odgovoriti. 0 vprašanju rešitve gospodarskih vprašanj med Jugoslavijo in Bolgarijo se je Mušanov zelo optimistično izrazil in dejS, da se bodo pogajanja pričela že čez kakih 10 dni v Belgradu. Za predsednika bolgarske delegacije je že določen Karadžov. Na vprašanje, če so bile točno ponatisnjene njegove izjave madjarskim časnikarjem v Budimpešti, je dejal, da teh izjav sploh ni čital. Ko mu je eden izmed naših časnikarjev dejal, da so se Položaj katoliškega časopisja na Angleškem Kakor marsikje se mora katoliško časopisje tudi na Angleškem boriti z velikinu težavami. Nedavno so razpravljali o sredstvih za izboljšanje tega položaja na posebni konferenci katoliške tiskovne in akademične zveze. Ob tej priliki je izšel članek dr. B. Grlmley-a. ki dobro pojasnjuje razmere katoliškega tiska na Angleškem in Obenem pogoje katoliškega časopisja v obč«. Dr. Grimley opozarja predvsem, da so katoliški dnevniki v Angliji zasebna last. Potemtakem niso posest katoliškega občestva. To niso uradna glasila. To dejstvo ima svoje slabe, pa tudi dobre strani. 0 vdanosti katoliškega tiska cerkveni avtoriteti ne more biti nobenega dvoma. Od nekdaj do tega trenotka so lastniki listov na najlepši način izpričali svojo trdno voljo, da hočejo za vsako ceno spoštovati katoliško vero in katoliško nravnost, in dejansko je bilo katoliško občinstvo vsaj tako dobro postrežeuo, kale o r če bi bili listi last katoliškega občestva. Neglede mi to, je pa vendarle treba vpošlevati nekatere dobre pa tudi slabe strani tega razmerja. Prva znatna korist je že v tem, da katoliški tiek katoliško skupnost nič ne stane. Imamo skupino listov, ki morejo tekmovati s katerimkoli ne-katoliškim listom, euako i vsakim verskim listom drugih veroizpovedi, pa tudi s katoliškim časopisjem v inozemstvu. Doslej nismo nadlegovali za podporo ne hierarhije ne kakega zaklada. Lastniki nosijo sami izgubo prav tako kakor dobiček. Vodili so, v okviru vere, politiko, imenovali urednike, jim določali delokrog in vobče vodili svoje po«le kakor zasebna podjetja, ne da bi zapletali cerkveno avtoriteto v kakršnekoli kočljive posle ali celo v kake spletke, niti ji niso nalagali odgovornosti za j uspeh ali neuspeh. Vse, kar so od nje pričakovali, je bila vzpodbuda in blagoslov. Veliko bi se dalo povedati v prid temu polo-žaju. Toda na drugi-strani pa kaže tudi marsikaj kvarnega. Predvsem se nahaja katoliško časopisje po svojem sedanjem položaju v ozračju najostrejše gospodarske konkurence. Denimo, da bi vsak katoličan dejansko kupoval po en katoliški dnevnik, potem bi bila posledica, da se ne bi mogel razviti noben drug list, ne da bi škodoval svojim katoliškim tekmecem. Zal pa podpira katoliško časopisje le polovica katoliškega prebivalstva, pa najsi bo že to stanje normalno ali ne. Ugotoviti bi mogla to najbolje duhovščina in škofje. Toda tisk je zasebna last. In tako katoliških krogov ne veže nobena neposredna dolžnost, da bi ta tisk pospeševali, iz-vzeinši le dolžnost, da se ustvari protistrup proti umazanemu tisku. Ali bi katoliško časopisje bolj pospeševali, Če bi bilo uradno? To je vprašanje. Dalje bi bilo pripomniti, da katoliško časopisje ravno zato, ker ni uradno, ne uživa popolnega zaupanja hierarhije. Vse je odvisno od takta glavnega urednika. Zadostuje neprevidnost, da spravi uradne eksponente v mučen položaj. Navesti se dajo še drugi dokazi in protidokazi: toliko pn je gotovo, da pomanjkanje vsakega službenega odnosa med tiskom in hierarhijo nikakor ni koristno. Ze samo zato. ker nekatoliška javnost iziav katoliškega časopisja ne smatra za uradne. Spričo konkurence je postala agitacija za katoliški tisk prav tako neobhodna kakor za nekntoliški. Tu pa je korenina marsikatere nevarnosti. — Sedaj na spomlad v Rcgaško s atlno, zdravilišče želodca, črev, žolč-nega kamna itd.! Tu najdejo bolni svoje zdravje, zdravi pa prijeten oddih. 20 dnevna popolna pen-zija velja v času od 1. maja do 15. junija Din 1000'— in Din 1200-—. Prospekte in cenik: Zdravilišče in pisarne Putnika. bel! kugi. k1 med njimi kot tipično meščanskim in kapitalističnim slojem zelo razsaja, pa tudi novi nemški in judovski kapitalisti no bodo pripustili Slovencem nobenega koščka kruha ln nobenega kulturnega življenja in samostojnosti, v kolikor nc bodo prisiljeni. Zato pn Slovenci, vsaj brnnimo se na tej naši ogroženi zemlji! Nikjer nimamo pričakovati milosti, nc tolerance! Oasi naših narodnostnih bojev šc niso odnehali, nn •sprotno: mn a dobn naše narodnostne obrambe prihajal njegove izjave natisnile v tem smislu, da Folgariik n« bo podpisala balkanskega pakta, da sc tako ne odreče svojih pravic do revizije mirovnih pogodb, se je Mušanov samo nasmehnil in skomi/.gnil z rameni. Časnikarji so dejali predsedniku bolgarske vlade, da Cankov v zadnjem času zelo dela na zbližanje Bolgarije z Malo zvezo. Mušanov je dejal, da mu o tem ni ničesar znanega. „Ali pada pri vas zelo dež?" D« bi »pravil predsednik bolgarske vlade časnikarje na druge razgovore, je pričel sam stavljati vprašanja. Časnikarje je vprašal: »Ali pnda pri vas zelo dež? Časnikarji so mu odgovorili, da imamo sedaj lepo vreme. Mušanov je potrdil, da je tudi iz svoje domovine dobil ugodna vremenska poro čila, medtem ko v Italiji neprestano dežuje. Časnikarji ne odnehajo Časnikarji pa se niso dali odvrniH na razgovor, ki ga je začel Mušanov, in so nadaljevali. Akcija narodnega pokreta in narodnih legij, ki jih vodi Cankov, se razvija zelo uspešno. Na to je Mušanov odvrnil: »Kaj hočete. Pri nas je svoboden režim: eni ustvarjajo zato, da drugi lahko rušijo.« Na vprašanje časnikarjev, za kedaj pričakuje obisk našega zunanjega ministra, je g. Mušanov dejal, da upa, da se bo to zgodilo v najkrajšem času. Istočasno je še dodal, da je bil zelo vesel, da je na svojem potovanju po Evropi dobil obvestilo, da je bil naš zunanji minister Jevtič zelo zadovoljen s sprejemom v Sofiji S tem $e je razgovor zaključil ia se je Mu-Sanov prijazno poslovil od časnikarjev ter se s spremstvom podal v ekspresni vlak, ki je bfl ž« pripravljen za odhod. Na peronu ga je žeppriča-koval ravnatelj bolgarskih državnih dolgov Nikola Stojanov, ki se je z istim ekspresnim vlakom vračal iz Pariza. Sejo vlade Belgrad, 28. apr. m. Na predvčerajfojl seji ministrskega sveta je zunanji minister Jevtič podal poročilo kraljevski vladi o svojem bivanju v Ankari. Istočasno je zunanji minister obvestil vlado tudi o tem, da bo na povabilo bolgarske vlade v kratkem obiskal Sofijo. Afera Kadiča Sarajevo, 28. aprila m. Tukajšnje apelacflske sodišče je te dni pretresalo pritožbo Husejina Kadiča in ja sedaj dovolilo obtožencu, da ss sm« braniti iz svobode proti položitvi kavcije, Id ja bo sodišče določilo. Veliki požari Belgrad, 28. aprila m. kakor po vssh ostaBk krajih, so se tudi v drinski banovini na raznih mestih pojavili požari Večerno časopisje poroča, da je izbruhnil velik požar v gozdu Devetak, nadalje v gozdu v okolici Višegrada, v gozdovih Dilča ia ČakovčHS. Ti požari so povzročili poldrag шШјоо dinarjev škode. Ponarejevalci dinttrfev Belgrad, 28. apr. m. Iz Velikega Bečkereka poročajo, da se je policiji posrečilo aretirati ponarejevalce etodinarskih bankovcev. Aretiran deiravdant Maribor, 28. aprila, c. Policija ▼ Ptnjn * aretil'ala na zahtevo avstrijskih oblasti Alfreda Schifka, bančnega uradnika iz Gradca. Poneveril je 35.000 šilingov. Schifka pa ne bo izročen avstrijskim oblastem, ampak ga bo sodilo mariborsko sodišče. tc^iotoda xa odvajanj HnUUnfvo »dloln« it« 2W «| olltlk« I« nereda**, »• iism. Osebne vesti Belgrad, 28. apr. m. Napredoval, eo: v 9. pol. skup. Marija Pire pri okrajnem sodišču v Kamniku, Leopoldina Rudež pri okrajnem sodišču v Mariboru, Terezija Krouabetvogel pri okrajnem sodišču v bkofji Loki, Franc Langer pri okrajnem sodišču v Krškem, Ferdinand Sešek pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni. Belgrad, 28. aprila m. Postavljeni so za sodn« pripravnike na področju apelacijskega sodišča v Ljubljani: Leopold Vider, Oskar Tominc, Stanko Hribar in Erik Križ. Belgrad, 28. aprila m. Napredovali so sledeči učitelji in učiteljice: v 5. pol. skup. Marija Straus na II. dekliški šoli v Mariboru, Franc Levstek v Celju, Zofija Debeljak v Celju, Jos. Grašer v Celju; v 6 pol. skup. Janko Pire v Mariboru, Olga Lorber v Mariboru, Marija Medič v Zgornji Šiški; v 7. pol. skup. Helena Krajner. Brežice. Premeščeni so: Josip Šerbec za učitelja na ViĆ, Leonida Rauter-rlercog iz Murske Sobote na II. dekliško ljudsko šolo v Mariboru, Ljudmila Jenko v Selo pri Hinjah, Viktor Engelsberger iz Borovnice v Zgornjo Šiško. Preslolni govor iSi^y>*nskega kralja Rim, 28. aprila. Davi ob 10.30 sta se otvo.ila parlament in senat s svečano sejo, na kateri je kralj prečital prestolni govor. Govor nima posebnih važnih momentov, povdarja pa, da se kljub proračunskemu primanikljaju ne bo zapustila zlata baza. Slabo vreme v Italiji Itirn, 28. aprila, c. Ze nekaj dni frajn nad vso Italijo skrajno slabo vreme V Cosatu se je porušilo nekaj hiš. Plazovi zemlje prekinjajo promet. Toča je uničila vso' mlado setev. Telefonske in brzojavne zveze so prekinjene. Reka Pad je zelo narasfcla, in sicer 4 metre nad nornialo. Pforzhelm, 28. aprila, c. Danes je bila prekinjena 10. igra za šahovsko prvenstvo med Aljehinom in Bogoljubovom. Bogoljubov je v boljšem položaju. ( Reka, 28. apriln. c. Danes je bila tukaj v morje spuščona nova podmornica »Topaso«, VEČ PROSTEGA ČASA imate, ako perete VaSe perilo po Schichtovi me-tod i. Tu imate jedva kaj opraviti: zvečer namočiti perilo v raztopim Ženeke hvale, zjutraj ga izku-hati e Schichtovim terpentinovim milom. TO JE CELO D E L O PRI SCHICHTOVI METODI Jubilej „šentiljskega leva'4 Iz dobe bojev za severno mejo Umeščenje stolnega dekana lavantinskega Maribor, 28. aprila V tukajšnji stolnici sv. Janeza Krstnika se £'e vršila danes izredna slovesnost. Prev/.višeni nczoškof dr. Ivan Jožef Tomažič je umestil novega stolnega dekana, bogoslovnega ravnu-telja in kanonika dr. Franca Cukalo. Sloves- nosti so se pričele ob pol 8 zjutraj. Novi stolni dekan je najprej položil prisego v roke prevzv. knezoškofa, ki mu je nato izročil insignije stol-nodekanske časti. Novi stolni dekan jc nato opravil pontifikalno sv. opravilo ob asistenci bogoslovcev. Na koru jc pel bogoslovni pevski zbor. Zaključila se je slovesnost z zahvalno pesmijo. Slovenskim umestitvenim obredom in sv. opravilu je prisostvovalo veliko število vernikov. Kranjski dekan 75-letnik G. Franc Dolinar, 44. župnik velike župnije Cerklje na Gor. in drugi dekan kranjske dekanije v Cerkljah, obhaja 75 letnico rojstva in 30 letnico župnikovanj« v tej lepi in obširni župniji! 75 letni starček, bi dejal, kdor bi gledal samo številko, kdor pa njega pogleda, bo videl, da je še čil in zdrav mož in da mu tudi osmi križ, kateremu se počasi približuje, ne more bogve kaj do živega. 30 let župnik! Dolga je ta doba in polna veselih in žalostnih dogodkov. Po letih župnikovanja so v dolgi vrsti cerkljanskih župnikov samo trije, ki presegajo njegova leta: Fabijan Vičič, ki je pastiroval v Cerkljah 38 let, od 1. 1494—1532, Krištof Švab pl. Lichtenberški in Tufsteinski 49 let, od 1. 1540—1505, in Anton Golobič, ki je z nepozabnim učiteljem Vavknom vodil župnijo 31 let, od 1. 1872—1903. Ako pa pogledamo delo, ki ga je slavljenec v teh 30 letih izvršil za blagor Ceridjanov, bomo težko našli bolj delavnega, bolj neomajnega in vztrajnega pastirja. »Ljudski domc, Hranilnica in posojilnica, Mlekarska zadruga, prenovljena farna cerkev, nešteto popravil in prenovitev pri podružnicah, vse to so samo zunanji dokazi njegove delavnosti in podjetnosti. Vrednost njegovega izključno duhovniškega udejstvovanja pa se izmika človeškim očem, ki vidijo samo to: da je g. župnik neutruden v spovedovanju kljub visoki starosti, kljub ostremu mnazu, ki pozimi pritiska v cerkljanski cerkvi, da ga noben zunanji opravek, nobena bolezen ae zadrži od izvrševanja cerkvenih opravil, d«i večji del svojega prostega časa preživi — v cerkvi. Ko so mu pred leti noge nekoliko od[>ovedale t- kar pa zanj ni nikaka ovira, da ne bi izvršil tega, k«ir ve, da je dobro in si je »naprej vzele, da bo izvršil — so si farani pripovedovali: »Saj komaj hodijo, pa jih poglej, kako verno vsak petek molijo križev pot; s težavo se pomikajo od postaje do postaje, pa le obhodijo vso cerkev!« Zato pa tudi ima pri ljudstvu ugled, ki je skoro zavidanja vreden. Kar »fejmošter« — sedaj pravijo tudi »gospod tehanl« ali >dčkan< — ne odobrijo, ni prida in v Cerkljah ne bo uspevalo, pa ne bo! Trdno zasidran v veri v Boga in njegovo pravico in v ljubezini do svojega ljudstva je neizprosen nasprotnik vsega, kar bi moglo njegovi fari gospodarsko ali kulturno škodovati. V teh rečeh je z njim, ki ima tako jasne pojme o raznih »kulturah«: in »prosvitljenostih«, kratka debata! Kdor pa v stiski pride k njemu, ne odide praznih rok. Tak so naš g. župnik! Mož, ki se je v domačo zemljo vkoreninil in svoj živ don ne ovene! Taka je tudi njegova fara: polna svojih tradicij in domačega duha in nič je ne spravi s tira! Zlasti po svetovni vojni, ko je nov duh, ne božji, ne slovenski, zavel po Evropi in so njegove kužne s() niaterin' Ш^^^^Ш^&УЉ smrti, najmlajša jc imela šele dobro leto. Neža .ie skrbela za vse, kakor rodna mati. Taki posli so dandanes redki, morda tudi taki gospodarji. Kakor jc bila Neža vedno zvesta hiši, tako so tudi domači ves čas z njo ravnali, kakor bi bila njihova. Neža jc dandanes še vedno enako pridna, kakor v mladih letih. Zjutraj prva pokoncu, zvečer gre zadnja k počitku. In tako dan za dnem, leto za letom. Počitka ne pozna, razen j ob nedeljah popoldne, ko vzame v roke »Slo- j venca«, da vidi, kaj se godi ihi svetu. Bog jo ohrani še veliko lel enako čvrsto, j zvesto in marljivo! — Pri ishijuHU sledi na kozarec naravne »Fran* ,!»*p!o*<;« grtuičii'e |jii|iitf /.jutra) na IpSčp brez truda izdatno Iztrebljenje črevesa kai povzroči ugoden občutek ola|šni>ia. Ljubljanske vesti s Velika socialna ustanova zasebnih Občni zbor Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani v v namescence v Ljubljana, 28. aprila. Snoči ob 8 e« je zbralo v lepi veliki dvorani Trgovskega doma na stotine zasebnih nameščencev, ki so prtšU na letni občni zbor Trg. bolniškega in podpornega društva. V tem društvu je za višje zavarovanje danes včlanjenih 3600 članov. Ze ob 7 zvečer je bila zasedena četrtina dvorane; ob 7.45 pa je bila zasedena že polovica dvorane. Ko je ob 8 zvečer društveni predsednik g. P. K 1 i -nar stopil na oder, so bili v dvorani zasedeni že vsi stoli. Ker pa je za sklepčnost potrebna vsaj desetina članov, ki jih pa po mnenju g. predsednika še ni bilo, je g. predsednik izjavil, da se bo občni zbor v emislu pravil začel ob pol Ko se je ob napovedanem času začel občni zbor, je bila ob vratih že prava gneča. Predsednik Peter K lin ar je po uvodnih formalnostih podal obširno poslovno poročilo, iz katerega posnemamo: Poslovno poročilo Ko je boln&ka blagajna TBPD postala krajevni organ SUZOR-ja, poleg OUZD, je bilo članstvo prikrajšano na bolezenskih dajatvah, zlasti je izgubilo pravico do zdravljenja v II. razredu bolnišnice, ki jo je uživalo še vse do 1. 1925. Zato je TBPD, ki je še ohranilo svojo društveno samostojnost, uvedlo pobiranje mesečnega prispevka, da s tem dopolni bolezenske olajšave bolniške blagajne. Povprečno število zavarovancev v višjem zavarovanju je doseglo v 1. 1930: 2968 članov, v L 1931 3106, v 1. 1932 3210 in v letu 1933 3359. Do konca marca pa je število narastlo že na 3638, tako, da je dobra polovica zavarovancev bolniške blagajne, ki je štela konec marca 6674 članov, priglašena v višje zavarovanje. Pri tem ima blagajna v nižjih razredih bolniške blagajne članov, ki nimajo dohodkov, to je vajencev, ki jih je samo okrog 1000. Plačevanje prispevkov se vrši precej točno in je predpis prispevkov v višjem zavarovanju znašal v L 1933 1,192.000 Din, v vseh zadnjih štirih letih pa 3,318.000 DSn. Od te vsote ni bilo plačanih samo 58.000 Din. Mnogi delodajalci eo tudi v višjem zavarovanju prevzeli za svoje nameščence nase plačevanje prispevkov. Lani je bil mesečen prispevek povišan od 20 Din na 30 Din. Povišanje je društvo potrebovalo za obrestovanje posojila, ki ga jc najelo društvo pri Pok. zavodu za lasten sanatorij in za kritje posmrtnine, ki znaša v vsakem primeru 2000 Din. V letu 1933 so dosegle bolezenske dajatve 699.550.94 Din, od njih odpade: na zdravljenie članov v bolnišnicah in »Šlajmerjevem domu« 5.686, oskrb. dnevi 358.246.92 Din, za zdravljenje svojcev s 4.592 oskrb. dnevi 287.135.02 Din, za izredne podpore članom 8.340 Din, za redne podpore svojcem 16.907 Din, za prevozne stroške članom in svojcem 4.282 Din, za pogrebne prispevke 22,000 Din, za razne podpore 2.6-10 Din. Upravni stroški so dosegli v tem letu, ne upoštevajoč četrtinski prispevek k upravnim stroškom blagajne, 88.299.36 Din. Društvo si dalje prizadeva, da bi se dosegla reforma vsega socialnega zavarovanja in da se zavarovanje zasebnih nameščencev posebej uredi s specialnimi zakonitimi določbami. Društvo je v tem oziru doseglo soglasje s »Trgovačko Omla-dino« v Belgradu, ne pa z zagrebškim »Merkurjem«, ki ne pristane na teritorialno razmejitev zasebno-društvenih blagajn. Društvo ima nove prostore (10 sob) v palači Pokojninskega zavoda v Gajevi ulici. Za te pro-etore plačuje mesečno 3000 Din, blagajna pa 1500. Prostori v Trgovskem domu, ki so bili premaihni so oddani v najem mestni občini, ki plačuje zanje 1500 Din mesečno. Ob koncu ie predsednik omenil, da društvo praznuje v kratkem 100 letnico obstoja, omenjal vzorno vzajemnost med društvom in bolniško blagajno, se zahvalil nameščenskim organizacijam za sodelovanje, posebej pa še Zbornici za TOl, katere tajnik dr. Pless že peto leto načeluje bolniški blagajni. Slajmerjev dom. Za tem je predsednik poročal še o Šlaimerje-vem domu. Sanatorij Šlajmerjev dom >e začel obratovati šele v drugi polovici leta 1932. Prva bilanca za 1932 kaže, da je bilo dotlej investiranih v nepremičnine 3.85 milj. Din, v inventar 1.5 milj. Din. Do konca septembra 1933 eo se investicije v zgradbo le malo povečale, novega inventarja pa je bilo v teku leta 1933 nabavljenega še za 0.1 milj. Din. Med pasivi izkazuje bilanca sanatorija v teku leta 1933 povečanie zadolžitve pri Trg. boln. in podp. društvu od 4.8 na 5.6 milj. Din, nasprotno pa so razni upniki zmanjšani od 0.76 na 0.12 milj. Din, tako da eo ee vse obveznosti sanatorija le malo povečale. Sanatorij sam je zabeležil povečanje dohodkov od 0.16 milj. v letu 1932 na 0.5 milj. Din po računu zgube in dobička za 30. september 1933 (torej za 9 mesecev 1933). Važno je zabeležiti naraščanje dohodkov od zasebnikov, ki se zdravijo v sanatoriju. Ta donos ie narastel od 0.04 milj. Din v letu 1932 na 0.16 milj. v letu 1933 (za 9 mesecev). Izdatki pa so bili v prvih 9 mesecih 1933 (v oklepajih podatki za 1932) tile: upravni stroški 0.31 (0.2) milj., prehrana 0.13 (0.045), zdravilni stroški 0.03 (0.034) milj. Narasli so vzdrževalni stroški, dočim so izdatki za davke padli. Zaradi tega se je finančni položaj izboljšal. Saj je leta 1932 znašala izguba 0.15 milj. Din, v prvih 9 mesecih lani pa je znašala samo O.U77 milj. Din. lzgul>a se je torej zmanjšala na poiovico. ?o predsednikovem poročilu o Slajmarjevem domu se jc oglasil k besedi g. B. Kristan, proseč pojasnila o Slajmerjevem sanatoriiu, češ da se siiiti da ie premajhen in da bo treba dozidavati. Predsednik poiasni, da sedaj na to ne moremo misliti, dokler se ne zviša število članstva. zrasli novi sanatoriji. Tedaj bi pa zavarovanci prav težko vzdrževali povečani sanatorij in plačevali nove dolgove. Zato ne delajmo novih dolgov, dokler starih nismo plačali! (Vsa dvorana je to misel viharno pozdravila.) Volitve. Po poročilu člana nadzorstva g. Z e m 1 j i č a je predsednik prešel na volitve. Predlagal je, naj ee volitve vrše z dviganjem rok. Zborovalci pa eo klicali: Z listki nai se voli! V smislu pravil se mora voliti z listki, če to zahteva polovica na-vzočnih članov. Predsednik je pozval navzočne, naj dvignejo roke tisti, ki so za to, da se voli z listki. Na prvi pogled je bilo jaeno, da je ogromna večina za tajne volitve. Predsednik izjavi: »Najprej moram ugotoviti, koliko opravičenih članov je navzočnih!« Okrog 9 zvečer predsedrik naznani, da je navzočnih 368 upravičenih članov. Nato se vrši glasovanje, kdo je za listke. Več ko tri četrtine dvorane glasuje za tajne volitve, nakar predsednik odredi volitve z listki. Za skrutinatorja imenuje gg. Smer-suja in Pleška. Po odmoru pozove predsednik navzočne, naj predlože svoje kandidatne liste. K besedi se oglasi ur. Kremžar. (Medklic v ozadju: »To je pa klerikalec!« To izzivanje je povzročilo hrupne proteste pri večini zborovalcev). Govornik je predložil listo Združenih krščanskih nameščencev, katero sta predložili organizaciji Združeni zasebni in trgovski nameščenci Slovenije ter Strokovna zveza privatnih nameščencev Jugoslavije. Tej listi se je na občnem zboru pridružil tudi »Savez priv. nam. Jugoslavije« (soc.). Zborovalci so to listo viharno pozdravili. Drugo listo je predlagal g. Vrančič v imenu zveze društev priv. nam. in Zveze bančnih in ind. uradnikov. Ker pa je svoj predlog hotel z agitacij-skim govorom utemeljevati, so zborovalci prote- stirali, na kar je posredoval g. predsednik, da je tVrančič opustil svoj namen in nato mirno pre-al svojo listo. V imenu DHsopa je na to g. B. Kristan prebral še tretjo listo kandidatov za odbor, a brez kandidatov nadzorstva. Volitve so se nato zavlekle čez polnoč. Povedati pa ie treba, da je g. predsednik lepo in korektno vodil občni zbor, da pa je pri volitvah nastala velika zmeda, česar pa so v prvi vrsti kriva zelo nerodna pravila. Točna kontrola je bila skoro nemogoča. G. predsedniku se je posrečilo zalotiti nekega gospoda znanega ljubljanskega imena, ki je hotel vreči v žaro celo pest listkov. Temu ee njegov namen ni posrečil. Ob pol 2 po polnoči je skrutinator g. Pleiko prebral izid volitev. Oddanih je bilo 594 listkov (kar je vzbudilo veliko začudenje). Za listo združenih krščanskih nameščencev je bilo oddanih 201 glas in dobi 5 odbornikov in 3 nadzornike. Za listo g. Vrančiča je bilo oddanih 359 listkov, vsled česar ta lista dobi 10 odbornikov in 5 nadzornikov. Za listo g. Kustra (Disop) je bilo oddanih 27 glasov in dobi 1 odbornika. Z liste Združenih krščanskih nameščencev so izvoljeni v odbor: Ivan Martelanc (Vzajemna zav.), Terčelj Maks (Konsum), Sitar Lojze, trg. sotrudnik, Korun Julij (Gospod, zveza), Nosan Franc (Zadr. gosp. banka). V nadzorstvo pa: Kocmur Martin (Ljudska pos. Celje), Globočnik Rajko (Lj. pos, Ljubljana), Ivan Avsenek (Ljubljana). Zanimivo je, da so se v četrtek zvečer vršila pogajanja za kompromis, pri katerih so bili Združeni krščanski nameščenci zadovoljni s 3 odborniškimi mesti, a jim je nasprotna skupina ponudila le enega. Sedaj pa so jih dobili 5. Zahvala Vsem članicam in članom, ki so se tako polnoŠtevilno udeležili občnega zbora T. B. P. D. in na tem zborovanju pokazali vzorno disciplino in požrtvovalnost, ki edina nam je omogočila tak lep uspeh ob strani nam sorodne krščanske organizacije bodi izrečena najiskrenejša zahvala! V trudu do zmage! Društvo združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. Huda prometna nesreča Ljubljana, 28. aprila. Davi ob osmih je prišlo na Celovški cesti do hude prometne nesreče. Po cesti je peljal 57-letni brezposelni pekovski pomočnik Janez Šiler, doma iz Šent Vida, ročni voziček, naložen s sladom unionske pivovarne, ki pa živinorejci pokladajo prešičem. Ko je bil že blizu draveljskega takozvanega »debelega« znamenja, sta se za njim naenkrat pripodila dva mladeniča z motornim kolesom. Pryi mladenič je vodil motorno kolo, drugi pa je sedel v prikolici. Mladeniča nista dobro obvladala motornega kolesa ter sta se zaletela naravnost v Silerja, ki je potiskal voziček pred seboj. Šiler in oba motociklista so odleteli na desno stran v travo, kjer so obležali. Motociklista sta se lakoj pobrala, ker sta bila le lažje ranjena, medtem ko je obležal Šiler v nezavesti. Ljudje so poklicali reševalni avto iz mesta, ki je vse tri ponesre- čence prepeljal v bolnišnico. Oba motociklista sta: 24-letni akademik Josip Lulič, doma iz Kutine pri Sisku ter stanujoč v Zagrebu, Petrinjska 7 ter 23-letni akademik Nedeljivo Loose, doma iz Mostarja in stanujoč v dijaškem domu v Zagrebu. Lulič si je razbil nos, medtem ko je Loose, ki je sicer odletel kakšnih 5 metrov vstran, le neznatno ranjen na obrazu. Pač pa ima Šiler, ki se je kmaln zavedel, hude poškodbe na glavi in ima zlomljeno nogo. Kljub poškodbam pa je Šiler po nesreči v umevnem razburjenju krepko ozmerjal oba motociklista. Lulič in Loose sta bila v bolnišnici obvezana ter sta bila takoj odpuščena. Lnlič so bo moral zdraviti še v zagrebški bolnišnici. Šilerjeve poškodbe pa so resnega značaja Oba zagrebška motociklista sta nameravala napraviti izilet na Gorenjsko. Motorno kolo je ostalo celo, prav tako tudi Šilerjev voziček s sladom. Gospodje! speli. — Najugodnejši nakup oblek po meri je in ostane pri DRA00 ШША0. LJUBLJANA Moderni vzorci blaga za spomladanske obleke so do- O Namesto venca na grob svojega častnega člana in soustanovitelja o. Hugolina Satlnerja je darovala Pevska zveza 150 Din Vincencijevi konferenci v župniji Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Srčna hvala! 0 Francoski izletniki na Bledu in v Ljubljani. Danes se pripelje na Bled skupina francoskih gozdarjev, ki bo ostala v Jugoslaviii 10 dni. da si ogleda naše važnejše gozdne komplekse in prouči naše gozdno gospodarstvo. Skupina šteje 53 izletnikov, ki si bodo oglodali gozdne komplekse ua Pokljuki in ob Boh. je-| zeru. Jutri v ponedeljek nadaljujejo svoje |K>-tovanje po Jugoslaviji skozi Ljubljano v Zagreb, ter prispejo na gl. kolodvor ob 19.44. Po 1 kratkem postanku nadaljujejo vožnjo proti Za-I grebu. Vabimo prijatelje Francije, da pozdravijo v ponedeljek zvečer drage nam francoske goste, katerim želimo prijetno bivanje pri nas. 0 Otvoritev živilskega trga pri Sv. Jakobu v ; Ljubljani. Mestno načelstvo v Ljubljani naznanja, da se otvori v sredo dne 2. maja t. I. popoln živilski trg pri Sv. Jakobu, ki bo založen z vsemi živili I in predmeti, kakor jih prodajajo na centralnem živilskem trgu na Vodnikovem trgu. — Zupan in mestni načelnik: dr. Dinko Puc, s. r. Tel. 31-62 KINO KODELJ EVO Tei. 31-62 r----------— '—— шввв Danes ob pol 4, TAJFUN pol 6 in 8 zvečer Л M Ob 8 tudi še GALIPOLI. Jutri ob 8 samo Galipoli. 0 Zbirke Narodnega muzeja bodo od prve nedelje v mesecu maju 1034 od 0. maja dalje odprte vsako nedeljo otl 10—12 za splošen, brezplačen po-set. Vhod z Bleivveisove cesle. Posetnikom je na razpolago tudi tiskan »Vodnik« (za kulturnozgodovinski in za prirodopisni del). © Knjižni dar Mohorjeve druf.be, ki bo prihodnje leto posebno obilen, prejme tisti, ki se priglasi kot ud Mohorjeve družbe. Priglasiti so je treba še ta teden v Ljudski knjižnici, Miklošičeva cesta 7, ker s 6. majem zaključimo prijave. , , , . J -1 1/ * jI © Otvoritev zračnega prometa /, Ljubljani). V K. te, točki poudarja urednik Kremžar da , (()rck dnfi t m.ljft 1034 dobimo zopet redno zvezo jc Sl.-iiinarjev dom dobra ustanova, katero ie treba I ___„t„i„i.„ „ „„i„iim M»s varoval:. Ker pa je predgovornik sprožil misel povečave in ker sc o tem govori tudi med člani dosedanjega odbora, jc treba v interesu zavoda in zavarovancev jasno povedati tole: Skrbimo najprej, da se bo sanatorij plačal in še le potem mislimo na kake dozidave, če bodo takrat še potrebne. Pomanjkliivost bolnišnic in pomanjkanje sanato-rijev je začasno. Pričakovati je, da bodo kmalu Kamnoseško in kiparsko podjetje Kunovar Franjo pokopališče Sv. Križ Liubliana Tel. 27-87 Zaloga in izdelava modernih «Bpmenikov. Nizke cene! naše tretje prestolnice z ostalim svetom. Naš stari znanec šef-pilot Striževski pripelje v ponedeljek popoldne svojega trimotornega ptiča na ljubljanski aerodrom, da bo naslednjega dne popeljal naše prve potnike v letošnjem letu v Zagreb in na Sušak. »Aeroput«, center r.Ljubljana«, nam je pripravil za letos lepo presenečenje, pa smo uverjeui, dn bo naša javnost prav posebno zadovoljna. Do ustreže društvo če le mogoče vsem željam potujočega občinstva, bo stavilo sredi maja nn letališče v Ljubljani še posebno potniško letalo, ki se ga bodo mogli poelužiti izven rednega prometa vsi oni, ki bi jim bolje kon-vcnirnla pol nu Sušak rano zjutraj, le da bo v tem primeru treba, dn se dogovore skupine jio 5 oseb, ki bodo potovale, ker bo namreč to letalo odšio iz Ljubljane le, ako bo polno zasedeno. Cena bo malenkostno zvišana, in sicer mesto l.SO Din, kolikor stane vožuja v rednem letalu, bo stala v izredni vožnji 200 Din. Uverjeni smo, da bo ta uredba posebno prav prišla onim, ki nameravajo s Sušaka nadaljevati potovanje s pamikom na otoke na letovišča. Vse tozadevne informacije daje >Putnik< in pa društvena pisarna na tel. štev. 36-21 in 34-99. Dalje opozarjamo vse interesente tudi na to, da je treba zaradi sigurnosti vozovnice rezervirati odnosno nabaviti v predprodaji! Vozovnice za celotno ceno izdaja »Putnik« in »Center Ljubljana«, vozovnice s popustom pn le »Center Ljubljana«, t. j. tel. 36-21 in 34-99. Na letališču bo letos poskrbljeno tudi za okrepčila, tako da bodo gledalci mogli udobno prisostvovati doletom in odletom letal. Vsako nedeljo bo »Aeroput« prirejal zračne krste na svojih potniških letalih, in to po 50 Din let nad Ljubljano. Uverjeni smo, da bo odziv tako živahen kot je bil lansko leto, ko je v treh nedeljah okusilo lepote poleta čez 250 oseb. Ošrmanslfa darilo po nizkih cenah pri I. ViBhar, urar Ljubljana, Sv. Petra c 36 pri Zmajskem mostu © Blagajna Poštne hranilnice podružnice v Ljubljani bo poslovala na željo gospodarskih krogov od 30. aprila t. 1. dalje za stranke dopoldne od 8—12.30, popoldne od 16—17.30, v sobotah pa od pol 8—13. © Pregled motornih vozil. Dne 3. maja od 14.30 do 17 bo naknadni komisijski pregled motornih vozil za leto 1934 pred poslopjem Uprave policije v Ljubljani, Subičeva 5, in sicer za vsa motorna vozila, ki so v prometu in ki doslej za leto 1934 še niso bila pregledana, kakor tudi za ona vozila, ki sc stavijo v promet v tekočem četrtletju t. 1. Po pregledu se bo izdalo dovolilo za rabo vozila v smislu čl. 98. taksnega in pristojbinskega pravilnika in plombirale evidenčne tablicc za 1934 leto. Opozarjajo se lastniki vozil, da je vožnja z motornim vozilom brez dovolila za rabo nedopustna in kaznjiva. Navedeni pregled je določen za motorna vozila, ki so registrovana na področju Uprave policije v Ljubljani in okrajnega načelstva v Ljubljani. © Kdor gre na dopust in hoče v mini in tihoti preživeti svoj oddih, naj se preje zglasi v Ljudski knjižnici, Miklošičeva cesta 7, da si izbere najnovejše knjige, slovenske, hrvatske ali nemške literature. Dobra knjiga je tvoj najboljši prijatelj. Ljudska knjižnica, ki posluje nn Miklošičevi c. 7, izposojuje knjige za daljšo dobo na deželo. Ljudska knjižnica je odprta od 8—12 in od 2 do pol 7. 0 Odstranitev jccljavosti. Članek, ki smo ga objavili v včerajšnjem »Slovencu« pod naslovom »Nova metoda za zdravljenje jecljavosti«, popravljamo v toliko, da dr. L6\v ni zdravnik, marveč jezikovni pedagog in psiholog in da ni iz Berlina, temveč z Dunaja. 0 Avtom, adresar je dobila z današnjim dnem Ljubljana. Nameščen je pri glavni pošti in bo dobro služil vsem, ki se zanimajo za kakršenkoli uradni, zdravniški, odvetniški, trgovski in drugi naslov. Navodilo o uporabi se nahaja na aparatu. Čujemo, da dobi Ljubljana kmalu drugi tak aparat, ki bo stal pred glavnim kolodvorom. © Občni zbor SPD. V pelek zvečer je biio v Delavski zbornici zborovanje osrednjega društva SPD. Udeležba je bila še kar povoljna. Občni zbor je otvoril predsednik dr. Pretnar, ki je predlagal Velika škoda! Zuilnjič smo brali, da napravlja pri uas v Sloveniji požar letno mnogo čez 20,000.000 Din škode. Ogromna ia nenadomestljiva izguba našega narodnega premoženja. Ostanimo pri številki — četudi je dejanjska škoda mnogo večja — in računajmo, da zasluži družinski oče mesečno povprečno po enega jurija. Tedaj bi moglo iz teh sredstev živeti 20.000 družiu ali vsaj 40.000 naših ljudi en cel mesec. Sedaj si lahko predstavljamo, kako veliko škodo napravlja elementarna sila ognja na našem imetju in premoženju. Previden gospodar bo zato zavaroval za pravo vrednost, dobil bo polno odškodnino ia se ne bodo več ponavljale po na&ih časopisih žalostne vesti: Skoda je le delno krila z zavarovalnino. Ali ee izplača živeti v stalni negotovosti kaj bo z imetjem, kaj bo z našo bodočnostjo in našo družino, ako uam požar uniči naš dom, žetev, delo nožih rok, ko pa si za mal denar moremo preskrbeti jamstvo zavarovalnice za slučaj nesreče. Preudaren in skrben gospodar že ve, da je primerno zavarovanje pri naši domači Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani najboljše jamstvo. udanostao brzojavko kralju in pozdravne brzojavke nekaterim ministrom, banu in podbanu ter je pozdravil nekatere predstavnike oblasti in korpora-cije. V svojem obsežnem poročilu je opisal lep napredek društva v vsakem oziru, zlasti pa o nameri odbora, da osnuje planinsko mladinsko organizacijo. Društvene finance so se nekoliko zboljšale iu se je dolg znižal že na pol milijona dinarjev. Kongres Zveze jugoslovanskih planinskih društev bo septembra meseca v Skoplju, meseca julija pa bo kongres Asociacije slovansldh planinskih društev v Ljubljani. Tajniško poročilo je podal dr. Brilej. Iz njegovega poročila je razvidno, da ima družtvo sedaj 3080 članov, podružnice pa 4611, skupno torej 7691, to je 50 manj kakor lani. Gospodarsko poročilo je podal g. Cesar, ki je med drugim omenjal, da so padli dohodki iz oskrbe na 350.000 Din. Odboru je bi podeljen absolutorij. Proračun v znesku 420.000 Din je bil sprejet soglasno. Pri debati o spremembi pravil je bilo sklenjeno, da se osrednje društvo spremeni v podružnico skupnega slovenskega planinskega društva, obdrži pa vse svoje premoženje. Končno je bil odbor še pooblaščen za ustanovitev mladinske planinske organizacije. Hočete? za lepe dneve elegantno moderno in lepo obleko tedaj se oglasite o prvi priliki v specialni trgovini Novak, Ljubljana na Kongresnom trgu, pri nunski cerkvi Ogromna izbira modnih novait^ Znižane cene! ^ © Nesreča pri dela. Včeraj dopoldne se je ponesrečil 17 letni mizarski vajenec Anton Vrbinc. 2aga mu je vrgla v roke težek kos lesa in mu jo poškodovala. Reševalni avto ga je prepeljal v bolnišnico. © Stenice v stanovanjih, v stanovanjski opremi, v pohištvu, za slikami na stenah, v razpoklinah tal, so se pričele z nastopom toplejšh dni zopet živahnejše pojavljati v veliko nadlego stanovalcem in povzročajo mučno delo gospodinjam, ki po najvest-nejšem in vsak dan ponovljenem snaženju le ne dosežejo končnega uspeha, da bi temeljito odpra-. vile te ne le skrajno nadležne, temveč tudi za prenos nalezljivih bolezni nevarne živalice. Mrčes se drži v razpokah stanovanjskih tal pa tudi pohištva, zato se prenaša s preselitvijo tudi v novo stanovanje; zaradi tega bi bilo priporočljivo, da hišni posestniki pri vselitvi strank od njih zahtevajo potrdilo, da pohištvo ni zasteničeno ter bi se s tem postopkom v izdatni meri preprečilo širjenje te nadlege. Do nekako pred 10 leti ni bilo za to zalego temeljitega uničevalnega sredstva, šele v zadnjih letih se skoraj v vseh mestih stenice uspešno zatirajo s ciklonizacijo, z uporabo cianovodikovega plina, ki jih uniči in temeljito odpravi z zalego vred. Taka desinsekcija sitanovanj in pohištva je uvedena tudi v Ljubljani, po mestnem fizikatu, kjer izvršuje to delo z vso točnostjo in največjo pazljivostjo speciclno izvežbano osebje. Mestni fizikat vabi vse goepodiuje in sedaj, ob pričakovanju večjega sezonskega tujskega prometa, poživlja tudi vse uprave hotelov in prenočišč, da si za uničevanje stenic in mrčesa preskrbe pomoč mestnega desinsek-cijskega zavoda pri mestnem fizikatu, Mestni dom. Krekov trg št. 2. © Pumparce, modne hlače, najboljše kupite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. © Nesreča v Prešernovi ulici. Včeraj popoldne je neki kolesar podrl 31 letnega uradnega slugo Edvarda Plevela iz Sodarske ulice 6. Plevel je dobil poškodbe na glavi. Prepeljan je bil v bolnišnico. © Konj ranil dečka. Iz Belo peči pri Kamniku so pripeljali v bolnišnico 11 1H nega Jožefa Malija, sina posestnika. Dečka je konj brcnil v desno nogo in ga nevarno poškodoval. © Dunajsko pranje, svetlolikanje, Simone. Kolodvorska 8. • Kranj Čitateljc »Slovenca« v vaseh Huje. Klanec, Primskovo, Gorenje in Rupa, ki kupujejo po našem kolporterju nedeljsko izdajo, obveSCamo, da je preišnji marljivi kolporter Ludvik Mlinar odšel k vojakom ter dn ga nadomešča njegov brat Konrad, ki je tudi žc izvežban v tem poslu in se bo pravtako marljivo potrudil ustreči vsem strankam. Pomlad cvete. Gorki dnevi so izvabili v naravi iz zemlje in na drevesih polno dišečega pomladanskega cvetja, ki brsti med svežim, košatim zelenjem. Pomlad z vsemi svojimi kraso-tami in lepotami diha iz narave, vabi in klič* Jezersko Pogreb ponesrečenega Alberta Robnika, katerega so v sredo tu pokopali, je pričal, kako je bil pokojni priljubljen. Zbralo se je mnogo ljudstva od blizu in daleč, ki ga je spremljalo na njegovi zadnji poti. Njegovi prijatelji so mu poklonili devo» krasnih vencev. Pevci so mu zapeli žaloslinko v slovo. Počivaj v miru blagi Albert Zanimiva razprava v Kamniku Zadoščenje Strcinu in tovarišem Kamnik, 27. aprila. Pred kamniškim sodiščem se je vršila le dni zanimiva razprava, za katero je vladalo veliko zanimanje po vsej obširni komendski občini, pa tudi v Kamniku. Gre namreč za sledečo zadevo: Pri občinskih volitvah je v občini Komenda, ki je največja občina v kamniškem okraju, zmagala lista, katere nosilec je bil Janez Štrcin. Proti volitvam pa je bila na upravno sodišče v Celju vložena pritožba, v kateri so pritožitelji tznesli o nosilcu liste in o treh odbornikih težke očitke. Pritožbo so podpisali Štefan Trobiš, šolski upravitelj v Komendi, Rudolf Gerkman in Franc Drešar, posestnika v Kaplji vasi, Franc Kočevar, posestnikov sin iz Zej in Ivo Šmid, sin veleposestnice iz Komende. Upravno sodišče je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, v svoji rešitvi pa je poudarjalo, da ti očitki sploh ne spadajo v pritožbo. Ta se sme nanašati le na nepravilnosti pri volivnem aktu, o kvalifikaciji za občinske odbornike pa odloča ban-ska uprava, ne pa upravno sodišče. Prepis te pritožbe pa je upravno sodišče odstopilo državnemu tožilstvu, da se uvede kazensko preganjanje proti Strcinu in tovarišem zaradi kaznivih dejanj, navedenih v pritožbi. Na tej podlagi je bilo res pri kamniškem sodišču uvedeno kazensko postopanje proti Janezu Strcinu, posestniku v Kaplji vasi, Andreju Mejaču, posestniku in trgovcu v Kaplji vasi, Antonu Stebetu, tesarskemu mojstru v Mostah in Boštjanu Belcijanu, zidarskemu mojstru v Gori. Rogaška slatina je užitek in zdravilo obenem. Nikdar ni bolan, kdor jo pije vsaki dani Kaj pravite? No, po dolgem času se moram pa že oglasiti, saj bi me, dopisnika iz Butale vasi, skoraj pozabili. Novega pri nas ni nič posebnega, občinski očetje pa se itak vedno nekoliko prepirajo, ali kakor oni pravijo, debatirajo, o občinskem gnoju. Čakajte, nekaj pa je le novega, saj res: na i občinski hlev sedaj temeljito popravljamo. Nai hlev namreč ni kar lako: izvira ie iz turikih časov in pravijo, da to se tedaj najbolj ugledni Bulalci iz strahu pred Turki zakopali v lem hlevu globoko v steljo, da jih ne bi Turki vlekli za lase. Od tedaj budno pazimo na nai občinski hlev. Pa ker je na svetu že lako, da zob časa vse razje, ni prizanesel tudi na-iemu hlevu. Zalo ga je dal pred leti nai butalski iupan temeljito popravili. Priiel je zidarski polir »n naročeno mu je bilo, naj hlev ohrani tak, kakor je bil nekoč res. Polir je prisegal, da ie Turki niso poznali boljiega cementa, kakor ga bo dal on in da tisti cement pred tristo leti, kakor so ga rabili Butalci tedaj, ni bogvekaj prida., je pa nai moderni cement že kaj drugega. Miha izpod brega —- ta imerom nekoliko sitnari — mu je dal pod nos, da je hlev iz rezanega kamna in ne ie cementa, zalo naj bo tudi njegovo delo trdno in pošteno, kakor rezan kamen. Polir je res popravil hlev, da je bil na pogled ie lepii, kakor prenovljene iance, ki jih imate v Ljubljani. Vsi Butalci smo bili na nai hlev ponosni in smo ga radi kazali tujskemu prometu: »Nai hlev, takega hleva ni nikjer. Iz turških časov je in iz pristnega cemental< Tujski promet je imel ob naši hvali mnogo prisrčne zabave. Na žalost so bile letos spomladanske sapice nekoliko hude in so hlevu temeljito ikodovale. Niti pristni cement ni pomagal dosti. Hlev je naenkrat bil ie grii, kakor prej, preden so ga popravili. — Zalo je butalski župan sklenil, da bo dal hlev zopet popraviti in sicer tako, da bo kakor prej, preden ga je prezidava! onegavi polir. Sedaj dela konkurent prvega polirja, ki strga cement s hleva in se priduia, da ie ni videl takega cementa, ki bi bil tako zelo v žlahti s cestnim blatom. Ampak umazancu nihče ne verjame, saj je znano, da govori le iz konkurenčne zavisti. Usmilite se revnih otrok Maribor, 27. aprila. Škofijski odbor KA v Mariboru je razposlal župnijskim uradom v bližini mest sledečo prošnjo: »Prosite in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo (Luk 11, 9). Tako je dejal Kristus. S tem Kristusovim zagotovilom začenja podpisani odbor svojo prošnjo. Gre za revne mestne otroke, ki bodo imeli žalostne letne počitnice, ako se jih ne usmilimo. Predlanskim je škofijski odbor z vašo pomočjo in po dobrotljivosti našega kmečkega ljudstva spravil okrog 300 mestnih revnih otrok na počitnice. Vse se ni izteklo tako, kakor bi želeli, v splošnem pa so bili zadovoljni tisti, ki so imeli otroke na počitnicah in otroci, ki so bili na počitnicah. Odbor Vas prav lepo prosi, priporočite zadevo s prižnic. Razen tega stopite k premožnejšim žup-Ijanom in jih prosite, naj vzamejo vsaj enega mestnega otroka na počitnice. V slučaju, da bo imela akcija uspeh, blagovolile odboru (Tajništvo KA Maribor, stolno žup-nišče) sporočiti ao konca maja, koliko otrok bi lahko šlo v vašo župnijo.« Tem potom se obrača odbor tudi na vse druge župnijske urade lavantinske škofije in sploh na vse one, ki jim Bog tudi v teh težavnih časih daje toliko, da bi mogli poleg svoje družine skozi dva poletna meseca prenraniti enega (ali dva) revnega mestnega oiroka. Gospodje dušni pastirji, prav toplo priporočite tadevo svojim vemilcoml Vai pa. Iti ste priprav Pritožitelji Stelan Trobiš in tovariši so bili pozvani, da konkretizirajo vsako posamezno obdol-zitev in navedejo dokaze. Po zaslišanju pritožiteljev in raznih prič pa se je izkazalo, da za te težke očitke ni bilo prav nobene podlage, še manj pa dokazov, nakar je državno tožilstvo ustavilo kazensko preganjanje. Strcin in tovariši, ki so izvedeli za vsebino pritožbe in imena pritožiteljev šele pri zaslišanju v Kamniku, so se zaradi neresničnih očitkov, ki utegnejo škodovali zlasti njihovemu gospodarskemu kreditu, upravičeno čutili žaljene in so vložili proti pritožiteijem Štefanu Trobišu in tovarišem tožbo. Pri razpravi, ki je bila pred kratkim v Kamniku, so se obtoženci zagovarjali, da so sicer pod- lujejo, so s to pritožbo spravili tožitelje v kazensko preiskavo ter prosijo za poravnavo. Tožitelji štrcin in tovariši so pristali na poravnavo s tem, da so podali Štefan Trobiš, Rudolf Gerkman, Franc Drešar, Franc Kočevar in Ivo Šmid častno izjavo, s katero preklicujejo in obžalujejo, kakor so se prepričali, kot popolnoma neresnične vse očitke, ki so jih napisali v pritožbi proti občinskim volitvam v Komendi na upravno sodišče v Celju zoper Janeza Štrcina, Andreja Mejača, Antona Štebeta in Boštjana Belcijana in se jim zahvaljujejo, da so zasebno tožbo umaknili. Obvezali so se plačati gasilskima četama v Kaplji vasi 200 Din in v Mostah 200 Din ter kraj. šolskemu odboru za revne učence 200 Din. la ođliCuo naravno zdravlfcnte uporabljajte ..Planinka-zdravilni čaj Bahovec". ki je pripravljen večinoma iz najboljših zdravilnih planinskih zelišč. Dolgoletna izkušnja nam potrjuje. da ie „Planinka - zdravilni čaj Bahovec-', ki vsetiuie preizkušene n dobre zdravilne sestavine, dober regulator za čiščenje • Šest do dvannjst-tedensko zdravljenje s .,Planinka zdravilnim čajem Bahovec" deluje izvunredno in sicer brez strupov pri vseh sledečih boleznih: Pri slabi prebavi želodca in zaprtju telesu, slabem delovan u črevesa in napetosti telesa, omotici in slabosti, oboleniu na hemeroidih in bolezni jeter. „Planinka - zdravilni čaj Bahovec' pospe Sp. I>1'. ш od 9. 11. 11Ш lekarna Mr. Bahovec, Liubliana, Kongresni trg 12 ljeni sprejeti na počitnice mestne revne otroke, ki jim često primanjkuje tudi trdega kruha, sporočite to domačemu g. župniku ali Tajništvu KA v Mariboru (stolno župnišče). Bodimo usmiljeni, ako hočemo, da bomo tudi mi deležni usmiljenja! Koledar Nedelja, 29. aprila: (4. povelikonočna nedelja). Peter, mučenec; Robert opat. Ščip ob 13.45. — Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Ponedeljek, 30. aprila: Katarina Sienska, devica. Dan se je ta mesec podaljšal od 12 ur 34 minut za 1 uro 30 minut na 14 шг in 4 minute. Novi grobovi + Uršula Šinkovec. V Homu pri St. Janžu je v četrtek 26. aprila izdihnila svojo blago dušo posestnica Uršula Šinkovec, mati ljubljanskega trgovca. Dosegla je častitljivo starost 73 let. Pokopali so je v soboto dopoldne. Naj uživa svoj večni mir pri ljubem Bogu. ki mu je služila vse življenje! Žalujočim svojcem naše globoko sožalje! + V Ljubljani je nenadoma umrl g. Franc Šare, posestnik v Kolezijski ulici. Pokojni je bil vzoren gospodar znanega posestva pri Nande-tovih v Trnovem. Pretekli četrtek je pokopal svojo zvesto služabnico Ivano Žontarjevo, ki je služila pri Nandetovih 40 let in katero je pokojni ljubil in spoštoval kakor lastno mater. G. Šare je bolehal za srčno napako, huda žalost za pokojno služabnico pa je pripomogla, da ga ic v noči od petka na soboto zadela srčna kap. Zapušča štiri otročiče. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje I Osebne vesti = Diplomiran je bil za inženjerja kulturno geodetske stroke na ljubljanski tehniki g. Jerin Bine iz Ljubljane. Castitamo! Krasne slipone trenškote in površnike ter angleško in češko tkanino za obleke po meri nudi po najnižjih cenah Fran Lukič, Ljubljana Stritarjeva ulica Ostale vesti — Razpisane nove volitve. Banska uprava razglaša, da bodo v občini Cezanjevci (okraj Ljutomer) nove volitve v petek, dne 25. maja; v občini Hoče (okraj Maribor desni breg) v nedeljo 27. maja; v občini Križevci (okraj Ljutomer) v sredo, dne 23. maja; v Sv. Juriju ob Ščavnici (okraj Ljutomer) v soboto 26. maja; v občini Veržej (okraj Ljutomer) v ponedeljek 21. maja. — Pri sv. Luciji na Skaručini bodo danes popoldne ob 4 ob ugodnem vremenu pete litanije M. B. z blagoslovom. Ljudsko petje. Za ljubljanske udeležence je najbolj primeren odhod z električno ob pol 2 izpred kavarne Evropa. — Kartografska razstava. V okviru letošnjega spomladanskega Ljubljanskega velesejma, od 30. maja do 10. junija, se bo vršila Kartografska razstava, ki bo v prvi vrsti prikazala razvoj slovanske kartografije. Ker si je stavil odbor razstave nalogo, da prikaže razvoj naše kartografije čim popolnejše, prosimo lastnike globusov, ki jih je izdal prof. dr. Orožen, da sporoče svoj naslov upravi velesejma. — Kakšno je letalo, s katerim bodo jugoslovanski časnikarji leteli v Nemčijo. Le- | talo »Marschall von Hindenburg«, največje nemško štirimotorno letnlo je že prispelo v Belgrad. Od Berlina do Belgrad a je rabilo samo 6 ur in pol in bi priletelo še preje, če ne bi pihal nasprotni veter. Letalo je zgrajeno v Junkersovi tvornici in jo pravi zračni orjak. Ima štiri velike motorje s skupno 3200 konjskimi silami. Kljub tem velikim motorjem pa se brnenje skoraj nič ne sliši, kor ima letalo posebne priprave, ki izolirajo ropotanje motorjev. Orjak .ie dolg 23 metrov, visok pa 7 metrov. Krila imajo razpetino 44 metrov. Letalo ima prostora za 34 potnikov in 7 mož posadke. Mnksimalna brzina letala je 220 kilometrov na uro. V notranjosti je letalo silno luksuzno opremljeno s fotelji, ima poseben salon za kadilce, elektr. i kuhinjo itd. Kuhinja je seveda silno draga: kava z maslom stane 50 Din, zendvič 30 Din. Kabine za potnike so nameščene v krilih. Megla, dež in veter ne predstavljajo za tega orjaka nobenih ovir. — Te dni prireja letalo propagandno lete, 30. t. m. pa bo z našimi časnikarji poletelo v Nemčijo. — Razpis ustanov. Podpisana uprava razpi; suje za študijsko leto 1934/35 dve ustanovni mesti dr. Pavel Turnerjeve ustanove, vsako v tišini 40 tisoč Din, fnittm<'!\i'*ni za enega juri sla ia enega filo- zofa slovenske narodnosti, ki sta položila državne (diplomske) izpite ter si pridobila doktorat na ljubljanski univerzi. Ustanove imajo namen, da se omogoči najvrednejšim prosilcem enoletno bivanje v inozemskih kulturnih in znanstvenih žariščih (Pariz, London, Oxford, Cambridge itd.) v svrho, da nadaljujejo strokovne študije in da si obenem pridobe one splošne in družabne izobrazbe, ki je znak omikanega in kulturnega človeka. Prošnje s potrebnimi dokazili o izpitih, doktoratu ter o jezikovnem znanju je vložiti na rektoratu najkasneje do dne 31. maja 1934. Podrobnejše določbe ustanovne listine so razvidne iz razpisa na deskah rektorata ter filozofske in juridične fakultete. — Univerzitetna uprava v Ljubljani. — Za srce, ledvice, kamne, ietra, želodec notranje žleze ш čiščenje krvi ie vendar najboljša naša Radenska slatina. Zahtevajte vedno in izrecno le Radensko slatino. — Pevska zveza prosi vse stare dolžnike in naročnike »Pevca«, ki so prejeli opomine, naj takoj nakažejo označene zneske, da s tem omogočijo redno izdajanje »Pevca«. — »Pevec«, št. 3 in 4, je izšel in ga bodo naročniki te dni prejeli. Dobe ga samo tisti naročniki, ki so že poravnali zaostalo naročnino. Zdravnik dr. Keržan Bartol se je preselil v Mesarjevo hišo, Gosposvetska e. 2 Jesenice. — Društva in gledališki odri, ki rabijo za svoje predstave obleko in ostale potrebščine, se opozarjajo na edino slovensko izposojevalnico obleke in garderobe, ki posluje pod naslovom Ljudski oder, Miklošičeva c. 7. Istotam se dobijo tudi vse potrebščine za maskiranje, na razpolago je tudi nad 300 raznovrstnih iger, ki se izposojujejo tudi na deželo. — Pri odebelelosti naravna »Franz-Josef« grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji гш-ljejo Franz-Josei« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. » — Domač izum. Patentni urad v Berlinu je izdal g. Ivanu Ravnikarju, urarju v Ljubljani, Ravnikarjeva ulica štev. 5, patent za varnostno pripravo, ki onemogoča odpeljavo, tatvino ali zlorabo kolefs. Nova priprava se lahko montira na vsako kolo v notranjost ogrodja, tako, da sta balanca in sprednje kolo postrani zaobrnjena in trdno zaprta. Novost prekaša vse dosedanje varnostne priprave te vrste. Izum je zelo praktičen. Aparat pride v kratkem v promet. Cena je nizka, tako, da bo mogoče vsakemu kolesarju nabavid si res koristno varnostno pripravo za svoje kolo. Na tej pripravi se ne more ničesar pokvariti, odbiti ali zasukati ter je edino varna in trpežna zapora. Vsak lastnik tega aparata na svojem kolesu odpre le sam ba-lanco, ker drug drugemu ne more odpreti balance pri kolesu. Mali pritisk mi aparat in kolo je zaprto. Na podlagi tega izuma se izdelujejo lahko tudi spe-cijalne ključavnice za stavbe, pohištvo, blagajne itd. — V Službenem listu kralj, banske uprave dravske banovine št. 34 oil 28. t. m. je objavljen »Finančni zakon za leto 1934-35«, dalje »Navodila za izvrševanje državnega proračuna raz-hodkov in dohodkov za leto 1934-35«, »Razglas o razpisu novih volitev obč. odbora /.a občine Hoče, Križevci, Sv. Jurij ob Ščavnici in Veržej«, »Razglas o zaposlovanju inozemcev«, »Objava o pobiranju občinskih trošarin v občini Ribnici na Pob. v 1. 1934 in pravilnik o občinski davščini od postelj za prenočevanje tujcev« in »Objave banske uprave o pobiranju občin, trošarin v L 1934.« — Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (Hexenschuss) se uporablja naravna »Frunz Josefovn« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala — Za materinski (lan, katerega prirejajo zlasti v majniku verske in prosvetne organizacije, priporočamo sledeče igre: Mati, po Andersenovi pravljici, dramatiziral Kr. Meško; Potrpeti je treba z otroki, P. Evstahij; Pismo, prizor za materinski dan za ženske vloge; Materin zaklad, Matko Krevh in Močna mati. — Skioptično predavanje Mati, ki obsega nad 30 umetniških diapozitivov iz materinskega življenja. Tudi primerni filmi za Palhe lux aparate dobro služijo za materinske dneve. Vse to dobite v Društveni nabavni zadrugi, Miklošičeva 7. — Tat v ccrkvu Pred kratkim je neki vlomilec odprl v farni cerkvi v Žalcu puščico pri Sv. Antonu in jo temeljito očistil. Dotični je moral že večkrat opravljati taka podla dejanja. Orožniki »o mu baje že za petami. — Na progi Ljubljana—Sušak je z dnem 30. t m. vzpostavljen zopet redni avtobusni promet. Odhod iz Ljubljane ob 5 zjutraj. Odhod s Sušaka ob 14.30. — Avtopodjetje Pečnikar. — Nova založba v Ljubljani, knjigarna in trgovina s pisarniškimi potrebščinami, ima vedno v zalogi tudi devocionalije, tako spominske podobice za prvoobbajance, darove zn bir-mance in druge podobne prilike, v vsaki izberi. — Šmarnice. Za mesec majnik priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeča šmarnična berila: Alojzij Juranovič, Sveta Bernardka, življenjepis (1934), broš. 24 Din. vez. 34 Din: Pire Andrej, Smarnice (1034), rdeča obreza 28 Din, zlata 40 Din; Lavtižar. Marijina božja pola — Druga knjiga (letos nove), vez. 36 Din; od prejšnjih let so v zalogi naslednje: Finž-rar, Govori za majnik, 20 Din; Bruniat. Mala cvetka Marijina, vez. 45 Din; Jerše, Pozdravljena Kraljica, vez. 30 Din; Jerše, /namen:e na nebu, vez. 30 Din: Jerše, Lavretanske šmarnice, vez. 30 Din; Smarnice arskega župnika, voz. 20 Din; Bernik, Marija in sveta maša, vez. 20 Din: Kruljc, Marija, vzor krščanskega življenja, vez. 20 Din; Vole, Morija v predpodobah in podobah, vez. 25 D; Bernik, Rolnivenike šmarnice, vez. 28 Din; Stanič, Marijini godovi, vez. 35 Din, Bruniat. Na Sveto Goro, šmarnice, vez. 36 Din, broš. 25 Din. ■ — 2,400.000 kvadratnih metrov gozda v plamenu. V gozdovih v čajniškem okraju v Bosni je nastal te dni ogromen požar, ki je uničil gozdov v i obsegu 2,400.000 kvadratnih metrov. Skoda gre v t milijone. Kljub temu, da je gasilo požnr 8000 ljudi, so ga mogli le lokalizirati, nikakor pa ne pogasiti. Na kraj požara je odpotovala komisija gozdnega ravnateljstva, ki preiskuje vzrok požara. Aretiranih je bilo deset ljudi, večinoma gozdnih delavcev in pastirjev, o katerih se zdi, da so povzročili požar. Zaostajanje sečno kisline v telesu ie za mnog« organe pravi strup. Najprej čuti' človek s|)Jošno neugodje, utrujenost, nervoznost, slabo spi. tu in tam ga kaj zaboli. Vse to so neki nejasni znaki notranjega zastruplje-nja. /.a tem obole ledvice, srce. krvne žile. jetra, sledi protin itd Četudi taki ljudje često izgledajo zdravi, vendar hitro podležejo vsaki bolezni, ker imajo mnogo strupa v sebi. Nojmočnejše prirodno sredstvo za raztapljanje in izločevanje sečne kisline iz krvi je litij. Radenske vodo (Zdravilni in Kraljev vrelec) pa so najmočnejši litijski vrele cele Jugoslavije in so radio-aktivni. Velika občina Komenda Kamnik, 27. aprila. Kamničani smo se pričeli zadnje čase neverjetno živo zanimati za Komendo in vse njene do- Sodke. Pa ne samo nekateri, ampak prav vsi. De->ma je to opravičljivo, saj bo po novi razdelitvi občin segala občina Komenda do kamniškega kolodvora, torej tik do vrat inesta Kamnika. Ze dozdaj je bila občina Komenda največja v kamniškem okraju. Obsegala je vseh 7 manjših prejšnjih občin, ki spadajo v komendsko faro, poleg tega pa še Zalog in Lahoviče. Združenih 9 občin je štelo 3.332 prebivalcev in velika občina Komenda je bila res teritorialno lepo zaokrožena in gospodarsko uravnovešena celota, ker so bili v nji 4 občine z zelo močno davčno podlago, ostalih 5 pa s šibkejšo. Po najnovejši razdelitvi pa sta bili h Komendi priključeni še občini Podgorje 442 in Tunjice s 530 prebivalci, tako da bo imela še enkrat povečana komendska občina 4305 prebivalcev in bo ena največjih. Komenda, ki leži sredi rodovitne ravnine in je okrog 8 km oddaljena od železnice, je po dolgem prizadevanju končno vendarle dobila direktno avtobusno zvezo z Ljubljano in s Kranjem. Ze prej je vozil mimo Komende na Cerklje in na Kranj avtobus Maloželczniške družbe, ki pa je leta 1932 opustila to progo. Zdaj jo je prevzelo avtobusno podjetje Oskar Žužek iz Ljubljane, ki vozi dvakrat na dan izpred Gosposvetske cestc skozi Tacen, Vodice in Komendo na Cerklje in Kranj in vzdržuje pre-potrebno direktno zvezo med temi kraji. Avtobus je spočetka vozil v ovinku mimo Koincude. zdaj pa ie občina popravila del občinske poti, da avtobus lahko vozi po njej, g. Mejač pa je dovolil preliod čez svoje dvorišče, tako da se avtobus ustavlja prav pred znano Mejačevo gostilno. Komenda ima z Zužkovim avtobusom zelo ugodno zvezo s Kranjem, zlasti pa z Ljubljano. Iz Komende odhaja avtobus v Ljubljano vsak dan ob 8.20 in 16.40, iz Ljubljane pa se vrača ob 12.10 in 18.30. Se ugodnejše pa so zveze ob nedeljah in praznikih, ko se iz Ljubljane tudi zjutraj ob 8 lahko za|>eljcš v Komendo in se vrneš zvečer ob 20. S Kamnikom in Mengšem in po tej strani z Ljubljano ima Komenda zvezo z avtobusom »Bistre«, ki dvakrat na dan v obeh smereh vozi skozi Moste, odkoder je samo okrog 2 km do Komende. Seveda pa ne smemo pozabiti, da ima Komenda tudi pošto in telefon. Tako je zdaj Komenda, ki je bila včasih odrezana od vsega prometa, zvezana na vse strani z dobrimi avtobusnimi zvezami. Ker je znana in cenjena komendska gostoljubnost, se bodo poslej tudi ljubljanske družbe rade zatekale na izlet v ta lepi kotiček kamniškega okraja. Žužkov avtobus jih lahko dostavi naravnost pred vrata staroznane Mejačeve gostilne, katero je pred kratkim prevzela kot poslovodkinja gospa Lojzka An-dlovec, ki je bila prej dolgo let oskrbnica na Krvavcu in v Kamniški Bistrici. Kdor je bil kdaj na Krvavcu ali v Bistrici, ko je še tam stregla gospa Lojzka, bo že vedel, kaj se pravi dobra postrežba. Le obiščite Komendo, pa boste videli, kako prijetno je tam, kjer prepevajo tisito znano: Prelepa je komendska fara še lepši je komendski zvon! Šmartno pri Litiji Podružnica zveze absol. kmet šol. za okraj Litija ima v nedeljo, dne 6. maja ob 1 popoldne na Javorju ustanovni občni zbor. Vabljeni vsi absolventi iz litij, okraja in naročniki Brazde. Prod kratkim se je vršila debata glede živinske soli v prodajnem okraju Litija. Končno je dospela, toda namesto cenejše kreške soli so poslali morsko mleto, ki je dražja, kar vzbuja med konsumenti veliko nevoljo. Ravno tnko so konsumenti nezadovoljni, ker nima dobavitelj že skoro 2 meseca drobne, mlete kreške kuhinjske soli. Baje je bila naročena že 21. aprila, a do danes je še ni. Ni v interesu konsumentov, še manj monopolske ujimve, da je ves okraj žc skoro 2 meseca brez te zahtevane soli. Priča kujemo, da se želji konsumentov čim preje ugodL Škofia Loka Is ngledne Španove družine nn Sthi se bo v ponedeljek 30. aprila poročil sin France Ilartnian, ki je dolgo let vneto sodeloval pri cerkvenem zboru kot tenorist. Priženil se bo na posestvo v Spodnjem Bilnju 15, kjer bo dobil za ženo gdč. Marinko Ko-kalj. Prav zelo ga bo pogrešal zlasti moški zbor na cerkvenem koru. V novem stanu želimo vsi prijatelji obilo božjega blagoslova. Pomlad jc znova privabila družbo 7. medvedom, ki ima zlasti v otrocih hvaležno »občudovalstvo«. Takoj m velikim cerkvenim koncertom dekanijskega cerkvenega zbora, katerega se bo vsaki z veseljem udeležil — saj to zasluži prizadevanje in žrtvovanje tolikih pevcev 1 — bo na športnem igrišču >Sore< nogometna tekma к SK »Zvezda« is guiartna pri Kranja. ЈНглв K >ST jO VENEC«, rtnc 29. aprfla Ш ftte*. 58. Mariborske veslit Rod „pikolov a Maribor, 27. aprila Nase mesto pod Piramido ima svoje posebnosti is zanimivosti, ki sc tičejo predvsem raznolikosti in pestrosti mariborskih poklicev. Dimnikarji natakarji in hotelski vratarji z maturo; peko .-s! i vajenci z doktorsko diplomo iz arheologije; 4liice tkalke po tkalnicah. In še marsikaj dru-A\;a Ге poklicne in življenjske premaknitve se uveljavljajo v mnogih stanovih. Čudovit pojav: ma/tvane ljudi srecavamo, ki so pričeli čisto na >pi4lnjem koncu življenjske lestvice, pa so prilezli s sposobnostjo in pridnostjo do zavidljivih višin. \ Hitičja pa prinašajo tudi obratne pojave: zgoraj s«, na od spodaj zopet pričenjajo v brezdvomno pravilni domnevi in modrosti: škodovati аг more. Marsikaj zanimivega bi utegnili na primer opaziti v zboru naših mariborskih »pikolov«, znanih po svoji duha prisotnosti in muhavi prebrisanosti. .Morda niti sami ne vedo, koliki odličniki mariborski se uvrščajo v vrsto njih stroke; tem malim pi-kolom ob strani je precej velikih in čestitih »kolegov*. saj je v obrtnem registru zabeleženih dokaj znani ia uglednih imen, ki so na prvi stopnji na-rakarske obrti. Med njimi so javni delavci, uredniki. trgovci in ljudje drugih lepih poklicev, ki so prijavljeni kot »pikoli« v nekaterih mariborskih kavarniških in gostilniških obratih. Eden izmed mariborskih časnikarjev se celo lahko že ponaša s polnovredno diplomo izučenega natakarja; drugi je še »pikolo« in vsi poklicni tovariši mu želijo pri bližnjem »končnem izpitu« obilo sreče. S tem smo tudi s te strani osvetlili kos mariborskega poklicnega življenja ter pokazali, da so tudi naši »pikoh« vsega uvaževanja vreden činitelj in da so na mekatere svoje stanovske »kolege« lahko ponosni. □ Prevzvišeni knczoSkof dr. Ivan Tomažič je odpotoval na birmovanje v dekanijo Dravsko polje. Dane« bo delil zakrament sv. birme v Hočah, Hitri v Slivnici, v torek v Framu, v sredo v Cirkovcih, v četrtek na Ptujski gori, v soboto Št. Lovrencu na Drav. polju in v nedeljo v Št. Janžu na Drav. polju. □ Šmarnice za otroke se uvedejo s prvim majem v tukajšnji baziliki Matere Milosti. Omenjene šmarnične pobožnosti bodo nekaj posebnega, ker bodo pri tem otroci sami peli. Šmarnice se prično ob petih ali ob šestih. Glede ure bo odločilna želja starišev. □ Uspehi načrtnega dela. V petek zvečer se je vršila v Karlinovi dvorani zanimiva glasbena produkcija gojencev tukajšnjega knezoškof! jskega dijaškega semenišča, ki so jo 'posetile mnoge tukajšnje odlične osebnosti tor večje število občinstva. Med drugim so prisostvovali večeru prevzv. knezoškof dr. Ivan Tomažič, stolni prošt dr. Vraber, stolni' dekan dr. Cuknla, stolni kanoniki gg. Časi. msgr. Uinck in dr. Mirt, dr. Leskovar, gimnazijski ravnatelj Mastnak z večjim številom profesorjev. Seineniščani so nastopili pod glasbenim vodstvom prol'. Druzoviča z genialnim orkestrom, violinskimi terceti, s jirodukcijurai na klavirju, samospevi ter deškim, mešanim in moškim zborom. V vseh nastopih se je očitovala vzornost in skrbnost, s katero se na zavodu gojc glasbene veščine ter velika nadarjenost mladih glasbenikov in pevcev, ki so z nekalerimi svojimi nastopi zelo zadovoljili. ZA vod ima v prof. Druzoviču izvrstnega glasbenega učitelja, ki ume mladino navdušiti za težke glasbene umetnine. □ Obrisi letošnjega Mariborskega tedna so se ustvarili ua seji upravnega odbora zadruge MT. ki se je vršila v petek pod vodstvom podžupana Golouha. V prvih konturah se je sestavil program prireditev, ki bo letos zelo pester. Poleg dosedanjih razstav, ki so se obnesle v praksi ter bodo letos obsegale razstavo mariborske obrti in industrije. tujskega prometa itd., opernih prireditev nn prostem ter sličnili zanimivosti, Im vzbuja I mednarodni medmestni šahovski turnir, ki se bo predvidoma igral v Mariboru med Prago, Budimpešto, Dunajem in Brnom ter med jugoslovanskimi mesti. V bližnjih dneh se bo sklicala širša anketa na mestnem načelstvu, kjer bodo vsi zainteresirani krogi sklepali o končnem programu ter vložili morebiti tudi lastne predloge. □ Preselitev ne pomaga. Zadnje dni sc je pričelo zanimivo preseljevanje mladih deklet iz mesta v okolico. Hčerke državnih uradnikov, ki so v državni službi ter stanujejo doma, zgube po novi finančni uredbi del dohodkov, ki je znaten ter znaša okoli 400 Din na mesec. Radi tega so se začele seliti v okolico, toda pri finančnem ministrstvu •o tudi za to poskrbeli ter je dospela te dni nova odredba, po kateri se priznajo polni prispevki samo onim nastavljenkam ki so se preselile od starišev pred 1. februarjeml i Znani mariborski časnikar in uvodničar, ki je tudi v seznamu mariborskih »pikolov«. □ Važen domač izum. Diplomirani tehnik plinarne g. Mirko Šolar, ki je nameščen pri mariborski plinarni, je izgotovil zanimiv in važen izum, ki bu velika korist naši domači industriji in plinarnam, obenem pa bo omogočil najširšim ljudskim plastem izkoriščanje vseh ugodnosti, ki so zvezane s plinom. Zgradil je po lastnih zamislih prvi jugoslovanski plinovni aparat, ki prekaša po svoiem efektu vse drage inozemske izdelke, na katere smo bili doeiej izključno navezani, ker je bila njihova izdelava pri n?s radi dragih patentov nemogoča G. Šolar pa je v svojem aparatu, ki tfa je že tudi praktično preiskusil v tukajšnji plinarni, uporabil svoje lastne izume, ki se očitujejo v planienskeni košu v novem načinu razporeditve lamel, radi če-ват se doseže največji toplotni učinek pri nai-manjši plinski uporabi ter v načinu združitve dotoka vode iz baterije. Poleg tega se mu je posrečila izvrstna rešitev načina popolne varnosti pred vsakim uhajanjem pl na. ker je nemogoč vsak napačen prijem. Aparat je izumitelj prepustil domačim tvrdkain v izdelavo, radi česar bo izdatno cenejši, kakor so inozemski, pri katerih znaSa že carina 55% celokupne vrednosti. Oblika je izredno estetična, sestava pa sila praktična, ker se da aparat z nekaj priiemi razložiti v vse svoje sestavne dele. Voda se ogreje v aparatu od 50 na 38 stopinj ter znaša množina segrete vode 18 litrov na minuto. Nov izum bo posebno prikladen za kopalne peči, ki se bodo znatno pocenile. — Pri težkočah v želodcu in črevih, pomanjkanju slasti, lenivem odvajanj, ча-penjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz-Josef« grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josef« vodo radi jemljo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. □ Nevarni »Montebello«. Na znani cestni strmini pri Kamnici se jc ponesrečil magistratni uradnik g. Ludvik Gračner. Padel je s kolesa ter se občutno poškodoval na glavi in nogi. Reševalci so ga prepeljali v bolnišnico, kjer se zdravi. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. □ Dobrosrčnim ljudem. V Studencih v Slomškovi ulici 21. na podstrešju stanuje vdova delavca Marija Korenčič s sedmero nepreskrblienimi otroci. Mater so te dni prepeljali v bolnišnico, deca pa je ostala brez vsetla, navezana samo na to, kar ji dajo dobri ljudje. Ubogo družino priporočamo dobrim srcem ter se sprejemajo tudi prispevki v denarju ali blagu pri naši upravi na Koroški cesti 1. □ Pojasnilo. K našemu poročilu o prehodu nekaterih mariborskih podjetij v roke nemških emigrantov smo prejeli od tvrdke Močivnik in drug pojasnilo, da ostnne vodstvo tovarne še nadalje v slovenskih rokah g. Močivnika ler sta oba imenovana gospoda pristopila snino kot družabnika. —- Istotako nam sporoča tovarna »Mirim«, dn je njen novi družabnik udeležen samo z minimalnim odstotkom, da nima na vodstvo, ki oetane še nadalje v rokah sedanjega lastnika, ni-kakega vpliva. □ Urar na Glavnem trgu v Mariboru je znižal cene uram. Oglejte si pred nakupom. □ Pozor izletniki! Veliko izbiro provianta za izlete, prvovrstne različne salame, mesnino, sir, ribe v konservah, kandit, čokolado, kekse, dobite v delikatesni trgovini Uhler, Maribor, Glavni trg 14. □ Feiertag — Maribor peče poseben kruh »Turist« iz rži z zaščitno znamko, ki ostane 8 do 10 dni svež. Najpripruvnejše hranilo za večje skupine. Naročite v Mariboru: Betnavska 44, tel. 2824, Glavni trg, Rotovški trg, Skaza, Ulica X. oktobra 5 in Nova vas. -SpPEt Hcrtnes: Ilirija Nogometni ilerby na Honneeu. Celje e/ Skopljanski škof dr Gnidovec se je v petek in včeraj mudil v Celju in pri sv jožefu. -©■ Mnjniškn pobožnost. V župni cerkvi bo vsak dan ob pol 8 zvečer govor in nato litnnije z blagoslovom, v Marijini cerkvi bodo istočasno litanije z blagoslovom. 0 Smrtna kosa. V celjski bolnišnici je umrl Tombosko Franc, 70-letni poštni zvaničnik v p. iz Rogatca. — V Prešernovi ulici 5 je umrla Domitrovič Neža, 37-letna žena medičarja. — N. v m. p.l 0 Zborovanje borcev. Na praznik Vnebo-Itoda, dne 10. maja bo ob 11 dopoldne nu Dečkovem trgu v Celju veliko zborovanje borcev. Iz Ljubljane bo vozil ob tej priliki posebni vlak, ki bo prisjjel ob pol 11 dopoldne v Celje. et Ogenj nti Ljubljanski cesti. Včeraj ob pol 4 zjutru j jc na Ljubljanski cesti št. 10 (v bivšem hotelu »Pri kroni«) v stanovanju kape-tana g. Barkovića v prvem nadstropju izbruhnil v kuhinji ogenj vsled vnetja tramov poleg dimnika. O požaru je bila takoj obveščena pozama bramba, ki je bilo kmalu na licu mesta I in ogenj v najkrajšem času pogasila. G. kape-! tauu Barkoviću je zgorelo več stvari v vrednosti 550 Din. škoda na poslopju samem še ni ugotovljena & Velik vlom v Zavodni. V noči od petka j ua soboto je dosedaj še neznani vlomilec vlomil i z dvorišča v gostilniško sobo g. Otona Lovra v Zavodni. Na oknu je razbil dve šipi in tako j prišel v sobo. Iz nezaklenjene omare je odne-I sel 3000 Drava cigaret, 800 Zeta, 60 zavojev du-| navskega tobaka, 30 zavojev savskega, 60 zavitkov cigaretnega papirja, 95 škatlic vžigalic, 20 operas cigar, 30 trabuk, 2 namizna prta in 550 Din drobiža v gotovini, g. Ota ima celokupne škode 1928 Din. Vlomilec je potem, ko je opravil svoje delo, izginil, domači so pa opazili, da jc biio vlomljeno šele ob četrt na 5 zjutraj. Policija je vlomilcu že na sledu. & Prepoved točenja alkoholnih pijač. Jutri, v ponedeljek, je pod kaznijo prepovedano i na teritoriju predstojništva mestne policije I vsem gostilničarjem točenje alkoholnih pijač rekrutoin. Ptuj Pogreb industrijca Franca Potočnika. Kako je bil pokojnik priljubljen, je jKikazala množica ljudstva, ki ga je spremljala na zadnji poti. Med udeleženci smo opazili mnogo pokojnikovih jirijateljev in znancev iz vseh slojev; mestno občino je zastopal dr. Jerše, cerkvene obrede je opravil prost g. dr. Žagar. Krsto z zemeljskimi ostanki so položili v rodbinsko grobnico. Šahovski turnir Ljubljana, 28. aprila. V petek se je vršilo peto kolo, v katerem je bila najprej odločena partija Longer : Cibic v Lon-gerjevo korist. Partija Ciril Vidmar : Kranjc. je kmalu končala z remijem. Šorli je igral proti Ma-reku otvoritev zelo smotreno in si pridobil majhno pozicijsko prednost, katero je polagoma povečal, ker Marek ni odgovarjal dovolj precizno. V zapleteni poziciji je Marek izgubil figuro in s tem ludi partijo. Partija Preinfalk : Tavčar je končala z remijem. Milan Vidmar in Furlani sta igrala indijsko partijo in prišla v izenačeno pozicijo, v kateri je pa Vidmar kljub temu igral na zntago, pri čemer je zašel v težave. Furlani se je žilavo branil iu dobil skakača za dva pešca. Partija je bila prekinjena v poziciji, ki je zn Furlanija izgledna. Prekinjena partija Furlani : Marek je končala z zmago Furlanija. Partija Sikošek : Gabrovšek je bila preložena. Stanje po petem kolu: Longer 4, Furlani 3 (1), Milan Vidmar 2 in pol (2), Sikošek, Sorli 2 in pol (1), Gabrovšek 2 (2), Cibic, Preinfalk, Tavčar 2, Marek, Ciril Vidmar 1 in pel, Kranjc pol (1). Šesto kolo se bo vršilo v ponedeljek. Predtekme: ob 13.45 Svoboda : Domžale; ob 15.15 lleruies »B« : Ilirija >B<; ob t0.3O glavna tekma. Kakor bodo misli vseh športnikov пабе države danes osredotočene na »Bukarešto«, kjer se bo odločevala usoda uaše državne reprezentance o ua-daljnem sodelovanju za svetovno prvenstvo, tako bo ludi osredotočena vsa športna Ljubljana dane« na naš lokalni »derby«, ki se bo vršil na igrišču »Hertnesa« v borbi za ponosni naslov prvaka LNP. Še nikdar ni vladalo za srečanje gornjih nasprotnikov tolikšno zanimanje, kot ravno danes. In ker so zadnje čase prav redka srečanja imenovanih nasprotnikov, zato ju vsakdo želi videti in to tembolj, ker je znano, da sta obe moštvi podali običajno lepo tehnično in kombinacijsko igro, tako, da je navdušila vsakega še tako razvajenega športnika. — Poleg lega se srečata danes dva najstarejša predstavnika našega nogometnega športa, kar bo prireditev še bolj dvignilo Tekma bo ob vsakem vremenu pod vodstvom sodnika g. Ochsa iz Celja. Aiena: Korotan (Kranj) Danes se bo vršila na igrišču TKD Atene v Tivoliju prvenstvena hazenska tekma med družinami Atene in Korotana iz Kranja. Tekma obeta biti zelo zanimiva, četudi je računati z zmago domačink. K tekmi, ki bo ob 10.30, ni vstopnine. Brzoturnir za pokal SK Mladike Ob 9.30 tekma Mladika—Kamnik. — Ob 10.45 tekma VSK Triglavski—Sloga. — Ob 3.00 pred- tekma Mladika rez.—Panonija. — Ob 4Л5 finale. — Ob 5.30 tolažilna tekma. Grafika : Slovan zaigrata danes ob 10 dopoldne na igrišču Primorja. Težkoatleti SK Ilirije priredijo drevi ob 30 v Zadvoru pri Dobrunjah v dvorani gostilne pri Glastovcu propagandni nastop v dviganje uteži, rokoborbi in boksa. Ker so vsi atleti v dobri formi, se obeta lep športni užitek. Vstopnina 4, 6 in 8 dinarjev. Ta propagandni nastop ima predvsem namen vzbuditi med našim podeželskim ljudstvom zanj-manie za težko atletski šport, ki si pridobiva vedno več prijateljev. , SP Ilirija (težkoatletsko sekcija). Za dannSnJi nn-stop v Zadvoru, ki bo ob 20 v ilvoruui gostilničarja Jerihe, p. il. Glastovo), so določeni *okoborei: Gorjano, Tičar, Hinčik, Kozlevčar, Kunaver, Blaž, Frenk, Ro»-inan, Borovnik, Vetrih, Ceeliak, Dole, Jenko I. in II„ Gustelj, Strehar, Feleher, Pipan, Znidnršič, Muren. Roitiunjiig, Smitek, UJsperger, Kastelic. Boksarje določi Vrešič. Dvigače kol običajno. Oilliod r. avtobusom ob 18.30 izpred Mestnega donia. Javiti e» Je ob 18.30 v navedeni dvorani g. Neredu. Prvenstvo univerze v smuku. JASO priredi od 4.—8. maja ekskurzijo na Kredarico, Ob tej priliki se bo vršila tudi tekma v smuku za prvenstvo univerze. Vožnja bo četrtiaska. Prijava t* sprejemajo na občnem zboru dne 3. maja. SK Ilirija priredi jutri ob 20 v restavraciji Strn-kclj informativni članski sestanek. Poročuli bodo vidni klubovi funkcionarji o delovanju, stanju, o situaciji, o aktuelnih dogodkih in o daljnih unernlcali'?lrroi>a. Dobrodošli tudi klnbovi prijatelji! SK Ilirija. Seja upravnega odbora bo v torek 1. maja ob 20 v damski sobi kavarne Emona z običajnim dnevnim rodom. SK Istra, Ježica. Danes dopoldne bodo IgTnll Jn-niorji komb. 7. jtiniorji II. Korotana. Ob 9 naj bodo na Rakovniku jiiniorji Kotnik, Rozman, Mrak, Dežna III. in naraščaj Dolinar, Nekorst, liak 8„ Dežan IV, Podoljšek, Snoj, Šventner. I!e7,erva igra popoldne s Trdnjavo iz Zelene jame. Igralci I. moštva naj ee 7.berejo ob 10 na Rakovniku, kjer zvedo čas in kraj popoldanske tekme. Naraščaj naj bo v ponedeljek temino ob 16 Rakovniku, kjer bo igral z ondotnim naraščajem: Šventner, Podrepšek, Snoj, Dežan V., Dolinar, Ccrgol T. in II,. Nekarst, Itak, Motile, Rozman. V torek ob 20 važna seja upravnega odbora pri Svent-nerju ua šmartinski cesti, katere naj se ndeležijo: Oblak, Stuliec, Snoj, Dežan T. in II., Gorlnšek, Leliar, Plavc, Pavlič. Kdor nc bo takoj pornvnal članarine, sc gn ho črtalo. — Dramatska sekcija: S skušnjami pričnemo prihodnji teden. ★ Svetovne tekme v biljardu bodo letos na Dunaju, Mednarodna amaterska hiljardna zveza je odločila, da sc vrše letošnje tekme za svetovno prvenstvo na Dunaju, in sicer dne 24. maja. Račn-Dajo, da bodo letošnje tekme prekašale vse dosedanje, ki so se vršile takole: Leta 1928 v Baseln, 1929 v Kairo, 1930 v Barceloni, 1931 v Vichy, 1932 v Espinho (Portugalska), in leta 1933 v Lille. Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu se bo vršilo prihodnje leto v Davosu. Tako je namreč sklenila švicarska hokej zveza preteklo nedeljo na svojem letnem občnem zboru v Lozani na podlagi sklepa mednarodne zveze, ki je določila Švico kot prirediteljico svetovnih hokej tekem v letu 1935. JS a oznanila Liubliana 1 Koncert Akademskega pevskega :bora v l.juh-tjani, ki bo v ponedeljek 7. maja, bo zopet nudil na- i šeinn knnrcrlnctnn občinstvu priliko poslušati pre j krasno petje naših akademikov. Kjerkoli je Akademski pevski zbor sodeloval, je bil tako pri nnši glasbeni kritiki kot pri občinstvu sprejet izredno simpatično. Sodeč po sedanjih pripravah in prizadevanjih naših vrlih akademikov, bo tn koncert, ki jc posvečen slovenski narodni pesnil, dosegel višek letošnje glasbene sezone. Akademski pevski zbor, ki ima danes v svojih vrstah ntl pevcev ln najboljSesa Interpretn slovonske narodne pesmi v osebi dirigenta g. Franceta Mnrolta, nam bo poka7.nl lepoto koroških in belokranjskih na rodnih pesmi, ki bodo na tein koncertu prvič Izvajane Radi velikega zanimanja občinstvu se bo pred prodaja vstopnic znčeln že I. mnjn od 8 do 12 in oil II do 18 prcil veliko linlonsko dvorano. 1 Simfonični koncert državnega konservatorija, določen /a t. niajn, jr preložen. V stremljenju, pokarati najširši Javnosti sadove pedagoškega mlnjstvovnn.ia dr /avnega konservatorija. se Je odločilo ravnateljstvo, dn priredi /e цп Javi jeni simfonični koncert v dneh ljub ljiinskegn velesejnin. Koncert se ho vršil 8. junija. I Kino Kodeljero. Danes ob 16.80, 17.:!0 in 20 «Taj run (Liane Hnld). Ob 20 tudi Se .Galipoll«. 1 Pevski zbor Glasbene Matice. V torek 1. mojo ob 20 skupna vaja vsega zbora, v ponedeljek ob 20 v llnionu simfonični koncert. 1 Letošnji pevski nastop ljubljanskih srrrlnjr.fr,I tirih pevskih zborov se ho vršil v nedeljo (i. tnn.la ob 10 v veliki dvorani linteln Union. Predprodaja vstopnic bo od jutri dalje v Matični knjigarni na Kongresnem trgn. I Pripravljalni odbor dniitva га operativno medicino, sekcija Ljubljana, sklicalo PO dogovoril dne 8 maja ob 18 v predavalnici ženske bolnišnice v I,jn]>-ljnnl sestanek s sledečim sporedom: 1. Poročilo o koli gresu. 2. sprejem pravil, .1. demonstracije slučajev. 1 Zdruicr.jr gostilnilkik podjetij v Ljubljani priporoča svojim članom, da aktivno sodelujejo pri proslavi .Indrnnskegn tednn, ki se prične 28. apriln In konča Г, maja s tem, da koleknjejo za dobo trajanj« proslave plačilne listke preko 10 Din s kolkom Ja dranske straže u » PJur. - Uprav« ZdruleiU«. 1 Društvo tPravnik« priredi svoj letošnji izlet v nedeljo Ul. maja in sicer iz Ljubljane z vlakom ob 6.20 do Borovnice, oAii sn takšni veliki pajki pri vas, da otroke žro?« »Boga zalivali, fantič, da še na nobenega nisi naletel,« je vzkliknil velikanov sin, »kajti drugače te ne bi bilo več med živimi!« (Dalje prih. nedeljo.) Uijzek Tramov: Modrijan in bedah Tonček je že dečko mlad, vendar huda skrb ga tare — on postal bi уеПк rad, velik, prav kot fant od fare. Tuhta, misli vsak dan bolj... Nič mu v glavo pasti neče. Ko pa zdi se mu dovolj, fant pogumno mami reče: »Mama, jaz ti kar povem: zame niso več igrače! V šolo kratkohlač ne grem! Zdaj mi kupi dolge hlače!« V dolgih hlačah, ves zaspan proti šoli se zapleta — — —. »To je Tonček — naš faranl« ga pogrunta botra Meta. Vojak in peklenšček Živel .ie vojak, ki se je hrabro boril za domovino v treli krvavih vojnah, ni pa dobil zn to počenega groša, nego so ga jkj dobljeni zmagi tebi nič meni nič odslovili iz vojaške službe. Reven kakor miš se je vojak napotil s trebuhom za kruhom po svetu. Pot ga je vodila mimo nekega jezera. Truden je sedel na obrežje in žalostno premišljeval svojo usodo. Sredi globokega premišljevanja je zabrundal nn glas: »Joj, knm naj grem, kam nnj se obrnem? Ce bi mo vsaj kakšen peklenšček hotel vzeti v službo!« Komaj je te besede izrekel, že je stal peklenšček pred njim in ga pozdravil: »Dober dan, vojak! »Kaj hočeš?« ga je jezno vprašal vojak. »Saj si vendar pravkar izrekel željo, da bi mi služil, ali no?« »Kakšno delo pa naj bi opravljal pri tebi?« jo bil vojak močno radoveden. »Prav lahko: petnajst let si ne boš smel striči la« ue česati ue briti in tudi nohtov si ne boš smel ostričl in ne menjati obleke.« »Dobro,« je bil zadovoljen vojak. »Službo sprejmem, ampak samo pod pogojeni, da dobim vse, kar mi duša poželi.« »Vse dobiš, kar liočešl Bodi brez skrbi!« »Potem udariva v roko! Ponesi me hitro v glavno mesto, še prej pa mi preskrbi velik kup denarja; saj veš, da so vojaki vedno brez denarja.« Peklenšček je molče skočil v jezero, privlekel iz njega velik kup denarja, odnesel vojaka hliskovito v glavno mesto — in izginil. »No, tale peklenšček mora biti pn res ne-umenl« se je zasmejal vojak. »Še začel mu nisem služiti, pa ml je že dal plačilo.« Poiskal si jo najprej imenitno stanovanje in se ravnal po peklonščkovein navodilu: ni si strlgel las, ni se bril, ni si rezal nohtov in ne menjaval obleke. Živel jo zadovoljno in vsak dan je bil bogatejši. Njegovo bogastvo se je slednjič tako pomnožilo, da mu je zmanjkalo prostora za denar. Kaj naj počne s tolikšnim kupom zlata ln srebra? »Pomagal bom siromakom!« se je domislil. »Oni bodo molili za blagor moje duše.« lil je v resnici začel deliti denar mod siromake. A čim več ga je razdal, temveč ga jo imel. Olas o njegovem bogastvu se jo razširil po vsej deželi. Tnko je živel štirinajst let. V petnajstem letu pa je kralju tiste dežele zmanjkalo denarja. Poklical je bogatega vojaka k sebi. Vojn k se je tnkoj odzval njegovemu povabilu in stopil pred prestol neumit, nepoeesan. neobrit in v obleki, ki je bila že vsa oguljena in raztrgana. »Poslušaj, vojak!« gn je nagovoril kralj. »Slišal som, kako radodaren in dober si proti ljudem. Daj, posodi še meni večjo vsoto denarja, da lahko izplnčam svojim vojakom zaslužek. Ce mi ga posodiš, to takoj povišam v generala.« M-K" Materi za god (Pi-izorček) Deček s skrinjico: Jaz se vzpnem na holmce, tam utrgam solnce z rajskih visočin; položim ga v skrinjico, mami kot svetinjico dam ga za spomin. Deček s palico: Jaz pa zlatih zvezd z neba ji sklatim milijon, juhul — dn v korale si naniza jib in dene krog vratu. Deček z selenu mrežo: Jaz pa z aeroplanom v zrak kot orel planem, v to zeleno mrežo mavrico ujamem, razpros trem po tleh jo kot preprogo bajno, da po njej hodila mama bo sijajno. Deček z medenim srcem: Jaz ji dam srce medeno, sladko kot srce jc njeno: gorko se bo nasmehljala, mi poljubčkov tisoč dala! Deček z bičem: Jaz sem majhen, nimam nič drugega ko tale bič: z bičem mamo branil bom, šo za volkom planil bom — hopl hop! bop! — po beli cesti, če jo hotel bo pojesti! »Ne, general nočem biti!« je odgovoril vojak. »Čc mi daš ono izmod kraljičen za ženo, ti posodim denarja .kolikor hočeš.« Kralj je malo pomislil. Zal mu je bilo za hčerke-kraljične, ampak denar je nujno potreboval. »Dobro,« .ie pokimal. »Pojdi k slikarju in mu ukai.i, naj te naslika. Sliko pokažem svojim hčerkam, potom bomo videli, kaj bo.« Vojnk je šel in se pustil slikati. Sliko, ki jc bila za las podobna njemu, je poslal kralju. Kralj je pokazal sliko najprej starejši hčerki in jo vprašal: »Ali vzameš tega človeka za moža? Pomagal ml bo iz veliko stiske.« Kraljična si je ogledala sliko in se zgrozila: vojak na njej j« bil kakor kakšno strašilo. Lasje so mu štrleli na vse strani, nohti so bili skoraj pol metra dolgi in obleka vsn razcapana, »Ne, nočem ga!« jc odločno dejaln. »Rajo vzamem peklenščka za moža!« Peklenšček jo to slišal ter hitro zapisal njeno dušo v peklenske bukve. Kralj je vprašal drugo hčerko: »Ali vzameš tega človeka za moža?« Kraljična je zantčljivo odgovorila: »Raje ostanem vse življenje brez moža, ali pa se poročim s samim hudobcem!« Гп jc peklenšček slišal tudi njo ter zapisal njeno dušo v peklenske bukve. Kralj jc vprašal najmlajšo hčerko: »Ali hočeš tega človeka za moža?« »Vzamem ga, čc jc tako božja volja!« je privolila najmlajša hčerka. Kralj sc jo razveselil in sporočil vojaku, Obrazi iz krogov Te tri obraze je narisal in poslal Milan Tuma, učenec III. razr. v Krškem. Ta dva posrečena obraza pa je narisala in poslala Zdenka Pirnat, učenka V. razr. v Kamniku, Podgora. Nove vposlane risbe Naknadno so poslali Kotičkovemu stričku svoje imenitne risarske izdelke: Marica Stegel, učenka II. razr. m. šole pri Uršulinkah v Ljubljani (8 nad vse ljubkih in srčkanih obrazov); Janez Zdešar, učenec II. razr.' v Marijanišču v Ljubljani (6 velesmešnih in čudnih obrazov); B o -žena Farna j , učenka II. razr. v Radovljici (3 z barvastimi svinčniki prečudno našemarjene obraze, ki so brez vsakega dvoma delo njenih rok). Nove risbe še vedno sprejemamo. Francek in ded. Francek: »Ded, ali si bil tudi li kdaj mlad?« Ded: »Seveda sem bil, Francek.< Francek: »Hojej, ali si moral biti smešen z dolgo brado in očali na nosu k naj pripravi vse potrebno za svatbo. Obenem ga jc spomnil na dano obljubo in zahteval: »Pripeljati mi moraš še danes dvanajst velikih voz denarja!« Vojak je j>oklical peklenščka in mu ukazal: »Napolni mi takoj dvanajst voz z denarjem!« Peklenšček je sklical skupaj vse peklenščke in začel z njihovo pomočjo na vso sapo polniti vozove z denarjem. Ko so bili polni do vrha, jih jc vojak odpeljal v kraljevo palačo. Od tega dne dalje jc bil kralj vedno dobre volje. Vsak dan znova jo poklical vojaka predse, ga posadil zraven sclic za mizo in sta jedla in pila, da je bilo veselje. Mod tem, ko sta vojak in kraljeva hčerka pripravljala vso potrebno za ženitovanje, je IMiteklo petnajsto leto. Vojak je spet poklical peklenščka predse in mu dejal: »Zveste sem ti služIl petnajst let, zdaj pn napravi iz- mene brhkega mladeniča!« Peklenšček ga jc razsekal v drobne ko-sc.ga vrgel v kotel in gn kuhal tri debele ure. Potem ga je spet vzel iz kotla in lepo zložil skupaj: kost b kosti, členek k členku, prst k prstu, ga poškropil z vodo življenja — in vojak je postal tako brhek in staslt mladec, da tega ni mogoče opisati niti z zlatim peresom, kaniolc z navadnim. — In so napravili svatbo in «tn vojak in kraljeva hčerka živela srečno in zadovoljno 110 vem koliko let. Oo nista žc umrla, prav gotovo živita šc danea STRlCKOV KOTIČEK .............ii,..............................гмммммм......................*......mm 595. Cenjeni gospod Kotičkov striček! — Oprosti, da Ti zadnjič izpolnjevalke o nagajivem aprilu ni nihče pravilno rešil. Jaz bi jo bil čisto gotovo, pa sem bil bolan. Imel sem ošpice, ampak nikar ne misli, da jih boš tudi Ti dobil. Ne dam Ti jih, saj je ta bolezen samo za otroke. Lepo Te pozdravlja Ivko Šetina, učenec III. razr. v Spodnjih Gameljnah pri Ljubljani. Cenjeni gospod Ivko Šetinal — Kakor Ti meni, tako jaz Tebi. Zdaj sva gospoda oba. Ker pa se le malo čudno sliši, če dva, ki se prijateljsko tikata, drug drugega z »gospodom« nazivljeta, mi prihodnjič tudi Ti raje reci po domače samo »dragi« ali »ljubi« ali »mili« ali »zlati« ali »srebrni« ali »bakreni«, magari tudi samo »pločevinasti« striček. Stokrat bolj bo to ugajalo mojim starim, častitljivim ušesom, ki pretirane vljudnosti nikakor ne marajo. So moja ušesa pretirane vljudnosti iskreno sita še iz tistih časov, ko so še preljubi jim Požgančev oča okoli njih strašili. Po-žgančev oča so bili namreč tako strašno vljudni, da so mi vse, kar je dobrega na mojo mizo prišlo, bliskovito izpred nosa vzeli s presladkimi besedami: »Saj dovoliš, kajne, hvala lepa, ham!« In že je torta ali klobasa ali pehtranov štrukelj ali karkoli izginilo v globokem brezdnu njihovega trebuščka ... Nak, za pretirano velevljudnost mi pa res ni! Da zadnjič izpolnjevalke o nagajivem aprilu ni nihče pravilno rešil, Ti od srca rad oprostim. Saj vendar nimam kamna v prsih ali kolerabe, nego imam srce tako dobro in blago, da tudi takele grozne reči rad pozabim in odpustim. Ampak za ošpice mi je pa žal, za ošpice. Jojmene, tako neznansko si jih želim že dolgo, noč in dan sanjarim o njih — Ti mi jih pa nočeš in nočeš dati. 0, ti skopuh ti! Bi bilo tako prijetno mesec dni ali več v mehki postelji ležati in se mastiti z naj-izbranejšimi dobrotami, s katerimi bi me radodarni prijatelji kar obsipali od vseh strani... Škoda, škoda! No, pa Ti tudi to skopost od srca rad odpustim, saj vem, da vsi na svetu pač nt moremo biti tako srečni, da bi imeli ošpice. Blagor Tebi! l'e močno žalostno, a brez zavisti pozdravlja Tvoj stari prijatelj Kotičkov striček. 596. Dragi Kotičkov stričekl — Vedno z veseljem čitam »Mladega Slovenca«, ki ima marsikaj lepega in zabavnega v svojih pesmicah in pripovedkah. Posebno me je pa razveselil prejšnjo nedeljo z risbami. Jaz imam namreč v šoli med vsemi predmeti najraje risanje. Zato sem se takoj lotil dela in po vzorcu narisal sedem obrazov iz krogov, ki Ti jih pošiljam. Prosim Te, uvrsti ludi mene med druge kotičkarje-risarje v nedeljskem »Slovencu«! Prosim Te tudi, dovoli mi, da se še kaj oglasim. Iskreno Te pozdravlja Milan Tuma, učenec III. razreda v Krškem. Dragi Milani — Izmed Tvojih sedmih obrazov sem, kakor vidiš, izbral tri. So močno po* srečeni in zaslužiš za svojo spretnost in iznajdljivost zvrhan pehar pohvale in priznanja — če si risbe v resnici napravil sam. Oprosti, da tako odkritosrčno izrečem svoj dvom, ampak kaj morem za to, če sem v tako ozkem sorodstvu z neverjetnim Tomažem! Da ne boš užaljen, Ti moram kar koj povedati, da sem tudi pri drugih močno, močno podvomil, da bi bile poslane risbe res delo njihovih rok. Malo, malo jih je bilo, za katere bi si upal staviti glavo, da jim nri risanju ni kupoval kakšen velik brat, ki je ljudski šoli že zda.vnaj »adijo-zbogom!« dejal in »daj že bogzna koliko časa učeno drgne klopi pred profesorji v srednji šoli... Hoho, Kotičkov striček se pač ne da kar tako na lepem povleči za nos, kakor si to nekateri mislijo! Če pa si poslane obraze iz krogov prav zares v potu svojega obraza skoval, potem Ti gre vsa hvala in čast in jaz vzamem besedo nazaj in Ti iz globočin navdušenega grla urnobesno za-kličem: Živijo mladi umetnik, naše gore list! Lepo Te pozdravlja Kotičkov striček. Mlada greda Solnček. Izza gore solnček zlat je posijal da veselo z rožami bi se igral. Žarke tople čez dolino je razpel, da bi strička našega lepo ogrel. B o ž e n a F u 1 11 a j, učenka II. razr. v Radovljici. ZA......BISTRE......GLAVE Rešitev izpolnjevalke Na mestih, kjer so ležale črtice, bi morale p tati te-le besede: Sama -- bridko — siti — sama. Pravilnih rešitev je bilo topot 87. Za nagrado je bila izžrebana: Zorica Coklin. učenka II. razreda v Mladiki. Dobi darilo v obliki priročne šolske potrebščine. Uganka Bogat, oče je imel dva sinova. Ko je ležal na smrtni postelji, jima je izročil kramp in lopato ter dejal: »Vse, kar vama zapustim, jo to. Prekopljita ves vrt okoli hiše meter globoko — in vajino delo bo blagoslovljeno!« Kmalu nato je umrl. Starejši brat je bil strašno razočaran nad borno očetovo zapuščino. Vrgel jo svoj kraiu-i in svojo lopato v prvi jarek ter orl-romal v svet. Mlajši brat pa se jo ravnal po besedah umirajočega očer.a. Prekopal je ves vrt mater globoko in ... Kateri brat je pametnejše ravnal: starejši ali mlajši? Za pravilno rešitev izpolnjevalke in uganke razpisujemo lepo nagrado. Rešitve pošljite najkasnoje do četrtka, 26. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Prijatelja. Neki berač stopi na ulici k mimoidočemu go spodu, mu pomoli roko nasproti in ga prosi vbo-gnjme. Pri tem pa obdrži klobuk na glavi. »No,« ga dobrohotno pouči gospod, »če že prosite, bi lahko poznali toliko olike in ee odkrlil« »Veste, to je pa nevarno,« mu pojasni berač. >če snamem klobuk, bi stražnik tnkoj postal pozoren in me prijel; če pa sem pokrl, si bo mislil, da sva si dobra prijatelja.« Kino Oče materi: »Kupil sem vsfbpnico za kino; sedela bova na balkonu.« Markcc: »Joj, mamica, tam vaju bo strašno leblol« DELAVSKI VESTNIK Kje je rešitev? Ves svet je med seboj zvezan. Kakor človek ne more biti brez sočloveka, tako ne more biti nobena država od druge neodvisna. Zato vidimo kljub nad-produkciji in uničevanju odvisnega blaga na drugi .strani budo pomanjkanje in telo lakoto. Iz vseh glavnih mest prihajajo poročila o nastopih in procesijah lačnih in brezposelnih. Čeprav se zdi ta pojav na prvi pogled nenaraven, je vendar le edino možna posledica liberalnega gospodarstva in gesla, da vsakdo lahko po mili volji dela, kar hoče, ne da bi se mu bilo treba zanimati za splošni blagor. Vse proizvajanje je izgubilo prvoten namen, t. j. preskrbe konzumentov s potrebščinami, in edini nainen produkcije je postal dobiček producenta iu tigoviue. Cim bolj se je svobodna trgovina v liberalni dobi širila in dvigal njen dobiček, tem manjši so postajali dohodki iz poljedelstva jn dela. Kmet in dclavcc sta dobivala za svoje dolu vedno manj. Ker so ceue poljskih pridelkov vedno bolj padale, je imel kmet vedno manj denarja, pričeli sla hirati trgovina in industrija. Posledica tega so bile redukcije, fuzije, poravnave iu konkurzi, katerim je sledila najstrašnejša kazen božja modernega časa: brezposelnost. Danes, ko je kriza na višku, merodajni faktorji vseh držav vendarle resno razmišljajo, kako bi se kriza omilila in rešila. Videli so vsi, da se nič ne reši z umetno visokimi cenami, z uničenjem blaga, pa tudi ne z odpuščanjem ljudi iz služb. Prvi je bil ltoosovelt, ki je izjavil, da ni preveč blaga na svetu, ampak da je le med širšimi sloji premalo denarja. Če bi ljudje dovolj zaslužili, bi neprodane zaloge v hipu izginile. Na tej podlagi je znižal delavni čas in določil minimalno plače. Posledica tega je bila, da je danes v Ameriki nad 3,000.000 brezposelnih zopet nastavljenih. V Nemčiji rešujejo krizo na razne načine. Hitler je sklenil razne trgovske pogodbe, s katerimi je zagotovil domači industriji večji odjem. Zato je moral seveda dovoliti uvoz nekaterih poljskih pridelkov. Kolikor je s tem prizadeto kmetijstvo, se skuša pa-ralizirati ua ta način, da so kmetje navajajo, kaj naj sadijo in čosa naj ne sadijo. Zaradi tega se omejuje sejanje žita, nasprotno pa podpira gojitev rastlin, ki vsebujejo oljnate snovi, podpira se sadjarstvo iu vrtnarstvo. Obrtniki in rokodelci hodijo od hiše do hiše iu od stranke do stranke, ter prosijo, da se jim poveri kakršnokoli delo ali opravilo. Ker ta način iskanja zaslužila vlada sama podpira in ima vsak vse orodje soboj, ima ta akcija velik uspeh. Država sama pa se je odločila za velikopotezna javna dela. Tako se je ludi v Nemčiji spravilo do kruha nad milijon ljudi. Podobno sliko imaino v Italiji. Kljub temu, da lahko rečemo, da je Italija preobljudena, ne slišimo tam veliko o brezposelnosti. Vlada izvaja velikanska javna dela, ki imajo večkrat le kulturni pomen, kot n. pr. zgodovinska prekopavanja. Ženske izginjajo iz državnih iu javnih služb in iz tovarn. Poleg teh ukrepov se trudi Italija potom trgovinskih pogodb doseči poživitev produkcije iu trgovine. Prvi uspeh tega vidimo v zadnjih rimskih dogovorih med Italijo, Avstrijo in Madjarsko. Vendar se zdi, da so to le slabotni poizkusi, ki še niso pokazali posebnih uspehov. Med floveštvom in med državami je še vse premalo zavesti, da smo vsi med seboj zvezani, da jo zvezana med seboj usoda dclavca in usoda kmeta, usoda industrijsko in usoda poljedelske države, usoda delodajalskega in usoda deiojcmalskcga stanu. Nekateri dvomijo o tem, da bi se človeštvu dalo še kaj pomagati in da bi sploh kdaj za gladile in *evne nastopili lepši časi. Mi pa o lem nu dvomimo, ampak verujemo v zmago pravice, /esnico nad krivico in lažjo in zmago luči nad temo. Do tega pa no bo prišlo, čc bomo držali roke križem, ampak Ic z vztrajnim, sistematičnim delom, ki bo prežeto krščanske pravičnosti in ljubezni ter duha prave stanovske vzajemnosti. ZENA IN DOM Kristus o materah ... Na izredno nežen način ie Kristus ponovno izrazil svoje prisrčno sočutje s posebnimi tegobami in trpljenjem materinskega poklica. Njemu je znano, da nosijo žene težji del bremena po prvem grehu. Že Izaija ni mogel najti ganljivejišc primere, da bi pokazal božjo skrb in ljubezen za svoje ljudstvo in vrpodbodril Izraelovo zaupanje, kakor ljubezen matere do otroka. Sion jc tožil: »Bog me je zapustil, Goepod me je pozabil.« Tedaj vpraša prerok v božjem imenu: »Ali more žena pozabiti svoje dete, tako da ne bi imela več usmiljenja z otrokom svojega naročia? Pa če bi celo matere pozabile svojega otroka, te jaz ne bom pozabil, glej, v svoje dlani sem te zapisal.« Še globlje razumevanje za žrtve in težave materinstva izražajo Kristusove besede, ki jih je izrekel ob raznih prilikah. Strašne pretrese in stisko zadnjih dni pred prihodom večnega Sodnika označuje kot »začetek porodnih bolečin.« Iz gmote prestrašenega in nesrečnega človeštva tistih dni dviga eno samo skupino, da nanjo poseben pokaže, tisto namreč, katere trpljenje je huje, ko vsako drugo. To so noseče in doječe matere. Prenašati bodo morale dvojno trpljenje; kajti skrb za že nerojeno dete in za nebogljenega dojenca, ki brez matere še ne more živeti, «e za matere huja ko lastno trpljenje. Preroške Jezusove besede o tej materinski stiski so ee vtisnile apostolom tako neizbrisno v srce, da so jih zapisali vsi trije starejši evangelisti skoraj dobesedno enako: »Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh!« Še ganljiveje izraža Jezus sočutje svojega srca s trplienjem in radostjo materinskega poklica v poslovilnih govorih na zadnji večerji. Kar je rekel v tej slovesni uri po prvem sv. obhajilu in mašni-škem posvečenju svojim zvestim, je najlepše in naj-vzvišenejše v vsem pisanem razodetju. In tudi tu najdemo besede o materah. Jezus ie govoril o skorajšnjem slovesu. To je apostole razžalostilo in zmedlo. Gospod jim po- jasnjuje, da jhn boli ločitve ne more prfluaniti. Toda njihoiva žalost ne bo dolgo trajala, marveč se bo kmaln izpremenila v veselje. To veselje pa ža-tosti ne bo zgolj sledilo, marveč bo radost iz žalosti same vzrasla. Da bi jim to prav nazorno predočil, je oblekel Jezus svojo misel v priliko: »Resnično, resnično, povem vam: Jokali boste in žalovali, svet pa ee bo veselil; vi boste žalovali, ali va'ša žalost se bo spremenila v veselie. Žena na porodil je žalostna, ker je prišla njena ura. Ko pa porodi dete, ne misli več na bridkost, od veselja, da je človek rojen na svet. Tudi vi zdaj žalujete; ali spet vas bom videl in veselilo se bo vaše srce in vašega veselja vam ne bo nihče vzel.« Ta primera materine žalosti in materine sreče z žalostjo in srečo Kristusovih učencev nima para v vsej književnosti starega sveta. Takega sočutja z materio zastoivj iščemo pri kateremkoli izmed etarih filozofov. Svetopisemski in svetni pisatelji pač večkrat uporabljajo eiliko matere, ki daje otroku življenje, kot pripodobo največje žalosti, posebno žalosti, Id je zvezana s srčno tesnobo. Toda Jezus ne opozarja samo na žalost, marveč jo poveliča v radost. Prispodoba o tegobi in radosti matere je bogat vir tolažbe za vse krSčanske žene, katerim je materinski poklic več kakor neizogibno breme. Reči si moreio, da je božji Sin v slovesnih urah zadnje večerje svoje učence s svojim zgledom u€fl, da naj le s svetim spoštovanjem govore o materinstvu. V spornimi na te Gospodove besed« зд potem tem bolje razumeli božjega Odrešemka, ko J* na križu nad materino bolečino pozabil svojo last-no in kot hvaležen sin skrbel za njeno uteho. Tako Kristus. In Luther? Dejal je: »Najsi ao noseče in trudne in na« slednjič umrjo, to nič na de, le pustite jih umreti, saj so zato tu.« Dvoje pogledov na ženo mater. Kateri je naifj fPo knjijfi »-Kristus in £епм) Dobra pijača Zadružna klet v Lfubljanfi Kongresni trg štev. 2 Ugodna postrežba 999 _2L Kaj naj ho prvo? Zgodovina narodov nas uči, če se je gospodarsko in družabno življenje razvijalo proti nravuim in naravnim principom, da so sledile zle posledice. Vsaka doba ima v bisvu vedno iste težave. Posamezniki kopičijo premoženje, ki jim omogoča brezdelno življenje, ee pa delajo, pa delajo zaradi tega, da utešijo svojo slo po čimvečjem premoženju in da s tem nasitijo svoj napuh. Družabne razipere postajajo zaradi tega vedno bolj napete, ker se prepad med stanovi strahotno povečuje. Take razmere pa za družbo niso prav nič prijetne in zdrave, ker rode sovraštvo. Zato družba išče poti, kako bi to stanje popravila. 'Hai se nam umestno, da danes, ko je toliko milijonov delavskih ekeietenc, toliko in toliko milijonov delavskih družin odvisno od kapitalističnega gospodarstva, ki se je rodilo zaradi popolnoma svobodnega in nekontroliranega gospodarjenja, vprašamo to-le: Ali je današnje gospodarstvo, ki se je nagro-madilo v rokah nekaterih, v resnici samo vprašanje upravnega odbora, generalnega ravnatelja in tistih, ki podjetje financirajo? Ali je v resnici vedno vzrok krize, ko se danes brez vsega odpuščajo delavci, ali je to večkrat samo špekulacija, da se na ta način znižajo delavske in nameščenske plače, ko nihče ne ve, ali je to res, ker nimamo tozadevne kontrole. Ali ne nastane danes vprašanje, ki pretresa že vse države in ko grozi gospodarski polom porušiti in uničiti vse sadove dela človeških rok in ko je na milijone brezposelnih prepuščenih počasnemu umiranju, da je ozdravitev gospodarstva ne samo narodna in državna zadeva, temveč zadeva že vsega človeštva? Ali ni vprašanje gospodarstva državni problem? Zato naj se temu vprašanju posvetijo zlasti države. Trpljenje in borba delovnega ljudstva postaja vedno hujša in zato je država dolžna, da usmeri te boje v pravo smer, v korist nje same in celotne družbe. Borba delavstva naj gre Hudi v tej smeri Povsod drugod, v kulturnih in političnih vprašanjih se je končno lažje sporazumeti, kot pa v socialnih zadevah, ki segajo neposredno v žep. Tisti, ki imajo vsega v izobilju, niso nikdar pripravljeni odstopiti od svoje obilice pravičen del drugim ljudem. Danes vlada in odloča v vsem gospodarskem in družabnem življenju namesto dela edinole kapital. Zlasti v industriji je delavec sairo še delavna sila, enako kakor vol ali stroj. Plača ■ i popolnoma podobno kakor živina ali blago, edino'? po ceni, ki jo ima na irgu. Pravic do podjetja, v katerem dela, in do izdelkov tega podjetja pa nima nobenih. Ce gre podjetju slabo, tedaj se mora dela1 ^c zadovoljiti s slabšo plačo, zakaj podjetje je trel i varovati in SeKiti, da ne propade. Ne boste slišali podjetnika, ki bi rekel, da se hoče zadovoljiti z manjšimi obrestmi, z manjšo diVidcndo, da bi lako skupaj z delavstvom nosil breme, ki ga tlači. Ker ludi delavec nosi odgovornost iu riziko za podjetje, bi moral imeti ludi uckaj pravic do podjetja, v katerem delu. Vsak podjetnik izplačuje delavcu raje manjšo plačo, kakor pa večjo, zaradi tega ostane nujno dol delavčevega dohodka od njegovega dela v podjetju. Saj delodajalec tudi veduo ne more vedeti, koliko naj izplača delavcu za njegovo delo. Delavec, ki je bil dolgo v podjetju, ima tudi zaslugo na povečanju podjetja in ima s tem pravico sedelo-anja pri vodstvu, ker je del svojega dohodka od dela puščal v podjetju. Tudi on je ustvarjal obratni kapital. Danes se pa s kapitalom, ki ga jc pomagal ustvariti delavec, dela brez njega ali celo proti njemu. Pravično bi torej bilo, da bi se del čistega dobička, na katerem ima ludi delnvstvo zasluge, porabil za uove delnice ali pa za socialne ustanovo. Ce je bil delavec pri istem podjetju več let in je izstopil iz delovnega razmerja, bi moral imeti pravico do odpravnine ali pa bi se ves la čisti dobiček, ki bi ga dobilo delavstvo, zbiral v posebnih fondih, ki bi jih delavci sami upravljali. Ta sistem da veliko možnost uveljavljanja delavstva in njegovih pravic pri podjetju — toda socializacija to ni, ker ni pri tem zaščiten konsument ter obči družabni interesi. O mednarodni krščanski strokovni organizaciji Krščanske strokovne organizacije v svojem mednarodnem odnosu pred svetovno vojno niso imele »internacionale«, temveč le mednarodno tajništvo v Berlinu, ki ga je vodil takratni predsednik nemških krščanskih strokovnih organizacij in poznejši nemški minister Adam Stegervvald. Po svetovni vojni je bil ustanovljen Mednarodni urad za delo v Ženevi. Socialno politično zakonodajno delo se-je preneslo na mednarodna tla. Krščanski strokovničarji so uvideli, da je treba vsled novih razmer čvrstejše mednarodne organizacije. Zato so že leta 1919. osnovali Mednarodno zvezo krščanskih strokovnih organizacij s sedežem v Utrechtu na Nizozemskem. Predsedstvo je prevzel Švicar Seherer, tajništvo pa holandski senator Serrarens. Šele na monakovskem kongresu v I. 1928. je prešlo predsedstvo na najmočnejšo organizacijo, to je na nemško in je postal predsednik nemški voditelj B. Otte. Mednarodna zveza ima svoje članice v državnih zvezah Belgije, Francije, Ogrske, Luxemburga, Nizozemske, Spanelce, Češkoslovaške, Švice ter emigrantskih Rusov v Franciji iu Jugoslavije ter Poljske. Zaradi odprave svobodnih strokovnih organizacij je izgubila svoje organizacije v Nemčiji in Italiji, kjer so bile najmočnejše in sedaj tudi v Avstriji. Mednarodna zveza pa vzdržuje zveze tudi z nekaterimi drugimi organizacijami, ki doslej pri njej še niso včlanjene. Na internaeionalo državnih strokovnih zvez se naslanjajo internacionale posameznih strok: nameščencev, zidarjev, rudarjev, pro-mestnih uslužbencev, tovarniških delavcev, grafičnih uslužbencev, lesnih delavcev, poljedelskih delavcev, kovinarjev, živilskih delavcev, javnih uslužbencev, poštnih nameščencev, tobačnih delavcev in tekstilcev. Mednarodna zveza izdaja svoj list v nemškem, francoskem in holandskem jeziku, vsakokratne smernico in program pa odrejajo njeni kongresi, ki so vsaka štiri leta. Letošnji spomladanski kongres bo izreden in bo določil novega predsednika, katerega mesto je bilo izpraznjeno z uničenjem nemške strokovne zveze. Zadnji predsednik Bern-hard Otte pa tudi sam ni več živ, ker se je lani smrtno ponesrečil. iz knjig in revij V zadnjem času je izšlo troje brošur, ki jih toplo priporočamo zlasti delavski mladini. KA za ljubljansko škofijo je izdala dr. A. Gosarjevo predavanje na prosvetnem tečaju KA v Ljubljani dne 110. marca 1933 z naslovom: Gospodarstvo in vera. Brošura govori o pridobitnem značaju gospodarstva, mejah pridobivanja, o vlogi in družabnem pomenu potrošnjo tor o krščanskem duhu v gospodarstvu. Nad vso važna je knjižica: 0 čtivu in šc kaj, v kateri so dane smernice katoliškemu diijašlvu. Članke so prispevali dr. A. Ušeničnik, dr. J. Debevec, dr. A. Odar in Franc Zabret. To knjižico naj bi čital vsak delavski voditelj. Naj navedemo njeno zaključno misel: Dva tabora sta, Id se bojujeta za lo, kdo bo peljal človeštvo v boljšo bodočnost: Moskva ali itim, satan ali Kristus. To je resničen boj, vedno ostrejši in brezobzirnejši. Moskva dela s pravim satanizmom, z vsemi sredstvi, z ogromno organizacijo in občudovanja vredno borbenostjo. — Postnvimo proti boljševiški organizaciji strnjeno organizacijo katoliške hierarhije skupno, s katoliškim laikatoin, t. j. organizacijo kutoliške akcije! Tretjo kujižico: Ti si skala! so izdali naši katoliški akademiki. Govore o papeštvu ter o njegovem pomenu in njegovi vlogi. Uvodni članek: Misli o cerkveni obeostvenoeti je napisal vseuč. prof. dr. France Veber. V knjižici so tudi izvlečki iz važnih okrožnic sedanjega papeža Pija XI. »Priročnike iz delavske in nameščenske socialno varstvene zakonodajo je pred nekaj dnevi izdala Jugoslovanska strokovna zveza. V knjižici, ki obsega 110 strani, so obrazložena na poljuden način vsa najvažnejša vprašanja iz naše socialne delavske in nameščenske zakonodaje, in sicer govori knjižica o zakonu o zaščiti delavcev, o obrtnem zakonu, o zakonu o zavarovanju delavcev, o pokojninskem zavarovanju nameščencev, o viničarskem redu, o zaposlitvi inozemskih delavcev itd. Ftuikcijonarjem nameščonskih in delavskih organizacij bo »Priročnik« dobrodošla pomoč za orientacijo o našem obširnem delovnem pravu. Domača vzgojja m poklic Svobodna izbira poklica spada med najosnovnejše človeške pravice. Vsak človek mora sam najbolje vedeti, za kateri način življenja je najboli sposoben, v katerem poklicu se bo mogel med vrstniki najbolj uveljaviti. To pa ne velja samo za naravni boj za obstanek vsakega posameznika, marveč še v večji meri za prispevanje vsakega posameznika k splošni blagimi. Le v poklicu, za katerega se čuti kdo res notranje poklicanega, ee more vsega dati, izkoristiti in zastaviti vse sile, delati iz veselja, ljubezni in ne samo brezbrižno vleči jarem zgolj zaradi kruha. Seveda svobodno izbiro poklica mnogokrat omejujejo socialne in gmotne razmere, v katere je postavljen posamezen mlad človek in je prav zaradi tega tudi potreben boj za pravičnejši družabni red. A tu nam zaenkrat gre le za načelno ugotovitev, da ima vsak človek pravico do svobodne izbire poklica, in sicer brez razlike spola. Ta pravica prihaja zadnji čas za ženski spol znova v nevarnost. Uveljavlja se geslo: Možem delo, ženam zakon. Ne izplača se večno ponavljati itak vsem znanih dejstev, da število žensk presega število moških, da se mnogo moških noče oženiti, da že iz zdravstvenih razlogov ni vsako dekle za zakon itd. Omejimo se le na ugotovitev, da je tudi naravno materinstvo prav poklic, in sicer tako važen in usoden, kakor noben drugi; zato mora biti ravno zanj svobodna volitev prav posebno zagotovljena. In tu se moremo sklicevati na sam evangelij; »...in zopet drugi so samski, ker so si samski stan izvolili zaradi nebeškega kraljestva. Kdor more razumeti, naj razumel« To je kraljevski dar bož'ega Odrešenika ženi, da sme biti zgolj ob sebi, brez odnosov do naeprotnega spola, ne da bi zato izgubila na svoji vrednosti, kakor v poganstvu in starem zakonu, nasprotno v s-vitu večnosti še pridobi. Če pa tako naglašamo pravico, da tudi žena svobodno izibira svoj poklic, potem moramo še z večjim poudarkom naglasiti dolžnost vsake žene, da z največjo resnobo, zavedajoč se nedo-gledne odgovornosti za svoje ravnanje, izbira svoj poklic. Ravno v tem oziru je ženstvo v teh par desetletjih, odkar so se mu odprli poklici izven doma, hudo grešilo, ker se je v veliki meri lahkomiselno lotevalo raznih poklicev, ne da bi vsaka posameznica resno pretehtala svojo sposobnost, svoje resnično zvanje zanj. Premnogokrat sta odločala nečimurnost in častihlepje staršev in deklet. Vse se je polakomnilo zložnejših pisarniških mest; s tem je bilo dekle preskrbljeno, kakor preje le fant, sin. Nihče pa ni pomislil, kako je v takih »papirnatih« službah osiromašila ženska duševnost, kako puščobno je postalo žensko življenje. Da jc bila stvar še huja, so matere pazile na lo, da hčerki ni bilo treba doma niti z mezincem geniti, nikomur postreči, nasprotno so drugi, predvsem seve mati, stregli njej. Za ta del ženstva in njih starše je preobrat, ki nastopa, nekaj katastrofal- Pravilno prišii gumb •v-i-rrr--:*—n $ v _ m; 77 > •"• f V . / žff- cZ^ Gumb mora biti tako rahlo prršit, da ostane pod njim dovolj prostor za rob z gumbnico. Čim debelejše je blago, tem daljši mora biti gumbov »vrat«. Enakomerno prišijemo gumb na ta način, da podložimo zgorai primerno debel predmet: šivanko za mašenjc, zobotrebec ali vžigalico, kakor vidimo na sliki. Ko je gumb dovoli močno prišit, ! odstranimo podloženo iglo ali zobotrebcc, poleg-j nemo gumb kvišku, ovijemo »vrat« pet- do šest-I krat prav tesno z nitjo in potem na spodnji 6trani namesto vozla dobro zaSijemo, nega. In vendar je ta preobrat v resnici nojea, aJbo naj se ves red ne postavi na glavo. Ženstvo mora zopet najti samo sebe, nebati dirko za moškim zgledom, iskati zadovoljstva in časti na drugih popriščih kakor moški. Naravnost obupno smešno je opazovali, kako sc ženske po opičje lotevajo vsega, kar vidijo počenjati moške. Svoja najlastnejša poprišča pa docela zanemarjajo. Tako je mogoče, da celo kandidatinje za socialne poklice (zaščitne sestre itd.) pri izpitih iz teorije pač povsem zadovoljujejo, v praktičnem delu pa kažejo obupno pomanjkljivost in nesposobnost. Kaj moremo pričakovati od takih socialnih delavk, ko življenje vedno in predvsem zahteva ravno krepkega praktičnega poprijema? Pa ni treba misliti, da je samo pri nas tako narobe z vzgojo ženske mladine. V Nemčiji so te dni izvedli po vsej državi med moško in žensko mladino poklicno tekmovanje — izpite iz teoriic in prakse, pri čemer eo morala dekleta razen iz poklicne stroke odgovarjati šc o svojem gospodinjekem znanju. Uradno poročilo naglaža, da se jc splošno opazilo, da so bila dekliška pismena dela mnogo boljSa nego praktična, in dodaja, da naj bo to nauk za prepopust-Ijive matere. Veliko je odvisno od domače vzgoje, da se zdravo preusmeri dotok ženskega naraščaia v razne poklice, da dobimo resen, poraben nov rod bodočih mater in gospodinj, učiteljic, zaščitnih eester, gospodinjskih pomočnic itd. Pa tudi vsaka zdravnica in znanstvenica mora iz domače hiše prinesti v šolo in življenje vzgojo, ki bo preprečila, da bi izgubila samo sebe in brez pravega zvanja segla po poklicu, kateremu ne bi mogla ničesar svojega dati. MODNE NOVOSTI Kite se vračajo... Moda docela moških frizur za ženske se zelo hitro ugnala in izginila. Ostali pa so kratki, pristriženi lasje, ker je to zelo praktično in za moderne prometne in športne razmere ter poklicno življenje ekoraj neizbežna zahteva. Vendar se ves zdi, da kani moda znova uvesti tudi »okitene« ženske glave. Trdovratno se podaljšujejo lasje v zatilniku in vežejo v čop — še korak in kita bo tu! Newyorški, londonski, pariški in rimski modni listi ji vztrajno pripravljajo pot. Nekateri jo napovedujejo že za prihodnjo zimo... Če bo res, bodo delali lasničarji zopet izvrstno kupčije, ko bodo ženskrm prodajali pred leti odrezano lase v obliki umetnih kit — saj pristne kite ne zrastejo čez noč na povelje! Tembolj so bodo postavile z lastnimi kitami tiste redko scj^nc ienc in dc-kleta, ki eo kljub vsej noši in modi vzlraialc starem in^ec^niso .dalo, ostlričia 99 SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik N .G. — Težave mene ee dajo tešiti ali blažiti na razne načine. Opustiti treba, kar komu draži živce ali veča polnokrvje. Priproeta in glede redilnih snovi manj izdatna hrana, več gibanja na prostem, previdno vtrjevanje z vodo in zrakom so v neprehudih primerih zadostna sredstva. Zaprtim ženam svetujemo »odva-jajočoc prehrano, časih tudi lažja čistila. Pri polnokrvnosti se priporoča puščanje krvi, posebno na spomlad, ki se o potrebi ponovi je-eani. Toplišlko zdravljenje je manj priporočljivo, bolj morda podnebno, kjer je več priložnosti za gibanje (noja, kopanje, plavanje, veslanje itd.). V poletnih mesecih so zdravila v obče odveč. V. J. — V. Revmatizem »malih« sklepov, kakor so v rokah ali nogah in posebno v prstih, i'e večkrat prav za prav protin ali puti-:a, ki se mora zdraviti drugače kakor revmatizem, predvsem s premenjeno hrano. To si dajte vsekakor ugotoviti! Toplota v kakršnikoli obliki, previdno sončenje, radioaktivne toplice pridejo v poštev pri obeh načinih obolenja. Če je vaša bolezen revmatična, poskusite obloge ali ovitke s presnim mlekom okoli bolnih prstov. Te obloge pokrijte še z volnenim ali flanelastim blagom, da se bolni sklepi dobro ogrejejo v ovitkih. Vsak večer po dve uri šest tednov po vrsti. Poročajte o uspehu! L T. — Revmatizem nnj vam svetujem zdraviti, ko mi pišeite o njem samo, da vas ne pusti od dveh zjutraj naprej več spati! Če vam je po mojem lanskem nasvetu koristilo sončenje in pa mlečni obkladki tako. da vam je revmatizem dal mir do novega leta, kar ponovite zdravljenje! Vaših tedanjih tegob se pa več ne spominjam več, pisem ne hranim. Ista. Živčni revmatizem je nekakšno revmatično obolenje živcev, ki nima vzročne zveze 6 tesnobnimi motnjami, ki so bolj duševnega izvora. Menim, da vam zdravljenje revmatičnih tegob v toplicah ne more škoditi z oizirom na vašo plašljivost. morda vam bi celo koristilo v obojnem pogledu. Ista. O razbeljeni vaši miselnosti priča tudi vprašanje, ali naj se otroška golša zdravi z jodoviin mazilom, ki mu je bilo predpisano, ki ste ga tudi kupili in po šestih mesecih niste začeli rabiti, ker se bojite, da ne otrok vtegne zastrupiti s to mažo. Gorje vašemu otroku in vam, ako se kmalu ne rešite iz dvomov in praznih strahov! Ko se že zavedate posledic svoje neodločnosti in razdvojenosti, ravnajte se po nasvetih drugih ljudi, posebno takih, ki se morajo zavedati odgovornosti za svoja navodila. Sicer se vam utegne primeriti, kakor slovitemu oslu, ki je zavoljo lakote poginil med dvema kupoma krme, ker ee je pomitSljal, katerega naj se loti. II Š. — Š. Keloid je bolestna razrast brazgotine [X) operaciji ali drugačni poškodbi. Navadno se brazgotina skrči, pri nekaterih ljudeh jja se bohato razrašča kakor pri zlih novotvorbah. Zdravljenje te bolj redke nadloge je navadno sitno, ponovno izrezovanje brazgotin, krajevno obsevanje s kremenastim svetilom, rentgenom ali radijem pomaga, če se splošno bolnikovo etanje izboljša (preinembu hrane, podnebja in drugih življenjskih okoliščin). »Eroidc, kakor pišete vi, je meni nezuau pojav, po opisu sodim, da gre za keloid. Isti. Spuhovanjc po nekih (tt, ii.h) jedeh da vas nadleguje in moti še druge? Noben želodec ne prenaša vsega in vselej! Opustite tiste jedi, ki jih poznate zavoljo njih sitnarjenja, popolnoma ali za nekaj časa, t. j. nekaj mesecev, da se vam spuhovanjc poleže. (Kajpada je za urejeno prenavljanje potrebno tudi zadostno telesno gibanje!) Potem poskušajte z eno ali drugo kočljivo jedjo prav oprezno, da jo vživate izprva prav v majhnih množinah in dobro prežvečeno. Morda se vam želodec iznova privadi na njo brez odpora. Л ne poskušajte dveh nli več takih kočljivih jedi hkrati I Tako se polagoma utrdite, da prenesete če ne vseh. pa vsaj večino jedi, ki se vam nudijo in si jih ne morete izbirati. Isti. Tisto premikunje drobovja ni nič posebnega, še manj pa nevarnega! Vse, kar je živo, se pregibi je, dokler je živo. Zato pustite zadevo kar v nemar! A. B. — S. Brezov sok, ki sc dobiva iz nalašč napravljenih ran rastočega brezovega drevja, vsebuje precej sladkorja. Ta sok je v pristnem stanju ali povret (»brezovo vino«) ponekod v rabi kot domače sredstvo zoper protin. obistne bolezni in za čiščenje krvi. Učinkovitost brezovega soku zoper bolezni ni splošno priznana. Ista. Brezov čaj (iz brezovega listja) jc bolj znan kot domač pripomoček zoper vodenico, ker pospešuje izločanje seča. Tudi zoper kamenje v obistin ali mehurju ga |»onokod priporočajo. Ista. Brezov cvet je s pomočjo vinskega cveta napravljen izvleček iz brezovega listja. Temu izvlečku pripisujejo (nekateri proizvajalci) ugoden učinek na rast las in okrepitev Insišča. Ista. Brezov katran, iz brezovega lesa žgana smola, se rabi tudi v zdravstvu kot dodatek k mažani zoper kožne bolezni. ls>ta. Brezovo olje, pripravljeno po vzorcu leskovega olja, je v toliko zdravilno, v kolikor je kot vzgojno sredstvo potrebno in uspešno. Kmetijski nasveti L T., K. g. — Voluharja ni prav lahko zatreti, ker ga je težko dobiti v roke. Lov na voluharje bi dosegel uspehe le tedaj, če bi ga morali vsi posestniki na svojih zemljij šoih jx)koučati, ker se sicer preseli na naš vrt od drugod. Kjer pa se pojavi, je troba iti seveda nadenj. Za pokOnčevanje voluharjev je treba vedeti za njegove rove in bivališča. Te ugotovimo tako, da znane rove »krtice« odpremo z lopato ali motiko. Voluharju svež zrak ne ugaja in zato odprte rove znova zabarikadira. S tem se pa voluhar izda, da gospodari v nanovo zaprtem rovu. V rov mu nastavimo vabo (korenje, peteršilj itd.), ki je zastrupljena z »Zelio« pasto. Voluharja ugonobi tako strup. Lovimo ga pa tudi v posebne klešče za lovljenje voluharja. Klešče, namazane s svežo prstjo, nastavimo v rov. Voluhar se po rovu sprehaja radi hrane ali zapiranja rova in se tako ujame. Voluharja tudi preganjamo s parcel ter pred njim zavarujemo korenine posajene.ga drevja z gosto mrežo. Ta dva načina pa sta slabša in dražja. Popolnoma zanesljiv pa ni noben način, posebne ne, če si ne privoščijo voluharja vsi sosedje in res vse voluharje polove. Prav j>a bi bilo, ko bi se z zakonom uredila popolna ugono-bltev takih škodljivcev, kot je voluhar in zajoc. Zaenkrat pa je že tako, da si mora kmet sam pomagati. Pri taki zakonodaji pač nimajo interesa krogi z lahkim zaslužkom. Kako odpraviti kurje uši? Dal sem temeljito očistiti kurnik (z arborinom in apnom), izmenjal sem vso slamo v zaklopnih gnezdih ter iste polil z raztopino arborina, pa vse skupaj nič ne pomaga. Izgleda, da bom moral vsako kokoš posebej ali kopati ali pa naprositi s kakim praškom. Par k-uram sem obrezal zadaj, kjer imajo največ uši, vse perje do kože in jih potem poškropil z lahko raztopino arborina, izgleda pa, da tudi to ni učinkovalo. Mojim kokoškam je dostopen i pesek i »leš« (prah od premoga) v dovoljni meri, da se lahko v pesku kopljejo, pa tudi to ne pomaga. Svetujte mi sredstvo in način učinkovitega zatiranja uši pri kokoših? F. M. R. Sv. D. — Kurje uši so trdožive živali in jih je treba temeljito in vsestransko zatirati pri jiosameznih kokoših s primernimi sredstvi, med katera (m ne spada arborin, pač pa mrčosni prašek in pa zmes, ki jo napravite iz desetih delov jedilnega (bučnega ali podobnega) olja in enega dela janeževega olja. Vse kokoši morate temeljito poprašiti z mrčes-nim praškom ali pa namazati z navedeno oljno zmesjo p° vseh njih delih od glave pa do repa. ker uši so po celem kokošjem telesu, zlasti pa ob sjTodnjih delih (ob cevkah) jicrcs in koži. Opazili boste lahko, da se uši trdovratno držijo zlasti vrh glave. Črez osem dni morate ponovno poprašiti ali pa namazati posamezne kokoši, da uničite še one uši, ki so izlezle iz jajc nli gnid Sele po prvem poprašenju ali nama.zn.nju. Istočasno morate temeljito očistiti, v kolikor tega še niste storili, vse dele kurnika, gredclj, gnezda Itd., ker bi sicer lahko dobile kokoši z«|>et uši tu ali tam v kurnikti. Vse »meti iz kurnika in »lamo z gnezd sežgite. Vso opravo v kurniku gredelj, zaklopna gnezd« i. dr. nesite ven na prosto ter jih temeljito osnažite in zinijte z vročim higom. Dnlje napravite srednje gost (ne preredek) apneni belež (belilo ali apneno mleko), kateremu primešajte okrog pet odstotkov kreolina ali lizola in nekoliko terpentinovega olja. S tako pripravljenim apnenim beležem pobelite strop in stene v knrni.kn kar najbolj skrboo, da prodre ta tekočina v vse sklade, pranje in razpoke, ki jih tudi skrbno /adcJajtc in zamažite. Preredek apneni belež ne doseže pravega učinka. Apneni belež poliite in raznia-žite ga tudi po tleh v kurniku, da tudi tamkaj uničite mrčes ter zadelate iu zamašite morebitne sklade in špranje. Če se je med tem posušila z lugom osnažena oprava, pobelite tudi to z apnenim beležem. Kratko rečeno, vsi deli kurnika in vse, kar je in spada v kurnik, mora biti temeljito prečiščeno, ker le tako zatrete uši in tudi morebitne druge zajedavce, pršice, bolhe itd., ki se lahko skrivajo zlasti po skladih, špranjah, razpokah, gnezdih, na gredlji itd. Za očiščenje in razkuženje kurnika lahko uporabite tudi sprašeno živo apno, s katerim dobro popra-šite kurnik in njegove dele. V kurnik ali v kak. šen pokrit prostor ob kurniku postavite primerno velik nizek zaboj. Pripravite mešanico iz drobnega peska in lesnega pepela. Na vsakih 10—20^ delov te peščene in pepelne mešanice primešajte še en del žveplencga cveta (žveple-noga prahu) ali mrče-snega praška, lako pripravljeno mešanico nasujte v zaboj v toliki množini, du si kokoši lahko napravijo v njej pri kopanju plitvo jamo. V takšni kopelji se kokoši tudi olajšajo svojih zajedavcev. Kakor prašenje ali mazanje kokoši, ponovite po osmih dneh tudi belenjc in zadelajte morda zopet nastale špranje in razpoke v kurniku. S takšnim postopanjem boste uničili kurje uši pa tudi druge morebitne zajedavce. Ko se znebite kurjih uši, potem glejte, da bo povsod v kurniku vedno vse čisto iu snažno, ker snažnost je najboljše sredstvo proti vsem kurjim zajedavcem. Ker sem še neizvežban v svinjereji. prosim zn pojasnilo, kaka hrana bi svinjam boljše ugu-jala, kuhana ali sirova? Z. A. M. — Vsekakor ugaja prašičem sirova hrana bolj nego kuhana. S kuhanjem napravimo krmila manj redilna in uničujemo v njih predvsem za življenje važne vitamine. V marsikaterem svinjaku, kjer kuhajo za prašiče vsa krmila, rastejo prašiči radi tega slalK), ker ne dobijo v krmi dovolj vitaminov, ki pospešujejo raščo. To se opaža še zlasti tedaj, če prašiči ne pridejo nikdar v tekališče ali na prosto, kjer bi si poiskali sirovo krmo. Tudi okusnost in prebavljivost krmil zelo trpi radi kuhanja. Vsemu temu se pridruži še zguba časa, ki ga porabimo zn kuhanje in pripravlja- DANKA BARUCH 15. RUE LAFAYBTTE PARIŠ relef.: Trinitč 81-74 — Telet.: Trinit«5 81-75 Naslov brzojavkam: Jugobarucli Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odpreinlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064 64 Bruzeles, FRANCIJA: 1 No. 1117-94 Pariš, HOLANDIJA : No 1458-65 Ned. Dienst LUKSENBURG: No. 5967 Luzemb urg. Na lahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. nje krmil; tudi zapravljamo kurivo z brezjx>-trebnim kuhanjem. Med vsemi krmili je edino krompir, ki ga nikdar ne krmimo prašičem sirovega. Pa tudi krompir ni priporočljivo kuhati. Boljše kot kuhanje je parjenje krompirja v brzoparilnikih. Vodo, v kateri se je krompir paril ali kuhal, zlijemo proč radi strupene snovi /. imenom solamin, ki preide pri parjenju ali kuhanju iz krompirja v vodo. Če krompir parimo v brzoparilniku, se v njem bolje ohranijo redilne snovi. Brzoparilnik појп prihrani kurivo, pn tudi delo in čas. Od ostalih krmil parimo v brzopurilniku strniščno repo in kolerabe, toda le tedaj, če jih krmimo prašičem v velikih množinah. Včasih smo prisiljeni kuhati ali prekuhati takšna krmila, o katerih menimo, da bi utegnila škodovati zdravju prašičev, n. pr. stari kuhinjski odpadki, mesarski odpadki itd. Tudi posneto mleko in sirotko prekuhamo, ako sumimo, da so v njih bolezenske kali. Vsa druga krmila pa. zlasti različna zelena krmila, krmsko peso, mlado pokošeno in posušeno deteljo, rezanico strniščne detelje, buče, otrobi, žitne in druge zdrobe, krmske moke, oljne pogače itd., pokhidnmo prašičem vedno le sirove. — Ker ste še neizvežban v svinjereji, kakor pišete, Vam priporočamo, dn greste o priliki na kmetijsko šolo in se tamkaj poučite, kako je treba prašiče krmiti in vzrejati ter pitati. Zatiranje kapurjev na palmah in vrtnicah. I'. H. P. K. — Nu palmah in vrtnicah so se vam zaredile asi, ki izgledajo kakor bele ploščnate mnnjšc in večje pike. Proti njim ste uporabljali tobačni izvleček, denaturiran špirit, mn-/avo milo in kvasijo, toda vse brez uspeha. Četudi so uši po maganju izginile, so po t4 dneh bile zopet tu. Želite vedeti za uspešno sredstvo proti tem škodljivcem. — Iz vašega opisa moramo .sklepati nn kopa rje, ne na uši. Sredstva, ki ste jih uporabljali so vsa uspešna, toda ne trajno. Z njimi uničite sicer kaparje in uši, v kolikor jih sredstvo doseže, toda vedno ostane še kje skrit kak škodljivec ali njegova zalega, ali pa pride od drugod ter se razmnoži. Zato morate škropljenje ali mazanje ponoviti takoj, ko se nndloga zopet pojavi. Samo z vztrajnim uničevanjem se jih lahko odkrižate. Palme, ki jih držimo v stanovanjih, često napadejo ka-parji. 13a jih prej očistimo, jih po namazanju postavimo na sonce, ki jih v nekoliko dneh popolnoma odpravi. Kako zatrem predenico na detelji? A. S. K. Lansko leto ste že med mlado deteljo opazili predenico in se bojite, da bo letos nastopila še v večji meri. Preprečili bi jo pa radi, dn vam ne napravi večje škode. — Predenica je huda zajedavka detelje, ki uniči nekatera leta velik del deteljišč. Njena škoda je tako znatna, da so se državne oblasti vseh kulturnih držav čutile primorane izdati posebne uredbe proti njenemu razširjevunju. Tako mora biti pri nas preiskano vse deteljno seme, ki prihaja v promet, po preizkusni postaji, ki je dolžna vse vreče semena zapečatiti z lastnim žigom. — Pre. denico zatiramo na različne načine. Že sedaj spomladi moramo večkrat pregledati deteljišča, če se ne pojavlja kje ta zajedavka. Dokler se šc ni razpasla, jo je še lahko uničiti. Okužena mesta pokosimo en meter na okrog, košnjo pograbimo mi sredo, jo posušimo in sežgemo. Nikakor pa jo ne smemo pokrmiti, kajti njeno seme gre neprebavljeno skozi živalski želodec. Pokošena mesta polijemo z raztopino zelene ga-lice ali čilskega solitra ali kalijeve soli, ki zamori vse klice predenice. Če je pa predenica že v cvetju, tedaj potrosimo okužena mesta s slamo, polijemo s petrolejem in zažgemo. Kjer je pa deteljišče močno prepreženo s tem plevelom, ga je najbolje preorati in na tistem prostoru več let zaporedoma gojiti okopavine. V bodoče se boste pa najbolje ubranili te zaje-davke, če boste vedno sejali popolnoma čisto de-I tel j no seme. Živinozdravnih A. G. v 0. Imam kobilo, ki dobi drisko, če se pase, ali če spremeni krmo. Kaj mi je storiti? — Kakor je videli, je Vaša kobila zelo občutljiva za zeleno krmo. Zaradi tega ne smete kar naenkrat zamenjati suhe krme z zeleno, ampak polagoma. Sedaj postite kobilo en dan, da se črevesje nekoliko izprazni, potem jo pa krmite s suhim senom, če le mogoče s hribovskim, ne z ložnino. Nato šele podajajte v začetku prav malo, pozneje vedno več zelene krme, če le mogoče njivine. Tako se bo črevesje polagoma privadilo zeleni krmi. Če bo pa kobila kljub suhi krmi imela še drisko, je znamenje, da je dobila črevesni katar. Da pa črevesni katar ne zastara, ga je treba takoj v začetku zdraviti s jiomočjo živinozdravnika. Pravni nasveti Dimnikarska tarifa. II. B. Maksimalni ce-novnik za dimnikarska dola je bil objavljen v »Službenem listu«št. 91 z dne 16. novembra. Ako mislite, du vam ne računa po tarifi in se ne morete z <1 ini nikar jem pogoditi, se lahko obrnete nu obče upravno oblastvo. cla reš spor. Mi vam ne moremo povedati, koliko je smel v vašem slučaju dimnikar računati, ker ne vemo točno, Kakšna dela je opravil. Založena hranilna knjižica. H. L L. Prijateljica A. je prosila B. naj- nosi njen denar v hranilnico. Prijateljica B. je to sprejela in je skozi 8 let naložila približno 9000 Din. Ni bilo rečeno, v katero hranilnico naj nosi, niti na kakšno ime naj se glasi knjižica in tudi prijateljica A. ni 7.ahtevala od B. knjižice, niti ni vprašala, kje je denar naložen. Prijateljica B. je pred kratkim nenadoma umrla. Zapustila ni nič premoženja, komaj za pogreb je bilo. Hranilna knjižica se ni nikjer našla. Kaj storiti? — Malo je verjetno, da bi B. nalagala denar pod izmišljenim imenom. Najbrž ga je nalagala na ime prijateljice A. ali pa na svoje. Poizvedite pri posame7,nih denarnih zavodih, če imnjo hranilne vloge na ti dve imeni; identiteta vla-gaiteljice se bo dal nn ta način dokazati, da bo A. povedala, kdaj je dala B. posamezne zneske, da jili vloži v hranilnico. Te podatke mora A. vedeti, sicer ne bi vedeli, da ima že 9000 Din prihrankov. Poizkusite, morda bo imela A. sedaj več sreče, kot je doslej pokazala brige za svoje prihranke. — V drugem slučaju poizvedite naravnost pri hranilnici v S., če je v tein času O. naložil kaj denarja; če se vsota njema, tožite zapuščino 0-ja na izplačilo zneska, ki ga je naložil s posredovanjem B. za C. Kupljeno in plačano kolo. F. P. Kupili ste kolo in se dogovorili, da plačate kupnino 1900 Di,n v 19 obrokih. Med časom odplačevanja je trgovec prišel v konkurz in je trgovino z vsemi terjatvami prevzel njegov bivši tihi kompa-njon. Ta vam je poslal o|x>min, češ, da en obrok 100 Din ni vknjižen im zahteva ponovno plačilo obroka in stroške opomina ter stroške prevoza ter 1 ključavnico. Ker imate v rokah 19 odrezkov poštnih položnic o plačani vsoti 1900 Din, vprašate, če ste dolžni plačati stroške opomina in ponovni obrok. — Plačati morate le vsolo, navedeno v računu, za več zaračunano ključavnico in stroške prevoza, ker niste radi teh postavk takoj ugovarjali. Za plačilo obrokov ste dobili na razpolago poštne položnice, glaseče se na račun trgovca. Čim ste torej predali denar na pošto, se smatra, da ste v redu plačali dolžni znesek. Če imate v rokah vse pobotnice jx>štnih |x>ložnic. se Vam tožbe ni bati. Brezplačne usluge. F. P. L. J. Neki /лшпес-trgovec je po vašem naročilu leta 1928 dobavljal stavbni materijal in preskrbel voz n me zu prevoz niaterijala. Ko sto zahtevali račun, ste mu rekli, naj računa tudi svoj trud. Odgovoril vam je pismeno — kar je tudi ustmeno večkrat ponavljal — da je njegovo delo prijateljsko in da nič nc računa. Po vašem mnenju je trgovec že s tem zaslužil, da je posredoval več va genskih pošiljk in so tudi vozniki in delavci pri njem v glavnem postili svoj zaslužek. Sedaj se je razmerje med vami in njim, trgovcem, ohladilo in vprašale, če bi lahko naknadno kaj računal. — Bodite brez skrbi. Ker imate tudi pismene dokaze za to, da je bilo vse izvršeno prijateljski in zastonj, ne more naknadno trgovcc zahtevati plačila. Sicer pa zastarajo vse terjatve za dobavo stvari ali izvršitev del v trgovskem obratu v 3 letih. Obrtnik. A. S. P. Ker ste se izrečno dogovorili, da bo delo brezplačno in ste la pogoj ponovili pred začetkom izdelovanja okvirjev, ne more sedaj po izvrženem delu zahtevati obrtnik plačila za delo. Če bo zahteval od Vas odškodnino za obrabo orodja in uporabljeni dodatni materijal, boste to morali nadoknadili, ker pri daritvah v dvomu velja, da si je darovatelj holel naložiti prej manjše kakor pa težje breme. Izplačilo dediščine sestri. F. S. Glede izplačila dediščine Vaši sestri spada ta Vaš dolg pod zaščito in smele v smislu uredbe dediščino izplačati v 12 letnih obrokih. Če sestra pristane na zman;ša-no dediščino — ker je vrednost kmečkih posestev padla od leta 1929 dalje — Vi pa ste pripravljen to zmanjšano dediščino v dveh letih izplačati, lahko ta dogovor napravite pri sodišču v obliki izvršljive poravnave. Če pa sestra sama ne popusti od ie priznane ji dediščine, ne morete tudi s ponovno sodno cenitvijo niti s tožbo sestro na to prisiliti. Saj v obratnem primeru, če bi vrednost z&mlji&č narasla, tudi Vas ne bi mogla sestra prisiliti, da ji izplačate večjo dediščino. Slabo popravljena budilka. N. S. Budilka je bila dva meseca v popravilu pri urarju, ki je računal 25 Din za poipravilo. Sedaj ste po nekaj dnevih opazili, da Vam budilka prehiteva za 45 minut dnevno in tudi urar je ne more spraviti v red, —. Če mislite, da je urar nestrokovnjaški popravil uro, tako da jo je skvaril, lahko zahtevate od njega vrnitev zneska 25 Din, ki ste ga plačali za popravilo. Vendar bi v primeru spora morali rvedenci ugotoviti, kako ee je to nestrokovnjaško popravilo izvršilo. Ker je to težko dokazati, odsvetujemo pravdo. Za bodoče Vam svetujemo, da daste uro v roke priznanemu, zanesljivemu urarju. Akacije na meji. I. C. A. Od soseda smete zahtevati, da poseka vse veje, ki segajo v Vaš zračni prostor. Ne morete pa zahtevati, da sosed poseka debla akacij, ki v zgornjem delu segajo v Vaš zračni prostor, pač pa se morajo na teh deblih o klestiti veje. — Lastnina drevesa se določa po deblu, ki s« dviga iz zemljišča; ako raste deblo sredi meje, je drevo skupna last. Tako drevo lahko posekate in les razdelite. Obveznost zakonskega moža. A. N. L. Mož ni dolžan plačati za ženo tistega dolga, ki ga je ona napravila, še preden sta bila poročena. Šele od poroke dalje je mož dolžan skrbeti za plačilo izdatkov skupnega gospodinjstva, odnosno za dostojno vzdrževanje žene. Le v tem okviru storjene dolgove žene je dolžan plačevati zakonski mož. Navidezno varčevanje. J. E. V. Hčerki nameravate izplačati doto, vendar pa iz raznih vzrokov nočete tega storiti pred notarjem. Vprašate, če je pismeno potrdilo hčerke dovolj, da ne bi mogla po Vaši smrti zahtevati dolžnega deleža. — Če se hčerka pred notarjeim podpiše na izjavo, da je prejela doto in da se odpove vsem nadaljnim zahtevkom proti Vam, oziroma Vaši zapuščini, ne bo mogla — radi te formalno pravilne odpovedi, sestavljeni v obliki notarskega zapisa — po Vaši smrti več zahtevati nujnega deleža. Če pa hčerka sama podpiše navadno potrdilo o popolnoma izplačani I doti, lahko po Vaši smrti še vedno zahteva dopolnitev nujnega deleža, če sedaj izplačana dota ne znaša nujnega dolga. - Bolje je, da Vi sami to zadevo še uredite s pomočjo notarja, kakor pa, da pustite možnost, da se po Vaši smrti hčerka pravda s svojim bratom. Bolezen in beda. I. K. Imate doma sestro, ki je iz bolnišnice odpuščena kot neozdravljivo bolna na jetiki. Ker je sestra radi večletne bolezni popolnoma izčnpana in brez sredstev, sami pa kot delavec z družino živite le od dela svojih rok, vprašate, kdo bo v primeru smrti тота! poskrbeti za pogrebne stroSke, — Ker je sestra polnoletna in brez sredstev, je dolžna za njeno preživljanje skrbeti domovinska občina. Ta je tudi dolžna poskrbeli za najnujnejše izdatke pogreba v primeru smrti. — Poskusite s pomočjo občine sestro spraviti v hiralnico, kjer bo imela boljšo nego, Vaš« otroci pa bodo obvarovani pred okuženjem. Dvakrat zavarovana. M. S. S. Radi prigovarjanja zastopnikov dveh različnih zavarovalnic ste dali svojo hišo zavarovati pri eni, nato pa še pri drugi zavarovalnici. Ker je zavarovana vsota še enkrat večja od prave vrednosti, bi radi znižali zavarovanje. Ali je to mogoče? — Če se obe zaj varovalnici nc sporaizumete in jjristamete na znižanje, morate prvo leto plačati premijo pri obeh zavarovalnicah, kakor ste se zavezali s podpisom za-I varovalne pogodbe. Po enem letu se lahko odločite za eno ali za drugo ali pa za znižanje pri obeh. Škodo imate v tem, ker v primeru požarne nesreče dobite izplačano le dejansko vrednost povzročene škode, kljub temu, da ste plačevah premije za še-enkratno vrednost. Mašna ustanova. J. M. P. Način namerava/ne izvedbe mašne ustanove je s pravniškega vidika povsem pravilen. Vendar pa kljub temu vprašajte pri škofijskem ordinariatu, kjer Vam bodo — poznavajoč krajevne raz.mere — gotovo nasvetovali najprl-kladnejši način rešitve. C. O. F., Ljubljana. Vprašanje ni jasno. Natančno popišite, kaj da želite vedeti. Izplačilo dote. V. D. — Odgovor je bil objavljen 1 15. aprila t. 1. Ako ste bili ob času nastanka ter-j jatve kmet, spadate seveda pod zaščito znane uredbe I o zaščiti kmetov. 'Nadalje vanje na 12. strani) CITATELJEM ZA NEDELJO riial Vodušek: Nedeljske misli Skoraj je uganka, kako te je katoliška Cerkev tekom dvalisočletnih zmed mogla ohranili. Navadno mislimo pri tem samo na boje in preganjanja, ki jih je morala Cerkev pretrpeti. Res je zgodovina Cerkve zgodovina neprestanih bojev. Res so bila strašna stoletna preganjanja, a iz njih se je vedno snova dvignilo krščanstvo očiščeno. In taka očiščenja so bila Cerkvi celo koristna in potrebna. Ne, v preganjanjih ni bilo nikoli bistvene nevarnosti za katoliško Cerkev. Skrivnost dvatisočletne ohranitve leži drugje. Nil ni čudno, da posamezen človek lahko uredi svoje mišljenje v enoten dosleden sistem. A da se religiozni nauk tekom dva tisoč dolgih let pod vplivom Mikih kulturnih razdobij in pod pritiskom neštetih religioznih in filozofskih zmed in zmot tako dosledno enotno razvije, to je čudovito. Najrazličnejši graditelji najrazličnejših časov so gradili na tej zgradbi, a ie jo pogledamo, se nam zdi, kot da bi bila delo ene roke. In ie bolj čudovita ee nam zdi ta zgradba, ie pomislimo, kako je nastajala prav za prav brez enotnega načrta. Mahoma nastanejo čislo nova vprašanja, novi, dosedaj neznani problemi. Različna mnenja se pojavijo, celo do boja pride, večkrat groei razcepitev. Sedaj mora priti odločitev. In ko pride, mora držati za vse veke. Sna sama določba dogmalično obveznega značaja, ki bi jo morali pozneje zavreči kot neuporabno, bi uničila avtoriteto Cerkve za vse čase. En sam napačno vzidan kamen lahko zruii vse. Ali niso padali filozofski sistemi drug za drugim? Ali ni bila znanost že stokrat prisiljena zavreli danes, kar je včeraj s triumfom razglasila? Ali ni vsako novo odkritje odkrhnilo kos tega, kar je bilo dotedaj znanstvena dogma? Previdni smo postali in govorimo najrajši samo ie o teorijah. A primerjajmo s tem korak katoliške Cerkve, ki je v preteklem stoletju razglasila pred vsem svetom nezmotljivost papeževega muka, a ne samo v bodoče, ne, nezmotljivost tudi od Petra do danesl Kakšna nezaslišana gotovost je v tem, sankcionirati nauke dvalisočletne preteklosti brez strahu za eksistenco Cerkve. Skrivnost je ta naša trdnost, kadar gre za Kristusov nauk, za dogmo — saj v drugem smo se ie večkrat zmotili — in ključ do te skrivnosti leži v besedi Gospodovi današnjega evangelija: »Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo učil popolne resnice.< (Jan 16, 13.) (Po Em. Fiedlerju.) K. H. HeiMtf Slonček Bilo je tik pred nastopom deževne dobe in lovska ekspedicija na veliko divjačino je bila prisiljena, da se pripravi na povratek iz veličastnega živalskega v raju v tanganjiškem ozemlju. Črni lovci so bili z občudovanja vredno spretnostjo opravili svoje delo. Čitali so v listih divjine kakor v odprti knjigi in ekspedicija je napolnila tvoje kletke z mladimi cebrami, žirafami, antilopami in raznovrstno drugo divjačino. Samo vroče laželjenega slonjega mladička je še manjkalo v našem otroškem vrtcu. Sivi velikani so se bili znali doslej izogniti vsakemu zasledovanju. Pripadniki tega predpotop-nega plemena niso nesmrtni, pokoriti se morajo zakonu divjine, ki leči starost in oslabelost s smrtjo. Nikdar pa ni najti poginolega slona ali le sled njegove mrhovine ali katerega njegovih dragocenih čekanov. Domačini trde, da velja v taj-nostnem kraljestvu rilčarjev običaj, po katerem itari orjaki, ko čutijo, da se jim bliža smrt, zapuste čredo in se umaknejo na prastara slonja pokopališča v nepristopnih močvirjih, kjer jih brez sledi požro blatna brezna prabarij. Naši vodniki so domnevali, da se bližamo zelenemu grobu takega bajnega slonjega pokopališča. Dvakrat smo bili že v dalji opazili čredo slonov, enkrat v jutranji kopelji, drugič na njihovem teka-lišču. Zdaj smo slednjič zadeli na popolnoma sveže sledi debelokožcev. V poteptani podraščini so se še kadili odpadki, odtrgano listje in polomljene veje še niso bile ovenele. Ko smo obšli stepno jaso, smo zagledali sivo ""Jjjfitft'o priftfpotopnih živali. Za gostim grmovjem so še pomikali orjaški hrbti, kakor da bi se prerivalo sivo skalovje. Veter je bil ugoden. Neslišno so se plazili lovci palec za palcem bliže orjakom, S skrajno previdnostjo so polzeli skozi visoko »teno papirusovih stebel, za katero je velikanski tamec s svojimi čekani čistil goščavo. Ob vsakem premiku stebrastih nog je padalo in se lomilo rastlinje. Par telet je štorkljalo in topotalo poleg maternih živali. Kri je butala v sencih in po žilah. A orjaški trobci so mirno trgali šope sočnega zelenja in jih basali v smešno rožnate gobce. Tedajci je orjaški samec vodnik vohaje dvignil svoj sivočrni rilec v zrak. Sumljivo je občutljivi nd tipal po zraku v našem pravcu. Neznaten gib roke — morda za nadležnim rojem moskitov ali tih prasket trhle suhljadi, ki se je lomila pod nogami, je bil zbudil njegov sum. Istočasno so šinili kvišku še drugi rilci in liki antene začeli otipavati nak. Potem ie vodilna žival jezno zacepetala e prednjima nogama. Male oči so se srdito svetile in grozeče eta plahutala fantastično velika uhlja. Mogočno je zatrobental, pri čemer je vsa čreda ko »drevenela obstala. Prežečo tišino je raztrgal strel iz težke loveke puške. Neposredno je sledil še drug strel. Čredo S> v trenotku požrla goščava. Pred nestvori se je rez upora lomila »tena debel in stebel in jim odpirala pot. Na opustošenem bojišču sta se grmadili le dve meseni gori. Samec je bil mrtev. Krogla mu )e bila skozi uho prodrla v možgane in ga blisko- vito usmrtila. Drugi strel je bil zadel eno izmed vodilnih krav. Zrušila se je na sprednje noge, a se omahuje dvignila in s svojim telesom krila tele. Uhlji so se razprli, trobec je šinil v vis kakor kij in z jeznim trobentanjem se je zakadila proti zahrbtnemu sovražniku. Zopet sta zagrmela dva strela. En naboj je našel smrtno pot skozi oko besneče živali. Zastokala je na nekak materinski način in še med padcem z rilcem ljubeče porinila zbeganega mladiča za varni nasip svojega umirajočega telesa. Najnevarnejši borec divjine je obstreljena slonja samica, ki ima pri sebi mladiča. V svoji materinski ljubezni neizprosno iztrebi vse, kar je je nevarno njenemu otroku. Sirola pa, ki je bila oropana običainega skrbstva, se je presenetljivo hitro znašla v novem položaju. Najprej se je mladič z vsemi štirimi branil in upiral, da bi ga odvedli od mrtve matere. Trmasto je tožil kakor otrok in se upiral vrvi, na kateri so ga hoteli šiloma odvesti. Slednjič pa je po vsem videzu izprevidel, da so ljudje in vrvi močnejši. Mirno se je sprijaznil s to izkušnjo in z modrijan-sko ravnodušnostjo srebal kozje mleko, ki mu ga je prinesel črn strežnik. Temu je sledil poslej slonček kakor dojilji. 2e prvi dan je začel na poti v taborišče uganjati vsakovrstne norčije ko prav teliček ter voljno štork-ljal za črnim skrbnikom. Neprestano je z rilcem silil za mlečno steklenico kot pristen majhen sa-mopašnik. Hitro je postal slonček razvajen ljubljenec ekspedicije. Igravo se je prilagodeval novim živ-ljenskim razmeram, se navadil občevanja z ljudmi in se jih zaupno oklenil. Ljudje so bili dobri do slonjega sirotka. Imeli so z njim svoje veselje, beli in črni, in mu pogosto pomolili kak oblizek. Tako je bilo na potu iz divjine in ob vožnji čez morje in tako je ostalo tudi v zverinjaku nordijske prestolnice. Stanovanjska oprema KAROL PREIS Maribor, Gosposka 36 palača banovinske hranilnice * Preproge, linoleji, zavese, blago za zavese blago zu pohištvo, odeje, prevleke za postelje, posteljno nerje in gosje perje, tapetništvo železno pohištvo in iz medi. Reducirane cene. Cenik se pošilja brezplačno v tablah in za odeje — preden naročite za Vašo potrebo — za-hti vajte moje vzorce in cenik АММШ K. Lubowska: Dolžnost je prvo Veliko veselje je čakalo gospo Magdo. Njen mož zdravnik ji je bil že davno obljubil, da se bo za njen rojstni dan, ki bo letos na nedeljo, osvobodil vseh dolžnosti svojega poklica in ves dan posvetil le njej. Dogovorila sta se, da odideta ta dan zdoma in odpotujeta z železnico v kak kraj, kjer njenega moža ue poznajo. Gospa Magda se je že več tednov po otroško veselila tega dneva. Veselje ji je kalila samo ena misel: da njen edinec, ki je obiskoval srednjo šolo v B„ ne bo mogel priti ta dan domov. Njegova častitka je že dospela. Veselil se je s svojo materjo, katero je obožaval, zaradi tega očetovega daru, ki naj bi ji bil — kakor mu jo bila šaljivo pisala — povračilo za toliko osamljenih ur dvajsetletnega zakonskega življenja. Zdravnik, ki je bil kakor vedno utrujen od napornega celodnevnega dela, je tudi na predvečer ženinega rojstnega dne nemudoma zaspal. Gospa Magda je pa še pripravljala to in ono za naslednji dan ter z zadovoljstvom pregledovala novo potno obleko, ki jo je nameravala naslednji dan obleči. Na pot sto kanila oditi na vse rano — ob štirih zjutraj. Niti kočijaž France ni smel o tem ničesar zvedeti, zato sta nameravala oditi peš na postajo. Šele j>o polnoči je bila gospa Magda s pripravami pri kraju. Še enkrat se je zagledala v sliko svojega sina, ki se jej je nasmihala iz sijajnega okvira. Tešeč svojo žalost, da sina na svoj rojstni dan ne bo imela poleg sebe, jo pritisnila ustnice na sliko. Tudi brez njega ji bo prelepo. Seveda, čc bi bil strogi oče poslal siuu denarja za pot, bi bilo pa še vse lepše. Niti misliti ni hotela več na to. Nič ni smelo kaliti globoke hvaležnosti in tople radosti, da bi imel mož, ki se mora v svojem poklicu toliko truditi, resničen praznik in se bo osvežil za nadaljnje izvrševanje težkih dolžnosti. Tiho ln previdno, da ne bi prebudila moža, je slednjič legla k počitku. Tisti hip se je ostro oglasil telefon. Zdravnik je nemudoma odprl oči in predno mu je mogla žena zabraniti, je že stal ob telefonu. Ko se je čez pot minut vrnil k postelji, je žalostno pogledal ženo. »Takoj moram v Pctrovče ...« Zena je prestrašeno vzkriknila. Petrovče so bile dobrih pet milj daleč. »Pa saj imajo tam svojega lastnega zdravnika!« je ugovarjala. »Niti slišati nočem, da bi šel tja. Saj niti železnice ni. Kratko in malo, ne pustim te!« »Tamkajšnji zdravnik je pravkar pri neki porodnici; slučaj je nevaren in so ne more niti hip ganiti od nje. Torej moram iti ,i az...« »Nikoli!« se je uprla žena. »Topot te ne pustim! Celih dvajset let sem se morala umikati pred vsakim kmetom, delavcem, potepuhom, ki te je klical. Kadarkoli som se veselila kake zabave ali izleta, so te vselej kam poklicali. Niti ne veš, koliko solz sem prelila, dokler se nisem sprijaznila z nemilo usodo zdravnikove žene! Sele ko se nama je rodil sin, se nisem čutila več tako osamljene in zapuščene.« »Tako hudo ti je utegnilo biti?« je vprašal zdravnik mehko in v glaan mu je zvenel globok dojem. »Niti povedati ti ne morem, kako hndo mi je bilo včasih. Od žalosti sem lomila roke in ječala, ko sem videla, kako so šle druge žene s svojimi možmi ua izprehod. A zdaj niti sina ni več doma...« »Gre za mladega človeka, Magda. Pctrovski vaščani ga ne poznajo. Pripetila se mu je nesreča na vožnji s konji. Boje se, da ne bi izkrvavel, kakor je pravkar telefoniral vaški načelnik.« Nemirno jo hodil po sobi seiji ter tja. Zena ga je ostro opazovala in videla, kako je vzel iz kota kovčeg z obvezami. Prevzela jo je nepopisna žalost. Zobje sn jej šklepetali kakor v mrzlici. Zdelo se ji je, da se mora v tej uri odločiti sreča ali nesreča vsega njenega bodočega življenja. »Ali sem te že kdaj zadrževala od izvrševanja tvojih dolžnosti1? Nikoli! Danes pa. I Nogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga topnih robcev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd,, po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Ljubljana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) Ostani nri meni! Glej, saj bi mogel biti tudi bolan. Daj, naj telefoniram, da ne prideš.« »Upam, da se vrnem kmalu po opoldnevu,« jo odvrnil odločno. »Zbogom, žena!« Prvič v vsoh letih zakona je okrenila obraz, da ji ne bi bilo treba dati možu ob slovesu poljuba. Hotel jo je objeti. Kljubovalno se nm je iztrgala. »Pusti mo! Le pojdi k mlademu cepcu, ki si je morda v pijanosti nakopal nesrečo. Kar pojdi, teci!« Odprl je okno in dal staremu kočijažu s piščalko znak, naj naprože. Od tega tre-notka se Magda ni več geuila. A tndi zdravnik je navidezno miren zapustil sobo, ne da bi se bil na plaknjooo ženo niti ozrl--- Bilo je nekako ob devetih dopoldne, ko je gospa Magda bleda in nenaspana sedela pri zajtrku. Služkinja jo bila še nova in niti ni vedela, da je danes gospejin rostni dan. V hiši ni bilo nobenih slovesnih priprav, kor sta bila hotela zdravnik in žena. to dan prebiti izven doma. Vse je bilo torej popolnoma vsakdanje. Gospa Magda jo nehote neprestano pogledovala na telefon. Ko njen mož dospe na mesto nesreče, ji bo gotovo vsaj po telefonu častital. Toda potekala je uro za uro v neuslišanem čakanju. Neizrekljiva žalost je gnala gospo Mngdo, da je neprestano hodila po hiši, z enega mesta na drugo. Bog ne daj, dn bi se bila možu na potu zgodila kaka nesreča ali da bi ga napadli, kar se je v tistem kraju pogosto dogajalo! Morebiti je bil tudi mladi fant krenil z vozom po bližnjici in tako ponesrečil. Opoldne je gospo Magdo tresla že prava mrzlica. Slednjič ni mogla več strpeti v negotovosti ter je poiskala telefonsko številko petrovškoga načelnika. Po kratkem pogovoru ji je bilo vse še bolj nejasno kakor preje. Glas žene, ki je drhtel od starosti, ji je javil po dolgem čakanju, da je ponesrečenec zaradi izgube krvi zelo slab in gospod doktor takisto. Vsa prevzeto nekega strahu je premišljevala, ali naj ne najame v vasi voza in se odpelje za možem. A zavrgla je to misel Ln čakala dalje. Slednjič se je o mraku oglasil telefon. Izprva ji je srce tako silno bilo, da ni razumela nobene besede. Potem je premagala svojo slabost. Slišala je glas svojega moža, ki je pa zvenel tako čudno in v presledkih. _ »Madalona, če bi bil prišel le malo kasneje, bi bil izkrvavel... Zdaj spi... Ali ves, kdo je hitel po bližnjicah k materi, da bi jo na rojstni dan iznenadil, pa se je pri tem ponesrečil?... Nn.jin sin!... Tvoj sin, mati! Pohiti semkaj! Sem že poslal voz, ki mora vsak hip priti pote. Domov zdaj sina ne moremo spraviti, a pridi, da ga vidiš in mu strežeš...« Strta je mati zdrknila na kolena in se zahvalila Bogu, moža pa v duhu prosila za odpuščanje, ker ga je bila hotela zavesti, dn bi bil zanemaril svojo poklicno dolžnost. PREVZEMAMO VSEH VRST ZGRADBE nadzorstvo in cenitev istih. Velika zaloga CEMENTNIH CEVI vseh profilov po starih, zelo nizkih cenah. Skladišče Svabičeva ulica 7, pisarna Gruberjevo nabrežje 8. Telefon 2426. Gradidom z o. z., I. Ogrin, ing. G. Ogrin. F. W. Simone: Pripetljaji in nakij&tčja s kačami* Neverjetno je, kako ljudje dostikrat komaj za las uidejo kačjemu piku. Spominjam se nekega stotnika izven slnžbe, ki si je kupil farmo v okrožju Balfour. Ta farma je bila stala mnogo let prazna in postala pravcato kačje gnezdo. Res so kače krotile podganjo in mišjo zalego in varovale pred to nadlego vse sosedne farme. Toda novi lastnik je moral preživeti prvo leto na farmi v zelo neprijetnih okoliščinah. V stanovanjskih prostorih so našli in ubili v tem času povprečno vsak dan po eno kačo. Zunaj na polju so bili bosi Črnci v neprestani nevarnosti in so zahtevali posebne mezdne doklade, ki so jih tudi dobili. Pripovedovali so, kako njihove žene prejokajo vse dni in si iz prevelike skrbi potresajo glavo s pepelom. Nekega dne je ležal stotnik v viseči mrežnici, približno 1И metra od tal, in dremal, v tem -ko so njegove mukajoče krave, gaga-joče race, kokodajsajoče kokoši in kruleče svinje nestrpno čakalo na večerno krmljenje, j Ko se je zdramil, je stegnil eno nogo in se hotel po strani zavaliti iz mrežnice; v tistem trenotku je tik ob njegovem ležišču šinila kvišku kobra ohročarka in srdito hlastnila proti njegovemu stegnu. Stotnik je tiho zaklel, potegnil nogo nazaj in zbegan začel premišljevati svoj položaj. Orožja ni imel pri sebi nobenega. Ker ni bil prav nič poučen o bojnem načinu kač, saj je bil šele pred kratkim priseli iz Irske, kjer ni kač, • Tz knjige »Knee«. ki je pravkar izšla v Btuttgartu. Pisatelj ,ie najboljši poznavalcc južnoafriških kač in ustanovitelj znamenitega kačjega parka v Port Elizabeth. je imel seve pretirane nazore o tem. Tako jc tedaj ležal in se ni upal zapustiti mrežnice, v tem, ko .je kača navpično vzravnana stala poleg njega in napoto stražila. Kobra obro-čarka more v stanju strahu aH jeze vztrajati v tem položaju skoraj neomejeno dolgo, posebno če predmet, ki je vzbudil njen sum, ostane viden. To je bila v tem slučaju nji-hajoča mrežnica. Stotnik je ležal kolikor mogočo mirno in upal, da se bo kači slednjič vsa stvar zdela preneumna ter bo vsaj okrenila glavo, ki je lebdela komaj 30 cm nad njegovim ledjem. Ali ne — vražja mrežnica se ni hotela umiriti, in vsakokrat, kadar je mož skušal priti iz nje, se je kobra še strnie-je vzpela in sekala proti njemu. Hotel je poškiliti čez rob mrežnice, tedaj ga jo zadel na vrat in lice tenck curek kačjega strupa, a po vsej sreči jo ostalo oko neprizadeto. Zdaj mu je strah zares prešel v kosti. Spomnil se je, kaj vse jo bil že grozljivega slišal o kačah. Saj kobre obročarke baje niso samo v stauju, da koga takoj osleiic, marveč so ljudje za strupom, ki jim ga je kača brizgnila v oči, tudi že umrli. Obročarke- so bnje vedno bojevite in morejo dohiteti še tako hitro bežečega človeka. Ni mu j kazalo torej drugega, kakor kar mogoče mirno ležati. Pozneje je pravil, da še nikdar v življenju ni bil v tnko neprijetnem položaju; štiri lota v strelskih jarkih na Francoskem ni bilo nič v primeri s temi minutami. Slednjič so je ob običajnem času vrnila s sprehoda njegova žena. In zdaj se je razburjenje šele prav začelo! Foxterrier so je s tem živalim lastno neustrašenostjo nemudoma znkndil v kačo; toda zatulil je. v trenotku oslepljen, od divje bolečine in odletel od kače. Obročarka mu je bila pljunila v ' obe oči. Zdaj se je v divjem besu vrgel na knčo airednleterrier, a doletela ga je taista usoda kakor njegovega manjšega tovariša. Vendar ie moarei pes kljub blazni bolečini kačo zgrabiti in ji pregrizniti vrat, pa tudi kača je bila našla priliko za zadnji pik ter je pes štiri ure nato poginil. * Izkušnja, bodisi dobra ali slaba, pride redko kdaj sama. Še tisti večer je spravljal stotnik svoje umetno izvn/ljene piščančke v patentno omaro, ki naj bi bila zajnmčeno varna pred podganami in kačami. V teku dneva so je bila splazila vanjo skozi odprto zaklopko kapska kobra in se v njeni prijetni toploti in temi takoj udomačila. Pišče za pi-sčetom je romalo v zaboj in vsakokrat je morala priti stotnikova gola roka v neposredno bližino kobre, ki se pa ni izdala z nobenim gibom. Vrdevanje piščančkov jo spadalo v delokrog stotnikove žene, ki je naslednji dan živnlice zopet z golo roko drugo za drugo pobrala iz omare, da bi jih nakrmila. Ko je gospa nazadnje tipala po omari, če je notri še kak piščanček, so se ji prsti doteknili mrzlega kačjega trnpn Po ženski navadi je strahovito zavresčaln. Stotnik, ki je sedel ravno pri zajtrku, jo planil ven in kača je morala svojo vsiljivost pln-čati s smrtjo. . , ,. , Prihodnji teden se je stotnik odpravljal na kozji lov k sosedu; ko jc obuval lovsko škornje, mu je paloc zadel na nekaj mrzlega, mehkega. Bliskovito se je sezul in škorenj obrnil. In glej spaka! Iz njega je padla pol metra dolga mlada in hudo prestrašena kobra. A nc dovoli tegn, ga je še taisti dan, ko je strumno jezdil po ozki stezi skozi hosto na svoje stojišče, truplo veliko drevesne kače oplazilo po glavi in prsih. Golazen se je bila po vsej priliki ravno zavihtela prek steze z drevesa na drevo. * izredno neustrašen možakar je bil eden, izmed naših evropskih kačjih lovcev. Nekega dno mi je zaupal svojo smolo. Ze vse noči ne more več spati, kor mu dela neka kača silne preglavice. Bila je to velika črna obročarka, ki je doniovala v luknji ob vznožju neke strme sipine. Strmina da je prehuda, da bi mogel po njej kačo s hitrim skokom presenetiti in zgrabiti. To je prava sipina, ki je lo zgoraj poraščena z grmovjem, po pobočjn pa jo pokrivajo samo ščetinaste trave, kakor je to najti po vsej peščeni obali. Smith da je že neštetokrat poizkusil, da bi kačo ujel — a vse njegovo prizadevanje je bilo zastonj. Po dolgem preudarjanju je pa slednjič le iztuhtei docela neverjeten napadalni načrt, ki ga je pa tudi izvršil! Tiho se je plazil' po grmovju in opazil, da se kača zopet sonči poleg luknje. Zdaj se je v velikem ovinku vzpel na vrh sipine, točno nad kačjo luknjo. Pogled ga je prepričal, da se kača še ni nikamor ganila. 5 njima jo bilo približno 18 m razdalje. Raz-koračil je noge ln z bliskovito naglico zdrsel doli naravnost proti kači. Dospevši na dno, je urno skočil na noge. A kje je kača? Saj jo je bil vendar kanil presenetiti in zgrabiti. Ko se tako obrača in suče sem ter tja, začuti neko pezo na svojem jopiču. Pogleda po sebi nizdol ln vidi, knko se je kača zagrizla v jo-pičev rob, a trup ji binglja nizdol. To je navada te plazivke, da ne izpusti več, kjer je enkrat popadla, marveč čeljusti neizpros no stiska. Smith je prišel naslednje jutro ves sre; čen v muzej, oddal svoj plen ln dobil /лп ' deset šilingov. Nekoč trn je ena pičila. Po srečnem lov1 jo je zvečer mahal proti domu, a ua rnn inu jo visela navadna prevlekn za blazin ki je bila polna nnlovljenih kač. Ena izme živali mu je skozi blago zasadila svoje stn pene čeknno v meso. Hitel je do bližnje c( sle, počakal na mimo vozeč avto in ee zn tekel k menL M. Erd6dyi Raztrgana pisma Žena je kljubovala, mož j« bil živčen. Tri leta sta ee bila še nekako razumela. Kdaj pa kdaj sta se sprla, pa se vedno zopet pobotala. Potem pa so se zbrali nekoč zelo temni oblaki. »Tega ne prenesem več...» j« iziavila mlada žena in naslednji dan uredila kovčeg. Mo<ž jo je opazoval s porogljivim veseljem. Poznal je te priprave. Ko sta se bila zadnjikrat skregala, je žena ravnala takisto. Odipeljala se je na kolodvor, prebila tam pol dneva in ee nato vrnila. Topot je bil pa spopad znatno hujši. Zda' se odpelje po vsej priliki celo do prihodnje postaje, tam izstopi in se vrne s tramvajem. Tako je prevdarja! mož sam pri sebi, ko je, spdeč v naslonjaču, kadil cigarete. Očividno je bil zelo dobre volje. Po obedu je odšel v pisarno. Niti poslovil se ni od žene Šele ko je stopil na cesto, je čutil nekoliko keea. Rad bi se bil vrnil pa tega vendarle ni storil. Na poti iz pisarne je stopil zvečer v slaščičarno. Kupil >e nekai slaščic, da bi jih prinesel ženi. A doma je doživel veliko presenečnje. O ženi ni bilo nobene sledi, pač pa je ležalo na mizi pismo te-ie vsebine: »Zame si mrtev!« Fodor je zelo osupnil. To slovo ga je zadelo. Soba se je z njim zavrtela. Sesedel se je v naslonjač. A v naslednjem trenotku je bil že zopet stari. Vzel je pisemski papir in napisal: »Moja spoštovana vdoval Ker sem za Te mrtev, si od včera« moja vdova. Sprejmi moje najgloblje sožalje.« Na ovitek je napisal naslov: »Goepa vdova Fodor, Jeger,« nalepil znamko, segel po klobuk in odišel zdoma. Pred prvim poštnim nabiralnikom se je ustavil in potegnil iz žepa pismo. Še enkrat je preči tal naslov, »Nak, ne odpošljem ga,« je sklenil. »Stvar je veliko preresna, da bi se z njo šalil.« In raztrgal je pismo. * * * »Spoštovana goepa soproga! Danes je ravno tri dni, odkar si me zapustila in zamenjala svoj dom z očetno hišo. Morebiti si imela prav. Na vsak način Ti želim vso srečo. Samo en pogoj stavim: da Ti nikdar več ne pride na misel, da bi se vrnila t meni. Našla boš zaiprta vrata. Zdravstvuj.« Viktor. Prebral je pismo. Nemara bi še mislila, da govori iz mene za-grenjenost. ln raztrgal je pišimo. * * * »Erika! — Danes j« teden dni, odkar si me zapustila. Ne morem pojmiti, kako si se mogla odločiti za ta nepremišljeni korak! Tisti večer sem bil nakupil še polno slaščic, da bi Te potolažil... Priznam, da tudi jaz nisem brez krivde. Obljubljam Ti, da se bom v bodoče poboljšal. Odpusti mi robate besede, s katerimi sem Te bil užalil. Hudo skesan upogibam tilnik. Pričakujem, da se vrneš. Kdor ljuibi — odpuščal. Tvoj mož Viktor.« Odložil ie pero, še enkrat prečital pismo in ekrenvžil usta, »Zlodjal Pa je vendar ne bom še prosil., .« In raztrgal je pismo. * » * »Ljuba Erika! Minil je že mesec, odkar « zapustila svoj dom. Poslej nisem imel več mirnega dneva, mirne minute, še mirnega trenotka ne. V peklo se "mi je iapremenilo nebo, v katerem »i bila edini angel — Ti,« Tu je prenehal, skočil kvišku in raztrgal pismo. Pogledal je na žepno uro. »18.30. Hiteti moram, inače pridem še prepozno v klub.« Popevaje je hitel po stopnicah. ♦ * * »Moja sladka ženica! Pet dolgih tednov že nisem poljubil Tvojih ust, pet tednov že vee noči ne spim, pet tednov me že tare in muči hrepenenje po Tebi. Vsak dan Ti pišem pismo pa ga zopet raztrgam. 0 moja draga Erika, moja dražestna, sladka, mala ženica, ko bi mi poslala vsaj eno samo vrstico. Z vtripajočim srcem čakam vsak dan na pošto — vedno zaman. Neizprosna si in brezsrčna.« In raztrgal je pismo. * * * Viktor je obiskal prijatelja odvetnica. »Dragi prijatelj, toži na ločitev. In etvar pospeši, kolikor moreš, da bo čim preje za menoj.« »Prav. Le hitro mi pošlii potrebne listine ...« Fodorju je š« malce šumelo v glavi, ko je etopil na cesto. Ta odločilni korak mu je povzročal v ustih grenak okus. Napotil se je tjavendan dalje. Nenadoma se je znašel pred glavno pošto. Ustavil se je, šel notri in zahteval obrazec za brzojavko. Potem se je umaknil v kot in prevdarjal, kaj naj napiše. »Biti ne sme več kakor deset besed. Kratko m iedrnato, to je glavno... .Vložil sem tožbo na ločitev. Viktor'... Da, tako bo prav. Le nobenih ovinkov. .Vložil sem tožbo na ločitev!"... Iz-vnstno.« Prevdarjal je še trenotek. Potem se je nenadoma spomnil, da so to po poldrugem mesecu prve vrstice, ki naj jih piše svoji ženi in jih topot ne namerava raztrgati. Napisal je najprej naslov. Potem je za hip obstal, nato pa naglo zapisal: »Vrni se. Pričakujem Te. Tvoj Viktor.« Že naslednji dan ie zopet objel svojo ženo. Šah Kurenčkuva Nešha ma tud beseda »Neška, Neška! Za kua s pa spet dons tku klaverna? A te epet meule kolejo, de ee tku držiš, kokr de b t črvi iz nusa lezi? Puglej, Neška. Jest pridem upoune dam, te lepu puzdraum »dobr dan«, kokr puna-vad, ti pa mula paseš in m še na udzdraveš, kakr se šika. Če uš taka, na irva douh ekp urala.« »Jest na morm pumagat, de sm taka. Če b mou ti taka smola na svet ket ja mam jest, b se še drgač dr-iu, ket se jeet« »Kua uš guvarila. Veči smole ž« na morm mt, kokr sm ja mou tekrat, ke sm e tebe na glava na-kopu. Pa ae vnder na držim tku mulast, kokr ti.« »Le špiki me, le. Sej м t bo ie use utepal, če mene zgebift.« »Tistga ee p« na bujim. Če te zgebim magari na Popokatepetlne, te bo že ker najdu pa nazaj prpelu. Kar puekus enkrat, pa uš vidla, de mam prou.« »Ti nkar me na jez. Sej videđ, d* sm slabe vole.« »Km t pa j« vtfentlih? Puvej vnder, kua t Mi.« »Kua m falL 71« puglej moje čeule,« pa sm du moje čeule iz ta prave divje kače, ke m jh j* moja teta za moj rojstn dan špenderala, ke pud nue pumulUa. »Kua m pa te škrpela pud nue muliš? Jest sm t« prašu, kua teb iali. Tu m puvej.« »A ni dost puvedan, če t te škrpela, kokr ti prauš, pukažem? Tu sa tist čevelčki, ke m jh je teta predučerejšnem za roietn dan kepila.« »Tula, prauš, de sa tist čevelčki Ja, za božja vola, kua s pa delala z nim, de sa tak. Sej b jh še u smeteh na pubrau, če b jh vidu.« »Tu sa tist čevelčki ja, če čš vedet. Neki čez RAZPRODAJAM vsled opuslilve po neverjetno nizkih cenah automobile znamk OREL, STIREDAHER. PERL. BEDEORD Dam tudi na ugodna odplačila. Primer: Sludebaker pulman limuzina, 7 sedežna, 8 cyl. s prostim tekom, prej 260.000— sedaj Din 150.000-—. OPEL G. M. C. 6 cyl. lim., 4 sedežno Din 49.950—. OPEL motocikl 500 ccm z električno inštalacijo Din 12.000-—. Izkoristite priliko polovične vožnje za časa velesejma, pa si oglejle. Na skladišču šasije 2—3 in pol tone osebni automobili, 27 sedežni autobus. rezervni deli po najnižjih cenah ZLATKO KftRĐOŠ ZAGREB, Illca 73 trietu dinarju sa pa kuštal, kokr m je teta puvedala. A sa še za pugledat?« »Kar u smeti jh vrž, de jh naum vidu. Smetar jh u že uzeu, če jh z drugem smetmi pukriješ. Kod s pa hudila, de s take nardila?« »Nker. Dons zjutri sm ih ta perukrat ubula, ke sm šla na plac. Nalaš, de b m bla babnee fouš, ke b me vidle tku napucana. Zdej sa pa tak.« »Tu t pa na verjamem. Sej že en teden sonce prpeka, de nam ud uručine jeziki dol pu brad ma-haja. Ki se pa če tak blat uzet, ke je taka suša?« »Jest na vem, če je tu blat. Sej je lohka tud kašna druga packarija. Pred štarija ie use mu-goče. Le pejd enkrat za en špas tam pu Židousk ule, pa stop u tista jama pred štarija »Pr Rož«, pa boš tak, de se boš sam seb graužu.« »Kua pa stopaš u tista jama? Sej je še tulk prostora zraun, de b se ja lohka ugnila. Merkat se mora. Tista jama je že tam, kar jest pounem.« »Jest nism gledala pud noge. Jest sm gledala ukul, če kdu gleda moje čeule, pa sm not za-gazila.« »No, vig! Pol s pa sama seb prpiš, če s čevle frderbala. A misleš, de uja res zavle toieh čeulu pu Iblan use jame pa lukne mašU? Sej maja druzga dela zadost. Sam Buh te je štrafu, ke • tku nečimerna. A t je treba tist pinč tku na ušes ubešat, de na slišeš nč, na videš nč. Pol pa še mroža čez uči. Za počt! Ti s zdej zadne čase začela tku frečkat, de me je kar groza, kua bo iz tega. Pr nas u kancelari se guvari, de nam uja zdej enkat u kratkem še hlače pubral. Praujo, de pu let hlače nost, je ta narveči luksus, ke je taka uručina. Pol uma pa mel. Babnee se pa čez-daK bi šešmadte. Več ke je griža, bi gnar vn me-čete. Tku, de u šlu na zadne use cugrunt.« »Ja, slišeš! Jesen vam uia pa ja dal hlače spet nazaj, a ne? Pu zim, ke u mraz, ja na ute hudil tak ukul. Sej se ute usi prehladi. Ti že zdej cele nuči prekrokaš in prekašlaš, de jest na morm učesa zatisnt.« »Neška, Neška. A s ti že kerkat slišala, de se nam je dal kej nazaj, кат se nam je uzel?« »Tega jest glih nism še slišala. Ampak jest mislem, de kar se uzame, se more dat tud nazaj. Scer pa, če se na uma mogl na druga viža griže znebit, se ja tud z vašem hlačam ne boma. Tu je gvišn, ket amen u učenaš. K. N. Z balzamovim delovanjem kisikove kopeli se Vam bo povrnilo zdravje in lepa oblika noge v 4 dneh ZsteCeni členki, knkor tndi težka ln neaigurnn ho|a popolnoma ookvari vtis. ki ga lahko na pravi ljubek obraz In lepa postava ker sc irdlin to oopolnoma upravičeno, da se ženska, ki ne posveča nov lj pnžn|e svojim noiinm tudi drugaCe »okusen Vsaua ženska lahko dobi .epe členke in vitke noge ako v lavorju vroCe vode ra'lopl nekoilko dekagramov soli Sv Roka. V tej baizamovl kopeljl je treba držati noge 10 minut, v tem Času pre dejo boleCine, žarrn|e n ottkl ne kakor Čudež. Vi da. ki jc nasičena s i.lsikom, prr dre v pore, omolita Po stanju 2 : 1 za Aljehina sta odpotovala Aljehin in Bogoljubov s svojima sekundantoma, H. Kmochom (za Aljehina) in H. Mullerjem (za Bogoljubova) iz Baden-Badna v Villingen, malo mesto v Schwarzwaldu, kjer sta odigrala dve partiji. V četrti partiji je Aljehin takoj v otvoritvi igral na napad, toda Bogoljubov si je • lino igro oevojil inicijativo in je imel ob prekinitvi izglede, da zmaga in s tem izravna stanje. Pri nadaljevanju pa je igral Bogoljubov nepričakovano slabo in partijo celo izgubil. Aljehin sedaj vodi z dvema točkama naskoka, tako da so Bogoljubovi izgledi na zmago postali zelo mali. V peti partiji je igral Aljehin sprejeti damski gambit, dobil e finimi manevri v središnjici pešca, toda Bogoljubov je obdržal dvojne lovce in z lahkoto remiziral. Stanje je po peti partiji 3 in pol: 1 in pol za za Aljehina. Danes prinašamo četrto partijo iz mateha za svetovno prvenstvo. Dr. A. Aljehin : E. Bogoljubov 1. d2—d4, d7—<15. 2. c2—c4, c7—c6. 3. Sbi— c3, Sg8—f6. 4. e2—еЗ, e7—еб. 5. Lfl—d3, SbS— dl. 6. f2—f4. (Tako je že igral Marehall, toda ta sistem ni dober, kot se razvidi iz nadaljnega poteka partije. Poteza f2—f4 preveč slabi bele pešce v centru, prodor f4—f5 pa je pri skrbni obrambi neizvedljiv.) d5Xc4! (To je popolnoma logična poteza. Črni hoče pritiskati na točko d4 in s tem onemogočiti belemu izvedbo potez e3—e4—e5.) 7. Ld3Xc4, b7—b5. Lc4-d3, Lc8—b7. 9. Sgl—f3, a7—a6. 10. a2—a4, b5—b4. 11. Sc3—e2 (Beli namerava f4—15, zato vodi skakača na g3.) c6—c5. 12, 0—0, Lf8—e7. 13. a4—a5, Or-O. 14. Se2—g3, g7—g6 (Črni je moral preprečiti potezo f5.) 15. Ddl —e2, c5Xd4 (Beli ni mogel izvesti svojega načrta in mora prepustiti sedaj inicijativo črnemu.) 16. e3 Xd4, Sd7—b8l 17. Sf3—e5 (Pešca a5 na drug način ni bilo več mogoče braniti.) Sb8—c6 (Pešca d4 nima smisla vzeti, ker je slab in ovira bele figure.) 18. Se5Xc6, Lb7Xc6. 19. Ld3—c4 (Po LXa6 bi , sigurno padel tudi pešec a5. Beli preti sedaj LXe6.) Lc6— njem. Ce ee je pa 7, utripajočim srcem zviška obrnil, je bila vse okoli njega sama praznina in tiha drevesa in nemo kmmenje. In če je v temnih nočeh ležal na volčjem kožuhu, utrujen do groznice, бе mu je po inukepoln ih razmišljanjih in razglabljanjih otežil spanec veke, da so se mu zaprle oči, potem je iznepnda jasno in vzbudno zazvemelo v njegov spanec: >Hajmolit« Skočil je pokonci, se z drhtelo roko pogladdl po čelu in vlekel na uho in bil sam, v neprodirni temi, In samo njegovi vadihi so tođMM v tiho noč. »Hodi pač povsod za mano I« je zamrmral, ko je z zmedenim pogledom ošim'1 lepo hišo. Počasi je stopil na dvorišče in pobledel, ko je pod starim hrastom na mahoviti skali ugledal gospoda Henrika. »Hajmo? TI?« Lovec je snel čepdeo, in dofitan jo je mečkal » rokah, je s po veš eno glavo stopil bliže. »Dobro jutro, gospodi« »Kaj pa ti prihajaš sem? Kaj te je privedlo v dolino?« »Gospodi« Lovčev glas se je tresel. »Danes je Mihelovo.« »Mihelovo?« Je rekel gospod Henrik ves v čudu. »Resnično, Mihelovo! Tako. tako 1 Mihelovo! In zato ei pcižel do&?« »Zato, da! Saj ne smem ostati dalje, tudi če bi hotel.« Hajmo je govoril vedno tiše. »Danes mi neha služba.« »Resnično, resnično! Od danes naprej imaim enega samostanskega lovca manj... in najboljšega. In zdaj si prišel in mi hočeš voščiti »Z Bogom«, kajne? In potem si kaniš poiskati novega gospoda?« Hajmo je mečkal čepico, vrtel glavo, kakor da bi ga držal krč v aitilniku, in mrščil obrvi kakor človek na natezalnici, ki noče tožiti. »Govori, Hajmo, poglej me!« Hajmo pa je le še bolj povesil glavo, dočim .je hripavo slovkoval predse besedo za besedo: >Prosim vos, gospod, da opravite na kratko. Ce tudi nočem proč — od vas — pa le moram oditi.« »Moraš? Tako? In kaj hočeš zdaj?« »Kar pač boteti moram. Samo emo! Samo eno še v življenju — in venomer samo ono! In vendar ne vem ze stezico, ki hi tja vodila. Pregrešil sem so in zdaj moram trpeti. In tudi Če bi še stekel tja gori k tnoji sreči — ostala bi vendar samo napol.« Pogledal je stran, ker je začutil v očeh vlažno. »Hajmo I« Lovoa je streelo ob toplem, prisrčnem zvoku njegovega imena. »AH serao čnl prav? Rad bi ostal pri meni?« Hajmo ni rekel »da« in ni prikimal z glavo; aamo Se bolj ee je obrnil od gospoda Henrika in pritisnil brado na prsi. V tihem neemehu ga je motril proSt nekaj časa. »Torej ostati bi hotel? Vidiš, Hajmo, dobro mi de, da me imaš rad za gospodarja. Skoda! Zakaj nlei govoril prej! Kajti zdaj — zdaj bo pa? prepozno. Danes je Mihelovo. N1»! ve? moj samostanski lovec!« Hajmo jo prikimal in trlobok vzdih mu je »tresel prsi. Gospod Henrik se je pa čimdalje tem veseleje smehljal. »Kdo ve — midva bi se morda še pobotala.« Hajmo je boječe ošinil prošta z očimi. »Toda pater Dezert je pri zadnjem zboru predlagal nekaj, kar jo bilo sprejeto. Samostan je imenoval posebnega lovnega mojstra, od danes naprej. Imel bo pod sabo ves samostanski lov. Bo pravi in strog lovec; kolikor ga poznani, bo svoje ljudi držal kreipko na vajetih. In s takim, ki bi iz objesti in noroglnvosti odpovedal svojo službo, s taikim, pravim, se bo težko sprijaznili Ne meniš tudi ti tako?... In hišo tam si poglej! Cedri n hišica, kajne? Tu bo novi lovni mojster domoval. Čez štiri tedne bo obhajal poroko. Poglej, Hajmo, tamlo med vrati — tam stoji njegova neveetica.« Hajmu, ki mu je padla čepica ia rok, so za-drhtele roke in se zašibila kolen«. Zdaj bled potem spet zagorelo rdeč je zazijal in zastrmel proti vratom, odkoder je prihajal pater Deizerl, vodeč za roko Gitko. Kako ljubko in zalo je bilo dekle! Mehko nabrano nleče krilce se je vilo ob njeni vitki postavi, a tli bilo krojeno kratko kakor pri kmetih, ampak je segalo, kakor jih nosijo plemkinje, do stopal; snežnobelo pražnje platno je na-buhnjeno pokrivalo namena in roke, in temnoze-lon, s srebrnimi verižicami prepet životek se jo teeno prilegal nežnim prsim. Njene oči so bleščale v radostni vzburjenosti, lica ji žarela kakor rože in črni kronici podobne so trdo spletene kito krasile njeno čelo. Hajmo je nesmiselno nekaj blebotal. A že gn jo uzrla Gitka in z veselim vzkrikom stekla proti njemu. Hlipaje in ihteč se mu jo vrgla okoli vratu, dočim je Hajmo, ki ga je vse to povsem zmedlo, še vedno hlastal z roko v pmzno. A Gitka ga še poljubiti ni utegnila. Z nestrpno naglico je zdrknila Hajmu s prsi, ga prijela za roko, z drugo pa segla po patrovi desnici. »Kajne, častiti oče, kajne? Mu ze kar smem vse pokazati?« Svetlih oči ji je pater Dezert prikimal in ona je potegnila lovca za seboj, in v smehu Ln solzah brzela: »Poglej, Hajmoli, poglej! Kaj deš? Poglej prelepo hišo! Zijaš, kaj I? In tu bova domovala oba skupaj, je rekel dobri, ljubi pater 1 In poglej kamemito klopico pred hišo — veš, tu bova pa včasih posedala in vasovala, je rekel dobri, dobri pater! In tudi sam bo prišel večkrat, je obljubil. Kako ima on naju rad, pravim ti, rodni oče ne more svojih otrok imeti rajši! In vidiš, Hajmo, vidiš, v dolbinico nad vrati, je rekel, pride šo Marijina podoba — bo čuvala najino hišo in najino srečo! In tam, glej, tam je hlev za živino, toliko kar bova potrebovala, ln kaj šele...«, Gitka jo ploeknila z rokama, oči so se ji zableščale Sc svetleje, »kaj šele kuhinja! Moratn ti jo pokazati! Kar sveti se vse od bakrene posode! In en škafček pri drugem, in lončki in ponvice in skledice! Pojdi, pojili vendar...« Prijela ga je z obema rokama in ga povlekle za seboj. V temačni veži je Hajmo obstal, si pritisnil pesti na prsi in težko zasopel... Se vedno ni pojmill Eno pa se mu jo končne dozdelo gotovo: dn je pred njim v resnici žila in bila njegova draga deklica. In iznenada je vzkliknil, jo objel in vroče poljubil... Zunaj sta stala prošt in pater Dezert. »Pojili, Dietwald,< jo rekel gospod Henrik. »Zase мшп naj imata tn dan. Ko se bosta toliko prebudila iz svojega blaženega opoja, da bost p mogla vpraaiti po tretjem, potoni te bosta že poiskala...« Počasi sla odšla duhovna med vejami proti cesti in krenila v žaru jasnega jesenskega KNJKSO-TliK ■ ENO- IN VEČBARVNI ♦ KNJIGOVEZNICA VSA GHAFIČNA DELA IZVRŠUJE LEPO, SOLIDNO IN TOČNO TER PO UMERJENIH CENAH PRORAČUNI NA RAZPOLAGO 43RITZNER P0KR0H/IIM KOLESA JĐLER' io .GRITZNER' po leredno nlzhlh cenah samo pri tvrdki JOSIP PEIELIIMC - LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika, z« vodo. Večletna raraneijal Pouk v umetnem vorenln l.re/.plafienl Telefon fttev. 2915. Trisobno stanovanje komfortno, s kopalnico in drugimi pritiklinami, od dam 1. junija ali pozneje v Udmatu, Ciglarjeva 18. Enosobno stanovanje tik tramvajske postaje oddam par odraslim osebam. Naslov: Šiška, Kosovo polj« — trgovina g. Ambrožič. (č) Dvosobno stanovanje v I. nadstr., blizu udmat-skega tramvaja, oddam junija za 350 Din. Pre-dovičeva ul. 11. (č) Stanovanje eno- ali dvosobno, s pritiklinami, oddam v Zgor. Šiški 179, poleg remize. i Trisobno stanovanje elegantno, s kopalnico — se odda v Zg. Šiški 235 [blizu gostilne Čarman). č Enosobno stanovanje z zaprto verando in ostalimi pritiklinami, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 4816. (č) Sobo in kuhinjo v pritličju, oddam takoj za 330 Din v Močnikovi ulici 13 (blizu ženske bolnišnice). (č) Štirisobno stanovanje parketirano, solnčno - se odda za 1. avgust. Poizve se v svečami Pai, Ce-lovika 14. (č) Opremljeno sobo lepo, parket, elektrika, poseben vhod — oddam. FriSkovec 6. (s) Dve sostanovalki sprejmem. Žitnik, pri novi cerkvi v Šiški (s) Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu poleg univerze. Naslov v upravi »Slov.« št. 4775. (s Vinotoč dobi moški, trezen, z dobrimi spričevali. Kavcija 8 do 10.000 Din. Pismene ponudbe pod »Pošten« upravi »Slovenca« pod St. 4706. (n) Staroznana trgovina mešanega blaga s trafiko, v industrijskem kraju, sredi trga, se odda v najem ali proda. Pojasnila daje A. Sotošek, Podsre-da pri Rajhenburgu. (n) Mesarijo in klavnico na zelo prometnem kraju Gorenjske, poleg farne cerkve, oddam v najem. Obrt pri hiši. Naslov pove uprava pod it. 4817. (n) Lepi poslovni prostori v pritličju, 3 sobe s pritiklinami in vsem modernim komfortom ev. s pisarniško opremo, veliko železno blagajno, v najlepši mirni legi in v neposredni bližini kavarn« Evrope, primerni za poklicno delo ali trgovsko poslovanje, se oddajo s 1. avgustom, na željo tudi preje. V isti hiii s« odda v L nadstropju tudi istočasno štirisobno udobno stanovanje z vsemi pritiklinami. — Prednost ima reflekt&nt na poslovne prostore. — VpraSanja naj se naslovijo na upravo »Slovenca« it 4616. Soba se odda boljšemu gospodu. Parketi, elektr., prost vhod. Sv. Petra cesta 38, I. nadstr. (s) Vajenec bi šel k mehaniku ati ključavničarju v pouk. — Franc Holc, Hrastnik, (v) Krojaškega vajenca ali vajenko sprejmem. -Dam nekaj plače. Dolenjska cesta 20. (v) Krojaškega vajenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Viktor Vrenjek, krojač, Ljubljana, Rožna dolina c. VII., 22. v i ДД i Lčiteljiščnik 4. razr. sprejme instruk-cije za sprelemne izpite v gimnazijo. Cena nizka. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 4861. (u) Kako postaneš šofer? Ako se vpiSeS v J. Če-hovo Soler. iolo na Tyr-ševi cesti 36 ki Ti pošlje na zahtevo prospekt zastonj. (u) Posojilo se dobil Pojasnila daje Jos. Jarai, Rožna dolina 8-22, Ljubljana. (d) Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih zavodov Rudoli Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Ureditev dolgov, sodne in izvensodne poravnave, konkurzne zadeve, vpeljavo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva, sestavo bilanc, izdelavo proračunov in kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo kmečke zaščite, vse trgovsko-obrtne informacije in druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesijo-nirani komercijalni pisarni Lojze Zaje, sodni zadr. revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak — Ljubljana, Gledališka ulica it 7/L (d) /enitbe Zenitev. Fant — srednjih let, ain kmetakih staršev, živeč več let v inozemstvu, ne-omadeževane preteklosti, s ca. 80.000 Din prihrankov, želi poročiti gospodično 22 do 32 let staro, ki bi posedovala posestvo ali gostilno ali trgovino. Samo resne ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Sreča« it 4850. (žj Razno Na domačo hrano dobro, sprejmem več abo-nentov. Kolodvorska 23. Ze poprej poznana dobra kuhinja. (r) Otroke sprejme dobra nemiko-govoreča družina v dobro oskrbo. Nudi se nemška konverzacija. Ponudbe na upravo »Slovenca« Mari bor pod »Dobra oskrba« it. 4682. (b) Stanovanja IŠČEJO: Državni upokojenec iiče stanovanje z zemljiščem ob železnici na Dolenjskem. Prevzame tudi upravlteljstvo posestva. -Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Solidna stranka« št. 4838. (c) Sobico z T »o oskrbo ali brez išče miren in skromen krojaški pomočnik, ne predaleč od Novega trga. Gre tudi kot sostanovalec. — Cenj. ponudbe z navedbo najnižje cene na upravo »Slovenca« pod »Reden in čeden« it. 4885. (c) ODDAJO: Na Kodeljevem oddam maločlanski, točni stranki iepo, solnčno dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami po nizki ceni. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 4753 (č) Sobica majhna, zračna, se odda mirni gospodični. Blizu cerkve. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4855. (s) Soba prazna ali opremljena -se odda. Prešernova ulica 2, Zelena jama. (s) Sostanovalec se sprejme za mesečno 100 Din v centru mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 4862. (s) ODDAJO: Troje pisarn, lokalov (vsak z dvema sobama in pritiklinami), oddam s 1. majem. Poizve se Miklošičeva c. 18. (n) Vinotoč Rupena-Košaki, pri Mariboru otvorjen. Se priporočal (o) Cenj. občinstvu naznanjam, da sem prevzel in otvoril zopet staroznano pekarno M IS L E J na Koroški cesti St. 21 v Mariboru. Za cenjeni obisk se prt poroča Potočnik Matija. Glasba Klavirje I Gostilna dobro vpeljana, se odda s 1. junijem t. I. v najem proti odkupnini. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4735. (n) Lokal v prometni ulici, se odda. Poizvedbe pri Lazar, Rimska cesta 21 a. (n) pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje. ludi na obroke. Uglašuie ш popravna: M u * i k a Ljubliana. Sv Petra cesta 40 |g) Gramofon skoraj nov, poceni nanro-dai. Ljubljana VII, Vero vikova 21. (g) Glasovir kratek, črn, s krasnim glasom, železne konstrukcije, vsled pomanjkanja prostora za izredno nizko ceno 7500 Din naprodaj. Poljanska cesta 54, vrata _w Lep in dober klavir prodam za 3800 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 4867. (g) Berite Slovenca in oglašujte v njem! hrastove in bukove, domače ali slavonske po konkurenčnih cenah Bokal Anton Ljubljana - Slomškova ulica 19 Telefon 25 27 Posestva вшшшшнпшшшишншшпшшиитишш Urooen oglu* t •■•tinefnai-posestvo U hitro prod*,* ie it nt t gotovim denarjem oni kupca ti s kniiiteo da. ..........................IIIHIIIIIIIIIIIIIIII Več parcel ob Dunajski cesti, т Brinju, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« SL 4209. p Kupiš lahko lepo stavbno parcelo 645 m"' veliko, v Krekovi ulici v Mostah. Razen dela kupnin* v gotovini sprejmemo tudi hranilno knjižico Ljudske posojilnice ali pa kakega drugega dobrega denarnega zavoda. Poizvei v Cigler-jevi ulici 27 v Mostah, p Novozidana hiša pri Celju, * 5 sobami in drugimi prostori, te proda. Del kupnine se lahko plača s hranilnimi knjižicami. Naselitev takoj mogoča. - Informacije daje! Nerad Franjo v Celju, Aškerčeva 10._(p) Več stavbnih parcel na Selu prodam. Prevza mem tudi vložne knjižice naših denarnih zavodov. Josip Oražem, Moste pri Ljubljani (p) Poletna hišica majhna, v lepem, mirnem gorskem kraju, se proda po ugodni ceni. Ponudbe na upravo »Slov.« Jesenice. (p) Nova enonadstropna trgovska hiša z davčno olajšavo, na naj-prometnejši cesti v Ptuju, t lepim stanovanjem in vrtom — se po ugodni ceni takoj proda Ponudbe na podružnico »Slov.« v Ptuju pod it 4674. Lepo posestvo 11 oralov gozda, 10 oralov njiv in travnikov, lep sadonoraik, domač mlin, novo krita zidana poslopja, četrt ure od kolodvora, na lepem kraju s solatno lego, za 70.000 Din naprodaj. Poizve se: M. Voster, Slovenjgradec. Kolodvorska restavracija s prekrasnim m velikim senčnatim vrtom ter celokupnim inventarjem — naprodaj. Vprašati: Milan Velebit, »Narodna kavarna«, Zagreb, Zrinjevac 1. Nova vila enonadstropna, v Šiški — po zmerni ceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4863. (p) Dvostanovanjska hiša nova, v lepem trgu naprodaj. Cena in naslov pri podružnici »Slovenca« Celje. (p) Enostanovanjsko hišo s trgovskim lokalom in vrtom, ob državni cesti, 1 km od tramvaja, prodam za 50.000 Din. Ponudbe na upravo »Slov « pod »Prometni kraj« 4829. Vilico enonadstropno, dvostano-vanjsko, v Šiški, Pod hribom, lahko takoj poceni kupite (115.000 Din). Naslov v upravi »Slov.« pod št 4831. (p) Kmečko posestvo manjše, arondirano, na Dolenjskem ali Štajer-skem, ne čez 50 km oddaljeno od Ljubljane — kupim. Ponudbe z natančnim opisom m ceno poslati pod šifro »Domačija« št. 4745 upravi »Slovenca«. (p) Vrtne klopi lito-železoe, stare,- kupim. Niko Malgai, Ljubljana 7, Knezova 19. (k) I Automotor i Avto (limuzina) znamke Chevrolet, komaj 11.000 km vožen — se proda event. tudi proti vložnim knjižicam. Obrniti se na dr. Picej, zobozdravnik, Slovenjgradec. (f) Motorno kolo 350 cm1, ugodno naprodaj, Grajzar, Smlednik, Gorenjsko. (f) Poltovorni avto Ford, 4 cilinderski, 40 HP, 500 kg, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Ponudbe na poštni predal 84, Ljubljana. (f) Auto-limuzino rabljeno, pod 1000 kg, 4 cil., ekonomično, v dobrem stanju, kupim. Lahko je tudi poltovorni voz. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 4739. (f) Ugoden nakup biljarda! Dobro ohranjen hiljard se po ugodni ceni proda. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4755. (1) Šivalni stroj itika, šiva naprej, nazaj, poceni prodam. Dvorako-va ulica 3, prvo nadstropje, levo. (1) Kose, srpi — garantirani Wechovt hozarci in aparati za vkuhavanje sadja in sočivja so najboljši — prodaja JOS. JAGODIC, Celje Glavni trg, Gubčeva ulica Novozidano hišo dve sobi, kuhinja, klet, % orala vrta, gospodarsko poslopje, blizu glavne ceste, cerkve in šole — prodam. Potreben kapital 26.000 Din. Dev. Marija Brezje 44, pri Mariboru, p Hiša $ prav dobro vpeljano gostilno t Mariboru, z lepimi lokali/ elektriko, pli-лопђ''Х inventarjem vred ' zaradi bolezni poceni na- J prodaj ali se zamenja za ' privatno hišo. Dopisa pod »Dobra gostilna« upravi »Slovenca« Maribor. (p) Parcelo > krasno lego — poceni proda Drnovšek, Sv. Marjeta v Zlebeh, Medvode. Ugodna prilika, kdor rabi gotovino. Kupim srednje posestvo v iepem kraju Gorenjske, najrajše blizu Kranja ali Ljubljane, v ravnini Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Natančen opis* št. 4412. (p) Mlin in zemljišče v prometnem kraju, v mestu, naprodaj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Mlin« št. 4710. (p) Vila nova, enonadstropna, naprodaj za gotovino. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Elegantna« 4758. (p) Prodam parcelo ca. 10.000—15.000 ms, ob prometni točki v Šiškd. Cena zelo ugodna, v po-štev pridejo tudi hranilne knjižice »Mestne hranilnice«. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 481L_(P) Dve novi hiši tik Ljubljane, naprodaj oz. oddam stanovanja. Vselitev takoj mogoča. Mišvelj, Ljubljanska nI. 37, Moste Parcele po 15—20 Din m', pol v gotovini, pol na knjižice Mastne hranilnice ljubljanske naprodaj. Končan Iv., Dravlje 62. (p) Nova hiša z vrtom — naprodaj za 60.00П Din v Mali vasi 60, Ježica. (p) Lepe solnčne parcele v Koleziji IGerbičeva ulica) in v Linhartovi ulici -naprodaj Poizve se pri K. •furman, Selenburgova ulica. (p) Dve parceli Karlovško predmestje, »lamoreznica, železna blagajna - poceni naprodaj. Trnovski pristan 16, Ljubljana. (p) Petstanovanjska hiša nova, t pritiklinami, vodovodom, elektriko, kanalizacijo, v sobah parket — naprodaj. Ugodni plačilni pogoji v gotovini, delno v hranilni knjižici - 180.000 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« pod H. 4778. (p) Parcela na Sv. Petra cesti naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 4826. (p) Za oskrbovanje malega posestva, obstoječega iz vinograda in sadnega drevja, 1 uro od Litije — nudim brezplačno stanovanje in del zemlje, event. dam tudi v najem. Primerno za upokojence ali užitkarje. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4814._(p) Lepo posestvo na Dolenjskem, naprodaj. Dopisi pod št. 4796 na upravo »Slovenca«. (p) Več stavbnih parcel poljubne velikosti naprodaj. Krasen solnčni prostor, 100 do 800 m oddaljeno od postaje Gorenja vas-Reteče. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4718. (p) I Lucerno banaško, črno detelio in travna semena dobite v nniboljši kakovosti pri tvrdki Fran Pogačnik d.zo.z. Ljubljana, Tjršrva (Dunajska) Bi nasproti mitnice Šparglje lepe, vedno kupujг Sla mič, Ljubljana: Gosposvetska 6. Prosim za ponudbe. (k) Sir! Potrebujem večjo množino sortiranega sira od domačih siraren. Interesenti naj pošljejo boljše kvalitetne vzorce z najnižjimi ponudbami na naslov: Vider M. trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 55. (k) Ogledalo na stojalu kupim. - Foto Pavlovčič, Poljanska c. 12. Kupim večje partije smrekovih, jelovih brzojavnih drogov sedaj in pozneje. Hojnik Josip, Celje. (k) Orehovo spalnico masivno, 12 komadov — prodam. Leopold Prevodnik, mizar, p. Škofja Loka. _(š) Več lepih postelj naprodaj po 160 Din, omare po 350 Din ter ostalo pohištvo naročite po najnižjih cenah pri Orehek Al., Pleteršnikova šl 14. nasproti Sv. Krištofa. (s) Pohištvo predno si ga nabavite — oglejte si mojo zalogo spalnic (orehove korenine) trde, mehke, pleskane, in kuhinje po najnižjih cenah. Andlovic, Komenskega ulica 34. (J) IHIIMIIIIIIIUUIIIIIHIIIIIIIIUIIIIIIIIIIUI Ce avto sv O) stan p man tuo аГ motorja bi znebil se rad '>ri kupcev ti mnogo oriženr Stovenčev na/manfš' inseral tlllHIllUUIIIIIIMIIIIIUUUIIIIIIIIUIIIIII Zelo poceni se oblečete on Preskerju, Sv Petra cesta 14. Opeko vseh vrst kupite po nizki ceni v opekarni Jerko - Črnuče. Premog, drva, koks prodaia Vinko Podobnik. Tržaška cesta štev Telefon 33-13 16. Posestvo v okolici Ljubljane prodam. Cenjeno 85.000 Din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Pod Šmarno goro« št. 4721. (p) Stavbne parcele poceni naprodaj. Četrt ure iz Celja ob cesti. Več pove Košec, Polule — Celje. (p) 7 stanovanjska hiša v Šoštanju, v dobrem stanju se nahajajoča, ki je pripravna tudi za večjo obrt ali manjš? industrijsko podjetje — naprodaj. Cena približno 130 do 140 tisoč Din, plačljivo pri Hranilnici Dravske banovine podr. v Celju. Hiša stoji sredi mesta in ima precej obširen vrt. Ponudbe je nasloviU na občino Šoštanj. (p) Srebrne krone staro elato in srebro ku-pute RAFINERIJA DRA GIH KOVIN Ljubljana, Ilirska ulica )6. vbod t Vidovdanske ceste ori gostilni Možina Elektromotor 110 Volt, ca. 22 do 25 PS. za istosmerni tok, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe nasloviti na Elektroindustrija d. d., Ljubljana, Gosposvetska cesta 13. k Omara za knjige dvokrilna, Altdeutsch — se kupi. Navedite ceno. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Omara« št. 4860. (k Zlato, srebro, platin po najvišjih dnevnih cenab Mariborske Afinerija ilata. OroznovH ul. 8. Kamnite stopnice Kupim in dobro plačam stare, obrabljene kamnita stopnice. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Stopnice« it. 4834. (k) Vodovodne cevi rabljene, od 2% do 5 cm debeline, kupim. Naslov v upravi pod št. 4815. (k) Vsakovrstno zlato kanajt po najvišjih cenab CERNE, tuvalir. Llubljaos, Wolfovs ulica IL 3. POZOBI birmancl! pozoh Stara. Vam vsem poznana klobnčarna Antort Auer sedajni vefi v Vetrinjski 14,nmnakna Glavnem trgu 17 Maribor Tam ctoblt« klohnke ln Лер1еа «e od 2® Din naprej. Tudi popiavila sc pre vzamejo po brc/konkurenfui ceni ter se strokovnlaško izvršijo. Torej ne hodite vcć v Vntrlnjako nlico 14. ampak na Glavni trg 17 kjer J* Anton Aucr. ŽAGE remseheidske, izberete tudi na knjižice najceneje pri »Jeklo«, Stari trg. — Zahtevajte ponudbe! (1) Otroške vozičke in igračne šivalne stroje, kolesa — kupite najugodneje pri: S. Rebolj & drug, Voš-njakova ulica 4. (1) »Blisk« patentne obročke za ko-sišča, kose vseh vrst, osle in vile - kupite najceneje pri tvrdki: Fr. Stupica, železnina, zaloga poljedelskih strojev in čebelarskih potrebščin, Ljubljana, Gosposvetska c, 1. Otroški vozički najmodernejše oblike, po najnižjih cenah. A. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (1) Ш\\т И veliko izbiro ur in zlatnine Vam nudi l Mulam, urar, Marilur, nrilli Petra iri. (Ojlelle si pred мћирош Elektromotorji noTi in rabljeni za vse napetosti vedno v veliki isberi na prodaj. Lastna delavaica za previjanje in popravljanje dynam, auto-dynam. eleklro-motonev ter vseh elektr. aparatov. FRANJO PERCINLIC eletro-podjetje Ljubljana. Gosposvetska 16 telefon 21-71 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija ▼ Ljabtfaoi •e priporoča bledim ш slabotnim oaab&m. SVILE « vseli modnih barvah, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze ia perilo Pri »Škofu« Ljubljana Solatno kupite vsled ogromnega nakupa po čudovito znižanih cenah. Din 6-50 domače platno Din 8>— jadransko platno Din 9»— slovensko platno II. Din tO-— celjsko platno Din 11'— slovensko platno la. Din 11»— »Vera« iifon Din 12«— »Adria« iifon Din 19«— platno za rjuh« Zahtevajte vzorce in cenik! КНА-И-ВДС Celje šf. IS J Jabolka okusna, sveža, razpošiljam povzetno v zabojih 25—30 kg. Cena 6 Din za kg brutto za netto. Matija Serec. Obrež — Središče. (1) Registrirna blagajna lepa, veliki predali, bela polica, miza z marmornato ploščo, poceni naprodaj. Vprašati! »Dunav«, Maribor — Aleksandrova St. 12. fl) 10 oken, 6 vrat popolnoma novih, poceni prodam. Naslov v upravi j »Slovenca« št. 4635. fl) Starinska omarica i (Schubladkastcn) ceno na-j prodaj. Japel, Žabjak 14. Konfekcija i Sv. Petra cesta 8, priporoča obhajilne m birmanske obleke. fl) Otroški voziček (Korbwagen), dobro ohranjen, ugodno proda A. Hartman, Vošnjakova ul. , St. 4/IV., Ljubljana. (1) Pleskarji! Najfinejši holandski lito-fon »Mastrich« zeleni pečat, je nanovo prispel v trgovino z barvami in laki R. Hafner, Šiška, Celovška cesta 61, hiša gostilna Ančnik. (1) naprodaj št. U. Vinotoč-bulfet na zelo prometni točki v Ljubljani - se takoj proda. Ponudbe upravi »S1.« pod »Velik promet« 4727. Prodajamo na obroke švedske POSNB-M A L N I K E za mle ko 1 Spreimemo potnike I VEGA SBPARAT0R, Ljubljana, pošt. predal 307. VINA Za težko delo Vam z dobrim vinom postreže Centralna vinarna v Ljubljani. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseb vrstah — za »troino pletenje in ročna dela po nainižiih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ul. ш Stari trg Obtiči t« UIN raintavo OTROŠKIH VOZIČKOV Celovška c-W>. Ljubljana Vil KUCLER & CO. tovarna oirotkih vozičkov. Šestkrilni kozolec še dobro ohranjen, po jako primerni ceni prodam. Dominik Blaznik, Orelje pri Sevnici. (1) Več motorjev duufo ohranjenih, l istoimenskim lokom, od 3 do 7 konjskih sil — ugodno 1 proda Gospodarska zveza v Ljubljani la zidna opeka po najnižji ceni Vzamejo se tudi hranilne knjižice. Opekarna Reiser Zg. Radvanje. Lastnik Kari Weiss. Pse nemške ovčarje, z rodovnikom, 2 meseca stare — oddam sredi maja. Teodor Drenig, Ljubljana, Dreni-kov vrh. ' (1) Ugodno prodam 3 trgovske stelaže z brušenim steklom, 5 velih lestencev, 5 reflektorjev m pult. Na ogled pri tvrdki Mutevelič, pasaža nebotičnika. (1) Otroški voziček skoraj nov, za 400 Din naprodaj. Sv. Petra cesta št 36. (1) Mlekarno dobro vpeljano, na prometni točki — prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št 4865. (1) Izbrana vina štajerskih graščin, pristni dolenjski cviček in dal matinsko vino dobite naj ugodneje pri odlikovani tvrdki Pio Radonić, Ljubljana, Stara pot 9. Šivalne stroje znamke Pfaff, za krojače in čevljarje — in šivalni stroj za entlanje (vsi skoro novi), po zelo nizki ceni naprodaj. Vprašati v trgovini J. Korenčan — Ljubljana. Mestni trg 20. Kovaško orodje kompletno, za Din 3000 naprodaj, in sicer: nakovalo, okrogel meh, vrtalni stroj, samo osno (špa-na) primaž, norec (Feder hammer) na nožni pogon rezilo (Schneidzeige) od 3/8 do 1 cole, razi. kladiva in klešče. — Nadalje 2 sadna mlin.«, na valčki za 800 Din, mlin za mle-ter žita 700 Din, in plug za 300 Din. Franc Mladi kar, Leaično, p. PiUUoi- Sladko seno Zgornji Šiški (D Šivalni stroj »Singer« fin — in puško »Hamer-les« radi odhoda poceni prodam. Natančneje se podružnici »Slo- venca« Celje. fl) Prostovoljna dražba avtomobila bo dne 4. V. ob 11 pri Ivanu Rohnetu Mostah Avto je zelo pripraven ter lahko služi kot tovorni mesarju ali peku, trgovcu ali potniku. Za birmo in sv. obhajilo dobite paj-čolane (šlajerjej, venčke, čipke, rokavice, nogavice in svilo za cblekce najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (1) Vrtne stole ztožljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605. (1) Plohi lipovi, hrastovi in orehovi, po ugodni ceni naprodaj. Iskra Franc, Vič 16. (1) Cenjene dame! Trajno ondulacijo izvršuje najlepše in najhitreje brez vsakih bolečin z najnovejšim amerikanskim aparatom za 80 Din ume frizerski salon »Jurman«, Miklošičeva cesta, poleg sodni je. (o) Nagrobne slike spominske, na porcelan vžgane, jx> vsaki fotografiji vseh velikosti in oolik. Naročajte: Kune Frmc, fotograf, Ljubljana, Wol-fova ulica. — Zahtevajte cenik. Vsem damam! Na podlagi nedosegljive kemične preparacije izvršuje garantirano in prvovrstno trajno ondulacijo salon Polnile, Kopitarjeva ulica 1. Dame se uljudno opozarjajo, da se čim prej prijavijo, ker se delo izvršuje strokovnjaško in precizno. Cena 80 do 100 D. Jnserati v -Slovencu' imajo največji uspeh Paviljon na velesejmu poceni prodam ali oddam. Naslov v upravi »Slov.« št. 4830. (1) Gostilničarji pozor! Zaradi preselitve prodam vso zalogo okoli 120 hI prvovrstnega sortiranega vina po zelo nizki ceni, v vsaki količini nad 50 1, proti gotovini — Anton Šlik, upravnik, Gornja Rodgona. (1) Dve kočiji lahki, dobro ohranjeni -po nizki ceni naprodaj. Wisjan, sedlar, Kolodvorska 25, Ljubljana. (1) »Pri Miklavžu« Vodnikov trg - dobite: Banaško moko 0 kg 2.50 banaško krušno kg 2.25 banaško rženo kg 2.50 Fižol paličar, zadnji letnik kg 2.50 Jedilno olje 1 12.— Bučno olje Ia. 1 16.— Olivno olje 1 16,— Molfetta olje 1 20,— Cvetlični med kg 16— 5000 kg slame lepe, mlačene, pšenične in ržene (otepov) imam naprodaj. Cena po dogovoru. Postavi se tudi na dom. Jeras Pavel, Šmartno v Tuhinju. (1) Nove slike oljnate, nadposteljne in druge — poceni naproda|. Naslov v ttpravi »Slovenca« št. 4866. (1) Škropljenje sadnih dreves proti črvivosti škrlupu vršim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tehnik« št. 4808. (t) Mojstrica kozmetike SLAVA GRIL, Beethovnova 15, Ljubljana, neguje s specialnimi kremami po najboljši metodi Kompletna naprava za kurjenje z vročim zrakom, kapacitete 35.000 do 50.000 kalorij, pripravna za tovarniške prostore, sušilnice, pralnice in bar-valnice, ugodno naprodaj. Vprašanja upravi »Slovenca« pod »Kalorifer« št 4720. (1) Naznanilo. Dolenjcem vljudno naznanjam, da sprejemam naročila za soboslikarska in pleskarska dela. — Na razpolago najmodernejši vzorci po najnižjih cenah. Kovadič Ignacij, St. Vid pri Stični (t) Hodroc«? posteljne mreže, telezne zložljive postelie itomn ne divaoe (n tapetniške izdelke o u d i naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13 Ugodni o a k o p morske trave žime. cvilhe it modrocc io blaga ea prevleke pohištva Inserirajte Moško kolo z original Torpedo poceni naprodaj. Dvorakova uli-| ca 3, prvo nadstropje — levo. Ш V Slovencu1! Perilno blago za damske in otroške obleke ter perilo z znamko obdrži barvo v perilu In na solncu. Dobi se pri A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA , Za SV. BIRMO ln druge prilike prodajamo: Zlatnino, sre- brnino, dragulje, ure itd. - po izredno znižanih cenah I ^"nas? Braća Fussmann »'fin. Zagreb - llica 31 Staro zlato in srebro kupimo po najvišjih cenah ali ga vzamemo v zameno. Rđzpi službe oMHeoa delovodje Ra'i>isu|e se mesto občinskega delovodje občine Podve ka z nastopom 15. uni |» 1034. Prošnje ee nai vlož' o najkiisneie do 1j. ma a 1934 na pred se in štvo občine Pod^e ka. posta B ezno Pogoji za sprejem so v Službenem lisin, 22. koe, z dne 17./III. 1934. Najstarejše RroniCne raae ■anesljivo in hitro saceli „F1TON1N" zdravilo za stare zapuščene rane, kar je doka/ano in potrjeno po naših drav-nikih in zdravstvenih institucijah. Bilo je več slučajev, ila so bile take rane stare čez 20 let. a eo se z u iorabo »F tonina« ласе lile v nepolnih mesec dni Steklenica Din 20'— v le karnah. - Po poštnem povzetju 2 stekl. Din 50 —, Poučno knjižico št. 15 pošlje brezplačno »F1TON« dr. z o. z.. Zaereb I 78 R«C. pod 8p- br. 1181 od ».Tli. 188». Bluze, otrošhc plaSCe ler use ur3Iti oblek od na/cenelSe do nai-flne/še Izdelane o modnih paslelnlh barvah dnhlte nr/ znani tvrdki DELIHAR d VELCPlC sedaj tudi Šelenburgova ulica štev. 6 poleg Glavne pošte, tstotam se sprejemajo vsa druga naročila ljudska posojilnico i Celju registrovana zadruge z neomeleno zavezo y novi lastni palači sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar ie pri n|ei naložen popolnoma varno, ker |amči zani poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-eestnikov z vsem svojim premoženjem. Zahvala Vsem, ki so ob smrti našega ljubljenega sina in brata, gospoda Alberia Robnika nam izkazali svoje sočuvetvovauje, izrekamo svojo prisrčno v,alivalo. Zlasti se zahvaljujemo č. g. župniku Vinku Goetiši, g. dr. Bežku iz Kranja, g. poročniku obmejne straže, dalje vsem darovalcem vencev in cvetja, pevcem za v srce segajoče "žalostinke, in vsem, ki so ge prišli kropit od blizu in daleč, ter vsem, ki so ga spremili v tako obilnem številu na poslednji poti ter mu tako izkazali zadnjo čast. Se enkrat Bog plačaj I Tupaliče-Jezersko, dne 26. aprila 1094. Žalujoča rodbina Robnikova. ž š 'v.',- ШШШШ Zahvala V veliki žalosti, ko se je nenadoma »n prerano poslovil od nae ter odšel k Večnemu naš blagi, nepozabni oče, gospod Anton Pmtar tajnik Zvose združenj gostilniških podjetij Dravske banovine v pokoju in posestnik v Kamniku smo prejeli od vsepovsod številne izraze odkritosrčnega sožalja in sočutja ter tolažbe v težkih urah. Zahvaljujemo se vsem našim prijateljem in znancem, ki so nas tolažili in bodrili, ki so ве spomnili dobrega pokojnika v molitvi in ga v tako častnem številu spremili na poelednji poti. Posebna zahvala pa gre g. Cirilu Majcen u, predsedniku Zveze združenj gost. podjetij, za njegove v srce segajoče oslovilne besede na pokojnikovem domu, čč. duhovščini iz it. Vid« in Kamnika, gg. pevcem iz Ljubljane za poslovilno petje, pevskemu društvu »Lira«, gasilnemu društvu in godbi v Kamniku za častno spremstvo na poelednji poli, ter domačemu časopisju, ki se je v iekrenih in toplih stavkih spomnilo pokojnikovih zaslug in njegove priljubljenosti. V Ljubljani, dne 28. aprila 1984. S Žalujoči ostali. pomM l Voiemu p Lepota je vel k dar narave ki qa ženska mora gojiti -n ne sme zom-mnriti Zvn ka moro triufili vedo, s >etere pnmi У" najde sredstvo za ohranitev lepote. Rabite »FfiRD DE RIVOLI-To je prijeino parfum rano rum.nilo, ki da Vašemu очгпги prekrasno barvo si Cno lepemu cvelu ali zrelemu sod|U Dohlvo se nnjlepš Ii barvali Praniba' isse Brunette, Rose cerail, Rose pour blond Mandarine Rnuge de Soir. OodI se povsod za Leno Din 0—, Kjer ga na še nI, ga razpošilja Parfumerija in kosmetika RIV0LI, frane manazin, Osiiek Naš cen