PRIMORSKI DNEVNIK . je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojškim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O- ~i W p
O' ~ P
o o 2
O i-: jjj
r ®
7: <Z J>
’ ’ O 3 3>
r t c s-
s
2
3
o
i-i
s=
m
I
u
b<:
-z.
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 128 (12.760)
Trst, nedelja, 31. maja 198 -s
_____________________________ >
159
je)
23
-J
O
•o
O'
3>
>
!>
O
Z občnega zbora emisijskega zavoda Banca dltalia
Ciampi: Podjetja naj namenijo dobiček povečanju zaposlenosti
Guverner predlagal obdavčitev tudi borznih zaslužkov
roma doseči od industrijskih podjetij, da namenijo svoje dobičke povečanju proizvodnje in zaposlenosti. Pogumne besede, torej, in neprikrita kritika na rovaš tistih podjetnikov, ki jim je zaslužkarstvo edini cilj. Agnelli in njegovi kolegi v resnici niso kdo ve kako zadovoljni s Ciampije-vimi izvajanji, češ da »dobiček pomeni edino verodostojno sredstvo za preverjanje vitalnosti nekega podjetja«, res pa je tudi, da Confindustria guvernerjevih ugotovitev ne dramatizira.
Ciampi je obsodil tudi neučinkovitost javno-upravnega aparata zaradi velikega državnega primanjkljaja in v tej zvezi omenil nujo po preureditvi davčnega sistema oziroma možnost obdavčitve borznih zaslužkov (Capital gains). Glede bančnega poslovanja je rekel, da bi se moralo 130 kreditnih zavodov rekapitalizirati za 4.000 milijard lir, a tudi napovedal bližnjo sprostitev pooblastil za odpiranje novih bančnih okenc. »Toda gorje, če bi kdo preveč optimistično sprejel moje poročilo,« je pribil Ciampi, češ, prav je, da upoštevamo vse, kar smo dobrega ukrenili, moramo pa se tudi zavedati rizika, ki ga predstavljajo nerešeni in novo nastali problemi. Ugodni rezultati resda niso naključen sad zunanjih dejavnikov, ampak učinek notranje ekonomske politike; toda sanacija se ni še končala, saj smo inflacijo le ublažili, ne pa ustavili, (dg)
Guverner Bance dTtalia med občnim zborom (Telefoto AP)
RIM Na rednem letnem občnem zboru emisijskega zavoda Banca dltalia je guverner Carlo Azeglio Ciampi podal takšno poročilo o stanju in perspektivah italijanskega gospodarstva, kakršno je malokdo pred njim: v vseh krogih' družbeno-političnega "udejstvovanja, ' razen pri nekaterih veleindustrijcih, je izzvalo namreč zelo povoljne komentarje. Tudi med sindikalisti.
»Korak, ki nas ločuje od povratka v težke razmere, iz katerih smo se komaj izkopali, je zelo kratek,« je zatrdil Ciampi. Po naglasitvi, da se je ekonomski položaj močno zboljšal, je pozval politike in gospodarstvenike, naj vsebinsko ne izvotlijo dosedanjih naporov v zasledovanju višjih ciljev, za katerimi stremi družba, naj se torej ne vdajo partikularističnim skušnjavam: »Na voljo nam je takšna družbena ureditev, ki bo zagotovila delo mladini, se uspešno lotila reševanja problemov Juga, zasledovala nove življenjske modele, se čvrsto zakoreninila v mednarodho skupnost in zajamčila monetarno stabilnost z uveljavljanjem kolektivne solidarnosti in spoštovanjem jasnih pravil.« V ta namen je treba po guvernerjevem mnenju strožje nadzorovati javne izdatke, korenito revidirati mehanizme socialne solidarnosti to je pravičneje porazdeliti dohodke, tudi zato, ker ni gospodarski razmah toliko odvisen od Cene dela, kakor trdijo nekateri (!) — ozi-
Fani reši , šolnikov
RIM — Če se bodo od 4. junija naprej redno vršile ocenjevalne seje in z njimi izpitne preizkušnje, bo okrožnica ministrice Fal-cuccijeve o imenovanju profe-sorjev-komisarjev preklicana. Tako je dejal ministrski predsednik Fanlani po sinočnjem drugem sestanku s predstavniki zveznih sindikatov CGIL, CISL in UIL ter avtonomnega sindikata SNALS. Predsednik vlade je tudi najavil izglasovanje zakonskega odloka in posledičnega zakonskega osnutka za rešitev problemov, ki zadevajo začasno šolsko osebje v pričakovanju staleža, oziroma omejitev najvišjega možnega števila dijakov v enem razredu na 25.
Fanfani je torej toplo apeliral na šolsko osebje iz vrst odborov CdB, naj se odreče bojkotu izpitov in ocenjevanj. No, ti odbori se bodo sestali danes na vsedržavni skupščini in optimisti zatrjujejo, da bodo popustili. Pred srečanjem sindikalistov s Fanfa-nijem in Falcuccijevo se je slednja sešla v dopoldanskih urah prav s petimi zastopniki omenjenih odborov, to pa je očitno vplivalo na ugoden razplet poznejšega snidenja na vladni ravni. Dekret o zagotovitvi staleža tistim, ki ga še nimajo, naj bi obremenil državno blagajno za kakšnih 1.000 milijard lir.
Cossiga pomilostil mater ki je ubila sina narkomana
Afere o »zasilnem« pristanku na Rdečem trgu še ni konec
Sokolov ni več obrambni minister službo je izgubil tudi Koldunov
MOSKVA — Prvovrstno presenečenje, za katero je poskrbel 18-letni Zahodni Nemec Mathias Rust, ki je z aviončkom pristal na Rdečem trgu v Moskvi, je zelo razburilo veljake v Kremlju. Le tako si namreč razlagamo včerajšnjo vest, da je vrhovni sovjet-»odpustil« 75-letnega obrambnega ministra maršala Sokolova in načelnika protiletalske obrambe, 63-letnega maršala Koldunova. Sovjetske šefe je najbolj razkačilo dejstvo, da je nadebudni Mathias” preletel tisoč kilometrov ozemlja Sovjetske zveze, ne da bi ga prestregli lovci sovjetskega letalstva, ki so kar dvakrat krožili okrog njegovega letala. Vse to se je zgodilo — ironija usode — prav na dan, ko so v državi praznovali nacionalni praznik mejnih organov..
Maršal Sokolov je bil obrambni minister SZ od decembra 1984, ko ga je na to mesto po smrti Ustinova postavil Konstantin Černjenko. Imenovanje Sokolova je sicer-presenetilo vse opazovalce, saj ni, nihče računal, da se bo nepoznani Sokolov povzpel tako visoko. Z njegovo namestitvijo se je obrambno ministrstvo spet vrnilo v roke
poklicnega vojaka, saj je bil na tem mestu zadnjih osem let civilist.
Novi šef sovjetske obrambe, general Jazov, je po narodnosti Rus in je od marca 1981 dodatni član centralnega komiteja KPSZ. Doslej je bil namestnik ministra za obrambo in odgovorni za personalo, sedem let pa je kot komandant vojske služboval v srednji Aziji in na skrajnem vzhodu Sovjetske zveze.
V Moskvi medtem Mathiasa še ved-
no zaslišujejo, sovjetske oblasti pa niso sporočile veleposlaništvu ZRN, kaj nameravajo z njim. Sporazum med državama predvideva, da so državljani druge države V rokah policije lahko največ tri dni, ne da bi bilo obveščeno diplomatsko predstavništvo.
Pa še nekaj. Prebivalci Sovjetske zveze so preko tiskovne agencije Tass o vsej zadevi zvedeli naslednje: »Včeraj je eno letalo pristalo v Moskvi...« Kje je pa »glasnost« Gorbačova?
ALESSANDRIA Predsednik republike Francesco Cossiga je pomilostil Franco Conti, žensko, ki je leta 1984 umorila lastnega sina narkomana.
55-letna učiteljica iz Bassignane pri Alessandrii je 20. januarja 1984 ustrelila svojega 27-letnega sina Elia Ponza-ta, ki je bil že deset let žrtev heroina. Mati ga je ubila iz obupa, ker ni prenašala več njegovega stalnega nasilja, njegovih zahtev po denarju, njegovega že uničenega življenja. Po moževi smrti se ji je sin izgubil v vrtincu tež-
kih mamil. Elio je pustil šolo, vzpostavil je ljubezensko zvezo z nekim dekletom, ki mu je rodilo hčerko, ter se popolnoma prepustil heroinu. Mama mu je bila edini vir dohodka in edina opora, od nje je zahteval čedalje več denarja, ko ga ni dobil, pa jo je ustrahoval tako, da ji je grozil, da si bo vzel življenje. Nekega dne se mu je Franca Conti uprla, vzela je pištolo, ki jo je brat, oficir v pokoju, imel v spalnici, in počila sina. Glede na razloge, zaradi katerih se je globoko verna učiteljica sprevrgla v morilko, so jo sodniki v Alessandrii obsodili na sorazmerno milo kazen, na osem let zapora. Kaj kmalu pa so za Franco Conti sprejeli varianto hišnega pripora in ji odšteli nekaj mesecev kazni.
Njeni odvetniki so jo lani prepričali, naj naslovi na predsednika republike prošnjo za pomilostitev, ki jo je predsednik dejansko uslišal. Za državo je Franca Corti poravnala svoj dolg s pravico in bo lahko ponovno svobodno zaživela. Pomiloščena učiteljica v pokoju se bo lahko zdaj še naprej ukvarjala z vnukinjo in sinovo zaročenko, ki se je medtem dokončno odrekla heroinu.
Proti reklami, ki žali otroka
RIM Reklama pleničk zahteva po nenapisanem pravilu, da se na televizijskem ekranu pojavi gola zadnjica lepo zalitega otroka. Otroci se tudi »prodajajo« (beri: dajejo poljubčke v zameno za čokoladni namaz) in zganjajo vseh vrst traparij, da bi odrasle zvabili v trgovine.
Proti tovrstnemu zlorabljanju otroštva in podobe mladoletnika se je uprlo 16 petošolcev iz Fogliana pri Reggiu Emiliji. Po daljši razpravi v razredu so z učiteljico sestavili protestno pismo, ki so ga nato naslovili predsedniku republike Francescu Cossigi, upravi RAI ter Berlusconiju, pod okriljem katerega uspevajo tri zasebne televizijske mreže.
»Smo ogorčeni,« so napisali petošolci, »ker dobršen del reklam, ki jih predvajajo po televiziji, prikazuje ali gole otroke ali otroke, ki počenjajo neverjetne oslarije.« Pismo se nadaljuje z ugotovitvijo, da »smo otroci pomembni osebki in to od rojstva dalje. Zato ni prav, da nas izrabljajo, ko se ne moremo upreti, da postanemo igrače, stroji brez ponosa. Nočemo, da nas imajo za norca.« Kako bo na tako pismo reagiral predsednik republike? Zaenkrat se bo problematiki otrok v reklami posvetil Arrigo Levi v jutrišnji Berlusconijevi in z reklamami natrpani oddaji Tivutivii.
Osebje RAI še stavka
RIM — Včerajšnje srečanje med šefom za personalo RAI Me-dusejem in sindikalnimi predstavniki ni obrodilo nobenih sadov in bodo zato uslužbenci RAI nadaljevali s programom stavk, ki so ga že sprejeli.
Sindikati CGIL, CISL, UIL in SNATER bodo 3. junija v Rimu organizirali protestno manifestacijo, na kateri bodo sodelovali uslužbenci RAI iz cele Italije. V poročilu o srečanju med šefom per-sonale in sindikati piše, da »je ustanova z novimi predlogi omogočila obnovitev pogajanj, niso pa bile sprejete glavne sindikalne zahteve.
»Takšen odnos ustanove,« trdijo sindikalni predstavniki, »nikakor ne omogoča premostitve vseh ovir in so zaradi tega medsebojni odnosi še vedno zelo napeti.«
Rilkejeva poezija zaključila sezono SSG
Prizor z recitala SSG v Devinu
S sugestivnim večerom v Devinu je sinoči Slovensko stalno gledališče v bistvu zaključilo svojo letošnjo sezono (ponovitev recitala Rilkejeve poezije bo še danes). Zaključilo jo je s poezijo velikega pesnika Rilkeja, ki je prav v okolju devinskega gradu dobil inspiracijo za eno svojih najvišjih poetičnih del Devinske elegije. Ta poezija je imela moč, da je pregnala tudi deževne kaplje, ki so sinoči skozi pretile, a se niso izlile.
Zelo pomenljiv je bil ta večer, ki ga je po zamisli Miroslava Košute in izboru tekstov Nika Grafenauerja oblikoval režiser Jože Babič s člani SSG in gosti od drugod. Rilkejeva poezija se je izpevala v štirih jezikih (slovenščini, nemščini, italijanščini in hrvaščini) in v glasbi ter pritegnila pozornost številnega občinstva, ki je prisluhnilo umetniški besedi pod čudovitimi večernimi zidovi gradu.
Naj ob tem omenimo, da sta to zadnje letošnje poglavje SSG omogočili tudi devinsko-nabrežinska občinska uprava in tržaška pokrajina.
Formula 1 v Montecarlu
Mansell in Senna danes v 1. vrsti
□ □ □
Pobuda Jadrana in Stefanela
V Trstu mednarodni košarkarski turnir
□ □ □
Na »giru« danes počitek
Na skupni lestvici Roche še v vodstvu
Stališča največjih strank dva tedna pred volitvami
PSI: V naslednjih petih letih nočemo na vladi demokristjanov
Možnost onesnaženja preliva je minimalna
Zaradi megle trčenje v Rokavskem prelivu
RIM Čez 15 dni bomo volili. Do volitev manjkata torej še dva tedna zborovanj, govorov, polemik in soočanj. Besedo bodo nato prevzeli volivci, ki bodo ocenili različne politične sile, njihovo verodostojnost, njihove programe in predloge. Poglejmo pa si, 15 dni pred volitvami, kakšna so stališča največjih strank: KD, KPI in PSI.
Krščanska demokracija je stranka relativne večine, ki je marca sprožila vladno krizo, ko je ocenila, da je izkušnja petstrankarske koalicije zaključena. Demokristjani v bistvu predlagajo staro koalicijo, čeprav silijo v volilno reformo, ki bi prisilila stranke, da se pred volitvami izrečejo, katero vladno formulo podpirajo. KD tudi vztrajno ponavlja, da mora naslednji vladi načelovati njen predstavnik. »Pet-strankarska koalicija«, je dejal De Mita v intervjuju za naslednjo številko tednika Panorama, »ni mogla dalje obstajati, ker je slonela na predpostavki, da mora KD 'sprejeti vlogo stranke, ki jo je treba zatreti. Če bi jaz ponovno predlagal sestavo enake vladne koalicije, bi mi lahko očitali, da sem prekinil zavezništvo. Jaz pa predlagam drugo rešitev, saj zahtevam volilno reformo, ki bi omogočila novi vladi, da bi bila resnično močna.«
Upanje demokristjanov, da bi to zamisel srečno izpeljali, je seveda minimalno, saj so se proti tej rešitvi izrekle vse stranke (seveda razen KD), ki so sestavljale prejšnjo vladno koalicijo.
Nameram De Mite v prvi vrsti nasprotuje PSI. Socialisti celo izjavljajo, da ne vidijo možnosti ponovitve petstrankarske koalicije tudi po 14. juniju in trdijo predvsem to, da ne bodo podpirali vlade, ki jd bo vodil demokristjan. Možnost, da bi sestavili vlado s KPI, pa socialisti ocenjujejo za nezrelo. »Ko so me vprašali,« je dejal tajnik PSI Bettino Craxi v današnjem intervjuju za dnevnik La Stampa, »če sem pripravljen obvezati se pred volivci, da bom podprl v naslednjih štirih ali
petih letih vlado pod vodstvom. KD, sem odgovoril točno to, kar sem mislil: še na kraj pameti mi ne pride«. V isti sapi pa je Craxi dodal, da »danes niso še zreli pogoji za alternativo, ki jo predlaga Natta, sami komunisti pa niso storili veliko, da bi jih ustvarili«. Po Craxijevem mnenju so komunisti, predvsem v sklepnem delu vladne krize, v resnici dokazali izredno razpoložljivost za kompromise z demokristjani.
Tej izjavi pa ostro nasprotuje Natta, ki je dejal, da ne obstaja nobena možnost kompromisne rešitve s KD, niti na račun volilne reforme, ki jo predlaga De Mita. Predlog komunistov je in bo ostal demokratična alternativa. Pogoji, da bi jo tokrat ustvarili, sedaj ob-
stajajo. Prvič se namreč, po mnenju tajnika KPI, politične sile predstavijo volivcem v položaju popolnega ravnovesja: nihče ne more trditi, da je del vladne večine, nihče pa tudi ne more izjaviti, da je v opoziciji. Spopad se bo torej vrtel okrog vsebine predlogov. »Samo na osnovi programov,« je dejal Natta, »bomo lahko sestavili homogeno vladno koalicijo.« Tajnik KPI je obenem dejal, da s primerjavo programov lahko brez težav ugotovimo, kako sta KPI in KD na čisto nasprotnih pozicijah. KD predlaga konservativen program, komunisti pa nudijo volivcem napredne izbire. Možnost sodelovanja s socialisti in drugimi laičnimi strankami zato po mnenju Natte sedaj konkretno obstaja.
G. R.
LONDON - V noči med petkom in soboto sta v Rokavskem prelivu trčila liberijski tanker Skyron in poljska tovorna ladja Hel. Okoliščine nesreče niso še povsem jasne, saj angleški viri pravijo, da sta ladji trčili 35 kilometrov vzhodno od angleškega pristanišča Ramsgate v Rokavskem prelivu, Francozi pa trdijo, da se je nesreča pripetila na Severnem morju. Do trčenja je vsekakor prišlo okrog 3.30 zjutraj, ko je bilo vso območje zavito v gosto meglo. Po trčenju se je na liberijskem tankerju, ki pelje 130 tisoč ton surove nafte, vnel požar, ki pa so ga gasilci — ti so na kraj prihiteli iz Velike Britanije, Francije in Belgije — v nekaj urah pogasili. V trčenju ni bil nihče izmed 41 mornarjev na tankerju in 42 na poljski tovorni ladji, ki je peljala ječmen, ranjen.
Ob precejšnji gmotni škodi na obeh ladjah se v teh urah postavlja predvsem vprašanje možne onesnažitve Rokavskega preliva, kot se je to doslej že večkrat zgodilo. Trčenje je namreč povzročilo v sprednjem delu liberijskega tankerja precej veliko razpoko, iz katere je včeraj izteklookrog 200 ton surove nafte. Na morju je tako že viden kar precej velik madež nafte. Nedvomno bi zato bila, če bi se ladja potopila in bi se v Rokavski preliv prevrnilo vseh 130 tisoč ton surove nafte, ekološka škoda nepopisna.
To možnost je težko predvidevati, saj je to odvisno od jakosti morskih tokov in jakosti vetra, izvedenci pa trdijo, da so ti pogoji zaenkrat še dobri. Nikakor pa ne gre izključiti tudi najhujšega.
Huda prometna nesreča pri Benetkah
BENETKE — V noči med petkom in. soboto so v prometni nesreči pri Benetkah. umrli štirje fantje med 19. in 21. letom starosti.
Mladeniči so se iz San Donaja di Piave z avtomobilom volkswagen golf vračali v Mestre, pri mostu nad reko Sile pa je voznik iz še nepojasnejnih razlogov izgubil nadzorstvo nad vozilom in treščil v obcestno ograjo. Ob silovitem trčenju se je avtomobil preklal na dva dela, en del je zgorel na cestišču, drugi pa je zgrmel v vodo. Vsi potniki so pri priči umrli, dva sta zgorela v avtomobilu, dva pa sta se potopila.
Gasilci in potapljači pa so se morali truditi več ur, preden so iz vode izvlekli razbitine avtomobila in so tako lahko identificirali tudi druga dva mladeniča.
Italijanski dijaki na oslovski klopi
RIM — »Carneade, chi era costui?«
Enkrat toliko, dovolite, da citiramo stavek iz italijanske literature. Opravičuje ga naš zapis o razsežnostih neznanja, pravzaprav popolne ignorance italijanskih višješolskih študentov. Italijanski tednik UEspresso bo v jutrišnji številki objavil rezultate svojevrstega preverjanja znanja, ki ga je izvedel statistični zavod Computel. Intervjuvali so 437 študentov, starih med 16. in 18. letom, ki obiskujejo zadnje razrede licejev tako v manjših krajih kot v mestih. Skratka, intervjuvali so, bodoče maturante, ki so se, Falcuc-cijevi v brk, izkazali za nepojmljive ignorante, neizmerne lenobe in pogubljene videoodvisnike.
Na vprašanje, kdo je Luigi Einaudi, so odgovorili, da je pesnik. Adriano Olivetti je po njihovem izumitelj pisalnega stroja, Jurij Gagarin pa je, reci, piši, beri in se čudi, 'ruski baletnik! Še dobro, da živimo v dobi informatike in televizije, sicer bi ostali nekateri predstavniki sodobnega kulturnega življenja povsem pozabljeni. Tako je televizija priskočila na pomoč Francescu Alberoniju (pisatelju, slikarju, ventrilokvistu?), za katerega je »slišalo« kar 39 odstotkov intevjuvancev. Pri tem moramo seveda dodati, da jih od teh le 2 odstotka vesta, da je Alberoni tudi uvodničar pri dnevniku Corriere della Sera.
Francesco Alberoni bo svoje »slave« najbrž prav vesel, še posebno, ko se bo primerjal z osebnostmi, ki so italijanskim študentom najmanj znane. Gabriela Garcia Margueza več kot polovica ne pozna, kar 78 odstotkov pa povsem ignorira, da je kdaj živel arhitekt z imenom Le Corbusier.
Huda prede tudi ameriški literaturi. John Steinbeck bi lahko igral košarko v ameriški NBA ligi, lahko pa bi tudi prepeval country popevke v Nashvillu. To, da si je prislužil Nobelovo nagrado za literaturo, da je napisal Ulico ribjih konzerv, Polentarsko polico in Sadove jeze, so si le redki dijaki vtepli v glavo. Tudi Vzhodno od raja spominja 55 odstotkov intervjuvancev na film, 31 odstotkov jih trdi, da ima to nekaj opraviti z mitom Jamesa Deana, le 10 odstotkov je zadelo na intelektualno loterijo in izjavilo,, da je to roman. Kdo ga je napisal, pa je tabu tema za vse. Sicer pa je bila pisateljica Karen Blixen deležna »kar« 4-odstotnega prepoznavanja, najbrž zato, ker je »njen« film pred par leti prejel oskarja.
Za italijanske študente pa vsekakor velja isto pravilo kot za hudiča, ki ni nikoli tako črn, kot ga slikajo. Kar 98 odstotkov namreč prav dobro pozna... Simona Le Bona. Eureka!
(»Eureka!«: ime Le Banove jadrnice, ljubkovalni naziv za njegovo ženo Yasmin, drugo?)
Delegacija vlade SRS končala obisk v Trentu
TRENTO — Delegacija slovenskega izvršnega sveta se je včeraj v Trentu srečala s predsednikoma pokrajinske vlade in pokrajinskega sveta pokrajine Trento, tekli so tudi razgovori na pokrajinski trgovinski zbornici, popoldne pa se je obisk zaključil z ogledom znanstveno raziskovalnega ištituta POVO pri Trentu.
Gospodarsko sodelovanje vključujoč prenos znanja in položaj manjšin sta bili osrednji temi dvodnevnih srečanj delegacije slovenskega izvršnega sveta z upravnim in gospodarskim vrhom dežele Tridentinska-Južna Tirolska in obeh pokrajin Bočen in Trento. Kar zadeva gospodarske stike med Jugoslavijo in obema pokrajinama, je dosedanja bera manj kot pičla. Pet milijard lir uvoza iz Jugoslavije in tri milijarde 200 milijonov lir izvoza v SFRJ. Proizvodna kooperacijska pogodba med Uniorjem iz Rič in firmo Graffer iz Trenta je edina konkretizacija zdaj že desetletnega načelnega ugotavljanja o koristnosti tovrstnega sodelovanja, pri čemer je treba vedeti, da je dežela gostiteljica tradicionalno vezana na gospodarsko vertikalo Sever - Jug. V bilanci uresničenega je tudi plodno sodelovanje med univerzama Trento in Ljubljana in med katastrskima službama obeh dežel. V teh dvodnevnih
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 150.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000 - din, trimesečno 5.000 - din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500 - din, trimesečno 3.750 - din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din. nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Mon-tecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in liska
ZTT
Trsi
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
razgovorih, je bilo rečeno, da bo odslej drugače, kar pa je odvisno predvsem od ustvarjanja pogojev za večje zaupanje v slovensko in jugoslovansko gospodarstvo kot poslovne partnerje in od kvalitete ponudbe slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva.
V prvem krogu realizacije dogovorjenega naj bi se ob slovenski predstavitvi na bocenskem mednarodnem sejmu srečali gospodarstveniki obeh dežel, še posebej naj bi turistična dejavnost proučila možnost sodelovanja in prenosa njihovih izkušenj obalpskega in kmečkega turizma. Gospodarstvo dežele gostiteljice pa je bilo povabljeno k skupnemu vlaganju kapitala predvsem v nastajajočih prostih industrijskih conah ob meji.
Ce je bila slovenska delegacija v gospodarskem delu obiskov predvsem občudovalka učinkovitosti germansko romanske poslovne kreativnosti, pa je v obravnavi položaja manjšin mnogo samozavestneje predstavljala slovenska in jugoslovanska načela in njihova udejanjenja v praksi, hkrati pa italijansko in nemško govoreče sogovornike opozorila, da niti Italija, niti matična država Južnotirolcev - Avstrija ne urejata dovolj učinkovito položaja slovenskih manjšin. Za večino sogovornikov je bila ta informacija prvo, predvsem pa celovito soočenje s stvarnostmi, ki so drugačne in mnogo slabše, kot pa je položaj Južnotirolcev, ki so sicer manjšina v Italiji, toda večina v bocenski pokrajini.
IGOR GRUDEN
Umrl je avtor dokumentarca o Černobilu
MOSKVA — Sovjetski tednik Nedelja je objavil vest, da je pred dvema mesecema umrl sovjetski režiser in fotograf Ščevčenko, ki je posnel dokumentarec »Černobil, kronika težkih tednov«. Po pisanju tednika je režiser umrl zaradi sevanja, ki mu je bil izpostavljen med snemanjem dokumentarca o černobilski tragediji. Iz istega vira se je tudi zvedelo, da sta oba snemalca, s katerima je Ščevčenko posnel dokumentarec, na posebnem zdravljenju.
Na festivalu sovjetskega filma v Tbilisiju je žirija dala korajžnemu režiserju posebno nagrado. Sovjetska televizija je prvič predvajala dokumentarec 18. februrja.
h življenja slovenskih denarnih zavodov
Ob dosežkih nove možnosti razvoja
Občni zbori družb ali zadrug niso le priložnost za pregled delovanja, pač pa pride večkrat do sprememb pri vodstvenih organih. Med občnimi zbori Slovenskih denarnih zavodov v Italiji ni prišlo do bistvenih sprememb, kljub temu pa je umestno, da pregledamo, kdo vodi danes vsaj za dobo enega leta te gospodarske ustanove.
Predsednik Kmečke banke v Gorici je rač. Ksa-veroj Leban, podpredsednik je odv. Karlo Primožič, ravnatelj zavoda pa' je dr. Borut Leban; predsednik nadzornega odbora je rač. Silvan Mesesnel. Kmečki-delavski hranilnici in posojilnici v Sovodnjah bo predsedoval Miro Hmeljak, podpredsednik je Davorin Pelicon; ravnatelj je Savo Ušaj, predsednik nadzornega odbora pa dr. Štefan Bukavec.
V Kmečko obrtni hranilnici v Doberdobu je bil potrjen za predsednika Andrej Gergolet, a za njegovega namestnika in podpredsednika je bil izvoljen njegov soimenjak Andrej Gergolet; ravnatelj je Maks Gergolet, predsednik nadzornega odbora pa Arnold Jarc.
Pri Kmečki in obrtni hranilnici in posojilnici v Nabrežini je bil potrjen stari odbor. Vodstvo hranilnice sestavljajo: predsednik Guido Zidarič, podpredsednik Danilo Lupine, ravnatelj je Milan Vremec, predsednik nadzornega odbora je dr. Marija Marc, ki je - če se ne motimo - edina ženska, ki je dobila svoje mesto v upravnih odborih zavodov.
Hranilnici in posojilnici na Opčinah bo še vedno predsedoval geom. Pavel Milič, podpredsednik je Karlo Guštin, a njen ravnatelj je dr. Drago Gantar, medtem ko bo dolžnost predsednika nadzornega odbora opravljal dr. Stevo Kosmač.
Pri Tržaški kreditni banki je bil potrjen za predsednika Egon Kraus, podpredsednik je sedaj inž. Aljoša Vesel, ravnateljske funkcije bo še vedno
opravljal dr. Vito Svetina in ravno tako bo rač. Silvan Mesesnel načeloval nadzornemu odboru.
Vsem omenjenim in seveda njihovim sodelavcem želimo mnogo uspeha v sedanji poslovni dobi.
Mnogokrat smo omenili, da so slovenski denarni zavodi statutarno ločeni in da je prav zaradi tega mnogokrat težko uskladiti razvojne politike.
Tržaška kreditna banka je delniška družba in je kot taka vljučena v vsedržavno organizacijo Istituto centrale banche e banchieri, kjer so povezane v glavnem vse banke krajevnega ali deželnega značaja.
Kmečka banka spada med tako imenovane Banche popolari (ljudske banke), ki so povezane v svojo specifično organizacijo.
Ostale hranilnice (z Opčin, iz Nabrežine, Doberdoba in Sovodenj) spadajo med kmečke hranilnice (Casse rurali), ki imajo ravno tako svoje specifične kompetence. Tudi ti zavodi so ustanovili osrednjo banko ICREA, ki skrbi za sklepanja posebnih pogodb in konvencij z državnimi ali deželnimi ustanovami v imenu vseh svojih članic. Poleg tega so hranilnice včlanjene v deželno zvezo kmečkih posojilnic (Federazione Regionale casse rurali).
Vsi slovenski denarni zavodi so tudi povezani v posebno sekcijo pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju. Denarni zavodi lahko nudijo klientom najrazličnejše storitve in dejansko pokrivajo vse potrebe gospodarstva kakor tudi posameznega varčevalca ali investitorja.
Tržaška kreditna banka in Kmečka banka lahko polnopravno in samostojno poslujeta š tujino. To je bil vsekakor dolg proces, saj je osrednji italijanski zavod dolgo časa zavlačeval izdajo pooblastila za mednarodno poslovanje. Gre za zahtevno in visoko strokovno delo, saj se predpisi o mednarodnem ban-
čnem poslovanju skoraj vsakodnevno izpolnjujejo in dopolnjujejo, saj država lahko prav s temi predpisi podpira ali zavira mednarodno trgovanje. Hranilnica na Opčinah ima menjalnico, kar je prva stopnja mednarodnega poslovanja. Ostali zavodi niso še uvedli te Službe po vsej verjetnosti, ker niso čutili potrebe, da bi razširili svoje poslovanje v to smer.
Ostale gospodarstvenike zanimajo druge oblike poslovanja. Znano je namreč, da so prav posamezni denarni zavodi v bistvu posredniki med obrtniki, trgovci, gostinci in deželnimi ali državnimi organizacijami in zavodi, ki so pooblaščeni za kreditiranje po posebnih zelo ugodnih pogojih. Omenili bi le nekatere oblike, ki jih napogosteje srečamo; krediti preko Artigiancassa, sodelovanje s konzorciji za poroštvo kreditov (CONGAFI in COREGAFI) ali z deželno ustanovo za razvoj obrti (ESA), ravno tako so važni krediti za razvoj kmetijskih obratov, ki predvidevajo nabavo novih strojev in opreme ter redno poslovanje; v poštev pridejo tudi nepremičninska dolgoročna posojila, o katerih je bil govor v preteklih mesecih ob izdaji zakona, ki predvideva posebno obliko stanovanjskega varčevanja. Za krajevne gospodarstvenike je tudi zelo zanimiva možnost pridobivanje kreditov z rotacijskim skladom (FRIE) in še bi lahko naštevali. Zaradi že omenjene statutarne raznolikosti vsi zavodi nimajo enakih možnosti samostojnega poslovanja. In prav na tem področju je možno poglobljeno poslovno medbančno sodelovanje, ki bi nudilo gospodarstvenikom kakovostnejše storitve. Pri tem lahko ima Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki ima statutarno dolžnost, da obvešča vse svoje člane o razvojnih možnostih, ki jih nudi obstoječa zakonodaja, nezanemarljivo vlogo.
Mnogo je bilo že storjenega, kljub težavam in preprekam, a vendar razvojne možnosti niso bile še v celoti izčrpane.
ODO KALAN
TRGOVINA
Ideale
G. Foraus
Ul. Settefontane 3/c Telef. 731377 - Trst
■	sanitarije
■	vse za ogrevanje in hidravliko
■	inštalacije in popravila
URARNA ZLATARNA
LA URENTI
DIAMANTI
—	posamezni na prstanih
—	briljanti
na poročnih prstanih
—	nad 500 modelov z GARANCIJO
Tehnologija in promocija osnovi uveljavitve Nics
TURIN Gospodarstveniki jih imenujejo Nic ali, po angleško, Newly Industrialized Countries, se pravi države z novo industrializacijo. Pojem označuje sedem azijskih in dve latinskoameriški državi, ki se s svojimi proizvodi vse bolj uveljavljajo na mednarodnem trgu in so trdno odločeni, da postanejo eni od protagonistov svetovne trgovine. Pojav je tako zanimiv, da mu je ustanova Agnelli posvetila posebno študijo.
Kdo so Nic? Imena niso skrivnost, saj se vse bolj pojavljajo na najrazličnejših, tudi tehnološko zelo zahtevnih proizvodih. Gre za Južno Korejo, Tai-van, Hong Kong, Singapur, Filipine, Indonezijo, Malezijo, Brazilijo in Argentino. Leta 1960 so te države izvažale 19,6 odstotka svoje proizvodnje, leta 1984 pa že 46,4 odstotka. Tarča njihove ofenzive niso bile'manj razvite države, pač pa visoko razvite države kot ZDA, Japonska, članice EGS.
Po ugotovitvah ekonomistov je bila izredno nizka cena dela do pred krat-
kim glavni adut teh držav, sedaj pa se bitka odvija že na tehnološkem področju. Zlasti informatika je. vse bolj dostopna tem državam in po mnenju ekonomistov bosta Koreja in Taiwan že letos proizvedli 25 odstotkov vseh personal kompjuterjev. Gre nedvomno za dosežek, ki zaskrbljuje marsikatero razvito državo, tudi ker so Nic v tekmi za tržišča koncentrirali sredstva v strokovno usposabljanje, raziskovalno dejavnost in v promocijo, pri tem pa je seveda tudi cena dela velikega pomena. Raziskava ustanove Agnelli je ugotovila, da od omenjene deveterice so štiri države (Hong Kong, Koreja, Taivan in Singapur) specializirane v izvozu industrij-
skih proizvodov, Filipine, Malezija in Indonezije izvažajo industrijske proizvode in surovine, Brazilija in Argentina pa predvsem surovine. Vse te države so si zagotovile v nekaj letih občutna tržišča. Začele so z izvozom najbolj tradicionalnih proizvodov in surovin, njihova ponudba pa ima vse več tehnološke vsebine. Zanimivo je tudi, da so si znale tudi v letih gospodarske recesije pridobiti precejšen prostor na tržiščih razvitih držav.
Kako naj se Italija zoperstavi taki ofenzivi? Na to vprašanje so udeleženci ob predstavitvi študije odgovorili enoglasno: nikakor ne z zapiranjem, s protekcionizmom, ki bi se lahko spremenil v nevaren boomerang.
_____________Patronat IN A C svetuje_________________
Še mesec dni za plačilo zdravstvenega zavarovanja
Vpr.: »O plačevanju zdravstvenega zavarovanja nezaposlenih državljanov sem že precej .slišala in brala, vendar pa mi ni še vedno povsem jasno kako naj se ravnam. Do septembra lanskega leta sem bila zaposlena kot odvisna delavka in sem bila prepričana, da imam kot brezposelna od oktobra dalje brezplačno zagotovljeno 6-mesečno zdravstveno kritje. Zdaj pa mi je prijateljica povedala, da ta zakon ne velja več in bi se morala že oktobra lani vpisati v poseben sklad. Če je to res, sem že v zamudi in kakšne sankcije tvegam? Ker moj mož dela, ne bi bila lahko vpisana v njegovo breme?«
L. M.
Odg.: Po uvedbi zdravstvene reforme, decentralizirane izpostave SAUB izstavljajo slehernemu državljanu izkaznico Krajevne zdravstvene enote za zdravstvene storitve, ne da bi pri tem bilo treba preveriti in dokumentirati, kot je to veljalo v bližnji preteklosti, da ima dotična oseba pravico do varstva kot odvisni ali samostojni delavec oziroma kot enota v breme. Vsem je zagotovljena enaka oskrba, ne glede na naslov, iz katerega jim oskrba pripada. Brezplačno pravico do zdravstvenega varstva imajo le osebe, ki so v breme delavca ali upokojenca, se pravi mladoletni otroci oziroma študentje in invalidi, zakonec in starši, vendar pod pogojem, da njihov osebni dohodek ne presega po zakonu določene dohodkovne meje (znesek minimalne pokojnine povečamo za 30 odstotkov in trenutno znaša 571.450 lir na mesec). Za osebe v breme upoštevamo dohodke na mesečni in ne na letni podlagi. Odvisni delavci, samostojni delavci in tisti, ki opravljajo samostojne poklice, plačujejo socialne dajatve za zdravstveno zavarovanje neposredno in sorazmerno z višino plače, oziroma dohodkov od samostojne dejavnosti. Vsi ostali, se pravi brezposelni in gospodinje, bi se morali kot zdravstveno nezavarovani državljani (non mutuati) vpisati v poseben seznam vsedržavne zdravstvene službe SSN, ki ga upravlja INPS. Do 30. junija pa morajo plačati zdravstveni prispevek v višini 7,5 odst. skupnega dohodka v letu, na katero se zavarovanje nanaša. Torej do 30. junija 1987 bodo morale zdravstveno nekrite osebe poravnati prispevek za leto 1986 na osnovi dohodka, ki izhaja iz davčne prijave za 1986. Pri tem ni določen najnižji ali najvišji forfetarni znesek: kdor nima nobenega dohodka ni dolžan plačati nobene dajatve.
Kar zadeva konkretno vprašanje naše bralke vas lahko pomirim, saj ni v vašem zadržanju nobene nepravilnosti in zato se nimate česa bati. Ko ste septembra prekinili odvisno delovno razmerje, vam ni avtomatično priznana šest-mesečna oprostitev plačevanja zdravstvenega prispevka, imate pa vse pogoje od 1. oktobra 1986, da ste priznani v breme moža (seveda, če je odvisen delavec) in v tem primeru ni potreben noben vpis, niti niste dolžni plačati nikakršne dajatve. Če pa je vaš mož samostojni delavec (kmet, obrtnik ali trgovec) se morate do konca junija 1987 vpisati v SSN za leto 1986 in plačati morebitni prispevek, ki se v vašem primeru izračuna takole: od 7,5 odst. skupnega dohodka v letu 1986 odštejemo zdravstvene dajatve, ki ste jih že plačali kot odvisna delavka v prvih devetih mesecih (10,95 odsdt. od kosmate plače). Prispevek za leto 1987 pa boste morali poravnati do 30. junija 1988.
Vsem tistim'osebam, katerim ni še jasno, če so zdravstveno zavarovane ali ne,’svetujemo, da takoj preverijo svoj položaj in regularizirajo svojo pozicijo do konca tega meseca. Zamudniki morajo namreč plačati poleg rednih dajatev tudi precej zasoljene globe.
Ureja BORIS SIMONETA
Problem jeklarstva v EGS
BRUSELJ -— Jutri se bodo v Luksemburgu sestali ministri za industrijo pri dvanajsterici, ki bodo imeli na dnevnem redu med drugim vprašanje železarstva v EGS. Po mnenju opazovalcev bo srečanje prehodnega značaja, saj so problemi na dnevnem redu zelo zahtevni, saj bo treba porazdeliti na drugačen način proizvodnjo jekla ter upoštevati družbene in gospodarske učinke krize železarskega sektorja.
Komisija EGS bo šele v sredini julija priprvila svoje predloge za pre-strukturacijo železarstva, medtem ko je zveza proizvajalcev Eurofer prepustila politikom, da gredo po kostanj v žerjavico, češ da sama ne zna, kako zmanjšati proizvodnjo kar za 20 milijonov ton letno.
Opremljeni uradi v najem
TRST - - Ni redko, da podjetje potrebuje opremljen urad za omejen čas ali vsaj zasilen sedež, dokler ne uredi svojih poslovnih prostorov. Takim potrebam je skušalo zadostiti podjetje Multistudio, ki je tudi v Trstu uvedlo ponudbo, ki je sicer značilna za druga italijanska mesta.
Multistudio, ki ima na razpolago 10 opremljenih uradov, nudi v najem za določen čas (nekaj ur na dan, za dobo enega tedna, enega meseca itd.) svoje opremljene urade, v katerih je že nameščen telefon. Poleg tega pa ima najemnik pravico tudi do skupnega tajništva. Tistim pa, ki potrebujejo samo telefonsko tajništvo in poštni predal, Multistudio nudi tudi to bolj omejeno storitev.
■ RIM ~ Vse kaže, da so ponarejevalci v minulem letu krepko delali. Po podatkih osrednjega emisijskega zavoda je v obtoku skoraj 40.000 ponarejenih bankovcev proti 25.000 lanskega leta. Zvečalo se je število ponarejenih petdesettisočakov, medtem ko se je znižalo število ponarejenih stotisoča-kov.
Izziv je treba sprejeti in se z državami kosati v konkurenčnosti proizvodov. Razumljivo je, da je bitka na področju cene dela zgubljena, zato je treba voditi boj predvsem na področju tehnološke vsebine, strokovnosti in storilnosti, saj je v razvitih zahodnih državah storilnost še vedno manjša kot v Nic. Potrebni so torej novi odnosi znotraj podjetij, z večjo prožnostjo, predvsem pa je treba nalagati še več v raziskovanje in v promocijo.
Ob tem pa, so menili, mora Italija pripraviti pošebno terapijo, neke vrste izreden načrt za izvoz, ki naj koncentrira sredstva na izbrane proizvode. Tujim kakovostnim vinom, je dejal nekdo, bomo kos le s še kakovostnejšo in izbrano proizvodnjo, ne bo pa seveda mogoče upoštevati kot možno izvozno blago celotno proizvodnjo vina v Italiji. Ob kakovosti in konkurenčnosti ponudbe pa, so naglasili, bo treba skrbeti za pravočasno informiranje izvoznikov o potrebah in povpraševanju na mednarodnem trgu.
TRST - Largo Santorio 4
TRST — Trg sv. Jakoba 3 Telefon: 040/724218
S. A.C.A.T.
IMPORT - EXPORT
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov UL. SV. FRANČIŠKA 38 - TRST - TEL. 768667 - 772002
KNJIGARNA - PAPIRNICA ^LEONARDO™
Korzo Puccini 6	Gabriella Vallon
NOVA TRGOVINA
»LEONARDO«
^ bomboniere za: poroke, rojstva, obhajila in birme * MILJE — Ul. Verdi 6/B	Tel.: 040/274688

Konfekcije
FANY
STEFANIA MILLO
Ul. Flavia di Stramare 107 .^-jelefon: 231118
nova modna oblačila za
poletje 987
Velika izbira
ženske in moške konfekcije ter pletenin
AGRARIA FURLANI sne
TRST — Ul. Milano 18 - Tel. 62229 - 62097
—	kmetijski stroji vseh vrst
—	semena za vrtne nasade in parke
—	vsa orodja za obdelavo zemlje
Furlanska tvrdka Cogolo bo v SZ zgradila še več tovarn
VIDEM — Še nadaljne štiri tovarne za izdelavo športnih čevljev pa še nekaj drugih tovarn za industrijsko predelavo usnja bo lur-lansko podjetje Cogolo zgradilo v Sovjetski zvezi. Gre za posel, ki je vreden nekaj sto milijard lir, o katerem so načelni sporazum dosegli pred dnevi v Moskvi, ob priložnosti odprtja prve tovarne čevljev.
Vest je novinarjem sporočil furlanski industrijec Gianni Cogolo ob povratku iz Sovjetske zveze. Kot je znano so v ponedeljek v neposredni bližini Moskve odprli prvo tovarno, v kateri bodo letno izdelali nad dva milijona parov čevljev. V tovarni bo zaposlenih 1.500 delavcev. Kompletno tovarno je zgradila in opremila furlanska tovarna Cogolo, ki se je seveda poslužila sodelovanja še nekaterih drugih italijanskih firm, še zlasti iz Furlanije in Veneta. V juniju bodo v Sovjetski zvezi odprli še dve podobni tovarni. Pri načrtovanju in gradnji so bili aktivno soudeleženi italijanski načrtovalci,
tehniki ter delavci. Vrednost teh treh tovarn je bila 155 milijard lir.
S sedanjo novo kupčijo, ki bo videmski tvrdki prinesla še veliko več denarja, si bo podjetje Cogolo še bolj utrdilo sloves v Sovjetski zvezi. Ko bodo dokončno podpisali sporazum, 'si bodo brez dvoma odprli pot za nadaljnje podobne gradnje v SZ. To še zlasti v trenutku splošnih reform tudi gospodarskega značaja, ki jih sedaj izvajajo v tej državi. Doslej so mednarodne pogodbe podpisovali zastopniki zveznih ministrstev. Vnaprej pa bodo take mednarodne gospodarske pogodbe lahko podpisovala pristojna ministrstva sovjetskih republik in najbrž tudi posamezna podjetja.
V furlanskih gospodarskih krogih z zanimanjem sledijo razvoju sovjetskega gospodarstva, saj utegne vse to biti koristno za tehnologijo, s katero so opremljena furlanska podjetja, ki so se zelo^ modernizirala po potresu.
MARKO WALTRITSCH
Razvojne načrte uskladiti z zmogljivostmi prostora
ILIRSKA BISTRICA — Tudi v bolj občinske probleme usmerjena razprava na ilirskobistriški problemski konferenci »Ekologija, energija, varčevanje« je pokazala, da je okolje v Sloveniji tako prizadeto, da ogroža nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj ter zdravje ljudi. Zaradi tega se je konferenca zavzela za ponovno proučitev vseh srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih načrtov in za njihovo uskladitev z možnostmi družbe in z zmogljivostjo prostora, v katerem živimo.
Konferenca je med drugim podprla tudi zahtevo, naj bi se o vseh možnih elektroenergetskih objektih v široki in demokratični javni razpravi pogovarjali šele takrat, ko bodo ti podrobno ekološko in ekonomsko utemeljeni. Pri tem so opozorili tudi na nujnost ponovne obravnave predlogov za širitev termoelektrarn v Plominu in v obmejnih območjih Italije. V skladu s takšno usmeritvijo je konferenca predlagala tudi moratorij za odločanje o gradnji novih jedrskih elektrarn v Jugoslaviji do leta 2000. Nuklearke naj bi gradili spet šele potem, ko bo zagotovljeno njihovo varno obratovanje in zapiranje ter skladiščenje jedrskih odpadkov.
O tem, da je pretežni del razprav izzvenel kot obtožba dosedanjih ekološko premalo premišljenih gospodarskih naložb in kot zahteva za čimprejšnjo odstranitev virov onesnaževanja oziroma odpravljanja njihovih škodljivih posledic, vključno z zapiranjem in preusmerjanjem »umazanih« tovarn, so razpravljale! opozorili še na prekomerno rabo energije. Zato so se zavzeli za takšen razvoj, v katerem bo rast porabe energije čim manjša, družbeni proizvod pa naj bi naraščal hitreje kot končna energija. To bi po mnenju Bistričanov dosegli tudi s pomočjo takšnega nacionalnega programa rabe in porazdelitve energije, ki bi omogočal najmanj boleče ekološke posledice.
Med sklepe so zapisali tudi zahtevo po vztrajnem, premišljenem ekološkem in zdravstvenem osveščanju ljudi. Z varovanjem okolja naj bi namreč bolj kot doslej začenjali že doma, doma in na delovnem mestu pa se lahko z ustreznimi ukrepi zavarujemo tudi pred marsikaterim škodljivim vplivom onesnaženega okolja. Bistričani so se zavzeli še za to, da bi poleg programa za zaščito voda začeli čimprej uresničevati tudi ukrepe za varstvo in izboljšanje zraka ter bivalnega okolja v celoti. Zahtevali pa so tudi jasne odgovore v zvezi z vplivi, ki jih ima na okolje kemična proizvodnja v Tovarni organskih kislin.
JANEZ ODAR
pogovor s kandidati za parlamentarne volitve
S. Schiavi (KPI): V Benečiji je treba posebno pozornost posvetiti šolstvu
VIDEM Med komunističnimi kandidati za poslansko zbornico v volilnem okrožju Gorica, Videm, Pordenon in Belluno je tudi SILVANA FACHIN por. SCHIAVI, ki poučuje didaktike modernih jezikov na videmski univerzi. Na področju jezikoslovja je sodelovala v številnih italijanskih in mednarodnih ustanovah ter napisala vrsto študij in publikacij. Njeno strokovno zanimanje se je v zadnjem času vse bolj usmerilo v proučevanje manjšinske problematike, predvsem furlanske, saj je od blizu sledila tudi parlamentarnemu postopku za odobritev zakona za zaščito etničnih skupnosti, ki pa ga poslanska zbornica zaradi vladne krize kot znano ni utegnila pravočasno odobriti. Zelo dobro pa Schiavijeva, ki kandidira kot neodvisna, pozna tudi problematiko slovenske manjšine, posebno Slovencev videmske pokrajine, s katerimi vzdružuje redne stike. Kot jezikoslovec je mnogo sodelovala in še prisjaeva k uveljavljanju slovenskega vrtca in osnovne šole v Spetru Slovenov,_ pred kratkim pa je napisala zanimivo knjigo »Kakšna dvojezičnost za Slovence videmske pokrajine«.
Schiavijeva, kot nam je sama uvodoma priznala, se ima za znanstvenico, ki se je začasno posvetila političnemu življenju v prepričanju, da so v parlamentu potrebni tudi
ljudje, ki se ne poklicno ukvarjajo s politiko. »Sprejela sem kandidaturo na listi komunistične partije, da bom lahko prispevala moje znanje in moje izkušnje, nenazadnje pa tudi mojo dobro voljo, za uveljavitev novega reformatorskega načrta ter enotne levice. Za uresničitev tega cilja sem trdno prepričana v odločilno vlogo žensk, ki si bodo v novem parlamentu prizadevale za temeljito obravnavo problemov, ki so doslej ostali na robu splošnega političnega življenja,« je pristavila naša sogovornica, ki se bo v primeru izvolitve ukvarjala z manjšinsko problematiko ter seveda z ostalimi vprašanji, ki od blizu zanimajo deželno realnost.
»Med to volilno kampanjo si predvsem v videmski pokrajini v teh dneh vsi polnijo usta s potrebo po čimprejšnji odobritvi zakona za zaščito ogroženih etničnih skupin ter vsi vihrajo zastave furlanščine, tudi tisti, ki so v parlamentu nasprotovali uzakonitvi tega normativa. Po volitvah pa bo marsikdo na te obljube in obveze popolnoma pozabil. Zelo malo je žal tistih, ki to problematiko obravnavajo resno in v znanstveni obliki ter ki so resnično prepričani, da je zaščita furlanske specifike pomemben doprinos za uveljavitev sožitja ter nenazadnje tudi kulture miru in prijateljstva med narodi. Komunistom je treba zato priznati, da so med redkimi, ki na ta vprašanja gledajo tudi z znanstvenim in strokovnim očesom v širši politični optiki ob doslednem spoštovanju ustavnih načel in državljanskih pravic.«
Silvana Schiavi je kot smo že omenili zelo pozorna tudi za odprte probleme Beneških Slovencev, med katerimi ima mnogo prijateljev in kjer je zelo cenjena kot sposobna znanstvenica. »Tudi za Benečijo veljajo načelno problemi, ki sem jih prej postavila glede Furlanov, le da je treba seveda vprašanja te skupnosti vključiti med globalne aspekte slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Benečani se čutijo in so v vseh ozirih polnopravni sestavni del slovenske manjšine, zato bo moja glavna skrb, da se njihovi življenjski problemi obravnavajo v globalni manjšinski optiki. Treba bo zato v prvi vrsti premagati zastarele predsodke in nesprejemljiva stališča tistih političnih sil, ki še danes vztrajajo, da je treba Slovence v Italiji ločiti po strogih zemljepisnih kategorijah in podobno. Glede specifičnih problemov Slovencev v videmski pokrajini pa je treba na prvo mesto vsekakor postavitr vprašanje šolstva ter splošnih izobraževalnih procesov, tudi zato, ker je država po ustavi dolžna zagotoviti pripadnikom priznanih narodnih manjšin šolanje v materinem jeziku.«
SANDOR TENCE
Ponovno odobrili energetski osnutek
TRST — Deželna komisija za proračun in načrtovanje, kateri predseduje svetovalec Angeli (KD), je ponovno odobrila zakonski osnutek o deželnih ukrepih na energetskem področju, ki ga je vlada zavrnila z nekaterimi pripombami. Poročevalec Gonano (PSDI) je bil mnenja, da je vlada zavrnila zakonski osnutek, ker je bila mnenja, da je šla naša dežela v zakonskem osnutku preko svojih pristojnosti. Zakonski osnutek je bil zato v nekaterih členih nekoliko spremenjen, v drugih pa je ostal nespremenjen.
Zakonski osnutek je komisija odobrila z glasovi strank večine, komunisti pa so se vzdržali.
Priznanji MG Kresna noč na srečanju v Titovem Velenju
TITOVO VELENJE — Mladinsko gledališče Kresna noč je z gledališkim showom »Samo malo jih zaide v te kraje« tudi letos presenetilo strokovnjake in občinstvo Srečanja gledaliških skupin Slovenije.
Srečanje, ki se je letos odvijalo v Titovem Velenju, že tridesetič prireja Zveza kulturnih organizacije Slovenije in Združenje gledaliških in lutkovnih ljubiteljev Slovenije in predstavlja vsakoletno najboljšo bero gledališkega ljubiteljstva v Sloveniji in zamejstvu.
Na petkovem nastopu v Kulturnem domu je predsednik ZGLLS Janez Karlin pohvalil iznajdljivost in izvirnost predstave in podelil Sergeju Verču zlato Linhartovo značko za režijo s posebnim ozirom na mentorsko delo, ki ga je opravil z mladimi igralci in tehniki. Predstava si je po mnenju komisije zaslužila tudi zlato Linhartovo značko za sceno, ki jo je za likovni laboratorij Tabora mladih dvignil mlad ustvarjalec Robi Starec.
Zlato Linhartovo značko za najbolj dovršeno predstavo pa je letos prejela gledališča skupina STEPS iz Izole, ki je pod vodstvom režiserke Zvojke Radojevič ter s pomočjo strokovnjaka Konija Steinbaherja (ki je posnel filme) uspešno uprizorila zahtevno delo Samuela Becketta Čakajoč na Godoja. Obe predstavi sta bili daleč najboljši med vsemi, ki so bile letos odigrane v Titovem Velenju.
(dan)
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
65.	FULVIO TOM IZZA
Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
Tragedjja neke manjšine
COPVRIGHT ZTT
Panjek je previdno segel po njej in ko je eden izmed policijskih uradnikov malo kasneje opazil, da je predmet nenadoma dobil noge, je na vprašanje, čigava je, urno odgovoril: »Gospa igra na violino,« in ji jo stisnil pod roko. In tako sta tudi zapustila prizorišče tragedije.
Potem ko so truplo prepeljali v Ljubljano, se je pojavila v filonacističnem »Jutru« omenjena osmrtnica, ki so jo pripravili njegovi uredniki. Marija Zajc jo je prebrala in se takoj odpravila v redakcijo, da bi protestirala; a nekdo od novinarjev jo je odpeljal malo v stran in ji svetoval, naj s svojo pritožbo počaka na boljše čase.
Njena pripoved o celotnem poteku dogodkov ne nakazuje najmanjše udeležbe s strani gospoda Milanoviča, njegovega imena iz ust gospe Zajc ni bilo slišati. Gospa Cita pa zatrjuje, da se je prav istrski duhovnik, ki ga je obiskala takoj po pogrebu v njegovem uradu v Ulici Raffineria, najbolj grizel, češ da je moral biti ravno on tisti, ki se je dogovoril za sestanek med umorjenima. Kako lakoničen in čudno netočen se ob tem izkaže tudi Milanovičev zapis o
nenavadnem koncu njegovega neposredno podrejenega uradnika! Na eni od majhnih strani svojih spominov je duhovnik dobesedno napisal: »Ko sem se 10. marca popoldne (?) vrnil v svoje stanovanje, sem v sosednji ulici opazil skupino ljudi. Zvedel sem, da sta dva (?) človeka prišla v stanovanje Stanka Vuka, kjer sta ubila njega, njegovo ženo Danico in še- nekoga iz Ljubljane, ki je bil pri njiju na obisku.« Ko se prav tam spominja srečanja z Vukom takoj po njegovi vrnitvi iz zapora in kako mu je svetoval, naj počaka vsaj en mesec, preden se odloči za to ali ono politično stran, zaključi hrvaški duhovnik takole: »Čez čas sem izvedel, da se je po nasvetu nekaterih ljudi odločil, da se pridruži partizanom. Njegova žena je bila goreča komunistka. Iz tega lahko sklepamo, da sta bila doslej še neznana morilca pripadnika bele garde. Sodeloval sem pri njunem pogrebu.«
Če se vrnemo k pripovedi Marije Zajc, nas zbode neka doslej nezapažena podrobnost. Mož je ob svojem prvem postopku, da bi se sestal s Stankom, srečal tri može na stopnišču v Vukovi hiši in se, kljub temu da mu je njihova prisotnost vzbudila sum, znova povrnil na ta kraj. Ta vztrajnost je šla še kako na roko morilcem, ki so na ta način lahko vstopili v stanovanje, ne da bi se poprej najavili. Toda ko bi bili še naprej čakali Vuka, bodisi znotraj poslopja ali zunaj njega, bi se jim bila nudila priložnost, da bi ga spihali veliko hitreje in z veliko manj tveganja. Da morda ne bi bila njegova misija popolna, ko ne bi bili ubili tudi žene? Kljub videzu, da Dani ni bila tako hladnokrvno umorjena kot oba moža'(čeprav naj bi pospravili »predvsem
njo«, kot je rekel Jazbec), je na dlani dejstvo, da je Tomažičeva umrla zaradi izkrvavitve, kot bi bila zadeta zato, da bo molčala. Ob tej točki naj pripomnimo, da bi Stanka ali pa oba zakonca skupaj veliko laže pospravili katerikoli drug večer, ko bi se, denimo, skupaj vračala od večerje domov; na tistem kratkem predelu Ulice dei Porta, ki je bil ob tako pozni uri in še v vojni povrhu zagotovo neobljudena, to ne bi bilo prav nič težko.
Okolice nam torej dopuščajo, da lahko potegnemo sklep na dva načina: po prvi varianti naj bi morilcev ne iskali med belogardisti, ki so jih podpirali Nemci in so tako rekoč neovirano izvajali svoje operacije, včasih pod okriljem Gestapa. Likvidirala naj bi jih plava garda, ki je bila prisiljena, da deluje v senci, če se je hotela izmakniti nadzoru okupatorjevih čet oziroma italijanske kvesture. Med agenti kraljeve organizacije, ki je delovala v Trstu, izstopa Jazbec s Krasa, ki naj bi bil odgovoren za uboj visokega partizanskega predstavnika, kot je neki člančič objavil nekaj dni potem v ilegalnem listu. Izvršitelje zločina, ki naj bi jih vodil Jazbec, naj bi iskali med teroristi »črne roke«. Neki ljubljanski novinar pa v svoji knjigi o omenjeni teroristični organizaciji, ki je pred leti izšla, omenja dva ubijalca: študenta Milutina Ludvigerja, doma iz Litije blizu Ljubljane, ki se je ob koncu vojne umaknil v tujino, in Janka Sokliča z Jesenic, ki je padel med vojno.
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
IZ
Ulice Rossetti
Ob letošnjem 14. Senjamu beneške piesmi na Ljesah
Ljubezensko hrepenenjeAn k“' “M u "c
z beneško otožnostjo
An kar te na bo vič, ka nardim pa ist, an kar te na bo vič, kam puojdem potle.
Gledala bom v nebo sonce, kar dol gre, ku de bi ti drug dan tle nazaj paršu.
Monica - zmagovalka lanskega Senjama
V telovadnici na Ljesah so se v petek zvečer prižgali reflektorji, pojavil se je ansambel S.S.S. in ob zvokih uvodne melodije se je začel 14. Senjam beneške piesmi. Na oder sta stopila Ezio in Margherita, ki sta in še bosta predstavila pesmi in izvajalce.
Pevci in ansambel so sicer že nekaj tednov vadili, tako da je nestrpnost za začetek festivala iz dneva v dan naraščala, slavnostni trenutek pa je odtehtal dober del organizacijskih naporov in dosedanjo skrb. Ob Senjamu je izšla, kot vsako leto, brošura, pripravljena je tudi kaseta. Dela torej ni bilo malo.
Senjam poteka po že ustaljeni navadi. V petek zvečer in sinoči je bilo predstavljenih po devet pesmi, od teh se bo deset popevk uvrstilo v današnji končni nastop. Avtorji (osemnajst jih sodeluje s teksti in sedemnajst z glasbo) so v glavnem mladi, razen nekaterih seveda, kot sta Guido ali Franco, ki ga poznamo že od prvega Senjama. V dvorani se je letos v presenetljivo velikem številu zbrala pretežno zelo mlada publika, ki se je odzvala vabilu organizatorjev najpomembnejše beneške prireditve. Ne moremo mimo ugotovitve, da je Senjam istočasno eden redkih izrazov lahkoglasbene ustvarjalnosti mladih in edini glasbeni festival v zamejstvu.
Če skušamo podati oznako letošnjega festivala, moramo takoj ugotoviti, da so teksti izredno sentimentalni, prežeti z značilno beneško otožnostjo in ljubezenskim hrepenenjem. Le nekatere pesmi spominjajo na lani pre-
vladujočo šegavost, glavno besedo pa ima le ljubezensko-romantično obujanje spominov.
Otožnost tekstov terja seveda umirjeno in včasih celo ritmično ali harmonsko monotono glasbo, čeprav smo
lahko zabeležili nekaj prijetnih novosti ob živahnejših melodijah. Glasbena plat dokazuje letos dokajšnji napredek. Checco, Roberto, Beppe in Gior-gio si si v.zadnjih letih očitno nabirajo izkušenj. Spremljanje vseh dvajsetih
popevk tudi ni lahka naloga, zaradi česar jim lahko oprostimo občasno enobarvnost aranžmajev in glasbenih intermezzov. Včasih se pozna, da si Ghecco pogosto prevzema navečje breme. Izvajanje je - vsaj prvi večer -motilo nekaj tehničnih pomanjkljivosti, kot so brnenje ojačevalcev ali prekrivanje pevčevega glasu z glasbo, kar pa občinstva ni odvrnilo od pazljivega spremljanja izvajalcev. Precejšnji razkorak je med ansamblom in pevci, čeprav neizkušenost nekaterih daje Senjamu svežine, seveda na račun kvalitete. Od starih znancev so Fran-cesca, Daniele in Antonella, žal, že zaključili svoje nastope, saj se niso uvrstili v finale; nekoliko več sreče sta imela Leila in Gabriele. Čeče za ljubezen so razveselile prisotne z razgibano in živahno An kar te na bo vič. Zanimivo je, da se petju posvečajo v glavnem dekleta, medtem ko se pevci "izogibajo" Senjamu.
Senjama so se letos uteležili tudi gojenci glasbene šole iz Špetra, kar je seveda obogatilo prireditev, organizatorjem pa dalo slutiti, da pomladka ne bo zmanjkalo. Da se Senjam tudi drugače uveljavlja, dokazujejo, pokovitelj-stvo Gorske skupnosti in prisotnost nekaterih uradnih osebnosti.
Najbolj razgiban bo današnji zaključni del Senjama s podelitvijo nagrad. Navijanja in ugibanja je kar dovolj, končno besedo pa bosta imela občinstvo in žirija, ki bosta z izbirami za eno leto - do naslednjega jubilejnega senjama - napovedala glasbeno premirje.
BORIS DEVETAK
Ta mala
Ist ta mala sam tu hiš in norievam tud brez miš.
Vsak an cajt z mano škerca, huduo je kar se uštufa. Mama die, tle nie meru, tata prime se za uhuo.
Stric zaueče ku hudič, biež čez prag, čene jih udobiš. Si narodna, ki guoriš,
vsak zlo rad te ima v hiš.
Sa smo vsi samuo za te, ki si naše veselje.
O ja, ben nu, takuo je.
Ka bi tiel pa od mene?
Da bi ne imiela sarbance!!!
Kuo? Brez njega me b' bluo sram, bi se ulekla cieli dan.
Buoiš, da ostaneš takole,
ker nam daješ veselje.
Pridna ti
pa muoraš bit!
In za rep mačko lovit! Takuo par nas gredo reči, vsak povie, kar se mu zdi.
Vič al manj ku povsierod, če dobro j' vin iri dobar sod.
Kje reči so buj hude, postrojmo jih, takuo ki gre.
Če. vsak nomalo se potrudi, veselje se arzvali.
Besede in glasba:
Aldo Clodig
Pojejo: Anna in Martina
BENEŠKI TANGO
Moja jubca je šla v Pariš,
pa ist na Burnjak gu Tarbi,
kostanj sem jedu cieli dan,
pa ina tam pleše can-can,
kar sem ji jau, pridi damu.mi jala
»rien, merci beaucoup.
O ma cherie, brez tebe žalostan sam, o ma cherie, pridi na Liesa v senjam...
/..../
Moja jubca je šla v Ljubljano,
brez mi rec, pojdi za mano,
dielat je šla gor na Kompas,
zak nie prestora na Veplas,
ist sem ji jau, le biež, tam ki čieš,
votat si imiela čiviko, si bla šla na
Hobles
O dekle moja,,brez tebe žalostan sam, o dekle moja, pridi na Liesa v senjam...
Moja jubca je šla v Škrutove, gledat judi Simacove, navedla se je čudne reči, namesti čiviko vota D.C., pried je govorila beneško znano, adeso parla solo italiano.
Amore mio, brez tebe žalostan sam, amore mio, pridi na Liesa v senjam...
Donas pru veseu ratu sam, moja jubca je pršla na Liesa v senjam, pozabila, je niemško, francuoško an angleško,
in nazaj navadla se je beneško, za plesat beneški tango obula je žeke: an nardila je an kaške, ole...
Besede, glasba in izvajalca: Franco Cernotta in Guido Oualizza
Gledala bom v nebo sonce, kar dol gre, ku de b' ti se varnu s soncam pa drug dan.
Travo nazaj bom vidla zeleno, rože nazaj vonjale ob te samo tvoje oči, samuo tvoj glas videla ne bom vič.
An kar te na bo vič, ka nardim pa sama ist, tvoj spomin ostane v mene, naš spomin - ist an ti.
Besede in glasba: Checco Pojejo: Čeče za ljubezan
Miar
Kuo j' lepuo videt adnega otroka, kar norčuje an na misle na nič.
Be se tielo bit nimar mikani ku on za na tarpiet vsak dan.
Kuo be bluo lepuo, če na telin svetu be živiel
samuo ljudje, ki se ljubejo.
Pa če je ries, de an ljubezan živi, bas bo držala nimar kupe an premaga slabost.
Vsierode je ujska an puni judi umiera, pa ubedan na misli, ki pride reč tarpiet, če pried na poprova.
Za sada
je še puno za narest, pa če vsi se denemo z ljubeznijo, ki nas bo daržala kupe, bomo mogli ustrojit vse.
Ale nu,
primimo se roke, tiščajmo se dobro an na pustimo se vič.
Če se bomo tiel radi, vse bo buj lepuo an v vsakim sarcu bo veselje.
Besede: Sabina Trinco Glasba: Gabriele Blasutig Pojeta: Leila in Gabriele
Poletni vozni red vlakov
Velja od 31. maja 1987 do 26. septembra 1987
TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-MILAN-TURIN-GENOVA-VENTIMIGLIA-BARI-LECCE Odhodi iz Trsta
4.25	H/K Benetke
5.10	K Benetke (§)
5.50	H Benetke
6.17 B (Tergeste) Mestre-Milan-Turin Moskva-Turin (spalniki) (3) (□)
6.20	avtobusni nadomestni servis Portogruaro (5) (1)
6.22 K San Dona di Piave; od 1.6. do 13.6. in od 21.9.87 (4) (1) (§)
6.50	E Benetke-Rim; spalniki Mos-kva-Rim (2)
8.00	H Benetke
8.52	E (Benetke express) Benetke
9.53	K Benetke (§)
10.30	B (Marco Polo) Mestre-Rim f)
12.40	H Benetke
13.42	K Portogruaro (§)
14.10	H Benetke
16.10	E Benetke-Milan
17.00	H Benetke
17.25	K Benetke
18.10	E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. razreda Trst-Lecce)
18.53	K Benetke (§)
19.30	K Portogruaro (§)
19.45	E (Simplon express) Mestre-Mi-lan Lambrate-Domodossola-Pa-riz
Benetke-Rim (§) (pogradi 1. in 2. razreda Trst-Pariz; spalniki Zag-reb-Pariz; pogradi 2. razreda Be-ograd-Pariz)
20.24	H Benetke
21.30	H Benetke-Milan-Turin
Bene tke-Milan-G eno va-Venti-miglia (pogradi v 2. razredu Trst-Turin; spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Trst-Ventimiglia)
23.00	E Mestre-Rim (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Trst-Rim)
Prihodi v Trst
0.45 K/H Benetke (§)
1.50	H Benetke
6.55	K Portogruaro
7.32	K Genova-Milan-Benetke-Venti-miglia
Milan-Benetke-Turin (spalniki in pogradi 2. razreda Ventimig-lia-Trst, pogradi 2. razreda Tu-rin-Trst)
7.50	H Portogruaro (§)
8.13 E Mestre-Rim (spalniki in pogradi 1. in 2. razreda Rim-Trst)
9.15	E (Simplon express) Domodosso-la-Milan-Mestre-Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Pariz-Trst; pogradi 2. razreda Pariz-Beograd; spalniki Pariz-Zagreb)
9.33	H Benetke
10.15	E Bari-Bologna-Benetke-Lecce (pogradi 2. razreda Lecce-Trst)
11.14	H Benetke
13.06 K Portogruaro (§) (4) (1)
13.25	avtobusni nadomestni servis Portogruaro (5) (1)
13.30	E Milan-Benetke
14.25	H Benetke
15.28 H Benetke
16.20	H Benetke (§)
17.52 H Benetke
19.10	H (Benetke express) Benetke
19.55	K Portogruaro (§)
20.14	H Benetke
21.05	B (Marco Polo) Mestre-Rim f)
21.45	B (Tergeste) Milan-Mestre-Turin (spalniki Turin-Moskva samo ob sobotah) (□)
23.10	K Benetke
23.49 E Benetke-Rim (spalniki Rim-Moskva - razen ob sobotah)
(□) - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak
(») - samo 1. razred z obvezno rezervacijo
(§j - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob praznikih
(2)	- ne vozi ob petkih
(3)	- vozi ob petkih
(4)	- od 1.6. do 13.6. in od 21.9.87
(5)	- od 15.6. do 19.9.87
TRST-OPČINE-LJUBLJANA-
BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-
VARŠAVA-MOSKVA-ATENE-SOFIA Odhodi iz Trsta
0.22 H Opčine-Ljubljana-Zagreb-Bu-dimpešta-Varšava-Moskva (pogradi 2. razreda Rim-Varšava ob sred., sob. in pon.; pogradi 2. razreda Rim-Budimpešta ob tor., pet. in ned.; spalniki Rim-Mos-kva razen ob ned.; spalniki Turin-Moskva ob ned.)
9.42	E (Simplon express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd (pogradi 2. razreda Pariz-Beograd; spalniki Pariz-Zagreb)
13.35	K Opčine-Ljubljana (§) (1) (2)
18.28 H Opčine-Ljubljana (§) (1) (2)
19.53	E (Benetke express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Ate-ne-Sofia (spalniki in pogradi 2. razreda Benetke-Beograd; spalniki Benetke-Atene ob čet. in ned.; pogradi 2. razreda Benetke-Atene razen ob ned.; pogradi 2. razreda Benetke-Sofia ob pon., sob. in ned.)
Prihodi v Trst
5.10	E Moskva-Varšava-Budimpešta-Zagreb-Ljubljana-Opčine (po-
gradi 2. razreda Varšava-Rim ob čet., sob. in pon.; pogradi 2. razreda Budimpešta-Rim ob sre., pet. in ned.; spalniki Moskva-Rim razen ob pet.; spalniki Moskva-Turin ob pet.)
8.32 E (Benetke express) Sofia-Atene-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Op-čine (spalniki Beograd-Benetke; pogradi 2. razreda Beograd-Benetke; spalniki Atene-Benetke ob čet. in ned.; pogradi 2. razreda Atene-Benetke razen ob čet.; pogradi 2. razreda Sofia-Benet-ke ob sre., čet. in pet. ter 31.5. in 1.6.87)
9.46 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2) 16.38 H Ljubljana-Opčine (§) (1) (2) .
19.05	E (Simplon express) Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki Zagreb-Pariz; pogradi 2. razreda Beograd-Pariz; Beograd-Benetke-Rim (§))
(§) - samo 2. razred
(1)	- ne vozi ob nedeljah
(2)	- ne vozi 15.8.87
TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ-SALZBURG-MtiNCHEN Odhodi iz Trsta
4.50	avtobusni nadomestni servis Videm
5.55	H Trbiž (avtobusni nadomestni servis iz Čente) (§)
6.05	K Videm (§)
7.02 H Videm
7.50	H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Du-naj-Miinchen
10.35	K Videm (§)
12.25	H Trbiž
13.05	K Videm (§)
14.05	H Videm
14.35	K Videm (§)
16.35	K Videm (§)
17.45	H Videm-Benetke (1)
18.05	K Videm (§)
19.23 H Videm
21.10	H (Italien-Osterreich Express) Vi dem-Trbiž-Dunaj-Miinchen (pogradi 1. in 2. razreda Trst-Dunaj)
23.15	avtobusni nadomestni servis Videm
Prihodi v Trst
0.37 avtobusni nadomestni servis Videm
1.00	K Videm (samo dan po prazniku)
(§)
6.37 avtobusni nadomestni servis Videm (1)
7.02 K Videm (§)
7.59 H Videm-Benetke (1)
8.42	H (Osterreich-Italien Express) Miinchen-Dunaj-Trbiž-Videm (pogradi 1. in 2. razreda Dunaj-Trst)
9.27 H/K Videm (§)
10.25	H Videm
11.58	avtobusni nadomestni servis Videm
14.14	H Videm
14.55	K Videm (§)
15.22 H Videm
16.44	H Videm
17.45	K Videm (§)
18.56	K Videm (§)
19.42	H Trbiž
20.58	K Videm (§)
22.12 H (Gondoliere) Karlsruhe-Dunaj-Trbiž-Videm
(§) - samo 2. razred
(1) - ne vozi ob praznikih
H - hitri vlak;
K - krajevni vlak;
B - brzec;
E - ekspresni vlak
Na zadnji seji devinsko-nabvežinskega občinskega sveta
Za podporo kmetijskih dejavnosti so ustanovili strokovno komisijo
Povišanje občinskih davščin, prodaja občinske stavbe, ureditev omrežja za dobavo metana naseljem na občinskem ozemlju, najemnine podjetjem za izkoriščanje kamnolomov in vprašanja kmetijstva so bile glavne točke v razpravi na predsinočnji seji devin-sko-nabrežinskega občinskega sveta. Spričo nejasnosti, ki so še prisotne glede vladnega odloka o krajevnih financah, odbor namreč še ni bil v stanju, da pripravi proračun in priložene dokumente, o katerih bo torej skupščina razpravljala in glasovala šele v času po volitvah.
Prav omenjeni vladni dekret pa sili občinske uprave, da občutno povišajo nekatere davščine, kot je dodatna pristojbina za uporabo električne energije in davek za odvažanje smeti. Ustrezna upravna sklepa je obrazložil odbornik Gobbo (KD), ki je povedal, da bodo morali zasebni uporabniki plačevati 1 liro več pri kilovatni uri, ostali pa pol lire. Za smetarsko službo pa je odbor predlagal 50-odstotno povišanje osnovne pristojbine, kot narekuje dekret, ker je treba vsaj delno kriti razliko med dohodki (351 milijonov) in izdatki (528 milijonov) zanjo. Sklepa sta bila odobrena ob vzdržanju svetovalcev KPI in Certa.
S sklepom, ki ga je obrazložil podžupan Caldi (PSI) je občinski svet dokončno odločil, da proda občinsko poslopje na nabrežinskem trgu Kmečki in, obrtni hranilnici in posojilnici v Nabrežini. Tako bo ta lahko razširila svoje delovanje, z 292 milijoni izku-
pička (in dodatkom 150 milijonov) pa bo Krajevna zdravstvena enota dobila novo zgradbo, kjer bo uredila zdravstveno okrožje, ki bo služilo za vse področje zahodnega Krasa. Obenem je župan Brezigar zagotovil, da domače Godbeno društvo ne bo ostalo brez sedeža, saj so poskrbeli tudi za to.
Po krajši razpravi so pa, na zahtevo svetovalske skupine KPI, kateri so se nato pridružili tudi predstavniki drugih strank, odložili glasovanje o sklepih, ki so zadevali koncesijo za gradnjo in upravljanje omrežja za razdeljevanje metana (ker so še v teku pogajanja s tržaškim občinskim podjetjem ACEGA) in pa nove (višje) najemnine za podjetja, ki izkoriščajo občinske kamnolome (svetovalci še niso bili prejeli zadnjega osnutka pogodbe), ki bosta torej v razpravi spet na prihodnji seji občinskega sveta.
Na koncu pa so svetovalci odobrili s tajnim glasovanjem sestavo nove strokovne komisije, ki jo je občinska uprava sklenila ustanoviti, da pridobi koristne predloge in napotke za delovanje na področju spodbujanja kmetijskih dejavnosti. Komisijo za kmetijstvo bo vodil sam župan Brezigar, sestavljali pa jo bodo strokovnjaki dr. Boris Štrekelj, dr. Vladimir Vremec, dr. Boris Iskra in Remigio Lenarduzzi, ki jih je izvolil občinski svet, ter dr. Marjan Gregorič.in Nevo Radovič, ki sta ju določili Kmečka zveza in Zveza neposrednih obdelovalcev. O odločitvi uprave, da z ustanovitvijo te komisije konkretno pristopa k skladnejšemu delovanju za ovrednotenje krajevnega kmetijstva, je pohvalno spregovoril svetovalec Brecelj (SSk).
Jutri v evangeličanski cerkvi koncert F. Grilla
Jutri bo v evangeličanski cerkvi na Largo Panfili nastopil znan kontrabasist in komponist Fernando Grillo. Nastop prireja združenje Chromas v okviru ciklusa »Trieste prima«.
Kontrabasist Fernando Grillo sodi med pomembne sodobne komponiste. Svoje skladbe je izoblikoval na podlagi nesiutenih možnosti, ki mu jih nudi kontrabas. Glasbenik igra tudi skladbe drugih sodobnih skladateljev, tako se bo predstavil s skladbami Stockhausena, Wolffa in seveda z dvema svojima kompozicijama. Vse skladbe bomo poslušali v Trstu prvič.
Naj še zapišemo, da je to drugi koncert cikla Trieste prima. Prvi večer je imel izjemen uspeh. Večer se bo pričel ob 20.30
Potovanje ob 130-letnici Južne železnice
Študentje od Dunaja do Trsta v prijateljstvu brez predsodkov
Vlaku, na dunajski železniški postaji so dali v ponedeljek zjutraj znak za odhod. Za okrog trideset študentov s štirih različnih univerz — Ljubljane, Trsta, Maribora in Dunaja — se je tako pričelo prijetno enotedensko potovanje v dežele, ki jih je med seboj prvič povezala pred 130 leti dograjena Južna železnica.
Avstrijski, slovenski in italijanski študentje zgodovine so včeraj zjutraj opravili zadnjo »etapo« svojega enotedenskega izleta. Jutranji vlak jih je' pripeljal na tržaško železniško postajo, njihovi docenti in prof. Jože Pirjevec pa so jih nato pospremili na pomol in se vkracali na barko, s katero so izletniki prepluli skoro ves tržaški zaliv. Ob 12. uri jih je v občinski palači sprejel župan Staffieri. V svojem priložnostnem uvodu je župan poudaril, da je takšna pobuda, srečanje mladih iz treh - držav pomembna predvsem zato, ker jasno nakazuje na željo, po medsebojnem sporazumevanju preko kulturnih, gospodarskih, političnih ali jezikovnih pregrad. Pri tem se je spomnil na dejstvo (ki ga naše mesto vse prerado pozablja — tega župan ni povedal), da je Trst že po svoji zgodovinski tradiciji mesto odprto pritoku najrazličnejših narodnosti in da je njego--vo bistveno vodilo medsebojno razumevanje, sodelovanje in sožitje (!). Prof. Pirjevec je tem besedam dodal še misel, da je najvažnejši predpogoj za sožitje — spoznavanje med ljudmi. To pa je tudi najpomembnejši dosežek tega enotedenskega popotovanja. Študentje so se med seboj spoznali in spletli v teh dneh tanke, a trdne prijateljske vezi. To so skoro enoglasno potrdili vsi udeleženci izleta.
Svoje pravo turistično potovanje so študentje pričeli na Dunaju. Od tu so se odpravili v Graz, nato v Maribor, Lubljano, Postojno in končno, v Trst. Predvsem je' bil zanimiv postanek v Ljubljani, kjer so si izletniki ogledali arhitektonske značilnosti in muzeje v prestolnici Slovenije. Skratka - - obračun izleta je izredno ugoden in to ne le iz turističnega ali strokovnega vidika, pač pa predvsem zaradi preprostega dejstva, ker so študentje različnih narodnosti v sedmih dneh marsikaj izvedeli drug o drugem in vzpostavili med seboj naravne človeške stike, ki jih ne obremenjujejo politični ali narodnostni predsodki.
Danes pri Proseku počastitev spomina obešenih talcev
Na gmajni pri proseški železniški postaji bodo danes počastili spomin desetih talcev, ki so jih nacitašisti obesili 29. maja pred 43 leti iz represalje po uspešni partizanski akciji. Komemoracijo prireja Sekcija VZPI-ANPI s Proseka-Kontovela v sodelovanju s pokrajinskim odborom VZPI. Na spominski svečanosti bodo sodelovali godba na pihala s Proseka, moški pevski zbor Vasilij Mirk in člani Amaterskega odra Jaka Štoka. Ob spomeniku bosta spregovorila člana pokrajinskega odbora VZPI.
V Devinu raste čeden sedež pevskih zborov
Minilo je približno pol leta, odkar so Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin dobili od občine na razpolago staro poslopje v središču Devina, da bi si uredili sedež, in že so slavili prvi likof: pred kratkim so namreč pokrili streho. Ob tej priložnosti so priredili veselico, ki so se je udeležili ne samo člani zborov, marveč tudi številni Devinčani in prebivalci sosednjih vasi.
Praznovanje je bilo povsem upravičeno: zbora sta dobila v roke propadajoče poslopje v bližini otroškega vrtca, ki so mu domačini pravili »štala od osla«, že zdaj pa je jasno, da bo tu v kratkem stal prav čeden sedež. Doslej so pevci in pevke opravili veliko dela: v zapuščeni Štirni so uredli klet, utrdili so temelje in zidove poslopja, izdelali tlak, predelali streho in še marsikaj. Vse to so delali na udarniški na-
čin. Prava duša na gradbišču je Franc Antonič, ki si je med drugiom pridobil veliko zaslug že za ustanovitev moškega pevskega zbora pred dobrimi dvajsetimi leti.
Obnovitvena dela zahtevajo dokajšnja denarna sredstva. Zboroma so pri tem priskočile na pomoč slovenske banke, začenši s Kmečko in obrtno hranilnico in posojilnico v Nabrežini, pa tudi številni posamezniki s prostovoljnimi prispevki. Najbolj optimisti med pevci in pevkami pravijo, da se bosta zbora vselila v nove prostore že letos jeseni. Pridnost, ki so jo doslej v prostovoljnem delu pokazali, takšno upanje potrjuje. Vendar dela je še veliko: zgraditi je treba notranje stene, ometati zidove, vgraditi okna in vrata, napeljati električni tok, poslopje opremiti in še marsikaj.
Ob 5. obletnici poimenovanja
Izvirna proslava v barkovljanski šoli
Barkovljansko osnovno šolo so 16. maja 1982 poimenovali po pisatelju Franu Šaleškem Finžgarju, letos pa so
učenci in učitelji, skupaj s starši in številnimi vaščani na prijeten način proslavili petletnico poimenovanja. V
šolski veži so najprej pripravili kratko svečanost pred Finžgarjevim obeležjem, nato pa so v dvorani domačega kulturnega društva predstavili lep in izviren kulturni program.
Učenci so s pomočjo učiteljic in s sodelovanjem malčkov iz otroškega vrtca pripravili prvo slovensko televizijsko oddajo, v kateri so nastopili z recitacijami ter plesnimi in glasbeni-. mi točkami. Spored so snemali na videokaseto in ga seveda opremili z reklamnimi vložki, kot se za pravi TV program spodobi. Ta reklamna sporočila pa so bila tako duhovita in prisrčna, tako da so na mah osvojila številne gledalce. David Poljšak je pripravil tudi film o raznih zanimivosti Barko-velj, komentirali pa so jih učenci, ki so se izkazali za vešče televizijske časnikarje in napovedovalce.
V petek bodo predstavili »Slovensko pesništvo upora«
V	petek, 5. junija, bo v Gregorčičevi dvorani predstavitev knjige »Slovensko pesništvo upora«. Knjigo bo predstavila Narodna in študijska knjižnica, skupno z Inštitutom za slovansko filologijo tržaške univerze ter s sodelovanjem Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, Tržaške knjigarne in Zveze slovenskih kulturnih društev.
O knjigi bo na predstavitvi spregovoril prof. Paternu, ki je tudi pripravil izbor besedil. Pomembna knjiga je prva od štirih, v katerih bodo objavljene pesmi in prozni zapiski ljudi, ki so v času nacifašistične okupacije izrazili svoje trpljenje pa tudi upanje in vero v novo bodočnost v zaledju, v partizanskih edinicah, v zaporih, taboriščih, v izgnanstvu, v tujih vojskah, skratka, povsod kamor jih je peljala trpka usoda.
Kot je poudaril v uvodni besedi prof. Paternu, bodo knjige zaobjele vse tiste kraje in prostore, kjer so bili slovenski ljudje in svojo prisotnost zaznamovali tudi s pisanjem pesmi, ki so povečini bile neznane.
V	predstavitvi knjige beremo tudi naslednji odstavek:-»Noben čas ni rojeval slovenske pesniške besede tako zagnano doma in hkrati tako na gosto v tujem svetu. Gre za
pesniško besedo, ki je pognala iz skupne stiske na smrt obsojenega naroda, naroda, ki se je bolj kot kdajkoli v svoji zgodovini, odločil za socialno revolucijo.«
Gre torej za knjigo, v kateri so zajete tudi številne pesmi primorskih avtorjev; gre za knjigo, na katero je lahko ponosen slovenski narod, na katero so lahko ponosni jugoslovanski narodi, na katero smo lahko ponosni tudi mi, saj predstavlja ne samo pri nas, temveč prav gotovo tudi v Evropi tedanjega upora proti nacifašizmu, edinstven primer pesniškega in proznega ustvarjanja ljudi, ki so najprej prijeli za orožje in nato s pisano besedo izrazili, svoj e trpljenje, muko, pa tudi vero v končno zmago in svobodo.
Predstavitev knjige bo za udeležence tudi lep kulturni dogodek, saj bosta izbor partizanskih pesmi, objavljenih v knjigi, čitala gledališka igralca Jerica Mrzel iz Ljubljane in Joško Lukeš, ki ju bo na kitari spremljal Igor Starc.
Organizatorji te pomembne prireditve vabijo vse na čim večjo udeležbo', predvsem mlade, pa tudi bivše borce , in aktiviste in vse, ki jim bo srečanje s to knjigo vlilo toliko upanja, kot so ga objavljene pesmi vlivale takratnim borcem in vsem zatiranim, proti nacifašizmu in krivicam v svetu.
Trnovca želi pokazati svoj življenjski utrip
Trnovca vabi! S tem gostoljubno zvenečim pozivom, vabi vaška skupnost 6., 7. in 8. junija na svoj 5. vaški praznik.
Kot običajno so prireditelji -tudi letos sklenili, da nudijo gostom bogat in kakovosten kulturni spored. V soboto, 6. junija, bodo ob 14. uri odprli kioske, ob 15.30 pa vabijo otroke na slikarsko tekmovanje v ex tempore, kvartače pa na tekmovanje v briškoli. Od 20.30 dalje _pa bo za ples poskrbel ansambel »RŽ« iz Kranja.
V nedeljo, 7. junija, ob 10. uri bo odprtje kioskov, ob 10.30 otroške igre, ob 17.30 kulturni program: zabavni koncert ansambla Ottavija Brajka, ter nastop plesne skupine Isontina iz Gorice. Zvečer Ob 20,30 žreb nagradne lo-
terije z bogatimi nagradami, stari in mladi pa se bodo. lahko zavrteli ob zvokih ansambla Brajka iz Izole.
V ponedeljek, 8. junija, se bo praznik zaključil ob zvokih članov priljubljenega ansambla Lojzeta Furlana, ki bo osrečil vse ljubitelje valčkov in polk.
Peščica družin, ki naseljuje malo Trnovce, je z Vaškim praznikom pokazala, kakšen je njihov življenjski utrip, ki že pet let z uspehom združuje njihovo malo skupnost.
Organizatorji vabijo, vse ki bi radi preživeli nekaj prijetnih in veselih uric v njihovi sredi, da jih 6., 7. in 8. junija v čimvečjem številu obiščejo na njihovem 5. Vaškem prazniku.
BRANKA ŠKRK
V	Dolini od srede Junijski glasbeni in likovni večeri
V	sredo se bodo v dolinski občini pričeli Junijski glasbeni in likovni večeri, ki jih že šesto leto prireja KD Valentin Vodnik iz Doline. Uradni začetek prireditev bo torej v sredo, neuradno pa so se večeri že pričeli s slikarskim ex tempore dijakov nižje srednje šole Simon Gregorčič.
Program večerov je letos izredno pester, ponuja pa nam naslednje prireditve:
v sredo bodo otvorili razstavo izdelkov slikarskega ex tempore v galeriji Torkla; v petek pa bo v gledališču France Prešeren koncert Mladinskega mešanega zbora KUD Kosta Abraševič iz Valjeva.
V	sredo, 10. junija, bodo v Zadružni gostilni v Dolini nastopili na prvem literarnem večeru štirje priznani slovenski pesniki: Ciril Zlobec, Kajetan Kovič, Tone Pavček in Janez Menart. Svojo pesniško pot so pričeli z znamenito knjigo »Pesmi štirih«. Po dolgih letih bodo v Dolini nastopili ponovno skupaj.
V	petek, 12. junija, bo v cerkvici sv. Martina nastop vokalno-instru-mentalne skupine »I Madrigalisti di Venezia«. V sredo, 17. junija, pa bo v galeriji Torkla otvoritev razstave tapiserij, ki jih izdelujejo mlade obrtni-ce v Benečiji. Pobudnik razstave je Društvo beneških likovnikov. V petek, 19. junija, bo v cerkvici sv. Martina nastopil Obalni komorni orkester iz Kopra, letošnji junijski večeri pa se bodo zaključili v petek, 26. junija, z nastopom mešanega pevskega zbora Primorec Tabor, ki ga vodi Matjaž Šček.
»Pesem ne pozna meja« se vrača v Trebče
Načelo, da pesem resnično ne pozna meja bodo letos še enkrat potrdili vsi pevci, ki se bodo 7. junija zbrali v Trebčah. Gre za skoraj že tradicionalno zborovsko revijo, za katero se je zamisel porodila pred približno dvaj-
setimi leti v želji po združevanju ljubiteljev slovenske pesmi iz Slovenije, s Koroške in našega zamejstva.
Doslej se je revija ' Pesem ne pozna meja" vrstila v Trbovljah, Doberdobu, Trebčah, Pliberku in letos ponovno v Trebčah. Slovensko PD »Edinost« iz Pliberka se je tako pridružilo stalnim članom revije. Da pa ne bi tradicija postala neprivlačno ponavljanje, so to pot poskrbeli prav Trebenci, ki so za , prihodnjo slavnostno nedeljo sestavili izviren program. Ob 16. uri bo slovesnost pred vaškim spomenikom padlim, kjer bodo vsi zbori zapeli skupno pesem ob glasbeni spremljavi godbe na pihala. Nato bodo vsi nastopajoči krenili v sprevodu po vaških ulicah, ustavljali pa se bodo na trgih, oziroma dvoriščih, kjer bo po en zbor odpel tri pesmi. Občinstvo bo seveda sledilo tej potujoči reviji vse do nastopa zadnjega zbora, nakar se bodo vsi skupaj,
pevci in gledalci, napotili proti tre-benskemu igrišču. Tu jih bo najprej pozdravil predsednik KD Primorec, sledila pa bo običajna družabnost in skupno petje pri mizah.
Revijo prireja, kot rečeno, KD Primorec iz Trebč, nastopili pa bodo Moški in ženski pevski zbor »Franc Zgonik« iz Branika, moški zbor »Jezero« iz Doberdoba, dekliški in moški zbor »Vesna« iz Križa, dekliški zbor »Foltej Hartman« in moški zbor »Edinost« iz Pliberka, moški zbor »Svoboda 2.« iz Trbovelj, mešani oktet »Tre-petički« iz Ljes in mešani zbor »Primorec — Tabor« z Opčin. Sodelovala bo tudi trebenska godba na pihala »Viktor Parma«.
Na prostoru ŠD Primorec ob nogometnem igrišču pa bo vse živahno že dan prej, se pravi v soboto, 6. junija. Tu bodo odprti kioski s hrano in pijačo, v večernih urah pa bo za ples igral ansambel »Times«.
Vrstijo se shodi in izjave med volilno kampanjo
Giolitti o možnosti za alternativo Spetič o razvoju in vlogi manjšine
Razpad petstrankarske večine je odprl nevarno praznino v italijanskem političnem življenju, kar vzbuja upravičeno zaskrbljenost, hkrati pa odpira nove možnosti in perspektive za uveljavitev pluralistične levice, ki se mora boriti za dejansko alternativo, ki naj vzporeja Italijo z vsemi zrelimi demokracijami Zahoda. S to uvodno mislijo je začel včeraj svoj poseg Antonio Giolitti, znani bivši socialistični minister in član izvršnega odbora EGS, ki kot neodvisen kandidira na listi KPI, na zelo dobro obiskanem volilnem shodu na tržaški Pomorski postaji.
Politične razmere so se po končani fazi petstrankarskih vlad spremenile, je poudaril Giolitti^ stalni spori med strankami razpadle večine pa zbujajo v državljanih, zlasti pa med mladino, odpor do politike, ki je za razvoj italijanske demokracije zelo nevaren. Zato je toliko večja potreba po zbliževanju med silami levice, ki ima prve temelje ravno v odpiranju list KPI številnim neodvisnim, med katerimi je več bivših vidnih članov PSI, in ima za smoter gradnjo demokratične alternative. Ni več razlogov, je zatrdil govornik, da bi KPI oporekali pravico do vladanja. V zunanji politiki se je KPI polnopravno vključila v evropsko levico, celo bolj kot PSI (in tu je Giolitti poudaril protislovje med evropeizmom in krajevnim zavezništvom med PSI in Listo za Trst), v gospodarsko-socialni politiki pa se zavzema za svobodo, družbeno pravičnost, dostojanstvo človeka in njegovega dela, kar je osnova za »moralno« vodenje države. Sedaj je na volivcih, je zaključil govornik, da pospešijo prehod k alternativi, ki naj modernizira italijansko državo in družbo.
V Lonjerju in Gropadi je govoril kandidat KPI za senat Stojan Spetič, ki je dejal, da perspektive znanstvenoraziskovalnega razvoja Trsta terjajo tudi odprtost mesta in opuščanje teženj po meji kot okopu. V tem okviru je treba ■ obstoj slovenske manjšine pojmovati kot priložnost za us-
tvarjanje območja miru in sodelovanja. Ločevanje in etnična konfrontacija s preštevanji, je poudaril Spetič, ustvarjajo huda trenja med narodnostmi, kot dokazujejo primeri terorizma na Južnem Tirolskem. Kandidatka KPI za poslansko zbornico Nives Košuta je na prireditvi, ki jo je pripravila ZKMI, obravnavala vprašanje vloge mladih v italijanski družbi in v inštitucijah. Med mladino je mnogo nezaupanja do delovanja državnih ustanov, od šole do javnih služb, zato si KPI prizadeva prilagajati vlogo inštitucij potrebam mladih, pri čemer jim je treba zagotoviti pravico do dela, do kulture in do socialnosti.
Socialistična kandidata (ob listarjih) za poslansko zbornico Seghene in za senat Agnelli sta govorila na shodu v Miljah. Obravnavala sta vprašanja družbenega skrbstva, pri čemer sta hvalila zasluge Craxijeve vlade pri racionalizaciji socialne varnosti in poudarila, da bodo v tej smeri še potrebni napori. Za Zeleno listo je imel predsinočnjim shod Riccardo Ouarello iz Piemonta, ki je govoril o ekologiji, problemih mladine in o etničnih manjšinah. Pri tem je dejal, da se »zeleni« od vedno zavzemajo za zaščito vseh etničnih in jezikovnih manjšin, ker »gre za bogastvo kulture, ki ga je treba spoznavati, spoštovati in razširjati, odpravljajoč vzroke asimilacije in kulturne masifikacije«.
Za Slovensko skupnost bo danes ob 22.30 nastopil na okrogli mizi o kmetijstvu pri zasebni postaji TeleFriuli kandidat za senat Aleš Lokar, jutri pa bodo vsi kandidati SSk na okrogli mizi o perspektivah povezovanja manjšin v Italiji ob 20.30 v Ulici Donizetti 3. Senatorka KPI Jelka Gerbec bo danes ob 19. uri govorila na festivalu tiska na Valmauri, jutri pa bo ob 11. uri podala obračun svojega parlamentarnega dela v hotelu Excelsior. Kandidata KPI za poslansko zbornico Cuffaro in Nives Košuta bosta nastopila jutri ob 18.30 na sedežu stranke na Pončani, oziroma na srečanju z ženskami od 16. do 18. ure v kinu Ariston.
Posvet se bo končal z gasilskimi vajami na Trgu Unita
Vloga prostovoljnih gasilcev pri gašenju gozdnih požarov
Danes bo v konferenčnem središču na Pomorski postaji v Trstu 1. deželni posvet o učinkovitosti in problemih prostovoljnih gasilcev pri gašenju gozdnih požarov. Posvetu bo predsedoval deželni odbornik za proračun in načrtovanje Gianfranco Carbone, govorili pa bodo načelnik operativnega središča pri deželnem ravnateljstvu za gozdove Giuseppe Kravina, ravnatelj tržaškega inšpektorata za gozdove Roberto Barocchi, koordinator devinsko-nabrežinskih prostovoljnih gasilskih skupin Alessandro Fattori, poveljnik tržaških gasilcev Giuseppe Lagalla in tržaški pretor Pier Valerio Reinotti.
Posvet se bo pričel ob 9. in se zaključil okrog 14. ure s sklepno besedo deželnega odbornika za civilno zaščito Giovannija Di Benedetta. Udeležilo se ga bo kakih 200 prostovoljnih gasilcev iz Furlanije-Julijske krajine, Južne Tirolskč, Slovenije in iz avstrijske Koroške. V popoldanskih urah, in sicer od 15.30 dalje, bodo na Trgu Unita gasilske vaje, pri katerih bosta sodelovala tudi helikopter in enomotorno letalo. Ob vsem tem bi si dovolili pripombo: preseneča nas namreč, da so vabila na manifestacijo natiskana le v italijanščini, kljub temu da na njej sodelujejo tudi slovenska gasilska društva in krajevne javne uprave, ki poslujejo dvojezično.
Danes zadnji dan razstave vin v Zgoniku
Na 23. občinski razstavi vin in cvetja v Zgoniku se je v petek zvečer zbralo za prvi dan nenavadno veliko
Krogla ga je pokončala med snemanjem reportaže
Neofašist Grilz ubit v Mozambiku
bik, kjer je delal z nekim britanskim novinarjem. Smrt ga je zatekla sredi gozda, blizu mesta Cayanella, kakih deset kilometrov od reke Zambezi. Britanski kolega ga je moral pokopati na kraju samem, saj zaradi njegove nedostopnosti prevoz trupla ni bil mogoč.
VZPI-ANPI Repentabor se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k tako dobremu uspehu piknika v naravi. Posebna zahvala naj gre naši partizanski doktorici Pavli.
Almerigo Grilz
Misovski kolovodja Almerigo Grilz, ki se ga naši bralci nedvomno dobro spominjajo po njegovih zloglasnih podvigih, predvsem pa po hujskaških in pretepaških pohodih po kraških vaseh pred natanko štirimi leti, v času pretekle volilne kampanje, je končal svoje sorazmerno kratko življenje v daljnem Mozambiku. Tako so včeraj popoldne oznanile tiskovne agencije. Medtem ko je pred desetimi dnevi s filmsko kamero snemal spopad med gverilci gibanja Renamo in mozam-biškimi vladnimi silami, ga je ena od krogel smrtno ranila v glavo.
Grilz, ki je imel 34 let in diplomo iz prava, je že pred časom opustil politično udejstvovanje, med katerim je bil tajnik mladinske neofašistične Fronte detla Gioventu, od leta 1982 pa občinski svetovalec MS1-DN. Pred dvema letoma je izstopil iz občinskega sveta, da bi se lahko v celoti posvetil poklicu filmskega snemalca, kjer kaže, da je bil precej uspešen. Delal je pri tržaški agenciji Albatros Press Agency, specializirani za vojaške reportaže, med katere ustanovitelji je bil tudi sam. Od leta 1982 je bil vpisan v seznam publicistov pri deželni Novinarski zbornici. Realiziral je reportaže iz Afganistana, Kambodže, Angole, Irana in Etiopije ter s Filipinov, kjer je nekaj časa delal za ameriško televizijsko mrežo NBC. Po velikonočnih počitnicah, ki jih je preživel v Trstu, je odpotoval v Mozam-
Namesto izžrebanim nagrade ostarelim
Prvi nagradi novoletne loterije, ki jo vsako leto priredijo miljski trgovci, združeni v skupino Muja Nova, sta letos ostali brez dobitnikov. Kljub temu, da so izžrebane listke večkrat objavili, se njihovi raztreseni lastniki niso oglasili do veljavnega roka in niti po njem. Na predlog oganizatorjev novoletne loterije bodo zato avtomobil Panda in računalnik Commodore 64 dodelili oskrbovancem doma za ostarele, ki ima sedež v Rebri Ubaldini 5 v Miljah.
Mladenič iz Žavelj skrival zbirko orožja
Že drugič so ga zasačili z nevarnimi »igračkami«
Agenti Digosa in letečega oddelka tržaške kvesture so aretirali 26-letne-ga Franca Milla, rojenega v Kopru, a italijanskega državljana in stanujočega v Žavljah, pri katerem so našli devet pištol (od katerih sta bili le dve prijavljeni) in številne naboje za strelno orožje. Do njegovega "zaklada", spravljenega v dvojni steni omare v dnevni sobi, so agenti prišli po preiskavi, ki sodi v okvir povečane budnosti varnpstnih sil pred bližnjim zahodnim vrhom v Benetkah. Dnevno se namreč vrstijo cestne zapore, nadzorni obhodi, poostren je nadzor nad tujci in nad teritorijem.
V pogovoru z inšpektorjem Scozzai-em smo izvedeli, da si preiskovalci prizadevajo pojasniti ozadje tega odkritja, kar jim doslej še ni uspelo. Kaže, da Millo nima kake posebne politične ideologije in sam ne zna razložiti razlogov za svojo zbirateljsko strast. Njegova starša sta baje umerjena človeka, on sam pa dela v neki miljski trgovini jestvin, katere lastniki so starši njegove zaročenke. Čeprav Millo še ni bil obsojen, je v njegovi preteklosti vendarle še neki drug čuden "podvig": 22. aprila 1979 je bil, še kot mladoletnik, prijavljen z nekim pajdašem, ker je izdelal eksplozivno napravo, ki je potem eksplodirala in ga lažje ranila. Takrat so mu sodniki, verjetno zaradi mladoletnosti, pogledali skozi prste, tokrat pa tvega precejšnjo kazen. Sedaj bo moral v koro-
nejskem zaporu počakati na pravdni-kovo odločitev.
Supina 85. prireja danes vodeni ogled bogatega botaničnega vrta »Carsiana«. Za strokovno razlago bo poskrbel prof. Livio Poldini, docent za botaniko na tržaški Univerzi. Udeleženci se bodo zbrali na cesti med Gabrovcem in Zgonikom ob 10. uri.
vazna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev in Dijaški dom S. Kosovel obveščata, da bo nadaljevalno srečanje UVOD V PSI-HOMOTORIKO, ki ga vodi Anita Pres-tera, danes, 31. t. m„ v Dijaškem domu s sledečim delovnim urnikom: od 9.30 do 13. ure in od 14. do 17. ure.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu - Ul. Donizetti 3 - bodo jutri, 1. junija, odprli razstavo na temo GRAFIKA IN POLITIKA - 10 let lepakov Edija Žerjala za Slovensko skupnost. Sledila bo okrogla miza o perspektivah manjšinske liste v Italiji. Začetek ob 20.30.
Društvo mladih raziskovalcev sporoča, da bo redna seja v sredo, 3. junija, ob 18. uri v prostorih zgodovinskega odseka v Ul. Petronio.
Štirje mladi razpečevalci mamil v mreži tržaških karabinjerjev
Claudio Mistero Alessandro Di Pinto Alberto Balzano
tj
Enrico Bazza
Štirje razpečevalci mamil so v prejšnjih dneh padli v roke pravice po uspešni preventivni akciji, ki so jo izvedli tržaški karabinjerji. Trije so doma iz Trsta, eden, tisti, ki jih je zalagal z mamilom, pa iz Padove.
Karabinjerji tržaškega operativnega oddelka so začeli s preiskavo pred nekaj tedni. Več dni so skrivaj sledili 27-letnemu Claudiu Misteru (Ul. Conti 10) in 20-letnemu Alessandro Di Pintu (Ul. Madonna del mare 2), za katera so sumili, da sta vpletena v razpečevanje mamil. Že po nekaj dneh so ugotovili, da sta se mladeniča večkrat vozila v Venelo, največkrat v Padovo ali v bližnje kraje tega mesta, od koder sta se vračala v poznih nočnih urah.
Pred nekaj dnevi so po nalogu namestnika državnega tožilca Coassi-na, ki je koordiniral preiskavo - končno posegli. Malo pred polnočjo so mladeniča ustavili v Ul. Pešce. Ko je Di Pinto ugledal karabinjerje, se, je hotel hitro znebiti papirnatega zavojčka, možje postave pa so ga pri tem
prehiteli. Zavojček so prestregli in v njem odkrili približno sedem gramov heroina tipa »brown sugar«. Oba so seveda nemudoma aretirali pod obtožbo posesti in razpečevanja mamil.
Po zaslišanjih v zaporu in po nadaljevanju preiskave so prišli karabinjerji na sled še dvema razpečevalcema: 26-letnemu Albertu Balzanu (Ul. Cris-pi 50) in 30-letnemu Enricu Bazzi iz Padove. Prvi naj bi bil pajdaš Mistera in Di Pinta, Bazzi pa naj bi oskrboval Tržačane s heroinom. Oba so aretirali, ker naj bi sodelovala pri razpečevanju mamil.
Med hišno preiskavo so karabinjerji v stanovanju Enrica Bazzija našli 10 gramov heroina, priližno 4 milijone lir v gotovini (sumijo, da jih je Bazzi iztržil iz prodaje mamila) in še drugo dokumentacijo, za katero preiskovalci menijo, da je »zelo zanimiva«, in da bo odločilno pripomogla k odkritju še drugih kanalov, po katerih se pretaka reka mamil iz Veneta v naše mesto.
razne prireditve
ŠD Mladina - baletni odsek priredi danes, 31. t. m., ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu zaključni letni nastop. Vabljeni!
Filatelistično-numizmatično društvo Lipica iz Sežane prireja 4. MEDNARODNO SREČANJE FILATELISTOV, NUMIZMATIKOV IN ZNAČKARJEV v. hotelu Maestoso v Lipici v soboto, 6., ter v nedeljo, 7. junija. Gostom priporočamo, da rezervirajo sobe v hotelu Maestoso vsaj do 2. junija.
Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel
v sodelovanju s pokrajinskim odborom prireja, ob 43. obletnici usmrtitve 10 talcev, tradicionalno žalno svečanost danes, 31. t. m., ob 10. uri pri spomeniku na travniku blizu proseške postaje. Sodelovali bodo Godbeno društvo Prosek, MPZ V. Mirk in člani amaterskega odra Jaka Štoka. Govorila bosta predstavnika pokrajinskega odbora VZPI-ANPI.
Vaška skupnost Trnovca vabi 6., 7. in 8. junija na 5. VAŠKI PRAZNIK. Toplo vabljeni!
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na 9. RAJONSKO RAZSTAVO VIN, ki bo danes, 30., jutri, 31. t. m., in v ponedeljek, 1. junija, v Ljudskem domu v Podlonjerju.
Glasbena matica vabi na naslednje nastope: jutri, 1. junija, ob' 18. uri v Gallusovi dvorani - Ul. Ruggero Manna 29; v torek, 2. junija, ob 20.30 v Finžgarje-vem domu na Opčinah; v sredo, 3. junija, ob 19.30 v Dijaškem domu v Trstu.
OPZ in MPZ Vesela pomlad vabita na 6. PRAZNIK MLADIH PEVCEV v Finžgarjev dom na Opčine. V soboto, 6. junija, ob 19.30 bo v dvorani koncert zborov Glasbene matice, ki jih vodi Stojan Kuret. V nedeljo, 7. junija, ob 16. uri bo na prostem kulturno-zabavna prireditev, pri kateri bodo sodelovali: MPZ Zvonček iz Repentabra, ansambla Zvezde in Ta-ims, čarodej Jani Jošovc ter domača zbora.
Amaterski oder J. Štoka s Proseka-Kontovela prireja v soboto, 6. junija, ob 20.30 in v nedeljo, 7. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu na Proseku krstno uprizoritev veseloigre Atilija Kralja KDO JE NA VRSTI. Režija Igor Malalan.
Sekcija KPI Devin-Nabrežina prireja v torek, 2. junija, ob 20.30 v Mavhinjah v restavraciji Urdih, srečanje s tov. Spetičem, ki bo orisal program, s katerim se KPI predstavlja na volitvah.
Župnija sv. Jerneja apostola-Opčine in MPZ Sv. Jernej-Opčine vabita na KOCERT, ki bo v župni cerkvi jutri, 1. junija, ob 20.30. Za slovesen zaključek šmarnic. Sodelujejo: dekliška skupina MPZ Vesela pomlad; MPZ M. Pertot-Bar-kovlje - vodi Aleksandra Pertot; MPZ Sv. Jernej - solo poje Marta Fabris-Malalan. Izbor Marijinih pesmi goriške pesnice Ljubke Šorli bo podala skupina otrok. Koncert bo povezovala Nataša Sosič-Fabjan. Prisrčnb vabljeni!
število ljubiteljev domače kapljice, ki so kar pridno dvigali komolce. In kaj ne bi, saj je po splošni oceni letošnja povprečna kakovost razstavljenih vzorcev zelo dobra. Včeraj popoldne se je vreme sicer nekoliko skvarilo, kar pa ni pokvarilo vzdušja.
Medtem so znana imena najboljših vin, ki sta jih izbrali ocenjevalni komisiji. Belo vino: 1. Marčelo Doljak (Samatorca 49), 2. Mirko Skupek (Ko-ludrovica 12), 3. Ivan Milič (Zgonik 4). Teran: 1. Stojan Stubelj (Salež 49), 2. Srečko Štolfa (Salež 46), 3. Josip Gruden (Samatorca 6/a).
Danes bodo kioske odprli ob 10. uri, ko bo na sporedu tudi turnir v briškoli z bogatimi nagradami. Ob 16.30 bo turnir osnovnošolske mladine v igri med dvema ognjema, ob 18. uri pa bodo na ploščadi pokazali svojo spretnost kotalkarji ŠD Polet z Opčin. Praznik se bo zaključil s plesno zabavo ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana. (B. S.)
2. 6. 1977
2. 6. 1987
Ob 10. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta
Marija Lavrihe
se ga z ljubeznijo spominjajo žena Ni-dija, sin Vojteh z družino in svojci.
Dolina, 31. maja 1987
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
Josipa Caharije
(Pina Vdovnega)
Posebna zahvala g. župniku, cerkvenim pevkam, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči svojci
Nabrežina, Šempolaj, Sesljan,
31. maja 1987
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi naše drage
Ane Purič vd. Lavriha
Sinova Boris in Franko z družinama in ostalo sorodstvo
Dolina, 31. maja 1987
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili spomin naše drage
Ivanke Colje vd. Zahar
Posebna zahvala pevskemu zboru PD Slovenec, prijateljem in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti.
SVOJCI
Boršt, 31. maja 1987
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
Rože Mohor por. Slavec
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. Zahvala gre nosilcem krste, darovalcem cvetja, župniku in cerkvenemu zboru.
SVOJCI
Boljunec, 31. maja 1987
ZAHVALA
Ob težki izgubi našega dragega
Pavla Mozetiča
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami.
DRUŽINA
Nabrežina, Dolina, 31. maja 1987
»»SLOVENSKO ® STALNO „ „ :‘GLEDALISCE r V TRSTU
Rainer Maria Rilke
Devinska elegija
recital
v slovenščini, italijanščini, nemščini in hrvaščini
Izbor besedil: Niko Graienauer - Režija: Jože Babič
S sodelovanjem občine Devin-Nabrežina in Tržaške pokrajine
Ponovitev danes, 31. t. m., ob 21. uri.
Prosvetno društvo Mačkolje
vabi danes, 31. maja, in jutri, 1. junija 1987, na tradicionalni
25. praznik češenj
DANES: ob 10. uri odprtje kioskov; ob 16. uri začetek kulturnega programa: mešani zbor Prosvetnega društva Mačkolje, otroški in dekliški zbor »Slovenski šopek«, godba na pihala »S. Kumar« iz Izole, dramski nastop v domačem narečju, slavnostni govor, moški zbor »Fantje izpod Grmade«, župnijska glasbena šola, tamburaški ansambel iz Boljunca; od 20. ure dalje ples z ansamblom OTTAVIA BRAJKA
JUTRI: ob 16. uri odprtje kioskov; od 20. ure dalje ples z ansamblom TAIMS
Delovali bodo dobro založeni kioski z jedmi na žaru, domačim vinom in češnjami
V nedeljo bodo pomnožene avtobusne zveze z mestom (avtobus št. 40)
V primeru slabega vremena bo praznik 6., 7. in 8. junija
ŠD MLADINA - BALETNI ODSEK
priredi danes, 31. t. m., ob 20. uri v Domu A. Sirk v Križu
Zakjučni letni nastop
vabljeni!
SLOVENSKO V TRSTU
Produkcija baletne šole
V soboto, 6. junija, ob 20.30 v nedeljo, 7. junija, ob 16. uri
Nastopajo učenci baletne šole SSG in baletni solisti iz Ljubljane.
STALNO
GLEDALIŠČE
NARODNA in ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA INŠTITUT ZA SLOVANSKO FILOLOGIJO prirejata skupaj z
ZDRUŽENJEM AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA TRŽAŠKO KNJIGARNO
ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
predstavitev knjige BORISA PATERNUJA
SLOVENSKO PESNIŠTVO UPORA
Sodelovali bodo: BORIS PATERNU, JERICA MRZEL, JOŠKO LUKEŠ, IGOR STARC
V petek, 5. junija, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11.
gledališča
TABOR MLADIH - MG
»KRESNA NOČ«
Mladinsko gledališče »Kresna noč« ponavlja na splošno povpraševanje in predvidoma zadnjič v tej sezoni predstavo »Samo malo jih zaide v te kraje« v Prosvetnem domu na Opčinah v dneh: torek, 2. junija, ob 20,30; četrtek, 4. junija, ob 20,30; petek, 5. junija, ob 20.30; sobota, 6. junija, ob 20,30 in nedelja, 7. junija, ob 20.30.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20
vabi v torek, 2. junija, ob 20.30 na predavanje in obravnavo TV dokumentarca
proi. MARKA POZZETTA
Nemogoči izziv -Maksimilijan Habsburški
(režiser: Fabio Malusa snemalec: Aleksander Ota)
razstave
V	galeriji Rettorl Tribbio 2 razstavlja svoja dela slikar MARIANO ČERNE.
Na Gradu sv. Justa bo do 28. junija odprta antološka razstava tržaškega slikarja PIETRA MARUSS1GA.
V	galeriji Rossoni - Korzo Italia 9 - bo bd 1. do 20. junija razstavljala slikarka LILI LUPIERI. Razstavo bodo odprli ob 18. uri.
V	umetnostnem ateljeju Nadie Bas-sanese je odprta razstava slikarke LYNN UMLAUF.
kino
ARISTON - 17.00, 22.00 Radio Days, kom., ZDA 1987, 88'; r. Woddy Allen; i. Mia Farrow, Sethe Green.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 II grande imbroglio, kom., ZDA 1986, 85'; r. John Cassavetes; i. Peter Falk, Alan Arkin.
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Cronaca di una morte annunciata, dram., It. 1987; r. Francesco Rosi; i. Ornella Muti, Gi-anmaria Volonte.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Eroi per un amico, pust., ZDA 1986, 95'; r. Alan Smithee; i. Robert Duvall, M. Harmon,
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 II sergen-te di fuoco, i. F. Drjaer.
PENICE - 17.00, 22.15 The Barbarians, fant.-akc.; It. 1987, 89'; r. Ruggero Deo-dato; i. David Paul, Peter Paul.
MIGNON - 16.00, 22.00 Basil 1’investi-gatopo, ris,, prod. VValt Disney.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Aviator, pust., ZDA 1986, 95'; r. George Miller; i. Christopher Reeve, Rosanna Arguette.
EDEN - 15.30, 22.00 II mlele sulla bocca, porn., □ □.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Salvador, dram., ZDA 1986, 123'; r. Robert Ric-hardson; i. James Woods, James Belus-hi.
CAPITOL - 16.30, 22.00 II bambino d'o-
ro, fant., ZDA 1986, 93'; r. Michael Rit-chie; i, Eddy Murphy, Charles Dance.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Cosi e la. vita, dram., ZDA 1986, 102; r. Blake Ed-wards; i. Jack Lemmon, Julie Andrews
VITTORIO VENETO - 15.15, 22.10 Cro-codile Dundee, kom., Avstral. 1986, 102'; r. Peter Fairman; i. Paul Hogan, Linda Kozlovvskij,
RADIO - 15.30, 21.30 Čarne bollente, porn., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
GLASBENA
MATICA
TRST
Šolsko leto 1986/87
Zaključne akademije gojencev šole Glasbene matice
V četrtek, 4. junija, ob 20.30, v Evangeličansko-luteranski cerkvi - Trg Panfili
Klavirski večer
Gregor Bizjak, Maja Grgič, Marko Ozbič, David Puntel, Jana Radovič, Claudia Sed-mach, Tatjana Siviz, Tanja Svetina, Tamara Zajec.
Vabljeni!
KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠD POLET
prireja danes, 31. maja 1987,
na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah
PLES
Z ANSAMBLOM TAIMS
Začetek ob 20.30.
Dobro žaloženi kioski.
Vljuno vabljeni
falcrija
Vas vabi
v četrtek, 4. junija, ob 18. uri na razstavo 4 mladih slikarjev videmske pokrajine
Carlo Degenhardt Alvaro Petricig Michele Vončini Vasco Petricig
SKUPNOST VRTNARJEV IN VINOGRADNIKOV UNION
vabi danes, '31. t. m., in jutri, 1. junija, v Podlonjer na
9. RAJONSKO RAZSTAVO VIN
Dobro založeni kioski in zabava z glasbo.
5., 6., in 8. junija
17. PRAZNIK VINA V HRIBENCI
Boršt-Zabrežec
Danes praznuje 50 let
MARTA GUŠTIN
Vse najboljše ji želijo Karlo, Paulo, Kristina, Saško, še posebno pa Boris.
OBČINA ZGONIK
Vas vljudno vabi na
XXIII. RAZSTAVO IN POKUŠNJO DOMAČIH VIN ter na
CVETLIČARSKO RAZSTAVO
ki bosta v ZGONIKU 31. t. m.
DANES, 31. t. m. ob 10. uri -odprtje kioskov
ob 10. uri - turnir v briškoli z bogatimi nagradami
ob 16.30 - turnir v igri med dvema ognjema za VII. KRAŠKI POKAL osnovnošolske mladine ob 18. uri - nastop kotalkarjev ŠD Polet
od 21. do 24. ure - PLES na prostem ob zvokih ansambla LOJZE FURLAN
Razstavo cvetja prireja Občina v sodelovanju z ERSA - Deželno ustanovo za razvoj kmetijstva in s Cvetličarsko-vrtnarsko zadrugo s Proseka.
Nepretrgana avtobusna služba z mestom.
Zagotovljen parkirni prostor.
Razstava kmečkih strojev in orodja.
VABLJENI!
Društvo mladih raziskovalcev Društvo naravoslovcev in tehnikov Slovenski raziskovalni inštitut . Narodna in študijska knjižnica -Odsek za zgodovino
vabijo slovenske dijake in študente na
7. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR »DEVIN 87«
18. - 30. avgust 1987
Prijava in vpis udeležencev: SLORI - Ul. Gallina 5, Trst - od 8. do 16. ure
NŠK OZ - Ul. Petronio 4, Trst -od 8. do 13. ure
SLORI - Ul. Malta 2, Gorica -od 8. do 16. ure
pri članih DRUŠTVA MLADIH RAZISKOVALCEV.
izleti
Združenje staršev OŠ J. Ribičič prireja danes, 31. t. m., avtobusni izlet v Dolino Trente. Prevoz stane 12.000 lir. Razpoložljivih je še nekaj mest. Informacije na tel. 723009.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja danes, 31. t. m., strokovni izlet k izvirom Timave in k Doberdob-skemu jezeru. Zbirališče ob 8. uri pred sodno palačo v Trstu ali ob 8.30 v Štiva-nu. Prevoz z lastnimi sredstvi.
SPDT vabi člane, da se udeležijo izleta skupno s pobratenim PD Integral iz Ljubljane, ki bo danes; zberejo naj se ob 10. uri v Cerovljah (pri gostilni). Pot bo vodila preko Grmade do Devina in nato po Rilkejev! peš poti. Popoldne (okrog 15. ure) bo družabnost v Katrni jami.
SPDT vabi na izlet na Veliki vrh v Košuti (2088 m), ki bo v nedeljo, 7. junija. Hoje bo vsega skupaj približno 4 ure. Izlet bo z osebnimi avtomobili: odhod ob 6.30 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vodi A. Sirk, ki nudi vse ostale informacije (tel. 764832), v popoldanskih urah). Vabljeni!
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 10. junija izlet na Mašun. V Ilirski Bistrici se bomo srečali š člani pobratenega društva upokojencev. Vpisovanje v torek, 2. junija, od 10. do 11. ure na sedežu društva v Ul. Cicerone 8.
_________mali oglasi_______________
ZAPESTNICO - drag spomin - sem izgubila v nedeljo, 24. t. m., na Opčinah, med Ul. Hermada in tramvajsko postajo. Poštenemu najditelju primerna nagrada. Tel. 212436 ob uri obedov.
PANDO 30, bele barve, v odličnem stanju, ugodno prodam za 3.600.000 lir. Tel. 52277 ob urah obedov.
SPREJEMAM naročila za izpolnitev prošenj za GRADBENI ODPUST. Tel. 231854 od 19. do 20. ure.
PRODAM parcelo za vikend v bližini Novega mesta. Ponudbe na ADIT - p. p. 171 - 61001 LJUBLJANA.
19-LETNO DEKLE s slovensko vzgojiteljsko šolo išče zaposlitev pri slovenski družini kot negovalka in vzgojiteljica otrok. Upoštevam tudi druge primerne ponudbe. Tel. na št. 231819.
OSMICO je odprl Boris Košuta, Križ 422. Toči pristno domače vino.
OSMICO je odprl Josip Lavriha v Dolini 233.
TRISOBNO stanovanje s kopalnico, z razgledom na morje, v starejši stavbi pri Sv. Jakobu, vseljivo v teku leta, ugodno prodam. Tel. 52277 ob urah obedov.
IŠČEM hišno pomočnico v Zgoniški občini, 2x tedensko. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst-pod šifro »POMOČNICA«.
PRODAM BMW 5201, 80.000 km, v odličnem stanju. Tel. na št. 227284 ali v večernih urah na št. 251074.
NA OPČINAH prodajam stanovanje velikosti 72 k v. m z garažo. Tel. na št. 213233 po 19. uri.
PRODAM stanovanje v Rojanu: kuhinja, dnevna soba, spalnica, kopalnica, balkon. Tel. 65474 od 13.30 do 14.30 ob delavnikih.
Z DOLGOLETNO prakso v likanju iščem priložnostno zaposlitev. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, Trst-pod šifro »HITRA«.
PRIVATNIK prodaja ali daje v najem hišo na Krasu 130 kv. m, zemljišče 8.000 kv. m, s skladišči uporabljivi za kmetijsko posestvo in živinorejo. Tel. 229322.
NUJNO iščemo gospodično, ki se je 5. aprila, ob 15.30 peljala v avtobusu št. 40 iz Doline v Trst k prijateljici v Ul. della Tesa in se pogovarjala s starejšo gospo, kateri se je pripetila nezgoda med vožnjo. Prosimo naj se oglasi na tel. 577865 pb urah obedov.
PODJETJE išče čistilke srednjih let za čiščenje stavb. Tel. ob urah urada na št. 69540.
CENTRO DEL COLLEZIONISMO —
Trst, Ul. Piccolomini 3, tel. 040/ 762488 - komisijska prodaja zbirateljskih predmetov na dražbah ali neposredno. Na razpolago smo vam za najugodnejši plasma posameznih predmetov ali celih zbirk: razglednic, kovancev, stare korespondence, najrazličnejših starinskih predmetov itd.
BONBONIERE za vse svečane priložnosti: trgovina VIVIANA - Opčine, Narodna ul. 44/b.
DRAGULJARNA A. B. - Ul. Foschiatti 9 - tel. 774090 - Trst. Mala trgovina za vse okuse po ugodnih cenah, nudi dragocena darila za vse svečane priložnosti.
Na Proseku se danes vzameta
MARJAN in LUCIANA
Mnogo sreče, veselja in zadovoljstva jima želi prizadeta
Klapa iz bareta
Včeraj sta stopila na skupno pot
ALENKA in PAVEL
Svoji pevki in njenemu izvoljencu čestita in jima želi, da bi še dolgo skupaj prepevala KD Lipa.
čestitke
Danes praznuje MARIJA PANGERC iz Doline 80. rojstni dan. Ob visokem jubileju ji čestitata sinova Karlo in Danilo z družinama.
Noni Mariji za današnji 80. rojstni dan želijo še mnogo zdravih in veselih let vnuki in pravnuk Devan.
Ansambel TPPZ P. Tomažič čestita svojemu rednemu članu VITKU KOCIJANČIČU za 60-letnico življenja in mu želi še mnoga zdrava leta.
včeraj-danes
Danes, NEDELJA, 31. maja
VNEBOHOD
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.25 - Luna vzide ob 7.54 in zatone ob 24.27.
Jutri, PONEDELJEK, 1. junija
JUSTIN
PLIMOVANJE DANES: ob 6.13 najnižja -53 cm, ob 13.30 najvišja 20 cm, ob 17.46 najnižja 6 cm, ob 23.09 najvišja 32 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 6.46 najnižja -48 cm, ob 14.25 najvišja 20 cm, ob 18.38 najnižja 10 cm, ob 23.31 naj višja 24 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj, zračni tlak 1017 mb rahlo narašča, veter sever 12 km uro, vlaga 30-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Enrico Maria Rizzi, Beniamino Pagliaro, Lorenzo Mozetič, Federico Danielis, Elisa Giulivo.
UMRLI SO: 70-letni Domenico Paon-ne, 81-letni Luigi Furlan, 79-letni Luigi Kompare, 88-letna Pierina Timeus por. Piccolo, 37-letni Adriano Bailo, 90-letni Nazario Scheriani, 76-letna Emma Ber-nardis vd. Salvador, 82-letna Pasgua Zan-
cola vd. Smilovic, 78-letni Romano Cossi, 69-letni Mario Vucas, 82-letna Stefania De Zavadzki, 42-letni Franco Revini, 72-letna Danila Volpi, 83-letni Dante Pasto-ri, 65-letni Giuliano D'Agostino, 72-letna Virginia Savron vd. Ruggiero, 74-letni Marcello Giorgi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 31. maja Dnevna služba - od 8.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Fellu-ga 46, Ul. Mascagni 2
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 46, Ul. Tor S. Piero 2.
Nočna služba
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor San Piero 2. ŽAVLJE (tel. 274630) in PROSEK (tel. 225141 - 225340) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere.
Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. junija 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172; Lungomare Venezia 3 (Milje) OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S.
Anna 10 (Kolonkovec), Strada per Longe-ra 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje)
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Largo Sonnino 4, Trg . Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje)
OPČINE (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere,-
	LOTERIJA				
BARI	15	60	62	87	4
CAGLIARI	72	90	82	2	5
FIRENCE	68	10	45	64	43
GENOVA	72	73	52	11	30
MILAN	71	42	28	64	4
NEAPELJ	8	83	38	69	15
PALERMO	78	24	87	90	53
RIM	61	56	48	8	10
TURIN	9	67	63	3	20
BENETKE	43	3	82	34	67
	ENALOTTO				
12 2 2	2 1 2	2	1	X 2	X
KVOTE:
12	76.221.000	lir
11	1.765.000	lir
10	130.000	lir
		
nedeljski televizijski in radijski sporedi		
RAI 1_____________________
4.55	Rugby: Otoki Fidži - Italija (svetovni pokal, prenos iz Dunedina)
9.00	Risanka: L'orso Smokey
10.00	Ekološka oddaja: Zelena linija
11.00	Maša
12.15	Zelena linija (2. del)
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik
13.55	Kviz: Toto TV (vodi Maria Gio-vanna Elmi)
14.00	Variete: Domenica... in (vodi Raffaella Carra)
17.20	Športne vesti
18.20	Športne vesti: 90. minuta
18.50	It. nog. prvenstvo B lige
19.20	Domenica in... (2. del)
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Film: Finalmente domenica! (krim., Fr. 1983, r. Francois Truf-faut, i. Fany Ardant, Jean Louis Trintignant)
22.25	Športna nedelja
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Odbojka: Italija - Portugalska (prenos iz Espinha)
0.05 Glasbena oddaja: Musicanotte -Aldo Ciccolini izvaja Debussyja
RAI 2_________ ~1
9.00	Otroška oddaja: Buongiorno domenica
10.00	Nanizanka: La mia terra tra i boschi
10.25	Film: Non tradirmi con me (kom., ZDA 1941, r. George Cu-kor, i. Greta Garbo, Melvyn Douglas, Constance Bennett)
12.00	Informativna oddaja: Orpheus -Človeška čustva
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - zdravniški nasveti
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli fans
15.15	Športna oddaja: Studio & Stadio (avtomobilizem Fl, neposredni prenos iz Montecarla)
17.30	Variete: Chi tiriamo in ballo
19.40	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Crimen - Freddo nella notte
22.00	Dnevnik
22.15	Informat. oddaja: Aboccaperta
23.15	Informativna oddaja: Protestantizem
23.45	Dokumentarec: Obnova in posodabljanje muzejev
A RAI 3	________|
11.20	Atletika: evropski pokal v atletiki ženske (prenos iz Cassina)
12.00	Glasbene oddaje: Special Dan-cemania, 12.50 Dancing to the Hits, 13.10 Pokerconcerto
14.05	Šport: rugby - Otoki Fidži - Italija, plavanje - Trofej sedmih gričev
17.20	Filmske novosti
17.30	Film: La taverna dei sette pecca-ti (pust., ZDA 1940, r. Tay Gar-nett, i. Marlene Dietrich, John Wayne)
19.00	Dnevnik in vreme
19.20	Deželne vesti
19.30	Deželne športne vesti
19.45	Glasbena oddaja: Di Gei Musiča
20.30	Športa oddaja - Domenica gol
21.30	Film: Sento che mi sta succe-dendo gualcosa (kom., ZDA 1969, r. Stuart Rosenberg, i. Jack Lammon, Catherine Denevue)
22.20	Dnevnik
22.25	Film (2. del)
23.15	Ital. nog. prvenstvo B lige
24.00	Dnevnik
0.05 Dnevnik - deželne vesti
j	RTV Ljubljana_____________
9.50	Poročila
9.55	Otroška matineja: Živ žav, 10.50 Lutke in lutki
10.55	Mladinska nadaljevanka: Dolga bela sled (pon. 4. dela)
11.25	Šopek domačih
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
14.10	Nadaljevanka: Flandrijski lev (4. del)
15.00	Kviz: Poznate Jugoslavijo - SAP Kosovo
16.30	Oddaja za slušno prizadete: Prisluhnimo tišini (o medsebojnih stikih, odnosih in stiskah, ki jih rojeva srečanje različnosti)
17.10	Film: Kralj Ojdip (dram., VB 1967, r. Philip Seville, i. Orson Welles, Christopher Plummer)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Kino, nato Turistični nagelj - Neža
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik .
20.05	Nadaljevanka: Dnevnik Gorčina Vukobrata (3. in zadnji del)
21.00	Zabavna oddaja: Zdravo
| (iP) TV Koper	_______
14.00	Športni pregled
19.00	Jugoslovanska nadaljevanka
20.00	Dokumentarec o Paklenicia
20.30	Politična rubrika: Sedemdni
21.00	Film: L'amico di famiglia (krim., r. Claude Chabrol, i. Michel Piccoli, Stephane Audran)
22.40	Nan.: II brivido delLimprevisto
23.10	Rubrika: Delta
Jack Lemmon in Catherine Denevue v Sento che mi sta succedendo gualcosa - na RAI 3 ob 21.30
J|j CANALE5
8.30	Nanizanka: La grande vallata
9.15	Nabožna oddaja
10.00	Nanizanki: Mary Benjamin, 10.50 Aliče
11.25	Ihf. oddaji: Anteprima,
11.50	Punto 7
12.55	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Zabavna oddaja: Buo-na domenica
17.05	Sodna rubrika: Forum
19.30	Glasbena oddaja: Sor-risi Superstar
20.30	Nadaljevanka: Lenore della famiglia
22.30	Aktualnosti: Eletto-rando (M. Costanzo)
22.40	Aktualnosti: Dovere di cronaca
23.25	Nanizanke: McGruder e Loud, 0.25 Sguadra speciale, 1.25 Missione impossibile
j ^ RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Film: Sempre piti diffi-cile (kom., It. 1943, r. Piero Ballerini in Renato Angiolillo)
10.15	Nanizanki: Strega per amore, 10.45 Giorno per giorno
11.15	Aktualnosti: Parlamente in
12.10	Nanizanka: Mary Ty-ler Moore
12.30	Politične volitve 1987: Faccia a faccia
12.45 Politične, volitve 1987: Voti e volti
13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters i do-minatori delLuniverso
14.30	Nanizanke: I gemelli Edison, La terra dei giganti, Alla ricerca di un sogno, Arniči per la pelle, Sembra facile
18.10	Devlin & Devlin, 19.00 College, 19.30 New York New York
20.30	Film: II cacciatore (dram., ZDA 1979, r. Michael Cimino, i. Robert De Niro, Christopher VValker)
23.30	Film: La tigre di Es-chnapur (pust., ZRN 1959, r. Fritz Lang, i. Debra Paget)
1.25 Nanizanka: Ironside
ITALIA1
8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Rascal, Popples, Piccole donne
10.30 Športni oddaji: Šport ZDA, 13.00 Grand Prix 14.15 Glasbena oddaja: Domenica Deejay
16.15	Nanizanki.: Master,
17.15	L uomo di Singa-pore.
18.10	Informativna oddaja: Controcorrente
19.00	Risanke: Jem, Alvin show, Droids adventu-res, I Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.00	Boks: svetovno prvenstvo v boksu Tyson-Thomas in Tucker-Do-uglas (prenos iz Las Vegasa)
22.30	Filmske novosti 0.15 Nanizanka: Serpico
repjljiž! TELEPADOVA
8.30	Sejem: Gran Bazar
13.00	Rubrika o trgovini in turizmu
13.30	Dražba: Roba da matti
14.30	Tedenska rubrika: Magnetoterapija
15.00	Nad.: Capitani e re
16.30	Risanke: Gigi la trotto-la, 17.00 Hurricane Po-limar, 17.30 Transfor-mers, 18.00 Top Cat,
18.30	Casper
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Dott. John
20.30	Film: Attentato al Trans-American Ex-press (pust., ZDA 1973, r. D. L. Rich, i. Ben Johnson, Vera Miles)
22.30	Športna rubrika: Fuo-rigioco
23.30	Aktualna oddaja: Pri-mo piano
24.00	Nočni film: II bandito nero (vestern, ZDA 1967, r. Alan Rafkin, i. Jack Lord)
^ TELEFRIULI
11.10 Medicinska rubrika: Sanita oggi
11.45	Sejem: Da ali ne
13.30	Oddaja o poljedelstvu
14.00	Zabavni oddaji: Igre in šport, 14.10 Buinesere Friul
17.45	Glasbena oddaja: Musič box
19.00	Šport: izidi in komentarji
20.00	Nanizanka: La signora e il fantasma
21.00	Športna oddaja
22.15 Film: La vita di Ver-non e Irene Castle (kom., ZDA 1939, r. Henry C. Potter, i. Ginger Rogers, Fred Astaire)
0.00 Informativna oddaja: News dal mondo
j	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti in športni pregled
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 9.55 Glasbeni mozaik; 10.15 Mladinski oder. Skriti dnevnik (Leopold Suhodolčan, dram. Jožko Lukeš); 10.45 Glasbeni mozaik;
11.45	Vera in naš čas; 12.00 Nediški zvon; 12.45 Glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10-19.00 Glasbene skice; 14.10 Športni in glasbeni popoldan z Ivanom Peterlinom, telefonski razgovori in nagradno tekmovanje med poslušalci; 15.00 Neposreden prenos 14. Senjama beneške piesmi z Ljes; 17.30 Športne vesti.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.30,	17.00, 19.00, 21.00, 22.00. 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Dnevni koledar; 8.07 Veseli tobogan;
9.05	Še pomnite, tovariši; 10.05 Koncert iz naših krajev - Cerkvenjak;
11.00	Naši poslušalci čestitajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 14.15 Naši poslušalci čestitajo; 15.00 Reportaža; 15.30 Medigra; 15.40 Moški in ženski pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine; 16.05 Humoreska tedna; 16.30 Pogovor s poslušalci; 17.05 Operne melodije; 17.50 Radijska igra; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Pozdrav, pregled dogodkov, servis; 9.30 Sosednji kraji in ljudje: reportaže, intervjuji; 11.00 Vročih deset (vodi Iztok Jelačini; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Mari-ka in Drejček; 14.30 Poročila in komentarji s športnih igrišč; 15.00 Radio Koper na obisku; 15.30 Planinski čaj Radia Koper; 16.30 Primorski dnevnik, nato objave in šport; 17.00 Zaključek;
19.00	Prenos Radia Ljubljane.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15, 12.30; 19.30 Devnik; 10.30, 13.30,
17.30	Poročila; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.45 Šport; 9.30 Dragi _ Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.05 Čudovitih sedem; 10.35 Vstop prost; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.35 Orkester Casadei;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Tedenska popevka; 15.00 Dance parade; 16.00 Sportr 18.00 Glasbene aktualnosti;
19.30	Šport; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
9.30	Jutranji val s poročilom o 14. Senjamu beneške piesmi na Ljesah;
12.30	Oddaja z odborniki kulturnega društva Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.00 Športna nedelja: rezultati, poročila in komentarji prvenstev v Italiji in Jugoslaviji; vmes se poročilo s Senjama beneške piesmi na Ljesah, podatki o zmagovalcic iri predvajanje 10 finalnih popevk.
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
' RAI 1____________________________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: II ritorno del Santo
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Tata e il professore
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik - tri minute
14.00	Fronto... chi gioca (2. del)
14.05	Dokum. oddaja: Ouarkov svet
14.50	Inf. oddaja: Včerajšnje in današnje zgodbe, zgodbe za vedno
15.15	Evropske pravljice: Sonce
15.30	Kolesarstvo: 70. Giro dltalia
17.00	Dokum.: Svet je tvoj
18.00	Dnevnik
18.05	Nabožna oddaja
18.30	Kviz: La grande corsa
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Volilna tribuna
21.25	Film: La signora omicidi (krim., VB 1955, r. A. Mackendrick, i. Alec Guinnes, Katie Johnson)
22.55	Dnevnik
23.05	Filmske novosti
23.10	Zabavna oddaja: Marisa, la nuit 0.15 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2	^
11.15	Izobraževalna oddaja: Monografije, Intelektualec v dobi renesanse - Baldassare Castiglione
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - zanimivosti
13.30	Volilna kampanja
13.50	Nadaljevanka: Quando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Dnevnik - kratke, vesti
17.05	Dnevnik - tednik o medicini Trentatre
17.55	Volilna kampanja
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Lhspettore Derrick -Un fatale malinteso
19.30	Dnevnik in vreme
20.15	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.35	Aktualna oddaja: Focus
22.30	Dnevnik - nocoj
22.45	Aktualnosti: Mixer - anketa
23.30	Rubrika: Odprti studio
23.45	Film: L uomo proibito (dram., ZDA 1948, r. Bretaigne VVindust, i. Bette Davis, James Davis)
[ ^ RAI 3
11.00	Šport: tenis (prenos iz Rolland Garrosa v Parizu)
14.00	Izobraževalna oddaja: Celice -Potovanje v center življenja (7. del)
14.30	Mladinska oddaja: Jeans (vodita Fabio Fazio in Šimonetta Zauli)
15.30	Italijansko nogometno prvenstvo B lige
18.00	Glasbena oddaja: Starš - Riccar-do Cocciante (pripravil Mario Colangeli)
19.00	Dnevnik in vreme
19.20	Deželne vesti
19.40	Deželne športne vesti
20.10	Izobraževalna oddaja: Fare e disfare
20.30	Glasbena oddaja: Starš - Renzo Arbore in concert (oddaja v ste-reofoniji)
21.45	Dnevnik
21.50	Zgodovinska oddaja: La macchi-na del tempo (pripravil Stefano Munafo)
22.25	Ponedeljkov proces (pripravil Aldo Biscardi)
23.50	Dnevnik - deželne vesti
RTV Ljubljana_____________
17.45	Poročila
17.50	Nad.:Zadnje poletje otroštva
18.20	Folklorna oddaja: Državni ansambel gruzinske folklore
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	Nad.: Na robu divjine (konec)
20.55	Aktualno: Omizje, vmes poročila
22.40	Poletna noč
Alec Guinness v La signora omicidi na RAI 1 ob 21.25
(flPj TV Koper
14.00	TV novice
14.10	Nanizanka: New Scotland Yard
15.00	Otroški program
17.00	Nanizanka: Skippy il canguro
17.30	Rubrika: Start
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Pobude pred volitvami TRST — Protest zaradi predvidenih ukrepov ob prehodu meje TRST — Pozitivne ocene ob odobritvi načrta za zgradnjo sinhrotrona DEVIN — Devinska elegija v štirije-zični izvedbi.
Ponedeljkov športni pregled
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Športni ponedeljek
20.25	TV novice
20.30	Film: Scritto sul vento (glas., r. Irving Pichel, i. Deanna Durbin)
22.10	TV Vsedanes
22.25	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.05	Nanizanka: Hazell
jfg CANALE 5	___
7.00	Rubrika: Dobro jutro, Italija
7.50	Rubrike: Gost, Magazine, Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
11.55	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: La vergine di Tripoli (pust., ZDA 1947, r. C. Lammont)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Testa o croce (kom., It. 1982, r. Nanni Loy, i. R. Pozzetto)
22.35	Aktualnosti: Eletto-rando (M. Costanzo)
22.45	Tednik: Tivu Tivu
0.10 Nanizanki: Sguadra speciale, 1.15 Missione impossibile
f ^ RETEOUATTRO
• 8.30 Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amore, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	M. Tyler Moore
12.30	Politične volitve 1987: Faccia a faccia, 12.45 Voti e volti
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: My Fair Lady (glasb., ZDA 1964, r. George Cukor, i. Aud-rey Hepburn)
23.45 Film: Il sepolero Indiano (pust., ZRN 1959, r. Fritz Lang, i. D. Paget) 1.45 Filmski tednik
ITALIA 1
8.30 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film: La strana morte di Randy Webster (dram., ZDA 1981, r. Šam VVanamaker)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Agenzia Rockford, 12.30 T.J. Hooker, 13.30 Tre cuo-ri in affitto
14.00	Zabavni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Mork e Mindy, 20.00 Licia dol-C6 Liciči
20.30	Nadaljevanka: Alla conguista del West
22.10	Glasbena oddaja: Dis-coverde 87
23.30	Film: I trafficanti (kom., ZDA 1947, r. J. Conway, i. C. Gable)
1.30	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
UMail TELEPADOVA
13.00	Risanke
14.00	Nadalj.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Gigi la trotto-la, Tekkaman, Tran-sformers, Kyashan il superman, Ghostbus-ters
19.00	Nan.: Sanford and Son
19.30	Volilna rubrika: In
piazza tra la gente
20.00	Nan.: Sanford and Son
20.30	Film: Ouella carogna delTispettor Sterling
(krim., ZDA 1968, r. H. prady, i. H. Silva)
22.30	Šport: catch
23.30	Film: Ettore lo fusto (kom., It. 1971, r. E. Gi-rolami, i. V. Caprioli)
1.00 Nanizanka: Alla conguista delLOregon
^ TELEFRIULI _________
13.30	Nog. tekma B lige: Campobasso-Triesti-na
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Nadalj.: Giovanni da una madre allaltra
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Una famiglia piuttosto in-traprendente
20.30	Film: Gli avvoltoi (pust., ZDA 1948, r. R. Enright, i. R. Scott)
22.30	Dnevnik
23.30	Zdravniška rubrika: Trentatre
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
f	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
13.20 Ned. nog. tekma
14.00	Dogodki in odmevi
19.00	Športna rubrika
19.30	Dogodki in odmevi
19.45	Športna rubrika
23.15 Športna rubrika (pon.)
23.45	Dogodki in odmevi
23.55 Športna rubrika (pon.)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro, po naše: koledarček; 7.40 Pravljica, glasba; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Pričevanja o Tigru (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, liki iz naše preteklosti - Lado Premru, mozaik- 13.20 Revija Primorska poje 87; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Otroški kotiček: Janez Bitenc - Srečanje z novo pesmico;
14.30	Glasbene skice: 16.00 Osebno;
17.10	Mi in glasba: Tržaški oktet v Kulturnem domu v Trstu; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasba.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Problemi marksizma; 8.25 Ringaraja;
8.40	Pesmica; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Znano in priljubljeno;
11.35	S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Godbe; 13.30 Melodije; 13.50 Križem-kraž; 14.05 Zbori; 14.30 Glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 Na ljudsko temo; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Ansambel Franca Miheliča; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Zaplešite z nami; 21.05 Simf. glasba; 22.30 Ob domačem ognjišču; 22.50 Lit. nokturno;
23.05	Glasba; 00.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Mladi primorski glasbeniki; 14.05 Novosti v diskoteki; 14.40 Iz kulturnega sveta, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Športna poročila in dogodki; 17.40 Naši zbori pojo; 18.00 Še pomnite- tovariši.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Zdravo otroci;
16.00	Pogovor s psihologinjo; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 18.00 High po-wer; 19.00 Made in Yu; 20.00 .Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Horoskop in za vsakogar nekaj; 18.30 Športni pregled in komentarji o nedeljskih telunah; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Zarjavele trobente; oddaje povezuje glasba.
stran
10 □ goriški dnevnik
PRIMORSKI DNEVNIK 31. maja 1987
Shod komunističnih kandidatov
Stališče FGS ob volitvah
KPI zavzeto podpira pravice Slovencev in Furlanov
Mladi socialisti odločno za sožitje med narodnostima
Kako delati in živeti v narodnostno mešani družbi ter na območju,, ki meji na dve drugi državi, kjer se razvijata različni kulturi in kjer se govore drugačni jeziki. O tem je bil govor na petkovem srečanju nekaterih kandidatov KPI z volivci na_ sedežu partijske sekcije Spazzapan v Škabrijelovi ulici. Govorili so tajnik sekcije Oliviero Furlan in prof. Darko Bratina, zatem pa še kandidati Aleksandra Devetak, Silvana Facchin Sčhiavi in Nereo Bat-tello.
Govor je bil o dveh narodnostnih skupnostih, ki žive v naši deželi, slovenski in furlanski, kot tudi o nemško-govorečih jezikovnih otokih. Najobšir-neje je govoril prof. Bratina. »Trenutek za Slovence ni najlažji,« je dejal, »pa čeprav je velika razlika med Trstom in Gorico.« O zaščitnem zakonu je dejal, da se vleče že predolgo časa, na slab način, je nevarnost, da bi stvar abstrahirala. Omenil je tudi Garibaldijev osnutek, ki je bil rezultat zavzetosti, pa čeprav kompromisa.
Aleksandra Devetak je v svojem govoru omenila zavzetost KPI za slovenska vprašanja ter svoje težke izkušnje pri zagovarjanju teh pravic v pokrajinskem svetu. Omenila je neizvedeno Trubarjevo proslavo ter reviji II Terri-torio ter Annali storici isontini.
Profesorica Fachin, docentka na videmski univerzi, ki se že več let uk-
varja z večjezičnim poukom, pa je nanizala vrsto koristnih nasvetov kako priti do prijateljstva in razumevanja, kako spoznati jezikovne in kulturne vrednote staršev, ter seveda kako biti prijatelj s sosedi.
Pogovor je sklenil sen. Battello, ki je orisal dolgoletna prizadevanja komunistov za slovenske pravice ter tudi omenil že drugo razsodbo Ustavnega sodišča v prid Slovencem, tokrat v zvezi s prosto uporabo narodne zastave.
KPI bo imela shode v raznih krajih, tudi v slovenskih. Prvi tak shod bo jutri, v ponedeljek, 1. junija, ob 21. uri v dvorani KD Jezero v Doberdobu. Govorili bodo kandidat v senat Stojan Spetič, kandidatka v poslansko zbornico Aleksandra Devetak in deželni svetovalec Ivan Bratina.
Tudi Mladinska socialistična federacija v Gorici se je vključila v votivno kampanjo in tako mladim volivcem kot tudi vsem drugim članom PSI poslala svoj volivni dokument.
V njem so podrobno obrazložena stališča mladih socialistov, o katerih na Goriškem razpravljajo že več kot leto dni, odkar je bilo delo FGS obnovljeno, in odkar se je v tej zvezi zbralo precej mladih obeh narodnosti. Tako na njihovem kongresu, ki je bil v Tržiču, kot tudi prej in potem, so mladi socialisti razpravljali tudi o slovenskem vprašanju in zavzeli do njega pozitiven odnos. To je bilo tembolj važno, ugotavljajo mladi socialisti, ker je prav med mladino veliko neznanja o slovenski problematiki in ker prav med mlade nasprotniki zaščitnega za-
kona širijo fraze o nezaposlenosti in p predpravici Slovencem na tem polju.
V dokumentu, ki ga je za volitve izdelala FGS v Gorici, je napisano, da je treba gledati za zaščito Slovencev ne s stališča »Dvojezičnost DA - Dvojezičnost NE«, marveč z socialnega, kulturnega in gospodarskega stališča. Gre za ohranitev skupne lastnine vrednot in tradicij s perspektivo vedno večjega in boljšega sožitja.
Mladi FGS so se seveda lotili tudi drugih vprašanj, ki zanimajo Goriško in mlade še posebej. Borijo se za ekološko ravnotežje. So proti termocen-trali na premog v Tržiču. So proti me-gaupepeljevalniku pri Sovodnjah. So za ohranitev gradeške lagune ter zaščito Krasa ter krajev ob teku reke Soče. So za še nadaljne zmanjšanje vojaških služnosti. So seveda za nove gospodarske pobude, ki naj nudijo zaposlitev mladim. Brezposelnosti je namreč preveč. So za to, da krajevne uprave uredijo prostore, ki naj bodo mladim na razpolago za njih izživljanje.
Goriška federacija PSI pa je članom poslala okrožnico s katero vabi na dajanje preferenčnih glasov. Poleg dveh kandidatov iz Goriške Gialnluigija Devetaga in Paola Robustellija vabi federacija PSI, na glasovanje za slovenskega kandidata Firmina Marini-ga, beneškega Slovenca, župana v Spetru Slovenov.
Cviljenje Lege Nazionale
Lega nazionale v Gorici spet rogovili proti Slovencem. Kandidatom v senat in poslansko zbornico je poslala pismo s priloženim formularjem, v katerem od njih zahteva še pred volitvami pismeno obvezo, da se bodo, če bodo izvoljeni, borili proti vsaki obliki dvojezičnosti in proti kateremukoli zaščitnemu zakonu.
To je, pravijo izvedenci, celo v nasprotju z Ustavo italijanske republike. Lega Nazionale, ki je bila pobudnik zloglasnega Odbora za zaščito italijanstva Gorice, je s tem še enkrat pokazala svoje rasistično lice. Kot da bi bili kje v apartheidski Južni Afriki.
Zavzeto delo mladih kulturnikov v števerjanskem društvu Briški grič
Še jutri davčne prijave
Jutri, v ponedeljek, 1. junija, je zadnji možen dan, da davkoplačevalci izročijo svoje davčne prijave za dohodke ustvarjene v lanskem letu 1986. Tudi davčno obveznost lahko občani plačajo jutri na bankah ali poštnih uradih.
Davčno prijavo z vso priloženo dokumentacijo je moč poslati po pošti. Najlažje pa jo je izročiti na pristojno Občino. Na podeželskih županstvih bodo prijave sprejemali od 8. do 14. ure. V Gorici pa bo sprejemni urad v telovadnici Lenassi v Kapucinski ulici odprt nepretrgoma ves dan od 9. do 20. ure.
Shod radikalcev
Radikalci, ki tokrat prvič nastopajo na volitvah za poslansko zbornico v volivnem .okrožju Videm-Gorica-Por-denon-Belluno, za senat pa so skupno s socialisti in socialdemokrati, bodo jutri, v ponedeljek, 1. junija, imeli v Gorici prvi volivni shod. V mali dvorani Palače hotela bodo ob 21. uri govorili evropski poslanec Roberto Cic-ciomessere, odv. Roberto Maniacco in Renato Fiorelli. Govor bo predvsem o reformi sodstva.
Od jutri zaprta Kraška ulica
Kraško ulico na odseku med ulicama Pasubio in Trivigiano v Štandre-žu bodo jutri, l.junija, zaprli za ves promet. Tu morajo izkopatj jarek za gradnjo greznične kanalizacije. Zapora ceste bo do zaključka del.
V novih prostorih na Bukovju je v petek zvečer potekal šestnajsti redni občni zbor Kulturnega društva Briški grič iz Števerjana. Skupščine se je udeležilo veliko število domačinov, predvsem mladih, ki so v društvo pristopili v zadnjih letih, ko se je delovanje obogatilo tudi s športom in rekreacijo.
G tem je po nastopu moškega zbora Andrej Paglavec iz Podgore ter pozdravnem nagovoru predsednika Riharda Mizerita poročal Silvan Pittoli. Poudaril je veliko pridobitev, ki za društvo pomenijo novi prostori na Bukovju, kjer so dani vsi pogoji za bogato in nemoteno delovanje tako na kulturnem, kakor tudi na rekreacijskem in družbenem področju. V svojem posegu je Pittoli ugotovil, da se je tradicionalna kulturna dejavnost spreobrnila v nove oblike aktivnosti, ki so usmerjene predvsem mladim. V prvi vrsti to velja za odbojko, saj tudi društvo Briški grič sodeluje pri razvojnem programu odbojkarske dejavnosti na Goriškem.
Kar zadeva ostalo dejavnost, gre poudariti vrsto družabnih in izletniških pobud ter že tradicionalno prvomajsko slavje, ki predstavlja osrednji trenutek delovanja briških kulturnih delavcev. Ugodne vremenske razmere v zadnjih treh letih so tudi prispevale, da so prvomajski prazniki povsem uspeli in privabili veliko obiskovalcev.
Letos, na primer, se je na Dvoru zbralo več kot sedem tisoč ljudi.
Skupščina Briškega griča se je nadaljevala s posegom tajnika ZSKD Rudija Pavšiča, ki je podčrtal pomembnost tako kulturnega kakor športnega razvoja v Števerjanu. Po predstavitvi najmlajših članic in članov, odbojkarjev minivoleja, je Ivan Plesničar (načelnik odbojkarske komisije pri ZSŠDI ter predstavnik OK Val) omenil pomembnost dela z najmlajšimi na športno-rekreacijskem področju. Čestitke društvenim uspehom je izrekel predstavnik domače občinske up-
rave Franc Maraž, občni zbor pa sta pozdravila še Katja Zotti (KD Danica} in Lucijan Moro (KD Kras).
Po krajši razpravi, med katero je prišla na dan želja po intenzivnejšem kulturnem delu, so izvolili nov odbor, v katerem so: Rihard Mizerit, Florjan Planinšček, Silvan Pittoli, Alojz Jure-tič, Peter Terpin, Pavel Hlede, Sandra Maraž, Klavdij, Peter in Silvan Komic, Marjan Prinčič, Franko Marassi, Franko Sošol, Sandro Šuligoj, Nadja in Klavdij Gravner, Nataša Vogrič, Pavel Štekar, Nevenka in Mateja Klanjšček, Silvan Hlede, Bojan Mikluš in Marjan Kristančič.
Občinski svet jutri v Doberdobu
Občinski svet v Doberdobu se bo sestal jutri, 1. junija, ob 18. uri ter razpravljal o nekaterih sklepih v zvezi s finančnim poslovanjem. Sprejel bo tudi ostavko odbornice Semoličeve ter izvolil novega odbornika. Na dnevnem redu je nadalje dodelitev finančnih prispevkov nekaterim domačim društvom.
Veselje pred maturo
Bliža se konec šolskega leta. Za nekatere, po opravljeni maturi, bo to konec srednješolskega šolanja. Maturanti so včeraj dali duška svojemu zadovoljstvu in že navsezgodaj šli po go-riških ulicah v skupinah z nekaj avtomobili. Zvočno in veselo so meščanom, predvsem pa drugim dijakom, napovedovali, da je konec njihovih dolgoletnih prizadevanj v šoli.
SMReKK UNIFAX
Nove perspektive za slovensko nacionalno skupnost v Italiji med politično-institucionalno in civilno družbo
(Dileme slovenskega volivca danes)
UVOD:
-	sociolog Darko Bratina,
-	sociolog Ferruccio Clavora,
-	slavist Ivan Verč.
pisatelj Alojz Rebula, časnikar Marko Tavčar,
KULTURNI DOM GORICA torek, 2. junija, ob 20.30
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 24. do 30. maja 1987.
Rodili so se: Davide Pelos, Andrea Malfatti, Roberta Spagnul, Elena Basiac-co, Valentina Colangelo, Valter Miani, Chiara Petri.
Umrli so: 89—letna upokojenka Filo-mena La Rosa, 77—letni upokojenec Er-mano Milocco, 81—letni upokojenec Rocco Baici, 49—letni delavec Egon Peric, 92—letna nuna Domenica Dandolo, 62—letna upokojenka Alda Felcaro,
81—	letni upokojenec Armando Zanetti, 84—letna upokojenka Angela Ferjane,
80—	letna gospodinja Pavlina Sossou vd. Turel, 79—letni Giuseppe Martelossi,
82—	letna gospodinja Anna Crasseviz vd. Colosetti, 73—letni Vibaldo Battistutta,
81—	letni upokojenec Andrea Simetti, 86 -letna upokojenka Olga Radinja, 89—letni upokojenec Pietro Zatti, 81—letna upokojenka Marija Berglez.
Oklici: delavec Placido Amato in gospodinja Sabrina Di Mauro, zdravnik Vin-cenzo Zampetti in profesorica Antonia Fabris, delavec Claudio Ziani in uradnica Marina Soletti, upokojenec Antonio Medelin in upokojenka Norina Princi, uradnik Maurizio Padovan in uradnica Maria Cijan, mehanik Renato Trevisan in učiteljica Patrizia De Marchi, zoboteh-nik Giorgio Lorenzoni in uradnica Donatella Soffiati, Vinicio Turus in trgovska prodajalka Manuela Doliani, študent Smareglia in uradnica Maria Grazia Mo-ratti.
Poročili so se: gradbeni tehnik Viljem Dominko in študentka Maria Cristina Vogirc, zidar Claudio De Maio in gospodinja Giovanna Scira.
Velik uspeh koncerta v cerkvi
V polni cerkvi Srca Jezusovega v Gorici je nad 400 pevcev in pevk, orkes-trašev in igralcev pod vodstvom dirigenta Antona Nanuta v petek zvečer izvajalo oratorij Avgusta Ipavca Amor vincit. Delo je bilo pripravljeno ob 70-letnici hudih spopadov na Soški fronti in hoče biti spev miru. Sodelovale so umetniške ter druge skupine iz Slovenije, Italije in Avstrije. Glavni delež so imeli simfoniki RTV Ljubljana. Sodelovali so nekateri cerkveni zbori iz Slovenije, en mladinski zbor z Dunaja, dramska skupina iz Kirchsclaga na Nižjem Avstrijskem, mešani zbor iz Štarancana. Petkovemu koncertu so prisostvovali tudi zastopniki goriškega javnega življenja. Oratorij ponovijo že danes v Gradcu, jutri pa na Dunaju.
Včeraj slovesnost ob podelitvi nagrad in priznanj L. Verni
Prijetna slovesnost je bila včeraj dopoldne v deželnem avditoriju v Gorici, kjer so, letos že šestič, podelili nagrade in priznanja iz Sklada Livio Verni, dijakom nižjih srednjih šol iz vse pokrajine. Letos so uspeli, zaradi velikega razumevanja raznih ustanov in posameznikov, nagraditi po enega dijaka iz vsake šole, kakor je v predstavitvi povedala predsednica odbora prof. Lucilla Ciuffarin Leardi, ki je v krajšem nagovoru obudila spomin na znanega goriškega pedagoga in na njegov pristop do vzgojnega in izobraževalnega dela, ki mora imeti za cilj celostno vrednotenje in rast osebnosti, ne pa samo pridobivanje golega znanja.
Slovesnost je bila združena tudi s krajšim kulturnim sporedom. Najprej je nastopil zbor nižje srednje šole Gia-cich iz Tržiča, pod vodstvom Renza Marega, v zaključnem delu pa zbor in flavtisti nižje srednje šole Virgilio iz Gorice, pod vodstvom Gianne Marcos-
si Visintin. Na slovesnosti so nagradili 20 dijakov, med temi tudi Agato Ko-. ren, ki obiskuje 3. razred šole Ivan Trinko v Gorici. Nagrajenci so prejeli hranilno knjižico za 100 tisoč lir in priznanje. Knjižni dar — Leggende del Friuli e delle Alpi Giulie — je prejelo nadaljnih 38 dijakov iz raznih šol. Slovesnosti so se udeležili številni predstavniki oblasti in tudi Vernijeva vdova. Udeležence prijetnega srečanja pred zaključkom šolskega leta sta nagovorila predsednik pokrajine Cum-peta in goriški župan Scarano.
kino
Gorica
VERDI 16.00-22.00 »Cronaca di una mor-te annunciata«. O. Muti in G. M. Vo-lonte.
CORSO 15.30-22.00 »Gunny — La mia battaglia non finira mai«.
VITTORIA 15.30-22.00 »Ramba sfida la bestia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
OBČINSKO GLEDALIŠČE 20.30 Koncert.
EKCELSIOR 16.00-22.00 »Figli di un dio minore«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 16.30,18.30 in 20.30 »Top gun«. DESKLE 19.30 »Žrelo 3 D«.
V soboto, 6. junija 1987, ob 20.30 bo v KULTURNEM DOMU v Gorici
SLA VNOSTNI KONC ER T
V POČASTITEV 25-LETNICE ŠOLE GLASBENE MATICE V GORICI
Prosvetno društvo ”ŠTANDREŽ“
prireja v Štandrežu
PRAZNIK ŠPARGLJEV
Danes, 31. maja, ob 16. uri slikarski ex tempore, ob 19. uri nastop štandreške baletne in ritmične skupine, sledi ples. Praznik se bo nadaljeval 6. in 7. junija.
OB 90-LETNICI SVOJEGA DELOVANJA NUDI URARNA - ZLATARNA
Šuligoj
(1897-1987)
POSEBNE POPUSTE
Gorica - Ul. Carducci 49 - Tel.: 85-657
Danes po avtocestah še laže dosegljiv
Bled je vedno privlačna turistična točka
Bled, ta prelep turistični kraj v osrčju Slovenije, je vedno privlačna točka za izletnike in turiste. Seveda tudi za nas, ki živimo v zamejstvu, V tem spomladanskem času, ki že kar meji na poletje, si seveda želimo predvsem morja, želimo si sonca. Tu pa tam pa si seveda želimo tudi izleta v gorski svet, v tiste kraje, kjer imamo jezero okrog katerega so gore. Bled, Bohinj, Vrbsko jezero, druga koroška jezera so privlačna. Tako za nekajdnevne počitnice kot za enodnevni izlet.
Bled je ena takih priljubljenih točk, do katere pridemo iz primorske strani po nekajurni komodni vozni. Se pose-
bej odkar imamo iz Ljubljane proti Gorenjski speljano avtomobilsko cesto. Za izlet je seveda primerna tudi vožnja čez Vršič. Odkar pa je bila odprta avtocesta od Vidma do Trbiža je Bled še hitreje dosegljiv za turista, ki so mu bolj kot navadne ceste všeč avtoceste.
Na Bledu pa se bo turist zares sprostil. Z občudovanjem naravnih lepot, s sprehajanjem ob jezeru, z vožnjo s čolnom na slikoviti otok, s pogledom na jezero in okolico z gradu, in še in še. V poletnem času pa bo zvečer na programu precej foklornih in glasbenih prireditev. Na južni strani Alp je Bled vedno priljubljena turistična točka.
V vsem svetu mreža hotelov Meridien
Francoska letalska družba upravlja svoje kvalitetne hotele
V	zadnjem času se v svetovnem hotelirstvu vedno bolj uveljavljajo velike hotelske skupine, ki imajo v posamezni državi ali v vsem svetu rapre-deno mrežo hotelov z istim naslovom in velikokrat tudi z enotnim ter enakim vodenjem. Časopisje ter filmi so nam spretno vnesli v naše vedenje nekatere pojme o takih hotelih. Hilton, Sheraton, Jolly, Agip, so v našem primeru najbolj znani, seveda da tu omenimo le nekatere.
V	svetu pa je kar veliko takih hotelskih skupin. V vseh državah, kjer ljudje veliko potujejo, bodisi iz poslovnih razlogov kot iz turističnih. V vodenju teh hotelskih kompleksov velikokrat sodelujejo banke ter finančne družbe kot tudi letalske družbe.
Tak je primer francoske letalske družbe Air France. V najpomembnejših mestih Francije, Evrope ter vseh prekomorskih držav, so hoteli z označbo Meridien. Gre za hotele višje prve kategorije, ki jim Francozi prisojajo štiri zvezdice. To pa je že kar precej, tudi za francoske pojme. Francozi namreč veliko dajo na dobre turistične usluge. Seveda za te dobro skrbi francoska letalska družba, ki ji ni le zato, da bi ti nudila udobni prevoz z letali.
V	vodstvu Air France so očitno vzeli v roke računico, ko so mislili na gradnjo teh hotelov na vseh kontinentih.
Če pogledamo na zemljevid našega sveta bomo lahko ugotovili, da so doslej petdset hotelov skupine Meridien zgradili povsod tam, kamor letijo njihova letala. Ker imajo Francozi kar veliko letal, tudi velikih, ki povezujejo tudi nekdanje francoske posesti, je čisto razumljivo, da morajo pilotom in drugemu letalskemu osebju nuditi tudi prenočišče, takrat ko službeno potujejo. Zaradi tega so poskrbeli za nočitvene in druge potrebe svojega osebja. Seveda pa so mislili tudi na potnike, ki jih peljejo iz enega kraja v drugega s svojimi letali. V vsakem od hotelov Meridien lahko tudi preživiš zares lepe počitnice. Vsah hotel te skupine, še zlasti tisti v toplih krajih, gostu nudiju celo vrsto uslug, taktih, ki jih običajno dobiš v raznih klub hotelih.
Hotelov Meridien je še zlasti veliko v Afriki ter v arabskih dseželah. Pričeli pa so misliti tudi na odprtje svojih hotelov v deželah Vzhodne Evrope in na Kitajskem. Konkretno so pomislili na Varšavo na Poljskem, kot tudi na Canton, Chendgu in Shangai ter Peking na Kitajskem. Na vzhodnoevropske države in na Kitajsko pa v tem oziru mislijo tudi druge francoske družbe. V Budimpešti je npr že dve leti odprt hotel druge francoske skupine Novotel.
Po omejitvah, ki so trajale več let
Italijani z večjo vsoto denarja na turistično potovanje v tujino
Z Orient Expressom iz Benetk v London luksuzno udobje za kar čeden denar
Italijanskemu turistu, ki potuje v tujino, ne bo več treba skrivati po raznih žepih ali na dnu kovčka tuje ali italijanske valute, ki jo vsakdo od nas nosi s seboj ko gre na potovanje. Znano je, da je italijanska vlada pred nekaj več kot desetimi leti, ko se je tudi pri nas pojavila inflacija, omejila izvoz denarja iz države. Kdor je potoval v tujino iz turističnih razlogov je smel nesti s seboj .v tuji ali domači valuti le en milijon lir. Tujo valuto si je moral priskrbeti na domači banki (moral je predložiti potni list) ter ni smel v enem letu zamenjati več kot en milijon lir, pa čeprav je v tujino potoval večkrat. Banke so namreč morale posebne tiskovine o taki zamenjavi denarja poslati na osrednji denarni zavod Banca dltalia v Rim. Marsikomu, ki je z večkratnimi zahtevami prekoračil vsoto, so to očitali in ga tudi kaznovali. Isto.se je dogajalo z imetniki kreditnih kartic, ki so te izkoriščali v inozemstvu. Ker se je kontrola vršila v Rimu, so bili tudi taki kršilci kaznovani.
Zaradi tega je bilo čisto nekaj normalnega, da so turisti namenjeni v inozemstvo skrivali denar, domač ali tuji, ob prestopu meje. Kaj bi Italijan naredil z enim samim milijonom lir na nameravanem večdnevnem ali,večtedenskem potovanju po drugih evropskih državah? Nič ali zelo malo.
Ko se je inflacija zmanjšala in ko se je italijanska plačilna bilanca izboljšala so v Rimu razširili mrežo in dovolili večji iznos tujega denarja ter lir. Še vedno so veljali predpisi o vpisu v posebni register. Do pred kratkim si lahko nesel s seboj 1.600.000 lir (vrednost
v domači ali tuji valuti) za vsako potovanje.
Minister za zunanjo trgovino Mario SarcinelK pa je pred dnevi podpisal nov odlok. Ob vsakem potovanju je moč nesti s seboj domačo ali tujo valuti v vrednosti 2.100.000 lir. Italijanskega denarja je lahko pol milijona lir. Po novem je dovoljeno, da imetnik kreditne kartice dobi v tujini denar preko te vsote.
Gre seveda za nove predpise, ki so, tudi v sklopu vrste drugih, ki nimajo opravka s turistično dejavnostjo, precej liberalizirali tudi s finančnega vidika potovanja italijanskih državljanov v tujino.
Kolikokrat smo v starih romanih brali o skrivnostnih dogodivščinah na vlaku Orient Express, ki je do let druge svetovne vojne povezoval London s Carigradom z vmesnimi postajami v pomembnih evropskih prestolnicah? Kolikokrat smo v spisih tudi zelo znanih povestičarjev brali o zgodbah velikih sleparjev, tihotapcev, špijonov, lepih dam, obubožanih grofov, in še in še, ki so prepotovali pol Evrope s tem vlakom, ki je, za razliko od drugih, najbrž kar podobnih, ohranil nekaj skrivnostnega? In še, kolikokrat smo te zgodbe gledali na filmskem platnu? Gledamo jih še danes, saj nam televizija marsikdaj nudi kak star film, kjer izveš vse o skrivnos-
tnem Istambulu, o prav tako skrivnem Balkanu, o izginotju tega ali drugega špijona v tunele pod Alpami. In še, in še.
V zadnjih letih je prišlo v modo, da tu pa tam obujajo stare vlake. Kar povsod v naši sthri Evropi. S staro sopihajočo lokomotivo in starimi vagoni te popeljejo v še tako zakotno švicarsko gorsko vas. Tudi v Sloveniji te s staro kompozicijo popeljejo na izlet. In še marsikje drugod. Ljudje si za en dan, za par dni, zaželijo vožnje z vlar kom, brez dolgega in napornega čakanja v turističnem vrvežu na avtocestah.
Domiselni lastniki družbe Veni-ce—Simplon Orient -Express, so si omislili vožnjo z vlakom, ki ima častitljivo staro ime in tudi precej nekdanjega čara.
Vlak odpelje iz Benetk v London dvakrat tedensko, ob sredah in sobotah. Povratna vožnja je ob četrtkih iz nedeljah iz Londona. Iz Benetk vlak odpelje ob 10.55 ter dospe v Innsbruck ob 16.45. Popoldne se vožnja nadaljuje po zahodnem Tirolu in po Švici. Ob 23.37, po kratkih postankih v najbolj znanih turističnih avstrijskih ter švicarskih krajih. Seveda so potnikom na voljo v vlaku luksuzne spalne kabine. Kar čez noč pa si že v Parizu, kamor bo vlak dospel ob 9.08. Opoldne bo vlak dospel do Boulogna na francoski obali Rokovskega preliva. Vlak bodo sprejeli na trajekt, zatem pa bo vlak dospel v London ob 18.34. Seveda so postanki in urniki podobni na povratni vožnji z odhodom iz Londona ob 11.uri dopoldne ter prihodom v Benetke naslednjega dne ob 18.50.
Skoro dan in pol udobne vožnje torej. Orient Express ni ohranil le slove-
	C AR NIC A	
	assicurazioni	
TRADICIJA	PRI DELU IN ZAVAROVANJU OD LETA 1920	
	VENTIN PAOLO	
	agent za goriško pokrajino in Palmanovo	
Gorica:		Palmanova
Korzo Verdi 10		Ul. Cavour 2
Tel. 0481/32722		Tel. 0432/920333
čega imena, marveč hoče in želi ohraniti tudi sloves luksuznega vlaka. Ne gre tu le za spalne kabine. Tudi postrežba na vlaku je vredna najbolj finega hotela. Za večerje so zaželjene večerne obleke. Na mizo boste dobili šampanjca ter skrbno izbrane jedi.
Tak enoinpoldnevni luksus pa seveda tudi precej stane. V sednjanem času je treba za potovanje in polno oskrbo na relaciji Benetke London plačati kar 1.290.000 lir. Treba pa je pomisliti na doplačila če si želimo spalno kabino za eno samo osebo. Imeli pa bomo' popust če bomo hoteli tudi povratno karto.
Orient Express je torej ohranil svoj čar, ne le tistega o najbolj skrivnostnem in luksuznem vlaku Evrope marveč tudi o tistem enih najbolj dragih.
Osem slovenskih gostišč med ocenjenimi v letošnjem vodiču tednika Espresso
Sirk in Suban v samem vrhu gastronomskega gostoljubja
V sam vrh gostinstva v naši deželi sodita tudi dve slovenski gostilni, in sicer Sirk na Plešivem ter Suban v Trstu. Tako lahko sklepamo po prelis-tanju letošnjega gostinsko—turističnega vodiča Guida dTtalia delTEs-presso.. Gre za zajetno knjigo z več kot 900 stranmi, v kateri je na prijeten način obdelanih nad 2700 gostiln v vsej državi.
Gre za italijansko inačico bolj znanih francoskih vodičev Galt Millau. Najprej v Franciji, potem tudi, v drugih evropskih deželah je skupina sladokuscev in ocenjevalcev obiskala tisoč in tisoč gostiln. Pod'skupnim imenom dveh prvih ocenjevalcev Galt in Millau, so se ti ljudje s prijetnim poklicem, lotili znanih in že priznanih kot tudi neznanih, malih gostiln, restavracij in podobno. Ni jim šlo, da bi v vodiču omenili, le najbolj znane lokale, kot je to običaj pri starejših in najbrž tudi bolj uveljavljenih vodičih, kjer gostišču prisolijo eno ali več zvezdic, ne da bi pisec sploh omenil kaj ti bo kuhar pripravil za na mizo. V vsakem primeru ti pisci skupine Galt- Millau tudi napišejo v kak lokal boš prišel, če bo postrežba hitra ali počasna, kaj ti bodo prinesli na mizo, če se sploh izplača iti v lokal ali je bolje, da ga obideš. Seveda pa bodo vsakemu lokalu tudi dali primerno oceno. Povedati moram, da
sem se v veliki večini primerov, ko sem se ravnal po navodilih vodičev Galt -Millau, dobro počutil tako v Italiji kot v Franciji ter v Španiji.
V	Italiji so ocene lokalov z naslovom Galt Millau vsak teden v L'Es-presso. V knjigi pa so te ocene zbrane v vodiču, o katerem je sedaj govora..
V	naši deželi je v vodiču z letnico 1987 ocenjenih 51 lokalov. Nekaj manj kot v podobnem vodiču izpred petih let (vodiči LEspresso izhajajo že devet let). Med tem je tudi osem slovenskih gostišč. Od teh sta kar dve, že prej omenjeni Sirkova in Subanova ocenjeni med najboljšini. Boljša od teh dveh je v deželi le restavracija Boschetti v Tricesimu, ki ima 17 točk od dvajsetih možnih. Sirk na Plešivem, Suban v Trstu, ter še Bella Ve-nezia v Latisani imajo 16 točk.
Seveda je vse to veljavno za našo deželo. Ocenjevalci Espressovega vodiča niso nikomur dali dvajsetih točk. Najbolj znani lokali v Italiji, Enoteca Pinchiorri v Firencah, Antiča Osteria del Ponte v Cassinetta di Lugagnano, Gualtiero Marchesi v Milanu, San Do-menico v Imoli in Vissani v Baschi, so dobili devetnajst točk. 18 lokalov ima osemnajst točk, 6 pa sedemnajst točk in pol. Zatem imamo 40 lokalov s sedemnajstimi točkami. Sirk in Suban sta torej ocenjena takoj za prvimi se-
demdesetimi gostišči med 2.700 ocenjenimi v vsej državi.
Prav pa je, da omenimo vse slovenske gostince, ki so našli mesto v tem vodiču. Sirk na Plešivem in Suban v Trstu sta torej dobila 16 točk. Lampa-ra v Križu ima 14,5 točk, Kras na Re-pentabru 14 točk, Furlan na Repentab-ru 13,5 točk, Nanut v Gorici 13 točk, Gruden v Šempolaju prav tako 13 točk, Pepi v Bazovici pa 12 točk. V vseh primerih so ti gostinci dobili boljše točkovanje od tistega pred petimi leti. To pomeni, da so izboljšali usluge in seveda, kar je še najbolj važno, da ti na mizo prinesejo kaj boljšega kot pred petimi leti. Ocenjevalci namreč upoštevajo vse kar ti nudi gostilna.
V Furlaniji—Julijski Krajini so ocenjevalci LEspressa v letošnjem vodiču upoštevali 51 gostišč. Nekaterih, o katerih smo brali pred petimi leti ali še v vodičih prejšnjih let, ni več v letošnjem vodiču. Izginili so iz njega, pa čeprav, jih najdemo zabeležene v drugih vodičih in čeprav pri nas sodijo med zelo dobre. Vsak ocenjevalec ali skupina ocenjevalcev ima pač svoje poglede. Prav o tem se je v začetku letošnjega leta med nekaterimi pisci raznih vodičev vodila precej ostra polemika. Ni torej sveta resnica to kar je napisano v enem ali drugem vodiču. Okus je pač osebna stvar vsa-
kega med nami. So pa nekatere splošno veljavne ocene, ki jih je treba upoštevati.
Poglejmo kako je z našimi gostinci. Sirku na Subidi so ocenjevalci Es-pressa dali dva kuharska klobučka ter kengurja. Sličica živalice pomeni, da je gostišče v zadnjem času naredilo velik korak naprej. To sicer tisti, ki živimo v teh krajih, dobro vemo. Prav pa je, da o tem izvejo tudi tisti, ki k nam pridejo iz drugih krajev države. Pred petimi leti je Joško Sirk dobil 14 točk, lani 15, letos pa 16. Lep uspeh torej.
Suban v Trstu je že pojem srednjeevropske kuhinje in vsakdo, ki pride v to mesto, gre v to gostilno pri Sv.Ivanu, da bo ugotovil kaj so jedli ljudje v starih časih. Od 14 točk pred petimi leti je letos potrdil lani že ugotovljenih 16 točk. Dva klobučka sta zaslužena.
Dobro pripravljene ribe najdemo na mizi v gostilni La Lampara v Križu. V vodiču Espressa je že lani bilo 14,5 točk, enako je letos, pred petimi leti jih je bilo 13. En klobuček.
En klobuček ima tudi gostišče Kras na Colu, s 14 točkami, enako kot lani. Pred petimi leti jih je bilo komaj 11. Klobuček in 13,5 točk ima gostišče Furlan, prav tako na Colu. Pred petimi leti jih je bilo 11,5. V obeh dobimo
dobro in okusno pripravljeno domačo hrano. Gruden v Šempolaju ima klobuček ter 13 točk (lani 12,5, pred petimi leti pa 12). Tudi v tem gostišču je na voljo domača hrana.
Klobuček in hranilnik so prisodili gostišču Nanut na tržaški vpadnici v Gorici. To pomeni, da tu ne dobiš le dobre hrane, marveč da cene niso pretirano visoke. Točk je letos 13, enako kot lani, točka več kot pred petimi letimi.
Nazadnje ima tu še gostišče Pepi v Bazovici, ki sicer nima klobučka, ima pa 12 točk (pred petimi leti 11), v vodiču pa je napisano, da dobiš slovensko—kraške jedi.
Brez ocene je letos gostišče Bouti-que del pešce na Kontovelu, ki je pred petimi leti imelo dvanajst točk. »Zaradi zamenjave v vodenju lokala počakamo nekaj časa, predno izrečemo svojo sodbo. Z najlepšimi voščili.« stoji zapisano v Espressovem vodiču.
Pustili smo ob strani oceno o navedenih jedačah in o cenah. Pri vsakem gostišču bi se izplačalo zaustaviti posebej. Našim bralcem smo le hoteli povedati kateri naši gostinci so omenjeni v enem italijanskih turistično—gostinskih vodičev. Kdaj pa kdaj bomo pogledati tudi kaj pišejo drugi.
MARKO VVALTRITSCH
Kot smo v našem dnevniku že pisali, so bili v prvi polovici tedna, ki je komaj za nami v gosteh Zveze slovenskih kulturnih društev predstavniki makedonskega PEN kluba: Meto Jo-vanovski (predsednik PEN), Slavko Janevski in Vlada Uroševič. Gostom smo pripravili dokaj bogat program: obisk SSG, obisk Založništva tržaškega tiska, ogled naše redakcije in tiskarne, sodelovanje na ponedeljkovem srečanju s poezijo v gostilni »Ritrovo marittimo« ob 'obrežju, sprejem na konzulatu SFRJ v Trstu, večer v Slovenskem klubu, v sredo pa srečanje z SKGZ, obisk vinske zadruge Brda v Števerjanu in končno literarni večer v goriškem Kulturnem domu. Poleg tega so si gostje ogledali Kraško hišo v Repnu, posedeli smo z njimi v osmi-ci in se pogovarjali pod košatimi kostanji na Dvoru v Števerjanu.
Pomen obiska je nam postajal vedno jasnejši. Največ sva bila z gosti Marko Kravos in pisec pričujočega članka. Tega ne poudarjam, ker bi se želel izpostavljati, ampak zato, ker nameravam del razmišljanja posvetiti prav našim nevezanim pogovorom, ki imajo v marsičem »pravico«, da postanejo javni.
Že ob prvem stiku z gosti, mi je bilo jasno, da gre za prodorne intelektualce. Prišli so iz mednarodnega zasedanja PEN kluba, ki je bil v Luganu. Potovanja so jim običajni posel. Njihove knjige so bile prevedene v številne jezike na različnih kontinentih. Slavko Janevski je pravkar prejel Krleže-vo nagrado, ki jo podelijo vsaka štiri leta za najboljši roman, ki je v tem obdobju izšel v Jugoslaviji. Nagrado je prijel za roman »Mirakli groze«. Svetovljani torej, ki pa rastejo iz Makedonije in njenih velikih problemov. Beseda je stekla o manjšinah. Bolgarija zanika makedonski manjšini sleherno pravico, še več, zanika obstoj makedonskega naroda v celoti. Grčija, ki je bila s Solunom izjemen center makedonske kulture, potiska makedonsko manjšino v najgloblji molk. Beseda genocid ni nikakor preostra. Država, ki je zibelka demokracije, ne
Obisk makedonskih pesnikov
Potrebujemo bližino, da bolje spoznamo druge in sebe
• • •
ACE MERMOLJA
sprotno, želel pa je povedati preprosto resnico: V Italiji je kakorkoli že vprašanje slovenske manjšine, »odprto«. Slovenci so na dnevnem redu, tudi takrat, ko nas nasprotniki napadajo. V Grčiji se je nad manjšino zgrnil popolni molk, ki ga država uveljavlja z odločno represijo.
Na pesniškem večeru v gostilni sta se s svojimi deli predstavila tudi Slavko Janevski in Vlada Uroševič. Nekaj njunih pesmi so prebrali v Italijanščini. Uspeh je bil velik. Med družabnostjo, ki je sledila branju, sva se pogovarjala s tržaško pisateljico in nekaj nehudobne zavisti je bilo v njenih besedah, ko je govorila o tem, kako imamo Slovenci konec koncev široko zaledje in vabimo na večere ugledne goste. Bolje bi bilo, da bi besedo. zavist zamenjal z grenkobo, saj je za italijanskega pisatelja, ki prične svojo pot v Trstu vse zelo težko. Trst nudi malo ali nič, pot do Milana, Rima in drugih središč pa ni kratka. Naši gostje iz Makedonije so se počutili prijetno, mi tudi, saj smo jim želeli pokazati, da obstajajo tudi možnosti dialoga med Italijani in Slovenci. Seveda smo jim povedali, da je na institucionalni ravni to veliko težje.
V torek smo obiskali jugoslovanski konzulat v Trstu. Sprejel nas je generalni konzul Livij Jakomin. Naj tu zapišem krajšo pripombo glede obiskov pri raznih organizacijah: pisatelj Meto Jovanovski si je vse natančno beležil in veliko spraševal. Ni ga zanimala površina, želel je izvedeti, kolikor je pač v nekaj dnevih obiska mogoče, kako je naša manjšina organizirana, kako delujejo naše kulturne in druge ustanove, s kakšnimi problemi se srečujemo. Med pogovorom je dejal, da niso prišli na obisk za nas, ampak predvsem zase. Zase pa pomeni, da so se želeli soočati z neko stvarnostjo
Literarno srečanje v goriškem Kulturnem domu
daje niti vizumov Makedoncem, ki živijo v Jugoslaviji. Gre torej za skrajne položaje. Nisem se čudil, ko je Meto Jovanovski na večeru v Gorici trdil, da sta makedonski manjšini v Bolgariji in Grčiji pod zemljo, in pa v nebesih. Pozneje je to objasnil: in mislil trditi, da je z nami vse v redu, na-
in tudi na podlagi te stvarnosti razmišljati o svoji usodi.
Na konzulatu je beseda stekla predvsem o manjšinski problematiki, konzul Jakomin je omogočil odprt in sproščen dialog, kar je na goste iz Makedonije napravilo dober vtis. Niso si pač želeli protokolarnega sre-
čanja in konzul je dal razgovoru pravi utrip.
V osmici pri Kraški hiši v Repnu smo se ponovno sproščeno pogovarjali. Kot stari prijatelji. Slavko Janevski je govoril o Makedoniji in o njeni ljudski osnovi. Povedal je zgodbo, ki jo je slišal od kmeta v bližini Ohrida. Zgodbo o konju, ki ga je omenjeni kmet kupil in ga zaprl v hlev. Bal se je za dragocenega konja in zato je z verigami zaprl vrata hleva. Zgodilo
da zna ceniti vse to, kar ima dragocenega in kvalitetnega, s tem se odreka lastnemu bogastvu in tisti razsvetljeni misli, ki so jo zapisali že v dobi romantike: visoka kultura je znak velikega naroda in tu ni mišljena številčnost. Je mogoče, da se Evropa izneveri svoji kulturi prav v trenutku, ko želi biti ponoven protagonist današnjega dogajanja?
Razprava v klubu je bila dokaj živahna. Odšli smo z občutkom moči in
Večer v Slovenskem klubu v Trstu. Z leve proti desni: Vlada Uroševič, Slavko Janevski in Meto Jovanovski
pa se je čudo; nekdo je ponoči konju spletel grivo v številne drobne kite. Kmet se je čudil in si ni znal razlagati, kdo je konju spletel grivo, saj ni bilo znakov vloma. Kmet se je vdal usodi in konja »razčesal«. Zadeva se je ponavljala vsako noč. In glej ponovno čudo,- vsakič, ko je kmet razpletel grivo, je bil konj nekoliko bolj mršav. Hujšal je in hujšal, kmet pa je odpletal in odpletal, dokler konj ni umrl. Nepojasnjena in magična sila je kmeta zmedla in konju vzela življenje.
Nadrealnost in fantastika močno označujeta pesmi Slavka Janevskega, pa tudi prozo Jovanovskega in poezijo Vlada Uroševiča. To je bilo povsem vidno na lepem večeru v Slovenskem klubu v Trstu. Gostje so v originalu prebrali nekaj svojih del, nato pa sta mlada igralca Marinka Počkaj in Andrej Pisani podala po nekaj slovenskih prevodov del.
Meto Jovanovski je namesto branja (je prozaist in zato smo slišali njegovo kratko prozo le v slovenskem prevodu) spregovorili o manjšinah in Evropi. Izpostavil je temeljno misel, ki pravi, da s tem ko Evropa »zatira« ali zanikuje majhne narode in manjšine, zanikuje sama sebe. V nekoliko preprostejši obliki: Makedonska književnost, je književnost, ki jo lahko uspešno primerjamo z evropsko literaturo, nikakršnega zamudništva ni zapaziti pri makedonskih piscih. Isto velja za slovensko. In vendar nekatere evropske države tlačijo manjšine in so gluhe za kulture malih narodov, ki enakopravno prispevajo v splošno kulturno zakladnico. Dokler Evropa ne bo spoštovala vseh, tudi najmanjših, ne bo mogla trditi, da je demokratična in
hkrati tesnobe. Kaj bo z Makedonci v Bolgariji in Grčiji? Kakšen bo razvoj Makedonije? Pesimizem, ki ga je izrazil Slavko Janevski, ni bil od muh in je v poslušalcih vzbudil globok občutek. In konec koncev, kako bo z nami, čeprav smo kljub vsemu veliko ustvarili in se uveljavili? Res je, ko poslušaš druge, ki govorijo o podobnih problemih, upanjih in tesnobi, misliš hkrati nase in na svojo usodo.Pa ne samo zato, da bi primerjal, ampak preprosto zato, ker se še enkrat zaveš, da obstajajo v naši demokraciji jasne težnje, ki bi rade svet uniformirale, ki so jim je vsaka specifika, vsaka posebnost, vsaka »drugačnost« le motnje in ovire za dosego ravnotežji, ki naj pomagajo pri ohranjevanju oblasti. Literatura nosi v sebi skrb za trojen čas: včerajšnji, današnji in jutrišnji. In ta čas jo zanima kot možnost ali ne-možnost bivanja. Slaba politika skrbi le za danes in zato, da ji danes prinese večjo moč.
Na srečanju s predstavniki SKGZ je stekla beseda o možnostih konkretnega sodelovanja. O obiskih, pisanju, možnih skupnih izdajah, skratka, o tem, kako bi lahko Slovenci in Makedonci skupno razmišljali o nekatereh pomembnih narodnih zadevah. Kulturno sodelovanje, ki je sicer na amaterski ravni postalo že tradicionalno, naj bi zajelo tudi kroge pisateljev in intelektualcev. V današnji situacij) je to pomembno, saj so glasovi o tem, kako je ta ali oni majhen narod ovira zelo pogosti. Unitaristični poleti v prazno znajo pritegniti marsikoga, ki misli, da se zapleteni problemi lahko rešujejo na enostaven način. Aleksander Veliki je gordijski vozel presekal
Namaz s papriko
»Deliziosa«
Ajvar
»Pepjta«
Namaz s hrenom
»Rustica«
NAJBOLJŠI SLOVENSKI IZDELKI
ekskluzivni uvoznik
Astra Impex
Tel.: 040/69245
AJVAR blagega okusa in še dva okusna namaza v kozarcih po 210 g - 370 g - 650 g
ŽE V PRODAJI V NAJBOLJŠIH TRGOVINAH Z JESTVINAMI IN V RESTAVRACIJAH V NAŠI POKRAJINI
Brez ajvarja »PEPJTA« ni žara ne pečenke pa tudi ne špagetov in pizze.
S kuhanim mesom in z zelenjavnimi prikuhami »DELIZIOSA«; s klobasami in kuhano svinino pa
»RUSTICA«.
z udarcem meča, svet pa je osvajal z vojsko. Danes ne moramo več sveta osvajati z vojskami, gorje, če bi se kaj takega zgodilo, potrebne so nam druge poti: prepričevanje, boj za demokracijo, trda šola medsebojnega spoštovanja. Hoditi moramo po težji poti in vozle potrpežljivo a vztrajno odmotavati, ne pa jih sekati.
Na poti v Gorico sva se z Metom Janevskem pogovarjala o problemih-juga in primerjala, kako se to vprašanje rešuje in kako se ga je reševalo v Italiji in Jugoslaviji. Ugotavljala sva,da so kljub različnim sistemom, nekatere stvari skupne. Šibkejši jug je bil pogostokrat žrtev velikih političnih in gospodarskih napak, večkrat je bil deležen premalo posluha, prevečkrat pa so prevladali ne prav kristalno čisti interesi. Jug mora postati bolj samozavesten in hkrati avtokritičen, bogatejši sever pa mora razumeti nekatere razlike in težave, ki so utemeljene v zgodovini, kulturi, v obnašanju do zunanjega sveta in v dojemanju modernizacijskih postopkov.
V goriških Brdih je beseda stekla o vsakdanjih stvareh. Obiskali smo vinsko zadrugo Brda v Števerjanu, kjer nas je sprejel tudi števerjanski župan in član zadruge Ivan Humer. V svojem nagovoru je poudaril, da je zadruga moderna gospodarska pobuda, člani pa so se zanjo odločili tudi zato, da bi se uveljavili kot Slovenci in da bi ohranili svojo slovensko besedo: tudi na etiketi, ki označuje steklenice. Gostje so poudarili, da je za manjšino bistveno to, da skrbi za svoj jezik in da se temu jeziku nikoli ne odpove. Odpoved jeziku pomeni konec vsega. Izrekli so svoje zadovoljstvo, da ima tudi gospodarska struktura jasno kulturno obeležje. Nato so pohvalili vina, pridružili smo se jim.
Po ogledu moderne kleti in dvorane, ki je namenjena kulturnemu delu, smo se odpeljali do gostilne Dvor. Sedli smo pod kostanje in se nekoliko oddahnili. Trodnevna tura je postajala utrudljiva. Šale in dovtipi so zamenjali resnejše pogovore.
Večer v goriškem Kulturnem domu je bil uspešen in ponovno so se razblinile skrbi, da bi pozno pomladanski čas odvrnil poslušalce. Za uvod v večer je zapel nekaj pesmi mešani pevski zbor Oton Župančič iz .Štan-dreža pod vodstvom Elde Nanut. Zbor je pred nekaj tedni gostoval v Skopju in nastop je želel biti potrdilo nekih vezi, ki se utrjujejo. Mene je doletela dolžnost in čast, da predstavim goste. Gostje pa so se odločili, da bodo v diskusiji govorili v Makedonščini. Predsednik PEN kluba Jovanovski je spregovoril o makedonskem kompleksu, ki podzavestno sili ljudi, da se s pripadniki drugih jugoslovanskih narodov pogovarjajo v srbohrvaščini. Jovanovski je poudaril, da je ta kompleks realen, da pa ne vidi, čemu bi na tem kompleksu vztrajal med Slovenci v Gorici. Mi smo pač goste nagovarjali v slovenščini. Pokazalo se je, da jasno makedonščino razumemo, posebno ko se govorec potrudi, da govori počasi in ne preveč zapleteno. Dvojezično pogovarjanje je bilo uspešno do zaključka večera; brez nesporazumov. Recital je bil oblikovan kot v Trstu, le da so za branje prevodov poskrbeli gojenci gledališke šole Gorica.
Prišel je čas za slovo. Ne preveč žalostno slovo, ker smo se zmenili za povratno srečanje, pa tudi za bolj poglobljeno sodelovanje. Škoda bi bilo, če bi nas premagala daljava, ko potrebujemo bližino...
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
kontaktne leče
Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST	Telefon 77-29-96
Zgodba
o dedku in repi
Evgen Jurič


v'


V

Dedek je bil upokojenec, zdrav in še pri močeh in je imel vrt in je na vrtu posejal repo. Zrasla je repa, zrasla velika kot v tisti pravljici in dedek se je nekega dne odločil, da bi jo izpulil in pripravil za zimo.
Vlekel je, vlekel, da bi jo izpulil, pa je izpuliti ni mogel. »Babica, babica!« je klical, da bi dobil pomoč, a babice ni bilo od nikoder, saj je že odšla na krajevno skupnost, kjer je bila honorarno zaposlena, saj samo od pokojnine ni mogla živeti.
Potem je klical vnučka, za katerega je vedel, da je doma, saj je bil že od diplome brezpseln, a ta je spal, saj je bil skoraj do rana v disku.
Kot v pravljici je poklical še psa in mačko, a tudi njiju ni bilo, bila sta pač po svojih pasjemačjih poslih, razen tega pa pes dedku sploh ni rad pomagal, trdil je, da on, kot Pozorhudpes, nima v opisu del in nalog drugega kot lajanje.
Dedek je poskusil še enkrat, skoraj bi že šlo, vendar je v tistem prišel poštar s telegramom, ki je dedka klical na delegatski sestanek. Ker je dedek vedel, da na sestanku ne bodo sklepčni, če ne bi šel, je pustil repo in se odpravil na sestanek.
Naslednjega dne je moral dedek v svoje bivše podjetje, kajti tam je zbolel vratar in nikogar razen dedka niso imeli, da bi ga za nekaj dni nadomestil.
Ko je odslužil svoje nadomeščanje, je moral za nekaj dni k bratu na kmete, kajti tega je spet pestila odlična letina in množica plodov in pridelkov, ki jih ni imel kdo pospraviti.
Ob vrnitvi domov ga je čakal kup pisem, dopisnic in pozivov, ki so ga klicali na sestanke in druge dolžnosti.
Najprej je napisal zapisnik s sestanka vrtičkarjev in hortikulturcev, saj je bil napovedan že nov sestanek, na katerem je ta zapisnik nujno potreben.
Zdaj je prišel na vrsto klub upokojencev, v katerem je bil dedek zadolžen za ravnanje balinišča, potem je skočil do prostovoljnih gasilcev, za katere je zbiral prostovoljne prispevke, pripravil je drva za zimo, spravil premog v klet...
Dnevi so mu bliskovito bežali, dela je imel čez glavo in res se ne smemo čuditi, če je repa medtem zgnila. Škoda je bila velika, žalosten pa zaradi tega ni bil nihče - razen dedka seveda.
Pa še on ni imel časa za žalovanje, saj je imel dela veliko, pomoči pa nobene.
Horoskop
od nedelje 31.5. do sobote 6. 6
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.	-
19.4.) Vi in delo: I napoved za ta teden za vas ni ugodna. Neprijazna Mars in Merkur bosta motila normalen potek dela in vam nekajkrat preizkusila živce. Končni rezultat tedna je popolnoma odvisen od vašega samoobvladovanja in potrpežljivosti. Pogovorite se z ljubljeno osebo in se ji zaupajte. Neugodna dneva sta nedelja in sobota, ugodna pa ponedeljek in torek.
DVOJČKA (21.5. -20.6) - Vi in delo: radi se prenaglite, zato dobro premislite, preden se odločite. Iz neke zelo zapletene situacije se boste po zaslugi svoje spretnosti in iznajdljivosti dobro izvlekli. Vendar ne bodite na to preveč ponosni, raje se zamislite in se iz tega kaj naučite. Bodite bolj iskreni do ljubljene osebe. Ugodna dneva sta ponedeljek in torek, neugodna pa četrtek in petek.
LEV (22.7. - 22.8.)
- Vi in delo: teden bo razgiban in nepredvidljiv. Obvladajte svoje razpoloženje vsaj v prvi polovici tedna, ker je od tega odvisen uspeh celega tedna. Ne sprejemajte novih delovnih pobud brez posveta s strokovnjakom. Vsi rojeni od 9. do 17. avgusta bodo pod negativnimi vplivi Venere bolj zapravljivi in zabavi prepuščeni. Ugodni dnevi so ponedeljek, torek in sobota.
TEHTNICA (23.9. -22.10) Vi in delo: tokrat vam zvezde niso prav nič naklonjene, pa bo zato teden naporen, težaven in utrudljiv, tako doma kot na delu. Sovražni Mars bo čakal v zasedi na vse rojene od 30. 9. do 4. 10., ki naj bodo še posebej in povsod previdni, da ne bo prišlo do joka in škripanja z zobmi. Neugodna dneva sta nedelja in četrtek, malo bolj ugodna pa ponedeljek in torek.
STRELEC (22.11. -21.12.) - Vi in delo:	ker niso
predvidene večje komplikacije, začnite uresničevati zanimive in zahtevne načrte za prihodnost. Razjedal vas bo notranji nemir, čeprav zato nimate pravega razloga. Sproščen sprehod po Krasu bi vam dobro del. Naredite vse zato, da boste v pomoč ljubljeni osebi. Ugodni dnevi so ponedeljek, torek in sobota, neugodna pa četrtek in petek.
VODNAR (20.1. -18.2.) Vi in delo: imeli boste nekaj težav v prvih dneh tedna, vendar ne dvomite v dobre rezultate, ki ne bodo izostali. Prijatelji vam bodo s svojimi idejami in nasveti v pomoč pri vašem delu. Nesporazum z ljubljeno osebo vas bo spravil v napetost in neprijetno stanje. Lahko pričakujete izboljšanje. Neugodna dneva sta ponedeljek in torek, zelo ugodna pa je sobota.
BIK (20.4. - 20.5.)
Vi in delo: prijazne zvezde so na vaši strani, pa bo zato teden veder in uspešen, kakor si želite. Res je, da boste imeli dela preko glave, vendar vam bo šlo delo od rok tako, kot že dolgo ne in na koncu bo tudi rezultat dober in zaslužek boljši. Denar ni vedno tudi sreča, vendar zelo zelo pomirja živce. Ugodni dnevi so nedelja, četrtek in petek, neugodna pa ponedeljek in torek.
RAK (21.6. - 21.7.)
— Vi in delo: te-den bo nenavaden in razburljiv. Mars, ki je v vašem znamenju, bo prispeval k temu, da boste bolj agresivni in energični, kar ni ravno v vaši naravi. Bodite previdni, obstaja nevarnost, da se vam kaj zgodi. Delovni boste in marljivi in marsikaj boste postorili, kar ste v prejšnjem tednu pozabili. Ugodna dneva sta četrtek in petek, neugodna pa je sobota.
DEVICA (23.8. -22.9.) Vi in delo: pred vami je izjemno ugoden in uspešen teden; zvezde vam bodo v pomoč pri uresničitvi zastavljenih ciljev. Dobrih priložnosti bo dovolj tudi v osebnem življenju. Vsi rojeni od 9. do 17. 9. bodo povsod dobrodošli in priljubljeni, sreča se jim bo nasmehnila tudi v denarnih zadevah. Ugodna dneva sta četrtek in petek, neugodna pa ponedeljek in torek.
ŠKORPIJON (23.10. - 21.11.)
Vi in delo: pred vami je naporen, a uspešen teden; zvezde so vam naklonjene; Mars in Merkur, ki sta v sorodnem znamenju, vam bosta pomagala premagovati ovire, ki jih boste srečali pri delu; računajte na dobre rezultate. Ne pretiravajte s samokritiko in čimprej razčistite nesporazum z osebo, ki jo ljubite. Ugodni dnevi so nedelja, četrtek in petek.
KOZOROG (22.12. - 19.1.) Vi in
delo: zvezde so vam neprijazne, zato ne računajte na srečo, temveč samo nase in na dobro načrtovano delo. Ne obsojajte nikogar, če niste popolnoma prepričani. Zvezde svetujejo rojenim od 19. 12. do 1. 1. naj bodo še posebno previdni, ker jih bo sovražni Mars spravil ob živce in v nevarne situacije. Ugodna dneva sta četrtek in petek, neugodna je sobota.
RIBI (19.2. - 20.3)
^ f Vi in delo: zvez-■mhbm	de so vam zelo na-
^	klonjene; to je vaš
teden in to je pravi čas, da se z vso resnostjo spra-,vite na delo; dosegli boste odlične rezultate. Nikar ne zamujajte ugodnih priložnosti, ki vam jih teden ponuja. Počutili se boste v lormi in z lahkoto boste kos vsem težavam, ki vam ne dajo miru. Vse dobro V ljubezni. Zelo ugodna sta nedelja in sobota.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
Šifra: Bobi
S prizadevnostjo in pridnostjo zasledujete svoje cilje. Hitrih sprememb ne ljubite, pravzaprav vas je pred njimi kar malce strah. Včasih ste razdražljivi. Preveč pa tudi vrtate sami vase. Zdi se mi, da ste v stiku z okoljem preveč previdni ali si stikov z okoljem celo ne želite. Včasih pa je potrebno napraviti korak do sočloveka in ne samo čakati, da nas kdo pokliče.
U LhUtnO	G- Y
Šifra: Atena
Navzven včasih pokažete več topline, včasih manj. Človek, ki bi se vam želel približati, bi včasih lahko imel tudi vtis, da vam je zanj malo mar. Preveč ste v svojih mislih odvisni od avtoritet. To vas vodi v strogo pedantnost in tudi trdoto do sebe in drugih. Načelnost nas lahko včasih pripelje tako daleč, da se ne moremo tako hitro prilagoditi, kot bi si želelo okolje. Pripravljeni ste pomagati, se vživeti v soljudi, toda previdnost in plahost sta včasih močnejši. Inteligentni kot ste, ste to tudi sami že večkrat spoznali.

Šifra: Cesta
Radi imate, da vas ljudje cenijo, takrat ste najbolj zadovoljni. Kdor pokaže, da vas ne vrednoti dovolj, tega kaj hitro "poučite". Tudi doma ste radi prvi. Stvari se morajo odvijati tako, kot ste vi rekli. Preden s kom navežete stike, se vedno poskušate prepričati, kdo je, kakšen je. S tujci nimate radi opravkov, ker jih ne poznate... Sicer pa radi ocenjujete ljudi tudi po videzu. Veliko časa vam vzame razmišljanje o starih konfliktih, ki segajo še v otroštvo. To "tuhtanje" je včasih prav trdovratno. Seveda vrtanje ne prinaša nobenega rezultata, razen izgube časa. Še več, vodi vas v depresivno razpoloženje in takrat je pač bolje tako, da- se vam še maček spravi s poti. Radi igrate.
NdDJvo, Gč UtLon-lln LodoCDOAcv
Šifra: Nada
Večkrat ste popolnoma apatični. Tarejo vas občutki krivde, nezaupanja do sveta. Zdi se vam, da nimate prav nobene volje in energije. Nesamostojno zrete otožnosti v oči. Res nič kaj prijetni občutki. Primerno inteligentni kot ste, boste pač morali priti do spoznanja, da so na svetu še ljudje in tople roke, ki vam bodo poskušale dati več topline. Ne imejte tako močne samokontrole nad seboj. Shakespeare je nekoč dejal: »Smej se in svet se bo s teboj smejal.« Poskusite to!
KUPON
za grafološko analizo ali pojasnila dr. Simona Boruta Pogačnika
sigla:.......................
Primorski dnevnik. 31. maia .1987
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. Kraj pri Sežani; 2. Visoka kraška planota; 12. Klici, pozivi; 13. Skupina alpinistov, ki pleza z isto vrvjo; 14. Pobožni; 15. Največje jezero na Madžarskem; 16. Priletni; 17. Kriolit je za glinico; 18. Žensko ime; 19. Slabotna; 20. Kec brez vokala; 21. Tolstojeva junakinja Karenina; 22. Deli periode; 23.
1		2	3	4	5	6			7	8	9	10	11
		12						13					
	14						15						
16						17							
18					19							20	
21				22							23		
24			25							26			
		27							28				
29	30							31					
32							33						34
35						36							
Tekoče tkivo; 24. Makarska; 25. Je lahko glavnata in zelena; 26. Sokolska... obleka; 27. Člani masonerije; 28. Grški otok; 29. Zvišen prostor za gledalce; 31. Tuja menica; 32. Natočiti... čistega vina; 33. Resnične; 35. Sveta podoba; 36. So tudi Angleži in Škoti. NAVPIČNO: 1. Sarajevo; 2. Sega, običaj; 3. Spevoigra, dramsko delo; 4. Glagol žanjic; 5. Preliti v sredi; 6. Čičati na začetku; 7. Plohe; 8. Vzpetina pri Beogradu; 9. Čista teža; 10. Začetek ozonometra; 11. Zdravljenje,
izboljšanje; 13. Hiba; 14. Žensko ime; 15. Čutiti bolečino; 16. Nečastni, nespodobni; 17. Glavno mesto Albanije; 19. Pol-fevdalni kmetje; 20. Žaba; 22. Pokrita... s peskom; 23. Slaboumnež, bebec; 25. Ameriški otroški zdravnik (Albert Bruce); 26. Samica pri govedu; 27. Pralno sredstvo; 28. Znak pri množenju; 30. Karcinom; 31. Liho število; 33. Parma; 34. Italijanska pritrdilni-ca. (lako)
REŠITEV	.js l)jd .gg
"ui 'le •oe :1BJ5J ’8Z Ioijui 'iz -PAPirj -gj hugus 'SZ majarij -gZ !mnsod 'zz teio-nj -gz huoioij -gl ieuBiji -£i hujouiEJS -gl hjajog -gj iBueig 'n iBijBdBu 'gj :Bfpeues 'jj 'ozo 'oi iojau ‘g 'bjbav '8 hAijBU •£ h? "g hja ‘g hjoz ■fr ‘niado •£ hpBABu 'Z Vs 'I IONOMAVN — 'lOUBjiig -gg teuorj! -gg :aABJd -gg hlTjBU -gg iejBii -(g leunguj •gg iBjarjj -gg Uuosbui -£g Torsj -gg' :bjb[OS -gg VIN TZ d-M '£Z hijarod -gg leuv 'IZ hjj -gg ;bab|-gg tepen •gi iojidoj -£i iuejs -gg luojBjea -gl hjaAS -h tezaAeu gl hiade gl teouBjsj •£ tepazouas 'l lONAVHOdOA
Danes VN Montecarla v formuli ena
Jutri in v torek v organizaciji Jadrana in Stefanela
V znamenju polemik
MONTECARLO — Doseči najboljši čas na poskusnih vožnjah za VN Montecarla je lahko spričo kaotičnosti starta lepa prednost, a za razliko od nekaterih drugih prog avtomobilističnega cirkusa še zdaleč ne zagotavlja končne zmage.- Nigel Man-sell, ki je sedmič v svoji karieri dosegel »pole-position«, a V Montecarlu prvič, se tega dobro zaveda, zato pa je polemično napovedal silovit start, »da bi se izognil začetni gneči«, kot je sam povedal. Sicer pa se nad sklepom, da sme letos nastopiti 26 bolidov (dejansko jih bo 24 - Danner diskvalificiran, Campos poškodovan) namesto običajnih 20, hudujejo vsi piloti.
Alboreto, ki je dosegel peti čas z rezervnim bolidom (glavnega je uničil v četrtek), je bil kar zadovoljen, a si za danes ne dela utvar. Pritožuje se nad slabim pospeškom svojega ferra-rija po ovinkih.
Dirka se bo pričela ob 15.30 (TV 2 ob 15.15, TV Montecarlo ob 15.00). Progo so letos zdaljšali za 16 metrov (3.328 m - 78 krogov).
TAKO NA STARTU 1. vrsta: Mansell (VB - williams honda) T23"039; Senna (Br. - lotus honda) 1'23"711. 2. vrsta: Piguet (Br. -williams honda) T24"755; Prost (Fr. -mclaren tag) 1'25"083. 3. vrsta: Alboreto (It. - ferrari) r26’T02; Cheever (ZDA - arrows bmw) T26 T75. 4. vrsta: Johannson (Šv. - mclaren tag) 1'26"317; Berger (Av. - ferrari) T26"323. 5. vrsta: Boutsen (Bel. - be-netton ford) 1'26"630; Patrese (It. -brabham) 1'26"763. 6. vrsta: Warwick (VB - arrows bmw) 1'27"294. 7. vrsta: Nannini (It. - minardi) 1'27"731; Brun-dle (VB - zakspeed) 1'27"894. 8. vrsta: Palmer (VB - tyrrell ford) T28"088; Caffi (It. - osella) 1'28"233. 9. vrsta: Nakajima (Jap. - lotus honda) 1'28"890; Alliot (Fr. -’ larousse) T29T14. 10. vrsta: Capelli (It. -march ford) r29 T47; Ghinzani (It. -ligier) T29"258. 11. vrsta: De Cesaris (It. - brabham bmw) 1T9"827; Arnoux (Fr. - ligier) 1'30"000. 12. vrsta: Streiff (Fr. - tyrrell ford) T30’T43; Fabre (Fr. - ags ford) 1'31"667.
Velik košarkarski turnir v Trstu
Naše mesto bo jutri prizorišče zanimivega mednarodnega košarkarskega turnirja, ki ga v sodelovanju prirejata Jadran in Stafanel. Poleg ekip organizatorjev se bosta tekmovanja udeležila letošnji jugoslovanski prvak, beograjski Partizan in moštvo slovitega ameriškega vseučilišča Notre Dame. Vsem tržaškim ljubiteljem košarke se torej obeta možnost gledanja dokaj kakovostne igre tik pred startom evropskega prvenstva v Atenah.
Prav zaradi sovpadanja z evropskim prvenstvom se beograjski prvoligaš ne bo mogel predstaviti s svojo najmočnejšo postavo. Štirje Partizanovi košarkarji (Aleksander Djordje-vič, Vlado Divac, Žarko Paspalj in Goran Grbovič) so namreč člani jugoslovanske reprezentance, prvi trije pa bodo nastopili tudi z mladinsko izbrano vrsto na svetovnem prvenstvu v Bormiu.
Ne glede na to pa bodo Partizanovi košarkarji prišli v Trst z dokaj kakovostno ekipo. Omenili bi najprej Ivico Nakiča, 20-letnega Rečana (bek,
200 cm), ki je imel »smolo«, da je bil vrsto let pri Giboni v senci Dražena Petroviča. Letos je Nakič odslužil vojaški rok in prestopil k Beograjčanom. Gre se za zelo talentiranega igralca, ki še ni imel priložnosti, da izrazi ves svoj potencial. Drugo ime, na katero bi radi opozorili, je Miroslav Pecarski, prav tako mlad in obetaven center, ki je odigral letošnjo sezono v Ameriki. In tretjič, morebiti bo za Partizana natopil tudi Krumpak, bivši igralec mariborskega Branika (letnik
Danes oh 11.00 v Trstu
Odločilna tekma za Bor Radenska
Danes ob 11. uri bo v telovadnici šole Morpurgo v Trstu tretje in odločilno finalno srečanje za napredovanje v košarkarsko D ligo med Stello Azzurro in Borom Radenska.
67), za katerega pravijo, da je daleč najbolj nadarjen slovenski košarkar v zadnji generaciji.
O ameriškem univerzitetnem moštvu Notre Dame nimamo prav mnogo podatkov. Vemo, da so bili Američani »sparring partner« jugoslovanski reprezentanci, da bodo nastopili brez dveh najboljših igralcev, da bodo vsekakor trd oreh za vsakogar, saj je vsem znano, da se ameriški vseučiliš-čniki odlikujejo z neizprosno igro v obrambi. Na krmilu moštva Notre Dame je že legendarni »coach« Dig-ger Phelps, iz tega vseučilišča pa je izšla že vrsta odličnih košarkarjev, ki so svojo veljavo potrdili tudi v NBA ligi, pred vsemi pa prednjačita Adrian Dantley in Orlando Voolridge. Skratka, tistemu, ki bo v ponedeljek in torek sedel na tribunah tržaške športne palače, ne bo žal.
(Cancia)
SPORED: ponedeljek, 1. 6., ob 20.00 Stefanel - Jadran, ob 21.30 Partizan - Notre Dame; torek, 2. 6., ob 20.00 finale za 3. mesto, ob 21.30 finale za 1. mesto.
V 9. etapi kolesarske dirke po Italiji
Freulerju »počasna« etapa
Nogomet: danes v drugi italijanski ligi
Tržačani v Campobassu
Teniško prvenstvo Francije
Favoritom gre zdaj bolje
PARIZ Krajevni ljubljenec Noah, Wilander, Connors in Becker so uspešno premostili oviro v šestnajstini finala mednarodnega prvenstva Francije. Presenečenj iz prejšnjih kol tokrat ni bilo. Včerajšnji izidi:
Moški: Becker (ZRN) - Sundstrom (Šve.) 6:1, 3:6, 6:3, 6:1: Arias (ZDA) -Arrese' (Šp.) 4:6, 7:6 (7:4), 6:2, 4:6, 6:2; Noah (Fr.) - Schapers (Niz.) 6:3, 6:3, 6:2; VVilander (Šve.).- Krickstein (ZDA) 6:1, 6:7 (3:7), 6:0, 6:2; Osterthun (ZRN) - Ke-retic (ZRN) 6:4, 5:7, 6:2, 6:4; Connors (ZDAj^- Davin (Arg.) 6:3, 6:1, 6:2; Carls-son (Sve.) - Yunis JArg.) 7:5, 6:2, 6:1; Benhabiles (Fr.) - Cesnokov (SZ) 5:7, 6:4, 7:5, 6:3.
Ženske: Sabatini (Arg.) - Scimper (J.Af.) 6:4, 6:1; M. Maleeva (Bol.) - Rehe (ZDA) 7:6 (8:6), 6:1; Graf (ZRN) - Kelesi (Kan.) 7:6 (7:3), 6:2.
V igri dvojic sta Italijanka Cečchini-jeva in Jugoslovanka Goleševa z 2:6, 6:1, 6:4 klonili pred Francozinjama De-mongeot in Tauziat.
BARI — Po petkovi »brzoetapi« (45 km povprečne hitrosti!) so si udeleženci kolesarske dirke po Italiji včeraj privoščili počitek. Slabo vreme in dolžina etape (257 km) nista spodbudila begov. Kolesarji so vozili tako počasi (manj kot 35 km na uro!), da bi bili televizijski gledalci zaradi načrtovanja sporedov skoraj ob ogled šprinta. No, ko so vključili TV kamere, so kolesarji le nekoliko pospešili ritem in z nekaterimi poskusi bega poživili etapo, a brez učinka. Sprint je osvojil prerojeni Švicar Freuler, zopet pa je ostal praznih rok Guido Bontempi, ki mu ekipa v končnem naletu ne pomaga, saj raje ščiti vodilna Rocheja in Visentinija.
Danes bo na sporedu edini počitek letošnjega »gira«, v ponedeljek pa bo 10. etapa, povsem ravninska, od Barija do Termolija (210 km).
Vrstni red 9. etape: 1. Freuler (Švi.) 7.09'40" s povprečno hitrostjo 35,888 km na uro. 2. Rosola (It.); 3. Van Der Velde (Niz.); 4. Hermans (Niz.); 5. Bontempi (It.) in glavnina v istem času.
Skupna lestvica: 1. Roche (Irska) 38.52'49"; 2. Visentini (It.) po 32"; 3. Breukink (Niz.) po 1T0"; 4. Pagnin (It.) po 1'22"; 5. Giupponi (It.) po 2T4"; 6. Cassani (It.) po 2T7"; 7. Millar (VB) po 2T8"; 8. Rominger (Švi.) po 2'21"; 9. Anderson (Avstral.) po 2'30"; 10. Sche-pers (Bel.) po 2'35".
»Azzurri« za EP
RIM Za evropsko košarkarsko pr-, venstvo, ki se prične 3. junija v Atenah, so bili sklicani naslednji italijanski igralci: Brunamonti (DietOr), Care-ra (Boston), Costa (Scavolini), Gentile (Mobilgirgi), Gilardi (Arexons), lacopi-ni (Benetton), Magnifico (Scavolini), Montecchi (Cantine Riunite), Moran-dotti (Berloni), Riva (Arexons), Tonut. (Boston) in Villalta (Dietor).
Omenimo še, da je Italija z zmago proti Grčiji (109:95) zasedla prvo mesto na turnirju v Reggiu Calabrii, kjer je prehitela Španijo, Grčijo in ameriško ekipo Providence.
V	današnjem kolu italijanske nogometne B lige bo Triestina gostovala v Campobassu, kjer se bo spoprijela z enajsterico, ki se na vse kriplje bori proti izpadu. Že ta podatek jasno kaže, da čaka tržaške nogometaše težka naloga.
V	središču zanimanja današnjega kola bodo vsekakor tri srečanja, ki naj bi odločala o vrhu lestvice, in sicer Piša - Pescara, Parma - Cesena in Lec-ce - Cremonese.
Današnje kolo: Bologna - Taranto; Catania - Bari; Lecce - Cremonese; Sambenedettese - Messina; Cagliari -Modena; Campobasso - Triestina; Ge-noa - Lazio; Vicenza - Arezzo; Parma -Cesena; Piša - Pescara.
Lestvica: Cremonese 40; Piša 39; Pescara, Genoa, Parma in Messina 38; Cesena in Bari 37; Lecce 36; Triestina in Modena 33; Bologna in Arezzo 32; Lazio 30; Campobasso in Vicenza 29;
Taranto 28; Sambenedettese in Catania 27; Cagliari 21.
Jugoslovansko prvenstvo: derbija v Beogradu in Zagrebu
V prvi jugoslovanski nogometni ligi bodo danes igrali 31. kolo, derbija pa bosta v Beogradu, kjer bosta igrala domači Partizan in Velež, ter v Zagrebu, kjer se bosta spoprijela domači Dinamo in C. zvezda.
Ostali spored: Spartak - Osijek, Že-Ijezničar - Priština; Rijeka - Sutjeska; Čelik - Vardar; Sloboda - Radnički; Budučnost - Hajduk; Dinamo (V) - Sarajevo.
Švedi brez Petterssona
STOCKHOLM — Švedski reprezentant in član Goteborga Stefan Petters-son je poškodovan in ne bo mogel igrati na kvalifikacijskem srečanju za EP v sredo proti Italiji. Zamenjal ga bo 27-letni Hasse Holmgvist.
Ob 20-letnici ŠD Polet in športniku Radia Opčine
Odbojka za EP: Jugoslavija je že kvalificirana
MADRID - S presenetljivo zmago v kvalifikacijah proti Poljski (3:0, v setih 15:11, 15:2, 15:6) se je moška reprezentanca Jugoslavije uvrstila na ev-rospko odbojkarsko prvenstvo, ki bo jeseni v Bruslju. Isti uspeh so dosegle tudi Italijanke, ki so v Pazardiku v Bolgariji zlahka premagale Švico s 3:0 (15:8, 15:12, 15:6). Danes bodo igrale še z Bolgarijo (ta je Švico že premagala s 3:1), a tekma je le prestižnega značaja.
Na dobri poti pa je tudi italijanska moška vrsta, ki igra na Portugalskem. Sinoči je s 3:0 (15:4, 15:1, 15:0) premagala Luksemburg. Danes bodo »azzurri« igrali še proti poprečni Portugalski, a le poraz bi jim lahko preprečil, da se kvalificiraj o.
Montecchi k Tracerju
MILAN — Režiser državne reprezentance Piero Montecchi (24 let, 194 cm) je zdaj tudi uradno prestopil od društva Cantine Riunite k Tracerju. V Emilijo bo v zameno odšel Marco Lamperti (25 let, 195 cm), ki je lani igral na posodo za Jollycolombani.
Atletika: rekord Lombardove
LIVORNO Med dvobojem ženskih reprezentanc Italije in Šovjetske
zveze je Patrizia Lombardo s časom 13 TO izboljšala svoj' italijanski rekord na 100 m z ovirami.
O Carrarovem predlogu
RIM Predlog predsednika CONI Carrara, da bi v nogometu ukinili neodločeni izid, ni naletel na ugodne odmeve. Delno ga zagovarja le selektor Vicini, ki se ogreva za postopno ukinitev remija, sprva z uvedbo angleškega sistema dodeljevanja točk (3 za zmago, eno za neodločen izid), nato pa z uvedbo norveškega sistema, ki predvideva enajstmetrovke po regularnem času. Po tem sistemu velja zmaga v regularnem času tri točke, po enajstmetrovkah dve točki, poraz po enajstmetrovkah prinaša eno točko, v regularnem času pa nobene. Interjev nogometaš Tardelli pa pravi: »Naj bo vse po starem«.
Nogomet: mladinsko SP
SANTIAGO DE CHILE V prisotnosti največjih funkcionarjev FIFA so izžrebali skupine za svetovno mladinsko nogometno prvenstvo, ki bo od 10. do 25. oktobra v Čilu. Italija bo igrala v 2. skupini z Brazilijo, Nigerijo in Kanado, Jugoslavija pa v 4. skupini s Čilom, Togom in Avstralijo.
V okviru praznovanj ob 20-letnici ŠD Polet se je sinoči zvrstilo več dogodkov. V dvorani Prosvetnega doma na Opčinah je bilo nagrajevanje športnika sezone, ki ga Radio Opčine že tretje leto zapovrstjo prireja v sodelovanju z antikvariatom il Giardino. Na lestvici najuspešnejših športnikov je prvo mesto zasedel Boris Vitez (Stefanel - košarka), drugi je bil Dušan Je-
linčič (SPDT - alpinizem), tretji pa Poletov kotalkar Samo Kokorovec. V razvrstitvi za ekipe je bil prvi goriški Agorest (ženska odbojka), posebno priznanje pa so podelili športni šoli Trst. Nagrajevanje in podelitev priznanj sta potekali v zelo sproščenem tonu, omenili pa bi, da sta v kulturno zabavnem sporedu izstopala vedeže-valka in japonski kantavtor Ja Sam
Tu. Pred in po nagrajevanju pa je na odkritem igrišču potekal košarkarski turnir, ki ga je Polet priredil ob 20-letnici svoje dejavnosti. Izidi:
Polet - Bor	75:70 (30:40)
POLET: A. Sosič 13 (3:4), Ferluga 4 (0:2), Peršič 7 (1:2), Kerpan 5 (1:4), Tavčar, Vremec 18, V. Sosič 18 (2:2), Gra-nier, Pisani 4 (4:8), Grgič 6 (2:5).
BOR: A. Furlan, Jogan 12 (0:2), Smotlak 21 (1:7), Zlobec, Kovačič 5 (1:4), Canciani 10, P. Furlan 22 (2:7). Kontovel -
Selekcija Breg, Dom, Sokol 65:54
KONTOVEL: V. Ban 10 (2:6), M. Ban 7, Štoka 12 (4:4), Sterni 6, Cuk 14 (2:7), D. Starc 7 (0:2), Gruden 4 (0:2), I. Starc 6.
SELEKCIJA: Corsi 7 (2:2), Ušaj, Slavec 5 (1:2), Caharija 5 (1:2), Barut 3 (1:2), Corbatti 6, Dornik 2, Terčon 7 (3:6), Rauber 18 (1:4), Žerjal.
DANAŠNJI SPORED: ob 18.00 Bor -Selekcija (za 3. mesto), ob 19.45 Polet -Kontovel (za 1. mesto). (Cancia) POPRAVEK
V člankih o pokrajinskem prvenstvu v miniodbojki je pri ekipah Bora žal izostalo ime sponsorja, podjetja Friu-lexport.
Med optimisti in kajutnimi jadrnicami
Jadralci Cupe na dveh frontah
Na zamejskem balinarskem prvenstvu
Morda odločilen preobrat
Tenis: od torka v Gradežu
SP »over 35«
Šestnajst ekip se bo od torka dalje v Gradežu potegovalo za ekipni svetovni naslov na teniškem prvenstvu za igralce, ki so presegli 35. leto starosti. Za Italijo bodo nastopili Bertolucci, Zugarelli, Di Matteo, Crotta, Franchit-ti in Marzano, za Jugoslavijo pa Vlado Lažič, Vjeran Fiščič, Janez Mulej in Brane Gajič. Prva srečanja bodo 2. 6. popoldne, slavnostna otvoritev pa bo 3. junija ob 15. uri.
Jadralni klub Čupa je te dni z vso paro in muhastemu poletju navkljub začel s poletno jadralno sezono. Danes se bodo jadralci dveh kategorij, najmlajši z optimisti ter starejši člani s kajutnimi jadrnicami, udeležili dveh pomembnih tekmovanj. Trinajst posadk na kajutnih jadrnicah Čupe se bo pomerilo na regati Handy cup, ki jo
prireja SVOC iz Tržiča in ki poteka med Sesljanom in Tržičem.
Proga znaša 12 morskih milj, jadralci pa bodo štartali po vrstnem redu, ki ga določa rating, se pravi velikost, dolžina in teža jadrnice. Točno ob 13. uri bo torej startala najmanjša jadrnica, za katero se^ bodo vrstile ostale in sicer do 13.25. Če bo vreme naklonjeno in veter ne bo pojenjal, imajo naši tekmovalci dobre možnosti, saj tekmuje za Čupo med drugimi tudi Rolich, z jadrnico Maja, ki je v okviru prejšnjega tekmovanja Citta di Monfalcone osvojila absolutno 2. mesto. Mlajši ču-parji se bodo danes podali v San Gior-gio di Nogafo, kjer bo krajevno prvenstvo med optimisti. Omenimo še, da se bodo regate Handy cup za ka-jutne jadrnice prvič udeležile tudi posadke, v katere so vključeni mladi jadralci, ki so se udeležili letošnjega jadralnega tečaja za odrasle in ki so se ravno v tem okviru izurili na tekmovalnih jadrnicah. (Suzi Pertot)
V predzadnjem kolu prvega dela je verjetno prišlo do odločilnega preobrata v letošnjem zamejskem balinarskem prvenstvu. Potem ko so se po prejšnjem zavrtljaju kar tri ekipe nahajale na vrhu lestvice z enakim številom točk, je openski Polet v sredo s trojno zmago v gosteh postavil najresnejšo kandidaturo za osvojitev letošnjega naslova. Negativni protagonisti 6. kola so bili nedvomno krasovci, ki so proti Gaji komajda izbojevali boro točko in to s četverko, ki je doslej doživela le en poraz. Zelo nezanesljiva je bila dvojica, ali bolje rečeno bližalec Skupek, ki je kljub odlični igri Simo-nete (10 zadetih krogel od 14 poskusov), s svojo res slabo igro onemogočil, da bi svoji ekipi priboril točko proti vse prej kot nepremagljivemu nasprotniku. Popolnoma je tokrat odpovedal tudi Kobal, ki je proti Karlu Gregoriju sicer visoko povedel (7:2), a nato popustil in nasprotnik ga je s tremi odločilnimi točkami v izredno tež-
kem položaju nepričakovano, a zasluženo premagal. Nepričakovano je zmagal tudi Polet v gosteh pri Sokolu (3:0), kar je prvič v dosedanjih 57 srečanjih zadnjih dveh izvedb. Gostiteljem tokrat res ni šlo najbolje od rok. Še najbolj se je razigranim poletov-cem upirala četverka, ki je dosegla 9 točk, kar pa je bilo le premalo za častno točko. Po pričakovanju se je končalo srečanje med Kraškim domom in presenetljivo Danico z zmago prvega z 2:1.
Izidi 6. kola: Gaja - Kras 2:1 (11:10, 11:5, 4:11); Sokol - Polet 0:3 (3:11, 4:11, 9:11); Kraško dom - Danica 2:1 (11:8, 11:4, 9:11).
Prihodnje kolo (1. 6.): Sokol prost; v Bazovici ob 19. uri Zarja - Polet; na Vrhu ob 19.30 Danica - Gaja; v Zgoniku ob 19. uri Kras - Kraški dom.
Začasna lestvica: Polet 11; Kras, Danica 9; Kraški dom, Sokol 7; Zarja 6; Gaja 5. (Z. S.)
Jutri s finalnimi srečanji in nagrajevanjem
Sklep medšolskega nogometnega turnirja
S finalnimi srečanji in nagrajevanjem, ki se bo ob 19.30 pričelo na bazovskem nogometnem igrišču, bodo jutri sklenili letošnji nogometni turnir za osnovne in srednje šole, ki ga je priredila nogometna komisija pri ZSŠDI in ki je uspel tako glede udeležbe kot zanimanja. Finalne tekme za 1. oz. 3. mesto bodo med cicibani (v Trebčah) in začetniki (v Bazovici), med dečki so srečanja že opravili, med mladinci pa se bodo na Padričah ob 18.00 pomerile Opčine s Sv. Jakobom, ob 18.45 pa Dolina in Sv. Ivan.
Zvonko Brožič novi trener Vala
Vodstvo Odbojkarske kluba Val iz Štandreža nam je sporočilo, da bo v naslednji sezoni odbojkarskega prvenstva C-l lige ekipo vodil novi trener. To je reški profesor telesne vzgoje in bivši odbojkarski jugoslovanski reprezentant Zvonko Brožič.
Brožič je tudi v zamejskih odbojkarskih krogih dobro poznan, saj je pred 5 leti vodil žensko člansko ekipo Bora (B liga), pred dvema letoma je bil trener Belunge iz Belluna (moška A-l liga), lani pa je vodil žensko ekipo z Reke (1. zvezna liga).
V svojem sporočilu vodstvo Vala nadalje omenja, da bo tudi v novi sezoni nadaljevalo sodelovanje z društvom Naš prapor, oziroma z ostalimi goriškimi društvi, ki kažejo zanimanje za razvoj te športne panoge.
Zelo uspela sklepna akademija SZ Dom
Z zaključno akademijo vseh članov sekcije za športno ritmično gimnastiko in orodno telovadbo pri SZ Dom iz Gorice, se je sklenilo letošnje vadbeno leto, ki je bilo dokaj uspešno. Kakih šestdeset deklet in fantov se je namreč pod strokovnim vodstvom vaditeljev učilo veščin orodne telovadbe, oziroma športne ritmične gimnastike, panog, ki se tudi pri nas začenjata uveljavljati. Naj povemo, da so na večeru v telovadnici Kulturnega doma prostovoljne_ prispevke namenili v Sklad Mitja Čuk.
Zbrane sta najprej pozdravila predsednica sekcije pri Domu Sonja Primožič ter predsednik goriškega združenja arh. Jože Cej.
Spored so uvedli najmlajši, člani športnega vrtca s prizorčkom polžkov in cvet, nadaljevale pa so ga ritmičar-ke in telovadci, ki so prikazali bogatost vaj z raznimi rekviziti in na orodju-
Včeraj v prijateljski nogometni tekmi
PD proti Sovjetom
V okviru 20-let niče ŠD Kontov el
Mednarodni košarkarski turnir
Športno društvo Kontovel bo letos proslavljalo pomemben jubilej, in sicer 20-letnico ustanovitve. 25. oktobra 1967 se je zbrala v prostorih gospodarskega društva na Kontovelu skupina domačinov, da bi izvolila iz svoje srede odbor, ki bi skrbel za ustanovitev društva in za zgraditev igrišča za košarko in odbojko. Za te dve panogi je takrat mladina pokazala največ zanimanja in zato sta bili košarka in odbojka os začetnega delovanja društva, v katerem je kmalu zatem začel delovati tudi odsek šaha.
Tega pomembnega jubileja, to je obletnico ustanovitve, se bodo Konto-velci spomnili s priložnostnimi turnirji. Prvi izmed teh bo že vNsoboto in nedeljo na kontovelskem odprtem igrišču, in sicer mednarodni košarkarski turnir prijateljstva. Na turnirju bodo poleg domače kadetske ekipe sodelovala še moštva Sokola iz Nabrežine, Branika iz Maribora in Partizana iz Beograda. Prav s tema dvema kluboma iz matične domovine ima ŠD Kontovel dobre stike. Mariborčani so se
namreč že večkrat mudili na Kontovelu in tudi Kontovelove ekipe so že večkrat gostovale v Mariboru. Letos pa se je začelo prijateljsko sodelovanje tudi z Beograjčani. Kadetska ekipa Kontovela je.namreč aprila bila na štiridnevnem gostovanju v Beogradu.
O sporedu tekem in poteku turnirja bomo podrobno poročali v prihodnjih dneh. (M. R.) ,
1. DIVIZIJA________
BARCOLANA - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 91:48 (42:22)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Nabergoj 15 (0:1), Pertot 6, Lukša 2, (0:4), Kneipp' 3 (1:6), Starc 3 (0:1), Bris-chia 1 (1:2), Emili 18 (2:3), Bogateč.
V zaostalem srečanju z Barcolano je okrnjena Kontovelova ekipa visoko izgubila. »Plavi«'so sicer vodili do 8. minute, nakar pa so domači prevzeli pobudo in stalno večali razliko v koših. V vrstah slovenske ekipe sta najbolje igrala David Nabergoj in Aleksander Emili. (A. Z.)
Časnikarji in stavci Primorskega dnevnika so včeraj na malem treben-skem igrišču odigrali »mednarodno prijateljsko nogometno tekmo«, v kateri so se spoprijeli z mornarji sovjetske ladje »Jasnoje«, ki se te dni mudi v Tržaškem zalivu.
Predstavniki našega dnevnika so zmagali kar z 8:3 (4:1). Strelci za naše so bili: Čuk 3, Koren 2, Gruden, Ger-golet in Kemperle, za goste pa Pala-marčuk, Tkačenko in Makarov.
POSTAVI.
PRIMORSKI DNEVNIK: Rapotec, Kemperle, Sestan, Canciani, Čuk, Ten-ce, Koren, Gergolet, Švab, Buzzi, Gruden.
JASNOJE: Balabajev, Ovsjanikov, Stecenko, Beljajev, Jevdačov, Pala-marčuk, Manjuk, Tkačenko, Makarov, Tesljar, Kij ec.
Po tekmi so se »nogometaši« obeh ekip zadržali v prijetni družbi in ob kapljici domačega vina pokramljali o marsičem.
(Na sliki: zbrani moštvi sovjetske ladje Jasnoje in našega dnevnika)
DANES
NEDELJA, 31. MAJA 1987
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00 v Trstu, šola Morpurgo: Stella Azzurra - Bor Radenska
1. MOŠKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, na 1. maju: Cicibona -CRT
POKAL PRIJATELJSTVA
10.00	na Opčinah: nastopa tudi ZSŠDI
ZAHVALA
Športna šola Trst se najiskreneje zahvaljuje vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali k njenemu delovanju v preteklem letu, zlasti pa k uspehu sklepne prireditve.
PIONIRSKI FESTIVAL MLAJŠI PIONIRJI
10.30	v Novi Gorici, OŠ Štrukelj: nastopa tudi ZSŠDI
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
16.30	v Križu: Vesna - Olimpia; 16.30 v Štarancanu: Staranzano - Zarja; 16.30 na Opčinah: Opicina - Primorje; 16.30 v Repnu: Kras - Čampi Elisi
3.	AMATERSKA LIGA
16.30	na Padričah: Gaja - CUS; 16.30 v Dolini: Breg - San Vito; 16.30 v Doberdobu: Mladost - San Nazario; 17.00 v Trebčah: Primorec - Arrigosport
ODBOJKA
1. ŽENSKA DIVIZIJA
9.30	v Dolini: Breg - Sloga Koimpex
UNDER 14 ŽENSKE
9.30 v Dolini: Breg A - Bor Friulexport; 10.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Sokol
TURNIR PRIJATELJSTVA
9.00 v_ Ljubljani: nastopata reprezentanci ZSŠDI
TENIS
ITALIJANSKI POKAL
9.00	na Opčinah: ATO - Gaja
OVER 35
15.00	v Ribiškem naselju: San Marco -Gaja
	mm	m	obvestilo	
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 7. junija, izlet na Mašun in Sviščake (Ilirska Bistrica) in srečanje s SK SNEŽNIK. Prevoz z lastnimi sredstvi, na razpolago bo nekaj mest v kombiju. Zbirališče ob 7. uri v Bazovici, pred cerkvijo. Za informacije tel. na št. 200236 in 910327 v večernih urah.
Oh današnjih košarkarskih turnirjih
Živahno
meddruštveno
sodelovanje
Košarkarska sezona, ki se prav izteka, je bila za naša društva vsekakor prepolna obveznosti. Tu ne mislimo le na razna tekmovanja - to je že obi-čano - - ampak bili smo priča tudi drugim pobudam, ki so še dodatno zaposlile tako tekmovalce, kakor društvene odbornike in tudi starše. V okvir teh prireditev sodijo vsekakor nastopi meddruštvenih ekip, ki so nastopale pod imenom našega Združenja.
Meddruštvena ekipa je nastopila na turnirju, ki je že dolga leta na sporedu v SR Sloveniji za mlajše in starejše pionirje. Na tem tekmovanju je prisotno ZSŠDI že nekaj let. Pionirji so morali že na samem začetku priznati premoč sovrstnikov, medtem ko so se mlajši pionirji prebili do sklepnega turnirja, ki bo danes v Novi Gorici. Tu se bodo srečale najboljše ekipe in se potegovale za naslov prvaka Slovenije.
Na tretji prireditvi nastopajo letos prvič kadeti. To je pokal prijateljstva, na katerem sodelujejo sovrstniki Gibone iz Zagreba, Slovana iz Ljubljane in Triglava iz Kranja. V nedeljo je bil na sporedu tretji izločilni turnir, danes pa bo na igrišču v Prosvetnem domu na Opčinah sklepni turnir.
Cilji in nameni prisotnosti zamejskih košarkarjev na teh turnirjih so raznoliki. Tu ne gre le za tekmovalni uspeh, ki je vsekakor važen, saj imajo tako trenerji možnost ugotoviti kakovost in fizično pripravljenost mladih košarkarjev, saj bodo v naslednjih letih prav oni nosili odgovornost za tekmovanje v članskih ekipah.
Po drugi strani so taka tekmovanja važna, saj smo del slovenskega naroda in je pravilno in umestno, da se čim tesneje povezujejo s sovrstniki in društvi iz matične domovine. Tako ima naša mladina možnost, da spozna kako delujejo društva in organizacije v Sloveniji, spozna nove kraje in običaje, sklepa prijateljske vezi. Po drugi strani imajo tudi organizatorji turnirja priložnost, da spoznajo razmere, v katerih mi živimo, da širši javnosti prikažemo delovanje naših društev ali šol. Zaradi tega skuša ZSŠDI prirediti v zamejstvu vsaj izločilno srečanje, če ne finale.
V prijateljskem duhu dokazujemo, da meja ni ločnica, da je le neka umetna politično-upravna norma, ki nas ne ločuje od pretežnega dela slovenskega naroda. S takim srečanjem poglabljamo občutek enotnosti prostora, v katerem živimo.
Zahvala naj gre zato društvom, ki omogočijo nastop svojim tekmovalcem. Omenili smo že, da je to dodatno breme, a vendar menimo, da bo trud in požrtvovalnost poplačana in si želimo, da bi nadaljevali po tej poti.
ODO KALAN
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
danes oh 15.3(1
PRIMO ROVIS
NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
1.	bogato izbiro najboljše kave
2.	kakovostno kavo po najugodnejši ceni
3.	dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja
SKODELICA KAVE 500 LIR
a n o c\/07a
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni štev. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah
VIDEOREGISTRATORJE VIDEOKASETE vseh vrst
video servis za vse priložnosti
VIDEO CLUB
TRST — Ul. Foschiatti 4/c — Tel.: 774861
ML/1 x
'eus nanccunicc
Z mm ammchlm ,
pri novi podružnici
anaa
TRIESTE AUTOMOBILI
ulica di Roiano .^ \ \ ' ‘

imamo na razpolago omejeno število novih avtomobilov
po zelo ugodnih pogojih
UNO 60, RITMO, REGA TA
Pridi na postajo. Vlak ti lahko danes pove marsikaj. Videl boš, kako se je spremenil: postal je moderno in dinamično prometno sredstvo. Odkril boš. da ti lahko omogoči boljše življenje in delo. Pridi danes na postajo: videl boš, da so dejstva konkretnejša od besed.
OD DANES DALJE SISTEM INTERCITf-EUROCITT, POTOVALI BOSTE HITREJE.
Od danes dalje so vsa večja italijanska središča povezana z novo mrežo vlakov, ki jim pravijo ”ln-tercity“, ker nudijo stalno povezavo med mesti. Tako boš lahko mirno in zelo hitro potoval iz enega mesta v drugo. Uporabljaj vlak, kot da bi bi! dvigalo, le da je mnogo hitrejši. Intercity je-najudobnejši sistem za pridobitev časa. Tudi v tujino boš potoval lažje: mnogo vlakov Interci-ty se na mednarodnih progah vključi v sistem Eurocity. Vključijo se v mrežo, ki povezuje najvažnejša evropska mesta.
Od danes dalje potuješ brez meja.
00 DANES DALJE VLAK VSAKO URO. ODPELJE TAKRAT, KO GREŠ NA POT.
Še ena dobra novica: od danes dalje vlaki na glavnih progah (Rim-Milan, Bologna-Verona, Bologna:Benetke, Firence-Foligno, Bolog-na-Bari, Rim-Ancona) vozijo v enakomernih presledkih in pogosteje. To pomeni, da v konicah lahko v Rimu vsako uro vzameš vlak, ki pelje v Milan. Tako lahko potuješ, kadar želiš, v miru lahko pripraviš prtljago in lahko celo zamudiš vlak. Saj gre kmalu za njim že naslednji.
00 DANES DALJE PROGRAMIRANA POVEZAVA VLAKOV. BREZ IZGUBE ČASA.
Novi sistem prevoza in novi urnik sta bila vpeljana zato, da bi olajšala potovanja. In to tudi, če ne misliš potovati v eno od središč na mreži lntercity: vse deželne in meddeželne povezave, kakor tudi vstop in izstop iz mreže so bili programirani na tak način, da je prestopanje postalo izredno enostavno. In ni ti treba dolgo čakati. Od danes dalje povezave vlakov niso več slučajne. Vse je namreč preračunano.
0
0
00 DANES DALJE JE REZERVACIJA ENOSTAVNA. POTOVANJE JE UD0RN0.
Zadostuje telefonirati v potovalno agencijo ali v urade železnice. Lahko se tudi osebno oglasite na postaji. Rezervacija je danes najenostavnejša stvar na svetu (vsa mesta se lahko rezervirajo). Postaja nekaj naravnega, kot če se udobno zleknete v naslanjač, v miru preberete knjigo in prispete na cilj popolnoma sproščeni.
0
00 DANES DALJE PERSONALIZIRAN TOVORNI VUK.
OMOGOČA BOLJŠE DELO.
Če si vodja špediterskega podjetja ali agencije, ti vlak od danes dalje omogoča boljše delo. Danes lahko vsako podjetje uporablja železniške storitve za prevoz blaga v skladu s svojimi potrebami. Lahko se dogovori za program, rok in celo za ceno. Dovolj je, da se obrne na najbližji komercialni urad pri železnici. Danes postaja tovorni vlak tudi čarter. Dodatno delovno sredstvo za vse špediterje. Pridi danes na postajo. Na železnici boš zvedel toliko novega.
A INFORMACIJE 0 NOVEM VOZNEM REDU UNK0 00BIŠ NA VSAKI ŽELEZNIŠKI P0S-TAJI A
Italijanske železnice
m
Ferrovie Italiane