PRIMORSKI DNEVNIK Leto XXVIII. Št. 116 (8239) TRST, sreda, 21. junija 1972 Poštnina plačana v gotovini p Abb. postale I gruppo ” LCD3 /U lir _______ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na cMostil. Od 5. do ^septembra,1944 se je tiskal v tiskarni «Uoberdob)> v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni ((Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DIMEt NIK v zasužnjeni p ■ LEVICA PROTI SESTAVI SREDINSKE VLADE Z LIBERALCI Politični razplet vladne krize pred sestankom vodstva PSDI Komunisti pozivajo vse demokratične in levičarske sile na boj proti načrtu demokristjanskega vodstva-Nenni inAnderlini o sredinski vladi RIM, 20. — Osrednje vodstvo socialdemokratske stranke bo jutri odločalo o sodelovanju v novi vladi z liberalci, ki jo predlaga mandatar Andreotti s podporo demokristjanskega vodstva. Kaj bodo pravzaprav sklenili socialdemokrati ni mogoče točno povedati, čeprav vsa njihova dosedanja stališča in izjave raznih voditeljev dajo slutiti, da se bodo odločili za sredinsko vlado z liberalci, «da jih ne bi kdo obtožil, da so razbili predlagano koalicijo in s tem zaostrili že itak dolgo vladno krizo*. To naj bi bil izgovor, s katerim naj bi pristali na pritisk demokristjanskega vodstva in Andreottija, da se sestavi sredinska vlada. Mandatar Andreotti je imel danes pogovor z zunanjim ministrom Mo-rom. Kaj sta pravzaprav razpravljala tiskovno sporočilo ne pove. De-mokristjanski tajnik Forlani pa se je sestal s Saragatom, medtem ko je imel tajnik PSDI Tanassi pred sejo osrednjega vodstva več pogovorov z vidnimi predstavniki svoje stranke. V Rimu so se danes sestali tudi Voditelji demokristjanske leve struje tforze nuove*. Zvedelo se je samo, da so razpravljali, kakšno stališče bodo zavzeli do sestave nove vlade. Kot je znano «forze nuove* in druge demokristjanske leve struje ne nameravajo vstopiti v morebitno vlado z liberalci. Medtem politične stranke in predstavniki levice ostro kritizirajo de-mokristjansko vodstvo, ki hoče na vsak način sestaviti vlado z liberalci z izključitvijo socialistov. Politični urad KPI je izdal sporočilo, v katerem opozarja na hude škodljive posledice, ki bi nastale na socialnem in političnem torišču z morebitno •niiiiiuiniinini.............................................................imiiiiiiiimiiHiimiiuii ZAOSTRITEV STAVKOVNEGA GIBANJA UIL razpravlja o zvezi sindikalnih konfederacij Sestanek deželnih tajnikov CGIL in osnutek predlogov za delovno pogodbo gradbincev RIM, 20. Sindikalne organizacije poljskih delavcev, spolovinarjev in kolonov CGIL, CISL in UIL so danes na skupnem sestanku proučile stavkovno gibanje delavcev na kmetih, ki se je pravkar začelo in med katerim bo v petek in soboto dvodnevna splošna stavka. Sindikalne federacije so ugodno ocenile potek stavkovnega gibanja m sklenile poslati vsem parlamentarnim skupinam ustavnega loka pismo, v katerem predlagajo sklicanje sestanka za proučitev nujnih vprašanj socialnega zavarovanja poljskih delavcev, spolovinarjev in kolonov. Tudi pomorščaki so začeli z razčlenjenimi stavkami, ker zahtevajo reformo socialnega zavarovanja in se borijo za obrambo delovnega mesta pred nevarnostjo zmanjšanja števila potniških ladij. V okviru tega boja so danes stavkali pomorščaki čezoceanske ladje »Raffaello*. Poleg tega je bilo zaradi stavke v genovskem pnsta-nisču še drugih šest potniških la- dij ustavljenih. , . .. Delavci kemične industrije pa nadaljujejo z razčlenjenimi stavkami v okviru boja za obnovitev delovne pogodbe. V četrtek se bodo v Rimu sestala vsedržavna tajništva sindikatov kemične industrije, ki bodo proučila potek stavkovne akcije in določila nove pobude za dosego delovne pogodbe. Tri tajništva gradbenih delavcev Pa so na osnovi pooblastil, ki so jih dobila na vsedržavnem zasedanju o gradbeništvu v Runu, sestavila osnutek zahtev, ki so jih predložila delodajalcem kot osnovo za začetek pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Sindikati gradbenih delavcev zahtevajo med drugim enotno delovno pogodbo za delavce in uradnike, zagotovljeno letno plačo, 18.000 lir povišanja mesečne plače, popolno odpravo akordnega dela na gradbiščih in priznanje sindikalnih delegatov in svetov na gradbiščih in v podjetjih kot sindikalnih predstavnikov na delovnih mestih Glede delovnega urnika sindikati zahtevajo določitev 40 delovnih ur v petih delovnih dneh s soboto prosto. V Rimu se je danes začelo zasedanje deželnih tajnikov CGIL, na katerem bodo proučili gospodarski in socialni položaj v državi v zvezi s sindikalnimi pobudami za obnovitev delovnih pogodb in za socialne reforme. Zvezni tajnik CGIL Bo l naccini je v svojem poročilu še posebno poudarjal, da CGIL, CISL in UIL morajo priti do ustanovitve zveze konfederacij in je nato govoril o bližnjih perspektivah bojev italijanskih sindikatov. Pri tem je zlasti omenil boj za zaposlitev, za socialne reforme in za obnovitev delovnih pogodb. Glede socialnih reform je Bonaccini poudaril, da je treba dati prednost reformi šol in zdravstva, hkrati pa, da se je treba obvezati za uveljavitev zakona o stanovanjskih gradnjah. Prav tako v Rimu se je danes začelo zasedanje centralnega komiteja UIL. Na njem je imel uvodno poročilo zvezni tajnik Vanni, ki je obravnaval predvsem vprašanje zveze treh sindikalnih konfederacij. Kot je znano, UIL se ne strinja z ustanovitvijo zveze, marveč predlaga samo neke vrste zveznega do- govora. Zato je bil Vanni tudi precej polemičen s CGIL, češ da hoče z ustanovitvijo zveze izsiliti prerano sindikalno združitev. Vanni je pri tem poudaril, da je večina UIL sicer vedno na razpolago za katero koli skupno pobudo treh sindikalnih organizacij. Zasedanje centralnega komiteja se bo nadaljevalo jutri. ustanovitvijo vlade med demokristjani, liberalci in socialdemokrati z zunanjo podporo republikancev. Takšna vlada, pravi KPI, ki bi imela , zelo skromno večino in ki bi znala zvabiti tudi sramotno podporo fašistične in monarhistične desnice, bi ne bila sredinska vlada, temveč sredinsko-desni-čarska in bi predstavljala nevarnost za demokratične ustanove. Zato KPI poziva na enotnost in odločni boj vse demokratične levičarske sile proti ustanovitvi sredinske vlade, da se ustvarijo pogoji za novo demokratično vlado, ki ne bo odpirala vrat liberalcem, za vlado, ki bo odločno antifašistična in ki bo znala imeti koristne odnose z velikimi sindikalnimi organizacijami. Tudi senator Nenni je označil morebitno sestavo sredinske vlade z liberalci za vlado, ki ne bo odprta socialistom. Nenni trdi, da bo takšna vlada zaprla vrata socialistom že od vsega začetka in izraža željo, da socialdemokrati ne bodo ob tej priložnosti popustili. Predsednik mešane skupine v poslanski zbornici Ander-lini pa je danes izjavil, da namen ustanovitve sredinske vlade izraža tiste sile, ki so pred šestimi meseci izvolile predsednika republike. Ander-lini pravi, da se tedanji manever demokristjanske desnice ponavlja in da gre pri tem za točen politični načrt, ki naj bi zvrnil na delavce vso težo gospodarske krize in ki predstavlja nevarnost vključitve neofašistov v politično dialektiko. Anderlini pravi, da morajo vse zavedne antifašistične sile ta manever zavrniti. Zelo ostro Je obsodil zavlačevanje vladne krize tajnik CISL Vito Sca-lia, ki je izjavil, da so namenoma zavlekli vladno krizo za 45 dni, med katero niso nikoli govorili o stanovanjih, zaposlitvi, Jugu, kmetijstvu, šoli in drugih vprašanjih, ki zanimajo delavce, temveč samo o zaprtju na desno in na levo ter o raznih vladnih oblikah. Scalia je poudaril, da vse to delajo načrtno, da bi izsilili tako imenovano vlado «trde roke*. italijanskih časnikov, ki so zelo kritično komentirali razsodbo OBISK JUGOSLOVANSKEGA PREDSEDNIKA NA POLJSKEM Senat varšavske univerze podelil Titu naslov častnega doktorja političnih ved Direktor zavoda za politične vede prebral obrazložitev priznanja in razčlenil pomembno Titovo vlogo v današnjem svetu - Jugoslovanski predsednik orisal poglavitne značilnosti samoupravljanja (Posebej za Primorski dnevnik) VARŠAVA, 20. — Varšavska univerza je redkokdaj doživela takšno slovesnost kot smo ji bili priča danes popoldne, ko so predsednika dišča. Dr. Valeri je tožil tudi razglasili za častnega doktor- odvetnike zasebnih strank, ki so po procesu izjavili, da je porota poteptala zakonik in da je bila razsodba nerazumljiva. Kratek obisk Jaroszewicza v Moskvi RIM, 20. — Danes so v poslanski zbornici razdelili zakonski osnutek, ki ga je predložil poslanec PSI Pal-lecand in ki določa volilno pravico državljanov z 18. letom starosti. — RIM, 20. — Danes zjutraj ob osmi Rimski sodnik tožil časnikarje in odvetnike MOSKVA, 20. — Poljski ministrski predsednik Pjotr Jaroszevvicz je opravil danes kratek »prijateljski in 'neuradni* obisk v Moskvo. Tu je ime! daljši pogovor s predsednikom sovjetske vlade Kosiginom in z zunanjim ministrom Gromikom. Agencija TASS poroča, da so bili pogovori posvečeni zgolj vprašanjem dvostranskih odno- ja te naj višje poljske znanstvene ustanove. Predsednik Tito se je s soprogo in vsemi člani jugoslovanske delegacije pripeljal ob štirih popoldne pred kazimierovsko palačo kjer je sedež rektorata univerze. Tu sta visokega gosta sprejela in pozdravila rektor in prorektor univerze, nakar so gostje odšli v slavnostno senatno dvorano, kjer so jih pričakali člani univerzitetnega senata oblečeni v slavnostna tradicionalna oblačila. Odtod se je predsednik Tito napotil pred spominsko ploščo, vzidano v spomin na padle profesorje v drugi svetovni vojni. Med vojno je izgubilo življenje kar 44 odstotkov vsega učnega osebja univerze. Kljub silovitemu nasilju nacistov je univerza delovala ves čas vojne ilegalno. Okoli tri sto predavateljev je poučevalo na skrivaj okoli 1500 študentov. Predsednik Tito je pred ploščo položil velik šop cvetja. Potem se je slavnostni sprevod napotil v mic-kijevičevo dvorano, kjer je bila o-srednja slovesnost. Najprej so stopali zastavonoše, ki so nosili univerzitetne in partijske zastave, za njimi so šli študenti, ki so nosili embleme posameznih fakultet, potem vsi profesorji v tradicionalnih oblačilih, za njimi člani univerzitetnega senata, nato promotor in dekani, za njimi prorektorji in častni gostje ter na koncu predsednik Tito, ki ga je spremljal rektor univerze dr. Zigmund Ribički. Ko so se visoki gostje in spremstvo ter vsi predstavniki poljskega državnega političnega in znanstvenega življenja zbrali v slavnostni dvorani, je rektor odprl slovesnost in pozdravil visokega gosta predsednika Tita. Zbor varšavske uni- verze je zapel pesem krakovskih študentov. Zatem je promotor direktor inštituta za politične vede varšavske univerze prof. dr. Remigius Bierza-nek prebral obrazložitev za imenovanje predsednika Tita za častnega doktorja univerze. Dr. Bierzanek je orisal življenje jugoslovanskega predsednika od otroških let do današnjih dni. Razčlenil je vlogo Tita v osvobodilnem boju in omenil njegov prispevek k razvoju teorije in prakse partizanskega bojevanja, dalje njegov izvirni prispevek k teoriji in praksi socialističnega federalizma in v tem sklopu reševanja nacionalnega vprašanja ter njegov prispevek k teoriji in praksi mednarodnega delovanja v korist miru in mednarodne varnosti. Dr. Bierzanek je {»udaril, da vsebuje Titov prispevek k razvoju političnih ved izvirne koncepcije, ki pomagajo reševati poglavitne pro- bleme našega časa. ^Predsednik Tito ni samo tvorec socialističnega sistema v svoji deželi,* je dejal dr. Bierzanek, »pač pa je hkrati najvidnejši državnik našega časa, eden izmed tvorcev zgodovine 20. stoletja.* Pri tem je omenjal Titov prispevek k razvoju načel miroljubnega sožitja in politike neuvrščenosti. »V osebnosti jugoslovanskega predsednika se združuje moč duha, značaja in vztrajnosti,* je dejal J“ Bierzanek, «njegova politična dr. ODLOČILNI DNEVI ZA REŠITEV VIETNAMSKE KRIZE? V največji tajnosti pekinški pogovori med Kissingerjem in kitajskimi voditelji Demantirane govorice o potovanju Nixonovega svetovalca v Hanoj Neslavno propadla sajgonska protiofenziva na osvobojenem ozemlju uri se je zaključila svetovna stavka pilotov civilnega letalstva, katere se je udeležilo 45 državnih združenj letalcev. RIM 20. — Rimski sodnik Antonio Valeri,' ki je predsedoval porotnemu sodišču, ki je sodilo bivši nuni Marii Diletti Gagluci je dans tožil zaradi obrekovanja številne odgovorne urednike in sodne kroniste PEKING. 20. — Za Vietnam se pripravljajo odločilni dnevi? Prepletanje diplomatskih akcij, v središču katerih je prav vietnamsko vprašanje, je vzbudilo pravi plaz bolj ali manj zanesljivih domnev, vendar gotovih podatkov ni. Ni namreč znano, kaj je dosegel sovjetski predsednik Podgorni med obiskom Hanoja, kot niti niso objavili. kako potekajo pogovori Nixo-novega svetovalca Kissingerja v Pekingu. O pogovorih v kitajskem glavnem mestu je agencija »Nova Kitajska* rani*. Večerje sta se poleg drugih udeležila tudi zunanji minister Či Pengfej in podpredsednik vojaške komisije Yeh Čen-jin, ki velja za enega najbolj uglednih voditeljev kitajske partije. Za tuje dopisnike v Pekingu pa so v teh dneh zaprta vsa vrata: časnikarji se morajo zadovoljiti s tem. da od daleč stražijo _ Kissin-gerjevo rezidenco in palačo ljudske skupščine, kjer opazujejo premikanje uradnih avtomobilov. Prav na podlagi teh opazovani so izračunali, da se je Kissinger pogo- ameriške bombe padle na jez na reki Sjng Dao. kakih 80 kilometrov od prestolnice. Danes se je neslavno končal poskus sajgonske vojske, da bi izvedla protiofenzivo v pokrajini Quang Tri, ki so jo partizani v celoti osvobodili. Včeraj so se kcla-boracionistične enote utaborile v vasici Kirn Giao. severno od reke My Chanh, kakih pet kilometrov v notranjosti osvobojenega ozemlja. Partizani pa so .jih danes zjutraj po dolgem obstreljevanju napadli objavila danes samo telegrafsko varjal s kitajskimi voditelji štiri vest, da je ameriškega zunanjepolitičnega izvedenca sprejel ministrski predsednik Čuenlaj. ki^ je zvečer priredil na čast ameriškim gostom večerjo v «veliki ljudski dvo- ure. medtem ko niso mogli preveriti vesti, po kateri naj bi se ameriški gost že včeraj kmalu po prihodu prvič srečal s predsednikom kitajske vlade. O vsebini razgovorov pa ni mogoče ničesar povedati. Da se le povsem zanesljivo sklepati. da Kissinger seznanja sogovornike z rezultati vrha Nixon-Brež-njev v Moskvi ter da se veliko govori o Vietnamu, to pa je tudi Razdejanje po ulicah An Loca, kjer že dva meseca potekajo ostri boji med partizan^ ^in ^kol^lmracionisto ................................................................................................. Socialdemokratsko vodstvo bo danes odločalo o sestavi nove vlade z liberalci z zunanjo podporo republikancev. Pričakujejo da bodo socialdemokrati vstopili v sredinsko vlado, «da na bi zavlekli vladne krize*. Levica odločno nasprotuje sestavi vlade z liberalci in komunisti pozivajo vse demokratične in levičarske sile na boj proti ustanovitvi sredinske vlade. Na variavski univerzi so danqs podelili jugoslovanskemu predsedniku Titu naslov častnega doktorja političnih ved. Obrazložitev tega visokega priznanja je prebral direktor initituta za politične vede, ki je v svojem govoru razčlenil dejavnost jugoslovanskega predsednika in poudaril pomen njegovega dela za mirno sožitje med narodi. Predsednik Tito se je zahvalil senatu variavske univerze za priznanj« in je obrazložil te- meljne smernice jugoslovanskega samoupravnega sistema. Včeraj v večernih urah je pri-ilo v Trstu do najavljenega solidarnostnega sprevoda in stavke o-sebja javnih in zasebnih prevoznih podjetij. Stavkajoči so pred občinsko palačo izsilili razgovor s podžupanom, ki je sicer priznal upravičenost zahtev po mu-nicipalizaciji prog, dejal pa je, da občina nima za municipalizacijo dovolj sredstev. V ta namen se bo.do predstavniki občine danes sestali s predstavniki dežele, da bi se dogovorili o prispevku dežele, nato pa bodo Se danes niki sindikalnih organizacij postavili občini ultimat, da mora biti položaj prevoznikov reien v teku tedna, sicer bodo v sindikalni boj pritegnili tudi druge kategorije delavcev. TržaJki občinski svet je sinoči razpravljal o perečem vprašanju onesnaženja morja in kopališč. Po poročilu župana Spaccinija in po zelo kritičnih posegih svetovalcev, zlasti opozicijskih, so svetovalci z večino glasov odobrili predložene ukrepe za pre prečevanje onesnaženja morja. Vsekakor je župan dejal, da bodo že v prvih dneh julija preklicali prepoved kopanja v kopališčih vzdolž tržaške obale. V okviru tržaškega velesejma je bila včeraj okrogla miza o pomenu jadranske plovne poti v prometu med Evropo ter Sredozemljem in Daljnim vzhodom. tanki in oklepnimi vozili ameriške izdelave, ki so jih iztrgali Sajgon-cem na začetku ofenzive Kl.iub posegu ameriškega topništva iti letalstva so se morali kolaboracionisti umakniti proti jugu. onstran reke My Chanh. predstavniki občine o tem razgo- . ,»« —,........- poročali sindikalnim pred- danes pa bo 8. mednarodni dan kov. Vsekakor so predstav- 1 kave. voru stavnikov V Pekingu, pa tudi drugod, so se celo pojavile govorice, da bi Nixonov svetovalec po pogovorih Pekingu utegnil odleteti v Hanoj na srečanje s severnovietnamskimi voditelji. To vest so uradno demantirali, še to pa na nekoliko neobičajen način. Nalogo si je namreč prevzel veleposlanik Severnega Vietnama v Indiji Trunh Fuang Lang, ki je na tiskovni konferenci Novem Delhiju odločno izključil možnost Kissingerjevega potovanja Hanoj. Samo vietnamsko ljudstvo lahko reši vietnamsko vprašanje — je dejal diplomat — samo Pariz pa je lahko sedež za koristna pogajanja. Ko so ga časnikarji opozorili na izjavo sovjetskega predsednika Podgornega, po ka terem naj bi se pogajanja v Parizu v kratkem obnovila, je Lang odgovoril, da je »prav možno, da je to mnenje predsednika Podgornega*. Dodal pa je, da so pogajanja enostransko prekinili Američani ter da ni videti, da bi se bil Nixon pripravljen resno poga jati. Vzporedno z govoricami o dom nevnem Kissingerjevem potovanju v Hanoj pa se je pojavila še druga vest, da naj bi predsednik sever-novietnamske vlade Pham Van Dong odšel v Peking. Domneva se ja pojavila v Sajgonu, kjer ugotavljajo, da v poročilu o pogovorih Pod gornega v Hanoju m nikjer ome njeno ime predsednika hanojske vlade. To pomeni, trdijo v Sajgo-nu, da ga ni bilo v Hanoju, ker bi se sicer udeležil pogovorov. To pa tudi zadostuje, v sedanjem zapletenem položaju, za prepričanje, da je bil Pham Van Dong v Pekingu. Tudi glasnik Bele hiše Ronald Ziegler je danes potrdil, da se je Kissinger sestal v Pekingu s Čuen-lajem, ni pa ničesar povedal o vsebini pogovorov Dodal je samo. da Nixonov svetovalec sproti obvešča Belo hišo o poteku misije. Ziegler je še napovedal, da bo Nixon pred 1. julijem dal izjavo o nadaljnjem umiku čet iz Vietnama. Ameriške letalske akcije proti o-zemlju Severnega Vietnama se medtem nadaljujejo: vsak dan jih zabeležijo najmanj 300. Radio Hanoj nedeljo gverilci pognali v zrak neko poslopje v Eilatu, kjer so prebivali častniki izraelske mornarice. Glasnik je tudi dodal, da so istega dne gverilci zažgali nočni lokal v istem mestu. Izjavil je, da je v teh akcijah večje število sovražnikov zgubilo življenje. Danes je v bližini meje med Izraelom in Libanonom prišlo do incidenta. Gverilci so s protitankovskim topom zadeli izraelski avtobus. Dva potnika sta bila lažje ranjena. Drzne akcije palestinskih gverilcev DAMASK, 20. — Predstavnik pale stinskega odporniškega gibanja v Damasku je danes sporočil, da so v 102 žrtvi železniške nesreče v Franciji PARIZ, 20. — Danes zvečer so francoske oblasti sporočile začasen uraden obračun strahovite železniške nesreče pri mestecu Vierzy. Med razbitinami dveh vlakov so do sedaj našli 102 trupli, končni obračun pa bo verjetno še bolj tragičen, ker reševalne skupine menijo, da je v predoru še kakih 15 trupel. ........mm Ul, M n............................................................ KASACIJSK0 SODIŠČE ZAVRNILO PRIZIV FRED0VIH ODVETNIKOV Neofašist Freda ostane v zaporu dejavnost je vsestranska, je ugleden revolucionar, vodja narodnoosvobodilnega gibanja svoje dežele in vodilni državnik našega časa zato mu varšavska univerza izraža priznanje za njegovo delo s podelitvijo naslova častnega doktorja * Po govoru je promotor prebral še latinsko besedilo diplome častnega doktorja in predsedniku Titu izročil diplomo. Predsednik Tito je v zahvalnem govoru poudaril ustvarjalne tradicije varšavske univerze in prispevek poljske inteligence v svetovno zakladnico znanosti, kulture in umetnosti, pa tudi za osvoboditev Poljske izpod tuje vladavine. Obširno je govoril tudi o zvezah in sodelovanju med poljskimi in jugoslovanskimi kulturnimi delavci v preteklosti in izrazil željo, da bi se sodelovanje med univerzami in znanstvenimi delavci v prihodnje še bolj razmahnilo. Predsednik Tito je nato orisal poglavitne značilnosti družbenega sistema v Jugoslaviji in dejal, da sistem samoupravljanja najbolj u-streza družbenogospodarskim in narodnim posebnostim jugoslovanske skupnosti in potrebam družbenega razvoja. Ko je Tito govoril o urejanju nacionalnega vprašanja v Jugoslaviji je dejal, da so vsi narodi Jugoslavije dosegli popolno enakopravnost in da je enakopravnost geslo in vodilna misel celotne notranje politike Jugoslavije. Sedanje spremembe v političnem in gospodarskem sistemu vodijo, po besedah Tita, k nadaljnjemu poglabljanju neposredne socialistične demokracije. «Iz takih pojmovanj izhaja tudi zunanja politika Jugoslavije, politika neuvrščenosti in miroljubnega aktivnega sožitja. Na mednarodnem področju se dosledno zavzemamo za enakopravnost in za tista načela, ki jih izvajamo tudi v naši večnarodni skupnosti,* je dejal predsednik Tito. Dalje je rekel, da v Jugoslaviji spremljamo in cenimo izkušnje in dosežke drugih socialističnih držav, kajti vsaka socialistična država daje svoj prispevek k razvoju socialistične misli in prakse. Mi to dajemo z graditvijo naše samoupravne socialistične družbe in z našim doslednim bojem za mir in demokratične mednarodne odnose. Po koncu Titovega govora je univerzitetni zbor zapel pesem Gaude mater Plonia, nakar so vsi navzoči s predsednikom Titom odšli v senatno dvorano, kjer so nazdravili novemu častnemu doktorju ob pesmi Gaudeamus igitur. Tu se je predsednik Tito pozdravil s tujimi i diplomatskimi predstavniki, ki so ' mn rlftcfiloli 7n rtHHIrnvnr mu čestitali za odlikovanje, štu-| dentje univerze pa so izročili pred- sedniku Titu in njegovi soprogi šope cvetja. I Tako je največja poljska znan- i stvena ustanova izkazala čast vo- Vrhovno sodišče je menilo, da je Stizov zaporni nalog utemeljen! diteiju Jugoslavije m mu dala pri _ ..v . „ , _ , . . . v. j znanje za njegovo veliko življenj- Zaslisevanje G. Venture * Razdor med bivšima prijateljema jsko delo, ki je že zdavnaj prese- RIM, 20. — Prvi kazenski odsek kasacijskega sodišča je danes zavrnil priziv, ki so ga vložili branilci fašističnega odvetnika Franca Frede. Ti so zahtevali naj vrhovno sodišče razveljavi zaporni nalog proti njihovemu kljentu, ki ga je izdal preiskovalni sodnik iz Tre-visa Giancarlo Stiz. Branilci načelnika prevratniške celice v Venetu so namreč trdili, da je sodnik iz Trevisa zbral premalo dokazov, kj ne utemeljujejo zapornega naloga. Zato so se obrnili na kasacijsko sodišče in so zahtevali naj razveljavi ta ukrep. Kot je znano je dr. Staž obtožil Franca Fredo, da je skupaj s svojim pajdašem založnikom Giovannijem Ven-turo organiziral atentate na vlake, na milanski velesejem in na banko na Trgu Fontana. Proti zahtevi Fredovih odvetnikov se je izjavilo tudi generalno pravdništvo pri kasacijskem sodišču. Prvi kazenski odsek je danes, pod predsedstvo dr. Rossa, zavrnil zahtevo po osvoboditvi fašističnega odvetnika, po daljši razpravi v posvetovalni sobi. V zvezi s preiskavo o delovanju fašistične prevratniške skupine v Venetu, je preiskovalni sodnik dr. D'Ambrosio včeraj zaslišal založnika Giovannija Venturo, ki je skupaj g Fredo glavni obtoženec. Po soočenju dveh bivših »cameratov* se je preiskovalni sodnik odločil za ne-zasliševanja dveh faši- ________ _ posredna zasliševanja dveh je' sporočil,"da so preteklo nedeljo I stičnih prvakov. Včeraj je bil na vrsti Ventura, v prihodnjih dneh pa bo moral pred sodnika tudi Freda. Vprašanje je. če so preiskovalni organi odkrili Kaj novega, gotovo pa je, da sta bivša prijatelja sedaj odkrita nasprotnika. To je bilo jasno že med soočenjem, včeraj pa naj bi bil Ventura jasno obtožil Fredo in ga postavil z rameni ob zid. 0 sovraštvu med dvema bivšima pajdašema priča tudi Venturova zahteva, naj ga preselijo kar najbolj daleč od odvetnika in sicer v zapor v Monzo. Dr. D’Ambro6io je včeraj kar pet ur zaporedoma »vrtal* v založnika iz Trevisa. Ni točno znano kaj je ta povedal in preiskovalni sodnik ni hotel izjaviti ničesar. Nekoliko bolj zgovoren je bil Venturo v odvetnik Didone, ki je prisostvoval zasliševanju. Na prva vprašanja časnikarjev je dejal, da gre preiskovalni postopek v pravi smeri naprej. Pojasnil je, da to pomeni, da karkoli je Freda zagrešil, Ventura ni sodeloval z njim. To pomeni, da je med bivšima pajdašema prišlp do popolnega razkola in da je »enotna fronta* razbita. Kaže namreč, da je Ventura odkrito obtožil bivšega prijatelja. Kakšne odgovornosti mu je pripisal ni znano, odvetnik Didone pa je povedal da je med zasliševanjem bilo največ govora o odnosih med Fredo in Venturo. Verjetno bo dr. D’Ambrosio zasliševal tudi Franca 1 Fredo o teh odnosih. j glo meje njegove dežele. Nocoj je bil predsednik Tito v parku dvorca Vilanov. kjer ie njegova rezidenca, na tradicionalen način slovesno preglasen za častnega rudarja ljudske republike Poljske. Ob tej priložnosti je bila Titu izročena rudarska uniforma, rudarska kapa, kladivo, svetilka in sablja. To so obeležja, ki se dajejo samo najbolj zaslužnim rudarjem oziroma tujim uglednim osebnostim, za zasluge za razvoi prijateljstva in sodelovanja s Poljsko. Odlok o dodelitvi naslova častnega rudarja je prebral minister rudarstva Jan Mitrenga. Po slovesnosti in programu, ki so ga izvedli rudarji iz Šljonska, se je predsednik Tito dali časa zadržal v razgovoru z delegacijo delavcev šljon-skega rudniškega bazena. Drago Košmrlj Začasno ukinjen polet1 lovskih letal F 111 VVASHINGTON, 20. - Poveljstvo ameriškega vojnega letalstva je začasno ukinilo vse polete lovskih letal F 111. To je že sedmič, da poveljstvo ukine polete tega letala v zadnjih štirih letih. Zadnjo tako odločitev so sprejeli, ker je v prejšnjih dneh »lovec* strmoglavil nad Florido. Pilota sta zgubila življenje, ker se padali nista odprli. 1 Slovenski otrok v slovensko šolo! Vpisovanje v osnovne šole traja do 30. t. m. Slovenske starše, ki imajo otroke za vpis v I. razred osnovne šole, opozarjamo, da na vseh osnovnih šolah sprejemajo vpisovanja do 30. junija. To je novost, saj je bilo do sedaj vpisovanje v jeseni, pred začetkom šolskega leta. Nova ministrska odredba za vpisovanje ob koncu šolskega leta velja za vso državo. Na ta način se olajša delo pristojnih šolskih oblasti, ker do začetka novega šolskega leta laže razporedijo učno osebje in dodelilo razrede, starši pa bodo imeli ob začetku šolskega leta eno skrb manj. Tudi tokrat poudarjamo, da slovenski otrok spada v slovensko šolo, da se bo lahko vzgajal in doraščal v svojem okolju, da se bo učil v svojem materinem jeziku. To je njegova naravna pravica, ki mu je ne sme nihče oporekati in kratiti, obenem pa je dolžnost staršev, do otroka in do narodne skupnosti. Ni torej samo stvar očeta in matere, ampak nas vseh, saj je prav od te izbire ali KMETJE! Prve volitve v kmečko bolniško blagajno so zmaga vaše vztrajne in dolgoletne borbe! Vodstvo kmečke bolniške blagajne mora biti v vaših rok. 'i. Kmetje ne potrebujejo posrednikov in pokroviteljevi Na vaških sestankih Kmečke zveze so si kmetje sami izbrali svoje kandidate! odločitve odvisno, kako se bo naša narodna skupnost ohranila in napredovala. Z veseljem in zadoščenjem ugotavljamo, da so naši ljudje vedno bolj navezani na našo šolo, da tudi pri vpisovanju otrok v šolo prihajata do izraza njihova narodna zavest in čut odgovornosti do otrok. Ni treba, da bi ponovno poudarjali in razlagali tudi druge prednosti in večje možnosti, ki jih ima slovenski otrok, če obiskuje slovensko šolo, saj se vsak dan in v raznih krajih, v podjetjih in uradih lahko o tem prepričamo. Tudi primerov pritiska in prikritih groženj, kot pred leti, ni več opaziti, imamo pa še nekatere predele, zlasti v predmestju in novih naseljih, kjer slovenski starši ne vpišejo svojega otroka v slovensko šolo, kakor ne prej v otroški vrtec. Poskrbeti je treba tudi za te slovenske otroke, da ne bodo prikrajšani, ko bodo dorasli. JUBILEJ NAŠEGA RAZNAŠALCA Alojz Košuta iz Križa danes sedemdesetletnik Kljub temu, da bi zjutraj lahko nekoliko poležal, posebno v hladnih in deževnih mesecih, ga že v zgodnjih jutranjih urah srečujemo po kriških ulicah s paketom Primorskega dnevnika pod pazduho, ki ga že toliko let raznaša 134 naročnikom od hiše do hiše. In ta simpatični, molčeči in vestni raznaša-lec našega časopisa po Križu slavi svoj 70. rojstni dan in god. Alojz Košuta ali *Gigi Puhov*, kot ga imenujejo domačini, se je rodil v Križu na današnji dan pred sedemdesetimi leti. Osnovno šolo je dokončal v vasi, nato pa se je izučil za zidarja ter delal pri raznih tvrdkah do upokojitve. Ker je bil slavljenec že v mladih letih antifašist ter naklonjen levičarskemu gibanju, ga je policija vedno zasledovala m večkrat je tudi okusil fašistične zapore. Ker se ni vpisal v fašistično stranko ni mogel imeti stalnega dela. Leta 1931 se je preselil v Jugoslavijo, pozneje pa jo je mahnil kar peš iz Ljubljane v Francijo. Čez nekaj časa se je spet vrnil v Jugoslavijo in je bil leta 1933 na nekem tako imenovanem «komunističnem procesu» obsojen na dve leti zapora, in ga tudi presedel, nato so ga izgnali k Jugoslavije. Leta 1933 se je spet znašel v Križu, kjer je bil vedno pod policijskim nadzorstvom. Leta 1937 se je oženil z domačinko Viktorijo Švab, ki mu je v zakonu povild dva otroka. Še danes mu žena Viktorija pomaga pri raznašanju našega dnevnika. Čestitkam žene, sinov, sorodnikov ter vseh Križanov našemu zvestemu in p,^rt"n"o’nemu raz-našalcu se pridružujejo tudi mi ter mu želimo še mnogo zdravja in sreše. ONESNAŽENJE VODA TRŽAŠKEGA ZALIVA PRED OBČINSKIM SVETOM Spaccini: verjetno že julija preklicana prepoved kopanja Dve podmorski greznični cevi bosta odlagali umazanijo skoraj kilometer od barkovljanske obale na morsko dno - Opozicija dvomi v učinkovitost teh prepoznih in delnih ukrepov SESTANEK NA PREFEKTURI Koordinacija raznih ukrepov v obdobju turistične sezone Gre predvsem za čuvanje reda, za nadzorstvo nad cenami, za zaščito lastnine in za čuvanje javnega miru Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila posvečena vprašanju onesnaženega morja in torej kopališč. Seja se je pričela z izjavami župana Spaccinija o trenutnem položaju na univerzi. Na vprašanje liberalca Zi-mola je župan izrazil zadovoljstvo glede stališča deželnega sveta o videmski univerzi, istočasno pa poudaril, da morajo akademski organi u-krepati «pogojno*: dežela mora finansirati važna dela na tržaški univerzi (študentski dom za 500 ljudi), predvsem pa morajo akademski organi, skupaj z videmskim konzorcijem, nedvoumno povedati, če se strinjajo z načeli, ki jih je na seji deželnega sveta utemeljil dr. Berzanti. V svojem odgovoru je dr. Zimolo dejal, da ni zadovoljen z županovim odgovorom, češ da je preveč optimističen in prepoln upanja. Pri tem je Zimolo še enkrat ponovil zahtevo naj župan, tudi na skorajšnjem srečanju v Padovi, zahteva ustanovitev instituta za preučevanje slovenskega jezika, literature in zgodovine, kakršnega zahteva slovenska manjšina. Takoj zatem je Spaccini skoraj poldrugo uro bral poročilo o onesnaženem morju. Skliceval se je na študijo tričlanske komisije «ad hoc», ki je s pomočjo pomorskega laboratorija «Geomar» izdelala analizo tržaškega zaliva in ugotovila tokove, stopnjo onesnaženosti itd. Na kratko je Spaccini v bistvu trdil, da je glavni vir onesnaženja o-balnih voda slaba mreža za greznične odtoke, predvsem v Barkov-liah. Od tod sklep občinske uprave, da čimprej uredi filtre in depura-cijski bazen v Barkovljah ter zgradi dve podmorski cevi, ki bosta odlagali filtrirane greznične odplake na dno zaliva (20 m globoko) približno 850 metrov, oziroma 600 metrov od obale. Po Spaccinijevem mnenju je to edini način, da se v krajšem času «očisti» barkovljanska obala in obnovi možnost kopanja v njenih vodah. Greznične odplake, ki bi se odlagale na dno zaliva bi morje samo, na biološki način, očistilo, razpršilo ali odnašalo s tokovi, ki so pri nas baje zelo močni. Stavka delavcev SAP se nadaljuje. Včeraj so se stavke udeležili vsi delavci zasebnih in javnih prevoznih družb, saj so od 18.30 do 21.30 stavkali tudi uslužbenci ACE GAT, od 18. do konca službe pa delavci miljskega podjetja ACNA. Ob 19. uri je krenila s Trga Goldoni povorka, v kateri so bili poleg uslužbencev raznih prevoz nih družb tudi člani njihovih dru žin in pa lepo število koristnikov avtobusnih prog, ki so tako hoteli izraziti svojo solidarnost v borbi delavcev SAP za dosego njihovi!: pravic. Povorka je v spremstvu številnih policijskih agentov v ci-vilu korakala po ulicah Carducci, Ghega, Roma, preko Borznega trga do občinske palače, kjer se je ob tisti uri zbral na redni seji občinski svet. Stavkajoča delavci in njihovi sindikalni predstavniki so zahtevali takojšen pogovor z županom Spaccini jem, od katerega so že prej v parolah, ki so jih skandirali, zahtevali, naj se čimprej municipalizirajo vsa zasebna prevozna podjetja. Razburjenost v vrstah demonstrantov je bila dokajšnja, saj so morali čakati več kot tri četrt ure, preden se je pojavil v veži občinske palače (delavcev in sindikalistov namreč niso pustili v dvorano občinskega sveta) ne župan Spaccini, kot so delavci zahtevali, temveč podžupan Lonza. Sindikalni predstavniki so mu ponovno orisali obupen položaj, v katerem se nahajajo uslužbenci SAP, ki so prisiljeni delati v popolnoma nečloveških pogojih, pod) gospodarjem, ki ne spoštuje delov-j ne pogodbe ter na avtobusih, kij so zreli samo še za kako pokopal lišče avtov. Podžupan Lonza j< dejal, da občinska uprava dobri pozna vse probleme uslužbence’ SAP in da ima že dolgoročni načr: za municipalizacajo vseh zasebni! i prog, na žalost pa za sedaj teg i nj mogoče uresničiti, ker enosta\ ■ no ni finančnih sredstev. Podžupan Lonza je tudi dejal, da se bodo občinski predstavniki daniš zjutraj srečali s predstavniki deželp, s katerimi bi se morali domeniti za znesek, ki ga je dežela pripravljena dati občini za municipalizacijo vseh zasebnih prog v pokrajini. Občina pa o municipalizaciji vseh zasebnih prog ne mara nič slišati, češ da bi to preveč obremenilo njen že itak deficitaren proračun. Vsekakor je podžupan pristal na sestanek s sindikalnimi predstavniki, ki bi moral biti danes ob 13.30 in na katerem bodo razpravljali o rezultatih pogovorov med občinsko in deželno upravo. Predstavniki sindikalnih organizacij so predočili podžupanu Lonzi, da je treba položaj na nek način rešiti še v teku tega tedna, ker bodo delavci sicer svojo borbo še zaostrili in bodo NUljo lainteiosnali tudi druge kat« Spaccini je sam priznal, da vse to ni dovolj, saj gre za prehodne ukrepe, katerim mora slediti uresničitev globalnega načrta o sanaciji obale. Dotaknil se je tudi vprašanj industrijskega onesnaževanja in nafte, ki jo tankerji odlivajo v morje. Spomnil se je zakona, ki določa, da bo vlada v teh primerih poskrbela za posebne depuracijske postaje v pristaniščih, oziroma ob »terminalih* naftovodov. Zaključki: Spaccini upa, da bo položaj rešen čimprej. vsekakor do poletja. Kar zadeva samo kopanje v tržaških vodah pa je Spaccini mnenja, da bi lahko preklicali prepoved kopanja že v prvi desetini julija za vsa kopališča, razen onih na pomolih. Na velesejmu bo danes ponovno v ospredju kava. Na sporedu je namreč 8 mednarodni dan kava, ki ga organizira vodstvo velesejma v sodelovanju z Italijanskim odborom za kavo pod pokroviteljstvom Evropske zveze pražilcev (EUCA), tukajšnjega združenja indu-strijcev s področja kave in tržaške trgovinske zbornice. Razpravo, ki bo trajala ves dan in ki se bo nadaljevala še jutri, bo vodil predsednik Italijanskega odbora za kavo dr. E. Rly. Strokovnjaki, med njimi predsednik izvršnega sveta Mednarodne organizacije za kavo G. Surquin in docent s turinske univerze prof. F. Forte, bodo obravnavali temo «Ka- gorije delavcev, saj vprašanje prevozov ne zanima le uslužbencev SAP ali Carsice in Saite, temveč vse delavce, ki se morajo pač voziti na svoja delovna mesta. Sindikalni predstavniki so tudi vztrajali na zahtevi po municipalizaciji vseh zasebnih prog Sinočnji nagrajenci na tržaškem velesejmu 1, Luciana Lo Dico, Domio — zaboj likerjev Baker, 2. Tullio Ražman, Ul. Canova 25 — volnena dvodelna odeja, 3. Carlo Salvi, Ul, Praga 5 — likalnik na paro, 4. Germano Germanis, Ul. Arte 17 - Gradei — volnena dvodelna odela5. Nevia Lorello, Trg O spadale 7 — depilator na baterijo za gospe, 6. Lauretta Benati, Ul. Lucre-cio 15 — volnena dvodelna odeja, 7. Armando Popazzi, Ul. Antoni 4 — zaboj likerjev Moccia, 8. Marino Heller, Ul. Ghirlandaio 38 — konfekcija Sistem Cubo, 9, Roberto di Piazza, Ul. Scoglio 38 — zaboj likerjev Rene Briand. Fant pod avtomobil Včeraj popoldne, malo po 14. uri. je 17-letni Fabio Rubato iz Koprske ulice št. 14 stekel čez Ul. Battdsti, izven prehoda za pešoe, ko ga je podrla giulia tržaške registracije. Proti Porticd di Chioz-za jo je peljal 40-letni Clauddo Mor-purgo iz Ul. F. Severo 113/1, ki je sicer zavrl vozilo, toda nesreči se ni utegnil izogniti. Ranjenega Ru-bata so z rešilcem RK odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek. Tu se bo zaradi številnih odrgnin po čelu in obrazu moral zdraviti približno 10 dni. Po teh izjavah se je razvila živahna diskusija, v katero je poseglo 13 svetovalcev. Seja je trajala preko polnoči in bomo zato o posegih svetovalcev poročali jutri. Na koncu so svetovalci z večino glasov odobrili predložene ukrepe. Razdelitev nagrad zgoniškim vinogradnikom V ponedeljek, 26. t.m. ob 19. uri bo v Gabrovcu zaključna svečanost s podelitvijo nagrad vinagradnikotn v okviru 8. razstave domačih vin zgoniške občine. va: ni res, da je preveč pridelamo, temveč premalo je trošimo*. Ob tej priložnosti se bodo v našem mestu zbrali najvidnejši predstavniki mednarodnih študijskih in gospodarskih organizacij, ki se ukvarjajo s kavo. njenim pridelovanjem. industrijsko predelavo in razpečevanjem. Kakor smo svoi čas že naglasili na tem mestu, ie letošnje mednarodno posvetovanje o kavi v našem mestu toliko boli pomembno. ker se bodo avgusta meseca v Londonu začela pogajanja za obnovitev mednarodnega spora zuma o kavi in bo že s tržaškega zasedanja možno sklepati kakšna stališča bodo v tej zvezi zavzeli predstavniki držav pridelovalk in potrošnie tega eksotičnega poživila. Razprava se bo začela ob 9.30 v sejni dvorani na velesejmu Glavna včerajšnja privlačnost na velesejmu je bila okrogla miza o «pomenu jadranske plovne poti v prometu med Evropo na eni ter Sredozemljem in Daljnim vzhodom na drugi strani*. Posvetovanje je organizirala družba STIMAT (So-cieta per Io sviluppo dei trasporti internazionali marittimo terrestri) pod pokroviteljstvom tukajšnje trgovinske zbornice in velese jemske u-prave. Razpravo ie vodil prof. Panatto-ni. Po pozdravnem nagovoru predstavnika sejemske uprave Petruc-ca. je spregovoril deželm odbornik za promet Varisco. ki je opozoril na vrsto neskladnosti v prometni politiki v okviru EGS ter dejal, da bi italijanska država morala Drisk:'č’ti na pomoč tržaški luki, ter ji zagotoviti primerne kopenske zveze z zaledjem. V tej zvezi je govornik posebej omenil prometne poti čez Trbiž. Prisotne je nato kratko pozdravil dr Vaudano ki ie na zasedanju zastopal ministra za trgovinsko mornarico Cassianija V odsotnosti predsednika STIMAT ing. Guicciarddja je zastopnik družbe dr. Favati načel vprašanje hitrih dobav južnega sadja iz Italije na razna tržišča srednje Evrope. V tej zvezi je dejal, da tako na Jugu kakor tudi v namembnih deželah primanjkuje primernih prometnih infrastruktur, ter da namerava STIMAT zato postaviti terminal za južno sadje in drugo blago na Bavarskem. Glede pomola VII. v naši luki je dr Favati omenil, da je bila družba, ki bo opravljala tržaški terminal južnega sadja in povrtnine, že ustanovljena Predsednik pristaniške ustanove dr. Franzil se povrnil na to vprašanje ter orisal razvoi luškega prometa s sadjem in povrtnino v zadnjih 100 letih. S statističnimi podatki je dokazal, da nastale spremembe v prometni tehnologiji ndso mogle zadržati razvoja tega specializiranega prometa čez Trst. Tako se promet s tem blagom tudi z uvedbo kontejnerjev ni skrčila, ampak nasprotno povečal: lani je Trst manipuliral že skoraj 5.000 kontejnerjev. Nato je spregovoril glavni inšpektor avstrijskih železnic dr. E. Na prefekturi je bil včeraj pod predsedstvom prefekta Abbrescie sestanek za koordinacijo ukrepov in nadzorstva za čuvanje reda, varnosti in javnega mdru v času poletne turistične sezone. Sestanka so se udeležili kvestor, odbornik za turizem tržaške občine, poveljnik pristaniča, poveljnik karabinjerjev, direktor pokrajinske turistične ustanove, pokrajinski odbornik Lovero, miljski in devinsko-na-brežinski župan, poveljnik prometne policije in namestnik poveljnika mestnih stražnikov. V uvodu je prefekt na kratko orisal najnovejše odredbe notranjega ministrstva in podal splošen okvir ukrepov, ki so potrebni za olajšanje turističnega prometa in odstranitev pomanjkljivosti in nevšečnosti, na katere so opozorili Berger, ki je orisal nekatere probleme s področja prevozov na notranjem avstrijskem železniškem omrežju in načrte, ki jih Avstrijci nameravajo uresničiti, da bi izboljšale železniške zveze s tujino in predvsem v smeri proti Jadranu in torej tudi proti Trstu Glavni inšpektor italijanskih železnic dr. Ferretti je orisal nekatera vprašanja v zvezi s stroški za prevažanje kontejnerskega blaga po železnici. Dr. Ferretti je navedel tudi vrsto zanimivih podatkov o kontejnerskem prometu na železniškem omrežju tržaške luke: ta promet je znašal v letu 1970 19.000 kub. čevljev (kakor znano, velja za kontejnerje na splošno enotna mera čevelj), lani so dosegli 45.000 čevljev. a v prvih petih mesecih letošnjega leta že 36.200 kub. čevljev. Približno 87 c«ist. vseh kontejnerjev prejemajo oziroma odpremljajo čez Trst tri zaledne države, in sicer Zahodna Nemčija. Avstrija in Švica. Govornik .ie omenil, tudi po-mbl VII. ter dejal, da bo na njem 9 železniških tirov, vendar pa da so sedanji načrti nekoliko pomanjkljivi. ker predvidevajo premik posameznih vagor in ne morda celih večjih kompr ij. Ravnatelj bavarskega ministrstva za promet dr. Kuchtner je orisal železniške zmogljivosti svoje dežele ter navedel, da razpolaga celotna Zahodna Nemčija s 4.5W železniškimi vagoni za prevažanje kontejnerjev in s 55 razpečevalnimi središči, ki so v glavnem Dostavljena v bližini železniških prog in hkrati tudi v bližini avto cest. Zanimiv ie bil poseg glavnega tajnika Italijanske zveze za ceste dr. Malaspine. ki se je dotaknil vprašanja tovornih postajališč in bodočega posta iališča pri Fernetičih. V tej zvezi je naglasil da gre pri takih infrastrukturah za dela, ki spadajo v veliki meri pod pristojnost države in da se zato ni čuditi, če ie računski dvor zavzel odklonilno stališče do finančnega posega Furlanije Julijske krajine (ta ie dala kakor znano na razpolago za postajališče 1,000.000.000 lir) v korist novi infrastrukturi pri Fernetičih Govornik .ie tudi izrazil mnenje, da bi moralo bati v vsaki deželi kvečjemu po eno takšno postajal ;šče (pri nas pa sta poleg naprave pri Fernetičih na programu še postajališče pri Gorici in postajališče pri Trbižu). Sledilo je poročilo predstavnika Italijanskega zavoda za zunanjo trgovino (ir. Baldinellija o italijanskem pridelku južnega sadja in povrtnine ter o konkurenci, ki jo na tem področju izvajajo druge evropske države. Predstavnik družbe STIMAT ing. Del Bono se je povrnil na načrt za kontejnerski terminal na Bavarskem, ki naj bi ga uredili v neposredni bližini Muen-chna. Čez Trst naj bi letni promet z južnim sadjem in povrtnino dosegel okoli 1,000.000 ton. od tega večji del s konte.jner.ji. Iz naše luke do Muenchna bo razdalja po spe-ljavi nove ceste pod prelaz Monte Croce Camico in po Tauemschnell-strasse znašala le še kakih 500 km. tisk in specializirane organizacije. Poseben poudarek je dal prefekt ukrepom za zatiranje nekaterih vrst prekrškov proti lastnini, zlasti v stanovanjih in zasebnih avtomobilih v počitniškem razdobju, ko ljudje zapuščajo mesto. Prav tako je bila poudarjena nujnost okrepit ve nadzorstva nad cenami, zlasti v javnih lokalih, kjer morajo javno izobešene cene omogočiti nadzorstvo gostom nad vsemi vrstami potrošnje. Posebno skrb t>odo posvetili tudj zatiranju nadlegovanja in nedovoljenemu izvrševanju raznih poslov, ki so podvrženi policijskemu dovoljenju. Nadalje so posvetili precej pozornosti vprašanju javnega miru, kar je bilo v prejšnjih sezonah deležno ostrih kritik, zlastj pri inozemcih. Glede javnega miru bodo odločno nastopali zlasti proti hrupu, ki ga povzročajo motorna kolesa. Po načelnem obravnavanju problema je vsakdo od prisotnih sprožil še nekatere posebne aspekte, ki so bili predmet razprave in specifičnih zaključkov. Vsi prisotni so soglašali glede potrebe nadzorstvenih ukrepov. V ta namen si bodo na posvetovanjih vsakih 15 dni predstavniki raznih ustanov in uradov izmenjali informacije in izkušnje v prvi poskusni dobi. Jutri ob 19. uri pri Sv. Justu Počastitev spomina žrtev Rižarne Pred 28 leti, v noči 21. - 22. junija 1944, so esesovski krvniki v Rižarni umoril, in sežgali v krematorijski peči 49 žrtev, 20 žensk in 20 moških, Slovencev, Hrvatov in Italijanov, antifašistov in borcev za svobodo. Vsako leto so bile ob tej obletnici manjše ali večje proslave v Rižarni. Letos pa je ne bo. ke^ so zdaj v teku dela za dokončno ureditev Rižarne, ki je bila leta 1965 proglašena za nacionalni spomenik. Namesto v Rižarni bo spominska svečanost, ki jo nrireja enotni antifašistični odbor, jutri ob 19. uri v spominskem parku pri Sv. Justu. Govorila bosta interniranca v nacističnih taboriščih Ernestu Arba-nas in Miloš Kodrič, predsedoval pa bo prof. Giovanni Miccoli, predsednik deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini. Bivše borce,, internirance in politične preganjance, aktiviste in antifašiste, zlasti pa mladino, vabimo, da se udeležijo svečanosti, da počastijo spomin vseh žrtev nacističnega terorja in s tem ponovno izpričajo svojo zvestobo idealom osvobodilnega boja ter ostro obsodbo fašizma, ki se grozeče poraja. Danes dopoldne bodo zastopniki občinske uprave položili v Rižarni lovorjev venec tržaške občine. Šolske vesti Šolsko skrbništvo obvešča, da bodo sprejemali vpisovanja v osnovne šole za leto 1972/73 v vseh didaktičnih ravnateljstvih do 30. junija. Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois* v Trstu, Ulica Guardiella 13/2, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek« v Trstu, Ul. Caravaggio 4, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja »France Prešeren« v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da 24. julija 1972 ob 12. uri zapade rok za vpis za šolsko leto 1972/73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure. Ravnateljstvo državne srednje šole »Ivan Cankar« sporoča, da 24. julija ob 12. uri zapade rok vpisovanja za šolsko leto 1972-73. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 9. do 12. ure. ŠOLSKE PRIREDITVE IN RAZSTAVE Ricmanje: prireditev 24. junija po zaključni maši. Dolina: zaključna akademija 24. junija po zaključni maši. žavlje: razstava 25. junija, prireditev 23. junija ob 9.30. Pesek: razstava 25. junija, akademija 25. junija po zaključni maši. Mačkovlje: razstava 25. junija, prireditev 28. junija ob 10. uri. Korošci: razstava 26. junija po maši. Na znanstvenem liceju »France Prešeren« je odprta razstava dijaških likovnih izdelkov. Razstavo si lahko ogledate še danes od 9. do 12. ure. Učenci slovenske strokovne šole v Trstu priredijo v šolskih prostorih v UL Frausin 12 razstavo svojih izdel kov. Razstava bo odprta do konca meseca od 9. do 12. ure. Učenci srednje šole »Ivan Cankar« priredijo v šolskih prostorih v Ul. Frausin 12 razstavo likovnih ln drugih izdelkov. Razstava bo odprta do konca meseca, od 9. do 12. ure. Učenci In učiteljstvo navedenih šol vljudno vabijo starše tn prijatelje o-trok na ogled razstave ročnih del in risb, ki bodo po tem urniku: Osnovna šola pri Sv. Ani: do 24. junija od 9. do 12. ure. Osnovna šola Skedenj: 21. junija od 9. do 12. ure. Razna obvestila Glasbena šola PD »Ivan Grbec« v Skednju priredi v petek, 23. t. m. ob 20,30 v svojih prostorih zaključno produkcijo. K nastopu mladih glasbenikov vabimo starše ter člane in prijatelja mladine. Vstop prost! iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimimnifcimmimmiiiiiiiiimiMiiumiimumHmmnimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMMiiiiiii ZAOSTRITEV NA PODROČJU PREVOZOV Ultimat delavcev občinski upravi Srečanje sindikalnih predstavnikov s podžupanom Lonzo - Solidarnostni sprevod po mestnih ulicah iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHiiiiimiimuiiiiiiiviiiiiiJiiiiiu NA TRŽAŠKEM VELESEJMU Danes spet v ospredju vprašanja o pridelovanju in potrošnji kave Na sporedu je 8. mednarodno posvetovanje o poživilu - Včeraj strokovna razprava o načrtu STIMAT SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE TRST V petek, 23. t. m. ob 21. uri v dvorani p. d. «Ivan Cankar*, Ul. Montecchi 6, druga premiera gledališča CIRIL KOSMAČ BALADA O TROBENTI IN OBLAKU Koncertna uprizoritev Priredil: IVAN STRMOLE Glasbena oprema: IVAN MIGNOZZI Režija in scena: ALEKSU PRE-GARC Igrajo in sodelujejo: Igor Tuta, Anica Žerjal, Nadja Kosmač, Sergej Verč, Boris Kobal, Branko Sulčič, Ivan Verč, Jasna Pe-taros, Marija štrekelj. Milica Kravos in Silvester Metlika. Ponovitev v soboto, 24. t. m. ob 21. uri v isti dvorani. Nekaj misli o delu bo povedal avtor sam. Predstava traja približno eno uro! Gledališča Ljubiteljem operne glasbe se za prihodnjo soboto obeta izreden večer. Na gradu Sv. Justa bodo namreč nastopili nagrajeni pevci televizijskega natečaja «Verdijski glasovi*: Katia Ric-ciarelli, Mirna Počile, Beniamino Prior, Giuliano Bernardi in Maurizio Mas-sieri. Spored koncerta, ki ga bo vodil dirigent Nino Verchi, obsega vrsto nesmrtnih arij iz opernega repertoarja. Odprla ga bo simfonija iz Rossinijeve «Tatinske srake*, sklenila pa simfonija iz Verdijeve opere «Moč usode*. Zbor gledališča, ki ga vodi Gaetano Riccitelli, bo spremljal pevce v nekaterih arijah. Predprodaja in rezervacija vstopnic pri blagajni v Pasaži Protti 2, tel. 36372. Cena oštevilčenih sedežev je 1500-1000 in 800 lir, vstopnice pa stanejo 400 lir. Kino Izleti Slovenski klub sporoča prijavljenim udeležencem izleta v PULJ, da bo odhod v nedeljo. 25. junija ob 7. uri. Kraj odhoda Foro Ulpia-no (sodnija). Prosimo točnost zaradi pravočasnega prihoda v Pulj. Prosvetno društvo »Ivan Grbec* priredi 29. junija 1972 izlet v Rakek, Ribnico in Kočevje. Vpisovanje v društvenih prostorih, škedenjska ulica 124 od 17. do 19. ure vsak dan. PD «Valentin Vodnik* priredi 25. t. m. enodnevni izlet v Sevnico. Vpi. sovanje še danes od 20. do 20.30 v društvenih prostorih v Dolini. Vljud-no vabljeni. SPDT «Tabor» - Opčine priredi 29. t. m. enodnevni izlet v Kostanjevico na Krki. To je najstarejše dolenjsko in najmanjše mesto v Sloveniji. Ogledali si bomo mednarodni kiparski simpozij «Forma viva*. Gorjupovo umetniško galerijo v soli in Goršetovo razstavo slik v galeriji »Lamut*. Posebna privlačnost bo prav gotovo ogled kartuzijanskega samostana v Pleterjih, edinstven ne samo v Jugoslaviji, temveč v vsej Evropi. Vpisovanje v Prosvetnem domu od 20.30 do 21.30. Slovensko planinsko društvo - Trst, organizira v nedeljo 2. julija 1972 izlet na Vršič z vzponom na Mojstrovko oz. Prisojnik. Potovanje z avtobusom po Soški dolini in povratek čez Kranjsko goro Oz. Trbiž. Vpisovanje pri Norči v Ul. Geppa 9. Slovensko planinsko društvo ima za letošnjo sezono v programu naslednje izlete: — 16. julija 1972 izlet na Koljans (For-ni Avoltri); — 30. julija 1972 izlet na Mangart: — Od 13. do 20. avgusta 1972 bo planinski teden v Žabnicah, s prenočiščem v planinskem domu »MANGART*; — 27. septembra bo «Dan planincev*. (Kraj bo pravočasno javljen). Razstave V Kraški hiši v Repnu razstavlja Zora Koren škerkova do konca meseca. V Tržaški knjigarni razstavlja do konca meseca svoja najnovejša dela Franko Volk. V galeriji Loža v Kopru bo danes. 21. t. m. otvoritev razstave del Mihe Maleša. V Gradežu, Drev. Europa unita 26 razstavlja »Grupa 3a» (Furlan, Stanislav Meterc, Fulvio Monai, Giovanni Pacor, Claudio Pettener, Orlando Po-ian, Tomasin). V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita bo od 24. junija do 2. julija razstavljal svoje slike s kraško in alpsko motiviko tržaški slikar G. Laurenti. Razstava bo ob delavnikih odprta od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. V galeriji moderne umetnosti Russo bo danes otvoritev kolektivne razstave sodobnih slikarjev. Razstava bo odprta do 31. t. m. Nazionale 16.15 «11 ritomo del S^' diatore piu forte del mondo*. Brad Harris. Barvni film. Fenice 16.00 «Oggi a me... domani a te*. Bud Spencer. Barvni film. Eden 16.00 «Tempi modemi*. Charlie Chaplin, čmobeli film. Grattacielo 16.30 «1 quattro delTAve Maria*. Barvni film. Terence Hill. Bud Spencer in Eli Walach. Excelsior 16.15, 22.10 «Taking off»-Barvni film. Prepovedano mladim pod 18. letom. Ritz 16.30 «Gli orrori del castello di Norimberga*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora Tedenski počitek. Impero 16.30 «11 sasso in bocca*. G. Ferrara. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitol 16.30 «Silvester’s Story». Barvni film. Cristallo 15.00 »Bernardo, cane ladro e bugiardo*. Walt Disneyjev fil®-Sledi risanka «Bongo* v barvah. Moderno 16.30 «Lamiel». Barvni film-Anna Karina in Robert Hossein-Prepovedano mladini pod 18. leto®- Vittorio Veneto 16.15 «Lo strano trian-golo*. Barvni film. Peter 0’Toole. Susan York. Prepovedano mladim' pod 18. letom. Ideale 16.30 «Navajo Joe*. Barvni vvestem film. Burt Reynolds, Nico-letta Machiavelli. Abbazia 16.30 «11 trapianto*. Barvni film. Carlo Giuffre, Graziella Granata, Renato Rascel. Astra 16.30 «1 ragazzi della via Paal»-Film je povzet iz romana znanega Molinara. Včeraj-danes Danes, SREDA, 21. junija ALOJZ Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.58 — Dolžina dneva 15.43 — Luna vzide ob 16.15 in zatone ob 1-® Jutri, ČETRTEK, 22. junija AHAC IFreme včeraj: najvišja temperatura 26,1 stopinje, najnižja 17,6, ob Iztiri 24,8 stopinje, zračni pritisk 1016.1 mb, rahlo narašča, veter 5 km n* uro, severozahodni, vlaga 58-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,7 stop- ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. junija 1972 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 9 oseb. UMRLI SO: 91-letna Antonia VI sintin vd. Monticco, 95-letna Virginia Drioli vd. Lorenzetto, 79-letni U®" berto Gasparini, 63-letni Ermenegdd® Zborovac, 60-letna Caterina Altom8" re por. Humar. 67-letni Emanuel« Deriguzzi, 55-letni Attilio Pagnacco. 65-letna Giorgina Bartole por. Fonda. 72-letni Ermanno Canciani. STRAIN Dolina št. 40 tel. 228116 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah; poroke, rojstva, imendani, birme in druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana jedila in pijače. Ob petkih zaprto. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26. Rossetti-Emili, Ul. Combi 19; Al Sa maritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Godina, C. S. Giacomo 1; Grigolon Alla Minerva, Trg V. Giotti 1: Ai Du« Mori, Trg Unita dTtalia 4, Al S. Lo renzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj). flZSSSSHEMH Franc Voltolina prispeva 1000 lir 28 šolo - spomenik NOB v Cerknem- Namesto cvetja na grob Ane GtilC darujeta družini Škabar in Vitez tisoč lir za ŠD »Polet* z Opčin. V počastitev spomina pok. Ide K<* lerič darujeta Anica in Milan Udovi 3000 lir za PD »Slavko Škamperle*- V počastitev spomina Ide Kolen- čeve darujeta Ema in Fani Keršev®1 2000 lir za Slovenski klub. Namesto cvetja na grob Ide Kole-ric daruje Zora Gruden z druži11® 5000 lir za visokošolski sklad SerfPJ8 Tončiča. Namesto cvetja na grob Ide Kole-rič daruje Nino Božič 2000 lir ** ŠZ »Bor*. ., V počastitev spomina Ide daruje družina škrap 2000 lir za L1 jaško matico. r V počastitev spomina pok. Ide " lerič daruje Sonja Prinčič z druz® 2000 lir za Dijaško matico. . Družina Danica in Radi Dolenc J darovala 1000 lir za ŠD »Polel* 1 1000 lir za PD «Tabor» in ne lene, kot je bilo včeraj pomot®m objavljeno. 20. junija nas je za vedno zapustila naša draga IVANA MILKOVIČ Pogreb bo danes, 21. t. m ob 15.45 iz kapele glavne bolnišnice v Trstu ter ob 16. uri iz gropajske cerkve na pokopališče v Bazovici. Žalostno vest sporočajo: mož JOSIP, sin FRANC z druil** ln vsi soroduiU Gropada. 21. junija 1972 Pogrebno podjetje. Ul, Zonta 3. tel. 38-006 PRIMORSKI DNEVNIK GORIŠKI DNEVNIK 550 MILIJONOV LIR ZA NOV SOCIALNI ZAKON Deželni svet enotno izglasoval zakon v korist nerazvitim otrokom Poudarjena potreba po družbeni reintegraciji psihično in fizično nerazvitih otrok - Odgovori deželnih odbornikov že dalj časa se ni pripetilo — kot se je včeraj — da bi deželni svet •oglasno odobril kak pomemben zakon. Na zasedanju včeraj popoldne •o namreč izglasovali z glasovi vseh Političnih skupin zakon, po katerem ko deželna uprava prispevala vsoto 550 milijonov lir za skrbstvo in družbeno reintegracijo otrok, ki so psi-kično ali fizično manj razviti. Gre ti tretji znatnejši deželni zakon na tem področju, po katerem bodo fi-Pansirali delovanje središč in specializiranih institutov, v katerih se zdravijo nerazviti otroci, pa tudi domače skrbstvo teh otrok. Velika novost včerajšnjega zakona i* prav v tem, da prvič predvideva finančne podpore tudi za otroke, ki ostanejo doma. Najsodobnejša pedagoška in psihološka dognanja nam-feč jasno kažejo smer, po kateri naj ko otrok v domačem, to je v na-tivnem okolju, ne pa v osamljenih središčih, ki so v bistvu še ena zapreka, ki preprečuje, da bi se otrok Popravil v stiku z družbo. Prav zaradi tega predvideva zakon tudi podpore za olajšanje zahajanja v navad- ne šole, ne pa v -diferencialne* razrede, za profesionalno pripravo, za pomoč družinam, za nakup posebnih prevoznih sredstev. Za vse te namene je sicer 550 milijonov lir relativno majhna vsota: komunistični in socialproletarski svetovalci so predlagali, naj se nameni eno milijardo lir. Po izjavah odbornika za zdravstvo Devetaga, ki se je obvezal v imenu deželnega odbora, da bodo kaj kmalu pripravili nadaljnje zakonske predloge za rešitev vprašanj teh otrok, je opozicija sicer še vedno glasovala za svoj predlog, obenem pa je glasovala tudi za besedilo, ki ga je predložil odbor in tako so zakon — kot smo že dejali — izglasovali enotno. K zakonu ni bilo večjih spremi-njevalnih predlogov: komunistični svetovalci so predlagali, da bi nakupili tudi prevozna sredstva za otroke in svet je sprejel njihov predlog. Daljša je bila tudi debata o naslovu zakona samega: po celi seriji predlogov so izglasovali prvotni naslov. še pred glasovanjem sta posegla v razpravo svetovalca Trauner (PLI) in PISMA UREDNIŠTVU Ob kritiki nekega poročila Gospodu uredniku Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6 Trst Šolsko leto na osnovnih šolah je Pri kraju; čas je torej obračunov, ki nam jih učiteljstvo predstavlja v obliki razstav in prireditev naših otrok, katere smo jim v jeseni zaupali. Prav je, da o tem obveščate javnost, lepo da objavljate slike, upam si celo trditi, da je Vaša dolžnost, o tem objavljati primerne članke. No pa sem pri stvari: gre za meni nepojmljive razlike v beleženju gole kronike v člankih, bolje Poročilih, o slovesnostih na dveh osnovnih šolah o priliki poimenovanja po Franu Milčinskem in po Otonu Župančiču. Koliko simpatije, koliko informacije v prvem; koliko hladu, koliko površnosti v drugem! Sel bom mimo bedaste pripombe, komu na čast italijanski prevod Župančičevega življenjepisa! ustavil Pa se bom pri težjih pomanjkljivostih v dopisu, za katere ne velja noben izgovor o stiski prostora v časopisu ! niti besede o učencih, ki sta odkrila kip; o arhitektu, domačinu, ki si je zamislil prostorsko Postavitev; o nabiralni akciji; o trudu celotnega učiteljskega zbora, ki je pripravilo za nastop vseh 56 šolarjev brez izjeme; o nastopajočih; o njihovih nošah; o njihovi tremi in okornosti; o njihovi razigranosti in navdušenju, ki jim je žarelo z obrazov; o prisotnih otro-kih iz slovenskega vrtca; o starših, tonah in nonotih. To je bil PRAZNIK slovenske šole pri Sv. Ivanu, otroci so ga občutili bolj kot katerikoli konec šolskega leta, saj so ga znali posredovati tudi po domo-vih, tako da je postal praznik za vso srenjo. Če kronist pri slovenskem dnevniku nima posluha za take stvari, bodo Vaši jesenski pozivi vsako ieto bolj v prazno odmevali! Jure Slokar Res pa je pri vsem tem tudi nekaj drugega. Na katinarski šoli učiteljica, ki se v zadevah, ki se tičejo njene šole, sama kar precej pogosto in prizadeto oglaša v našem listu. Zal na svetoivanski šoli doslej takega učitelja ali učiteljice ni bilo. Ni problem samo tem. kako naš list bolj ali manj uspešno poroča o šolskih prireditvah, problem je tudi v tem, kako se šolniki na posameznih šolah zavedajo nujnosti in koristnosti svoje povezanosti z listom, ki je vedno dokazoval in dokazuje svojo največjo naklonjenost slovenski šoli, in kako se sami poslužujejo možnosti, ki jih imajo pri našem listu v korist svojih šol in šolstva na splošno. Gotovo ni dovolj, če se tega zaveda samo sindikat slovenske šole. Iskreno si želimo več take povezanosti več sodelovanja v tem smislu prepričani smo, da bi potem veliki meri odpadle priložnosti za taka pisma, kot je gornje. Posluh za take stvari je stvar samo od kakšnega našega kronista, je odvisno, da ne bodo maši jesenski pozivi vsako leto bolj v prazno odmevali!*, kar sicer tudi ni res, kajti čeprav še v nezadovoljivi meri, tudi naši jesenski pozivi v zadnjih letih ne odmevajo povsem v prazno, če je res, da se vpis v slovenske šole sicer počasi, toda vztrajno veča. Sicer pa bi bilo zelo žalostno in kaj slaba legitimacija narodne zavednosti naših ljudi, če bi vpis otrok v slovensko šolo bil odvisen od nekega boljše ali slabše napisanega poročila o neki šolski prireditvi. Objavljamo gornje podpisano pis nio in obenem vabimo čitatelje, da si ponovno preberejo naše poročilo 0 poimenovanju osnovne šole pri Sv. Ivanu po Otonu Župančiču, ki je bilo objavljeno 14. junija na drugi strani pod naslovom im 3 stolpce in s fotografijo prav tako na 3 stolpce •Jo poudarjenem mestu in to poro-čilo sami primerjajo s poročilom o Poimenovanju šole na Katinari po Franu Milčinskem objavljenem 13. t; m. Potem naj sami presodijo, ko-Uko je gornje pismo gospoda Ju? reta Slokarja upravičeno in kolibo ni. Lepo je, da se nekdo tako zavzema za slovensko šolo in da mu je toko pri srcu in lepo je tudi, da kritično spremlja naše pisanje o šolskih prireditvah pa čeprav samo občasno. Prav bi bilo, da bi bilo več takih čitateljev našega dnevnika in da bi se pogosteje oglasili, soj nismo nikoli odklonili nobenega Prispevka, ki se je kadarkoli nanašal na slovensko šolo. Ni pa prav, do se kakšna kritika sprevrže t neupravičene očitke in celo v ne objektivnost. Povsem možno je, da je lahko eno poročilo napisano boljše h* drugo slabše, saj jih pri obili-ot istočasnih prireditev in dogodkov ne piše vedno isti časnikar ali po-čevalec. V tem ni in ne more hiti nič tnepvj,,.,. ,^ja*. še najmanj Pa, da bi kdo hote delal kakšne razlike v simpatijah ali pri dajanju Informacij, kot se zdi, da nam avtor gornjega pisma očita. Sodimo, da poročilo o poimenovanju šole Pri Sv. Ivanu ni napisano z nič manjšo simpatijo kot ono za šolo no Katinari, ker drugače za razumnega človeka tudi biti ne more. Avtor gornjega pisma sicer našteva, česa v našem poročilu ni in te pomanjkljivosti lahko tudi sprejmemo kot upravičeno kritiko, čeprav vse kar navaja, tudi ne sodi v tako Poročilo in presega njegov okvir. Sicer pa bi lahko podobne pomanjkljivosti našel tudi v poročilu za balinarsko šolo, ker je povsem nemogoče, da bi se v takih poročilih opuščali poročevalci v prav vse nadrobnosti, ker je prostornost r«ribari* omenjena (kljub temu, da avtor pisma tega ne mara upo-ttevati). PODOBNO KOT NA TRŽAŠKEM PRED ŠESTIMI LETI NA POBUDO DRUŠTVA SLOVENSKIH IZSELJENCEV Požrešne gosenice na goriškem Krasu ""‘“TT'" že več časa uničujejo drevesno listje Pomirjevalna zagotovila ravnatelja Instituta za patologijo rastlin - Gaber in hrast sta gola kot v zimskem času Ramani (KD). Oba sta precej kritično ocenila izjave misovca Morellija, ki je na prejšnji seji deželnega sveta predlagal in poveličeval miselnost, po kateri spadajo umsko prizadeti v norišnice, seveda strogo zaprti in brez stika z družbo. Za zakon so glasovali svetovalci KPI, PSIUP, PSI, Slov. skupnosti, PSDI, KD, MF, PLI in MSI. Seja se je začela z vrsto odgovorov odgovornih odbornikov na vprašanja, ki so jih vložili svetovalci. Odbornik za industrijo in trgovino Dulci je govoril o ukrepih, ki jih je deželna uprava sprejela za podpiranje tekstilne industrije, ki je v hudi krizi. Zatem je odbornik za finance Tripani odgovoril na vprašanje v zvezi z morebitno preselitvijo finančnih uradov iz Humina v Tolmeč in končno je odbornik za delo in socialno skrbstvo odgovoril na dve pomembni temi: dejal je, da do dežela podvzela vse potrebne pobude za sklicanje deželne konference za preprečevanje nesreč in za varnost na delu ter konference o vojaških služnostih, zatem pa je obrazložil stališče odbora do zapore, ki jo je izvedlo ravnateljstvo tovarne Torvis-Snia. Pri tem je obsodil početje ravnateljstva, ki je s tem dejanjem napadlo sindikalne pravice in svoboščine delavcev sploh. Za «menežersko šo!o» v Furlaniji-J. krajini V nizu spremnih prireditev k 24. tržaškemu velesejmu bo prihodnjo nedeljo ob 10. uri strokovno zasedanje o «menežerski šoli v Furlaniji - Julijska krajini*, ki ga organizira tržaški «chapter» organizacije Junior Chamber Italiana. Organizacija meni. da je tudi v naši deželi zanemarjano formiranje novih vodilnih kadrov in da tudi zato odhajajo zlasti mladi rt braženci v druge italijanske de/eie in v tujino. Organizacija si zato prizadeva, da bi zapolnila to vrzel tem. da bi v naši deželi organizirali posebno menežersko šolo za podiplomsko izobraževanje mladih kadrov. Na nedeljskem posvetovanju bodo nastopili deželni odbornik za šolstvo Giust, predsednik deželnega združenja industrij-cev Modiano. docent s tržaške univerze prof. Rondini in nekateri drugi strokovnjaki. vseh nas in od vseh nas, ne pa ~ ta. Našli so truplo utopljenega kuharja Osebje luškega poveljstva v Bariju je prejšnji p>etek našlo na dnu morja, nekaj milj od pristanišča v Bariju, truplo 44-letnega ladijskega kuharja Lucia De Filippisa iz Tor-re del Greoo pri Neaplju. Moški je, kot znano, pred časom neznano izginil z ladje «Raffaelo Cafiero* neapeljskega brodarja Laura. Ladja prejšnji teden priplula v naš pristan, 06ebje tukajšnjega luškega poveljstva pa je takoj pričelo poizvedovati o usodi nesrečnega kuharja, a zaman. Vest o najdbi trupla je prispela tržaški policiji včeraj dopoldne. Vandali odnesli tri telefonske slušalke Neznani storilci so preteklo noč iztrgali iz treh telefonskih kabin na Ponterosu tri slušalke in jih odnesli. Agenti letečega oddelka kvesture so prihiteli na kraj tatvine na telefonski poziv mestnega redarja Daria Stanca, ki se je prvi zavedel vandalskega dejanja. Škodo cenijo na okrog 6 tisoč lir. Natečaj pri tržaški trgovinski zbornici Tržaška trgovinska zbornica je razpisala javni natečaj za zasedbo šest mest pomožnega strojepisca. Prošnje za sodelovanje na natečaju je treba nasloviti na ustanovo, prispeti pa morajo najkasneje do 13. julija letos. Kandidati morajo imeti nižjo srednješolsko izobrazbo. Na goriškem Krasu se je v prejšnjih dneh pojavila majhna, a nenasitna živalica, ki uničuje kar skraja vse listje na drevesih, tako da je marsikatero drevo že golo. Po drevesih je na tisoče gosenic, ki z neverjetno lakoto uničujejo zeleno listje. Gosenice so r.o navadi majhne in dosežejo nekaj centimetrov dolžine, tokrat pa smo jih videli celo 10 centimetrov dolge in debele kot mezinec. Kmetje se upravičeno sprašu.vjo. ali se bo njih lakota ustavila, ali pa bodo požrle vse listje. Gosenice se najraje spravijo na gaber, vendar se lotijo tudi drugih dreves, ko jim slednjega zmanjka. Pravzaprav kaže, da jim pride vsako drevo prav, razen iglavcev. Nekateri trdijo, da jih od i-glavcev odvrača smola, da pa začnejo uničevati tudi te. če iim zmanjka drugega listja. Dosedaj smo jih na Krasu videli skoraj po vseh drevesih, na gabru, hrastu, češnji, orehu in drugih, še posebno jim ugajata gaber in hrast. Pozanimali smo se na Inštitutu za rastlinske bolezni, kakšne so lahko posledice, ki jih te gosenice povzročijo. Direktor inštituta dr. Cargnel nam je dal pomirljiv odgovor v tem smislu. Kot je znano, so gosenice ena izmed prehodnih življenjskih dob razvoja, ki jih na koncu pripelje do tega. da se spremenijo v metulje. Prav to dejstvo je pomirljivo kajti gosenice se same od sebe ne morejo razmnoževati. Njihova «go seniška doba*, če jo lahko tako imenujemo, traja približno mesec dni, nakar se spremenijo v druge oblike. Tudi njihova uničevalna moč traja približno mesec dni in se nato zabubijo. Posledice, ki jih pustijo na drevesih, niso tako hude. Drevesa namreč ozdravijo sama od sebe in poženejo spet novo listje, ki nadomesti prejšnje, uničeno. Seveda se kasneje pri obroditvi pozna po količini in kvaliteti sadežev, da je drevo nekaj časa trpelo. Škoda se najbolj pozna pri lignifi-kaciji. to je pri proizvodnji novega lesa na drevesih, vendar na našem Krasu nimamo takih gozdov listavcev, kjer bi bila ta škoda odločilna. Nekaj podobnega se je leta 1966 zgodilo na tržaškem Krasu. Gosenice so takrat uničile skoraj vse listje na drevesih. Dr. Cargnel Inštituta za patologijo rastlin Gorici nam je pokazal barvne diapozitive, ki so jih takrat posneli. Drevesa so bila na sliki vsa gola; na isti sliki, posneti 20 dni kasneje pa smo videli drevesa v popolnem zelenju. To pomeni, da, četudi hudo oškodovana od gosenic, lahko drevesa spet poženejo novo listje. Dr. Cargnel nam je dejal tudi, da za sedaj ne bodo posegli z nobenimi kemičnimi pripomočki, da bd uničili te žuželke, kajti slednje bodo same zaključile svoj ciklus in drevesa bodo spet ozdravela. Z raznimi kemičnimi pripomočki pa bi gotovo oškodovali biološko ravnovesje. Upravičeno se seveda lahko vprašamo. zakaj se te gosenice kar na lepem tako razmnožijo? Življenje v naravi, med rastlinami in živalmi, je stalno podvrženo nekemu biološkemu ravnovesju, ki spontano urejuje rast enih in drugih. Vzrok, da so se gosenice tako razmnožile, lahko najdemo v tem, da je zmanjkal, na primer, neki faktor, žuželka, ki se je hranila z jajčeci, ki so jih položili metulji. Jajčeca so se torej razvila vsa in od tu toliko gosenic Mogoče smo bila krivi pomanjkanja tega faktorja mi sami. ko smo s kemičnimi pripomočki uničevali druge žuželke. Vendar bo narava sama skušala popraviti napako Po vsej verjetnosti se bodo sedaj namreč raz množile tiste žuželke, ki se hranijo z gosenicami in jih bodo večji del uničile, tako da ni strahu, da bi se vse gosenice spremenile v metulje, ki bd za prihodnje leto spet odlagali jajčeca za nadaljnje gosenice. To nam dokazuje sam primer tržaškega Krasa iz leta 1966. Ra zen v nekaterih parkih niso takrat s kemičnimi pripomočki uničevali gosenic nikjer in kljub temu se primer v naslednjem letu ni ponovil. V soboto v Števerjanu šolska prireditev in razstava Učenci in učiteljstvo Šolske skupnosti v Števerjanu vabijo na prireditev in otvoritev razstave, ki bo v dvorani kulturnega doma v soboto, 24. junija ob 21. uri. Razstava izdelkov bo odprta tudi v nedeljo, 25. junija od 9. do 21. ure. » tiskajo med številnimi izseljenci iz Beneške Slovenije «Emigrant*, list društva slaven-1 tudi vrsto fotografij z decembrske-skih izseljencev iz Beneške Slo- ga shoda emigrantov v Vidmu, ka-venije, spet izhaja v Švici. List teremu so prisostvovali tudi sloje že vred časom izhajal v tej drža- venski beneški emigranti in številni. takrat tiskan na ciklostil, natolni slovenski in italijanski pohtič-so eno številko tiskali v Trstu, ni predstavniki. Zaradi tehničnih težav je tisk v Zanimiva je vest. da ie italuan-prestolnici dežele odpadel in naši ski veleposlanik v Šmci Figarollo emigranti so se odločili, da ga bo-\di Gropello sprejel pred časom do 'spet izdajali tokrat v ojfset-\ delegate vseh emigrantskih dru-* •_: m,-,—7; „ — -1 štev med temi tudi slovenskega. O- nem tisku, v Švici. Tiskali so ga » . , tiskarni rlmprimerie Comaz S.A.* I menieni veleposlanik je tudi obli Yverdonu. Tiskarna si je za to Kubil. da bo v kratkem sprejel za-priliko nabavila tudi slovenske črke stopnike društva slovenskih izseljen-s šumniki. cev ** na^e dežele. V prvi v Švici tiskani številki V drugi številki «Emigranta» so (drugi letošn i). ki je izšla vrejš-1 objavljeni govori zastopnikov dru-nji petek, je vrsta člankov v I štva Marka Petrighain Ada Lon-slovenskem in italijanskem jeziku, ta na dveh sejah deželne konzulte V teh člankih je dan poseben pou- za izseljenstvo, delovni program darek delovanju omenjenega dru-\ društva poročilo o vlogi deset tisoč štva slovenskih emigrantov, nasto- furlansko - beneških izseljencev m pu njegovih predstavnikov na se- o debati, ki je tej vlogi sledila v Stankih deželne konzulte za izse- deželnem svetu. Ijenstvo. življenju v domačih kra-\ Posrečena je rubrika dmpanamo .ih. Pogovarjali smo se z enim od lo sloveno», ki je namenjena, ko voditeljev društva in povedal nam e rečeno v uvodu, bralcem Italije, da so se za tako domačo vse-1 ionskega jezika, ki bi se zeleh nau-bino odločili ker imajo na razpo-\čiti slovenščine Omembe vredna lago celo vrsto drugih časopisov ‘ie večkrat ponovljena'. parola chase v italijanskem jeziku, ki jih obve- I otroke v slovenske sole*, ščajo o splošnih zahtevah in po- Revno so uredili Pio Cragnaz, 1 Aldo Binutti. Renzo Del Medico Stl- . . ., .... vio Feletig Armando Binutti. Elio omenjeni stev lki obmvluuo | Adfl Cont> odgovorni ured. iiiimiiiiiiiiiiminiiiiiiimiitiiiiiiimmimiini...1...... „jk je Marko Petrigh. Naslov re- „ v dakciie je: Rte Montcherand 11, PISMENO SPOROČILO VODILNIM DEŽELNIM PREDSTAVNIKOM 1350 Orbe (VD), Suisse. Zaskrbljenost tovarniškega sveta zaradi nadaljnje usode SAFOG in OMG Vpis v slovenske osnovne šole in otroške vrtce Zahteva, da dežela posreduje ter zagotovi izdelavo proizvodnega programa in dolgoročno vlaganje Enotni tovarniški svet kovinarskega obrata SAFOG v Gorici je poslal svoje predloge za odpravo krize, ki mu vsak dan bolj grozi predsedniku deželnega odbora Ber-zantiju. načelnikom vseh deželnih svetovalskih skupin, predsedniku goriške pokrajine Chientaroliju in goriškemu županu De Simoneiu. Besedilo pisma tovarniškega sveta 5e nanaša na odgovor deželnega odbornika Varisca nekaterim de želnim svetovalcem, ki so mu zastavili vprašanje o razmerah v omenjenem kovinarskem obratu (SAFOG in OMG), da bi izvedeli za proizvodne programe in višino naložb, s katerimi bi jima zagotovili večjo konkurenčnost, zaposlitveno varnost sedanjih in namestitev novih delovnih moči. V zvezi z Variscovim odgovorom tovarniški svet pojasnjuje, da se omejuje na ugotovitev, da bodo naložbe v SAFOG služile samo za s popolnitev naprav, ki nai zboljšajo proizvodnjo ter zagotovijo večjo varnost pri delu. Deželni odbornik sploh ni omenil oddelka OMG, niti glede naložb, niti glede proizvodnih programov; povedal je samo to. da ie vse doslej delo potekalo v okviru normalnega delovnega časa Tovarniški svet SAFOG čuti za dolžnost, da znova opozori na težaven proizvodni položai v obeh obratih, zaradi pomanjkanja jas no začrtanega oroizvodnega pro- liiiiimmiimiiiimmiiiiiiimiiiiiiiiiiiifiimiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitmiiimiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiima ZARADI TEGA SO Z OTVORITVIJO ZAVLAČEVALI Slabo izdelana asfaltna prevleka na novi avtocesti Villesse-Gorica Ponekod se je treba voziti z «brzino» 50 km na uro • Cestišče bo treba popraviti grama ter odsotnosti dolgoročnih vlaganj, ki edino lahko zagotovijo njun obstoj in razvoj, kakor tudi uspešno konkurenčno sposobnost doma in na tujem. Zaradi odsotnosti teh ugotovitev ie Variscov odgovor nezadovoljiv. Tovarniški svet naj od ministrstva za javne udeležbe izve, kakšno usodo sta obratoma namenih Finmeccanica in finančna 'družba' Friulia. Tovarniški svet SAFOG bo soglasju s tovarniškim svetom OMG ter sindikalnimi organizacijami zahteval pogovor s predsednikom deželnega sveta in ga seznanil resničnimi razmerami v obratu ter mu hkrati tolmačil zaskrbljenost delavcev za njuno nadaljnjo usodo in s tem tudi njih samih. Da bi stvari odpomogel. zahteva tovarniški svet od dežele, da v skladu s svojimi pristojnostmi prične pogovore z vlado in finančnimi družbami, da se podjetjema SAFOG OMG namenijo večje investicije, katerimi bi iu modernizirali in razširili v korist celotnega gori-škega gospodarstva. Tovarniški svet bo s pobudami pri političnih strankah in drugih družbenih silah — v soglasju s pokrajinskimi sindikalnimi vodstvi podprl uresničitev zgora.i omenjenih pobud, zlasti deželnih posredo vani na pristojnih ravneh, in opozoril na hudo krizo, ki že v bližnji prihodnosti preti temu najpomembnejšemu kovinarskemu obratu Gorici. Didaktično ravnateljstvo za osnovne šole s slovenskim učnim jezikom obvešča starše, da se do 30. junija nadaljuje vpisovanje v prvi razred slovenskih osnovnih šol. Starši lahko vpišejo otroke vsak . . dan v jutranjih urah. Vpis v ostale no uredili cestno omrežje pri Rde- razrede opravijo učitelji sami. či hiši. Tudi vpis v otroške vrtce ONA Po obsežnem in poglobljenem raz- 1RC v podgorj, Štandrežu, Pevmi, pravljanju so se sporazumeli, da Sovodnjah, Rupi in Doberdobu se povabijo v ponedeljek, 26. junija je ^ pr;čel. Prav tako se je zače-predstavnike sindikalnih organiza-1 j0 vpisovanje v občinske vrtce v cij na prvi sestanek z občinskim Gorici, Ulica Croce, Ulica Randac-cdborom v zvezi z ureditvijo polo- cio ^ Ponte del Torrione. Rok ve-žaja občinskih uslužbencev. ija do 28. junija. Starši naj ob vpi- Na sestanku so o delovanju svo- su prinesejo s seboj otrokov rojstni jih sektorjev poročali odborniki A-1 list. gati, Ciuffarin, Moise in Paulin. Že nekajkrat smo se peljali po novem avtocestnem priključku od Majoice do Villesse in razumeli smo, zakaj je ANAS toliko časa odlašala z odprtjem te važne prometne žile. Avtocestni priključek je bil namreč končan že lansko jesen, vodstvo državnega podjetja za ceste se je izgovarjalo, da ne more ceste odpreti, ker manjkajo signalni znaki. Zdelo se je tudi, da bodo cesto odprli pred volitvami, vendar se ni našla nobena politična osebnost, ki bi se želela pokazati na otvoritveni ceremoniji. Tako so cesto pred približno mesecem odprli kar na tihem. Cesto je gradilo neko podjetje iz Bologne po nalogu ANAS, zanjo so porabili dve milijardi lir, na njej , r„ .*) W '-«§ \ i K r# i %. Jr"*? V fr* šk ' *,r ' *» 4' M* Sr' j t i* fši' ;t vrnsfstiJr »slJto '4 •. »a Uh pa je treba, upoštevajoč prometne znake, voziti z ... brzino 50 kilometrov na uro. To na avto cesti! Cesta je zelo slabo asfaltirana, ima številne gube in po njej se sicer ne vozimo s hitrostjo 50 kilometrov na uro, ne dosežemo pa br-zine, ki je možna na normalnih avto cestah. Nekateri pravijo, da je to le prva asfaltna podlaga in da bodo novo, boljšo, postavili, ko se bo zemljišče utrdilo. To je tudi mogoče, vendar se nam zdi, da pri gradnji nekaj ni bilo v redu. Morda niso gradbeniki upoštevali terena. Mimo polemik, ki so vsakdanji predmet pogovorov med goriškimi avtomobilisti, lahko povemo, da bo ta cesta, ko bo popravljena, dovoljevala zelo hiter promet med Gorico in avto cesto proti Benetkam. Pravzaprav tega avtocestnega priključka in nato avto ceste se lahko poslužujemo tudi za vožnjo iz Gorice v Videm, čudna se bo zdela ta naša ugotovitev, vendar je za radi številnih omejitev hitrosti na državni cesti Gorica -- Videm mogoče že danes priti prej iz Gorice v prestolnico Furlanije z avtom po avto cesti, kot pa po običajni državni cesti skozi Krmin in Manza-no. nika, zaradi nujnih popiavu na o-mrežju, prekinili električni tok v nekaterih ulicah. Tok bodo odvzeli v sledečih ulicah in po sledečem urniku: Ul. delle Chiese Antiche, Ul. fonda, Ul. Tasso, Ul. degli Emi in Ul. del Collio ter Gradiscuta in okolica oa 13. do 17. ure; v ujcninu samem in nižji okolici oodo prekinili električni tok od 15. do 17. ure. Nakazila za sladkor in kavo proste cone Del Fojdc na robu Beneške Slovenije, kakršna Je bila potem, ko so Jo nacisti bi njihovi fašistični hlapci požgali v avgustu 1944. In v tej občini, v kateri so nastale prve garibaldinske brigade, nameravajo fašisti tik ob meji z Jugoslavijo pri vasi čenehola, v nedeljo prirediti svoje Izzivalno zborovanje ob odločnem nasprotovanju In ogorčenju vseh demokratičnih lo protifašističnih sli. Ko) to čaka videmski prefekt • prepovedjo teke nedopustne provokacije no meji s prijateljske sosedno ri.-iavoV Lastniki javnih lokalov iz Gorice in tisti, ki imajo do tega pravico, lahko dvignejo na sedežu trgovinske zbornice v Ul. Crispi 10, nakazila za sladkor in kavo proste cone. Prizadeti naj ta nakazila dvignejo čimprej, kajti razdeljevanje se je že pričelo. Omejitev dobave električnega toka Občinska podjetja sporočajo, da bo do 4ms popoldne na področju Lo-i- Jutri v Doberdobu občinska seja Doberdobski občinski svetovalci se bodo jutri zvečer zbrali na seji, kjer bodo razpravljali in odločali o najnujnejših problemih v občini. Odločali bodo predvsem o najemu posojila 6 milijonov 900 tisoč lir za dopolnitev primanjkljaja praro-čuna iz leta 1971. Še prej pa bodo odobrili obračun. Na dnevnem redu so tudi malenkostne spremembe letošnjega proračuna ter diskusija o naftovodu Trst — Portogruaro. Iz tržiške bolnišnice Mario Lubiana, 37-letni delavec iz Fossalona, se je pri podjetju Lipat hudo poškodoval. Izgubil je kontrolo nad pneumatičnim kladivom, ki mu je skočilo na levo roko ter mu jo zmečkalo. Zdravil se bo 30 dni. Žrtev podobne nesreče je bil tudi 52-letni Giuseppe Bergamasco iz Ronk. Pri podjetju SILME v Gradi šču. kjer je zaposlen, mu je stiskalnica odtrgala zadnje člene štirih prstov na levi roki. V bolnišnico bo moral ostati 30 dni. V tržiški ladjedelnici je 32-letni Nordio Del Bianco iz Ul. Volta 28, zadobil opekline druge in tretje stopnje po obrazu in vratu. Del Bianco se je ponesrečil med varjenjem. V bolnišnici bo ostal 15 dni. NAROČITI Sl NA Primorski dnevnik! SEJA OBČINSKEGA ODBORA V ponedeljek sestanek v zvezi z osebjem Seja občinskega sveta v Gorici bo v petek, 23. junija ob 18.30. Tako je sklenil občinski odbor na svoji zadnji seji pod predsedstvom župana De Simoneja. Dogovorili so se da bodo na njej razpravljali o pravilniku, ki bo urejeval pobiranje smeti, o pravilniku, ki bo urejeval dovoz in sprejemanje smeti v občinskem upepeljevalniku; razpravljali bodo tudi o nakupu terenov za gradnjo obvozne poti Ul. Blaser-na — Ul Giustiniani, da bi dokonč- Podpisana pogodba za delavke Ali Danes šolska prireditev v Ulici Randaccio , _ _ . ., _ . . V prostorih slovenske osnovne šo- Na sedežu Intersmda v Trstu *> to wtca v mici Randaccio bo včeraj podpisali sporazum, ki za- danes ob 1Q urj šolska prireditev. nima delavstvo tovarne ATI na Dre- jsjg njgj bodo sodelovali otroci slo- tičimo Ju ‘lil o/vrvrruivin-po I u .... - voredu 20. septembra. venske osnovne šole in slovenskega Na podlagi sporazuma bo Proiz- vrtca> kj ^ v tem poslopju, in v vodna nagrada za razdobje od 1. katera zahajajo slovenski otroci iz aprila 1972 do 31. marca 1973 zna- ;...>n(,„a de! mesta Sa!a.“ (Plačah jo bodo v 0b8tej priložnostl'bodo tudi odpr-višira 40.00 lir ob priložnosti letos- b razstavo risb in ročnih del. Ražnjih poletnih praznikov, ostalo pa 5^3 po odprta danes do 19. ure, v marcu prihodnjega leta). Spora- jutri ^ 9 do 19 in y tek 0(J 9 zum so podpisali zastopniki sindi-1 ^ 12 katov in vodstva podjetja. Kmetje v Sovodnjah terjajo odgovor Šolski otroci vabijo starše in pri-I ja tel je, da prisostvujejo današnji prireditvi. Kino Sinoči so ss na županstvu v Sovodnjah sestali kmetje in zemljiški lastniki, da bi od predstavnikov v odboru za pomoč razlaščencem izvedeli za potek dosedanje akcije glede izplačila odškodnine za zemljo, kjer bo speljana avtomobilska cesta. Iz poročila je bilo razvidno, da v Sovodnjah nihče ne ve, po koliko bodo plačali razsla-ščeno zemljo, niti kdaj jim bodo odškodnino izplačali. Po slabih izkušnjah s pokrajinsko cesto lahko sklepajo, da bodo odškodnino dobili z zamudo, lahko, tudi s precejš- (,oricu VERDI ob 17.30-22.00: «Tom e Jerry — Addio gattaccio crudele*. Barvna VValt Disneyeva slikanica. CORSO ob 17.00—22.00: «La lunga spiapgia fredda*. R. Ossmann in M. Maryl. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. MODERNISSIMO ob 17.30-22.00 ringa, io ho voglia...*, T. Ungewitter in M. Strommerstedt; barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE ob 17.00-21.30: «Billy Wolker e la fabbrica di cioccolato», J. Wilder in J. Albartson. Barvni film. njo. Seveda jim to ni pogodu, zla- ViXTORIA ob 17.30-22.00: «Sexofobia, sti ne zato, ker so že pred kakšn.m glungla sessuaie>. M. Dan in N. tednom buldožerji začeli orati po Fleur. Barvni film. Mladini pod 18. trasi avtoceste, od osnovne šole v letom prep0vedan. »meri proti Soči. Ob zaključku sestanka so se spo- Iržič razumeli, da se pogovorijo s Štan- AZZURRO ob 21.00 Klasični balet drežci ter skupno nastopijo pri EXCELSIOR ob 16.00 «Anche gli uc- kmečkih organizacijah, da se zavzamejo za njihove koristi in do- I sežejo od pristojnih organov točen in hiter odgovor. Vsekakor so Sovodenjci pripravljeni tudi odločno nastopiti v obrambo svojih pravic, ker jih že preveč časa vlečejo za SOČA (N. Gorica): cSiera torida*. celli uccidono*. Barvni film. | PRINCIPE ob 18.00: «All’Ovest di Sa-cramento*. Barvni film. P. Pierrett in R. Hossein. Aova Gorica uiiiiiiiiiiiimiiimiiiiHiiiiiniiiiiiiiiHiiiiimiiNuiiiiiiiiiiiiimimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii TRAJA ŽE MESEC DNI Kriza občine v Tržiču še vedno brez rešitve ameriški barvni film — ob 18. in 20. | SVOBODA: »Neustrašni maščevalec*, špansko - italijanski barvni film — ob 18.30 in 20.30. I RENČE: Danes zaprto. ŠEMPAS: Danes zaprto. | KANAL: »Mesto nasilja*, ameriški barvni film — ob 20. | PRVAČINA: »Jaz ljubim svojo ženo*, ameriški barvni film — ob 20. | DESKLE: »Leteči hudiči*, ameriški film — ob 17. in 20. Te dni bo sestanek med PSI in KD Malo možnosti za ponoven sporazum Morda bo že danes v Tržiču prišlo do dvostranskega sestanka med demokristjani in socialisti: predmet razgovorov bo iskanje rešitve za izhod iz krize v kateri se je znašla občinska uprava v Tržiču. Vendar je malo upanja, da bi ta sestanek privedel do pozitivnega rezultata, kajti socialisti zahtevajo, da se razčisti delovanje v industrijskem konzorciju in tudi v nekaterih drugih upravnih odborih. Prav tako so socialisti mnenja, da je mogoče po zgoraj omenjenem raz-čiščenju, obnoviti le dvostransko koalicijo med KD in PSI. Krščanski demokrati pa so, tako se zdi, drugačnega mnenja. Sploh se nočejo dotikati vprašanj, ki so v zvozi z industrijskim konzorci- jem, ker je na čelu tega njihov predstavnik Romani. Na drugi strani pa se je tržiška KD izjavila za sestavo popolne levosredinske koalicije, v kateri naj bi bili tudi socialdemokrati. Razumljivo je, da so tudi ti enakega mnenja, posebno še, ker so bili dve leti potisnjeni v opozicijo: Vendar pa se socialisti nočejo o taki rešitvi niti pogovarjati, ker jim je že pred dvema letoma uspelo potisniti socialdemokrate v opozicijo in ker upajo, da bi del sodalproletarcev v Tržiču in okolici pristopil v PSI. Zaradi tega je malo verjetna obnova prejšnje koalicije. Morda bo v Tržiču prišlo do sestave koalicije KD • PSDI s podporo liberalne stranke. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 2879. Dežurna lekarna v Tržiču Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Al Redentore dr. De Nordis, Ulica Rosselli 23, tel. 72340. Prispevki V počastitev spomina dr. Frana Baše, daruje Marko Gruden 10.000 lir za Dijaško matico. Razna obvestila Slovenska prosvetna zveza vabi predstavnike društev, včlanjen* V SPZ, da se udeležijo posvetovalnega sestanka, ki bo nocoj ok 21. uri na sedežu v Ulici Malta štev. 2. i PRIMORSKI DNEVNIK 4 21. junija 1971 jiji;;;:;;:::::::::::::::::::::j...... Šolske razstave in prireditve m U fjpijg r • Del razstave na slovenski strokovni šoli pri Sv. Jakobu Pogled na razstavo, ki so je srednješolci pripravili v nižji gimnaziji pri Sv. Jakobu Bogata razstava del na slovenski osnovni šoli v Križu m Razstava del z osnovne šole na Colu zgovorno priča o pridnosti otrok Otroci borštanske šole so tudi razstavili dokaze svoje pridnosti Pogled na del razstave aa slovenski šoli v UUcl Donadonl NA OBISK K NEKDANJEMU SOBORCU - PARTIZANU IVU Skoraj dva tisoč kilometrov poti na Sardinijo - za tovariški objem Prvi Ivovi stiki s Slovenci že v domovini - Za kazen v Belo krajino - Na bloku v Metliki in prvi stiki z domačini - Za kazen v (postojanko smrti» CAJNI OBRED IN MI Nekaj dni pozneje, med tem ko sem ves čas jokala, me je poklical na občino komisar in mi rekel: «Poslušaj, tistih 150 lir podpore so ti vzeli. Verjetno te bodo izgnali tudi iz države, ker je tvoj mož dezertiral in prešel k sribellom*. Z menoj naj naredijo kar hočejo, sem si mislila, samo da je on živ. Si bom že kako pomagala. Tudi brez njihove podpore. Pa ni bilo lahko. Časi so bili hudi, pomanjkanje, revščina, majhen otrok, zapostavljanje s strani oblasti v sovraštvu s nekaterimi zlobneži. Toda lotila sem se dela. Doma sem delala kot pletilja, pri drugih pa_ kot gospodinjska pomočnica. Težko je bilo, a sem vzdržala. Nekega dne pa sem dobila pismo. Nisem vedela, od kod je prišlo in kdo ga pošilja. Prepričana sem bila, da je njegovo, Ivovo. Samo pozdrave in poljube zame in za otroka, nič več. No,_ ob koncu vojne se je nepričakovano vrnil. Zdrav in krepak v lepi partizanski uniformi. Bila sem srečna, vendar ne za dolgo, kajti vsakokrat, ko je bilo v vasi kaj narobe, so v prvih letih po vojni prišli ponj in ga za nekaj časa zaprli. Samo zato, ker je bil partizan, ker se je boril proti fašizmu, za svobodo in mir med ljudmi. Do pozno v noč smo prepevali na verandi z Ivovo družino in sosedi. Bilo je veselo in veliko smeha, zlasti ko sta Manek in Tonček skušala kaj dopovedati domačinom in gostiteljem v italijanščini. Tako razpoloženi smo legli k počitku. Naslednjega jutra je bil Ivo ............... [ NOVOST Nfl KNJIŽNI POLIcTj Harold C. Schonberg Veliki pjanisti Knjiga Veliki pianisti od Mozarta do današnjih dni (izdala jo je Državna zalozba Slovenije v prevodu Igorja Andrejčiča) je namenjena predvsem ljubiteljem glasbe in še posebej ljubiteljem klavirske igre. Kot pravi avtor v uvodni besedi govori ta knjiga o igranju na klavir, o zgodovini igranja Mozarta in Clementija. pa do današnjega časa Čeprav je klavir dobil ugledno mesto na koncertnem odru in ob domačem ognjišču, je bilo doslej o njem in o pianistih napisanega bore malo. Deloma je temu vzrok to, da je s smrtjo ali prenehanjem igranja za vsakim umetnikom izginila vsaka sled. Šele najnovejši čas je prinesel možnost ohranjanja alasbe, najprej na gramofonskih ploščah, potem pa na magnetofonskih trakovih in drugih najmodernejših pripomočkih Do včeraj pa tako rekoč o pianistih in igran u na klavir nismo imeli dokumentacije, ki bi pričala o u-metnikih preteklih časov in njihovem igranju na klavir. Šele zvočni zapisi 20. stoletja so prinesli v tem pogledu docela nove pogoje za glasbeno zgodovino. Zato je avtor knjige o slavnih pianistih imel, kot sam priznava, težavno delo. Kako ga je opravil, bodo lahko presojali tudi slovenski prijatelji glasbene umetnosti, ko bodo prebirali kn igo o razvoju pianistične umetnosti od Mozarta do današnjih dni. Avtor je svoje delo razdelil na vrsto poglavij, ki si slede v kronološkem redu in ki govore ne samo o največjih pianistk sveta, temveč tudi o razvoju klavirske tehnike in interpretacije pa tudi o razvoju samega instrumenta -klavirja, čeprav avtor pravi, da bi podrobnejše razpravljanje o sodobnem igranju na klavir zahtevalo že posebno knjigo, nam knjiga Veliki pianisti daje soliden pregled zgodovine klavirske umetnosti od njenih začetkov do današnjega časa. Vsi ljubiteii glasbe, posbeno klavirske, vsi študenti glasbe in amaterji, bodo ob knjigi o velikih pianistih, enem redkih del te vrste, gotovo zadovoljni. Posebno še, ker je knjiga pisana v zanimivi pripovedni obliki in je daleč od znanstvenega razpravljanja. Sl. Ru. prvi pokonci. Takoj za njim je vstal Jule, nato pa še ostali. Albin je skrbel, da bo vsak zanimiv prizor posnel na filmski trak, jaz pa sem želel ,da bi mi Ivo obudil spomine, kako je sploh prišlo do tega, da se je pred 30 leti v Beli krajini povezal s partizani, kako je več mesecev i-legalno deloval v III. bataljonu divizije «Isonzo» in kako se je v začetku 1943 vključil v drugi bataljon Tomšičeve brigade. Julij Nemanič - Dolenjev iz Gornjih Do-bravic pri Metliki mi je že med potovanjem pravil, kako je bil z Ivom vzpostavil vezi že v oktobru 1942. leta. Spominja se tudi tovarišev, s katerimi je deloval na terenu kot obveščevalec. Toda poglejmo, kako se tega spo-minja Ivo. «Ko sem odklonil pomilostitev triletne obsodbe zaradi dezerterstva, so me za kazen poslali na fronto v Slovenijo. Pravili so, da je tamkaj vse polno upornikov, da je zelo nevarno, da se bom težko še kdaj vrnil živ. Tako so me iz konfinacije v Formii pri Gaeti v aprilu 1942 poslali v Metliko. Že v Gaeti sem se seznanil z nekaterimi tovariši Slovenci, ki so bili politično preganjani kot jaz. Bila sta to Primorca Jurman in Guštin. Imen se ne spominjam, ker smo se poznali po priimku. Že takrat smo ugotav-1 jali, ^ kako je fašistična vojna krivična. Upirali smo se torej vojni, vendar bi se bili radi borili proti fašizmu. «No, v Metliki so me postavili na blok pri Smiljaničevi hiši, kjer sem imel nalogo kontrolirati ljudi, ki so prihajali v mesto ali iz njega odhajali. Ljudje so tedaj živeli v pomanjkanju, ker se je blago delilo po nakaznicah. Mi, vojaki, pa smo mogli kupovati tudi brez nakaznic. Ljudje iz okolice Metlike so se mi smilili, ker pogosto niso smeli nesti škofi blok niti tisto malo, kar so kili kupili. To sem dobro vedel, zato sem ljudem pustil, da so nosili, kar so hoteli, še sam sem jim kaj kupil in jim pomagal, da so prenesli čez žični blok. «Razumljivo je, da sem se ljudem prikupil. Za komando pa sem bil sumljiv. V tistem času je Mussolini dal nalog, da lahko vsi vojaki dobe fašistično izkaznico brezplačno. Ko so nam to sporočili, smo jaz in še šest drugih vojakov, med katerimi tudi Giuseppe Graziosd, ki je pozneje °dšel za menoj v partizane, odklonil fašistično izkaznico, ker da smo le vojaki in ne fašisti in ker fašisti nikoli ne bomo. To je bilo vec kot dovolj, da so nas vzeli na piko. Stalno so nas premeščali na najbolj nevarne postojanke. Na straži sem bil tudi noč in dan brez zamenjave. V vasi Radotovič mi je poročnik rekel, da je za kazen, da pa če bom vzdržal, bom dobil 10-dnevni do-pust. Vzdržal sem in odšel na dopust. »Toda ne po desetih dneh, vrnil sem se čez dober mesec, ker so takrat potopili trajekte «Trie-ste», »Garibaldi* in Fiume* in so bile zveze z otokom prekinjene. Ce bi ne bilo to dovoli opravi-čljivo, bi me bili ustrelili. /Po vrnitvi z dopusta sem bil skoraj mesec dni na straži pri Ostrižu. S poročnikom Bettardi-jem, ki je tudi bil Sardinec, sva kolikor se je dalo pomagala ljudem. Poveljstvu to ni ostalo prikrito. Zato so me za kazen premestili na najnevarnejšo postojanko v tako imenovani «fortino della mor-te» ob železniški progi pri Dobra-vicah. Z menoj so morali tja še Graziosi, Genovello, Biocchini in Ferrari, ki me je pozneje ovadil, ter še dva tovariša, katerih imen ne pomnim. Vseh šest je jokalo, ker so se bali, da jih bodo prej ali slej zadele partizanske krogle, kot se je to zgodilo že mnogim v tej postojanki. «Ti se smejiš toda pazi, da se ne boš jokal!* — so me skužali prestrašiti. Meni pa je bilo prav vseeno. «Več kakor ob glavo ne bom...* sem si dejal. Ko smo prišli v postojanko, sem se pošteno založil s cigaretami in se napotil v vas, da bi v zameno dobil kaj drugega. Bilo je to jeseni 1942 leta. Pred vasjo sem zagledal človeka, ki se je hotel takoj skriti, brž ko me je opazil. Stopil sem za njim in možakar se je ustavil. Bil je to Jule. Kmalu se jih je zbralo kakih pet ali šest. Prosili so me za cigaretne papirčke, namreč za zvijanje cigaret. Dal sem jim jih saj so me Ob kozarcu domače kapljice je stekel pogovor o že davnih časih, ko se je Sardinec Ivo boril v slovenskih gozdovih s slovenskimi partizani, proti katerim ga je fašizem poslal nekateri takoj prepoznali. Poznali I sem najpogosteje ostajal ponoči so me z bloka nri Smilianičn 1 sam v njej in tedaj odhajal v so me z bloka pri Smiljaniču. Jule si je začel takoj zavijati cigareto. Tobaka je imel. Nehote sem ga dregnil in tobak se mu je raztresel. Segel sem v nahrbtnik in dal vsakemu po zavojček cigaret. Nato so me povabili k Juletu domov, mi nalili pijače in mi dali, kar sem si želel. Tudi drugi vaščani so prišli pogledat, če sem res tisti dobri vojak z bloka. Tako sem vzpostavil prijateljstvo z vasjo. S seboj sem vzel liter žganja, hkrati pa so mi obljubili po liter mleka na dan. «Od tistega dne sem zahajal v vas vsak dan Včasih tudi ponoči, če je naneslo. Dogovorili smo se za sodelovanje, vendar sem ostalim v postojanki prikrival. Pravil sem, da zahajam v vas k nekemu dekletu. To naj bi bila Milka, ki je danes Juletova žena. V postojanki se jim je zdelo čudno le zaradi velikih količin cigaret, ki sem jih odnašal s sabo. «Nekega dne pa nas je v postojanki obiskal poročnik Gaf, ki nam je ukazal, naj se čez noč preselimo v kasarno pri železniški postaji, ki je bila od postojanke oddaljena kilometer; Jaz sem vztrajal, da sem v postojanki po kazni in da moram tu ostati. Menil je, da to ni varno, ker da se bi na postaji mogli lažje braniti, ker da je tam okoli 70 vojakov. Toda čez noč postojanka ni smela ostati brez straže in tako vas in nosil partizanom vse, kar so mi po Juletu naročili. «Na poveljstvu v Metliki jim je postajalo sumljivo, kako to, da partizani ne napadajo več «po-stojanke smrti», zloglasna «for-tino della morte*. Zato sem tudi sam tuhtal, če morda že ne sumijo kaj. In tako sem neko noč nepričakovano odšel v vas. Potrkal sem in odprla mi je Juletova mama. Bila je vsa prestrašena, če se ni morda kaj pripetilo. Prosil sem, naj mi prinese malo vina in naj pokliče Juleta. Mi ni šlo vino. Hotel sem govoriti s partizani. Pri sosedovih sem slišal petje in veselo razpoloženje. Pri tej hiši se je reklo po domače pri čmomalčevih. Stopil sem k njim, toda že po nekaj korakih sem zaslišal «stoj». Obstal sem in povedal, da sem Juletov prijatelj Giovanni, da poznam tudi Avgusta Jakšo, skratka, da sem tisti, ki prinaša cigarete. Stražarjem je bilo že ukazano, naj me pustijo dalje, če se oglasim. Tu je bila skupina partizanov belokranjskega odreda in sicer komandant Dušan Kambič, ki je govoril italijansko, Jože Rus, Pavle Lužar, Tonček Vergot (Frenk), Olga Jurjevčič, intendant Maks lin več drugih. Prej so bili imeli politični sestanek, nato so jedli, pili in se zabavali. Dj. Planjavec (Nadaljevanje sledi) Med razstavo «japonske umetnosti*. ki je bila pred časom v Milanu, je profesorica Nojri s tokijske šole Uranseke prikazala radovedni množici štiri inačice znanega japonskega čajnega obreda. Pravila tega obreda, ki mu Japonci pravijo neha - nayu». je zapisal mojster Sen - no - rikyu že 16. stoletja, torej v obdobju, ki je bilo socialno in politično precej razgibano in v marsičem podobno današnjemu. Čajni obred ie nastal pravzaprav iz potrebe, da si meščan ustvari čisto «osebno», umirjeno okol e. v katerem se lahko miselno poglobi, duševno sprosti in telesno odpočije. Za uresničitev takega okolja potrebujemo: vrt s košatim rastlinjem, ki nam pričara spokojni mir v naravi; majhno sobo brez vsake pohištvene opreme, ki bi nas utegnila motiti pri razmišl 'atiju; končno še izbran, najfinejši pribor za čaj. Mi. po večini stanujemo v palačah. kjer nam pogled na tako zaželeno zelenje in cvetje Pre' često obtiči kvečjemu na lončnicah, s katerimi smo okrasili balkon a}’ teraso. S ceste je čuti oglušljjv ropot motornih vozil. najmirneAi kotiček v stanovanju pa nam ie kvečjemu študijska soba z zaprašenimi in do vrha s knjigami zadelanimi policami; svežnji listov ,n knjia so raztreseni celo po naslanjačih in po tleh in se med njimi padi mačka. Nam bo spričo tega mar čajni obred nemogoč? Vljudna. toda nekoliko odmaknjena Ko-ri je s komaj zaznavnim nasmeškom - nekako zviška - odvrnila, da nikakor ne. Bistveno je to, da se privadiš samopremagovanju in «no tranjh disciplini, je pripomnila, Toda mi ne znamo molčati: če povabimo na dom prijatelja. da 2 nami popije čaj. nam je le priložnost za razgovor. Ali med čajnim obredom res ni dovoljeno niti črhniti? Pač. je premšljeno in dostojanstveno odgovorila Nojri. vendar z besedo ne smeš motiti spoko nega vzdušja, ki vlada v sobi. F resnici so pri obredu *cha -nayu» poleg «ambientalnih* zelo pomembni zlasti duhovni činitelji, kot so vsestranska ubranost (*wa*) med gosti, med njimi i? gostiteljem, med njih kretnjami in govorom, zvoki, predmeti idr.; skrajen obzir («kei») do bližnjega, do reči in predmetov, ki te obdajajo', čistost («sei»), to je čistoča ,n duševne vrline; spoka nost («saku*) namreč duševni mir in telesna sprostitev. Osnovni pr':ncip čajnega obreda je še naglasila vljudna Nojri. ie pa pravzaprav dokaj preprost: pripraviti čaj in ga postreči gostom tako, da ga bodo posrebali s kar največjim užitkom... To pa znamo, konec koncev, čeprav po svoje, tudi zahodnjaki. •S. IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIll || illliiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii mn, m,,,,,,,,,,,,!,,,,,,,,!, ||||||||||||||)|||||||||||||||||||||||||||||||,,n,||,n^,,,|)||,||||||||,|||| Lucija iz Dolenjega Barnasa si izpopolnjuje slovenščino Obiskovala bo tečaj slovenščine na špe trškem učiteljišču dokler ji bo to možno - Z njo je letos obiskovalo tečaj veliko ljudi Na svojem nedeljskem obhodu (z avtomobilom, seveda) smo se ustavili v gostišču »Belvedere* v Špetru Slovenov, da bi si privoščili kavico ali kozarec dobrega tokajca, ki ga ima lastnik lokala Renco Gubana vedno na voljo. Takoj, ko smo sedli, je pristopila k mizi prijazna devetnajstletna natakarica Lucija in nas povprašala, s čim naj nam postreže. Zaželeno pijačo smo naročili v slovenščini. Nato je tudi prikupna blondinka Lucija Kosta-peraria govorila z nami po slovensko, tako, da nam je njena iskrena dostojnost vzbudila željo, da bi jo spoznali bolje, kot samo dobro gostinsko uslužbenko. Medtem ko je gostom stregla njena kolegica, smo simpatično beneško čečč Lucijo povabili, naj prisede k naši mizi. Pristala je in nato je med nami stekel odkrit in sproščen pogovor. Povedala nam je, da je hči slovenskih staršev iz Dolenjega Barnasa in da obiskuje tečaj slovenskega jezika na špetrskem učiteljišču. Ko nam je povedala to, smo ji zastavili nekaj vprašanj: Kaj vas je spravilo do tega, da ste se vpisali v tečaj za slovenščino? «Prve dni letošnjega aprila sem videla v našem kraju dvojezične lepake, na katerih je bilo napisano, da se bo na Špetrskem učiteljišču pričel tečaj slovenskega jezika. ---------- „— .— «Ta javni razglas me je opo- .........................................................................mini,n,,,!,,,,,,,,,,...................................... Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Imeli boste posrečno zamisel, ki jo ob prvi priložnosti skušajte uveljaviti. Nudite dragi osebi potrebno moralno podporo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne navdušujte se za tvegana dejanja, s katerimi ne boste ničesar rešili. Potrehni ste bolj duhovnega kot materialnega blagostanja. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Najostreje nastopite proti tistim, ki bi vam hoteli omadeževati poslovni ugled. Danes ne boste preveč zadovoljni s seboj. RAK (od 23.6. do 22.7.) Trdo se 1 boste morali boriti, da bi obvaro- vali to, kar ste že dosegli. Prednost gre vsekakor družini. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugoden dan za kakršno si bodi denarno poslovanje. Bodite bolj zadržani v svojem vedenju. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Več objektivnosti v ocenjevanju položaja, ki ste se v njem znašli. Izvedbo nekega družinskega načrta odložite za kasneje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dan bo poln priložnosti, ki jih vi skušajte ustrezno izkoristiti. Odločneje se spoprimite s svojo lenobo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) S pomočjo dobrih kolegov boste u- spešno zavrnili napade nasprotnikov. Zavrnite pretirane zahteve najmlajših. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne obljubljajte tega, česar ne boste mogli izpolniti. Razčistite nekatere zadeve v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Danes boste odlično razpoloženi za delo. Čeprav vam ugaja ukazovati, se tega skušajte ogniti. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kar zadeva poslovno napredovanje, o-stane vse nespremenjeno. Noben nasvet vam ne more koristiti, če ga ne upoštevate. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sreča vam danes v poslih ne bo posebno naklonjena. S hvaležnostjo »prejmite vsak dober nasvet. gumil, da sem se vpisala v tečaj in ko se je 10. aprila začel pouk, nas je bilo v učilnici okrog petdeset prijavljencev. «Med nami, učenci raznih starosti, so tudi taki, ki ne znajo nič našega jezika a bi se ga radi naučili. Ti posečajo prvo stopnjo tečaja, mi pa, ki smo Slovenc^ že po svojih starših, se udeležujemo druge stopnje in se le izpopolnjujemo, da se naučimo tudi brati in pisati v našem jeziku*. Odkod ste v glavnem udeleženci tečaja? «Iz naše nadiške šentlenartske in drugih bližnjih občin. Nekaj jih je celo iz Čedada. Med slednjimi sta tudi znani slaščičar Ca-tarossi in trgovec Del Negro, ki obiskujeta prvo stopnjo slovenščine*. Kako gledate na to, da se je v Špetru Slovenov osnoval javni tečaj slovenskega jezika?? »Mene in druge zelo veseli, da je prišlo do tega. Všeč mi je znanje jezikov, saj sem se v šoli u-čila že tudi angleščino*. Kako Vam gre na tečaju? »Nimam težav že zato, ker ga rada obiskujem. Naša mlada učiteljica, Iris Bataino, je moja vrstnica iz sosednje vasi Ažle in to v-pliva ugodno, da nas uči prijateljski domači človek*. ■ Do kdaj se boste učili? »Do 10. junija smo se učili, a smo se že zmenili, da bomo za zaključek odšli na skupen izlet na Koprsko in po istrski o-bali*. Kakšne načrte imajo za naprej organizatorji špetrskega tečaja? »Pravijo, da bo naslednji tečaj že oktobra in spet naslednji aprila prihodnjega leta*. Ali se boste še vpisali? »Vsekakor. Sag bi rada dobro spoznala slovenščino že tudi zato, ker mi je veliko lažje kot da bi se učila kak drug popolnoma nepoznan jezik. Moj sedanji namen je, da se je naučim čimbolje. Zato bom obiskovala slovenske tečaje v Špetru, dokler bom le mogla*. Ali Vam starši branijo? »Ne. Obratno. Tudi njih veseli, da sem se odločila. Saj mi pravijo, da to kar znaš, je lahko samo koristno in to je edino boga- stvo, katerega ti nihče ne more vzeti*. Kako gledajo drugi v vašem kraju na pouk slovenščine v Špetru? »Več je takih, ki jim je žal, da ne hodijo k tečaju. Pravijo, d® so zvedeli zanj šele potem, ko se je že pričel. Seveda se najdejo tudi taki (redki), ki jim to m pogodu in mi pravijo, čemu mi bo znanje tega nezanimivega je®' ka. Jaz pa menim, da nimajo prav, kajti znanje jezikov je veli' ka, lepa stvar. Nam tu na meji-ki hodimo redno v matično Slovenijo, in oni sem, je še posebno koristno znanje slovenščine, d® se lahko o vseh stvareh pogovorimo gladko in se prijateljsko spora--ni mo med seboj*. A'i ste že bili kdaj v Ljubljani? »Ne. Bi pa zelo rada obiskala to mesto, o katerem pravijo, da je veliko, čisto in lepo urejeno ter da ima zelo številne pomembne znamenitosti za turista*. Devetnajstletna beneška plavolaska Lucija Kostaperaria iz Dolenjega Barnasa v Nadiški dolini nas je tudi vprašala, kako bi se bilo možno, kako si naj poma-Ka, da se čimbolje nauči brati in pisati slovensko? Svetovali »mo ji, da naj se naroči na beneško -slovenski list »MATAJUR*, katerega novice o domačih beneških vaseh in vasicah jo bodo še posebno privabljale k branju in na ta način bo prav kmalu začela dobro čitati in razumeti tudi drugo, bogatejšo slovensko branje. Za njeno veliko prijaznost V razgovoru in da bi dobila še večje veselje do učenja slovenščine, sem ji poklonil zbirko beneško -slovenskih pesmi »OJ B0ŽIM& m besedilo svoje najnovejše pesmi »Marjanca z Mečane*, katero nameravam kmalu posneti na naslednjo veliko gramofonsko ploščo našega ansambla BENEŠKI BRATI* katera bo nosila ime »MLADI VETER OB NADIŽI*. Luciji iz Dolenjega Barnasa smo zaželeli veliko uspehov pri nadalj' njem učenju in da bi se slovenskih tečajev v špetru udeležilo še ve-eje število domačinov s hribov m ru? **** Matajurjem. Ob razhodu nam ie toplo snllo roko in dejala, da jo naj obiščemo vsakokrat, ko se bomo peljali skozi Špeter ilovenoV. ANTON BIRTIč - MECANA Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Uredništvo TRST Ul Mrežnica GORICA “Prava TRST °9lasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna 'aročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posajena številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Mini tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran !> 21. junija 1972 Za SFRJ Tekoči račuw pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT • Trst ŠPORT ŠPORT ŠPORT ZAKLJUČNA ŠPORTNA PRIREDITEV POLETA Jutri zvečer na Opčinah prvi nastopi tekmovalcev Organizatorji so povabili na prireditev več uglednih gostov lWii včeraj je bilp v Prosvetnem na Opčinah dokaj živahno: Marali so košarkarji, pridno pa D Vadili tudi kotalkarji. Zanima-za kotalkarsko revijo je seve-^ veliko. Kotalkarji pa bi ne ho-“ razočarati svojega občinstva * še posebno ne požtrvovalni in Mi trener Peter Brleč, ki teme-™ pripravlja svoje gojence za to hfeditev. GOSTJE IZ LJUBLJANE .Prejšnje dni smo napovedali, da Mo na Poletovi reviji nastopili Mi gostje iz Ljubljane. Iz slovenil prestolnice so sporočili, da se Mo openske prireditve udeležili Mo priznani slovenski kotalkarji, M bo seveda za naše občinstvo Mvo doživetje. Za nas je kotalka-M še mlad šport. V glavnem smo MK doslej (če ne upoštevamo te-Mzijskih prenosov) le Polebove Mlkarje. Lepa priložnost torej, da si rsgle-kaj nam lahko nudi Ljublja-1 v tem športu. , je zanimanje za revijo do-Mšnje, bodo tudi sedeži kaj kma-Jjasedeni. Prireditelji javljajo, da Mo vabila z oštevilčenimi sedeži J* razpolago (za obe reviji: sobot-P in nedeljsko) v trgovini čevljev JMalan in v cvetličarni Švagelj v Mseški ulici, in sicer od četrtka rjje. Ker so letos ploščad za kopanje povečali, bo tudi sedežev fMo. Zato bo treba pohiteti z na-Mom vstopnic. NASTOP DOMŽAL Tudi iz Domžal so javili, da bodo nastopili na Poletovi prireditvi s svojo košarkarsko postavo mlajših mladincev. Poleg Domžalčanov bosta na turnirju nastopili še peterki Poleta in Ricreatorijev. Košarka pa bo na sporedu že jutri, ko bosta zaposleni Poletovi e-kipi v minibasketu in naraščajnic. Kaže, da so poletovci v minibasketu v dobri formi. Naši košarkarji so namreč premagali v turnirju, ki ga prireja SABA, kar prvega na lestvici, in sicer ekipo Ferroviaria. Poletovci so igrali zelo dobro, tako da lahko od njih pričakujemo tudi jutri proti SABA lep nastop. Jutrišnji spored: 19.00 Polet — SABA (minibasket — veverice) 20.30 Polet — CMM (naraščajnice) UGLEDNI GOSTJE Prireditvi bodo seveda prisostvovali ugledni gostje. Polog domačih osebnosti se je odzval vabilu predsednik Slovenske kotalkarske zveze, predstavniki tržaškega CONI, predsednik Tržaške hokejske zveze in drugi. * # * Obiskovalcem seveda ne bo zmanjkalo ne jedače niti pijače, saj bodo med prireditvijo delovali dobro založeni kioski. b. 1. ATLETIKA NEW YORK, 20. — Sloviti ameriški atlet Bob Baamon je sklenil umakniti se iz aktivnega atletskega tekmovanja. 25-letni atlet, ki je postavil na olimpijskih igrah v Mehiki svetovni rekord v skoku v daljino z značko 3,91 m, si je poškodoval nogo, in letos ni mogel TURNIR NAJMLAJSIH TRŽAŠKIH KOŠARKARJEV Finale minibasketa v Trstu na Trgu Unita Tekmovale bodo reprezentance okrajev Košarkarska dejavnost je zajela v tem obdobju predvsem najmlajše, minibasket. Na sporedu so namreč turnirji, prvenstva prijateljske tekme, na katerih nastopajo tudi naše ekipe Poleta in Bora. Tržaška občina in FIP pa sta za ta in prihodnji teden priredila obsežno manifestacijo za košarkarje minibasketa, kategorije orlov (letniki 1960-61). ki se bo zaključila s finalnim delom v četrtek. 28. junija na Trgu Unita. Prireditelji so razdelili ekipe po okrajih. Teh je šest. Enega od teh bo vodil Borov trener Andrej Rudes. ki bo v četrtek, ob 17.30 v telovadnici v Ul. Caravaggio izbral doseči niti olimpijske norme 7,87 m. iiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiuniiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiMimiiimiiiuiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA Z ENOMESEČNO ZAMUDO Objavljena lestvka 7. moške divizije (GO) Z osvojenim prvim mestom se je Dom uvrstil v D ligo Komaj v tem tednu je odbojkar-1 ska deželna federacija objavila končne izide prvenstva 1. divizije, potem ko se je tekmovanje zaključilo pred dobrim mesecem. V tem prvenstvu sta nastopili dve slovenski ekipi: Dom iz Gorice, ki je zasedel prvo mesto ter Sloga iz Trsta, ki se je uvrstila na 5. mesto. Končna lestvica prvenstva 1. di- V OKVIRU PROSLAV15-LETNICE OBSTOJA ŠZ BOR IZKUŠENOST PODLEGLA MLADOSTI Srečanja med «mladimi» in «starimi» bi morala postati tradicionalna stvo Triestine je to vest zanikalo, ter je izjavilo, da je sklenilo, pred odhodom moštva na turnejo v Sovjetsko zvezo, s 'Pethgno pogodbo še za eno leto. "katere pa niso formalno podpisali. Vsekakor ni pokazal Petagna nobenega namena, da bi zapustil tržaškega tretjeligaša, saj je vodstvo Triestine ugodilo vsem njegovim zahtevam. m m ? , *; r -y% ■, « m € fisra r - 'V' I? f J KOŠARKA - » 'Mlade» — «Še mlajše* 2:3 y okviru proslav 15-letnice ustalitve ŠZ Bor sta se srečali tudi .?* generaciji odbojkaric tega združe-Po zanimivi in borbeni igri so ^agale mlajše igralke. Tako so 'hJrav s tesnim izidom) že drugič jtoredoma zmagale igralke mlajše r^racije. To je dokaj razveseljiv j.Mz da je prav ženska odbojka "Mno skrbela za naraščaj in bodoč-tega odseka in bo še uspešnejša M doslej. Niti starejše odbojkarice /M igrale slabo, čeprav so neka-igralke te ekipe že pred časom jMstile aktivno igranje. Kljub pričevanju in požrtvovalnosti le niso Mogle nadoknaditi bolj učinkovite mlajših sovrstnic. Tako lanska kot letošnja tekma sta Mtftzali, da bi bilo dobro s temi nastopi nadaljevati tudi v bodočnosti, da bi postala tradicionalna. To je brez dvoma lepa priložnost, da se srečajo vse generacije Bora, ki so branile plave barve od samega začetka pa do današnjih dni. MLADE: Pavletič, Batista, Hme- ljak, Barej, Pertot, Mijot, Šušteršič. Zavadlal in Kufersin. ŠE MLAJŠE: Pečar, Artač, Be- zeljak, Hrovatin, Bolčina, Gabrovec, Švagelj, Pernarčič. Sodnik: Šušteršič. G. F. NOGOMET Neki italijanski športni dnevnik je prinesel vest, da namerava do-sedanji trener Triestine zapustiti to društvo in preiti k Spalu. Vod- SLASK BOR 131:43 ( 50:25) Poljski košarkarji su sinoči v mednarodni tekmi premočno premagali Borovo ekipo, ki je sicer začela dobro, nato pa ie morala položiti orožje pred razigranimi gosti, ki so bili (predvsem v drugem polčasu) skoraj nezgrešljivi. Poleg tega so v drugem delu igre z učinkovitimi protinapadi in s hitro igro popolnoma razbili Borovo obrambo. Med gosti so seveda vsi dobro igrali. med domačini pa je bil presenetljivo dober Mladen Šare. ki se je požrtvovalno boril v obrambi in ie tudi dosegel dva lepa koša. V predtekmi je med naraščajniki Bor premagal SABA z 51:50 B L LUGANO. 20. — Italijan Dancelli je osvojil 6. etapo kolesarske dirke po Švici. Na skupni lestvici vodi še vedno Švicar Pfenninger OBVESTILO Teniški klub Gaja obvešča naraščajnike, da se bo t.miški tečaj začel danes, 21. t.m. Tečajniki naj se v športni opremi zbero ob 9, uri na igrišču v Padričah. vizije je naslednja: Dom (Gorica) 14 13 1 39 15 26 Lib. Turjak 14 11 3 37 17 22 11 Pozzo (Prad.) 14 8 6 29 22 16 Ginu. Pordenon. 14 8 6 32 25 15 Sloga (Trst) 14 7 n 26 21 13 Torriana (Grad.) 14 6 8 29 28 12 Reanese (Vid.) 14 2 12 13 37 4 PAV Ribium 14 0 14 2 42 0 najboljše igralce svojega okraja (Sv. Ivan. Ul. Scoglietto). Te ekipe se bodo v petek (na igrišču na Greti) udeležile kvalifikacijskega turnirja. V finalni del se bodo uvrstile štiri peterke (3 si bodo avtomatično z zmago priborile pravico do nastopa v finalu četrta pa bo tista ekipa, ki bo na kvalifikacijah doživela poraz z najmanjšim številom točk b. 1. ODBOJKA NA KVALIFIKACIJAH ZA 1. ŽENSK« DIVIZIJ« Po trinajstih zaporednih zmagah Borovke napredovale v višjo ligo Na tem turnirju so se izkazale vse igralke naše šesterke Sklepnega turnirja v Latisani, so se poleg tržaške šesterke udeležili še domači Ricreatorio, Don Bosco iz Pordenona in Torriana iz Gradišča. Slovenske odbojkarice so premagale vse tri ekipe in so ostale tri zastopnike prekašale v vseh pogledih V treh tekmah so prepustile nasprotnicam le dva niza. Žreb je bil našim zastopnicam naklonjen: odigrale so prvo in tretjo dopoldansko ter zadnjo (šesto) popoldansko tekmo. Tako so se spopaole že v prvi tekmi z najbolj nevarnimi nasprotnicami Don Bosca iz Pordenona in ko so jih ugnale so imele končno zmago že v žepu. Nedeljski uspeh mlade Borove ekme pa je gotovo najlepše darilo športnemu združenju Bor za proslavo 15 -letnice ustanovitve. Tržačanke so z nedeljskimi zmagami dosegle svojevrsten rekord, in sicer nič manj kot 13 zaporednih zmag. Najprej so iz-vojevale šest zaporednih pivenstvenih zmag, tem je sledila sedma nad Bregom za določitev zastopnika naše pokrajine tega kvalifikacijskega turnirja. Po končanem prvenstvu je Bor osvojil prvo mesto na turnirju Intcr 104, kjer je odločil tri tekme v lastno korist. Za konec pa še tri zmage v Latisani in zasluženo napredovanje v prvo divizijo. Postava Bora: Rauber, Cunja, Pahor, Božič, Kostnapfel, Jevnikar, Ni-brandt, Bizjak in Pernarčič. Bor — Don Bosco Pordenone 2:1 (7:15, 15:6, 15:6) Uvodno srečanje je praktično odločalo o končnem zmagovalcu. «Pla- Z zmago v tem prvenstvu je Dom napredoval v meddeželno D ligo; Reanese in PAV Ribium pa sta izpadla v 2. divizijo. IK Košarkarji Doma poraženi v Desklah Osnovna, šola Deskle - Dom (Gorica) 59:35 (30:18) DESKLE:, Pušnar. Velušček, Bensa, Jalčopič, Godina. Kodelja, Manfreda. Gabrijelčič. DOM: Mučdč 5, Dornik 8. Kont, Čube.j 8, Tabaj 14, Ožbat Mladi košarkarji Doma so gostovali v Desklah, kjer so odigrali prijateljsko srečanje s peterko O-snovne šole v Desklah. Končna zmaga je pripadla domačinom, so bili telesno močnejši od domovcev, toda tehnično slabši Samo v začetku tekme so bili domovci enakovredni nasprotniku in so se požrtvovalno borili ter držali vsak svojega nasprotnika Toda odsotna sta bila oba centra, ki bi lahko uspešno kljubovala visokim nasprotnikom. Deskle so imele vedno v igri dva visoka centra ki sta bila prava moč ekipe, sai sta lovila brez težav vse odbite žoge in polnila domovcem koš Goričani pa so pešali prav v tistem delu igre. ki je gotovo pri košarki najvažnejši, zlasti še pri mladih košarkarjih. Drugi polčas je bil podoben prvemu: domovci so metali na koš od daleč ali pa s prodori. Deskle pa so bile boljše na odbitih žogah. V drugem polčasu ie moral z igrišča (zaradi petih osebnih napak) Kont, ki je bil dp tistega trenutka edini center pri domovdh. Goričani bodo pred zaključkom letošnje sezone odigrali še eno prijateljsko siečanje proti Desklam (vedno v Desklah). Tekma bi morala biti v zadnjih dneh tega meseca. I. K. Edi Košuta se uveljavlja med mlajšimi Borovimi košarkarji predvsem s j ve» so dobro pričele in so se enako-svojo borbenostjo in prizadevnostjo I vredno kosale z nevarnimi nasprct- ...imiiiiiiiiiiiiiuiiilii..um.........................n......................................................................... nicami vse do polovice seta. Po tej izenačenosti pa so napravile nekaj zaporednih napak, ki so jih ob pomoči dobre obrambe nasprotnic spravile ob set. Izenačen je bil tudi začetek drugega niza, pri stanju 8:5 za Bor pa so Tržačanke nezadržno krenile v napad. Zaigrale so izredno zanesljivo in vse njihove dobre osnovane akcije so tudi uspešno zaključevale. To pot ni zalegla niti dobra obramba Por-denončank, saj niso izbojevale več kot šest točk. Tudi začetek odločilnega seta je bil za naše zastopnice več kot obetaven. Pri vodstvu s 6:1 pa se je pričelo nekoliko zatikati. Pri menjavi igrišča je ta prednost nekoliko skopnela. Ta kriza pa je bila kratkotrajna in Don Bosco ni po zamenjavi igrišča uspel več zadeti v črno. Bor — Torriana 2:0 (15:3, 15:5) V drugem nastopu pa Bor z najmlajšimi in najslabšimi zastopnicami v Latisani ni imel težkega dela. Borovke so se razigrale. Njihova igra je često žela odobravanje gledalcev. Odlično so igrale tudi rezervne igralke. Nasprotnice so se krčevito branile, močnih udarcev Pemarčičeve, Jevnikarjeve, Rauberjeve in Kostnap-flove ni bilo mogoče ubraniti. Tržačankam je šlo vse odlično od rok in nasprotnice so bile prisiljene k predaji v nekaj več kot 30 minutah. Bor — Ricreatorio Latisana 2:1 (15:6, 14:16), 15:3) Po prvem zmagovitem setu je Bor v drugem občutno popustil in Latisana je razmeroma lahko prišla do delne zmage. Gostje so precej mmmm. SREDA, 21. JUNIJA 1972 TRST A 7.15, iU.?(L.3Al5. 14,15, -17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Opoldne z vami; 13.00 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Higiena in zdravje: 19.20 Zbori: 20.00 Šport: 20.35 Simf. koncert; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Gostilničar; 16.20 Ljudje in predmeti. KOPER 7.30, 8.00, 10.00, 12.30, 14.00, 15.30, 18.00, 20.15, 22.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba: 9.30 »20.000 lir za vaš program*; 10.10 Glasbena matineja: 12.00 Glasba po željah; 13.30 Ansambli iz Roma-gne; 14.30 Glasbena oddaja; 15.40 Zabavna glasba: 16.00 Prenos RL; 16.30 Od Triglava do Jadrana: 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Operni odlomki; 18.10 Vaši pevci: 18.30 Današnji gostje; 19.00 Vrabčeva glasba; 19.30 Plošče: 20.30 Prenos RL; 23.15 Pop jazz; 23.35 Komorna glasba; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.00, ’ 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke: 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 Zgodovina ital. popevke; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček: 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Neposreden prenos nog. tekme: Bolgarija - Italija; 21.20 Radijska priredba; 22.20 Odhod in prihod. ,r 11.30, 16.30, 19.30, II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30 12.30, 13.30, 15.30, 22.30. 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta R. Starr in Michele; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredbi; 10.05 Plošče; 10.35 Telefonski pogovori: 12.40, 14.00 in 15.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.00 Spored z R. Palmer-jem: 20.10 Odhod in nrihod; 20.50 Srečanje petih: 21.40 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Paganimjev koncert; 11.40 Ital. sodobna glasba: 12.20 Vzporedni motivi; 13.00 Medigra; 14.30 Str njena melodrama; 15.30 Avtorjev portret; 16.15 Radijska priredba; 18.45 Mali planet: 19.15 Vsako-večerni koncert; 20.15 G. Mazzi ni; 21.30 Estonski akademski zbor FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Ital. sodobna glasba: 9.45 Baročni koncert; 10.20 Flavtist A. Da-nesin; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba 19. stoletja: 12.30 Plošče; 13.30 Simf. koncert SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 18.00, 19.00, 20.30, 23.00, 24.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja: 10.05 Počitniški pozdravi; 10.25 Popevke in zabavne melodije; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Foerster: »Gorenjski slavček*; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.15 Zabavna glasba; 15.10 Poje moški zbor KUD Šentanel; 15.30 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo; 16.40 Pianist I. Dekleva; 17.00 »Vrtiljak; 17.40 Z ''"oraestrom Radia Hannover; 18.10 Poletno glasbeno popotovanje; 19.15 Igramo za vas; 19.45 Naš -gost?.. 20.00 Simf. ..orkester , RTV Ljubljana; 22.15 Lepe melodije; 23.15 S festivalov jazza; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe. ITAL lcLi.Viz.IJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Oddaja za potrošnike; 13.30 Dnevnik: 14.00 Prenos iz Gaete; 15.00 Oddaja o pedagogiki; 17.00 TV za najmlajše: Igra stvari; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Lepota gozda; 18.20 Irska za turiste; 18.45 Primerjava mnenj; 19.15 Kulturna oddaja: Monografije; 19.45 Šport in kronike; 20.30Dnevnik; 21.00 TV priredba: V šoli; 22.00 Prenos športnega dogodka; II KANA* 18.55 Neposreden prenos nog. tekme: Bolgarija - Italija; 21.00 Dnevnik; 21.15 Celovečerni film: Smog; 22.50 Jane Fonda. JUG TELEVIZIJA 18.40 Sebastijan in Mary Morgane. serijski barvni film; 19.05 Obzornik; 19.20 Jazz na ekranu: Chris Barber Band; 19.55 Od filma do filma: 20.20 S k;mero po svetu: Grenak okus opala; 21.00 TV dnevnik; 21.35 i. Sekulič: Kronika vaškega pokopali- šča, 3. del; 22.20 Ljudje med seboj: Trenutek Slovencev v Italiji; 23.00 Tvan Rabuzin: barvna oddaja nagrajena na festivalu TV; KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Mr. Piper; 21.15 Poročila; 21.30 Srečanja; 22.05 Igre brez meja. grešile svoj lonček pa je pristavil še sodnik. Po tem spodrsljaju je Bor v tretjem setu ponovno pritisnil in odpora nasprotnic je bilo konec. Ostali izidi: Latisana — Torriana 2:1, Don Bosco — Latisana 2:0, Don Bosco — Torriana 2:0. Končna lestvica: Bor 6 točk, Don Bosco 4, Latisana 2, Torriana 0. G. F. Danes v Sofiji Bolgarija-Italija SOFIJA, 20. — Valcareggi ie danes izjavil, da bo jutri v italijanski reprezentanci proti Bolgariji igrala ista ekipa, ki je proti Romuniji v Bukarešti dosegla neodločen izid 3:3. Postava italijanskega moštva bo torej taka: Albertosi; Spinosi, Marchetti; Be-din, Rosato, Burgnich; Causio. Mazzola. Anastasi, Capello, Prati. Kar se tiče zamenjav med tekmo samo, ni Valcareggi izjavil nič določenega. «Imam sicer nekaj v načrtu* je dejal. «vendar niti meni trenutno ni jasno, kako bom jutri ukrepal*. Na vprašanje časnikarje!'. če bi ne bilo bolje poslati na igrišče večjega števila igralcev, glede na to, da je ta turneja bolj poskusnega značaja je trener reprezentance menil, da v Bukarešti italijansko moštvo v bistvu ni zaigralo slabo. Zato naj bi ta postava dala še en dokaz svoje upravičenosti, saj bo treba zdaj poiskati bolj ali manj stalno obliko italijanske reprezentance za prihodnje mednarodne obveznosti. ODBOJKA Na moškem odbojkarskem turnirju za pokal «P. Špacapana* je sinoči v štandrežu Dom premagal Sudest z 2:0 (15:9, 17:15), nato pa še Auroro z 2:1 (15:12, 10:15, 15:10). Danes bo Dom v okviru tega turnirja nastopil proti tržaški ekipi ACE GAT in sicer v Drevoredu XX. septembra. Vratar Primorja Danilo Štoka je v tej sezoni odigral 14 prvenstvenih tekem, klonil pa je le sedemkrat 3. SLAVKO TUTA: PLANINE VABIJO Tod so bale barake internirancev — in bali so tudi Franco-* kd so v drugi svetovni vojni padli v esesovske kremplje m 11 so tdh pokopali tu. Umirali pa so zaradi izmučen j a, ko so *°Pali predor na koroško stran to niso dobivali potrebne hrane. Ma je tu podružnica Mauthausna in je služila kot uničevalni Miter, Preden se poženemo po grapi Mašenika, ki jo le bil hudour-Mc razkopali lansko leto, si bomo osvežili telo, kajti jutranji Mk z mrzlo vodo je zelo prijeten, Ce ne bomo počasni, pristno na Preval že v poldrugi uri, lahko pa bomo rabili kar \ saj je pot izredno slaba. Na Prevalu 11309 m) se bomo ^dahnili v hiši na križišču. Tu bomo dobili mleka ali pa tudi Jhige pijače. Meni je ostalo v spominu izredno mastno mleko, ‘‘sitega ne dobimo zlahka. Tu se križamo s transverzalo, ki Mihaja z Dobrče in gre na vrh Begunjščice. Naša pot ne gre Mz vrj1 pa od zavetišča na planino in od tu nekoliko str-nad pašnik in vedno po pobočju Begunjščice nad dolino Drago Dolga je, če je sonce visoko. Nekoč se končajo tudi seno-^ti in ravno ko bomo v skrbeh, ali gremo prav, stopimo na Dot iz doline in dvajset minut pozneje stojimo pred Robleko-Mti domom. Ce smo ubrali pot čez vrh, je poti za dobro uro več, zato M nagrada toliko večja. Razgled po Karavankah je tu očar-(Jivo lep. Mnogo je ljudi, ki prihajajo na vrh samo zaradi tega Masnega razgleda. Zakaj bi tedaj mi, ki smo na Prevalu samo m pod vrhom, ne žrtvovali dobre ure hoje, pa se na kri-odločili za vrh. Roblekov dom poznamo verjetno vsi. Prijazna lesena stav- ba nosi ime po Robleku, ki je zgorel v Narodnem domu, ko so ga fašista leta 1920 požgali. Roblek je bil eden izmed organizatorjev slovenskega planinstva, tako kot so bili Aljaž, Tominšek, Kocbek, Frischauf, Tuma, Abram in toliko drugih. Nizko v dolini so tiste Begunje, ki bodo ostale potomcem v opozorilo. na zlo, ki ga prinese tujec, ko se polasti naše zemlje. Prijazen upravnik nas bo postregel in nas obogatil z žigom. Verjetno bomo ostali čez noč v domu, zvečer pa bomo gledali z verande, kako se prižigajo luči in po radovljiških vaseh. Če bomo zapustili pograd v zgodnjih jutranjih urah, bomo zvečer že daleč za desnim bregom Save Dolinke. Pota bomo namreč imeli v tem primeru kar mnogo. Spustimo se po poti do koče v Dragi. Ce nas bodo kaj hudo vabili lisički, ki jih je včasih zelo dosti kar ob poti, nas gobarska žilica ne sme motiti. Veselo stopimo tudi mimo Polj-ške planine in se oddahnimo v Draga, kjer nam bodo dali dobrega čaja. V koči dobimo še žig in se napotimo dalje po asfaltni cesti. Na levi stoji spomenik, pri katerem se bomo gotovo ustavili. Tu je namreč nacistična zver pobijala slovenske junake. Tu so dali življenje Slovenci, katerim je bila vera v pravico in svobodo življenjski smoter, to ko smo bili ob eno in drugo smo se spomnili Prešerna, ko je napisal večno veljavno resnico, da je manj strašna noč v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi! Tisti, ki so mlada leta preživljali v vojni dobi in še posebno tisti, ki so vse tvegali za domovino naj dajejo zanamcem izročilo, ki ga je Kajuh napisal, namreč, da je za domovino vredno umreti. Narodi, ki so napisali bogato zgodovino vedo, da je to tudi dolžnost. Nikoli ne bo dovolj Izraženih misli, da se moramo vživeti v to resnico. In naš narod je s svojimi žrtvami izkazal pravico, da ga svet čeprav ne po statistikah prišteva med velike narode. Z nič manjšimi občutki si bomo ogledali begunjski muzej, kjer bomo videli celice, v katerih so hrabri ljudje čakali na smrt. V dnevnik sem si zapisal tale spomin: «Kdor je vlažne kamne gledal noč in dan, ga mrzel pot oblije še davno potem, ko so strahote za njim.* Takrat se godi človeku tako, kot sem ob neki priliki ■apdsal, da so sekunde strahovito dolge. Skozi zapore v Begunjah je šlo 12.000 Slovencev, skozi bunkerje v smrt pa skoraj tisoč. Ko smo si ogledali muzej in dobili žig, stopimo v park in sa ga oglejmo. Ne bo nam žal. Pot nas pelje desno iz vasi v Rodine, ki nas spominjajo na Ovčarja Marka in na Trop brez zvoncev. Obe povesti je Janez Jalen že tako živo napisal, da sem sl vedno želel obiskati kraje, kjer se je pasla rodinska drobnica. V cerkvi sv. Klemena, ki je iz leta 1702, bomo videli sohe mojstrov Pengova, Franketa in Pusta vrha. Gledali jih bomo kot mojstrovine v cerkvi sv. Petra v Rimu. čez Reber in po Završnici pridemo do Milanovičevega spomenika, ki je tudi spomenik kurirjem, ki so padli v NOB za samostojnost. Kurirji so tod opravljali eno izmed najvažnejših, čeprav skromnih junaških dejanj. Mimo Za-breške in nato Žirovniške planine smo po lepa valoviti gozdni poti prišli pred Valvasorjev dom. Dvakrat sem se potikal okoli tega doma in obakrat me je močilo. To pa še ne pomeni, da je za izlet v dom pod Stolom potrebna marela. Na Stol (2236 m), ki je že na meji, bi bdlo sicer lepo podaljšati pot, saj smo že na 1180 m višine. Tri ure hoje gor, polovico toliko za spust in morda še manj pa bd bili na gori, ki nas vedno mika, ko se vozimo na Bled. V načrtu pa imamo še kar dovolj druge poti pred seboj in je bolje, da se odpravimo proti Pristavi na javoniškem Rovtu, kjer dobimo žig, in vsega, kar bomo potrebovali. Skozi gozd do koroške Bele ni daleč, vendar bomo čimprej odšli. Pot gre vedno navzdol in, ko dosežemo Belo, smo tudi na asfaltni cesti za Jesenice. K sreči je ne bomo imeli za dolgo, kajti most čez Savo v Javorniku nas bo potegnil na desna breg, nato pa bo šlo po cesti navzgor ob blejski Dobravi desno in že stopamo proti Poljanam, ki je na poti proti Gorjam. Mi seveda ne poj demo do tja. V Poljanah se pri spomeniku ustavimo, nato stopimo v kmečki dom, kjer nam dajo žig, od tu dalje se držimo markacije ali pa povprašamo domačina, kod pelje pot proti domu na Ravnah na Mežakli. Ce je že pozno, bomo za tisti dan zaključili tu našo pot. Zgovorni upravnik doma na Ravnah nam sicer ne bo postregel a originalnim žigom, pač pa bo veljal kakršen koli dokaz, da smo bili pri njem. Najlepše bi sicer bilo, da bi se naš dnevni napor končal v Kovinarski koči v Zgornji Radovni, ki je ob vstopu v Kot, pa je poti še dve uri. Ce gremo do Srednje Radovne, pazimo, da ne zavijemo levo v Vrata, kajti mi pojdemo po Kotu navzgor. V Kovinarski koči nam bodo dali žig in tako smo opravili že z dvajsetimi postojankami. Od Kovinarske koče dalje se lotimo Triglavskega pogorja. V Zgornji Radovni smo na kakih 800 m višne in ker je dom Valentina Staniča na višini 2332 m, je lahko izračunati, da nas čaka več kot 1500 m vzpona. Dve uri gremo po položnem svetu tri pa v strmino. Tako pridemo mimo Pekla v enega izmed najlepših planinskih domov, kar sem jih videl. Pa ni to le moj občutek. S komer koli sem se o tem pogovarjal, vsak je bil istega mnenja. Isto velja tudi za Vodnikovo kočo, kjer kraljuje eden izmed najbolj nabrušenih gorenjskih jezikov v ustih dobre in razumne Angele, ki jo vsi gorniki poznamo. Mikal nas bo marsikateri izmed vrhov, ki nas tod obdajajo. Samo pol ure je na Begunjski vrh (2461 m), dve uri je oddaljena Rjavina 12532 m) in tudi plezalne poti na Cmir ne bo več in smo na 2393 m. Na Vrbanovo špico (2408 m) bo tam okoli. Se>'da si lahko zberemo bolj deviške stene. Do Kredarice čez Rež (2441 m) imamo dobro uro in že se bomo skoraj dotikali vrha Triglava. V Staničevem domu dobimo žig in, če stopimo še do Triglavskega doma na Kredarici (2515 m), bomo ob zori lahko Skakali po ostenjih Malega Triglava. O omenjenem domu je že težko kaj novega povedati, česar bi sleherni planinec ne vedel. Če nas je pot vodila po Krmi, v Kot, v Vrata, s Trente po Zadnjici čez Luknjo ali Dolič končamo vedno v Triglavskem domu. Dom je Aljaževo delo, kot je njegovo delo stolp na vrhu. Del prvotnega doma je še ohranjen. Vsakdo tudi ve, da je tu meteorološki observatorij. Za mlajše noge je tu še spomladi s snegom mnogo dela, kajti smučišča gredo do Doliča in preko Hribaric na sam Kanjavec ter navzdol po dolini Sedmerih triglavskih jezer na Komno vse do Vogla. (Nadaljevanje sledi) ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA POROČILO IN OBRAČUN 31. 12. 1971 Poročilo upravnega sveta, sprejeto na seji 29. aprila, se tako zaključuje: Zakonski osnutek, ki ga je lani predložila vlada glede dotacijskega sklada v korist naši ustanovi v višini 250 milijard lir, je zapadel s koncem zakonodajne dobe. Upamo, da bodo vladne oblasti po izvolitvi novega parlamenta začele ponovno obravnavati celotni naš položaj ter sprejele ukrepe, ki ne bd bili polovičarski ter zato neustrezni, temveč taki, ki se bodo izkazali za potrebne za uravnove-šenje našega proračuna. Tudi 1. 1971 je prineslo za našo ustanovo vrsto težav. Stroški so še vedno rasli preko povišanja iztržkov, ki pa so tudi občutili posledice negativnega razvoja našega gospodarstva, kar nas je prisililo, da smo še znižali stopnjo amortizacije, namesto da bi jo zvišali zaradi spravljanja v pogon novih zmogljivosti. Nasproti, namreč, večjega iztržka za prodajo električne energije in prispevkov za priključke, ki so znašali približno 130 milijard, pa je zvišanje stroškov znašalo 155 milijard lir. Posl. leto 1970: predvidena amortizacija 133,3 milijarde lir; amortizacija v višini 60,81 odst. fiskalnega maksimuma 216,8; negativna razlika 83,5. Posl. leto 1971: predvidena amortizacija 108,9 milijarde lir; amortizacija v višini 60,81 odst. fiskalnega maksimuma 241,7; negativna razlika 132,8. Skupna izvedena amortizacija 1159,1 milijarde lir; skupna amortizacija v višini 60,81 odst. fiskalnega maksimuma 1530,6; skupna negativna razlika 371,5. Manjša amortizacija za skupno 371,5 milijarde lir do vključno 1. 1971 predstavlja praktično izgubo, ki jo je ustanova utrpela v prvih devetih letih upravljanja. Prav gotovo ne gre za vrtoglavo številko. Dovolj bi bilo, da bi se z letom 1969 električne tarife in prispevki za priključitve zvišali za 10 odst. v odnosu z ravnijo 1. 1959, pa bi bila ustanova v stanju, da določi primerne dotacije ter pokrije tudi nižje dotacije v prejšnjih letih. Tak ukrep, ki bi ga sedaj sprejeli, žal ne bo več učinkovit za uravnovešen je našega proračuna. I distribucijska mreža kar se da učinkovita. Posebno velja to za tisti del mreže, ki smo jo podedo-I vali v dokaj sDuem stanju. Od začetka naše dejavnosti smo v celoti investirali 3.775,2 milijarde lir. V šestih letih, 1972 - 1977, je za gradnjo novih naprav predviden strošek 5.655 milijard lir. Investicije v letu 1971 so se v primerjavi s prejšnjim poslovnim letom povečale za 10,5%. Toda pri tem je treba paudariti, da so bile te za dobrih 89 milijard izpod predvidenih naložb. To med drugim pomeni, da smo drugim industrijskim podjetjem dali manj naročil, kolikor bi jih bili sicer, če bi bali i mogli izvajati svoje razvojne na-1 lasanja primerno ukrepajo, če je potrebno tudi z zakonom, da bi ohranili pravilen odnos, ki mora vendarle obstajati med nujnim povečanjem električnih naprav ter med ohranitvijo prirodnega okolja. Ovire, ki se nam postavljajo, posebno v osrednjih in južnih predelih dežele, se v glavnem tolmačijo z nevarnostjo okuževanja okolja, s škodo, ki da se bo povzro-j čila turizmu ali z oškodovanjemj prirodnih lepot. Ne glede na to, da je po našei bolj malo logično hkrati zahteval industrializacijo in postavljati til soče težav, ko gre za lokacijo inj dustrij, smo že v prejšnjem poročilu uvedli nov odstavek, da bi PODATKI IN VESTI IZ POROČILA UPRAVNEGA SVETA (številke v oklepajih se nanašajo na leto 1970) premeščena podjetja na dan 31. 12. 1971 1.159 (1.138) integrirana podjetja na dan kot zgoraj 1.127 (1.099) celotna produkcija Enel plini razpršujejo visoko preko dimnikov, ki so tudi nad 200 metrov visoki. V posebnih krajih in ob posebnih vetrovnih ali vremenskih razmerah pa je treba uporabljati tuje gorivo z majhno količino žvepla, da bi spoštovali zakonske predpise o škodljivosti. (Gre za tuja goriva, za proizvodnjo katerih se naše čistilnice šele opremljajo). Ta goriva, v kolikor nam uspe jih dobaviti, uporabljamo v naših centralah. Količina tega posebnega goriva, ki ga moramo uporabljati le v posebnih vremenskih razmerah ter v zgoraj navedenih primerih, se bo sčasoma povečala zaradi vedno menskih motenj, nujno vodijo k nadaljnjemu povišanju stroškov in k temu, da bodo vedno manj upravičene sedanje cene energije. Jedrske naprave Kakor smo pojasnili že v prejšnjem poročilu, za uporabo jedrskih central in jedrskega goriva preneha vsakršna zahteva, ki velja za klasično gorivo in zato odpadajo tudi vsi problemi, ki zadevajo zastrupljenje zraka in so povezani s termičnimi elektrarnami. Kar zadeva žarčenje radioaktivnosti iz jedrskih central, je že znano, da je to, po dosedanjih izkušnjah, tako skromno, da ne V preteklem decembru je bila sklenjena gradnja pete centrale, ki bo imela zmogljivost med 800 in 1000 MW. Investicije v nove naprave se predvidevajo takole: leta 1972 805 milijard lir » 1973 790 » » » 1974 780 » » » 1975 925 » » s- 1976 1.105 » » » 1977 1.250 » » skupno v šestih letih torej za 5.655 milijard lir. 92.047 milijonov kWh (85.202 milijonov) + 8% tako razdeljena: 28.132 » » hidroelektrična (29.475) 57.886 » j> termoelektrična (49.826) 2-664 » » geotermična ( 2.725) 3.365 » » jedrska ( 3.176) uvoz energije 3.234 » » ( 4.672) izvoz energije 1.573(1) s- » ( 707) hidrološke razmere v poslovnem letu nepovoljne - koeficient hidroelektrične produktivnosti 0,91 proti 0,93 v 1970 ter 0,99 v 1968. letu celotna proizvodnja električne e- nergije v Italiji 124.600 milijonov kWh (117.423) električna energija vnešena v italijansko mrežo za kritje notranje porabe 120.000 milijonov kWh (115.457) potrošnja Enel na dan 31. 12. 1971 24.724.342 (23.952.219) +3,2% energija, ki jo je fakturirala Enel 81.630,9 milijonov kWh (76.394,1) +6,9% celotna zmogljivost hidroelektrič-nih naprav Enel, ki so začele obratovati v tem poslovnem letu 294.500 kW ( 75.000) isto glede na termoelektrične centrale Enel 1.987.400 kW (2.086.500) električni vodi Enel, ki so začeli obratovati 783 km trojnega voda ( 696) nove transformatorske zmogljivosti, instalirane v omrežju vodov Enel 4.229.000 kVA (3.826 000) izvedene investicije 665,8 milijarde lir (602,5 + 10,5% Jedrski sektor: v gradnji je v Caorsu ne reki Pad četrta jedrska centrala, ki bo imela zmogljivost približno 800 MW in ki bo o-premljena z reaktorjem na vrelo vodo. Za znanstvena raziskovanja je ustanova potrošila v letu 1971 nad 9.600 milijonov lir od česar 2.661 v obliki prispevkov, prvenstveno v prid trem zavodom Cise, Cesi in Ismes, ki jih ustanova kontrolira, približno 7 milijard lir pa je bilo neposredno uporabljenih. Osebje je ob koncu leta 1971 štelo 105.057 delovnih enot (105.048 ob koncu leta 1970), od česar je bilo 1.243 vodilnega osebja, 42.400 uradnikov ter 61.414 delavcev. Stroški za vse osebje so znašali 567,3 milijarde lir, nasproti 491,7 milijarde v letu 1970 (+15,4%). Izplačana odškodnina na dan 31. 12. 1971 je mišljena odškodnino, ki je bila izplačana 903 podjetjem in to v skupnem znesku 1.629,8 milijarde lir (celotna predvidena vsota znaša 1.700 milijard lir). Na dan 1. januarja 1972 je bilo izplačanih za kapitale in obresti za podržavljena podjetja 1.824,4 milijarde lir. Preostanejo še trije šestmesečni obroki. Posojila, ki so bila izdana leta 1971, znašajo skupno 687,6 milijarde lir (od česar 250 milijard za izplačilo odškodnin). V vsoti je všteto tudi posojilo v znesku 60 milijonov enot evropske valute (1 enota = 625 lir), ki so jo izdale dežele EGS z obrestno mero 7,25%. Električne tarife so v Italiji ostale nespremenjene na ravni leta 1959, toda zakon štev. 853 z dne 6. 10. 1971 je ponovno uveljavil zmanjšanje v višini 25% do vključno 31. decembra 1980 za industrijsko, trgovinsko ter kmetijsko porabo do zmogljivosti 30 kW, omejeno na ozemlja v kompetenci Blagajne za Jug. V letu 1971 so se električne tarife v Franciji povišale za 4% (od leta 1959 v celoti za +42,6% in za +38,3%, in sicer za visoko oziroma nizko nepotostno energijo). V Veliki Britaniji se je cena elektriki povečala za približno 10 odst. v poslovnem letu 1970/71 ter za 9% v naslednjem poslovnem letu (od leta 1959 skupno pa za približno 56%). Kar zadeva elektrifikacijo podeželja, izhaja, da je bila v petletju 1966-70 elektrika napeljana v naselja s skupno približno 372.000 prebivalci. Nadaljnji posegi, ki bodo v smislu sedanjih naložb omogočili priključitev električnih vodov, predvidevajo nadaljnjih 420.000 prebivalcev. Zato bi ostalo brez elektrike le še okoli 520,000 prebivalcev s stalnim bivanjem ter 420.000 ljudi z občasnim bivanjem. (1) v pretežni večini za nočno ali praznično dobavo energije. Amortizacije Razlika 25 milijard lir opravičuje, z izjemo nekaterih variacij manjšega pomena, znižanje v absolutni številki 24,4 milijarde lir amortizacij, ki, kot je razvidno iz zneska določenega za 1. 1971, odgovarjajo 27,4 odst. dovoljenega fiskalnega maksimuma (37,4 odst. 1. 1970) ter 1,7 skupnega obsega dohodkov (2,3 odst. 1. 1970). Če bi izračunali amortizacije v višini 60,81 odst. fiskalnega maksimuma, ki so jih poprečno izvedli v poslovnem 1. 1962 glavni električni absorbirani obrati bi vsota amortizacije znašala 214,7 milijarde lir. V tej zvezi naj navedemo tu preglednico s strani 238 našega prejšnjega poročila in ki jo izpolnjujemo s podatki iz 1. 1971: Posl. leto 1963: amortizacija v višini 93,7 milijarde lir; amortizacija v višini 60,81 odst. fiskalnega maksimuma 97,6 milijarde lir; negativna razlika 3,9 milijarde. Posl. leto 1964: predvidena amortizacija 106,8 milijarde; amortizacija v višini 60,81 fiskalnega maksimuma 122,9; negativna razlika 16,1. Posl. leto 1965: predvidena amortizacija 120,3 milijarde; amortizacija v višini 60,81 odst. fiskalnega maksimuma 135,4; negativna razlika 15,1. Posl. leto 1966: predvidena amortizacija 140,0; amortizacija v višini 60,81 odst. fiskalnega maksimuma 156,7; negativna razlika 16,7. Posl. leto 1967: predvidena amortizacija 155,1 milijarde; amortizacija v višini 60,81 odst. fiskalnega maksimuma 170,9; negativna razlika 15,8. Posl. leto 1968: predvidena amortizacija 151,0 milijarde; amortizacija v višini 60,81 odst. fiskalnega maksimuma 188,2; negativna razlika 37,2. Posl. leto 1969: predvidena amortizacija 150,0 milijarde lir; amortizacija v višini 60,81 odst. fiskalnega maksimuma 200,4; negativna razlika 50,4. Povišanje stroškov Že v preteklosti smo govorili o vzrokih, ki so privedli do neprestanega slabšanja našega gospodarskega računa. Ti vzroki se morejo skrčiti v zamrznitev cen električni energiji ter v istočasno neprestano večanje proizvodnih stroškov. Nekaj številk: v letu podržav-ljenja so poprečni letni stroški za nameščenca znašali pri glavnih električnih podjetjih 2.340.000 lir, konec leta 1971 pa so se ti povzpeli na 5.400.000, to se pravi, da 30 se povečali za 130%. Posleonji strošek pa se bo v tem poslovnem letu še občutno povečal, deloma na račun nadaljnjih izboljšav, ki jih predvideva delovna pogodba, deloma v zvezi z izvajanjem zakona o bivših borcih, katerih socialne ugodnosti bodo, kot kaže, močno bremenile naš gospodarski račun. Kar zadeva povišanja cen gorivom, ni treba iti daleč nazaj. Dovolj je povedati, da se je v odnosu na leto 1969 ta strošek v letu 1970 dvignil za 15, v letu 1971 pa celo za 35 milijard lir. V zvezi s tem je treba upoštevati naslednje: medtem ko je leta 1963 cenejša elektrika iz hidroelektrarn krila 66% porabe, se je konec 1971 ta odstotek znižal na približno 31%, to se pravi, da se je močno povečala proizvodnja termičnih central, k; je veliko dražja. Temu je treba dodati še elektriko iz treh jedrskih central, ki smo jih podedovali in katerih proizvodnja je vse prej kot konkurenčna. Ti in še nekateri drugi dejavniki so prispevali k temu, da se je samo v poslovnem letu 1971 proizvodna cena za prodano kWh zvišala za 1,04 lire. Gradbena dejavnost Kar zadeva gradbeno dejavnost, , e vredno poudariti, da je ta v tem poslovnem letu privedla do novih riidužb v 'icanosti 665,8 milijarde lir od česar za 289,1 milijarde oziroma za 43,42% na področju distribucije in to zato, da bi bila črte, če bi ne prišlo do ovir. Teh naročil je bilo za o74 milijard lir. Ovire našim gradnjam Ovire s strani krajevnih ustanov, ki smo jih v preteklosti že omenili in o njih podrobneje spregovoril; na drugem mestu tega poročila, žal, niso manjkale in to Kljub našim opozorilom, ki smo jih večkrat izrazili ustreznim vladnim organom. V kolikor bi pravkar minula zima ne bila izredno blaga, bi bili primorani v trenutkih največje porabe omejiti dobavo naše elektrike v vsej deželi. Zato je nujno, da odgovorni krogi brez od- javno mnenje poučili, koliko naša ustanova stori ali namerava storiti, da bi preprečila ali do najmanjše mere — na temelju najnaprednejših tehničnih sredstev — skrčila okuženje okolja na področjih, koder se gradijo termoelektrične naprave. Nadaljnja razmišljanja o tem problemu — katerega važnosti prav gotovo ne podcenjujemo — vsebuje to naše poročilo. Glede tega velja paudariti, da termoelektrične centrale bolj malo prispevajo — vsekakor pod predpisanimi mejami — k zastrupljanju ozračja pri tleh in to zaradi tega, ker se žveplov dioksid in ostali škodljivi večje koncentracije termoelektrič-nih central. Da trt to samo nakazali, lahko dodamo, da bo poraba teh goriv 1973. leta znašala okoli 3 milijone ton, leta 1976 pa okoli 4,8 milijona ton. Povečani stroški, v primerjavi s stroški, ki bi jih terjala tradicionalna goriva in ki znašajo približno 1.300 — 1.400 lir pri toni in za vsak odstotek odstranjenega žvepla, se more oceniti za leto 1973 na 17,4 milijarde lir, za leto 1976 pa na 28 milijard lir. Visoki dimniki in gorivo z najnižjo mero žvepla, pa čeprav bi poslednje uporabljali le v času vre- predstavlja niti najmanjše nevarnosti, celo ne za ljudi, ki živijo v neposredni bližini. Delež jedrske proizvodnje v celotni proizvodnji elektrike je danes v svetu skromen, vendar pa je sprejemljivo predvidevanje, da bo leta 1980 delež novega energetskega vira v industrijsko razvitih deželah dosegel 15-20%; leta 1990 se bo ta delež lahko povzpel na 50%, pozneje pa bo po vsej verjetnosti jedrski vir elektrike prevzel prevladujočo vlogo. Kakor je bilo ob času sporoče no, je naša ustanova pred meseci sklenila, da bo začela graditi peto jedrsko centralo, ki bo dosegla zmogljivost 800 -1.000 MW. Že močno so obdelane temeljite raziskave, da bi se ugotovilo, kje obstajajo osnovni pogoji za lociranje tovrstnih velikih obratov. V zvezi s tem je treba poudariti dejstvo, da medtem ko tradicionalno termično centralo sestavlja več elementov, del katerih služi lahko kot rezerva, je jedrska naprava enovita in se mora izkoriščati enotno v vsej svoji zmogljivosti. Kar zadeva gradnje po četrti in peti jedrski centrali smo trdno odločeni, da bomo odslej nadaljevali s programom gradnje po eno jedrsko centralo na leto in to centrale z veliko zmogljivostjo, in sicer zato, da bi ustregli potrebam dežele. Hkrati upamo, da bodo vladne oblasti kmalu upoštevale naše finančno stanje in našo bilanco. Da pa bi mogli izvajati globalni program, ki je bil ob času določen, bosta v letu 1973 naročeni dve in ne ena centrala in dve tudi v letu 1974. Zato bodo leta 1978 delovale v Italiji jedrske centrale s skupno zmogljivostjo 5.500 - 6.509 MW, kar pomeni, da bodo te dajale 15% celotne električne energije kolikor se je za tisto dobo predvideva. Elektrifikacija podeželja V posebnem odstavku smo omenili, da smo naročili posebno kapilarno anketo glede podeželskih stanovanj, ki so brez električne energije, da bi zbrali najsodoonejše podatke o dejanskem stanju ter o stroških, ki bi bili potrebni, da bi program elektrifikacije v celoti izvedli. Brž ko bomo v kratkem prišli do vseh teh podatkov, Oomo vladnim oblastem predložili svoj predlog, katerega namen je, lotiti se enotnega zaključnega posega za priključitev k električni mreži vsen stanovanj na podeželju, tudi tistih, v katerih ljudje žive le sezonsko. Po naših predvidevanjih nadaljnji stroški za dosego tega cilja n® bodo daleč od 250 milijard lir, od česar odpade, kot je znano, 20% v naše breme. Že sedaj upamo, da bo naš predlog sprejet in da se tako dokončno reši problem elektrifikacije podeželja, kar bo prav gotovo prineslo olajšanje v življenje vsega podeželskega prebivalstva. Odpraviti usklajevalni sklad Vprašanje, na katerega bi želeli pritegniti pozornost vladnih oblasti zadeva problem integracij cene za vsako prodano kWh, ki jih je CIP dovolil nekaterim električnim podjetjem, ki niso bila nacionalizirana. Omenjamo, da so bile leta 1961, ko so bile poenotene električne tarife v Italiji, dopuščene take integracije, da bi nadoknadili izgube tistih podjetij, ki so proizvajali električno energijo z višjimi stroški. V ta namen je bil ustanovljen poseben usklajevalni sklad, v katerega so se stekali prispevki drugih podjetij, posebno velikih. Po nacionalizaciji, bi bilo umestno poenostaviti ta sistem s premestitvijo tistih podjetij, ki so proizvajala po neekonomskih cenah, posebno na področjih, kjer je ustanova razpolagala s svojim; obrati. Gre namreč za izgubo za skupnost, če naše zmogljivosti ne delujejo, zato, da bi se omogočilo delovanje malih podjetij, katerim je treba priznavata integracije stroškov, ki so včasih na visoki ravni in ki praktično obremenjujejo z usklajevalnim skladom državno podjetje. Ne da n' upoštevali pri tem, da je kvaliteta storitev, ki jih ta podjetja nudijo-taka, da često povzroča odpor in protest, ki jih zabeleži Krajevni tisk. Po našem mnenju je torej treba odpraviti te integracije cen, kar bo nujno pripeljalo do nacionalizacije teh podjetij. Ta rešitev velja tudi za tista podjetja, ki delujejo na manjšin otokih in katerih visoke integracije stroškov, ki jih prejemajo od sklada, je treba smatrati za neskladne s stroški povezav, ki bi jih bile treba ustvariti. Leta 1971 je bilo izplačanih v korist samo treh družb, ki so bi« deležne ugodnosti sklada, 1,2 m1' lijarde lir. Gre za vsoto, ki jo 3* treba preučiti. Občinska podjetja Nič se ni premaknilo naprej v času poslovnega leta, ki ga obravnavamo, glede vprašanja električnih podjetij, ki jih upravljajo krajevne ustanove. Zato menimo, da moramo poudariti naše stališče, da je treba čimprej najti ustrezno rešitev, ki bo morala, vsaj si celimo, ščititi osnovna načela, ki ^ navdihovala nacionalizacijo električne energije v Italiji. Omenjam0-da so ta podjetja nastala v času-ko je bilo treba brzdati cene, ki so jih diktirale zasebne monop0' listične družbe, kar m imelo l-pomena potem ko je bil ustanovil00 Enel. Periodične konference nalnih konferenc, je bilo prirejeni0 leta 1971 pet posvetovanj: v Tu' rinu za Piemont, v Neaplju za Ca°? panio, v Trstu za Furlani jo - J°™ sko krajino, v Aosti za Val d’Aost°-V Aquili za Abruce. V marcu *e' tos je bila še ena konferenca v Campobassu za Molise. Neposredni in koristen razgovor s krajevnim1 predstavniki na ceh konferencah, dobiva sedaj še večji poudarek z ustanovitvijo dežel z navadnim statutom. * * * Generalnemu ravnatelju želim0 še enkrat izraziti našo zahvalo za njegovo preudarno delo ter za vl. sok čut odgovornosti, si je bil za°j značilen. To hvaležnost je treb raztegniti tudi na osrednje raV' natelje področij, ki z njim t®*? sodelujejo l-;r vsem drugim v°d’ teljem. Vsem našim delavce1!1’ kakršen si bodi njihov položaj 1 mesto v veliici družini Enel, P012!1« varno, da so učinkovito prispeva k dejavnosti, ki smo jo v tem P010” Čilu dokumentirali. Na kraju tega poročila, naj izrazimo našo globoko hvaležne? gospodu ministru za industrijo 1 njegovim neposrednim sodelavcem za učinkovito podporo, ki jo stal00 nudijo pri reševanju r.aš;h prob*e PREMOŽENJSKO STANJE BILANCA DNE 31. DECEMBRA 1971 EKONOMSKI RAČUN AKTIVA Zemljišča lir 6.511.086.661 Stavbe » 96.775.226.201 Električne naprave v obratovanju: proizvodne naprave » 3.131.350.507.768 prenosni vodi » 361.592.088.549 transformatorske postaje » 296.857.175.313 distribucijske mreže » 2.327.554.664.432 Električne naprave v izgradnji » 551.984.397.989 Druge naprave in stroji » 43.328.310.683 Pohištvo, tehnično upravni pripomočki in naprave t 98.308.681.099 Skupaj lir 6.914.262.138.695 Višja vrednost premoženja in odnosi z na- cionaliziranimi podjetji » 447.778.010.340 Stroški in izgube, ki jih je treba amortizirati: razlika pri posojilih, najetih za Izplače- vanje odškodnin » 112.700.687.500 drugo » 88.058.205.905 Obratna sredstva: vskladiščeni material in naprave ...» 131.656.054.012 goriva in druge zaloge » 41.675.487.830 Blagajna In vrednotnice » 102.015.988 Vrednostni papirji s stalnim dohodkom: obveznice » 6.003.348.740 drugi vrednostni papirji s stalnim do- hodkom » 4.695.205.124 Delnice in soudeležba pri kapitalu . » 1.306.837.794 Banke » 14.902.079.187 Aktivne vrednotnice » 273.952.597 Terjatve do uporabnikov: terjatve za porabljeno elektriko .... » 204.475.913.327 drugo » 70.783.671.195 Terjatve do obračunskih in podobnih skladov » 80.688.155 Predujmi dobaviteljem . » 130.775.893.278 Druge terjatve » 68.491.731.942 Razne prehodne terjatve 162.677.575.250 Terjatve za dozorele aktivnosti 5.661.112.741 Skupaj lir 8.406.360.609.600 PREHODNE POSTAVKE Kavcije » 10.851.365.980 Jamstva » 16.194.547.610 Druge prehodne postavke » 184.817.888.485 Skupaj lir 211.863.802.075 PASIVA Sklad za amortizacijo: stavbe lir 18.911.417.674 električne naprave v obratovanju ...» 2.108.900.765.929 druge naprave in stroji » 12.753.280.388 pohištvo, tehnično - upravni pripomočki, naprave » 30.755.148.240 višja vrednost premoženja in odnosi s podržavljenimi podjetji » 87.722.300.000 Skupaj lir 2.259.042.912.231 Sklad za devalvacijo kreditov » 32.305.766.580 Sklad za riziko in morebitne izgube . . . . » 10.806.963.376 Sklad za doklade in socialno skrbstvo osebja » 391.352.069.358 Dolgovi z realnim jamstvom » 268.409.625.583 Druga posojila » 60.363.945.269 Obveznice » 3.425.100.309.053 Predujmi in kavcije uporabnikov » 132.627.461.775 Banke » 523.324.457.821 Pasivni vrednostni papirji » 26.315.830 Dobavitelji » 118.181.577.395 Dolgovi za odbitke in socialne dajatve ...» 29.878.551.997 Dolgovi za davke in davčne pristojbine . . » 51.226.497.430 Dolgovi do obračunskih in podobnih skladov » 3.906.737.111 Drugi dolgovi . » 409.875.084.694 Razni prehodni računi pasive » 38.155.914.986 Dolgovi za dospele pasivnosti » 127.178.195.172 Dolgovi za odškodnine » 506.492.787.308 Skupaj Ur 8.388.255.172.969 Bivše električne družbe, ki jim je treba izplačati odškodnino: začasni čisti premoženjski račun . . . . » 17.482.065.545 Rezervni sklad po členu 18 statuta ENEL » 623.371.086 Skupaj lir 8.406.360.609.600 PREHODNE POSTAVKE Kavcije lir 10.851.365.980 Jamstva » 16.194.547.610 Druge prehodne postavke 184.817.888.485 Skopaj lir 211.863.802.075 NEGATIVNE KOMPONENTE DOHODKA Fakturirana energija drugih električnih podjetij ...................kVVh 5.856.290 (000) * * 111 Začetne poslovne zaloge: vskladiščeni material in stroji . s . . » goriva in druge zaloge....................... Amortizacije v poslovnem letu: na poslopjih.............................. » na električnih napravah v obratovanju » na drugih napravah in strojih . . . . > na pohištvu, tehnično - upravnih pripomočkih in napravah..........................» na višji vrednosti premoženja v odnosu do nacionaliziranih podjetij . . . . » Poslovne devalvacije: stroški in izgube, ki jih je treba amortizirati ..................................» Namembna sredstva poslovnega leta: sklad za devalvacijo terjatev...............s sklad za riziko in pasivne obveznosti * sklad za izplačevanje doklad in socialna zavarovanja osebja......................» Odpis aktivnosti, ki se pravkar amortizirajo: od prodanih, uničenih ali ponovno v uporabo prenesenih premoženjskih postavk ..........................................» Stroški za osebje: plače, mezde in drugi prejemki osebja » obvezne socialne dajatve.................. » drugi izdatki za osebje.....................» odškodnina za odpravnine in podobni izdatki poslovanja...........................» Stroški za notarske, pravne, poklicne in podobne storitve.................................» Nakup goriv in drugih zalog....................» Nakup materiala In strojev......................» Stroški za dela, popravila in vzdrževanje » Obresti, popusti In druge finančne obremenitve ..........................................» Izgube na terjatvah in vrednotnicah . . . . » Druge pasivne postavke.........................» Prispevki hribovskim občinam in razni drugi davki ter pristojbine na licence .... s Davki in takse.................................» Stroški za reklamo, propagando In tisk . . » Prispevki za znanstvene raziskave .... 1 Drugi splošni poslovni stroški.................» Skupaj Ur Pasivne obresti na odškodnine, v smislu zakona o podržavljenju............................ Skupaj lir 30.642.411.233 126.277.384.790 32.969.341.912 885.700.000 95.957.200.000 1.028.130.931 3.455.500.000 7.592.200.000 16.902.670.790 3.000. 000.000 2.000. 000.000 68.926.471.349 31.403.744.979 362.748.594.963 128.836.553.077 6.797.030.196 21.654.738.358 3.136.421.882 »7.784.424.624 345.995.579.884 299.886.307.626 275.985.897.793 1.641.254.308 884.216.161 17.553.765.703 36.793.524.869 996.662.120 2.660.638.802 24.841.758.796 2.149.238.125.146 25.236.500.000 2.174.474.625.146 POZITIVNE KOMPONENTE DOHODKA Električna energija, fakturirana drugim električnim podjetjem . ,kWh 4.875.616 (000) • - Ul Potrošnikom fakturirana energija: za javno razsvetljavo kWh 1.436.340 . . » za zasebno razsvetljavo k\Vh 6.407.064 » za gospodinjske električne stroje in podobno kWh 14.465.238 » za industrijske in namukalne naprave do 30 kW ... k\Vh 8.543.022 . » za industr. naprave nad 30 in do 500 kW .... kWh 11.799.354 ...» za industr. naprave nad 500 kVV . . . . kWh 34,104.280 .........................» vsa energija, fakturirana potrošnikom kVVh 76.755.298 ........................» (000) Skupaj lir Prispevki za priključitev na omrežje, dohodki za nadzorovanja ter premestitve aparatov ........................................... Dohodki od tarif za uporabo ter od prodaje aparatov in materiala..................... Povračilo za poškodbe, globe in podobno Prispevki za dopolnilno blagajno In podobno Aktivne obresti in drugi finančni dohodki Najemnine in drugi aktivni premoženjski dohodki ........................................ Drugi redili dohodki od poslovauja .... Izredni dohodki............................... Delen odpis naložb: dohodek od prodaje nepremičnin, naprav in strojev............................... Odpis postavk, ki se nanašajo na: amorUzacijo prodanih, uničenih ali ponovno v uporabo prenešenih premoženjskih postavk ...............................» Spravljena sredstva v poslovnem letu: Iz sklada za odškodnino in socialno skrbstvo osebja ......................... » Stroški za razna dela, popravila, vzdrževanja, kapitaliziranl: na račun zemljišč In stavb................... na račun naprav v obratovanju . » na račun naprav v gradnji.................... na račun drugih naprav in strojev ...» na račun pohištva tehnično - upravnih naprav in strojev . ..................... Zaloge ob koncu poslovnega leta: blago in naprave v skladiščih................ goriva In druge zaloge....................... Skupaj lir 39.325.587.590 23.648.738.36J 203.026.385.471 264.636.870.761 208.319.381.467 172.107.148.991 291.782.322.266 1.202.846.434.906 47.796.291-2J8 10.158.200-263 1.753.501.501 8.096.813.635 10.266.031-9’" 847.735.552 15.759.967.228 2.082.005.626 1.647.339.266 26.251.946.515 21.654.738.35« 3.096.220.231 313.631.149.47 319.860.398.65 2.461.859.5** 12.932.449.956 131.656.054.JJ* 41.875.487.6*. 2.174.474.625-1**