Stev, 7.

V Liubljai., dne 13. februarja 1919.
©
Diha!a vuk četrtek. -Cena m« (a K 10 •— aa l.to — (Za Nem«i|a K M--, z*
Amsrlko Ha drugo tuj« driaro K 14'—.1 - Posamezna iterllka ae prodajalo po SO vinarjev.
-rt-
Leto XXXI*.
1
: ¥ POUK
fla svoji zemlji svoj gospod.
I. Ne d«limo kmetij, ustanavljajmo nove.
Eden izmed glavnih pogojev za obstoj t malega naroda je njegova gospodarska ne-odvisnost. Zato mora biti piva naloga naše ; države skrbeti za to, da bodo kolikor mogoče vsi državljani gospodc^rsko toliko trdui in samostojni, da bodo brez velikih težav imeli svoj vsakdanji, kruh. Jugoslavija je 80 odstotkov kmetska država. Prva skrb pametne agrarne polilike v Jugoslaviji mora torej biti, da dobi če m o -» g o č e vsak, kdor hoče zemljo obdelovati, toliko z e m 1 j e , k o-1 i k o r jo ar, o r c a ! i hoče obdelovati, ali vsaj kolikor je rabi, da more preživljati sebe in svojo družino. Pa odkod . dobiti zemljo? Poljedelec ima --- rcciino . .— pel sinov; eden je študiral in po;:tal advokat, drugi se je izučil za mizarja, najstarejši pa podeduje po očetu posestvo in sc Oženi na domu; ostaneta šc dva, kam naj sc obrneta? Ali naj gresta k večjemu kmetu za hlapca? Ali v mesto \ tovarno? Služba pri kmetu težko da bi ju vlekla; | delo na polju jc težko, hlapec ostane vedno ' hlapec, r.e pride nikamor naprej, nc more *i ustanoviti lastnega ognjišča in samostojne družine, prost ri nikoli. V mesto bo šel — v tovarno; osem ur bo delal na dan, ves druga čas je njegov, nihče mu nc uka-$ zlije, prost jc in pa v mestu je, kjer je ve-•elje in življenje. Tako je v mestu vedno vet delavcev in vedno več revežev, na Kmetih vedno (nanj delavslkh moči, tovarne se polnijo, kmetijsko delo propada, ' remija daje vedno nj#tnj.
Če hočemo zajeziti naval kmetskega ljudstva v mesto, moramo mlajšim lnnc!-*kiiro stnovom, ki ne podedujejo po starših posestva, dali priliko, da si na svoji zemlji Msfanove lastne domove. Čc jc fant priden in* varčen, si bo majhne posestvo, če je na f>rodaj, morda sara kupi!, z ženino 4rto in '» pridnostjo rvojih in ženinih rok s! bo polagoma opomogel, Če ima oče večje posestvo, mu bo brez škode za kmetijo da! g »ekaj zemlje, da si ustanovi samostojno kmetijo. Vendar bo vse to le izjema Nedavno je nekdo v nekem listu (Čas, 1919, g it, 12, str, 42 si.j predlagal, naj se kmetije V po očetovi smrti med vse sinove razdele, 1 »a ne bo samo najstarejši posestnik in sa-S jnostojen človek, drugi mlajši pa sužnji kot »ilaoci in delavci. Proti temu predlogu nto-| rama z vso' odločnostjo nastopit*. Prepri-
čani smo, da bi bila ta delitev kmetskih zemljišč v kratkem času smrt našega poljedelstva. V teku dveh rodov bi iz trdnih kmetij postale kajže in bajte z dvema njivama in z eno kravico. To težko vprašanje bo treba drugače rešili. Prvič pridejo vpo-šlev veleposestva, ki jih bo država odkupila in jih razdelila med poljedelce. Tu bi morali priti seveda najprej vojni invadili kmetskega stanu v poštev, ki so zmožni zemljo obdelovati. Drugič: vsi tisti poljedelci, ki so vsled vojske na svoji zemlji trpeli veliko škodo (begunci), domovi, ki so izgubili glavno oporo (očeta ali sina). Tretjič: mlajši sinovi rt-vcetših posestnikov, ki hočejo res sami zemljo obdelovati. Zato naj država odkupi veleposestva, pa Ie od tistih, ki jih sami ne obdelujejo, od družb, bank, vojnih dobičkarjev in sploh vseh, katerih razlastitev nc škoduje kmet-skim koristim.
Pa še na drug način mora država podpirati okrepitev in povzdigo kmetskih posestev. Kmet np.j dobi brezobrestno posojilo, ko si ustanavlja novo kihetijo. Družbam, bankam in zasebnim špekulantom ne sme biti dovoljeno kupovati kmetska po-seslva 5h jih potem razprodajati. Kadar je zemlja na prodaj, naj ima prednost kmet, ki jo bo sam obdeloval.
2. Izboljšujmo zenilfo, obdelujmo jO pametno.
Naša remija je rodovitne. rodovitnejša nc;-'o n, pr. nemška ali danska, pa vkljub (emu ie poljedelstvo pri nas na nizki svo-pinii. V Avstriji urno pred vojsko pridelali na hektarju 15 meterskih stotov pšenice, skorai 15 meterskih stolov rži, 16 ječmena, 12 ovsa; ra 0<?rsko-Hrvaškem 13, 12, 11 in 12; na Nemškem pa 23 meterskih stotov pšenice, na Češkem 22, na Danskem 26. h te$a vidimo, za koliko lahko svoje poljedelstvo izboljšamo. Zato jc pa tudi zadnji čas. da nehamo s tistim nezauoanlem do modernega racionclnega (pametnega) obdelovanja zemlje, da nehamo s tistimi udobnimi iz jovori: Moj oče je triko delal, pa je bilo dobro, iaz bom tudi. Ne govorimo več, da gosroda in knjige nič ne vedo o zbolišantn zemlje; to Jc usodna zmota, ki naj je ne bo v nobeni kmečki hiši več. Čas napreduje, znanost nam odkriva vedno nova sredstva in pripomočke Ludi za uspešnejše obdelovanje zcinlie. Tudi kmet se mora učiti, pa ne samo pisati in brati t'i računati; učiti se mora spoznavati zemljo, njene sadeže, umetna gnojila in krmila, poznati mora živinske bolezni in njihovo zdravljenje itd, itd. O vsem tem pa d a naš-
Spisi la Oo pui sc pošf llafo i U/.d-afllT, „Da* aetfufee*,
____________________ L|obl|aca. •
»lica. - Narodalna. reklamacij 1» ta* H sat ali pa i Uyta^:ušl»,t .Domnllnti*, l| ..m,...... LloSUuna. Kaplta*rte«o allra. M
&
nja ljudska šola nc more poučiti. — Zato bo treba vso izobrazbo kmetskega prebivalstva postaviti na novo podlago. Za to nam bo nujno treba ustanoviti različne strokovne šole in sicer: 1. Vsaj v vsakem sodnem okraju naj bo g o -s p o d a r s k a š o 1 a , za kmetske fante — bodoče gospodarje, ki so dokončali ljudsko ali ponavljavno šolo. Ta šola mora biti vedno združena z vzornim vrtom in hlevom, učenci naj se tu uče ne samo iz knjig, ampak tudi z delom na vrtu, na polju in v hlevu. — 2, Podobno naj bo v vsakem sodnem okraju gospodinjska šola ža deklice, bodoče gospodinje in matere. Kako malo razumejo pogosto kmetske gospodinje o umnem gospodinjstvu, o postrežbi bolnikov, o kuhi, o vzgoji otrok. Kdo jim bo zameril, saj se niso nikjer učile. In vendar je n. pr. vprašanje, zna li gospodinja prlprosta jedila okusno kuhati, tako silno važno, da včasih odločilno, za obstoj •n srečo kmetskega doma. 3. Poleg teli kmetskih strokovnih sol bi morali imeti v Sloveniji tudi zadružno šolo. V tej šoli maj bi sc izobraževali voditelji našiti zadrug, predvsem tajniki. Vsaka zadruga (kmetska, živinorejska, konSttmna društva) m morala imeti izobraženega tajnik«;, v manjših krajih bi en tajnik lahko vodil več zadrug. Brez takega strokovnega vodstva zadruge ne morejo shajati, — Vse ve šole bi morala vzdrževati država sama, šolanje s a teh šolah naj bi učencem povzročalo ic prav majhne stroške. Za vzgojo učiteljskih moči na teh šolah naj bi se ustanovila v Ljubljani, v središču Slovenije »'Kmetijska v t š j a (ali visoka) šola« za celo Slovenijo ali za celo Jugoslavijo, Za to šolo bi se morale učne moči — vsaj prvič — usposobiti na poljedelskih visokih šolah v inozemstvu.
To so velike in težke naloge, ki čakajo našo državo. Mnoge glavnice bo treba vreči v te naprave, i oda obresti, ki jih bodo nosile, bodo bogate. Za to nam jamči naše pridno ljudstvo. To se seveda ne da vse v enem letu izvršiti; zato pa je treba takoj začeti z drugimi lažjimi sredstvi. Pri rejati je treba kmetska strokovna preda vanja. poučne tečaje, razstave in dajati podpore za poučna potovanja v inozem-etvo; podpirati in širili strokovne kmetsk« časopise.
3. Delajmo »si, da si uredimo dom.
Vse to pa bodo izpeljali le, če ljudstva dvignemo moralno in če mu privzgojimo socialni (družabni) čut, Naše ljudstvo j t bilo pred vojsko pridno, skromno, vstrajno
1»
H '
Po vo]ski sc je tudi v tem oziru marsikje poslabšalo. Zlasti po mestih sc opaža delo-mržnost in strašna zapravljivost. L,udje nočejo za 20 kron na dan več delati, Tem bolj pa se širi zapravljivost in razuzdanost. Naše ljudstvo mora zopet postati pridno, vztrajno, varčno in zmerno. Da, varčnost in zmernost, to je velika postojanka v našem narodnem gospodarstvu. V tem oziru moramo še mnogo popraviti. Nezmernost, pijančevanje, alkoholizem je gotovo naš največji narodni sovražnik. S tem sovražnikom ne smemo nikoli miru skleniti, dokler ga ne prepodimo z naše zemlje. In proti temu sovražniku se morajo v prve vrste postaviti naši voditelji: duhovniki, učitelji, inteligenca.
Drug pogoj, da si zagotovimo gospodarsko in narodno neodvisnost pa je, d a ljudstvo socialno vzgojimo, V t e m oziru je treba pri nas še vse storiti. Vsak posameznik mora biti prepričan, da dela za-se, ko dela za skupno državno korist. V stari Avstriji je državo vsak goljufal, kdor je mogel, od najvojvodc in minisira do zadnjega cestarja; a laka država no m dre živeti in ne narodi ž njo, Jugoslavija nam ni tuja, to je n a š a država, kdor škodi Jugoslaviji škodi sebi. Med ljudstvom jc treba poživi t i d o najvišje stopinje družabno, zlasti društveno življenje, da sc b o d o 1 j u d j e polagoma zopet privadili misliti in čutiti, da niso tblpa lačnih volkov, ki komaj čakaja, kdaj bodo požrli drug drugega, temveč, da imajo skupne koristi in cilje, katere morejo doseči le s skupnim moralič-n i m d ,e 1 o ni.
Ako ljudstvo ne bo sodelovalo, bo tudi vlada brez moči. Vsi njeni ukrepi in ukazi bodo ostali mrtve črke ter ne bodo r.iti malce pripomogli k rešitvi vprašanj, ki so za nas življen skega pomena. Ureditev prehrane, preskrba z obleko, obutvijo itd. so vprašanja, ki se dajo le tedaj rešiti, če bo mogoče opreti vladne naredbe in ukaze na sodelovanje ljudstva. Dokler ni tned ljudstvom organizacije, ki bi bila zmožna nositi tisti del vladne oblasti, ki gre po vsej pravici ljudstvu, toliko časa je treba za to uradnika, ki je podrejen centralni oblasti ter je več ali manj birokrat. Če si n. pr. ljudstvo ne zna samo v svoji vasi urediti razmer tako, da bi se živila, ali obleka, ki jo dobe z vladno pomočjo, pravilno in pravično razdelila, potem' tudi vlada ne more temu odpomoči, kajti njen urednik je prav tako človek, kot župan ali občinski tajnik, vrhutega pa jV navadno tujec, ki ne pozna razmer in ljudi v kraju, kot jih pozna domačin.
Vlada naj ljudstvo, toda »ladati more le tako ljudstvo, ki skrbi samo za red in pravico v svoji državi. Edino tedaj, Ce bo naše ljudstvo to storilo, bomo imeli res demokratično državo, le potem bo naše ljudstvo na svoji zemlji svoj gospod
«• .
domoljub 1919	______„
I Hujskačem in gobe-zdačem.
V zadnjem času so začeli nekateri pristaši liberalne in sodalnodemokratske stranke pridno zabavljati Čez vero in duhovnike ter slednje sumničiti in obreko-vati na drobno in debelo. Zraven seveda ne manjka hujskarij, ki močno diše po boljševištvu. Če si te ljudi po gostilnah in vlakih pogledamo bliže, vidimo največkrat, da niso ravno najodličnejši člani drugih strank, temveč izhaja njihova mržnja do vsega, kar je v zvezi z vero, iz njihovega osebnega življenja, ki sc v mnogih stvareh ne strinja z načeli, katera oznanjati je duhovnikova prva dolžnost. In tako je tem ljudem duhovnikova suknja hote ali nehote nekak neprijeten spomin, neko vzbujanje vesti, To pa je težko prenašati, zato pa Jop po duhovniku čc je opravičeno ali neopravičeno. Je pač to naravno, da si človek s tem skuša potolažiti svojo jezo in svojo vest. Lc opazujte, bodete videli, da je res!
Marsikaterikrat pa vzrok ne tiči v osebni pokvarjenosti, temveč v napačni vzgoji. Mlad človek je rastel samo med ljudmi, kateri o duhovniku skoro načeloma nimajo nikdar dobre besede, in tako nehote dobi o duhovnikih predsodke, ki niso le neopravičeni, temveč naravnost krivični. Sumniči in hujska kar tako iz navade, če ga pa primeš za besedo, ti pa ne ve odgovora, čemu zabavlja.
»Pa ti hudiči so za vojno posojilo agi-tirali«, ti zabrusi v obraz kak vojak, ki je prišel iz strelskih jarkov. Morda res, dasi ne vsi. Toda vprašam: povej mi en stan, ki se je pod avstrijsko strahovlado višjim nemškim mogotein na zadnje noge postavil in zaklicali Ne boš. Poglej uredništvo; profesorje, učitelje,- davkarje itd., itd, — ali niso ravno lako agitirali ali pa še bolj, — ker so morali Čc si tako razjarjen in korajžen: Zakaj pa ti nisi vstal iz strelskega jarka, ter se javil svojemu stotniku ter dejal: Pokorno javljam, gospod stotnik, tu imate puško, jaz se za tujo gospodo ne bom več vojskoval. Z Bogom!« »Ker so stale /.a nami strojne puške in je stotnik imel revolver pri sebi«. Prav! Kaj pa je stalo za duhovniki in uradniki in vsemi, ki so agitirali za vojno posojilo? Ječa in vešala! V Bosni in Hercegovini so pobesili in pomorili 30.000 oseb, mislite, da pri nas niso komaj čakali, da 6e jim ponudi enaka prilika? Zato počasi, hujskač; ti si se uklonil pred strojno puško, mi v ozadju pa pred vislicami, pa smo »glth«. — »Pa je duhovnik s prižnice bral razne ukaze in zopet ukaze, pametne in še večkrat neumne«, zabavljaš dalje. Pravi če si se ti kaj manj bal, zakaj si pa ubogal te ukaze; pa bi žandarja skozi vrata vrgel, kadar je prišel s komisijo! Potem bi pa bil zaprt, če ne še kaj več«, »Jaz tudi«, odgovarja duhovnik, Le če si ti za-
Crt, trpiš ti in,tvoja družina, če pa du-ovnik, je pa cela župnija brez dušnega pastirstva,
»Pa so s Šušleršičem vlekli!« Res je, pa to je bila velika manjšina, in še ti v najboljši veri, da je 'Šustcršičeva politika
iS te v, t/
najbolj prava. Danes je večina teh uvideli« svojo zmoto in jo je popravila. Ali se ti nikdar ne zmotiš? Ali vedno vse prav aa-' rediš? Ali tega pa nc vidiš, koliko so rav-, no duhovniki storili za naše ljudstvo, xe cimo že samo v narodnem oz^ru. Kdo pa je vžgal iskro jugoslovanskega ujedinjenj;i v najširših plasteh slovenskega naroda in kdo jo je ponesel med brate Hrvate in Srbe? Ali ni bil to duhovnik dr, Krek, največji Jugoslovan, kakor so ga nazivali vsi listi. Kdo pa je stal v prvih vrstah v boju za jugoslovansko svobodo? Ali ni bil to duhovnik dr. Korošec, ki je z nevarnostjo svojega življenja v najbolj nevarnih trenutkih stal kot graniten steber proti avstromadžarskem zmaju, ki je bru hal nanj ogenj in žveplo. Kdo pa je z r« ustrašenostjo tudi cesarju v obraz iu najvišjim osebnostim v avstrijski vladi pove-dal, kaj so uaše zahteve, brez ozira na to, da so mu žugali z najhujšim preganjanjem?, Ali ni bil to škof dr. A. B. Jeglič? Kdo pa je na Koroškem vedno bil najzvestejši čuvaj slovenske narodnosti? Ali ne tisti, nad katere se je sedaj najbolj razlila nemška divjost — slovenski koroški duuov-niki, o katerih mora vsak nestrankarski človek priznati, da brez njih ne bi bilo več koroških S'ovencev.
In tako bi lahko še našteval naprej a naprej v drugih ozirih.
Seveda ta in oni duhovnik ni brei pogreskov, vsak človek )c Adamov otrok, Ali si morda ti brez napak? Kadar pj boS ti in tvoj slan brez pogreškov, takrat pa utrgaj prvo skalo od hriba in jo vrzi na duhovnika in njegov stan. Dotlej pa bi>di pošten in ne delaj krivici
Trezna 'Jugoslavija.
Pa sedaj, žal, še ni trezna; pijan~t.va-njo se nadaljuje, Jasi ne v toliki meri kal preje, a vedno še precej krepko, vse v čast in slavo jugoslovanske svobode. Zdi it pa vendar, da je »Sveta vojska«, ki je bila pod avstrijskim gospodstvom »klic vpijoče-ga v puščavi«, našla zdaj toliko odmeva v javnosti in pri oblasteh, da se bodo kmalu pokazale dobre in korenite posledice.
V zadnjem času že po taboru »Svete vojske« sc je vršil v Ljubljani sestanek vseh prijateljev treznosti. Sklicala ga j« »Sveta vojska«. Že tu se je čutil velik razloček med avstrijsko in jugoslovansko vlado. Prejšnja vlada je lc z viška doli gledala ves ta boj »Svete vojske« ter semtertja vrgla kakšno puhlo obljubo brez resne volje, da se tudi izpolni, naša vlada se je pa sama po štirih poverjenikih, med temi po samem predsedniku slovenske vlade udeležila tega sestanka ter s tem pokazala* da stvar vzame silno resno.
Namen sestanka je bil dvojen; 1. kako izvesti treznostno organizacijo, 2. kako delo »tabora« Svete vojske nadaljevati. Predsednik poroča, kaj se je že storilo od tabora dalje. Najprej in sicer takoj tretji dan po taboru smo vzdignili na noge hrvatsko »Sveto vojsko« v Zagrebu, Med tem pa smo že izvedeli, da je hrvatska vlada vzela protialkohojno organizacijo pod svoje okrilj® in ji zagotovila pokritje njeni«
Izdatkov, Nasproti pa jc iz Belgrada od ' velike srbske lože »Trezvcnost« došel 27, januarja »Sveti vojski« poziv in povabilo( da sc združimo v borbi za treznost jugoslovanskega naroda, kar se bo seveda zgodile.
»Sveta vojska« je dalje vložila več vlpg na naše oblasti, med drugimi zlasti:
1.	Višjemu šolskemu svetu, da naj se pouk o alkoholizmu, zaukazan že prej po šolah aa Kranjskem, predpiše za celo slovensko ozemlje. Višji šolski svet se je tej prošnji
* rad odzval ter bo izSel v kratkem nov tozadevni ukaz vsem šolam po SlovcnsUem.
2.	Deželni vladi, da naj bi skrbela, da.se njene odredbe glede omejitve pijanče vanja po deželi točneje izvršujejo. Dočira se namreč v Ljubljani policijska ura precej dobro drži, prihajajo z dežele pritožbe, da se tam za vladne odredbe prav malo zmenijo, da ponekod pijejo in plešejo cele noči it Sc iz vladnih naredb norčujejo. — Razgovor je tudi prišel na protestni shod gostilničarjev, Na tem shodu so gostilničarji j.ovedali nekaj pametnih: med drugimi* zlasti to, da naj se ne kaznuje samo gostilničar, ki predpise prestoni. marveč pijanec sam naj bo k a z n j i v ' Dalje 60 se gostilničarji upravičeno pritoževali, da }e pijanosti mnogo kriva prosta prodaia I žganja po kmetih. Te proste prodaje pa je kriva prosta kuha žganja. Res pa je tudi, da je število gostiln nad vse mere preveliko. Če je n. pr. v mestecu z 2000 prebivalci celih 33 gostiln, ko bi jih za resnično potrebo gotovo "zadostovalo pet, šest, k večjemu 10, se i7 tega jasno vidi, da nas
' je bivša Avsrija s to vrsto socialne oskrbe prebogato obdarila. Zato bo treba tem ozira v naši mladi državi temeljite pre-osnovc. Gostilne ne smejo biti kraji brez-mernega popivanja, ampak naj res služijo tvojemu prvotnemu in pravemu namenu: postreči hrane in okrepčila potrebnim. Potem bo gostilriičarski stan res koristen in spoštovan. Predvsem pa je treba omejiti žganjepitje »n žganjekuho. 13.000 žganjskih kotlov je kranjska posebnost, pa tudi kranjska — sramota. Po drugih deželah tega ni v toliki meri. Naša vlada tej zlorabi sadja ne sme.roke držati!
Predsednik deželne vlade obljubi, da Bo vlada od svoje strani storila, kar ji bo mogoče, da se bodo njene odredbe tudi pc deželi izpolnjevale, da se pa ne sme vse samo od vlade zahtevati. Niti orožniki ne morejo vsemu kaj. Ljudstvo samo mora skrbeti za red! Organizirani proti alkoholiki po posameznih krajih so poklicani paziti, da 6e tozadevne vladne odredbe izpolnjujejo.
Končno se je nasvetovalo, naj vsaka > Strank a sama zase osnuje protialkoholno ^Organizacijo, izvoli! pa naj bi se skupen ©srednji odbor 15 članov, ki bi ves boj zo-|>er alkohol enotno urenl. Ta odfror je bil takoj na sestanku izvoljen.
L—___________
Tedenske novice.
Jngoslavlfa.
t f Prestolonaslednik Aleksander je do-•P« v Pariz,
j Skupne meje Jugoslavije in češke.
V Parizu se je sestavil osemčlanski odsek nr.katerih ententinih držav, ki naj proučuje, kako bi se ustvarila med čehoslovaško državo in Jugoslavijo skupna meja. Čehi tudi zahtevajo, da postaneta Trst in Reka mednarodna,
j Na Hrvatskem vedno bolj vre. .Dne 6. feb ruarja se je vršil v Zagrebu delavski shod, kjer so delavci zahtevali osemurni delavnik in izpolnitev še drugih zahtev.>-Shod se je nato razvil v sprevod, v katerem so prevladovali boljševiki, ki so glasno dajali duška svojim protidržavuim na- | zoroin.
j Hujskanje po Hrvatskem. Na Hrvatskem obstaja kmetska stranka, ki jo -"odi neki Radič. Stranka se ne briga toliko za prospeh kmetijstva, kot za politiko. In politika Radičeva je ta, da hujska kmete proti Srbom in proti državi. Nam <?e zdi to danes ne samo neumno, ampak naravnost usodepolno. Na severu nam grozi Nemec, na zahodu Italijan, edina rešit.rv je — če je snloh še kakšna — najožja zveza s Srbi. Prva stvar je danes edinstvo in sloga, oo-^ tem ne pride dolgo nič in šele potem se bomo kregali o tem. kar hoče Radič,
j Menifestaciiski shod v Prevaljah na Koroškem se vrši dne 16. svečana v nedeljo ob 10. uri dopoldne za celo Nežiško dolino. Protestiralo se bo proti grabežljivim Nemcem Italijanom in Madžarom, ki nam hočejo odtrgati dele slovenskega ozemlja. Na shodu govorijo govorniki vseh strank. Zavedni Slovenci in Slovenke pridite na ta pomemben shod od blizu in od daleč, da se pogovorimo in poučimo o važnih stvareh v uri, ko se odločuje usoda narodov na mirovni konferenci. Narodni svet v Prevaljah,
j Napad na Radgono. Nemške boliSe-viške tolpe so napadle Radgono. Jugoslovanske čete so napad odbile. Severna meja stoji trdno.
j Skesam NemcL Po ponesrečenem naf>adu nemških tolp na Radgono so prišli Radgončani k generalu Maistru, da obžalujejo krvave dogodke in izjavijo, da se Radgončani bojev niso udeleževali. Generala Maistra pa orosijo varstva in zaščite. Oberem so poslali na graško vlado prošnjo, naj razoroži nemške tolpe,
j Jugoslovanski dijaki morajo z Dunaja. Po dunajskih odredbah moraio vsled mariborskih dogodkov vsi jugoslovanski dijaki Dunaj zanustiti.
j Klin s klinom. Ker je graška vlada omejila osebno svobodo devetim Jugoslovanom v Gradcu in jih na zahtevo slovenske vlade ni hotela izoustiti, je deželna vlada za Slovenijo tudi dala zapreti devet ljubljanskih Nemcev pod istimi pogoji, kot so zaorti naši ljudje v Gradcu.
j HujslTaško gnezdo. Mariborski Nemci so imeli svoje hujskaško gnezdo proti državi v učiteljstvu na mariborskem učiteliišču. Zato je vlada vse profesorje in učitelje na ženskem učiteljišču odstavila in nastavila namesto njih slovenske.
j Premirje na Štajerskem. Med Nom-cl in Slovcnci na Štajerskem so je sklenilo premirje. Določila se jo demarkacijska črta. katero no sme prestopiti niti našo ni-
ti nemško vojaštvo. Radgona, Cinurek in Spiljo teže onstran demarkacijske črte.
j Ameriška komisija na Koroškem j« dovršila svoje delo. Zaključki v tej uri, ko to pišemo, že niso znani.
p Bratci, Italijani se dogovarjajo z Ma-žari radi skupnega postopanja na mirovni konferenci z namenom, da Jugoslavijo kolikor mogoče pritisnejo ob steno.
j Jugoslovanski delegati so mirovnemu posvetu izročili spomenico, ki vsebuj« zahteve Jugoslovanov. V spomenici zahte- ^ vajo, da se združi* v državo Srbov, Hrvatov n Slovencev 1. cela Dalmacija, 2, cela Istra, 3, Trst in 4. cela slovenska Goriška z Gorico.
j Če je le res? Privatna poročila pri' hajajo, da Lahi v Logatcu in v Postojni »pokajo« in da se mislijo umakniti za tisto črto, katero jim je ponujala svoj čas Avstrija. Če bo res tako, bi bila Kranjska prosta laške komande.
j Protestni shodL Po celi Jugoslaviji se prirejajo protestni shodi proti italijanskim nasilstvom.
j Josip Pogačnik —■ poslanik. Dosedac nji predsednik deželne vlado za Slovenijo, bivši deželni in državni poslanec Josip Pogačnik iz Podnarta,,ijfn|menovan za poslanika državo SHS na I5unalu.
j Skrb za siročad v Jugoslaviji je pre- * vzel ministrski podpredsednik dr. Korošec.
j Prehrana Slovenije. Član amerikan-ske prehranjevalne komisije jc došel v Maribor ter obljubil, da se nakaže za Maribor večja množina živeža.
j Naša vlada za ujetnike na Italijanskem. Slovenska vlada je poslala notranjemu ministru v Belgrad brzojavko, naj ministrstvo poizve, kje je naših 30.000 ujetnikov, ki so se koncem vojske izročili Italijanom in kako se jim godi.
j Češki jezik na Hrvatskem. Na Hrvatskem se bodo morali diiaki na srednjih šolah učiti češkega jezika.
Ix zasedenega ozemlja.
z Dr. Brece'j izpuščen iz zapora. Svoj čas so Italijani brez vzroka zaprli slovenskega goriškega zdravnika dr. Breclja ln ga hudo mučili. Preiskava je dign^la, da je nedolžen in sedaj so ga izpustili. Kdo ga bo pa odškodoval za njegove dušne in telesne muke?
z Odločni škof. Italijanski podadmiral na Jadranskem morju je poslal škofu dr, Mahniču na Krku pismo, v katerem za hteva, naj mu pošlie seznamek onih cerkva, kjer se sme brati sv. maša v slovenskem jeziku, in da naj nastavi v Malem Lošinju namesto hrvatskega duhovnika laškega. Nato mu je škof odgovoril, da mi? zahtevanega seznama ne bo poslal, ker je v verskem ozira podložen samo rimski sto-lici, pa nikomur drugemu, hrvatski duhovnik bo ostal na svojem mestu, ker ni ničesar zakrivil; dalje se mu pritožuje, dn sc italijanski vejaki zaprli in grdo ravnali z drugimi duhovniki, in zahteva zato zadoščenja, in koncem pisma pravi: Nam za sedaj ne ostane dragega kot trpeti in molčati, Toda prej aH slej pride čas, ko bo svet zvedel, kaj sc godi in koliko se trpi z Odločni, župani. Vipavska županska zveza je predložila italijanskemu guberna-
v
Domoljub j919_
Stev. 7
lorju v Trstu spomenico, kjer izvaja, da |e odredba glede italijanskega poslovnega jezika v občinskih uradih neizvedljiva,
z Nasilni italijanski vojaki. Italijanski vojaki v zasedenih krajih kradejo na debelo in na drobno, V Podmelcu so kradli kmetu koštruna. Ko je kmet hotel to ubraniti, so streljali nanj, V Logu so nekemu kmetu ukradli slanino, krompir in 2000 K denarja. Na Temeljanah so hoteli oropati in posiliti neko dekle, ubranil jo je neki mimoidoči kmet,
z Italijanska strahovlada. V Šibeniku so ječe polne naših ljudi. Zaprti nimajo ne traka, ne svetlobe. Naši ubogi ljudje so brez ležišča in brez odej noč in dan. Narodni odbor je protestiral proti temu nečloveškemu postopanju. Toda zaprtim se godi še slabše, ne pa da bi se jim položaj izboljšal, ker so okna ozka in je ječa zadelana z deskami. Računa se, da je skozi te ječe šlo najmanj 300 naših ljudi.
z Strahovlada. Italijani zapirajo naše ljudi za vsako malenkost, n. pr. če dobijo pri njih žigosam denar ali slovenske časopise. — Na Krasu uničujejo mlade gozdne nasade in so med Zagorjem in Knežakom posekali že vsa drevesa. — Rcvidenla južne železnice Jos. Obada so zaprli za 48 ur v ozko stranišče, ki je imelo razbita okna. Po 48 urah ga jc našla njegova soproga napo) mrtvega.
z ^Goriški Slovenec«. V Gorici izdaja italijanska vlada slovenski list z zgoraj-šnjim naslovom. Pisan je v slabi slovenščini in opravlja isto delo kot svoj čas. nemškutarski »štajerc« v Ptuju.
Domače novice.
d Slovenska Ljudska Stranka je imela preteklo nedeljo shode v Domžalah, v Preski, v Predoslju, na Jezici, v Kranjski gori, na Dobrovi in v Štangi. Ljudstvo povsod dobro umeva, da je edina prava kmetska stranka, ki se v resnici poteguje za kmetske koristi, le Slovenska Ljudska Stranka. Zato bo tudi v pokrajinsko veče poslala zastopnike, ki so jih izvolili kmetje sami, medtem ko je liberalna stranka kot gosposka stranka imenovala skoro same doktorje. Za stranko pač ni dovolj, da nosi samo ime demokratska stranka.
d V Nevljah pri Kamnika se vrši v nedeljo, dne 16, svečana popoldne ob 3. uri v prostorih ljudske šole shod »Slov, ljudske stranke«. Somišljeniki in scmišljenicc udeležite se ga v obilnem številu!
d »Slovenka«, Uprava »Slovenke« je poslala mnogo izvodov prve številke tega (ista na ogled. Nujno prosimo, di vse one, ki so dobile prvo števillfo, pa se ne mislijo naročiti, vrnejo, ker imamo z listom ogiomne stroške. Naj zapišejo na ovitek: Nazaj, ne sprejmem in tako brez znamke vržejo v poštni nabiralnik.
d 99 milijonov kron bankovcev kroži samo po Ljubljani. Tako s0 pokazali zaključki izvršenega žigosanja, Na vsako osebo pride 2000 kron. Kdo bi si mislil, da so Ljubljančani tako »bogati«,
d Stanovanjska beda! P0 Ljubljani je pomanjkanje stanovanj tako neznosno, tla se tudi za najboljši denar ne dobi nobena luknja. Mestni magistrat je sedaj odpovedal stanovanja vsem onim, ki v Ljubljani nimajo ne posla ne domovinstva, 41
d Vojaški nabori letnikov 1895—1899 se vrše zelo ugodno in je odziv veliko večji, kot sc je pričakovalo.
d Proti nepotrebnim gostilnam. i roti-alkoholfta zveza »Sveta vojska« je vložila deželni vladi spomenico, naj se ne dovoli nobena nova gostilniška koncesija in porabi vsaka prilika za odvzetev nepotrebnih končesij. Spomenico je deželna vlada vzela na znanje.
d Ljubljanska zvonarna v slovenskih rokah. Samassa, dosedanji lastnik livarne zvonov v Ljubljani, jc prodal podjetje Jadranski banki.
d Krčmarski shod. Krčmarji so imeli v Ljubljani protesten shod proti vladnim odredbam proti pijančevanju, Krčmarji pravijo, da je ogrožen krčmarski stan. Mi pa pravimo, da je bolje, če jc ogroženo par sto ljudi, ki lahko drugod najdejo svoje delo, kakor pa cel narod v telesnem in dušnem oziru,
d Za begunce, V Ljubljani in drugod v našem ozemlju sc nanaja dokaj beguncev iz po Italijanih okupiranega ozemlja, kateri se želijo vrniti v okupirano ozemlje. Italijanski guverner v Trstu jc naprosil deželno vlado za Slovenijo, da mu do dne 10. t. m, pripravi spiske teh oseb, da se potem morejo izposlovati dovoljenja za vrnitev. Begunci, ki se ^želijo vrnili v okupirano ozemlje, na; se torej najkasneje do 9. t. m. javijo pismeno na posredovalni urad za begunce v Ljubljani, ki bo dotične imenike dostavil italijanski. deželni vladi v Trstu. Imenom naj bo v priglsasnicah pridan tudi stan in preiinje bivališče in tudi sedanje bivališče in pa kam jc kdo pristojen. Če mogoče, je priložiti tudi tozadevne dokumente.
d Jugoslovanska moda. Krojaški mojster Potočnik iz Ljubljane odpotuie v Švico in Francosko, da prouči tam modo in potem uredi jugoslovansko modo za moške in ženske. Mi bi želeli, da ta moda ne bi bila preveč francoska.
d Državna posredovaln-'ca za dele. V preteklem tednu (od 3. jan. do 9, febr. 1919) je iskalo delo 161 moških in 144 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 57 moških in 53 ženskih delavnih moči. Posredovanj 6e je izvršilo 61. Od 1. januarja 1919 do 9. februarja 1919 je iskalo delo 1644 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 645 delavcev. Posredovani sc jc izvršilo v tem času 133, Delo iščejo pisarniške moči (316), trgovski "uslužbenci (155), tovarniški delavci, kovinarji, sluge za urade in trgovine, peki, mlinarji, mesarji, zidarji, tesarji, služkinje, čevljarji, krojači, V delo pa snrejme posredovalnica rudarje (103), služkinje, cestne delavce, zidurje, kolporterje, delavce za tovarne, za čevlje, šivilje, krojače in prodajalke.
d PetsndvajsetIe'nico svojega poklica praznuje te dni strojnik, ki tiška tudi že 25 let »Domoljuba« g. France P o ž e n c 1. Jubilej njegovega poklica jc tudi jubilej, da tiska 25 let »Domoljuba« in »Slovenca«. Vrlemu somišljeniku in sotruJniku iskreno čestitamo in mu kličemo: še mnogo let!
d Pozdravi, Slovenski planinski polk, 9. stotnija: Trdno stoječi fantje pošiljajo vsem slovenskim dekletom, prijateljem in
znancem ter čitateljem »Slovenca«, »Do, moljuba« in »Bogoljuba« iz koroškega bo< jišča srčne pozdrave: Nadporočnik Ptler-lin Maks, četovodja Hafner Franc, desetnik Kveder Viktor, Brcnčič Jože, Vrankar iv, Lavrin Jože, Šilar Anton, Mikclj Jože, če"" šarek Jože, Istinič Jože, Pelikon trme, Stare Anton, Scnica Ignac, Leve Franc| Anten Vrečar, Černič Lado, Slapar Martin| Polajnar Franc, Bricelj Leopold, Borštnei' Leopold, Bogataj Ivan, Tratur Alojzij, Aržin Alojzij.
d Umrla je 5. fehruarja zvečer v Trži-šču na Dol. mati g. župnika Vidmarja, Marija Vidmar, v 62. letu starosti. Naj » miru počiva.
d Kdo kaj ve? Pod tem naslovom smo že priobčili brezplačno nešteto vprašanj po pogrešanih vojakih in veliko jih šc leži v urednikovem predalu. Preden pa zopcl začnemo s priobčevanjem, bi vendar radi vedeli, če ti naši oglasi kaj pomagajo. Zalo prosimo vse tiste, ki so tem potom dosegli kakšen uspeh, naj num javijo. Če je res kaj •uspeha, bomo še dalje radi na uslugo svojim naročnikom, čc pa ni nobenih uspehov, je pa res škoda prostora.
d Semomor. Dne <?. fcbruarj.i ivcCet sc jc v lastnem stanovanju v Ljubljani obe-sil Ivan Štele, ki jc bil v Šustcršičevi dobi dolgo časa v uredništvu »Slovenca-, Bil je eden najzvestejših pristašev dr. Šuster-šiči, a polom le nezdrave politike in pa tudi menda denarne stiske so ga gnale do obupa. Že nekaj časa je bila pri njeni opaziti živčna prenapetost in zmedenost.
d Zopet smrtna nesreča z orožjem. V, soboto popoldne sta se v stanovanju r.a Rimski cesti št. 9 v Ljubljani dva dijak* igrala z napolnjenim samokresom. Pri tem se je samokres sprožil in je krogla zadeli v glavo lGlelnega dijaka Hinka Kocuvana, ki je bil takoj mrlev. Po toliko smrtnih nesrečah se ljudje šc ne soametujejo. l;roč z orožjem, posebno pri mladini!
d Grozovit ur.ior in rop. 26. januaria ic tolpa roparjev udrla v hišo posestnika M«' tek Ivana, ki stoji na samoti, tor s samokresom usmrtila Mateka, njegovo ženo Te-rezo in služkinjo, katere ime nam ui znano, Pri umoru ni zadostoval samokres, m irvcč so roparji žrtve tudi z noži razmesarili. Po zločinu je tolpa oropala stanovanje ter pobrala več tisoč kron denarja in jo odku-rila. Kdo so ti tolovaji, ne ve nihče, pni Pa je bližnji sosed videl istega dne pet moških oseb, ki so šle proti omenjeni hiši. Zločin so viled velikega snega opazili šele čez ln dni, in sicer otroci, ki so šli po vodo in so ob tem odkrili izvršeni zločin ter ga takoj sporočili sosedom, Orožništvo ziskd«!11 zločince,
d Kdo izmed vrnivših < e ujetnikov i»a Rusije ve kaj v Francu Škan*ar, ki jc o« uiet dne 30, marca 1915, pisal je nazaduj 25. decembra 1917, Zadnji čas je bival: Permska gubernija Sadrinsk Act Prenkova Rusija. Kdor bi kaj vedel o njem, naj si'0; roči nroti povrnitvi stroškov njegovi žen' Jeri škantar, pošta Srednja vas 31, Bo"'1"' ska Bistrica.
d Izgubljeno. Na sv. Blaža dan sem izgubil na poti od Lukovice do Praprf« črno listnico z nad 1200 kronami Jciiarj3'^ Pošten najditelj se prosi, da mi proti (
gradi denar vrne. Janez Klopčič, Pogled 5, poŠta Moravče.
Izgubljeno Dne 8 .t. m. med pol 7. in f. oro zvečer ml je v veliki gneči pri izstopu iz električne železnico med postajališčema kavarna »Europa® ln »Bavarski dvom noki vojak iztrgal črn muf iz Sknuks-krzna. Najditelj se prosi proti nagradi 100 K, naj ga odda pri uredništvu toga Ust.a.
Iz naših društev.
*	Šmartno pri Litifi, Na svečnfco X. februarja je imelo Slov. katoL izobr. društvo po daljšem časa redni občni zbor. Obil-lau udeležba nad 200 članov priča, da im* naše ljudstvo smisel za izobrazbo in pošteno razvedrilo. Tudi knjižnica se je na novo uredila iin posluje vsako nedelo po deseti sv. maši. Pripravita se igra »Domen«.
*	št. Jakobsko prosvetno društvo v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 16. svečana t. 1. ob 7. uri zvečer krasno burko v ID. dejanjih »Pri belem konjičku«. — Ponovi jo v torek, 19. in v petek, 21. svečana obakrat ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem do-
* mu. Vabljeni so vsi prijatelji iz bližale okolice. Nasvidenje v Ljudskem domu)
*	Prostovoljno gasilno društvo v Godešiču pri Skofji Loki priredi v Ratečah ljudsko igro »Deseti brat«. Igralo sc bo dvakrat, 16. in 23. t. m., vsakokrat ob
3,	popcidne.
*	Izobraževalno društvo v Preddvoru pri Kranju priredi dne 16. in 23. L m. po popoldanski službi božji predstavi« »V Ljubljano fo dajmo« in »Moč uniforme«. Obe igri sla zelo smešni in obetata, ker sc iantje in dekleta pridno uče, veliko zabave. Kdor se hoče enkrat od srca nasmejati, caj se potrudi eno ali drugo imenovano neseiio v Preddvor, Za par kronic vstopnine mu ne bo žal. Vsem okoličanom na veselo svidenje! — Odbor.
*	Št Jakob ob Savi. Katol. slov,iz-* ebraževalno društvo vabi najuljudneje vse svoje prijatelje k prireditvi, ki jo priredi ▼ nedeljo, dne 16. svečana v društveni dvorani ob 3. uri popoldne. Spored: Petje, deklama-eija ter zgodovinska igra »Junaške Blejke«. Prav srčno ste vsi povabljeni za to, kakor tudi prihodnjo nedeljo, ko se igra ponovi,
-t
Drugod no sve*u.
p Premirje med Čehi in Poljaki radi soprnih ozemelj je bilo sklenjeno 31, jaguarja. Mednarodna komisija bo določila, čigava bodo ta ozemlja.
p Aretirani car. Danes najnevarnejša služba je biti vladar. Sedaj je zopet enemu izpodletelo. Bulgarskega carja Ferdinanda so aretirali in ga postavijo pred vojno sodišče, ker je pahnil Bulgarijo v nesrečno vojsko,
p Načrt za občinski volilni red v Nemški Avstriji določa: 1, Občine z manj kot 2000 prebivalcev bodo vpeljale splošno, enako in tajno volilno pravico. Deželni zbor določa, ali obvelja za nje proporc (določitev števila občinskih po razmerju glasov posameznih strank) ali ne. Vpeljejo na novo tudi stalne revizorje za občinsko upravo. 2. Občine, ki imajo nad dva tisoč prebivalcev, bodo imele skoro gotovo proporc; sicer pa določi o volilnem redu občin z lastnim Statutom l<on-stituanta, 3, Dunaj dobi svoj volilni red.
4.	O volilnem redu v kmetskih občinah odločajo Ie poslanci, voljeni v kmetskih volilnih okrajih.
p Spojitev Nemške Avstrije z Nemčijo. Avstrijska in nemška vlada zelo delata na to, da bi »e obe državi spojilo v eno in
se bodo kmalu začela tozadevna pogajanja. S tem bo Avstrija popolnoma prenehala. Seveda pa je vprašanje, če bo ententa s tem zadovoljna, ker bi se na ta način Nemčija zopet preveč ukrepila,
r Cesarske gradove na Dunaju so oddali kot zasebna stanovanja.
p Bivše cesar Karel se bo moral menda iz Avstrije izseliti. Šel bo v Italijo,
Dopisi.
Blagovica. Malokdaj je kaj slišati iz Blagovice, ali sedaj smo pa tudi mi nekaj napredovali; imamo namreč ptav dober pevski zbor, obstoječ iz 12 fantov in 7 deklet, pod 'vodstvom g. pevovodja Štefana Gril. V kratkem tudi mislijo prirediti igro v našem }epem domu, ki smo sedaj v vojnem času večinoma počivali. Sedaj (e tu od nas tudi precej fantov odrinilo v vofaško službovanje in ž njimi je odšel tudi Ivan Pustotnik. sin župana Fr. Pustotnika kot navdušen vojak za Jugoslavijo.
V Žire.h se (e vršil v nedeljo, 26. jan„ »zborno obiskan shod S. L. S. Shod |e soglasno nrotestiral proti okupaciji Italijanov in zločinskim vpadom Nemcev na Koroškem ter zahteval, da ne pride niti ena slovenska rodbina pod nemško ali italijansko oblast. Shod ie dalje izrekel svojo globoko vdanost in hvaležnost knezoškofn A. B. Jegliču. Ustanovil 9e je krajevni odbor S. L. S. in izvolil za od > poslanca-namestnika v pokrajinsko veče posestnik Ivan Seljak iz S*?.re vasi pri Žireh.
Iz Smlednika. Igra, katero je priredilo izobraževalno društvo v Smledniku pre-' teklo nedeljo j je povsem povoljno izpadla. Dvor?na je bi-i prenapolnjena gledalcev, dokaz, da se tudi ljud'e ri deželi — žeteč si iz-obr.»''be — kar nalboli nnimsio za *>red*i->-ve. Nasprotno se pa tudi igralci trudijo občinstvo vsestransko zadovoljiti. Izvrstno nastopa t'idi pevski zbor. Umestno bi pa bilo opozoriti na par nedosfatkov, kateri se pri igrah ponovno dngajojo; "se premnlo se ozira namreč rn rc«i. Da nored in tem nod ibsie ce-pt)'ike zc'o s'abo vpiiva'o na gledalce, je pač vsakomur jasno. Temti fe frebn vseknkor od-nomoči! Določifo naj se rediteMi. M bodo skrbeli za red. zn kar »im bo občinstvo gotovo hvaležno. — Več gledalcev.
Straž išče pri Kranju. Dne 19. ia-nnarja t. I. se (e vrš'l v ttik-!šnji novi šoli shod Jugoslovanske de-nokrM^ke (liberalne) stranke, za katero je pri zadnjih volitvah iz cele občir. b'!o oddanih 17 glasov. Glede shoda večina nI vedela, za k?i tfre. Ustno se je netnreč na sbod vabilo: »Gre za Jugoslavijo. za nravrce, k<?or se rodniSe f-o smel ti'«H vo!'ti« ffd. Na lepakih se niso vabili samo somišljeniki J. D. S.. awr>n'* snjngno »Slovenci, Slovenke*. Reve. da taki izrazi sedaj vleceio. V resnici pa ni čl o ne za Jtigos!a*-o, ne za pravice, cc z» prebrano. r»ač pa edino le za liberalno stranko. M^ogi niso ve^**(, kaj znači .TDS, da ie to novo in"> za liberalno stranko, ki je posta*-i!n svoie delo za slovenski narod na brezver?ko podlago, ter so se isti zavedli šele, ko so videli/ katere osebe fmrio na shodu pred seboj. Prehrana je t»dl slaba vaba za to stranko, sa| je vsem znano, dn je poleg narodnosti^ prehrana ena	točk, za ka-
terih 5žvrš»*?:v so se v no\vl'di združile vse stranke. NpHlrnnie podpisov o priliki delitve živil isladkorSa) tudi ni iimes'*i9 'n se Itai malo skladaj svobodo in prostostjo. Zato trdi fj»fci podpisi^ obvezni niso. Da ne bor»o Se daNe slepomišili in dn se spoznr>Tr>o, kličemo somišljenikom V. L. S.: pazite, k ni In kom« Ictij nod-nisete; msto-nlkom taka?*«?® Hberp'nc stranke pa: delajte za svofo stranko odkrilo, da vaškemu pojssnete, za kaj tfre, in dopustnimi sredstvi, dn se ob zibelki eedr.j še neutrjene mlade nove domovin* izognemo neljubim in morebitnim osebnostim.
Iz kočevskega okraja. Vložila se je prošnja, da »e ribniška sotaija in veliko-laška izloči iz okrajnega sodišča v Novem mestu in se prideli dež. sodišču v Ljubljano. To bo ca nas velike koristi, ker imamo blizu
In več zveze t Ljubljano kot c Novim mestom. Enako se dela na to, da se občini Draga in Trava izvzame ta iz sodnije Kočevje ter se pridelita RibnicL — Da se ustanovi mešč. šola v Ribnici, so dela že v teku. Deli se tudi na to, da ae postajališče Lipovec oskrbi z zaprtim in zakur.enim postajališčem, dočim je zdaj le nekak pomol odprl na celo stran, ki posebno v burji in snegu prav malo zavetja nudL	»
Od Dev. Mar. v Polju. V zadnji številki »Domovine« se znani dopisnik zaganja v naše Gospodarsko društvo in njegovega predsednika gosp. kaplana. Dop.sntk zlobno zavija resnico namenoma, da bi napravil v dobro idoč^m društvu razdor, a to se mu ne bo posrečilo. Vprašamo, kdaj se je prodajal špeh po 74 K kg, milo 58 K itd. 7 Glede društvenih pravil povemo dopisniku, da se naj
8r>de vpisat, potem jih dobi tudi on en izvod« lepisnik, pustite lepo v miru naše društvo in pometajte raje pred svojim pragom, drugače bomo prisil.eni mi vam začeti z brezovo metlo in pri aprovizac.ji bomo začeb'. Kmetje, delavci, vidite, kako jim je naše društvo trn v peti nekaterim, zato prikupite še ostali, in s tem pokažite, da se ne daste terorizirati. — Kmet - društvenih.
Iz Borovca. Gospod urednik, dovolite nam malo prostorčka. Borovčani smo vsL Kočevarji, zato, ker spadamo pod Kočevje. Toda kočevsko ne govorimo v3i, da. nad polovico nas ie slovenskega jezika, a med temi prav mnogo, se po kočevsko še za silo ne moremo pečeni J. Vas Dolnja Briga (Tie-fenbach) n. pr. šteje nekako 69 pravili Koče-varjev, pa 125 vaščanov slovenskega rodu. Mislite si, kak dolgčas je za nas, da slišimo le nemško, otroci v šoli, mi v cerkvi. Zato je naše veselje za Jugoslavi:o veliko. Toda od svojih soprebivalcev, Kočevarjev sedaj nimamo miru. Pitajo nas z »izdajavci«. O tem se hočemo danes pomeniti. — Mi nismo izda-dajavci, če smo veseli Jugoslavije. Vi ste naredili premnoge naše rojake za izdalavce, ker ste jih učili sramovati se slovenskega jezika, ker ste jim vtepali v glavo, da je ie nemško zr.ati »nobel«, slovenski pa ni za drugo, kot da se pozabi. Tudi cesarja mi nismo izdali, ampak je sam moral pedpisati, da nam da prostost, naj s odločimo kakor hočemo. Kdo mere vrani zameriti, če se druži z vrano? S kom se hočemo družiti, če ne s Srbi in Hrvati, ki so z nami enega jezika in enega rodu? — Težko nam je le, da so nam v- borov-ški šoli vtepli v glavo samo nemško. Kaj nam bo sedaj koristilo nemško branje in pisanje, če pa nikjer več veljave nima? Naši mali bode če srečni, oni se bodo že naučili slovenskega branja in pisana, ker se bo gotovo v kratkem začela slovenska šola. Ali kaj naj počnemo mi večji? Zato bo pa dobro, da nam pošiljate »Domoljuba«. Ž njim se bomo seznanili s pisavo maternega jezika in se začeli zavedati, da smo slovenske matere sinovi.
Koprivnik v Bohinju. Proslava 100 letnice Val. Vodnika, prvega našega dušnega pastirja, se je prav lepo izvršila. Prostor sam je bil ves v zelenju in vencih. Pred lepo okrašeno, na slovenski trobojnici visečo sliko pesnikovo so prednašale dekleta v prelepih narodnih nošah njegove pesmi. Zelo lepa je bila skupina »Ilirija oživljena«. Obilo smem je povzročilo šaljivo petje ob spremljevanju ci-ter in kitare pesmice: »Piskrar«. Vse pa so prekosili igralci, vsi, eden kot drugi, igre »Nova fara na Koprivniku«, — Prireditev se je morala 9. t. m. ponoviti, ker prvič ni bilo za vse prostora. — Snega nimamo veliko, sanl-nec za vožnjo lesa je posebno izvrsten.
Gospodarski del.
Žitne cene.
V rokah imam javno pismo, ki ga je pisal pred 16 leti V.' Till, posestnik in mlinar v Bruku ob Muri na naslov avstrijskega kmetijskega ministra. Naj podnm našim čitateljein glavne njegove misli, da ptentižljujejo, v koliko bi bile primerno
neprimerne našim razmeram v Jugoslaviji.
»Moj predlog,« piše Till ,»inia namen, 4a omogoči kmetovalcem vsikdar tako ceno ca žito, da morejo pokriti 4 njo popolnoma svoje proizvajalne stroške, poleg toga pa dos< ti Se primeren zaslužek. Kmet mora biti v svojem letnem računu ali bilanci aktiven, imeti mora več dohodkov pego stroškov, tako da no more propasti k- ako dela dobro in pridno.
Od leta 1881. do konca 19. stoletja so lltne"ccnc padle tako močno, da naSl kmetovalci, od katerih so imeli premnogi še tudi zadolžena posestva, niso dobili povrnjenih niti lastnih pridelovalnih stroškov; lato so morali leto za letom prikladati od •vojega kapitala, tisoči so obubožali vsako, leto in so morali zapustiti domačijo. Vzrok, da so žitne cene tako močno padale, je bil, ker sc je svetovna žitna produkcija (pridelovanje) močno povedala, posebno v severni Ameriki, na Huskem, pa tudi v Indiji ln v južni Ameriki in drugod; v teh drJelah pride tudi pridelo-lovanje žita mnogo ceneje nego pri nas: •emlja je deloma še deviška in silno rodovitna, delavci po ceni, pridelovanje se vrši marsikje s parnim plugom in drugimi stroji, s katerimi se naša evropejska človeška sila ne more meriti. Tudi transportna (prevozna) sredstva, ladje in železnice, so se med tem časom silovito zbolj-šala in pocenilo ter tujim žitom, da so k^r preplavljala naše trge.
V. Till jc že 1. 1877. javno izprevidel in ■ Cno napovedal to padanje cen in opozarjal Evropo, naj ukrene potrebno, da so izogne pogubnim posledicam. A imeli so ga za pretiranega pesimista (črnogledča) in niso ničesar storili v n'Site v kmečkega stanu
Ke;"tlači uaše cene žitu poleg goljufij ia borzah v glavnem svetovna trgovina, zato jo treba tej sili na vsak način odbiti ost in rešiti domačo državo za vsako ceno' te odvisnosti od svetovnega trga.
Sicer je res izrekel nek minister žalostnega spomina (\Vekerle) besede: »Žitne cene se morajo vedno ravnati po polo-taju na svetovnem trgu in kdor so noče obdati s kitajskim zidom, so nc bo mogel upirati temu prepričanju«; Till pobija resnico tega stavka. —
Vse žito namreč, ki ga pridela in tudi lama povžije kaka država, ne bi smelo Imeti s svetovno zgodovino ničesar opra-riti, ne bi smelo biti svetovno-tržno blago; cenitev tega žita je popolnoma interna (notranja) zadeva države. Saj tudi kmet tisto žito, kar ga je sam pridelal in ga porabi v svojem gospodarstvu lahko ceni v svojem knjigovodstvu — če je seveda toliko razborit. da sploh kaj zapisuje in računa!? — kakor hoče, brez. ozira na tržne cene. Samo ono žito, ki v resnici pride na svetovni trg, je svetovno-tržno blago ln samo zanj jo odločilna cena svetovnega trga. Žalibog pa so naši narodni gospodarji bili doslej tako • kratkovidni in so mislili, da sc morajo cene vsakega in vsega žita ravnati po svetovnem trgu, zato tudi niso premišljevali, kako bi rešili in osvobodili našega kmeta te odvisnosti. 6'
Svoj čas so upali zboljšati žitne cene v bivši Avstriji s tem, da bo prepovedali žitno terniinsko kupčijo, drugič pa s tem, da bi naložili na uvažano žito prav visoko carino.
Till ni prijatelj visoke carine; prvič je v stanu taka carina zagotoviti^pridelovalec samo polno svetovno-tržno' ceno, drugič je pa visoka carina nož, ki letos vreže pridelovalca (če je po svetu dobra, doma pa slaba letina), drugikrat pa konsumen-ta (vživalca meščana in delavca), kadar je doma dobra letina, svetovne cene pa vendarle visoke, zavoljo slabe letine v inozemstvu. Nezadovoljnost jo vedno.
Nekdanji pruski Friderik, ki so mu rekli včliki, je rekel v svoji politični oporoki: Naloga, vredna kralja, je držati v žitnih cenah pravo sredino in smernico med koristi m i posestnika in kmeta na eni in in e d interesi vojaka in tvorni-Škega delavca, ki morata živeti ob svoji plač.i, na drugi strani.
Vojak, ki ga vlada sama naravnost oskrbuje s kruhoni, nima nobenega interesa za žitne cene; ta zgled kaže, kako so je dal nekdanji prepad med vojaštvom (ki je dobivalo plačo še v samem denarju) in med kmetom in delavstvom (sploh ljudstvom brez zemlje) izpolniti z modro politiko vlade, naslanjajoče se na sodelovanje ljudstva v zadrugah. Zares, ta naloga ie vredna kralja.
Ali bodo naši narodni gospodarja dopustili, da sc bo godilo pri nas tako nespametno z žitom, kot se je godilo v Av-stro-Ogrski ?
Vsa Jugoslavija bo pridelala precej več žita, nego ga bo povžllu doma. Ali naj posnema svojo okorelo prednico, kjer je bila n. pr. 1. 1897. v obeh državnih polovicah slaba letina. Kljub temu pa so prodali iz državno graščine Mezotcgyes veliko množino izvrstnega žita vonkaj v Švico po nizki svetovni ceni; nekaj mesecev pozneje so pa uvažali iz Rusije ln Podoriavja slabo pšenico za drag denar, poriraženo še s carino.
Zakaj vendar ni obdržala graščino žita doma, ko bi se bilo vendar tako lahko prodalo in porabilo tukaj? —• Odgovor jo zelo preprost. Graščina Mezohcycs jc potrebovala dcnflrja in tudi ni imela prostora za shrambo žito; zato ,je morala pšenico prodati precej po žetvi in jo odposlati po železnici v tujino. Ustrelila je sicer debelega narodno-gospodarskega kozla, a graščinska uprava sama. ni bila temu kriva, ampak neumno razmere v državi.
Na podoben način kakor tej graščini se je godilo in se bo v bodoče zopet — ako tega ne preukrenemo! —• našim kmečkim gospodarjem. Vsi bodo potrebovali denarja (sedanja obilica popirja naj nikogar ne varal) in bodo morali zopet prodajati žito takoj po žetvi. Če se vlada in naši kmetje, združeni v močnih zadrugah, ne bodo nič brigali za žitno vprašanje, ampak prepustili uvoz in Jzvoz žita popolnoma žitnim trgovcem, potem je samoobsebi umevno, da bodo imeli trgovci v poznem poletju žita kot, peska in ker sami ne bodo imeli no dovolj denarja in skladišč, ra tudi nc in-
teresa (srca) za sigurne (varno) prehran« ljudstva, zato bodo izvažali to Žito ven Ju ga prodali kolikor meči velikim dobičkom; ko pa bo nekaj mesecev nato pri-manjkovalo žita v Jugoslaviji, bodo zopc« žitni trgovci tisti, ki bodo uvažali Žito oii raznih strani, da ne bo trpelo naše ljudi stvo lakote.
Ali bi bilo tako šušmarenje po nekdanjem kopitu pametno narodno gospodarstvo? — Ali bi no bilo modrejše, da bi p« odkupilo takoj po žetvi od kmetov žito, kolikor ga imajo na prodaj in se spravilo na kraje, kjer ga bodo tekom leta gotovo porabili? —
čTsto lahko se da določiti koliko potrebuje kako mesto ali kak drug obrtni kraj žita na leto; ravno tako ni težko določiti, koliko zaniore poskrbeti bližnjo okolica.
Treba jo torej izpeljati »preskrbo« (aprovizacijo) z žitom — a za Doga odpraviti napake, ki smo jih videli in občutili ob vojski in še tudi pozneje! — in šelf potem, ko bi bila preskrbljena vsa mesto države s potrebnim žitom za Celo leto, bi se utegnil oddati preostanek inozemstvu a zopet ne potom zasebno trgovine, ampak s posredovanjem kinetskega zadružništva
Vprašanja cen bi pri taki aprovizaciij no bilo tako težko rešiti. Jugoslavija bi plačala svojim kmetovalcem tako cend da bodo mogli kmetje ob njej obstati, popolnoma brez ozira na svetovni trg. Naše domače državne cene ves ostali »vet prav nič ne brigajo. Na ta način bi vsi kmotjn Jugoslavije ostali sposobni za gospodarstvo, bi laliko prodali odvečno žito in sicer po višji nego svetovni ccni, ki bi p«x delavca in meščana vendar nič ne tiščala,, kajti zgodovina vseh narodov priča, da shajajo vsi stanovi, prav dobro, dokler m kmetu dobro podi. Vedno velja staro pravilo: -;>Ča penez ima kmet, ima ga celi svet.'<	,
Nasproti inozemstvu bi ta naiiin aprovizacijo nič ne grešil; vsak tujec bi lahko uvažal žito. Ker bi pa razun vlade ne bilo. v deželi nobenih kupcev za žito in bi žitna trgovina s p 1 o h prenehala, zato bi tudi uvažanje žita v popolnoma z preskrbljene Jugoslavijo odpalo samo od sebe.
Z gornjim načrtom Till ne misli, dn bi so. morala napraviti velika žitna skladišča, ampak vsako mesto in vsak potreben kraj bi si moral preskrbeti zadostnih' shramb, ki bi obsegalo vso potrebščino leta. Vzemimo zgled:
Neko mesto ima 20 000 prebivalcev, in ti potrebujejo vsak po 200 kg žiia na leto: torej i C.000 nieterskih stotov. Na en kubični meter- prostora gre 800 kg, zato bi bilo treba skladišč s prostorom 5000 kubičnih metrov. Že danes jo pa v vsakom mostu več dorrili skladišč nego j in je potre-! ba za dvakratno tako množino.
Za izpeljavo tega aprovizacijskega zi-stema bi bilo treba znatnega kapitala; » tega bi ne bilo težko dobiti, ker bi bil na razpolago denar žitnih trgovcev in vse tiste veliko vsote, ki jih dajejo banke na razpolago žitni trgovini. Sicer pa nabava kapitala in obresti tukaj ne smejo igrati nobene vloge. Kakqr je bila svojo dni od
takojšnjo pravilne izpolnitve Faraonovih aanj odvisna rešitev vsega egipčanskega ljudstva, tako gre tudi v našem slučaju ca zavarovanje in za ohranitev naSoga celokupnega jugoslovanskega kmetijstva, % nJim vred pa tudi ostalega našega naroda. Pravilna rešitev Sitnega vprašanja je naša državna potreba in za'tafc namen bi ne bila nobena žrtev prevelika.
L. 1873. nI bil samo v rajnki Avstriji, »mpnk tudi na. vzhodni obali Amerike grozen gospodarski polom (»krah«). Sto-tisoči ljudi so bili naenkrat brez skorjico kruha; tedaj nenadoma odjekne geslo: »Kvišku, proti zahodu! — in naj leži zapad mak ar i zadaj za peklom, mi moramo skozi. — Kvišku, proti zahodu!« — Izvršitev tega drznega klica je zapečatila propadanje evropejskega klica; zakaj nastala so tako orjaška nova posestva za pridelovanje žita da ni misliti, da bi mogel tej konkurenci nasproti nastopiti kedaj evropejski kmetovalec /. zmagovitim uspehom.
Oc jc pred vojsko davilo tuje žito rtaže poljedelstvo, kaj naj potem rečemo šele o tujem tekmovanju žita po vojski. Lo pomislite! Anglež je bil pred vojsko, samo trgovec i.i veleobrtnik; med vojsko pa je posvetila vlada največjo pozornost Ondotnemu poljedelstvu. Vskd njenega prizadevanja so je dvignil obseg zemlje, posejan s pšenico od 600,000 na celih 1,200.000 hektarov (1 ha je .nato manj kot 2 orala ali joha). lJogati Angleži, ki so imeli obširne v »tov«?, krasno parke (vrtove z lopotiiihi drevjem, cvetlicami, vodometi, stezami za sprehajanje itd.) in velike loge za rejo divjačine so morali te zemeljsko paradiže pod vhulnim pritiskom preorati in post!.ja'.i z žitom.
Se hujšo se je raztegnilo pridelovanje žila v Ameriki. Vam so vzeli pod loniež obširno poljane in obsojali 9 milijonov oralov s pšenico *v e č kakor pred vojno. Kavno tako jo v Kanadi. Iz Avstralijo poročajo, da pridelajo tam danes dvakrat več pšenico kakor pred vojno. V Argentini j i (južna Amerika) kar kurijo s koru/.o, ker je niso mogli uvažati ali porabiti sami. Entcntne državo pridelajo že sedaj okroglo 100 milijonov stotov (kvintalov i 100 kg) žita ve«"; kakor pred vojno. Rnr čunati moramo z možnostjo, da se bo po vojni, ko se vrne milijonska armada domov, pridelek ?o bolj zvišal.
Ko bodo odf ila vrata na svetovni trg, so torej ni bati.*da bi žita primanjkovalo, pač pa nasprotnega: da bodo svetovne cene žita enostavno onmnogočile našo žitar-stvo in izpodnesle tla kmetijstvu. Zlasti pa še, oko pride itusijo, zopet na pravi tir in bo pridelala žitu toliko, kakor pred vojsko, tedaj bo imel »vet žita več, kakor ga bo potreboval; vsled tega bodo cene še bolj nizke, kakor so bile pred vojno. (Glej »Pogled v novi svet". Socijaliia Matica v Ljubljani.)
Da pievzame država od kmetov žito, kar ga sami ne potrebujejo, da ga jim plača po pošteni ceni in porazdeli'vso množino po mestih, o izpeljivosti tega načrta menda ne dvomi nihče, ki je živel zadnja leta. Važno je pa vprašanje, kako naj pride to žito med ljudstvo. V ta namen pred-
laga V. Till »krušni monopol ali sa-moprodajo«. Po njegovem mnenju bi ta iponopol preprečil, da bi stroški za izpre-membr žita v kruh ne bili tako visoko kot so bili doslej. Ubili bi torej dve muhi ua en mah: Kruh za ljudstvo, ki naj bi so pekel po zadružnih pekarnah pod kontrolo države bi bil boljši in cenejši, vendar pa bi bila narodna (jugoslovanska) cena žitu bistveno boljša in višja od svetovnih cen.	m
Pri prodaji moke in pri proizvajanju kruha naj bi se pač država v najširši meri naslonila na ljudsko (kmetijsko in delavsko) organizacijo, ker jc bivša Avstrija popolnoma prezrla med vojsko, sebi v pogubo. Naj bi sc tudi s početka pokazala i precejšne težave pri izpeljavi tega vprašanja, a vedno moramo obdržati pred očmi velikolepni cilj — ali rešimo k m e čk i stan in ž njim temelj vseh dragih stanov gotovega pogina ter tako zavaruj em o obstoj mile n a m Jugoslavije ali pa so od-povemo sodelovanju pri žitnem vprašanju ter ga prepustimo liberalnemu izkoriščanju in se damo na ta način p o h r u -stati tuji konkurenci.
Tudi razvoja naše obrti in industrije nikar i ne pričakujmo v tem, da bi kolikor mogoče kmalu in mnogo izvažali v tujino; iščemo marveč tudi blaginje obrti v notranjosti svoje drŽave. Premožno domače kmetijstvo je največji i n najboljši odjemalec za o h r t-nijo — kmet potrebuje in kupi v s o, č e le more kupiti. Če pa pusti: mo, da nam shira kmetijstvo, potem je tudi industrija izgubljena brez rešitve; kajti slednja jc mnogo manj uporna ,mno go bolj občutljiv^, in leži že po krizi (bolezni) nekaterih mesecev popolnoma ne tleli ,dočim Stoji kmetijstvo tudi po zatiranju daljših let če vedno po koncu.
Svojo predloge sem pojasnil, končava Till ter sem kot star, izkušen mlinar in pek popolnoma prepričan, da se da izpeljali krušni monopol, Z veseljem pa pritrdim tudi vsakem«* drugemu predlogu, ,-?ko le vodi do istega cilja: — do rešitve kmečkega stanu, do rešitve države.
G*>sgJodars!ta obvestila.
d Davčne komisije. Vlada je razpustila vije dosedanje davčne komisije, tako davčne komisije I, stopnje, ki so odmerjale pridobninski in dohodninski davek na sedežih okrajnih glavarstev, kakor tudi obe prizivni davčni komisiji II. stopnje s sedežem v Ljubljani, Namesto prvih komisij vlada za enkrat ni postavila ničesar, temveč jc izročila priredbe davka naravnost v roke davčnim oblastem, to pa zato, da davčne oblasti zopet ves ta ustroj urc-de. Nove davčne komisije I, stopnje bodo zopet izvolene leta 1920. Namesto priziv-nih komisij v Ljubljani pa je vlada ustanovila dve novi prizivni komisiji, ki segata v območje vsega slovenskega ozemlja.
g Kmetijski tečaji za invalide. V splošno kmetijski tečaj na kmetijski šoli v Št, Jurju ob juž. žel. na Štajerskem sc sprejme
šc osem invahdov iz Štajerske. Ta tečaj ima pomen zlasti za tiste, ki hočejo prevzeti kmetije, pa imajo o kmetijstvu že z doma izvestne pojme. Stroške zanje plača komisija za preskrbo vračajočih se vojni-kov. Prijaviti se je treba najpozneje dc dne 20. t. m. pri ravnateljstvu kmetijske Šole v Št. Jurju ob južni žel. Pismenim prijavam naj prosilci prilože nastopne izkaze: o invalidnosti kot bivši vojaki in o sedanjem zdravstvenem stanju, o premoženjskih in družinskih razmerah, o domovinski pristojnosti, o poklicu pred vojno in o splošni izobrazbi. — V viničarski in sadjarski tečaj, ki se prične še ta mesec na kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu, sc sprejme še 7 invalidov, ki imajo zdrave oči in roke in znajo dobro brati in pisati. Tečaj bo trajal do jeseni. Prijave naj sc posojajo ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novenj mestu. — Stroške za obiskovalce teh tečajev plača komisija za preskrbo vračajočih se vojnikov. Obiskovalci dobe 1 K priboljška na dan. Župni in občinski uradi, kmetijske podružnice in zadruge naj invalide opozore na te tečaje.
Gozdarstvo na Hrvatskem. V Slavo« niji in Sremu leži na polju še 80 do 100 tisoč oral turšice nepobrane. V času, ko se skuša z vsemi sredstvi dokazati, da s-> zaloge žita tako neznatne, pomenja 8000 do 10.000 vagonov turšice, ki propada, veliko izgubo. Razen tega pomenja dejstvo, da' turška še ni pobrana, da dotična polja jeseni, niso bila posejana z ozimino in tudi niso pripraljena za jaro setev; Potemtakem, moramo računali, da izgubimo letos 8000 do 10.000 vagonov žitnega pridelka. Ako bi dali to množino nam Slovencem, potem bi mogli res imeti, kakor je dr, Brejc dobro pripomnil, »eno streho in eno mizo«. Pa pravijo, da koruze zato ni mogoče pobrati; ker ni delavcev! Proglasite svobodno trgovino, pa bo koruza brejt vsakega dvoma v 14 dneh pobrana! Trgovec bo že našel delavce, a ne samo delavce, marveč tudi vagone in premog, da bo koruzo odpravil. In potem dajte svobodno roko tudi producentu, pa bo še to pomlad pqsejal ta koruzišča. Seveda bo hrvatska vlada dopustila, da bodo zagrebške židovske centrale še nadalje odirale Slovence.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: *
Iltt povita
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkviio)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 31'4o/n brez kokega odbitka.
Me m 83 i »i« u,*
Glej lnser.nl!
■r -'■""■"''- ..... -" " ""p*
Kaj mora kmetovalec vedeti o gno|llIh?
Kako se raztapljajo posamezna gnojila?
A. Dušičnata gnojila.
Vsa dušičnata gnojila sc v vodi rada lope,
B. Foslornokisla gnojila.
Fosforna kislina, ki je v superfosfatu, /c v vodi lahko raztopna,
Fosforna kislina Tomaževe žlindre je talnoraztopna, to sc pravi raztapljajo jo ie šibke kisline, ki sc tvorijo v vsaki zemlji vsled preperevanja rastlinskih in živalskih ostankov in ki jih izločujejo tudi korenine in talne bakterije. Te kisline v zemlji imajo isto moč kot dvaodstotna ci-tronova kislina. Zato plačujemo Tomaževo žlindro po odstotkih fosforne kisline, ki jc raztopna v čitronovi kislini,
Raztopnost fosforne kisline, ki je v Tomaževi žlindri, se v zemlji ne zmanjša, pač pa se to zgodi pri s u p e r f o s f a t o v i f o s f o r n i kislini
C. Kalijeva gnojila.
Kalijeva gnojila se v vodi topi ravno iako kot navadna kuhinjska sol.
Kako pridržuje zemlja posamezne redilne snovi?
Fosforno kislino pridržujejo vse vrste zemlje prav dobro.
O kaliju velja ravno isto.
Solitrovega dušca zemlja ne pridržuje, pač pa krepko drži amonija-fc o v dušeč; ker se pa ta v zamlji polagoma spremeni v solitrov dušeč, ga potem prst tudi le rahlo oklepa nase.
Kdaj trosimo posamezna umetna gnojila?
A.	Foslornokisla gnojila trosiš lahko ob vsakem času, ker ni nobene nevarnosti Banje, da bi se izlužila (izprala iz zemije),
Tomaževo žlindro raztrosimo po navadi že nekoliko poprej, predno obdelamo zemljo,
Superfosfat spravimo v .zemljo šele rned obdelovanjem, sicer bi se utegnila vo-ioraztopna fosforna kislina spremeniti v težkoraztopno kislino.
B.	Kalijeva gnojila raztrosimo tudi lahko že dalj časa pred obdelovanjem.
• Pri krompirju gnojimo s kajnilom že njegovemu predniku ali pa vsaj nekoliko mesecev pred sajenjem, drugače trpi krompir na svoji dobroti. Ako bi pa radi dali kalijo krompirju ob saditvi, tedaj vzamemo namesto kajnita raje 30- ali 40od-atotno kolijevo sol.
Za peso je kajnit boljši nego kalijeva sol.
C.	Kadar gnojiš z dušcem, pazi pri posameznih gnojil prav natančno na čas trošnje.
Čilski s o 1 i t a r trosi šele na spomlad, ne pa v jeseni. Rabi ga šele takrat, kadar ga rastline ravno potrebujejo, torej kvečjemu že ob setvi (ne preje), bolje pa •ioriŠ, ako ga potrosiš šele par tednov po-aneje na mlado strn.
Ako je treba s čilskim solitrom gno-
fi4
)itl v večji meri, n. pr, za peso, tedaj fe bolje, ako porazdeli« gnojilo na dva obroka, ki sta za več tednov med seboj na-vskriž.
Žveplenokisli a m o n i j a k trosimo praviloma šele na spomlad, vendar pa smemo na ozi-mino, ki je nismo nič gnojili 8 hlevskim gnojem, posebno na težki zemlji, potrositi del g n o-jilažejeseni,
Apneni solitar rabimo na isti način kot čilski solitar,
Z apnenim dušcem gnojimo pri obdelovanju zemlje za setev, in sicer trosimo na dobri zemlji tri do štiri dni, na bolj lahki pa osem dni pred setvijo, če treba v zvezi s Tomaževo žlindro in kajnitom
Zako spraviš posamezna gnojila v zemljo?
A.	Tomaževo žlindro in superlosiat
spravi redimo z brano pod zemljo, lahko ju pa potrosiš tudi po vrhu kot naglavno gnojilo.
Pri Tomaževi žlindri posebej pazi na to, da pride v tisto globočino zemlje, kjer se razvije največ korenin. Na lahki, rahli, propustni, topli zemlji v suhi legi moraš tedaj spraviti Tomaževo žlindro globlje v zemljo kot pa na težkem., nepropustnem, mrzlem svetu v vlažnih legah, kjer se razvijejo rastlinske korenine bliže pri vrhu.
B.	Kajnit in kalijeve soli navadno podbranamo,
C.	Čilski solitar in apneni solitar uporabljamo skoraj vedno kot naglavno gnojilo, to se pravi, trosimo ju na že rastoče rastline.
Žveplenokisli amonijak in apneni dušeč takoj po trošenju zabranamo ali za-kopljerao; rabimo ju pa lahko tudi kot naglavno gnojilo.
G v a n o moramo vselej pfJabranati.
Kateremu gnojilu kaže po okoliščinah dati prednost, da nadomestimo redilne snovi?
A. Fosfornata gnojila.
Tomaževi žlindri gre n a splošno prednost zalo:
1.	Ker stane 1 kg fosforne kisline v Tomaževi žlindri manj nego v drugih fosforovih gnojilih;
2,	ker ima Tomaževa žlindra do polovice svoje teže apna v sebi; za to preskrbuje, ako jo. redno uporabljamo, našo zemljo obenem s potrebnim apnom;
3,	ker učinkuje Tomaževa žlindra dalje časa, da več let zaporedoma, ako smo dovolj močno pogno-jili z njo;
4.	ker trosimo Tomaževo žlindro ob vsakem času z enako dobrim uspehom, dočim je su-perfostat najbolje spraviti v zemljo ob setvi.
B. Kalijeva gnojila.
Na težki zemlji gre kalijevim solem vedno prednost pred kajnitom, ki napravlja v zemlji premočno skorjo; na lahki zemlji pa rabiš z uspehom kajnit
C. DuSičnata gnojila.
Ako potrebuje) dušičnato g n o • jilo, ki naj takoj pokaže svoj uči. nek, potem izberi čilski solitar alt a p n e n i s o 1 i t a r.
Ako želiš dušičnato gnojilo« ki naj deluje nekoliko počasneje, zato pa tudi dalje časa, tedaj vzemi raje žveplenokisli amonijakk ali pa apneni dušeč. Na zelo peščenem svetu daj apnenem« dušcu in amonijaku vselej prednost pred čilskim in apnenim solitrom.
Koliko kilogramov posameznih gnojil gre na 1 hektar?
A Tomaževe žlindre potresaj po razliki zemlje in njene zagvajenosti vsem našim rastlinam na hektar po 500 do 1200 kilogramov,
Fosforne kisline daj zemlji toliko več, čim bolj težka je zemlja.
B.	Kalijevih gnojil dajmo poprečno na hektar: za peso 800 kajnita, za krompir 200 kg 40odstotne kalijeve soli ali pa 600 kg kajnita predsadežu; za žita in krm-ske rastline 500 do 1000 kg kajnita ali pa temu odgovarjajočo množino 20-, 30- ali 40odstotne kalijeve soli.
Kalija trosi toliko več, čim lažja je zemlja.
C.	čilskega solitra, žveplenokislega amonijaka ali apnenega dušca daj poprečno na 1 ha: za peso 200—300 kg, za krompir 200 kg, za oves 200 kg, za pšenico 150 kg, za rž 100 kg.
Ako gnojiš z apnenim solitrom, potem povišaj te množine za približno eno desetino.
Pri katerih gnojilih je treba posebne previdnosti?
Čilski in apneni solitar sta za živali strupena. Zato ne spiraj izpraznjenih vreč od čilskega solitra aH sodcev od apnenega solitra nikdar v koritih za napajanje ali krmljenje živine.
Kadar trosiš apneni dušeč, ti priporočam, da nosiš varnostne naočnike in rokavice, posebno če je vetrovno. Dobro je tudi natreti nepokrite telesne dele, obraz, vrat in roke z važelino ali oljem. Jedko apno potem ne prodre tako globoko v kožo, tudi potem lažje opereš nesnago s toplo vodo,
Listek
i^AVAVAVAVAVAVAVA^^^^^
junakinja iz Štajra.
Povest Prevaja'" (Dalje.)
»Nočem prisluškovati,« je z vitko roko odbuaioč odvrnil Henrik. »Prisluškujejo lopovi ... Kaj me brigajo njihovi plesi. Se nikdar nisem bil v katoliški cerkvi in tudi nikdar ne poidera, kakor ne maram pogledati košče-nice.«
»V vojnih (asih vohun ni lopov, lahko je junak,« je nekoliko neievoljno odgovoril oče. »Koščenicc imenuješ njib cerkve, to ie dobro rečeno. Njihove tnolilnice so ravno tako oku-lene kakor ves njihov nauk.«
Tedaj je nekdo spodaj močno potrkal na hišna vrata. Hendel ie stopil k oknu ter je za-klical doli: »Kdo je?« Nihče mu ni odgovoril; znotraj pri vratih je zarožljala veriga in se je razlila luč v črno temo pred hišo. Skozi vrata ie smuknila scnca, in sedaj se je nekaj plazilo in lezlo po stopnicah gori.
»Se hudiča in smrt mi spuste noter,« se je hudoval Hendel. »Dal sem podreti utrdbe okoli hiše ter sem mesto njih zasadil drevesa, lo je bilo takrat, ko je semkaj prišla tvoja mati... sedaj mi je žal, da sem to storil... Stavim, da me prihaja kaka papeška sova prosit, naj ne zaprem te kužne cerkvene luknje. Pobere naj se!«
Sedaj so se previdno odprla vrata in v bledi svetlobi sveče se je prikazal obris moža v praznični obleki protestantovskega učitelja.
»Kern, vi tukaj?« je začudeno vprašal Hendel, ki ie na spoštljiv: prišlecev poklon le nalahno prikimal z glavo. Mladi Hendel je me-, ril z očmi meniha odpadnika od glave do nog in ni niti trenil s trepalnicami. Fej te bodi! Česa ta išče tukaj?
»Plemeniti in milostivi gospodje, oprostite mojo nadležnost,« je rekel Kern, čigar sicer brezbarvena lica so bila močno pordečela. »Pa kaj sem hotel, skrajna nevarnost je; papežni-ki, predvsem pa Albert, spravljajo Stajer v smrtno nevarnost.«
»Torej vendar!« je rekel stari Hendel svojemu sinu. Mladi mož se ie ravno pripravljal na odhod, sedaj pa jc odložil klobuk ter je sicer brez najmanjšega znamenja prijaznosti, vendar pa poln pozornosti stopil tik pred Ker-na ter mu je reke!: »Kakšna je nevarnost, menda niso prazne babje čenče?«
Kern je govoril s pritajenim glasom, neprestano se okoli oziraje, če kdo ne prisluškuješ ^Bil sem v farni cerkvi, najmilostljivejši gospod. Tvegal sem svoje življenje ter sem Sel tja. ker sem slišal, da bo Albert govoril ljudem. Gospodje!« je hripavo vzkliknil odpadnik, »zaničevan mož sem, to vem, vse me prezira. — Pa naj me kdo pozdravlja ali ne, naj me suiejo z nogami, zadnji in najslabši v Štajru pa le nisem. Nihče drugi razen mene si ni upal v ta levji brlog, kjer je ta meniški pso-vač streljal na vaju, gospoda, svoje zastrupljene p$'cc.«
»Kratko, kratko,« ga je trdo prekinil sodnik Hendel, »nimam časa.«
»Takoj,- jc nadaljeval Kern, »moj strogi in mili dobrotnik in varih mosta Slaira! Albert je drral v rokah kelih, ki ga papežniki Imenujejo Najsvetejše, ter je s strupenim jezikom kljub vaši prepovedi hujskal ljudstvo, naj gre za kužno procesijo v kraj kuge v Veng.«
»Človek, jc t5 res? < je hripavo vprašal sodnik; grozno kakor daljnii grom žuga njegov glas. Mirno jc stal poieg njega njegov sin ter jc tehtal meč. Ta -psovač Albert pač zasluži ostrino tega meča, pri sveti Krvi božji!
»Gospod, kaj bi mi hasnifo,« je rekel Kern, »čc bi v tako nevarnem trenutku nalagal svojega in mesta Stajra največjega dobrotnika?«	■*
»So sc li ljudje javili za to opičjo procesijo in koliko? Kdaj odrinejo?« jc trdo vpraševal sodnik.
»Kolikor sem "videl, se je oglasilo okoli *to moških in žensk. Posebno je med ljudmi letala okoli in jc Albertu pri*rjevala z gibčnim jezikom pivska nimfa iz Vizerlclda, Štefana Svertner.«
»Ona iz Vizerfelda, o!« je vzkliknil sin, »ta strupeni jezik poznam tudi jaz. ,Ne bomo prižigali luči...' Ta torej je tolmačila Alberta pobožnim vernikom? To jc pa res moralo biti čudovito lepo.«
»Kdaj gredo v Veng?« je kratko vprašal Hendel.
»Jutri zjutraj ob solnčnem vzhodu. Pa ne poidejo iz Sta jim, niti iz Garstena, toliko so Že zviti. Zbrali sc bodo v Frajzingu, odkoder odrinejo proti Vengu.«
•Bo li štajerdorfska cundra tudi šla ž nji-
mi?« je vprašal mladi Hendel ter z rokami,, ki so se mrzlično tresle, grabil za meč.
»Seveda pojde. Vodila bo ženske,« je odvrnil Kern.
Nastala je tišina, v kateri jc bilo slišati samo šumljanje dreves m pa tožeč ženski glas, ki je klical skozi sobe sem: »Joahhn! — Li ne prideš? — Joahim!«
»Ste gotovi?« je vprašal Hendel ovaduha. »Ste li morda izsledili še druge zarote V« Kern je zanikal z glavo. »Lahko torej odidete.« Kern sc je obotavljal. »Skoraj gotovo bi rad denarja,« jc rekel očetu mladi Hendel z glasom, iz katerega je zvenelo zaničevanje do Judeža.
'■Ne, gospod!<< je rekel Kern. iStoril sem to, da vsaj nekoliko povrnem dobrote, katere sem prejel, obenem pa tudi, da se maščujem za vse hudo, kar sem trpeli«' Pri teh besedah je pobledel in se ie spačil gubasti odpadnikov obraz, da je bil kakor meniška spa-ka, kakor iih slikajo stari slikarji v dnu peklenskega brezdna kot utelešenje zanemarjenih milosti.
Odpadnik je nadaljeval: »Lažnjiva rimska cerkev meje, dokler sem ji bil v strahu, mučila in trapila. Zato se bom odslej zanaprei boril zoper njo vse svoje žive dni. da se nad njo maščujem. Vidva, gospoda, lahko pohodita to črno golazen, ker imata moč in denar; jaz sem ubog, zato vama morem samo pomagati, da uničimo golazen, kadar prileze iz svojih brlogov.«
»Se kaj?« vprašuje Hendel ovaduha, ki ni razumel, da <a sodnik odslavlja.
»Da, prosim, da Alberta zadene kazen tudi zalo, ker je žalil mojo soprogo,«
Bledi obraz menihov postane rdeč kakor kuhan rak, in v hipu se mali, suhi možicclj postavi tik pred širokoplečega orjaškega korenjaka, da se je zdelo, da hoče majhen hu-diček splezati na velikega .Krištofa.
»Na trgu jo je javno pred vsem ljudstvom imenoval vlačugo,« nadaljuje Kern, ki se je ves tresel od jeze. »Li naj to ostane brez kazni? ... Vsled sramote je moja žena dobila napad, in upanje, ki ga je imela, da postane mati, fe splavalo po vodi.., zdravnik zahteva 30 goldinarjev .,. kje naj jih vzameva midva uboga reveža,«
Sodnik Hendel ni črhnil besede; šel jc k pisalni mizi ter je odprl predal, v katerem se ic blesketalo srebro in zlato. Iz bleščečega sc predala je vzel trideset goldinarjev in jih je naštel v odpadnikovo roko, ki je bila nekdaj mazil^ena, ter je rekel:
»Tukaj imate denar za zdravnika, sedaj pa pojdite!«
Mož je zajccljal »Gratias-hvala« in je tiho odšel kakor po lisičjih tacah.
»Koliko ljudi je rekel, da pojde za procesijo?- ic Hendel vprašal svojega sina. »Misli1 sc mi kar pode in mešajo po glavi.«
-Sto ljudi,« je ponovi! sodnik Hendel, »kliubuic: rao!i prepovedi, ki sem jo dal, da rešim Štajer. O ti nehvaležno ljudstvo! Že šest mesecev delam in trpim samo za Štajer. Vse sem žrtvoval temu mestu, za katero bi daroval svojo srčno kri,., Sedaj pa prihaja sto ljudi, res so papežniki, pa vendar Štajeroi, da teptajo z nofijami moje zapovedi, da mi zatro-sijo kugo v mesto.,. To ic zahvala!«
Zdelo se je, da se hoče moška jeza, k! jo v njem kipela, nakrat utopiti v žalosti. S prsti si je Jtiščal oči in je votlo in žalostno ponovil: »To je zahvala!«
Iz njegove žalosti pa je švigal satanski plamen, ki je s strašno silo vnel srce njegovega otroka, v katerem počivata angel in tiger. Že v tretjič je ta mračni dan oče vzbudil tigra v sinu.
»Gospod,« mladi Hendel je stopil predenj ter ga je prijel za roko. »Tukaj sem, samo za-povejte, kaj naj storim? Li nai postreliin celo lopovsko procesijo, še to uro to storim.« —
»Hvala ti, Henrik,« je odvrnil oče, ki je krepko stisnil vročo sinovo roko ter je vprl svoj pogled v široko odprte sinove oči.
»Ti si kri od moje krvi!« je nadaljeval, medtem pa mu je_ s svojo roko gladil roko — »toda ne pustim jih postreljati brez sodbe ... Naj se izvrši nad njimi pravična sodba. Ta človek je rekel, da se bodo zbirali v Fraj-
zingu ... Henrik, reši čast svojega očeta, ki jo skrunita na pol nori menih in gostilniška vlačuga, ter pojdi • svojo kompanijo do Dan-baha, kjer se skrij v gozdu in čakaj do jutra, dokler ne vidiš, da prihajajo bandera in križi« Mladi Hendel je divje sopihal in je vzkliknil: »Torej jim pojdemo nasproti mesto j banderi z meči in puškami in — Bog se jil usmili!«
»Kadar torej prideio,« je mirno rekel oče ki še vedno ni izpustu sinove roke, »jim za prite cesto, vzemite jim njih malike ter jih po šljite nazaj v Štajer — če zagrabijo za orožje pa zagrabite še vi, in če mora teči kri, pa na teče; ti pa primi Alberta in tisto vlačugo, — tisto vlačugo, ki me je zasmehovala na dat moje izvolitve in odtistihmal neprestano ' Stajerdorlu hujska in ruje zoper mene — U dva pripelji vklenjena v mestno hišo, kjer vai bom z mestnimi svetovalci pričakoval žc za rana zjutraj.«	.
»Gospod, bom, oba vam pripeljem,« ta Henrik jo dvijlnil svojo v pest stisnjeno roko, ki jo je iztrgal iz očetovih rok; iz riavih oči se mu bliska smrt.
»In če se b^o branili, s krvjo zapišem v te spake vašo kužno postavo.«
Pisano jc gledal kakor modras ter je izdrl svoj meč.	_
»Pa ta je pretop in preneroden. Prinesem drugega, več jin imam zgoraj. Potem bom od« jahal.«
Odhitel je jak in vitek kakor panter in poln mladostne moči. Kmalu se je vrnil z mečem, ki se je bliskal v svetlobi sveč.
»Tega vzamem: najlepši je, kar jih imam in najpriročnejši. Imel sem ga opasanega, ko je bil. cesar tu. Krvi še ni pil, pa naj jutri prejme krst krvi. Da bi le prišli s kosami in sekirami. O da bi bila le ona cundra moški, pa bi ji porinil to ostrino v hinavsko srce zato, ker ie vas žalila.«
»Pokaži gal — Da, to je savojski meč, ki ti ga je iz Geneve poslal tvoj stari oče. Res, krasno delo,« je rekel oče.
»In sukal jja bom, kakor se spodobi krvi, ki teče po moiih žilah,« je odvrnil Henrik,
Zadovoljno gleda oče krvoločnega sina, ki nai postane strah in groza za papežnike. Li naj mu brani? Ne, prrsveti Krvi, prav takega je treba Štajru... dolgo sino odlašali, sedaj bije ura, da se bije boj za življenje in smrt.
Zunaj so skovikali čuki in sove, in mr-tvažkobledi obraz lune se je skril za oblaki. Kakor preplašen ptiček se je oglasil dro-ban glasek, v beli srajčici je stala Hendelnova hčerkica na pragu. Prišla je po očeta, brez katerega ne more /asoati mati. Ravno je hotela reči i Papa, pridi, mamica lepo prosi, toda beseda ji je zastala v drobnem vrutecu, tako se je prestrašila, ko je zagledala pri očetu v svetlobi sveč velikega brata s potegnjenim mečem, s črnim, temnim obrazom.
»Henriki« je prestrašeno zaklicala, »Kaj delaš tu? Boš li koga umoril?« Začela je grenko ihteti.,
»Zdi se, da je naša mala tu? Kaj hoče?« je rekel oče, ne da bi se obrnil. Veliki brat pa je odložil svoj meč, je šel k jokajoči se deklici ter ji jc smejoč sc rekel: »Kaj pa je?«
Ihtela je naprej ter je skrivala svojo glavico v rokavec: po očeta je prišla, mamica ne more spati, pa se tako boji. Henrik io je vzel v naročje ter rekel: ->Biza. biza.« rotem jo je nesel k očetu rekoč: »Mala gospica prosi, da bi gospod šli spat.« Deklica se je privila k njemu, pritisnila je svoj belordeči obrazek na njegovo licc, ki je bilo zarjavelo kakor lepa slonovina.
»Henrik, bojim se. Ne mori. ljudi s svojim mečem.«
»Tebe že ne. punčika. Nabadal bom nanj strupene krote,« jo je tolažil Henrik,
»Pojdi, miška, Henrik ima sedaj opraviti,« je rekel oče, ki je vzel deklico iz bratovega naročia ter jo je postavil na tla,
»Ha, ha, čas je, opravil bom,« je vzkliknil mladi Hendel, prepasal si je meč ter je očetu stisnil roko,
»Jutri zjutraj ob šestih vam pripeljem to zalego živo ali — mrtvo!«
Visoko so sveče vzplamenelc, ko je jezno, ponosno in odločno korakal iz sobe. Na stopnicah so odmevali njegovi krepki koraki in-
4* ,
Hsdai, čuj, v tiho noč se razlejja.peketanjc kopit njegovega žrcbca.
»Pojdi k mamici, deklica!« ie rekel Hcn-Hcl — »povej ji, da takoj pridem.«
Mraza tresoč se je dete stopicalo profi, »Če pa je ugasnil sveče, za trenutek |e poslušal peketanje, ki se je izgubljalo v temno noč, ,potem pa je z mogočnim korakom šel v svojo apalnico.	. . , , , . , .
Njegova žena je ležala tu in se ie jokala. Safir, ki naj jo varuje kuge, li na zlati nitki vi-•i na vratu, v rokah pa drži steklemčico s kisom. Ko je vstopil, se je dvignila in je bila lepa kakor dan, ki ga otemn uje pajčolan. Vzkliknila je: »O pridi že vendar, z žalostjo «em le pričakovala.«
t Da, sedaj sem opravil, kar sem moral,« je globoko dinnlL »Zena, štajerski papežnikl so gadja zalega. Za ves trud mi trgajo srce... Človek bi obupal nad človeštvom ... toda, Helena, smejim sc jim, imam sina, za katerega me lahko zavidajo vsi cesarji tega sveta.«
»Samo sina?« se je treslo iznad blazin. »Nikogar drugega? Kaj_pa jaz in moje dete?«
»Seveda! Že vem. Ti si pač moja lepa žena. Toda moj sin je moja časty moj ponos, moje življenje. Ukrotil mi bo kužno sodrgo, potem lahko brez skrbi spiva.«
Odstranil si je trdi flamski ovratnik, ki fa jc vrgel proč, z razprostrtimi rokami je stopil k postelji ter je pritisnil na svoje srce rožnato lepoto, ki sc mu je v solzah nasproti smehljala.
____(Dalje.)
To in ono.
Vojni dobički nertralcev. Baj-•e so vsote, ki so jih nevtralci med vojno za-tlužili z ladjevjem. Zato vsled podmorske voj-ae lahko nekaj časa počivajo.
Človeške žrtve v vojski. V Napoleonskih vojskah, ki so trajale skopaj 25 let, je zgubilo dva in ena desetina ljudi življenje. Na dan povprečno 235 mož. L. 1870-1871 je umrlo 184.000 ljudi r vojski, na dan 875. V rusko-japonski vojski 160.000 vojakov, na dan 292. V svetovni vojni <e do julija 1917 umrlo štiri in tri petine milijona vojakov, na dan 6336 mož.
Listnica uredništva.
A. P. Vaše vprašanje smo poslali na me-rocajno mesto. Ko pride odgovor. Vam spo-
ročiir
S c m i č : Prepozno.
Dal e opozarjamo dopisnike, naj bodo doni ii kratki, ker je sicer nevarnost, da radi pomanjkanja prostora ne pridejo na vrsto. Od re^od smo dobili dopis, da naj pošljemo poleg Domoljuba« vedno tudi povečevalno steklo. Imate pravi Toda mi smo se odločili za taanjši tisk, da spravimo več v list. Sedaj pa smo zopet začeli z velikimi črkami. Nam h to prav, zakaj bravci bode te laže brali, za nas pa je tisk z večjimi črkami nekoliko cenejši, ker nas itak že vsak cclolcten »Domolhib« slane« 9 K 88 vin., dasi Jih se nam plačuje povprečno le po 9 K. Sedaj pa zračunajte, koliko imamo »dobička« pri 40 tisoč naročnikih. Pomagati mora Tiskovno društvo.
Dopisov brez polnega podpisa, ki pa velja ■eveda samo ca uredništvo, ne priobčujemo.
Nove knfige.
Valentin Vodnik, prvi slovenski pesnik svojemu narodu. Zbirka iz njegovih književnih del. Priredil dr. Ivan Pregelj. Letos obhajamo stoletnico, odkar je umrl noš prvi pesnik, Valentin Vodnik. V proslavitev njegovega imena in njegovih del je izdala krščansko-socialna zveza knjižico z gorenjim naslovom. V drobnem delcu je kratek pesnikov življenjepis in njegove najboljše pesmi in pripovedni spisi. Knjižico mora imeti vsako naše izobraževalno 3'
društvo in jo tudi vsem drugim najtopleje priporočamo. Stane 1 K 50 vin. in se naroča v »Jugoslovanski knjigarni« t Ljubljani.
Gospodinjstvo. Spis. S. M. Lidv. Pur-gaj. Za naše gospodinje in dekleta neobhodno potrebna knjiga. Kako vse drugače jc v družini, kjer se pozna vešča in izučena roka ukaželjne gospodinje! In tako temeljito gospodinjsko izobrazbo ti nudi ta druga izdaja »Gospodinjstva«. Obravnava o vsem, kar je treba znati vešči gospodinji: O obleki, stanovanju, razsvetljavi, kurjavi, kuhanju, mlekarstvu, vrtnarstvu, perutni-narstvu, knjigovodstvu, vzgoji, zdravstvu. Knjiga obsega 296 strani in stane trdo vezana 12 K Naroča se v »Jugoslovanski (Katoliški) tiskarni« v Ljubljani.
Izjava.
Juz Neža Hren Is Dol. Križal, prekličem a toni žaljiva očitanja, izrečena o Veroniki in Amaliji Mrvar iz Mal. Iteborc 5, „pri Farazin-čku", češ, da ste moje vino kradli itd, kar ob-žiilujom t tem in se jima zahvaljujem, da ste odstopili od tožbe pod U 0/19.
ŽUŽEMBERK, dne 31. januarja 1919.
Hren Neža, I. r.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da imam v zalogi u« sledeče blago: sukno za moške obleke od 75 do 160 K, hačevino 130 cm široko od 45 do 55 K. razno pisano in belo p atno, zelo močno prodvoinu blago za sraice, predpasnlko in vsakdanjo obleke od 20 do 25 K meter. Snkanec, najboljše vrste 400 m od 7-50 do U K. Vzorci so zaradi sedanjih razmer ne morejo pošiljati. Vnak naj se potrudi osebno pogledati. Se priporoča Ivanka Praprotnik, 998	Sv. Petra cesta 23, Ljubljana.
^ Avtomatična past zz
ra podgane K 7*50, aa miti, is pločevin a najboiisa ievrui-tev K 11*60 lov o brei nud-eorutva cio 40 ki vali t eni nooi, ue r.apu«U» 111 kak A sledi in bo same Boret nastavno. — Tast ca ščurke „Rapl4'' vjnrno na tisoče Sfiarkov r eni noči, po K 8*80. leborno delujoči lofilac ea muke „Nova" komad K b'20. Povsod najboljši uspehi Mnogo f.ahvamic. Pošilja se po povEctu. 1'OBtnina K 1-20 Uvoena Wruka TCTTBTER, Dunaj mo, Neullngg-euBae 11.
kompletne opreme za tovarne marmelade In konzerv. FRIDEHIK ROTiER & Co. JJunaJ IV.
-ova ciKorna
se zamenja za živila oziroma jajca. Osvald Do'oe'c, LJUBi,JANA, Martinova cesta Stov. 15.
BV Kupim
VBa o množino-
; Bukova drva, '"^o^r^r1"
Lnclaninv loč od 10 om (|ot>«Hna in oa motar dolžin* rUJIllllJU! IC.J naprej, dalia vaaka vrhte rezanega In leban<(|a fcinrekovcfj. l«aa. Ponudim tflkoj na naslov Anion Urscbltz, trgovina a l.aom, Ljubljana. 1'isarnai Dvorni trg »t. I, H.	t7I
A, ramo tako dolgo, kakor jo bago v zalogi I *•«
Zimsko blago, kakor n. pr.: moSke nogavice, zapestnice, zimske čepice, pose (Leibbindon), ženski jopiči in volneni otročji Jopiči so * posebnim n.žjem cenam za oddatfl
Eksportna hiša »Luna«, Maribor St 73.
Pozor I
Vsakovrstne
Pozor!
ZOBOTREBCE
knpnje še vedno v V3aki množini in po najvifiji dnevni ceni Ivan Andoliek, Rašlen 10, pofila Velika Lašča.	548
Iznrlene
.Jlfiiiiinu hi iuu|i ___
kl so dobro vpeljani pri gostilničarjih, kavat* nah in trgovcih, sprejme prvovrstna tovarna likerjev In sadnih sokav. Obširne ponudbe s referencami pod Konznm 854 na upravniStvo »Domoljuba*.
Okrožne in krajevne zastopnike,
kl so dobro vpoljanl pri tovarnah za likerja soda vode, vinskih vele.ržoih, rlrožistik. lekarjih, trgovinah s kolonljalnlm, delikatesnim blagom in parfumi, tovarnah kanditov Itd, Išče reuo-mirana tovarna eteričnih olinatib Izdelkov, oterja, osenc, rastlinskih levlečkov, barv In parfumov.	855
Podrobne ponudbe t referencami pod Uveden 855 na upravo Domoljuba.
2 učenca
za kovaški obrt sprejme takoj Mihael Hromeč, kovaški mojster, Sneberje p. O. M. Polje. 101«
m\mi imei imm dem
kupuje EHF* Zavarovalna agentura v Ljubljani, Mestni trg Slev. 25 (nasproti rotovža). "{M
Hiapec za župnišče
na deželi se isfe, star 18 do 50 let. Naslov pove upr. Domoljuba pod 1025, ako znamka za odgovor.
oegeline, čistilni-Mapreznice
kupite najceneje ln najboljše vrste pri Josipa Osolin-u v Laškem tr.jn	1027
Kupim vsako množino lepo trtega
& prediva &
Ponudbe ustmeno ali pismeno s ceno in vzorcem je poslati na Ivan N. Adamič, Ljubljana, Sv. Petia cesta št. 31	10:48
v v
ANTON K0V11C
tovarna pefil in Sledi nlkov, Vlc 14 li Marija Terezije cula Stav. S
priporoča zalogo krušnih peči tn plošče za štedilnike ter vseh vrst sobne peči, od najprlprostejše do najfinejše vrste. Sprejemom tudi vložitev stene v kopalne sobe s euiajliranlml ploščicami kakor tudi za štedilnike.	950
Kij tisoč ttili obročev
za sode ima naprodaj tvrdku ZABRET & KOMP. V BRITOFU PRI KRANJU.
Sedlarski pomočnik Id oCenec
ae sprejmeta pri I, Kralj, sedlar t Železnikih, Gorenjsko.
l/in it motno* porjavelo
V mu, in sploh vsako vinsko bolezen popravim.
Prosi se vzorce prinest! ali poslati
P. SKEBBIC-u Ljubljana, Ambrožev trg 3, II.
Pozor!
Uečie Mo
trpežne konstrukcije v raznih izpeljavah je došlo.
Vsakdo, ki potrebuje slamoreznleo, naj si fo pride takoj kopiti ker je povpraševanje za tate zelo veliko. — V zalogi bo tudi 275 (6)
osakoursfnf drugi streli.
frjtti* polieMih stok MBMfmjHartiima cosla 2
Pozor trgovci!
Več tisoč kg jako fine keiemale (Smlr ta vozove) v zavojčkih po pol, 1 in 6 kg in več stotisoč škatljic vazelina in IHila (biksa) žkatijice v različni velikosti dalje zelo veliko zalogo Sebljcv vsako velikosti, kakor tudi igano Ilco (drat) S t. 12 do 18 po zelo nizki ceni ima v srn togi J. MENART, trgovec, Dom« žal«, Gorenjsko.	550
Ifi
liies
• ' o	—r
g? x> B O.T2	s
c - -r (S 13 =	a ■a z A «-; c
_ .5 ■O — z	rs
M« O« O S	S
V « ° O ~	™
n T* rt. t
O 6C C
£ .55 «i	5 rj s
c > 'm a « o E ^
H -H	i: 5
¥(lfjin Siki Lfl OCO { enovprežrio, oko mogoče ftULIjU Dll r.Ii tJt s konjsko opremo vred, Želim kupiti. Mestč denarja dnrn tudi laliko sol, kavo, sukanec ali petrolej. Cent. ponudbe pod difro l> oči j a sprejema ujirava Domoljuba.
BW"	Uspeh zagotovljen. "HRK
Eoper izpadanje las
uporabljale le svetnvnozn, brezovo mazilo ISAAROI.OIIH ki deiuie hitro In gotovo. Naibo jSc mazili. in lose, ki iz od zdravn.kov toplo priporočeno In It(X hrot prei kušeno.
Nikakega izpa-davania las, nobenih lusk na g atfi nobene srbedce, nnbe-nega prdCas-ne-ia osivenia, lomljenja in ce-pltenla, amoak suino lepi. buj-n', svllenomeh-kl In gosti asie, „Haarolold" utrdi In oživi laslf Ce in podeli
NOVO RAST.
TisoCI so mu hvaležni zasvn-lepe, bujne lase. Kjer odpovedo že vso sredstva, deluje „Haarolold" Čudovito, ■8F* NeSte-vilna zahvalna
pisma so na vpogled, "IVI Stek enlca z navodilom za oienje lo 7 K, <1 ka steklenica K 1260,
Sirotki za poštnino posebej. PoSIlja po povzetju i>rez navedbe vsebine.
Pariomerija „Znm Llo;dhol" Dunaj 11/5 PntintniM 12 — I>
Svolečasni p, n. naročniki turških srečk, ki so prenehali ali ki hočejo prenehati z mesečnimi vplačili, naj v svrho povračila vplačanih zneskov nemudoma vpošljejo zadevne prodajne listine in potrdila o vplačanih zneskih na naslov:
Glavno zastopstvo srečkovnega oddelka CeSke industrijam«. banke v Prag i, Ljubljana, Franievo nabrežje 1.
miši - podgane
stenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva koti proti poljskim mišim K S'—, za podgane in miii K 5'—; osobito ostra' pasta za podgane K 6'—: za ičnrke 5 K; porebno močna trnk<ara za s!en'ce 5 K; uničevalec motiev K 7'—j pralek proti mriena 2 in 4 K; tinktura proti al«n> pri ijodeh 3 K; mazilo s* ali pri živini 3 Kt praSek za ail v obleki in perila K 2'—t tinktura ta bolbe pri pseb K t'50| tlnktnra proti mrčesa na udi« in xelen|adi luni. čevalec rastlin] K 3'—. — Pošilia po povzetja Zavod za eksnort
M. Jiinker, Zagreb 1, Petrm;ska ulica 3»
a. deielaa Mvljeaiak* In rentne nezgodo« In Jamstven* zavarovalnice
» Ljnbljani, Marije Terezije cesta 12/11
sprejema zavarovanj« na doživetje in Dirt, združeno tud z vojn.m rizik«, olto-Jsih dot, rentna in ljudska nezgodna a jamstvena zavarovanja.
Jmn zsvou. Absolutne varnost. Kitke premija.
Naipgodnpiai '	*n »,>,n«' >nTnr<
Z&vou tem«ij4 u« T^B isijiiionti. -- Prow)-obtJ znutojaj to poitBime proato. Bposobm za.^tojmiii a« epion-^ majo pod cajapodDejtimi pogoj:, Ist:
mr Čevlji! -mt
Sukneni domači čevlji z debelimi/prešitimi klobučevinastimi podplati velikost 36—H, par Kil'—. Za razprodajalce pri naročilu ttu-cata par K 8 50. Usnjeni vojni čevlji z lesenimi podplati in usniatimi varovalci podplatov, dobro delo in lična izvršitev s celimi usnjatimi gornimi deli za par 36—41 K 28-—, velikost 42—45 K 34—. Pri odjemu 12 parov povrnem poštnino, zavojnino ter dovolim 5°'0 skonto. Gorski čevlji iz krav.ega usnja za moške, močni čevlji za Strapac & t 40—46 par K 75-—• Usnienl čevlji za otroke z lesenimi podplati, velikost 23—25 K 19—, 26-28 K 20*50. P0fiilj» po povzetju na vse strani.
RUDOLF WERDISHEIM,
zaloga tovarne za čevje, Gradec, Sporgasse 11,
rezane in me&ano kn-paje v vsaki množini po najviSji ceni Matija fodKrajšefe brivec, Ljaotjana, Sv. Petra cesta 32.
Umito slm min
najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki
Ioan J slatin, Ljnliijana
Emonska cesta 2. 4792
osDGdarsHi strel!!
Za vsak stroj I! se jamči I!
Priporočam izvrstne obtraSaSne in navadne železne pluge, brane, slamo-reznice, mtatil.nice, geplie, čistilnike in kotle za kuhanje krme.
Izvozno dovoljenje preskrbi tovorna sama!
Tvrdka Je slovenska in dopisuje slovensko I
HT Zahtevaj«« ceniki
Kdor noče, da se mu žito vme-tje, naj si takoj nabavi moj iz-borni » rožni mlin - znamke „uavor". Mlin izmelie na uro približno 10 kg žita; poSlje se po poŠti proti plačilu v naprej ali pa po povzetja in stane s poStnino m zavojnino, postavljen na vsako požto na Kranjskem, samo 1T0-— kron
Tovarna gospo-daiskih eboiev
D. Stucin,
Dunaj, XVIII. Bez, iiahnegaBse i.
Zastonj
dobi vsak na žciio mo' cenik o zlatnini. srebrnim m godalik. Violine po K t>- Vk-. 1'.- ln vllie. Dobre harmonike K V-, SU- dvovrstne dunaiske harmonike K 12^ I«), Irlvrslnc K J(IU 4i*l l.i vISic. Zamena dovoljena ciII denar nazai PoSil.a po povzeliu aH predplačilu razpoSii). |sn Konrad, BrA» 1991. CeSko.
Krema ea unije
ya brci vode. I porcelftoaati
lonček 6 K, 1 ducat 60 K.
Milo u oriiie rerfS
3 K, 1 k(! 30 K. - Potili« ee proti napreipoSfrfttr' denarje M, JOnker« ek«portnft trtforira, Zafreh I. Pctnniska H'.. r'rv.
MsiflomtiThlHilLO
Mno diseCe komad l(X> pr i kosi K 13-, 12 kos, K'18-. ifl kos, K W-
friiiut fon?.-* (aii PRALNI) S!LCt
ta ho K ti~ -, pri vcCiem naroČilu popust. PoSlua prou predplačilu Al. Jiinker, izvozna tvrdka /.agreb 1, Pctriniaiia ?, -Hrvatsko.
mmr- popolno beio platno
morete dobiti < vporabo našepa liborneno lupa P&AŠBh ZA PLATNO. Velik prihranek to malo trada pri pranju. I zavoj l&O gramov H 1-—, 160 gretnov K 1-60, »50 pri mor II 2-50.
Kajenj te mere naroČit' 10 zavojev! Pri naroČilu 6 kg popusti Razpošilja se pc povzetja. Prodalalcl debe popust.
2.vod z. uvoz m. jiinker, Itr^1«.
209(10) Ako rabite C0ni0Ita vrtna alt poij&ua	i t <Mf
Trgovina s semeni piSito po Cenovnik. SEVER & COMP., LJUBLJANA
Zobotrebce
©kroglo rezane, potem plošfnato rezano (fino brušene) kupuje po najboljši cent tvrtlku Ant, Krtsper, Ljubljana Mestni trg.	271 (10)
Ct. 50. AEOBD^OH v naj-boljii izpeljav: rcn- ee r.ii-keiafn po aiiUi. /.ibievuito Votifcl couik r. vi,; ueiio tW0 Bilkami brezplačno.
B. Lana, M «- ioor »t. 73 ■
Kurne s fimo,
mm
izvršuje natančno po naročilu
Katoliška tiskarna v Ljubljani,
Pravo žolto
domače milo špranje
1 kg K 10 —. Pri naročili enega zabojčka okoli ■ Vi kK K irntiko. Pošilja po povzetju zavod ca eksport M. Junt-er, Zagreb St. 1, Petr njaka 3. Z naročilom sc prosi poslati tudi polovico zneska,
Cedile in opank@
vsal.e vr^te si lahko sam nabije (tumpla) fe si naroČi
železni last
(kopito)
■a ceno od 11'— postavno tovarna. PoSilla po postnem povzetju
S1VSEV, tvornlca strojeva, BJelovar
Krmila manjka!
Zato so uporabljajo nadomestna sredstva za Urmlia. I)a to krmo živina, perutnina dobro prebav) in popolnoma Izkoristi, naj eo prl-meSo 2 krat na teden krmi. ena peBt polna UnniV to (,r. P1 Trnk6czy-a rodiln' prašek. ..HlnSI n fnket velja 3 K, 5 paketov 10 K po5t-nine frosto. 5 jiaketov zadostuje za 3 mesece ra eoegn vola. kravo ali prašif«. da sc rreu« Dobiva sc pri vsakem trgovcu.
Giavr.a raioga: lekarna Trnltdczy
zraven rotovža v Ljubljani,
Mastin je bil odlikovan z najvtfijtmi kolajnami uu razstavah: nu Dunaju, v Fnrtzu, I.oudouu in Himu.
Na tlsofe kmetovalcev bvoli ln rabi „MastlD".
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a Uvlr. zakonito zajamčeno 1>Skabolo^n,, mazilo". Popolnoma brez duha, ne mate. Poskusni lon.^ek K V— veliki K fr— porcija za rodbino K 16*—. Zaloga za Ljubliano ln okolico: Lekarna pri zlatem lelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1520 Paaite rn vumlvrno enarnkt ..Bkabolorm"I
Zarezno (cementno
strešno opeko
najbolj trpežne vrste lahko doblto pri Antonu Tršan, Kranj na farovškl loki.
im5M POSOJILNICA 1
v Ljubljani, v lostnem (lomu Miklošičeva cesta št. S
obrestuje hranilne vloge po čistih
3Vlo
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imeia koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.	1
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
1 is^č^ssg&gaass fcKgssasssssa j^.sagfežss^p assssasasBssBS^B RS
svetovr oznatia tfazpošiljalniea
H- SUTTHEI^
samo i/ Ljubljani št
935
-.izdaja konzorcij »Domoljub««. 4'
Odgovorni urednik Josip GosUnčar v Ljubljani.
Tisk* Jugoslovanska tiskarn*.