1SS. Hevllta. y Ljuiiijani, v pgtgk 27. avgusta 1030. Lili: leto. I shaja vsrnk dan popoldne. isrzamsl nedelje ln praznike. Iltserati t Prostor 1 m/m X 54 m/m za male oglase do 27 m'm višine 1 K, od 30 m/m višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mm K 2*— notice! poslano, preklici, izjave in reklame 1 mfm K 3—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. flprsvnistro „Slov. Naroda«' in :,!farodna Tiskarna« Snailora ulica št. 5y pritlično. — Telefon št. 304. Slovenski Narod1 veij« v Liabljeni ln 'po posti s v Jngoalavi|l: celoletna naprej plaćan . K 1^0* — polletno ...,...„ 90*— 3 mesečno........IS" — 1 .........15— V Inozemstvo: celoletno......K 2 Id*— polletno.......„120*— o mesečno . . 60*— .......20*— Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki nai pošljejo v prvič naročnino vedno '•9m po nakaznici. Na samo oismem naročila brez noslatve denaria se ne moremo ozirati. Uredništvo ,,Slov. Naroda1' Rnano*?a nllca št 5, I. nadstropie. Telefon sier. 34. Dopise sprejema le podpisane in zadostno frankovane. Rokopisov na vraža. Posamezna Številka ve5Ia 1 krono« Poštnina p3a£ana v gotovini. Elekai misli d raznarsdraanlK Mnogo se je že pisalo o vzrokih raznarodovanja, kateremu smo bili mi Slovenci podvrženi, zlasti na slovensko - nemški in slovensko - laski meji. Navadno se navaja kot glavni vzrok višja kultura naših sosedov. Toda čimbolj razmišljam o tej stvari, tembolj prihajam do prepričanja, da je temu le deloma tako. Višja kultura za maso naroda vobče ne pride v poŠtev. Le poglejmo na našo severno in našo jugozapadno mejo! O kaki višji kulturi ni duha, ne sluha, kvečjemu, da so ti »višjekulturni« narodi bolj barbarski, nego mi »nekulturni« Slovenci. Ne toliko višja kultura je tista Činjenica, ki raznaroduje, temveč politična nadvlada, s katero gre roko v roki na eni strani gospodarska nadmoč, na drugi strani pa brutalna sila. Kako vpliva kulturno višje stoječi narod na kulturno nižje stoječega, hočem pokazati pri starih Grkih in Rimljanih, ker nam v tem oziru nudijo najlepši zgled. V začetku so Grki z italskimi narodi prišli v dotiko potom kolonizacije v južni Italiji. Siciliji itd. Njih vpliv je segal tako daleč, kakor daleč je segala politična moč teh kolonij. Ko so pa Rimljani premagali kralja Pira ter si politično podvrgli južno Italijo in ne dolgo nato v punskih vojnah Sicilijo in Sardinijo, je grški vpliv ponehal in začela se je latiniza-cija teh dežel. Aleksander Veliki si je politično podvrgel Orijent. To politično nadmoč so njegovi nasledniki (diadohi), večinoma njegovi bivši generali, s pomočjo njegovih armad razširili in utrdili v vseh deželah ob vzhodnem Sredozemskem morju. In zdaj je naenkrat liki povodenj grški jezik \ (koinć = skupen, enoten jezik) preplavil vse te dežele ter jih skoraj popolnoma greciziral. »Orijent je postal grški in je ostal do današnjega dne,« pravi Ad. Bauer (Geschichte des Alterturrjs), vseuČ. prof. na Dunaju, eden najboljših poznavalcev stare zgodovine. — Ta kraljestva pa niso ostala dolgo samostojnia. Kmalu so Rimljani podvrgli Macedoniio in Grecijo, ki sta bili izhodišče in žarišče te helenistične kulture, m tekom Časa ostala kraljestva, ki so nastala po Aleksandru Velikem, z drugimi besedami: Grki so zgubili politično samostojnost. Interesira nas od takrat naprej, ko so prišli Grki zopet v ožji stik z Rimljani, kako je vplivala višja grška na nižjo rimsko kulturo in jezik. Povsem drugače nego poprej na orijentalske narode, nad katerimi si je bila pridobila politično moč. Imamo sedaj obraten slučaj: kulturno nižje stoječi rimski narod Je nadvlada! kulturno višjega grškega. Sedaj grška kultura ni vplivala raznarodujoče, temveč samo »kulturno«, imela je vpliv samo na inteligenco. Najboljše jt ta proces karakterizira! Horac, rekoč: Graecla capta ferum vietorem cepit et artes intulit agresti Latio . . . (Premagana Grecija je zmagala divjega zmagovalca ter uvedla umetnosti v rovtar-ski Lacij). Vsa rimska inteligenca, plernenitaSi bi bogataši so se poprr-jeli grškega jezika, tako da je ta nastal nekak občevalen jezik. V senatu, kjer je bil zbran cvet rimske inteligence, so smeli grški poslanci o svojih zadevah poročati v grškem jeziku. Seveda se Je proti tej helenl-stični stranki (hairesis Hellenflcć) dvignil odpor nacikmalne stranke, kateri je stal na čelu stari, trdo> vratni Katon. Toda to ni pomagalo velika Sam Katon se je jel na stane leta učiti grški. Vpliv grške kulture je ostal nepremagljiv in vsa rimska kultura je samo veren posnetek grške. Vendar pa ta ni nikjer med Rimljani vplivala raznarodujoče. Masa rimskega naroda Je ostala nedotaknjena. Nasprotno pa so Rimljani Ta- tinizirali ves Okcident, medtem ko je ostal grški Orijent prost latin»za-cije vsled večkratne dejanske odcepitve, ki jo je oficijelno vpeljal cesar Dioklecijan in potem definitivno Teo-dozij. Zraven tega pa je Grška vsled svoje višje kulture uživala v rimski državi nekako izjemno stališče. Favorizirali so jo razni mogotci ne samo za časa republike, temveč tudi za časa cesarjev. Vzhod je torej ostai grški in ustvarila sta se dva kulturna kroga: orijentalski (grški) in ok-cidentalni (latinski) kulturni krog. Meja med obema se je precej strinjala s politično mejo med vzhodno in zapadno rimsko državo, torej nekako od Kotorja do Beograda. To ie za nas zelo važno, ker »se kažejo še dandanes posledice te meje v etnografskih, kultnniih ter narodnostnih razmerah polotoka: ob navedeni črti približno se stika še danes ozemlje grškovplivanega dela, pripadajočega pravoslavju. rabečeg-a cirilsko pisavo, z latinsko vplivanim. katoliškim, latinico uporabliaiočim delom na severozapadu polotoka/ (Melik, Zgod. SHS. L, str. 20 in 21). To je za nas zelo velikega pomena zato. ker je naša država ono ozemlje, na katerem sta se dotikara grški in latinski kulturni krog. oziroma ker je ozemlje naše države oni most, ki je spajal in še spaia ta dva kulturna kroga. Le mimogrede tukaj omenjam, da nikakor ne kaže, da bi se grščina kratkomalo vrela iz naših srednjih šol, ker kultura velikega dela naše države bazira popolnoma na grški kulturi. Če se obdrži latinščina, imamo mi dovolj vzroka, da obdržimo tudi grščino. Latinščino so v novejšem času branili zlasti zato, češ da je dobra podlaga za priuči te v nekaterih modernih jezikov. Koliko-poznam te jezike, latinščina ni r.lc boljša podlaga za študij teh jezikov, kakor grščina za studi*? novorTške^a jezika. Mislim pa, da novogrščina za nas ni nič manjšega pomena, kot latinščina, francoščina ali angleščina, ne samo iz kultumo-zgodovinskin ozirov, temveč zlasti, ker smo sosedje grške države (bodisi ista naša zaveznica ali ne), pa tudi iz gospodarskih ozirov, ker grški jezik obvlada velik del Oriienta vsaj toliko, kolikor francoščina in angleščina, Ce ne bolj. Ne dvomim da bo v Orijentu znova vzcvela grška kultura, čimbolj stopa turški element v ozadje. To omenjam mimogrede, ker na to ni nikdo opozoril v nedavno minulem boju za oziroma proti humanistični gimnaziji Da pa se ne bo nikomur delalo nasilje, naj bo izbira stadija jezikov na srednjih šolah kolikor mogoče svobodna. Nekaj sličnega. kakor pri grščini v starem veku. opažamo pri francoski kulturi in francoskem jeziku, ki sta preplavila vso Evropo, vendar povsod vplivala samo na inteligenco, plemenitaše, bogataše, dvore in dvorne kroge. Francoski jezik je postal nekak mednarodni jezik in je di-plomatični jezik še sedaj. Tako vpliva višja kultura, raznarodujoče pa tam, kjer je nositeljica politične moCl. Naj še navedem en prav drastičen vzgled iz našega narodnega življenja. I Nemcem i Madžarom se priznava višja kultura nego nam. Tam, kjer se ta dva naroda dotikata drug drugega, mejijo ob nhi štajerski in ogrski Slovenci, ki jih je delila mad-žarsko-avstrijska meja. Mejo tvori ponajveč reka Mura. Interesantno je. da se Je kazal na Štajerskem le vpliv nemške kulture hi nemškega jezika, na Ogrskem pa le odrskega, in vendar Je to eden in isti del našega naroda. Z drugimi besedami: nemška višja kultura hi nemški jezik, oziroma madžarska kultura hi madžarski jezik sta vplivala le samo tako daleč, kakor daleč je segala politična moC teh dveh narodov. Verski vplivi ne spadajo semkaj. Znani germanist A. Schdnbach, prof. na graški univerz«, je trdil, da se je nemško-slovenska jezikovna meja zadnja stoletja pomaknila vsakih 50 let za eno miljo proti juga. Ni čuda, saj so imeli Nemci vso politično moč v svoji oblasti. S popolno pravico bi lahko torej na severu zahtevali več nego smo, saj po tem računu bi morala iti jezikovna meja kakih ?0 km severno od Radgone. Špilja. Sobote itd. Vzroka dovolj, da lahko zahtevamo vrnitev Radgone in da naši člani v komisiji za določevanfc meje ne popuste prav v nobeni točki. Kako bo pa sedaj, ko mi dobimo politično moč v svoje roke? Kolo se bo zavrtelo na nasprotno stran. Slovenski, »kulturno nižie stoječi« narod bo vsled svoje politične nadmočl začel raznarodovati razne nemške, oziroma madžarske umetno ustvarjene otoke in otočiće. Overjen sem namreč, da se bo v enem desetletju na na^i severni meii bistveno vse !z-premenilo in nudilo docela drugačno sliko, kakor danes. rTotel sem dokazati, da ni toliko višja kultura tisti faktor, ki raznaroduje. temsreč politična moč, kateri Te na razDolacro brutalna sffa m ki kanVo podpira svojce v gospodarskem ozi-ru. Maksima, ki i" za časa reformacije veliala v verskem oziru: Culos r^io. enis relisio (kdor vlada deželi, določa t"di v.-to). ima vel tavo tudi v Jezikovnem in narodnostnem oziru (cuins reeio. eins naHo = kdor vlada deželi; do!oxa frrdi narodnost). In ravno ta politična moč bo v narodnostnem oziru nevarna Jugo-sloveuom na Primorskem, oziroma v Dalmaciji, ako se Italijanom posreči te dežele anektirati. »Višje ita-liianske kulture« se nam ne bi bilo bati. Italijan! bodo im^li velik interes, da anektirane kraje bržkobrž poita-lijančiio, ker bodo hoteli pred vsem svetom dokumentirati, da je b'!a njihova aneksiia upravičena. In baš to ie tisti m^tiv, ki iih priganja že zdaj k raznarodovanju z b ni ta Inim nasr-liem: tu tiči vzrok nfihovemu sedaj-nemu divjaniu po okupiranih deželah. Svojo tozadevno nalogo bodo s svoje strani lahko vršili — mnogo bo na seveda odvisno od odpora z na^^ strani — sai bodo imeli vso politično moč v svoiih rokah: even-tuelne obliube glede varstva narodnih manišin utegnejo ostati prazna fraza. Podlaca za njihovo bodoče delovanje« je že dana. Že doslej so imeli Italiiani na Primorskem skoraj vso avtonomno oblast v svojih rokah in s tem vse deželno uradni-štvo in šolstvo. Pa tudi politična oblast je povsod favorizirala laški element. Vsled tega je bil naš narodni element zanemarjen, oslabljen ter za bodoči boj za narodni obstanek nepripravljen. Sedaj pa dobe Italijani tudi vso politično moč ^ ^ v*° rfifie. Posledica temu bo. da bodo poskušali naš element v narodnem in gospodarskem oziru povsod zatreti. Imeli bodo vsa sredstva v svojih rokah, povsod, v uradih in pri železnicah bodo nastavljali svoje uradnike in delavce, povsod bodo vpeljali italijanske šole itd. Kjer ne bo šlo z dobra, bo moralo iti z grda. Gotovo odpor ne bo majhen, vendar pa utegne njih delo podpirati z naše strani deloma ponekod vladajoča nezavednost in mlaČnost, deloma egoizem. Taki ljudje se povsod dobč. Čudil sem se, ko sem v časnikih že sedaj mnogokrat čital. da se naši ntv-nekod z Italijani takorekoč bratljo na skupnih veselicah in drugih prireditvah, medtem ko njfh bratje In voditelji trpć v laških temnicah. Ne rečem, da bi bil ves narod tak; to b! bilo prežalostno. Mislim, da se bodo po zadnih izbruhih laške »višje kulture« odprle oči tudi najbolj oslepljenem« zapeljancu. Vem, da ie veČina naroda in inteligence značajna in zavedna. Toda koliko bo ostalo ta- kih? Vsi odločnejši bodo ali gnili v laških ječah ali bodo pa izgnani (kakor se to godi že sedaj). Ostali bodo pa obupavali in klicali na pomoč — s kolikim uspehom, ne morem reči. Rešimo torej sedrj, fcar se eta rešiti! Pozneje bo mogoče prepozno. Rešitev »Alzacije - Lorene« se posreči v petdesetih letih komaj en-t krat. R. Dr. Dinko Puc Vladanfe. Ministrski svet je z naredbo uveljavil finančni zakon, ki nalaga našemu prebivalstvu ogromna bremena. Ta finančni zakon je bil v fi-nanciiskem odboru Narodnega predstavništva predmet ostrim kritikam. V tej kritiki smo bili solidarni vsi zastopniki vseh v odboru zastopanih slovenskih in hrvaških strank. Dasf se je priznala potreba, da je nujno potrebno zvišati državne dohodke, je vendar ogromna večina odbora stala na stališču, da so nekatere določbe nesprejemljive, kot na primer določbe pristojbinskega zakona, zvišanje zemljiškega davka, razširjenja srbskega monopolskoga zakona na celo državo, dočim je v ostalem sprejela znatne in važne spremembe, dasi je kolikor mogoče varovala fiskalne interese. Odpraviti pa je hotel odbor največje krivice, ki bodo pri nas zadele v prvi vrsti kmetski stan, dasi bo cela Slovenija z novim zakonom hudo prizadeta. Zvišanje takozvanih percentu-alnih pristojbin na primer pomenfa za naše razmere konfiskacijo Drem*>-ženia. Te pristojbine so bile pri nas že itak silno visoke, zlasti ker plačujemo or? odolatnih pogodbah še davek cd prirastka na vrednosti nepre--mičniu, ki je zelo visok in danes po večini neopravičen. Na splošno namreč lahko rečenro. da ni zrastVa vrednost nepremičnin, marveč izpre-menila se je vsled padca vrednosti valute samo mera vrednosti. V zvezi s povišanjem zemljiškega davka pomenia sprejetje tozadev- nih določb finančnega zakona nlS druzega kot to, da se bo naš posestnik, zlasti kmečki, v najkrajšem Času znova zadolžil! Da to nc bo v korist državi, je jasno. Krivica je tem oči vidnejša, ker se bodo dogajali slučaji, da se bo V Srbiji od prenosov plačevalo pol alf 1 odstotek vrednosti, pri nas pa 25 do 40 odstotkov! Vsled odpora financijskega odbora proti financijskenr- zakonu po-menja tedaj njega uveljavljenje potom naredbe abfohitistlčen ak*. II !e vreden najstrožje obsodbe- Popolnoma nerazuml/ivo je, ka-:o so rroirf! zastopniki strank v vlad!, onih strank, ki so bfle v odbora solidarne proti gotovim določbam zakona, v vladi glasovati zi ta zakon, nc vpo-Števaje mnenje odbora. Odgovornost za ta sklep pada vsled te^a na nl& osebno, a ne na stranke! Vedno sem bil mnenja, da je v5 današnjem težkem položaju opravičena koncentracijska vlada. A tudi koncentracijska vlada nhna pravice do absolutfst'čnih činov, k! nfro v skladu z voljo večine naroda. Edmo, v kar je bila morda vlada opravičena, je bilo uveltavljenje onih doJoč&| financijskega zakona, ki so bile v oa-boru že sprejete, a nič več! Sicer bo pa praksa tudi ?«:^f vladi ookazala, da bo novi financijski zakon povzročil v narodu globo« ko nezadovoljnost, kaos v upravi in zakonodajstvu in pa to, da je tako »vladanje« škodljivo najbolj državi! FHfsko-boIjSeoiika oojna. LDU. Dunaj. 24. avgusta. >Neue Freie Predse« poroča iz Varšavo: Vsled osvojitve Bialvstoka je vsa niska severna armada odreznn.t in se ne poizkusa več upirati. Poljaki <^o doslej , v severnem odseku ujeli 70.000 mož. LDU. Duanj. 24. avgusta. Po >Te-lesT.mhu€ javlja >Dailv Mall<, do se je Wranglova armada združila z don-skimi in kubanskimi kozaki. Bob';o\ i-ki so zbežali iz Enselija in se potopili vse boliseviško brodovio Kaspijskega j morja. LDU. Moskva, 25. avgruta. (Brezžično. ) Frontno poročilo z dne 21. t. m.: Južnovzhodno od Lvova se po kratkem odmoru razvija naša ofenziva i kljub trdovratnemu odporu in proti-ofpnzivi sovražnika. V Vzhodni Gali-■ ciji smo dosegli Gnilo Lino in se bojujemo za prehod preko nje. LDU. Mofkva, 25. avgusta. (Brezžično.) >VeRtnik< piše o položaju na noljskem >x>iisču: Francoske in poljsko brzoiavke o poljskih zmapah so z^lo pretirane. Ruska armada je intaktna. Bliskoma je napredovala proti Varšavi. Pri tem pa krili nista Mla dovolj kriti, tako da so nas Poljaki z napadom od strani prisilili k urniku, ki pa se je izvršil v popolnem redu. LDU. Moskva, 25. avgrusta. (Brezžično.) >Vestnik« r>riobčuje podrobnosti o tretji seji v Minsku. Poljski odgovor na ruske mirovne predloge je v resnici pomenil popolno odklonitPv. Mojo, ki jo je označil lord Cnrzon, Poljaki nieo priznali. Poljaki odklanjajo nadalje razorožitev ter oddajo vojnega gradiva. Milico delavcev so vnaprej odklonili; ravnotako prepustitev železniške proge Bvalistok-Grajevo. Poljsko odposlanstvo je zahJevalo. da se glavne točke sploh izločijo, ko je Da-nieevskij hotel pričeti podrobna pogajanja. Ako vztrajajo Poljaki pri svoji zahtevi, da se glavne točke takoj umaknejo, pride najbrž do prekinjenja pogajanj. LDU. Moskva, 25. avgusta. (Brezžično.) Z ozirom na umik ruske armade na poljskem bojišču pišejo >Izve- stija<: Poljsko plemstvo in Wran?el vporabljata zadnje moči. da Eađavita sovjetsko Rusijo. Sovjetska Rusija pa zbira svoje moči, da uniči poljsko plemstvo in Wran£cla, tega malega naslednika Djenikina. Rdeča armrda ve, da pomeni zmaga Wrangla ali Poljakov konec svobode in neodvisnosti ter vseli pridobitev republike. LDU. Pariz, 25. avgusta. Polj-k« zmage so začele pridobivati tako obširen obseg, da se sedaj ž^ lahko reče, da bodo dovedlo do trev. da ^ tovjet-skoi vojna sila popolnoma zlomi. Do včerajšnjega dno so ujeli Poljaki več ko 35.000 rdečih vojakov. To sievilo pa so voč-a od ure do ure, tako da so bo v dveh dneh to število morda te podvojilo. Sovjetske Četo ss kar v masali podajajo ali pa beže v noredu tor puščajo za seboj orožje, municijo in topove. Po vesteh iz Varšavo jo bil pred tremi dnevi zavzet Brest-Litovsk in od takrat so Poljaki že daleč naprej prodrli tako, da so sedaj že dosegli Bug. Poljske čete na 6everni fronti se spojijo s četami Lonze. Rdečo Čete so obkoljeno med Bugom in Karevom, Pi-i-eakuje se, da bodo v kratkem kapituf lirata. LDU. Varšava. 25. avgusta, Poljska vojska jo zavzela Brest-LUo ■ rk ter pričela z novimi operacijami. Poljaki so zavzeli Sjenialic in Ciešanov. Ruska osma, deseta in eedm < so popolnoma uničene. General SI kor- , skl je uničil 54. boljševičko divizijo ter ujel 10.000 boljševikov, uplenil i7 topov in veliko množino vojnega materijala. Do sedaj so Poljaki ujeli 60.000 boljševikov, zaplenili 200 to^jov in 1000 strojnic. LDU. Varšava, 25. ave-usta (Brezžično.) Okoli Mlave in Soldava obkoljene boljševiške čete se izkusijo rešiti iz kroga poljskih čet. V dveh dnoli so boljševiki izgubili 11.000 mož. Glavni del poljskih čet je zasedel vse ozemlje med Narevom in Buirom. Bitka ob srednjem Narevu bo odločila usodo vseh rdečih čet med Narevom in prusko mejo« 2. stran. .SLOVENSKI NAKOU*, dnc 27. avgusta 192U. 195. štev. Telefonska in brzofaona poro£lla. ARNAVTI HOČEJO KOSOVO. LDTJ. Prizren, 24. avgusta. Tukaj so prišli na sled veliki organi zaci ji pod imenom >Za obrano Kosova i. Sedež te organizacije za Albanijo je v Skadra. Predsednik je dr. Odja Kadri, bivši zdravnik v Djakovici in ki jo sedaj minister albanskega kabineta v Tirani. Zahteva te organizacije je srbska meja Prepolac - Bistovac. Kakor je razvidno iz dopisovanja te organizacije, razpolaga z ogromnimi denarnimi sredstvi ter ima svoje glavno središče v tuji prestolici. ALBANCI KLIČEJO NA POMOĆ ITALIJO. LDU Rim, 24. avgusta. (DKU) Agenzia Štefani poroča: Albanska delegacija je poslala italijanski vladi noto, kjer poudarja, da je albanska vlada vsled brezpomembnih dogodkov, ki so se dogodili ob meji pri Skadru med albanskimi kmeti in Srbi, takoj podala izjave v Beogradu, da pokaže srbski vladi svoje dobre namene proti jugoslavenski kraljevini. Navzlic tei zagotovitvi so srbske Čete prekoračile albansko mejo in so vdrle na ozemlje Kastratov. Energično protestiramo, veli nota, proti temu vpadu na naše ozemlje in proti vojnim namenom beograjske vlade. Prosimo Vašo ekscelen-co nujno, da ustavite pohod jusoslo-venskih čet in pozovete beograjsko vlado, naj umakne svoje čete z vsega ozemlja, kzi ga je zasedla od premirja, do meje iz leta 1913. Albanska vlada bo storila vse mogoče, da prepreči incidente in da zagotovi red. Toda njena prizadevanja bodo brezuspešna, dokler Jugosloveni ne zapuste albanskega ozemlja. Beograjska politika je znak novih zapletljajev na Balkanu. USODNE POSLEDICE PORAZA ZA BOLJŠEVIKE. LDU. Beograd, 25. avgusta. Iz Pariza poročajo: Poraz rdečih čet bo imel nedvomno svoje posledice v sovjetski Rusiji, kakor rudi v njenih sosednih deželah. 2e sedaj prihajajo glasovi o uporih v Ukrajini proti sovjetski Rusiji. Veliko število Ukrajincev se že bori v vrstah poljske vojske. Glavni deli ukrajinskih čet skušajo dobiti zvezo z TVranglo^mi četami, tako da upajo v najkrajšem Času ustvariti enotno fronto od Poljske do južne Rusije, ki se bo raztegala preko Ukrajine in ki bo odrezala sovjetsko Rusijo od Črnega morja. V severnem Kavkazu se je istotako pričelo močno gibanje proti boljševiškemu režimu. To gibanje se naglo širi. Člani lokalnih sovjete v so pobiti. KRASIŠ' IN KAMENOV ZAPUSTITA LONDON. London, 25. avgusta. Krasin in Kameno v sta se obrnila do Bonar Lawa, zahtevajoč, da se jima izstavijo potni listi za povratek v domovino. Ruska delegacija v Londonu se namerava vrniti v Moskvo. Kamenov se it izrazil v nekem razgovoru s časnikarji, da je bil osupljen nad neod-kritosrčnostjo Lloyda Georga, ki je porabil ugodno priliko, ko se je morala ruska vojska umikati, da je zadal Rusiji nov udarec. LIoyd Georgejevo trditev, da mu . ruski mirovni pogoji niso bili znani, ozna- j čuje Kamenev za predrzno laz", ker mu ie sam že dne 10. avgusta predložil načrt teh i Politične uesft. — Ministrski svet LDU. Beograd, 26. avgusta. Včeraj je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od desetih dopoldne do ene popoldne. Na tej seji se je razpravljalo o tekočih poslih posameznih resortov ter se jo sklenilo, da odpotujejo trije člani kabineta v Čmogoro radi proučitve tamošnjih razmer, da bodo mogli predlagati odredbe za zboljšanje teh razmer. Istotako je bilo sklenjeno, da se skrajša rok za izvedbo volilnega zakona z namenom, da se čimprej izvrše volitve v ustavotvorno skupščino. — Konstituanta. — Volilni red za Slovenijo. LDU. Zagreb, 25. avgusta. >Riječ< poroča iz Beograda, da je bilo na včerajšnji seji ministrskega sveta sklenjeno, da se vrše volitve za konstitnanto dne 22. novembra. Nadalje javljajo, da se bo volilni zakon za občinske volitve v Sloveniji še enkrat predložil v pregled ministrskemu svetu. = Vlada ne bo delala težkoče komunistom. LDU. Zagreb, 26. avgusta, >Novosti« poročajo iz Beograda: Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o izidn volitev v Srbiji. Vlada je sklenila, da se komunistom za enkrat ne delajo težkoče ter da se jim pusti, da prevzamejo občinsko upravo. = Hrvatska vlada. Zagreb, 26. av-poroča iz Beograda, da je bilo na včerajšnji seji ministrskega sveta končno-veljavno rešeno vprašanje pokrajinskih vlad. Pokrajinska vlada za Hrvatsko je sestavljena takole: Ban dr. Laginja (Narodni klub), podban dr. Milan Boje (demokrat), prosveta dr. Bazala (Narodni klub), socijalna politika dr. Markulin (Ljudska stranka), zdravstvo dr. Dežman (Narodni klub), pravosodje dr. Djurkovič (demokrat), poljedeljstvo Juraj Demetrović (demokrat), trgovina Gjermanovic (radikale«. = Nameravan atentat na PasSca? LDTJ. Zagreb, 25. avgusta. »Novosti« poročajo iz Beograda, da so francoske policijske oblasti na pariškem kolodvoru podvzele obsežne varnostne od-stdbe* ko je dospel na kolodvor. Pasić pogojev. Očividno ie, da ie s spremenjenim položajem na fronti tudi Lloyd Geor-ge spremenil svoje mnenje. MODERNA MADŽARSKA. LDU Budimpešta, 25. avgusta. (DKU — MKU) Narodna skupščina je danes začela razpravljati zakonski načrt o uspešnejši zaščiti morale ln oseb. Zakonski načrt predvideva uvedbo kaznovanja s palicami. FRANCOSKO DELAVSTVO PROTI PR1KLOPITVI K TRETJI INTERNA-CIJONAU. Pariz, 25. avgusta. Tu se je vršila velika skupščina vseh francoskih delavskih zvez. Znana delavska voditeJja Cachin in Frossard sta toplo priporočala delavstvu pristop k tretji internacijonali, a je socijalno - demokratsko delavstvo z veliko večino ta predlog odklonilo. Izjavilo je v posebni resoluciji, da zahteva sklicanje četrte internacijonale, ki naj resno in stvarno razpravlja o delavskih interesih in ustvari temelj za bodočnost delavstva, ne soglaša pa niti z megleno drugo Inter-naciionalo in tudi z diktaturo tretje internacijonale se ne more strinjati. NEMČIJA V SVETOVNI POLITIKI. LDU Berolin, 25. avgusta.^ (DKU — \VoIff) Zunanji minister dr. Slmons je včeraj* dospel iz švice v Berlin. Dan poprej je imel razgovor z zastopnikom švicarskega lista, o katerem piše »Ber- I liner Tageblatt«: Minister je izjavil, da je po njegovem mnenju vsako nesoglasje med Anglijo in Francijo za Nemčijo Škodljivo, ker se taka nesoglasja rešujejo le na škodo Nemčije. Nevarnejše je brezmejno nezaupanje Francozov. Psihologično bolje bi bilo. da se versailleška mirovna pogodba ne bi podpisala in da bi Francozi vkorakali v Nemčijo. Ako bi se to zgodilo, bi na Francoskem ponehala napetost In hkrati bi se ves svet uveriL da je versailleška mirovna oogodba nemogoča in da pomenja nasilje, ludi od poljskih dreves ni pričakovati, da bodo rasla do neba. Minister se z vso vnemo zavzema za popolno nevtralnost. Med vzhodom in zapadom more biti Nemčija te bojišče al! pa vez Dr Si-mons stremi za tem, da Nemčija tvori \ez. Po njegovem ir.r.enj:i se bodočnost Nemčije odloči, čim Francija spozna njen finančni položaj. AVSTRIJSKO - MADŽARSKI INCIDENT. LDU. Dunaij, 25. avgusta. (DKU). Listi priobčujejo madžarski odgovor glede dogodka v Prellenkirchnu. Nota veli med drugim: V Prellenkirchnu zadržana pošiljatev je vsebovala za begunce iz nekdaj ogrskih krajev namenjeno obleko, za katero bi dali Madžari žita na razpolago. Vsled slabega stanja cest transport ni mogel preko meje, zato se je zahtevala povrnitev žita. Zakasnitev v tej zadevi je zbudila ogorčenje prebivalstva, da je šlo preko meje in izvršilo izgrede. Med izgTedniki so bili tudi nekateri vojaki, ki so prekoračili mejo brez vednosti svojih predstojnikov; nikakor ne gre za vojaško ekspedicijo, zato je madžarska vlada izrazila svoje odkritosrčno obžalovanje glede tega dogodka, ki je samo lokalen in docela brez političnega pomena. na svojem povratku v Beograd. Te varnostne odredbe so podvzeli zato, ker se je izvedelo, da jo došel v Pariš iz Italije Črnogorec, ki je nameraval na Pasića izvršiti atentat, podobno kakor na Esada pašo. Ime atentatorjevo je znano, pa ga v interesu nadaljnih preiskav ne morejo priobčiti. = Občinske volitve v Srbiji. Zagreb, 25. avgusta. »Jutranji List« poroča Iz Beograda, da bo koncem tega tedna šele definitivno znan rezultat občinskih volitev v Srbiji In da je večina listov napačno Informirana, ker Je doslej v resnfci demokratska stranka dobila nad 1000 občin v svoje roke. — Demisija da Imat. predsednika. >Novi liste javlja, da je predsednik dalmatinske pokrajinske vlade včeraj odposlal predsedniku osrednje vlade dr. Vesniću brzojavko, v kateri je podal svojo ostavko. Vzrok ostavke ni znan, sodijo pa, da Je bila podana iz zdravstvenih ozirov. — Duševni delavci proti narodnemu predstavništvu. Dne 23. je imela zveza duševnih delavcev na vrtu »Pri zlati lipi« protestno zborovanje, na katerem se je obsodilo dosedanje delovanje začasnega narodnega predstav-ništva z o žirom na gospodarsko stanje raznih duševnih delavcev in z ozirom oa člen 15 volilnega zakona, ki odvzema pasivno volilno pravico. Na zborovanju so govorili predsednik zveze duševnih delavcev dr. Milovan Jova-nović, prof. Dušan Bajte" in razni dragi govorniki. Sprejete so bile resolucije, v katerih se energično protestira proti členu 15 volilnega reda in ki bodo poslane začasnemu narodnemu predstavništvu ter vsem voditeljem političnih strank. = Spor med reški« Cenil rno sjtto-nale hi D* AnmmzHem. Bakar, 29. avm-sta. Med reškim Comtzllo na H on m!« m D* Annnnzrjem le prišlo do ostrega soora, ker je Comigllo natlonile nezadovoljen t D' AnnunzlJevo upravo fn le to tudi itvno Izrazil. Izjavi' je, da do reda v upravi tntfko časa ne bo prišlo, dokler bo P* Amranzilo na Reki. — Okro« D* Annunzija se zbiralo pustolovci najhujšega kova In zanj ao Is . * ont ki so se zatekli v njegove vrsto le U 1 koHstofovttva In ker nimajo doma dela Ta njegova garda, Id je pripravljena na vsak zločin, ga tudi že zapušča Večja gruča nezadovoljRežev je pred D' Annun-zijevem stanovanjem priredila demonstracijo, nato pa vdrla v Teatre Fenice, kjer it. nastal velik prepir, tako da so morali predstavo zaključiti. — Kakor se v mero-dajnih krogih zatrjuje, se pripravlja D* An-nunzio na nove progrono, ki ne bodo naperjeni samo proti Jugoslovenom, ampak tudi prod onim njegovim sovražnikom - Italijanom, ki ovirajo izvedbo njegovih namenov. — Na Sušaka stoje karabinjerjl v službi D' Annunzia. Včeraj so Italijani zažgali gozd med Sušakom in Kostreno in le požar uničil velik del gozda. = Izpred italijanske vojne sodnlje v Trstu. Prestopka razglasa z dne 29. novembra 1918 so bili obtoženi Ignacij, Josip in Ciril Kovačič ter Rudolf Ko-fol iz Bače v tolminskem glavarstvu, ker so dne 4- julija t. 1. razobesili jugoslovanske zastave, peli jugoslovanske pesmi in se upirali vojakom, ki so hoteli sneti zastave. Bila je proslava praznika blagovestrnkov sv. Cirila in Metoda. Josip Kovačič živi v Trstu pa je bil oni dan slučajno doma. Obtoženci so rekli, da so izobesili slovenske zastave, prepričani, da smejo to storiti, kakor so čitali to tudi v >Goriški Straži*. Predsednik polkovnik Pozzi je na to izvajal, da to je ravno napačno, ker so poslušali >Goriško Stražo< in se niso ozirali na razglas z dne 29. novembra 1918. Josip Kovačič je bil oproščen obtožbe, drugi pa so bili obsojeni vsak na tri mesece zapora; 2 meseca so prestali s preiskovalnim zaporom. Tako sedijo zopet trije goriški Slovenci Cisto po nedolžnem v zaporu, ker okupacijska oblast nima ni-kakega pooblastila, kratiti politične pravice na zasedenem ozemlju, marveč ima vzdrževati samo mir in red ter ozemlje upravljati po v njem še veljavnih zakonih. Italijani pa si laste zesedeno ozemlje že za svoje in proti prebivalstvu nastopajo izzivalno in divje. Zbog tega je trpelo že na tisoče Jugoslovanov na zasedenem ozemlju kruto italijansko krivico in to trpljenje se še nadaljuje. Ako že sedaj ita-ljanski oblastniki tako divjajo proti Jugoslovanom, kako bi bilo divjanje še le potem, ako bi zadela zasedeno ozemlje aneksija k T+aliji = Kako ie bil ustreljen sloviti Istrski bandit Rudolf Vinzan. Eneza glavnih istrskih banditov, Rudolfa Vin-zana, je ustrelil kmet Jurman na polju pri Orseri. Jurmanov pastir je gnal čredo na pašo, Jurman pa je hodil v bližnji gozdič z nabito puško pazit, ali se priklati odkod kak bandit do črede. Ko je tako zopet pazil, varno skrit za drevjem, je začul šum na tleh, nakar je opazil Rudolfa Vinzana, kako se ie plazil, pripognjen k tlom, proti čredi. Ko ie bil od njeea kakih pet metrov, je Jurman ustrelil. Vinzan je padel, ne da bi kaj zakričal. Jurman se mu ie približal in mu spustil še en strel v glavo. Nato pa je zbežal, ker se je bal, da bi utegnili biti kje v bližini Vlnzanovi tovariši. Vinzan je bil človek divjega pogleda, surov in krvlželjen. Tekom dveh let je ubil 12 Undl. Pisati se Je bil navadil v koprski kaznilnic!. Pri nJem so našli zapiske, katere ljudi je ubil in katere Je hotel še ubiti. Tako Je padel eden glavnih istrskih banditov, njihov poglavar Lizzardo pa še živi ln dokler je ta prost, ne bo še konca ban-ditstvu v Istri. ss Francija in Ra»ija. »Temps* piše o potrebi revizije zadržanja francoske vlade napram Rusiji in pravi: Sovjetska vlada naj dokaže, da zastopa splošno voljo ruskega naroda. Od zavezniških vlad je odvisno, da ne preide sedanja kriza na osrednjo Evropo, ker bi stem vstvarila situvacijo. ki bi omogočila Nemčiji, da razdere mirovno pogodbo. Skupna naloga Francije in Anglije je, da zagotovita mednarodni in socijalni mir. zr Boljševička »Pravda* o generala Wrangeln. O pomenu Wrangelove vojske piše »Pravdac: Wrangelove čete ne ogrožujejo sovjetske vlade. Tudi Djenikino\'a moč ni bila dosti večja v trenotku, ko je pri Novočerkasku začel korakati proti nam. AkobiTVrangel an-predoval in v zasedenih krajih izvedel prisilno regrutacijo in bi pridobil zase donske kozake in Romunijo, ne bi bila njegova fronta večja od Djenikinove. Zato mora biti parola: Na jug proti pl. Wrangelu! Iz nase hraSfeolne. — Dobrovoljski kongres. Dne 29. t m. bo v Beogradu kongres dobrovoljce v, na katerem bodo zastopane dobrovoljske organizacije iz vse Jugoslavije. Na kongresu se bodo razpravljala vsa vprašanja, ki se tičejo do-brovoljosv, kakor tudi vprašanje o postopanju dobrovoljeev povodom volitev v ustavotvorno skupščino. Kakor se doznava, vlada med večino dobrovoljeev nezadovoljnost radi delovanja dosedanjih strank, vsled česar se bo morebiti na kongresu razpravljalo tudi o tem, da bi dobrovoljci nastopili pri volitvah kot neodvisna skupina. — Podpora na poSkodbe v vojni. Komisija, ki tfe izvršila razdelitev kreditov za pomoč vsled vojne oškodovanim okrajem ▼ Srbiji, je določila za niško okrožje en milijon dinarjev, ta tooliško okrožje 1.100 000 dinarjev, za plrotsko okrožje 9™ 000 din*rj<*v, za vr-^ko oVrožje milijon dinarjev, za BitoM In o'-oMro pa 5C0.00Q din. — T7r"*-*s5Jvn v st. firekev-** V anfalslrstvii za agrarno reformo j podnivn uk*z o Imenovanju uradnikov v agrarnih direkHjnh. — Za šolstvo t Srbiji Za ljudsko-iolak^ pouk v Srbiji in Orni gori ie določen proračun v znesku 20 milijonov dinarjev. — Prenapolnjena učiteljišča. Ministrstvo za presveto je izdalo naredbo, da dijaki učiteljišč v Vojvodini ne morejo v tekočem letu prestopiti na druga učiteljišča, ker so prenapolnjena. — Zvišanje doklad delavstvu v tob. tovarnah. Ministrstvo za finance je odobrilo sklep upravnega odbora o zvišanju dohodkov delavcem tobačnega ravnateljstva v Bosni in Hercegovini ter o zvišanju draginjskih doklad monopolnim delavcem v Ljubljani. IleodreSena domo-ulna. — Italijanski oficirji o našem razmerju z Italijo. Reška oficirja kapetan I Martinetti in poročnik Laghini, ki sta j bila ujeta 7. julija, ker je moral njujln aeroplan pristati na našem ozemlju in ki sta bila po posredovanju italijanske vlade izpuščena že po devetih dneh, pripovedujeta po Italiji o velikem sovraštvu Jugosl. proti Italiji. Naši oficirji so jim pravili, da Italija boleha na imperijalizmu in da ne bo preje miru med obema državama, dokler se Italijani ne umaknejo čez Sočo, ki je naravna meja Jugoslavije. Šveda pri-I>ovedujeta vse to z opazkami, kakor da bi bila Italija pri vsem tem popolnoma nedolžna. Pravita, da je disciplina v naši vojski brez primere, da pa nam manjka za uspešno vojno proti Italiji municija, orožje in aprovizacija. Italijana sta pridno vohunila ln poizvedovala o naših razmerah. Za to sta imela dovolj prilike, ker ju je naša vlada poslala v Italijo iz Zagreba čez Srbijo na Solun, za kar sta rabila en cel mesec! — Tržaški kapucini odidejo v Italijo. >Piccolo< se poslavlja od njih prisrčno, češ da so bili vedno izborni italijanski patrijotje, njihove prepo- vedi so bile res italijanske, deloval! so v boju za italijanstvo Trsta tako, da jih je pred izbruhom vojne z Italijo avstrijska policija 2L maja 1916. internirala. Tako je biLa kapucinska cerkev v Trstu pravo torišče veleitalijanske politike. — Iz Knina v Dalmaciji poročajo, da se Italijani vedno bolj boje jugoslovanskega ljudstva,6eprav jim nikdo ne stori nič zalega. V Albaniji so bili hudo tepeni, sedaj jih treee albanski strah tudi po Dalmaciji tako, da pravijo, saj so ti ljudje tukaj ravno taki kakor Albanci. Zato pa je strogo prepovedano vsako ljudsko zbiranja in niti po polju se ne sme iti po noči Italijanske straže po vaseh so pomnožene. Te dni so poklicali karabinijeri selske poglavarje pa jim zabičali, da morajo paziti, da bo mir, sicer bodo oni odgovarjali za vsak nered in nemir. Izganjajo naše ljudi še vedno; sedaj jih najrajše odpravijo preko meje v Jugoslavijo. Zapori so polni in v Italiji je že preveč nepokornih >odro-šoncev«. Naše ljudstvo v Dalmaciji dviga^ glavo in pričakuje skorajšnje rešitve. Iz drugih pokrajin. — Št. Jerneji a no6 t Atenah. Vkljub strogi grški cenzuri so prišla poročila o težkih posledicah atentata na Venizelosa. Takoimenovana varnostna straža bivšega četaSkega vodje Gvparisa je vprizorila v Atenah pravo šentjernejsko noč. Več tisoč mož te čete je napadlo in razrušilo hiše opozi-jonalnih in socijalističnih listov. Aretiranih je bilo veliko število znanih političnih osebnosti. Umorili so tudi bivšega ministra Dragumisa, ki je bil upanje opozicijonalne stranke in vodja napredne makedonske stranke. Nadalje so umorjeni trije novinarji, atenski poslanec Merkuris, socijaflist Pezopulos in general Dusmanis. Dr. Gosarjeoa sfanouatijsha ahelja. Poverjenik za soc. skrbstvo dr. Gosar nam je poslal to-le poročilo o njegovi stanovanjski akciji: Na podlagi naredbe 166 se je bilo stanovanje definitivno odpovedalo 88 zasebnikom (milijonarjem) ter uslužbencem 104 večjih gospodarskih podjetij. Od vseh prizadetirr strank (ne uslužbencev) se jih ie do sedaj izselilo 6, 2 pa se izselita do 31. X. 1920. Ostale stranke so se ■ vkljub odporu končno odzvale stav-| Ijenim zahtevam, edino pri 8 domačih in 9 tujih strankah oziroma podjetjih ki nimajo v Jugoslaviji koncesije, se dosedaj še ni moglo končno-veljavno določiti, v koliki meri in na kakšen način bodo sodelovale pn stanovanjski akciji. Zajamčen pa )e tudi tu primeren uspeh. Dosedanji uspeh cele akcije je: 1. Potom prezidav, adaptacij itd. bodo prizadete stranke tekočega leta napravile 81 družinskih stanovanj. 2. S stanovanjskim fondom, ki ga tvorijo vplačila prizadetih strank in ki znaša nad pol milijona kron, se bo še letos potom adaptacij primernih, že obstoječih stavb in deloma tudi barak priredilo za vsaj 10 družinskih stanovanj. 3. Vsled izselitve prizadetih strank je oziroma še bo postalo prostih 5 družinskih stanovanj. 5. V novih večjih stavbah, ki so se oziroma se Še bodo letos pod pritiskom naredbe 166 pričele ter bodo povečini tekom prihodnjega polletja gotove, bo 145 družinskih stanovanj. 5. Stranke, pri katerih, kakor omenjeno. Še nI končno-veljavno določeno, kako bodo sodelovale pri stanovanjski akciji, bodo po dosedanjih obveznih Izjavah zgradile ali omogočile zgraditi najmanj 15 družinskih stanovanj. Končni uspeh stanovanjske akcije znaša torej 256 družinskih stanovanj, od katerih jih bo že letos na razpolago 96. Da se bodo navedene prezidave, adaptacije itd. kakor tudi srradnja novih stavt) v redu In zanesljivo Izvršile, kolikor se vse to še ne vrši, zajamčene le s kavcijami (skupno ca. 350.000 K). Id v slučaju neopravičenega zavlačevanja zapadejo, prizadeta stranka pa mora v takem slučaju vrh tega odpovedano stanovanje v kratkem roku izprazniti. — Celotni uspeh stanovanjske akcije se torej more označiti kot povoljen, gotovo pa je, da bi bil znatno večji, ako bi vsi merodaj-ni faktorji poverjeništvo pri tej a&-ciji podpirali. Dnevne uesii. V Ljubljani, 26. — Centralno vlado bo zastopal na sokolskem zletu v Mariboru minister za socijalno politiko dr. Veko-slav K u k o v e c. Narodno predstavništvo pa podpredsednik dr. I. Ribar. Ali se zleta ne udeleži nobeden radikalni član vlade? — Nemški koroški listi ekscer-pirajo z največjo vnemo slovenske časopise ifl zlorabbajo vsako kritiko v svoje agitacijske namene. CelDV-ške »Freie Stimmen« z dne 24. t m. priobčujejo uvodnik »Jugoslovenski državni proračun za leto 1920—21«. Pripominjajo, da je članek sestavljen točno po jugoslovenskih virih in navajajo kot vire »Domoljuba« št. 15, »Večerni list« in »Slovenca«. Ko so tendencijozno Izrabile v svoje svrhe vsak v imenovanih listih priobčeni kritični stavek, zaključujejo: »Jugoslovenom je res potreba, da Igrajo na Koroškem bogatega strica iz Amerike. Ali ni več kakor neumno, ako se berač postavlja napram drugemu s svojim navideznim bogastvom? To je Janov obraz Jugoslavije, ki gre z navidezno dobrohotnim licem preko Karavank, onkraj na Kranjskem pa okamenuje s svojim pravim obrazom »izdane izdajalce«. Z ozirom na to izrabo in zloupotrebo vsakih kritičnih izvajanj v slovenskem časopisju s strani nemških koroških listov v agitacijske namene, I z ozirom na to, da koroški narodni j svet zakifnia slovensko novinstvo, naj za borjo vol »o ne daje gradiva in net:N n~m*kf a^itacn!. s** bo naš Ust ndf'**' do k^nffnffe^a r^^sc^a r»a V^r —• v«t^fttn, kar bi *r>n- u v 4" t4i s*'ri,ft izrabiti nemški knro"1 • p -1ri?e. Te d-: ~ SfMrJfl 15 ^'rver»r*v; V1-rc~M so * .. VTa'-flv * ' M fe «— '->i v ftlfliT »v rn' | . v^'H orr* f-n ?~ -' ' -^v-^n^ra ln 3*{'brovnp'u. Glavni transport« s katerim se vozijo vsi Jugoslo« venski vjetniki iz Sibirije, je že na potu v domovino, kamor prispe najbrže začetkoma oktobra. S prvim transportom so prispeli: dr. Vrtačnlk z Viča, ki je pripeljal sabo tudi ženo, davčni uradnik Tertnik iz Trnovega in bivši urednik »Slovenca« Fran Terseglav. — Nečuvena Več naših ljudi, zanesljivih, vestnih in poštenih, je prosilo pristojno oblast, da bi se jim izdalo dovoljenje za prodajo smodnika v lovske svrhe. Vse prošnje so bile odbite, pač pa je dobil to dovoljenje Nemec Goderer v Kočevju. Ali smo še v stari Avstriji, kjer so imeli povsod in vselej prednost Nemci? Nezaslišno! Kdo neki izdaja ta dovoljenja? Treba si bo moža natančneje ogledati! — Delo razmejitvene komisiie. Te dni je odšel del tehnične komisije v Spodnji Dravograd, da si ogleda tamkajšnjo obmejno ozemlie, kjer bo tekla meja po že naravnih mejah. Drugi del komisije je odšel na ogTed v Špilje, kjer bo pregledal ozemlje od Spilja do Mamberga. — Pristojbina za vkfiranie notnih listov v Čeho - Slovaško je znašala, kakor nam sporoča čeho - slovaški konzulat, pri vseh čeho - slovaških zastopstvih v Jugoslaviji meseca julija za trgovce 36 dinarjev, za zasebnike 12 dinarjev, za mesec avgust in september pa je določena ta pristojbina za trgovce 30 dinarjev, za zasebnike pa 10 dinarjev. — Maturanti ljubljanske realke iz leta 1915 se vabijo na dogovorjeni sestanek v soboto 4. septembra ob 17. uri pred Tivolskim gradom. Sestanek 1. IX. ob 9. uri se je morat opustiti zaradi zadržkov. — Popravek. V notico pod naslovom »Amnestija«, priobčeno v včerajšnjem listu, se je vrinila napaka. Iz zaporov deželnega sodišča je bilo namreč izpuščenih 62 kaznjencev in ne 26, kakor je bilo pomotoma navedeno v notici. — Dvolna mera. V mariborski Javnosti vlada velika nevolja nad postopanjem vladnega komisarja dr. Leskovarja, ki je žrtvoval za okrasitev mesta ob priliki orlovskega tabora iz občinskih sredstev do 1 milijona K, med tem ko sedaj za sokolski zlet noče dovoliti ničesar. — Pristojbine za časopisne brzojavke v Francijo in Anglijo. Za časopisne brzojavke v Francijo m Anglijo je plačati počenši s 15. avg. t. 1. od besede 16 cent. ali 32 par oa. ?3.5 cent. ali 47 par. Te brzojavke pa se morajo ujemati s predpisi mednarodne brzojavne pogodbe. — Gruberjev kanal je še vedno — brez rešilnih čolnov. Vkljub vedni nevarnosti, da zdrkne kdo po strmi škarpi ali z nabrežnega zidu v globoko vodo, kjer mu ni več rešitve, ?'e cela struga od Prul do izliva Ljubljanice v glavni kanal še danes bre2 vsake mreže, grabelj aH rešilnega čolna. Odbor za osuševanje Barja se ne pobriga za tako napravo, dasi se je že nešteto nesreč pripetilo v tem kanalu in vložilo že tudi dokaj pritožb. Ista je s stopnicami ob vodi za perice. Tu ne drži noben izgovor, zato: pripnite 3 do 4 rešilne čolne cb nabrežju! — Dtrfatije ftafftatrskih avtomobilov po Tržaški in Bleiweisovi cesti preseda že slehernemu človeku, ki stanuje ali hodi ob teh cestah. Zato naj žandarmerija in policija Dosežeta vmes, da se prepreči ob pravem času kaka nesreča. — Tihotapci saharina. Iz Maribora nam poročajo: Policija je prijela tri tihotapce saharina, ki so vtihotapili preko avstrijske meje 15 kg saharina. Obsojeni so bili na 1000 do 5000 K globe in na 8 dni do 1 meseca zapora. Med njimi je tudi neki trgovski pomočnik iz Avstrije. — K umoru inženirja Keila. Iz Maribora nam javljajo: Pri današnjem zaslišanju morilca inženirja Keila nadporočnika Vučetića, se je le-ta šele zavedel svoiega dejanja in izpovedal, da ga je inženir Kell prvi napadel, hoteč ga suniti v trebuh. To je sicer preprečil in prišlo Je do spopada, pri katerem sta oba padla ob tla. Od tega trenutka dalje ne ve nadporočnik ničesar več. Prva priča, krojač Šetina, ki je videl planiti nadporočnika Vučetića iz Keilovega stanovanja« je izpovedal, da se mu je zdelo, kakor da bi bil VučetiC Pijan. — Surovi gonjači Živine. Z Zelenega hriba na Dolenjski cesti gt»-nijo gonjači klavno živino v klavnico. Kako ti ljudje delajo s svojimi žrtvami, nrese^a vse meie. Z debelim! gorjačami jih pretepajo do krvi. zdai do glavi, zdaj do telesu. Podiv-;~nost teh Ifudi le tolika, da se nu fVa. tri*e snraviio k enemu živlnčetu, in č-nrav snifdno gre svojo pot — r?rVi?ar;i cni^h počasi hodilo, česar ^nda ti lindlp ne vedo — ca nrete* naio korak za korakom. Na opomin kakega mimoidočega, nai vendar lepše delajo z živino, ti odgovore* s tako surovostjo, da te zazebe v dn* šo. Opozarjamo policijo na te divjake, naj jih primejo in kaznujejo, kakor zaslužijo po svojem divjanju. — Šentjakobska napredna knjižnica v LJubljani. Vožarski pot. koncem Floriianske ulice, električno postajališče, izposoja vsak ponedeljek, torek, četrtek in soboto od pol 6. do 8. zvečer najlepše slovenske, srbo-hrvatske. češke, nemške, italijanske in francoske knjige. Kupuieio se vsa-kovrstne knjige po najvišji ceni. — Pozor. Naročnikom, ki so — žal — zakasneli s pošiljatvijo zapadle naročnine, se pošiljanje lista ustavi jutri 27. avgusta. Prvi Mki diDrofollci i stal (Spominska Črtica.) Sedeli smo v majhni, od dima zame-fcleni sobici v gostilni pri »Jozeljnu« v Ro-batiSču v Gorici. Zvečer je to bilo, okoli pol 9. Nas je bilo pet, urednik »Soče« Viktor Dolenc, Fran Ferflla, I.ovro 2vab, Josip Peroci in »moja malenkost«. Na mizi pred menoj je !e/al »Slovenski Narod«, poln raznih vesti z vstaskil: bojnih poljan na Balkanu, med njimi mno-20 prav resnih, pa tudi prav fantastičnih. Vsi smo bili zamišljeni in malo se je govorilo Dota" je rgleda! na uro In rekel: »V sredo ste v Ber uradu, — ako ne ho ovir, potem ste pa na konju Zdi se mi pa. da bi ne biio previdno, stopiti na vlak na goriški postili. Tam je polno ovaduhov.* — »Ne!« je nato odgovoril 2vab, »gremo v Mirno in v Zavodnji stopimo v vlak. Ob pol 11. pa naprej čez moj Kras.« Vstali smo, se poslovili od Dolenca, Pernic, Jozelja In sedli na voz gostilničarja Pavletiča Iz Mirne. — »Z Bogom! Srečno pot! Pozdrav balkanskim junakom!« — I Sremljali so nas veseli klici z Jozeljovega dvorišča V duši mi je brnelo: Z Bogom, domovina, z Bogom, moji dragi! Morda se ! ne vidimo nikoli več. A kaj to! Bratska kri teče v potokih, naša čast zahteva, da jim hitimo na pomoč Curi! sem v tem trenutku, da so s tem korakom pretrgane vse vezi z domovino in z rodno grudo. Celo pot do Zavodnje sem mislil samo o dogodkih na Balkanu. Vse jugoslovensko časopisje, posebno pa slovensko se Je zanimalo intenzivno z ustajo v Bosni in Hercegovini, odkrito je izražalo svoje simpatije za ustaše, in vsak najmanjši ustaški uspeh v borbah za »krit častni i sloboda zlatnu« je pozdravljalo z največjim zadovoljstvom. Čakalo se je vsak trenutek da objavita mali kneževini Srbija in Črna gora volno velild turški carevini. V srbskem listu »Istoku«, kl je izhajal v Beogradu, ki ga je urejeval Mljatović, smo čitali, da vojvoda Pecija, »ne da turcima pod planinom Kozarom v Bosni ni oka otvoriti,« da mrki Mrkonjić »mrko posmatra Turke z one strane Une;« da Despotovlć v Bosanskoj krajni »bije ljuti boj s krajšnlcima-poturče-njacima.« da vojvoda Peko PavloviĆ, Lazar Šačica, pop Zimonič; pop Milentije, Kovačevlć, Ljublbranć, Luka Petkovič, »čudesa čine z Muktar paSfnom vojskom« v Hercegovini — v okolini Trebinja. Vse to me je navdajalo z nado na srečno bodočnost moje domovine. Potrrtšljal sem: Tam, kjer Sava Dunav poljubuje, se 1 Slovencem sreča kuje.« Takratne moje nade so se uresničile. Na ljubljanskem kolodvoru smo se slučajno spoznali s sicer po postavi malim, ali po duhu Velikim Regalfjem. Ljubljana je v tistem času plavala v nebeškem znaku »Dežrnanovth prokletih grabelj«. Po trodnevnem potovanju z železnico do Siska in od tam z ladjo do Zemuna smo srečno dospeli s čolnom čez Donavo v Beograd v noči dne 27. avgusta 1875. 1. Danes je ravno 45 let Kako pa Je danes? Ni izključeno, da bodo v ugodnem In primernem trenotku Šil v boj za svobodo solnčne Gorice — srbski dobrovoljci Janko. Knltara. — Uprava kr. Narodnega gledališča v Ljubljani potrebuje v sezoni 1920/21 otroški zbor 10—12 dečkov in deklic. Starši, kateri bi bili pripravljeni dovoliti otrokom vstop v ta zbor, se naprošajo, da se z otroki zglase v gledališki pisarni od 5.—6. pop. Nastopi se bodo primerno honorirali. — Gledališka sezona 192021 je vsled pomanjkanja stanovanj ozir. mesečnih sob v nevarnosti, člani opere do danes niso dobili niti ene sobe in so primorani stanovati po hotelih. Ker je daljše bivanje v hotelu nemogoče in da se sezona 2CV21 omogoči, se pt obči o -čin6tvo ponovno vljudno naproša, da v lastnem interesu takoj odstopi nekaj mesečnih sob članom kr. Narodnega gledališča. Cenjene ponudbe se sprejemajo v gledališki pi&arai (opera). — Ocriješko gledališče je angažiralo med drusrim rudi slovenske člane: g. Maksa Ungerja kot kapelnika in šefa zbora, gdč. Gajevo kot koloratur-ko, g. Rumpla kot basista, g. Starocar-ja kot baritoni6ta in Bratuta za opereto. Kot režiser je angažiran g. Osi-povič - Šuvalov, doslej član ljubljanske drame. — Jugoslov. Obnova - Njiva it. 27. ima to-le vsebino; Molimo slav. uredništvo da izvoli uvrstiti u svoj cijenjeni list ovu književnu objavu: Upravo je izašao 27. broj »Obnove - Njiva« sa slijedećim sadržajem: dr. Ljudevit Au- . er: Sovjetska Rusija. — Branimir Tru-| helka: Zadužblua Rud ja Boskovića. — • Dragan Novak: Organizacija zaštite : djece i mladeži: — Sm< tra. Politična Kronika: Pasivno izborao pravo (Dr. Fr. I.) — PoHjnlna broni1"*: Jos ne- Žto o fakultativnom et~ri'ifetu (T>r. Lujo Taler). — Zaštita djece u Bmu j (N.) — Prosvjeta: Znanje i saznavanje I (Janko Bačić) — Književni i umjetnič-i ki pregled: Anthologto da Poeme« vougoslavea Contemporains (Drago Cepulić). — Listak: Starac Isposoik (Branimir Trunelka). — Beleike: Jedna crta demokratizacije (h.)._ Oiaia utya Wašm mela. V obširnih razmotrivanjih o železniških vprašanjih v našem časopisju se je prezrlo vzrok, zakaj Beograd in podonavke izvozne pokrajine s popolnim dezinteresom zrejo razpad našega železniškega prometa in zakaj ministrstvo sistematično zanemarja naš promet. Vzrok vsemu je, da Imajo Srbija, Đačka, Banat in Srero na dolnjem Po-donavju izborna vodne ceste, kjer ni nobenih prometnih ovir kakor na železnici. Vrhu tega razpolagajo s dvema tretjinama bivšega celega podonavskega vodnega parka monarhije. Ta park je prometno ministrstvo v sporazumu z direkcijo plena oddalo v komercialno eksploatacijo privilegiranemu brodarskemu sindikatu SHS, Ta sindikat so ustanovile pretežno beogradske banke s soudeležbo nekaterih vojvodinskih denarnih zavodov. Razen tega prometuje po Donavi mod našimi pristaniški in pristanišči v Avstriji. Čehoslovaški in Nemčiji tudi Južnonemška paro-plovna družba, bavarski Lloyd ter če-hoslovaško brodovje. Po poročilih >Trgovskega glasnika* in >Izvozničarnkega glasnikac je promet sedaj po žetvi tako živahen, da se javlja v Bajt do deset slepo v dnevno za carinjenje. Deset šlepov je pa okoli 800 vagonov žita. Ako je kontinent res določen na 15.000 vagonov, ga bo vodni promet pri teh razmerah brez posebnih težkoč absolviral v 20 dneh in bo potem vozil celo sezono lako koruzo in druge pridelke. Za vodni promet v Slovenijo preko Siska pa javlja ministrstvo, da ga je moralo radi nizkega stanja vode popolnoma omejiti. Tako preostaja za naša železnice sedaj le še par brzovlakov in postnih vlakov.. Ze dalj časa se nam je zdelo sumljivo, da se nasi bratje na Podonav-ju čisto nič ne vznemirjajo vsled prometne krize na naših železnicah. Sedaj nam je stvar jasna, zakaj se izigravajo naši interesi in zakaj so naše železnice pasivne. Sokol stoo. Prvi pokrajinski zlet Sofcotskega Saveza SMS v Mariboru. Predprodaja voznih listkov. Da ne bo v soboto prevelik naval na blagajno na kolodvoru, se dobe vozni listki v Maribor na podlagi zletne izkaznice že v petek od 8. do 12. dopoldne in popoldne od 2. do 6. Blagajna na kolodvoru bo posebno označena. Vožnja tja in nazaj iz Ljubljane stane 76 kron. Vsakdo nai ima prior avli en denar in izkaznico. Članstvo in občinstvo nai to upošteva in naj na vsak način že v petek preskrbi vozni listek, ker bo v soboto zelo velik naval. Za Sokolstvo in za občinstvo bo prirejen v soboto poseben vhod do posebnih vlakov. Zbirališče pred kolodvorom. Opozarja se vse brez razlike, da se brezpogojno pokore navodilom rediteljev, da ne nastanejo zmešnjave. Vstopnice za tribune k lavni telovadbi in zletni znaki se dobe pri So-kolskem Savezu v Narodnem rjomu v Ljubljani vsak dan od 9. do 10. dopoldne. Skupni obedi, obstoječi iz juhe, mesa. dveh nrikuh in enega kruha, veljajo M kron. Bratje, društveni načelniki, zberejo med vožnjo denar za skupne obede od članov svojega društva, napravilo seznam vseh, ki so plačali obed, v dveh izvodih ter oddalo denar in en seznam žunnemu načelniku, oziroma od tega določenemu bratu. Ti izroče denar in sezname v Sokolski pisarni na kolodoru v Mariboru, Vse udeležence ponovno opozarjamo, da mora imeti vsakdo železniško zletno izkaznico, izdano od Sokolskoga Saveza SHS za polovično vožnjo v Maribor in nazaj; brez te izkaznice polovična vožnja ni dovoljena. Izkaznica velja za redne in posebne vlake ITT. razreda na južni železnici za dneve od 27. avgusta do 31. avgusta, na državni železnici do 2. septembra. Bratje, sestre in sokolstvu naklonjeno občinstvo, ki se udeležite zleta v Mariboru, prekrbite si takoj legitimacije za znižano vožnjo. Dobite jih pri vseh sokolskih društvih ali v pisarni Sokolskoga Savesa SHS v Narodnem domu v Ljubljani. Izkaznice morajo biti opremljene tudi z župnim žigom, katerega si preskrbite na potu v Maribor. Ako vam to ni mogoče, dobite tozadevno potrdilo na zletnem prostoru v Mariboru, kjer bo nalašč za to urejena sletna pisarna. Dmitva, ki leže ob progi, kjer se vozi Sokolstvo, naj skrbe, da bodo poslopja ob železnici in kolodvori primerno okraien i. Zletni ođmaki in s*4e£i na tribunah so v razprodaji v nišami Sokolskoga Saveza SHS v Ljubljani vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne. Moški naraSeaj nastopi v Mariboru pri javni telovadbi brez srajc; hlače so lahko poljubne glede barve in kroja. Poseben vlak is Kraujtke gore do Ljubljane Je dovoif<*n in vozi po sledečem voznem redu: Kran*«V* gora ob 13 22. Gozd Mr-tnliek 13 29. Dovje 13.43. Hrušica 13 M, .T^penl^e 14.30. Javoru!* p. 14.37 ?irovni"n 14 4V T***« 14.55. Raoovlfl** 15.01 0to> 1*11. Porfnart-Krona 1M6. Sv. .Tost 13 30, Krsnj 15.42. Bfatle 15.51 Pkofi^o Loka 15.38. Medvode 1*11. 8*. Vld-VItmarje 16.23, Dravlje 16.27, Ljubljana drž. k. 1635. LJubljana jui. koL 1&8& I — Sokol v diski. Za vse one, ki so pri našem društvu dvignili izkaznice in se odpeljejo že v soboto v Maribor, je zbirališče ob pol 5. uri pop. v društveni telovadnici. Civilnim udeležencem se priporoča ker primanjkuje prenočišč, jutranji vlak. Prednjački odbor. — Sokol v Sliki vabi vse one, ki se udeleže zleta v Maribor na sestanek v >Čitalnico< ob 8. uri zvečer. Udeležite se točno in poinoštevilno, ker se bodo dala podrobna pojasnila o skupnem obedu, prenočišču itd. Odbor. — Telovadno drušOvo »Sokol« na Vrhniki priredi v nedeljo dne 5. septembra 1920 društveno javno telovadbo na prostoru g. Lenarčiča. k — Sokolski zlet v Št. Vidu nad Ljubljano ljubljanskega okrožja sokolske župe Ljubljana I dne 5. septem-bra,združen z javno telovadbo in ljudsko veselico. Navodila za bratska društva: Ljubljanska in okoliška društva se zbero pred ljubljanskim Meet-nim domom ob pol 14. Odhod z godbo kr. Dravske divizije točno ob 14. — Ob 15. kratek pozdrav pred Št. Vidom; na to pohod skozi Št. Vid na telova-dišče. Pričetek javne telovadbe ob 16. Nastopijo: dečki in deklice s prostimi vajami, obrtni naraščaj: vaje z drogovi, ženski naraščaj: vaje s cvetnimi lold* clarii: Hofmanove proste vaje, članice: proste vaje za zlet v Pragi 1920; člani: orodna telovadba; člani In članice: simbolično-ritmične proste vaje br. Vidmarja po Ravnikovi skladbi >Jugoslavija<. Po telovadbi nagovor staroste brata dr. Pestoinika. Člani in Članice v krojih odkorakajo iz S t. Vida v Ljubljano ob 20. Člani in članice v krojih prosti vstopnine. Prosimo bratska društva, da na poslane jim okrožnico nemudoma odgovore! Zdravo! Turfstika In sasrf. — S. K. Slovan : S. K. Svoboda Danes ob pol 7. uri se vrSl na orostoru S. K. III- | rije nogometna tekma n.ed S. K Slovan in S. K. Svoboda. Cene običajne — Otvoritev sedme olimpijadu v Ant-werpnu. Otvoritev sedme olimpijade se le izvršila 14. t. m. popoldne na najsicvesnei-Ši način. Otvoritvi je prisostvoval kralj Albert, kraljica in ogromna množica občinstva. V kraljevski loži sta bila tudi prestolonaslednik in kardinal Mercier. Pri vkora-kaniu narodov je bilo zastopanih 25 držav. Jugoslavija ni bila zastopana, ker njeni zastopniki še niso dospeli v Antvverpen. Letalski poročnik Viktor Bon je v imenu vseh izrekel olimpijsko prisego. Med svečanosti:) st krožili nad stadionom letalci. Kralj je povabil -nednarodni olimr'iski rd-bor in izvrševalni odbor sedme olimpijade na svečano pojedino. — Pozor lovci! »Slovensko lovsko društvo« Je nabavilo za svoje člane lovski smodnik. Da omogočimo nadrobno razdelitev, pozivamo vse tiste trgovce, ki so naši člani in k) so Imeli prej koncesijo za nadrobno razprodajo smodnika, da prijavijo pismeno aH ustno v društveni pisarni v LJubljani, MlkloSičeva cesta 8 (pisarna društvenega predsednika dr. Ivana Lovren-Čiča) so-H pripravljeni pri razdelitvi smodnika sodelovati. Mi bl vsacemu teh trgov-cev-članov nakazali primerno količino ki bi jo on potem stavil društvenim Članom svojega okoliša v našem imenu na prodaj. Vsak član, ki bi hotel dobiti smodnik, bl se moral pri tem članu - trgovcu izkazati z društveno Izkaznico, trgovec bi na hrbet izkaznice In v svojo knjigo zabeležil kcllčino danega smodnika in pobral denar Smodnika se dobi 6 vrst In sicer za šibre troje in za krogle troje vrst Cena smodniku za šibre: od 96 K do 114 K za 1 kg. smodniku za kroglo od 141 K do 147 K za l kg. V teh cenah Je že vračunjena nagrada po 20 odst. za trgovce, ki pomagajo pri razdelitvi H 5 odst. za kritje naših streskov. Za enkrat dob! vsak član lahko pol kg smcdnjVa. Drerdlmnega smodnika nimamo trt sta v na- j ši državi sploh nI še dobiti. Trgovca, ki bi I dal smodnik nečlanu, bo kaznovala politična ob'ast Odbor. k Društvene uesti in prtredlroe. — Slovenke, ki so se prijavile >8plošnenru slov. žen. dmštvu< za zlet v Maribor in odpotujejo že v soboto zvečer iz Ljubljane, bodo pričakovale mariborske odposlanke ter Primorke v Mariboru na kolodvoru. Vse one, ki se odpeljejo v nedeljo zjutraj, pa odvedejo zastopnice mariborske era ženstva v šolo na Cankarjevi cesti, kjer se lahko preoblečejo. Zaradi velikega navala je želeti, da se odpelje Čim največ Slovenk šele v nedeljo zjutraj. — Sestanek natakarjev in natafca-rie, restavracijskih kuharjev in kuharic in d mri h vratarjev, slng in sobaric in dnisrih uslužbencev Ljubljanskih i hotelov, restavracij, kavarn in jrostiln i se vrši v petek 27. avgusta ob 24. uri v mali dvorani Mestnega doma. Na sestanku se bo razpravljalo o obnovitvi sedaj skoro razpadle organizacije hotelskih, restavracijskih in kavarniških uslužbencev, zatorej se vabi vse brez izjeme, ker čim številnejša bo udeležba tem resnejše se moremo oprijeti dela in popraviti to kar smo do sedaj zamudili. Odbor. k Gospodarske oesti. — Nakupovalna In razpečeval na zadmfira za klavno živino, r. z. z o. z. v Ljubljani posluje od 8.—13. (1.) ure In od 15.—17. (3.-5. pop.) ure v svoji pi?ami na Mestnem trsru 2 I^tot m sprej^mn tudi oonudbe za nakup in dobavo klavne živine vseh vrst Gg. Člani se radi rednega poslovanja naprošajo, da opravijo svoja vplačila po možnosti med 10. in 12. uro Jakob J e s i h, k predsednik sadruge. f Borze. LDU. Zagreb, 25. avgusta. Devize: Berlin 208—211, Italija 500—508, London S50—0, New York 103—105, Pariz 735—0, Praga 178— 180, Dunaj 41.50—42. Valute: amer. dolarji 103—104, avstrijske krone 40— 40.50, carski rublji 130—132, francoski franki 72O-0, napoleondori 384—886, nemške marke 206—208, rum. leji 232 —232, ital. lire 490—0, angleši funti 345— 0. češkoslovaške krone 17G—178. LDU Curlb, 25. avgusta. (CTU) (De* vize). Berlin 12 05, Holandlla 193.50, New York 609, London 21.64, Pariz 41.65, MUaa 27.65, Bruselj 44.70, Kodanl 89, Stockholm 122.75. Kristianija 89, Madrid i>060. Buenos Aires 230, Praga 9.80, Zagreb 580, Budimpešta 2.55, Varšava 0. Dunaj 2.65, avstrijske žigosane krone 2 65. LDU Dunaj. 25 avgusta. (CTU) DevU ze. Amsterdam 7600, Berlin 515.50, Bukarešta 0, Curih 3850, Kristianija 3525, Kodanl 3475, Stockholm 4900 Valute. Nemške marke 512.50, romunski leji 4«*J, bolgarski levi 375, švicarski franki 3825. francoski franki 1725, italijanske Ure 1150, aneleškl funti 820, ameriški dolarji 240, carski rublji 2so, V prostem prometu: Zagreb 2?2— 2*2. Budimpešta plačila v poštno hranilničnlh nakaznicah 100—110, plačila v žigosanih kronah 100—110, madžarske žige-ane krone 0, Praga 404—429, Varšava In Krakov, v poljskih marka* QQ—ltO. češkoslovaške krone. SOOOaki 403—427. manjši bankovci 403-427. iugoslovenski dinarji 975—1021 pora£l!a. PASIVNA VOLILNA PRAVICA JAVNIH NAMEŠČENCEV. LDU Beograd, 25. avgusta. Minister za konstittianto dr. Laza Mar-kovic je pripravil izpremembe člena 15. volilnega zakona, po katerih se izmed državnih uradnikov priznava pasivna volilna pravica samo ministrom in profesorjem pravnih fakultet. Istotako so pripravljene izpremembe člena v dodatku volilnega zakona o skraišanu roka za volitve. Po tej izpremembi bodo volitve za konstituanto razpisane za 28. novembra 1920. MARŠAL JOFFRE V BEOGRADU. LDU Beograd, 26. avgusta. Danes je došel v Beograd maršal Joffre. Dospel je s posebnim patnikom iz Bukarešte, kier je bil v vaini politični misiji. V pristanišču so ga pozdravili ministrski predsednik dr. Vesnić, vojni minister general Jova-nović, dvorni maršal polkovnik Da-mjanovič, irancoski poslanik De Fon-tenav, general Mišić ter ostali dostojanstveniki. Maršal Joffre se je prisrčno poljubil z dr. Vesnićem ter. po pozdravu odpeljal v hotel »Srbski kralj«. NADZIRANJE ČRNOGOSKrZ UPRAVE. LDU Beograd, 25. avsrosta. Vsled sklepa vlade odpotujejo v črno sroro! finančni minister Košta Stojanović,' minister za pravosodje Marko Trif-ković in minister za prehrano Risto Jojić. Ministri bodo odpotovali v črno soro začetkom septembra ter ostanejo tam dlje časa v svrho nadziranja državne uprave. FRANCOZI ZAPUSTE KOTOR, A! VZEMO MUNICIJO. LDU Beosrrad, 24. avgusta, — Francoska mornariška oblast bo te dni zapustila Boko Kotorsko. Ob tej priliki bodo Francozi odnesli s seboi vso zaplenjeno avstrijsko municijo ter nam prepustili arzen al v prvotnem stanju. O tej zadevi je predložil admiral Koch vladi posebno sporočilo. GLAVNA KONTROLA NA CETINJU. LDU Beocrad, 25. avgusta. Glavna kontrola v Cetinju je razpuščena ter preidejo nieni nosli na glavno kontrolo v BeogTadu. DROBIŽ. LDU Beograd, .36. avgusta. Drobiž po 5, 10 in 25 par, ki se bo kova! po odredbi ministra za finance v dunajski tvornici, predstavlja vsoto 30 milijonov dinarjev. Tekom meseca bo tvornica dobavljala vsak teden 10.000 kg novega drobiža. Ustnica nrediilStua. — G. Emil Adamič v Ljubljani. Izvolite se zglasiti v našem uredništvu, da vam Izročimo za vos doelo pismo. G*avnl urednik: Rasto Pustoslemšek. Odgovorni urednik: Boffdar V o d e h. Poslano* — Poior trgovci! 16. julija 1920 sem bil po italijanski komandi stotni-. ka Baldasarija na Reki kot Jugoslovan-! eki propagandist izgnan kakor tudi moja družina tekom 48 ur dne 6. av-prusta t. L V tem času sem moral prodati svojo, že 12 let obstoječo, edino sperinlno trgovino na Reki proti napitnini v to pvrho združivšim ee kon-sortom. Svoje konsumente in dobavitelje opozarjam, da ti kupci nimajo nl-kake pravice, v mojem imenu delati kupčije ali zame kasirati. Nekdanja tvrdka Alfred Lenski in Articoli sat i ni tari Beka, Via Municioio 2L J 4. stran. * SLO VENSKI NAROD", dne 27. avgusta 1920. i9f>. štev. Takof sfanottanfe z. 2 sobami dobi kupec lepe hiše z vrtom v Rožni dolini. Naslov pove uprav-ništvo Slov. Naroda. 6383 nvnijnm veliko dvojno omaro, priprav-rlbuClL no za knjižnico, pisarno ali za peiilo. Ogleda se 2.-3. pop. Šeleninr-geva ulica 1/1. Transport preskrbi kupec. 6478 Jrfaterijal za lesene hiše )švic. slog) kupuje Franjo HolnjeTlć, Zagreb, Knkovićcva ulica 30. G470 Sprejmem mm laSTES11« lokomobilo in hlapca h konjem Alojzij Kane, Mengeš. 6471 Mirna ctranba 7- 4 letnim otrokom išče fflllliđ cliGiiM stanovanje z eno aH dvema sobama In kuhinjo ali tudi samo z uporabo kuninje. Ponudbe pod »Dobri plačnik 6472« na upravnlštvo Slovenskega Naroda. 6472 Proda n MM voz na peresa — co č isto nov, koncertne citre in gramofon Poizve se pri Ivo Rebolj Moste. Kamnik 1* rq lep, modern, dobroohranjen uK pianino in čipkasti zastori. Ponudbe raj se pošljejo na .Glavna pošla, predal 89e. 6461 Kuni se lepa. Komfortna vila v mestu *a eno fsmilijo, najrajše na Blei\veisovi cesti ali pod Rožnikom. Ponudbe naj se pošljejo na »Glavna pošla oredal 89«. 6462 Sprejme se v Ljubljani v stažbi takoj pridna in varčna ženska ki se ji izroči gospodinjstvo, otrok ni. da ima le veselje do vrtnarije, proti dobri plači, preskrbljena je lahko do smrti. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 6454 Spalnicain SlaitaT^s novo, zelo solidan delo, se zaradi selitve ceno proda. Franc Prelesnlk Rimska cesta 16. 6323 le se kKijaž ozir. Miši ote Oskrba v hiši. Oženjen ima prednost. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6417 Proda se vinograd bosta l1/* orala. Poizve se pri Anton Verblč, trgovec, Sevnica. 6303 Prodam: vrtno mizo s štirimi stoli, meden lestenec za elektriko, rezbarski stroj (LaubsU-ge> na nogo. Čopova ulica 21 'III Ljubljana. !!!Pozor za Maribor!!! Predam: 2 lepi ruti za gorenjsko narodno nošo. Čopova ulica 21/III Ljubljana. Irsljs za strope izdelale in prodaji na debelo in drobno m2 po K 480 pri večjih naročilih znaten r^pust Stezner Anten, Licbijans, Jeranova ulica 13, Trnovo. 4256 ftrnlPnifll/3 vešča slov., nem., delema dllUjelllSBa srb.- brv. jezika, cirilico in drugih pis. del, želi premeniti službo. Ponudbe pod .Poštenost 6464* na upravnJštvo Slov. Naroda. 6464 Apno, strelno \mm tJrs;^ ščine ponuja Ljubljanska kornere. druži)3 v Ljubljani, Bleivveisova c. 18 5013 Stranje v Mora ssrfts Ijar.f (3—4 sobe) ugodna prilika za v Maribor premeščenega uradnika (profesorja). Pismene ponudbe na zastopstvo Jugoslovanskih novin, Maribor. 6475 Gostilna in restavracija se vzame v najem v prometnem kraju s celim inventarjem ali tia račun. Ponudbe na .Restavracija 6455" na uprav-ništvo Slov. Naroda. 6465 Ncva partija . 1'. " • -\ i--* f1 O &\J& *J V W b i-ffSž, 3^3% f3 q dolla. Dobavlja: „Brava" lesna trgovska !n industrijska delniška ćrnž'.'a Maribor. je najboliie in naiceaejće. D otet v a se povsod Kristalno sodo sveče in Prva mariborska to- toaletno miio izdeluje: varna mila Maribor. Zaloga in zastopstvo: za Kranjsko R. Bone in drug Ljubljana, Gosposvctska c. 7, Sapun za 60/63 % mastnih primjesa, opet prispio, te nudja isti dok zaliha traje po K 28.— 1 kaj postavno skladište Zagreb, franko sanduk Horbeii etefo« br. ?-33 Zahvala. O priliki svojega odhoda iz Ljubljane ki jo moram zapustiti, ker mi je Stanovanjski urnd odvttel stanovanje mojega zobnega ateljeja na Cankarjevem nabrežju šu 1, se najiskrenejse zahvaljujem za zauvanje vsem svojim pacijentom, ki so mi ga tako mnogoštevilni izkazovali ves čas mojega bivanja v Ljubljani. Dr JZretlov nasU X>r. Zvonko Janežič, sedaj - JZted vila RikU. 6545 Zahvala. Vsem, ki so delili z nami neutolažljivo bolest ob smrti naše ljubljene hčerke, sestre, svakinje, gospe Inke hM-OMlč izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Se potabej se pa zahvaljujemo g. dr. Josip Volavšku, Sokolu II. zi časčno aprcmstvo, pevskemu društvu »Krakovo-Trnovo«, vsem darovalcem cvetja in končno vsem onim, ki so jo spremili na prezgodnji zadnji poti. V Ljubljani, 24. avgusta 1920. hm MU: mm-imi Brt4»h hLff u CtMm z 8.600 K brutto nJiuJO mt I InJU dohodki. Ponad-be na nasiov Zimnjak, Celje, za Kresijo. Pridno 11811 nor zadnlane me pripravna za telefonsko napravo in 500 izolatoijev se Droda takoj. Naslov pove uprava Slov. Naroda. 6407 Pozor trtood m peki! Sveže dunajske drože najboljše in najcenejše dobavlja Jon. Hoy, Martaar prodaja dunajskih droži. 6413 ti HM M !^&Jftfieflfl v dobrem stanju, nBjH K \Wmmm močna 30 do 40 konjskih sil, za žago in mlin na 3 pare karanjev. Ponudbe z natančnim opisom na Kajfež Matija, Banjtltka pri Koče/io ___6438 CEMENT : C Ronsan i»fihat Portfand dobavlja m Laško Iftltad yi'>l?8B]Q godina trgovačke prakse, pozna -»rpski, talijanski njema-i i nešto slovensko knjigovodntvo, traži službu u kojegod mjesto Jugoslavije. Ponudbe na Žtstopitv© Jugostov. uovin. Maribor, Slovenska ni. 15 6474 začetnik s štirimi gimnazijami in dobrimi izpričevali v kakem uradu v Sloveniji za takoj. Vsled po-nesrečenja težko hodi. Ponudbe z navedbo plače pod »Takoj 6467" na upravo Slov. Naroda. 6167 a apno v kosih in drobno dobavlja na vagone A*a, tovar. Iapir in str tr.ioe znamke 14 po najnižji ceni na debelo in na drobno priporoča trgovina Ivan Boaač, Ljubljana, Šcienbnrgcva ulica. 6442 iranc. znamke 40—50 H P, Blockinotor, Boscheva raz-svetliava, novi obroči in rezervo Cena 250.000 K. Slamnat Bal ar d 2 Cvi. 12—16 H-3, novi obroči 710X^0 (Mi-cheli ) 4 sedežen Gen. Rep. 60.000 K Tovorni avto »Praga« 3 tonski 35—50 HP, nov. Cenn 120.000 K. Vprašania pod BAvto" poštno leieče Otok na Vrb-sktra jezeru. 6480 oo s prakso, vešča tesnopisja in strojepisja slovenske in nemške korespondence se sprejme takoj v tovarni vžigalic Rnso pri MaHfoorau 6402 Zanesljivo mMm večletno prakso, veščo slovenske in nemške korespondence ter strojepisja in. stenografije, sprejme takoj ljubljanska tvrdka. Pismene ponudbe z navedbo plače in po mogočnosti s nlrko (katera se vrne) do 15. septembra pod .Zaatsljira kofrtnrlstlma 6429' na upravo Slov. Naroda. 6429 2 sedeža, usnjata streha in medene svetilke za električno razsvetljavo in sveče, enovprežna oprema s srebrnimi okovi, vse popolnoma novo se ceno proda. Vprašanje na Černelič, Maribor, Slomškov trg 6, Hemelak, 6476 m & ZtfD I?! vseh vrst ima in dobavita J=J Rsihitreje in Mjtoiaatticje m Žito Zarili ^wm prodalo nekaj pohištva. Vpraša se na Glinah štev. 20, do p«Man. __646 PHmo Malko ali pseiotitiita izurjeno v manufakturni in špecerijski stroki sprejme Viktor Pllih, Žakc. 6385 sproime več kiiućavaioarjev, kl so vesčakl v izdeiovamiis tnhtnlc. 6439 Soarilo, Izjavljam, da ne prevzamem nobene odgovornosti za dolgove, ki bi jih eventaeino napravila na moje ime Vlasta Cerne roj. Magolič. Zameniam takoj avoje stanovanje v Ljubljani ob stoječe iz treh sob. kuhinje in vsemi pritiklinami, električno razsvetljavo in vrtom za enako v Mariboiu. Dopise na paštni pradsl štev. 18, Maribor. 6400 Oddft/n Mssncesijo zs restaoracijs v najem v Ljubljani. Ponudbe na Anon-čni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjeva nabrežje 5. Pozor gGstiiiarji! Velik gottilniSki automat (Musik - Or-kestron) ki svira 12 komadov, v dobrem stanju — in pripraven za gostilničarje na dežali — se takoj proda za K 15.» 00 Ogle se lahko vsaki dan pri ravnateljstvu tovarne cementa Zidanimost. 6411 Zidno opeko zarezno (utorno) navadno strelno opeko dobavlja ¥ £k" Lubečrao. 55 Zemljišie pripravno za stavbenskr namene ca 2500 m2 v bližini kolera-barake za kurilnico južne železnice tik ob cesti ležeče, ugodna lega za prodati. Is*otam se proda dobro ohranjeno žensko kolo prvovrstne stare gusle, nekai pohištva in okrog 61 00 medicina! karton Skatliic Pojasnila in nasiov da Aoonćni zavod Drago laseljak, Ljul-ijana. Cankarjevo nabrežje 5. 6481 Prevzel sem zastopstvo prvovrstnih tvornic: Prostovoljna javna draiba. Prihodnji torek dne 31. avgusta 1920 ob 9. uri dopoldne prodalo se bode v Ljubljani, Igriška ulica štev. 6. (v Setmigovi hiši) razno pohištvo, porcelan, steklena posoda, srebnina itd. Ljubljana - Beograd in nazaj vozi vsak teden zanesljiva trgovsko naobnžena oseba. Da prihrani marsikomu čas in sedanjo drago vožnjo, sprejema naročila in drago iz prijaznosti do sobote. .Iconč&i zaveti DRACO BHESVIaUt, LfaMfaJta, Caakaa»i9vo nabretje iier. i. Benzin, § strojno olje, i kolomaz, petrolq, | cilindrovo olj«, | vazelin, gonilno olje, 1 tovot mast, I 3R? H Bit U HfljafiB dobavEja promptno u Os>s»ise um centralo w Mari^r-j. Teisfon iiev. 80. Razpis. Pri mestni elektrarni in vodovodu v Postojni se razpkuje mesto cbratovodje Prosilci zato mesto morajo dokazati; 1.) da so popolnoma praktično izvežbani pri Dieselmotorjih in elektrarnlških napravah; 2.) da so popolnoma sposobni vodHt samostojno ves elektrarniški m vodovodni obrat; 3.) da so z dobrim uspehom že opravljali enako mesto. Prosilci naj poleg tega navedejo tudi starost in sedanje službovanje. Stanovanje, kurjava in razsvetljava prosto. Plača po dogovoru. Služba stalna. Oženj eni z nekoliko teoretično naobrazbo imajo prednost. Prošnje je vlagati pod „Obratovodja11 do 10. septembra 1920 na upravo Slovenskega Naroda. 6446 Mesi oakrtmlattvt) v PostofaL nuaim •^irotttaitni materijal, betonsko železo, različen železni materijal in motorje. Zahtevajte ponudbe Gjorgjs Gruiić Beograd, jBUSn ul. 1S. 51/ oralnn prvovrstnega amerikan-[2 ilulUi skega vinograda v sve-tovnoznanih ljutomerskih goricah blizu Jeruzalema ter povrh 3 orale zemljišča se takoj proda z letošnjo bratvo VTed Gosposka hiša, klet, viničari'a, stijkal-nica, cisterna, vse zidano, v n ijbolišem stanu. Takoj plači iiva cena d )'.000 K Tudi dobre v,uske po?ocL* za ca 4500 litrov se proda istotam. Pojasnila pri odvetniku Dr. Marku Stanjko, Ljn-tomer. 6437 • RXOJAYI : 1H ROVATPORT Nudimo Ia. kranjski letiens firnež pristno ianeno ofk v vaaki količini, po najnižji tov. etni. Za pottne poliljatve proiimo po mogočnosti dopo-s5ar- emoalaže. 6*47 ■I CJ-/WH<\ ZAL OCA 01. TREBflR SV. PCTHA CESTA6. - L JUBL TfM - Fotografi! Plošče: Agfa, Hauff, Keriango vseh velikostij in raznih znamk. Kemikalije: razvijalci, fiksirne soli, tonfiksirne z in brez zlata, ojačevalci, razredčevalci, bron-kali, sulfit, soda, natr. bisulfit, kalij metabisul-fit, amoniumpersiilfat, metol, metolhydrochinx)n, glycin, artol, brenzkatechin, i. t. d. Drogerija tJUatkABH Celi*. ff Vi*" 'K 6456 i A I 1127 8 i * M spni Pri okrajnem sodišču v Ljubljani je na proattjo dedičev po Mariji Štele iz Ljubljane, Ambrožev trg štev. 9 na prodaj po pvni dražbi posestvo vi. štev. 52 k. o. Poljansko predmestje s htio it 9 ma iailii ■■■Taaa trgu gospodarskim poslopjem, dvoriščem m vrtom. Izklicna cena: 300.000.- K Dražba se bo vršila dne 3. septembra ob 9. uri dopoldne, na licu mesta v Ljubljani, Ambrožev trg 9. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njrhove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Draibeno izkupilo je plačati v 24 dneh, ko se odobri najvišji ponudek. Dražbene pogoje je mogoče vpofledati pri sodnemu komisarju Antonu Galle notarju v Ljubljani. Okvaino sodiš*© v Uubliani, I., tee M. atnaaia lttC. maiinsko ulj@ cilinder ulje auto ulje Attirsfci Crin d'Afrique Francuski i grčki kolofonij avifeaa, *a|, alnaa« imdja uz najjeftinije dnevne cijene ia skladiita u Zagrebu. MRBERT m mm ol. i. Zatrti. M. 7-31 fcgganal Lastnina ia tlak »Narodne tiskarne* Za taeeraloi m etftovoran Vaieatln Kopit aa 504 02242225