AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA *azna nemška trdnja-a°b Dnjepru je padla p0 Hudih bojih Ssinaumiku za- "no od kijeva i m tdno tmP v« ici CU3 000 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 15, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. uši so iztrgali Nemcem Cerkazi JS 14. dec. — Cerkazi, ■ jj nemška trdnjava ob Jem Dnjepru, med Kre-fom in Kijevom, je po yln hudih bojih padla Ru-tf°ke. Zavzetje te strate-ocke je naznanjal pre- po radiju. It)azi je važno pristanišče IJa J e P r u, katerega veže ^ ces^a z Minskom in Go-er O d e s o na Črnem "'"ski radio je poročal, ^emške čete izpraznile >» v sredo večer in se po-v krajšo, bolj ugodno C d°Se8li Cerkazi že 19. ^r prodirali naprej, .^naskočili mesto. Šele, ^ e 1 s t i 1 i bližnje kraje 'So Rusi udarili na Cer- 'ilftVfiiS W • P°r°cila z ruske I kujejo, da so se Rusi toe ?knUi zaPadno od Ki" novo nemško proti- fje Iz M?skve zatrjuje-J^lJ'^ka armada izpraz-60 milj zapadno !;^neTšej E S{.eic ob osmih zvečer bo Kluba društev SND Ave. Seja bo v spodaj. Vsi zastopniki in prošeni> da se go- "štvo ' Jožefa št. 169 Kemel° v četrtek ob sed- \ glavno 'letno sejo. ' telii Prošeno, da se ude-Uce»i številu. »rot' 1» d" i D*" e. f" 111 pff Diplomatski krogi pričakujejo, da bo Turčija kmalu stopila v vojno London. — Nek turški diplomatski zastopnik je izjavil v eni izmed vzhodnih držav, da bo Turčija stopila v vojno v bližnji bodočnosti. Zatrdilo prihaja iz Geneve, Švica, toda mu manjka uradnega pečata. V istem času pa prihajajo vesti v nevtralne dežele, da nemiri v balkanskih satelitskih državah vedno bolj naraščajo. Neka depeša iz Carigrada trdi, da gotovi vojaški krogi v Bolgariji zahtevajo, da se dežela takoj umakne iz vojne. Isto poročilo zatrjuje, da vodi zdaj v Bolgariji protinemško gibanje prineeza Evdoksija, sestra pokojnega kralja Borisa. Vse žganje je zdaj v rokah črne borze Za socialno varnost bomo plačevali enako tudi v letu 1944 Sje v Zed. tjjJton. — Naselniški ko-' <1S°n naznanJa> da je V Zed- dl'žave te- V 12 let Padl° za 80 kvote, ki je dovo-eri§ke vlade za nase- J51 do 1943 bi se bilo W V Zed- državah po b"' oseb- toda pri- "^i ° 368'203- v letih 1 \ 1934 bil° izselje' : \ jCn° večje, kot pa na-: ^ ^ to prvič v zgodovi S ^ e- Vzrok temu je bila l '» ieta se je na- H ^\državah samo 9, i°cim je bila postavno ( J^ta 152,744. S^v Angliji že na teden j! 4. ^ V tednu, ki se je :]i ?09eC°mbr». je umrlo v W . °'Seb za flu. Mnogo \tJ.e v Postelji. Epide-5' kon ni dosegla takega ,\;leta 1918, ko je flu V.^SHji 112,939 oseb. k. — Ernest in sta šla v hribe ^ w sta bila na čaka-NSf*«*. da ima vsak ■>, v za risanico. No, »ta oddala po en Srtl.i«ka sta padla. Washington.—Senatni finančni odsek je odglasoval, naj ostane lestvica za plačevanje social security ista v letu 1944 kot doslej, namreč po 1% za delodajalca in delavca. Senator Vandenberg, ki je že prej dvakrat ustavil zvišanje v ta sklad, je tudi zdaj vodil boj proti. Vandenberg pravi, da je v tem skladu zdaj večja rezer1-va, kot jo pa zahteva postava in da lestvice ni potreba zvišati. Originalno je bil namen te postave, da se lestvica za plačevanje social security avtomatično zviša vsako leto za en odstotek. Toda kongres je to do-sedaj še vselej preprečil. V skladu je zdaj šestkrat toliko denarja kot ga vlada potrebuje za starostno pokojnino. -o- V Zed. državah je zdaj 170,000 ujetnikov Washington. — Vojni oddelek naznanja, da se nahaja zdaj v Zed. državah 170,000 vojnih ujetnikov. Od teh jih je 120,000 Nemcev in 50,000 Italijanov. Nekaj je tudi Japoncev, toda vojni oddelek ne pove koliko. -o- Iz bolnišnice Mrs. .Frances Torkar, 15811 Huntmere Ave. je po srečno prestali operaciji v Mt. Sinai bolnišnici zopet doma. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice, kartice in darila. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. Ifl0 IŠ * JT1"' o* v Ta voznik je pa zelo postrežljiv Na ekspresni avtobus, ki vozi iz Cleveland Heights proti mestu, vstopi redno vsako jutro pasažir, človek velike postave in ki ima redno velik založaj žvečilnega tobaka v ustih. Najsi je še toliko prostora v busu, se potnik redno vstopi pri zadnjih vratih busa. Voznik redno ustavi pri vsaki rdeči luči in pri vsakem postajališču ter vsakikrat odpre sprenja in zadnja vrata v busu. Prednja vrata zato, da grejio potniki ven in notri, zadnja vrata pa zato, da tisti potnik lahko izpljune tobakovo slino. To je postrežba ! —-o- Po vsej Nemčiji se zelo širi epidemija flu Madrid. — Po Nemčiji se je začela širiti epidemija flu in hripa, ki je že zdaj bolj obširna kot je pa v Angliji. Tako zatrjuje nek zdravnik, ki je dospel sem iz Nemčije. Epidemija zlasti razsaja v Porenju in Prusiji. Oblasti se pripravljajo, da preprečijo epidemiji vstop v Berlin, kjer je narod itak ves preplašen od neprestanih zračnih napadov. VSE PO DVOJE JE NAJBOLJŠE Presque Isle, Me. — Družini Mr. in Mrs. Tompkins sta bila rojena dvojčka, deček in deklica. Otrokovi teti sta dvojčici, njiju strica sta dvojčka in prastarši po očetovi strani so bili dvojčki. Mestna zbornica se pripravlja, da bo licenzirala bingo v Clevelandu Danes popoldne ob 1:30 bo v mestni hiši v Clevelandu javno zaslišanje, tekom katerega bo mestna zbornica zvedela mnenje mešča'nov, če naj se bingo v mestu licenzira ali ne. Kot se sliši, bo prišel na zaslišanje sam župan Lausche, ki bo urgiral mestno zbornico, naj te vrste igro licenzira. Istega mnenja je tudi varnostni direktor Celebrezze. Predlog je, da se pobira vsak večer, ko igrajo bingo, $10 za mestno blagajno. Mesto bi potem te vrste igro strogo nadzorovalo in igrati bi se jo smelo samo za dobrodelne svrhe. Drugi bi ne dobili dovoljenja. Posebne znake bomo imeli za racioniranje Ohijski hotelirji trdijo, da ni moči dobiti žganja po postavni ceni apel gre zdaj na roosevelta PACIFIK—100 ameriških bombnikov je napadlo japonsko letalsko bazo Gasmata na Novi Britaniji. Amerikanci so zmetali 286 ton bomb na Japonce, ne da bi pri tem sami izgubili kak bombnik. ANGLIJA—Angleška z r a č n a sila je včeraj pri belem dnevu metala bombe po severni Franciji, ponoči pa je napadla zapadno Nemčijo. ITALIJA—Nemci so na levem krilu ob Jadranskem morju pognali včeraj tanke proti 8. angleški armadi južno od Pescare. Tanke je ustavil angleški topniški ogenj. Razen male količin« žganja, ki ga distilerije prodajo državam, ki imajo monopol na žganje, ga ni mogoče kupiti v vseh Zed. državam drugače, kot pri črni borzi. Tako trdi zveza ohijskih hotelirjev, v katerih je več kot 200 članov. Zveza je apelirala na predsednika Roose-velta, na generalnega zveznega pravdnika Biddla in na urad za kontrolo cen, naj strejo črno borzo za žganje. Sam Horwitz, manager Al-lerton hotela v Clevelandu pripoveduje, kako je še v juniju pisal vsem znanim distilerijam v deželi, hoteč kupiti 1,000 zabojev žganja po postavni ceni. Dobil je jako prijazne odgovore, toda niti enega zaboja žganja. Potoval je v Chicago, New York in drugam, hoteč nakupiti žganje po postavnih cenah. Prišel je prazen domov, dočim mu je bilo ponudeno na stotine zabojev žganja po cenah črne borze. Značilno pa'je, da je bilo od junija, ko je Horwitz pisal pisma na distilerije, hoteč kupiti žganje in ga ni mogel dobiti niti enega zaboja po postavni ceni, prav v istem času impor-tiranega v Cleveland najmanj 117,000 zabojev, ki je bilo, seveda, kupljeno po cenah črne borze. Hotelirji trdijo, da žganja ne manjka, toda kdor ga hoče dobiti, mora plačati zanj "pravo ceno" na črni borzi. Washington. — Urad za kontrolo cen naznanja, da bo vpeljan z 27. februarjem nov sistem pri racioniranju živil. Odjemalci bodo imeli poleg kuponov tudi posebne znake, delane iz plastike, ki bodo v velikevsti dajmov. Teh znakov so dali delati 9 bilijonov. Te znake bodo rabili odjemalci kot za nekak drobiž. Vsak kupon bo imel namreč veljavo 10 pointov in če bo odjemalec kupil, na primer, stvar, za katero bo dal 12 pointov, bo dal en kupon in pa dva znaka. Ako pa odjemalec ne bo imel znakov, bo dal trgovcu dva kupona po 10 točk in trgovec mu bo dal nazaj 8 znakov. V prometu bodo rdeči in plavi znaki. Rdeči bodo služili za drobiž, plavi pa za nakup konzerv. Tako je določeno zdaj, če ne bodo še kaj spremenili. Rev. Victor J. Cimperman V nedeljo 19. decembra bo pel novo mašo v cerkvi sv. Vida ob desetih sin slovenskih staršev, Rev. Victor J. Cimperman, ki bo posvečen v mašnika v soboto 18. decembra v katedrali sv. Janeza v Clevelandu. Sprevod od župnišča proti cerkvi se bo pričel točno ob 9:30. Novomašnik je bil rojen 23. junija 1917 v Clevelandu. Njegov dom se nahaja na 1240 E. 61 St. Pohajal je najprej v farno šolo sv. Vida, potem Cathedral Latin višjo šolo, nato John Carroll univerzo, nakar je stopil v semenišče. Oče, Josip Cimperman, mu je umrl leta 1935; doma je bil iz Krvave peči, fara Rob pri Velikih Laščah. Mati Marija, roj. Zakrajšek, je doma iz vasi Krkove pri Velikih Laščah. Poleg matere ima novomašnik še dva brata in dve sestri; eden bratov je pri vojakih, drugi je bil pa potrjen ta teden. Novomašnik se je v dijaških letih mnogo zanimal za naše društveno in kulturno življenje pri fari sv. Vida. še vedno je član društva Najsv. Imena, Svetovidskega odra ter društva Glas elevelandskih delavcev št. ^9 SDZ. V nedeljo zvečer od 7. do 9. bo v novi šoli sv. Vida slavnostni sprejem sorodnikov, prijateljev in znancev. čestitamo materi, bratom in sestram na lepi časti, ki je doletela njih hišo, novomašniku pa želimo mnogo uspeha v novem, težavnem poklicu, v Vinogradu Gospodovem. SLOVENCI B0D0 SMELI IZBRATI SV0J0 VLADO London. — Slovenci in drugi narodi v Jugoslaviji si bodo smeli izbrati po tej vojni vlado po svoji želji, tako je izjavil v poslanski zbornici angleški zunanji minister Anthony Eden. Mr. Eden je povedal, da sta pristala kralj Peter in Josip Brozovič (Tito) na to, da se odpovesta svojemu uradu takoj, ko bo vojna končana, nakar naj se narodi svobodno izrazijo, kakšno vlado hočejo imeti. (Kot znano je Tito nedavno sestavil partizansko vlado.) Partizanski radio istočasno naznanja, da ima Tito načrt za bodočo bazo vlade v Jugoslaviji in sicer na podlagi federativne ustave, v kateri bi bilo šest avtonomnih edinic: Srbija, Hrvaška, Slovenija, črna gora, Bosna in Hercegovina in Macedoni- ja. Zunanji minister Eden je tudi izjavil, da se partizani bore proti velikemu številu nemških divizij, zato "storimo vse v svoji moči, da jim pomagamo, kar moremo." Nov grob V poncleljek je umrl po dolgi bolezni na svojem domu, 3462 E. 53. St. Anthony .Steblaj, star šele 32 let. Rojen je bil v Clevelandu in sicer v fari sv. Vida, odkoder se je pozneje družina pre selila. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Helen roj. Kubu, mater Angelo na 730 E. 160. St. Oče Alojzij mu je umrl pred tremi leti in kmalu zatem tudi brat Louis. Dalje zapušča brata Jo sepha in Simon Alberta ter sestro Josephine poroč. Germ. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:15 iz pogrebnega zavoda Rumplik na 5337 Dolloff Rd cerkev Our Lady of Lourdes na isti cesti. Cesta Dolloff se nahaja južno od 55. ceste in Broadway. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. General Patton se posvetuje v Kairu z jugoslovansko in grško vlado radi invazije zaveznikov na Balkan Rusi so obesili prvega nemškega zločinca London.—Rdeča zvezda, glasilo ruske armade poroča, da so Rusi obesili prvega nemškega vojnega kriminalca. Vzeli so ga iz neke vasi zahodno ocl Kre-menčuga, ga postavili pred vojaško sodišče in pronašli krivim. Obesili so ga na drevesu, kjer je bila ustreljena po Nemcih neka ruska ženska, ki je zaklala perutnino brez dovoljenja nemških oblasti. -o-- Smrtna kosa V Cleveland State bolnišnici je umrl Rade Dzelajlija, vdovec, star 57 let. Prej je stanoval na 394 E. 162. St. Doma je bil iz sela Darovac na Hrvaškem. V Ameriki je bival 25 let. Tukaj zapušča bratranca George Julyllia, pogreb oskrbuje Ella Julylia. Bil je član društva Waterloo Grove št. 281 WOW. Pogreb bo v petek zjutraj ob desetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda na Whitehaven pokopališče. Kairo. — Sem je dospel z večjim številom svojega štaba ameriški general George Patton, poveljnik 7. ameriške armade. Takoj so se razširile govorice, da je prišel Patton sem, da napravi načrte za invazijo na Balkan. Uradno se naznanja, da je Patton gost Angležev. Njegov prihod v Kairo je javna stvar. Ko je stopil iz letala, se je vozil po mestu v avtu, na katerem je pritrjena zastava s tremi zvezdami, kar je znak njegovega čina. Ker se nahajata v Kairu istočasno jugoslovanska in grška vlada, se splošno sodi, da se bo general Patton posvetoval ž njima glede invazije na Balkan. Ker je general Patton pred nekaj dnevi govoril s predsednikom Rooseveltom na Siciliji, se sodi, da je dobil tozadevna navodila od njega, nakar je odhitel v Kairo. Naši vojaki Za pohištvo bo šlo samo 80% lesa od leta 1943 Frankie Tercek, brat poznane iz 860 E. 236. St., Euclid, O. Pri-odlične pianistke Miss Josephine šel je iz Wellington, Texas in bo Tercek iz 16708 Holmes Ave. zdaj odšel v Kansas. John je pi-sporoča svoj novi naslov, kamor lot v štirimotornem bombniku, mu prijatelji lahko pošljejo ka- tipa 24-B. ko kartico: Pfc. Frank E. Ter- n I« M cek 35054663 Co. A PTO Sect. Pfc. John E. Debevec, sni Mr. 15th Port Mobile T. C., APO ^ Mrs. John Debevec iz 1284 E. 9060, c/o Postmaster New York, 168. St. pošilja vsem sorodm- y kom, prijateljem in znancem se- M n (a, zonska božična voščila. John Za par dni se je ustavil doma služi pri marinih v San Diego, poročnik-pilot John J. Zupančič, Cailf. in je bil pred kratkim po-sin poznane Zupančičeve družine višan. Novi uradniki Društvo Kras št. 8 SDZ je izvolilo za leta 1944 sledeči odbor: Predsednik Joško Jerkič, I. pod. predsednik John J. Prince, II. podpredsednik Anton Stefan-čič, tajnica Jennie Koželj, zapisnikar Joško Penko, blagajničar-ka Jennie Kapelj; nadzorni odbor : Frank Znidaršič, Mary Ko-bal, John Terček. Dvanajsta obletnica V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Jennie Stražišar v spomin 12. obletnice njene smrti. Washington. — Urad za vojno produkcijo je dovolil tovarnam za izdelavo pohištva za leto 1944 samo 80% količine lesa, ki so ga porabile letos. Vzrok je, ker lesa vidno primanjkuje. Urad je tudi označil, kakšne vrste pohištvo smejo tovarne izdelovati iz lesa, ki je na razpolago. Tovarne ne bodo smele izdelovati pohištva, za katerega ni veliko povpraševanje. Izdelovati pa bodo smeli skrinje iz cedrovi-ne, mize, stole in sploh večine pohištva, ki se redno rabi v domovih in uradih. -o- Vse, kar potrebujete Pri Anžlovarjevih, vogal St. Clair Ave. in 62. cesta dobite vse, kar potrebujete v ženski in otroški obleki, moških srajcah, spodnjem perilu in drugem. Zaloga je velika in blago ni drago. Jack & Heintz namerava razširiti podjetje Vojna industrija, znana po( imenom Jack & Heintz v Bed-fordu, O., namerava takoj pc novem letu izdatno razširiti podjetje. Po 1. januarju bo začelo podjetje tudi delati po 84 ur na teden. Vodstvo tovarne že gleda za pripravnim prostorom ali poslopjem, v katerem se bo izdelovalo razne dele za letala. Podjetje bo moralo potem najeti nove delavce. Zdaj jih dela tam 7,400. IZ BOJNE FRONTE Parašutar se je peljal na padalu drugega Fort Benning, Ga. — Na vajah parašutarjev se je pripetil sledeč zanimiv slučaj. Ko se je spustil Sgt. John Woodcock z letala in odprl padalo, je padal tako naglo proti zemli, da je pristal na padalu drugega vojaka. Toda John je tako hitro zopet skočil s padala, da se je njegovo padalo zopet razpelo in oba sta varno pristala na tleh. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6X17 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio Published daily axcept Sundays and Holidays_! NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $8.50. Za Cleveland po poiti, celo leto »7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poiti. pol leta $4.0C Za Ameriko ln Kanado, četrt leta »2.00. Za Cleveland po pottl Četrt leta $2.25 Za Cleveland ln Kuelid. po rasnaialclh: celo leto W.60, pol leta $3.60, četrt leta $2.00 Posamezna Številka. 3c___ SUBSCRIPTION BATES: United State« and Canada MM P« rear. Cleveland by maU »7J» p*r year D. 8. and Canada $350 tor ( month*. Cleveland by mall $4.00 for 8 months U. S. and Canada $2.00 lor I month*. Cleveland by mall $2.25 tor S months Cleveland and Euclid br carrier $8.50 per year. $3.50 lor $ months. $288 tor • months _Single copies, 3c_ _ Entered as second-class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.___ 83__No. 294 Wed., Dec. 15, 1943 Od 1944 do 1970 Kaj nam bo prinesla bodočnost? Velika sreča za človeštvo je, da ne vidi v svojo bodočnost in moder človek pravi, da je vse, kar še pride, zapisano v knjigi življenja, pa naj bo dobro ali slabo. Vendar bi človek rad dal vse, kar ima, ako bi mogel le za hip pogledati v skrivnostno knjigo bodoče usode, da bi videl, ali ga čaka dobro ali slabo. Zato pa tako radi prisluhnemo, kadar se pojavi kdo, ki prerokuje ali napoveduje dogodke bodočnosti. Ker tudi s':epa kura včasih najde zrno, zato se tudi zgodi, da kdo vsaj približno ugane dogodke bodočih dni in potem zažuga s prstom: kaj vam nisem pravil! Tako se je dobil tudi neki Robert Wells v New Yorku, ki čisto "natanko ve," kaj se bo zgodilo ali godilo na tej zemeljski obli prihodnjih 26 let, to je v dobi od leta 1944 do 1970. Ako vzamemo^to njegovo prerokovanje v celoto, bomo rekli, da nam prav nič dobrega ne obeta. Taki, ki imamo že za seboj prvega pol stoletja življenske dobe, bomo že kar nekam zadovoljni, ker ne bomo mogli čekirati, v koliko je imel Wells prav in v koHko ne in zamudili ne bomo prav nič dobrega ali veselega. Poglejmo torej, kaj nam ta človek prerokuje za bodočih 26 let. Pozno v letu 1944 bo konec evropske vojne. V novembru 1944 bo-Franklin Delano Roosevelt izvoljen za svoj četrti termin. Od januarja do julija 1945 bo šla ameriška trgovina ra-pidno nizdol. Hi Vse leto 1945 se bodo državniki prerekali radi evropskih mirovnih pogojev. Od jeseni 1945 do leta 1948 bo ameriška trgovina cvetela. Ljudje bodo na levo in desno kupovati avte, ledenice, radije, hiše in drugo, kar jim je primanjkovalo tekote vojne. Od 1945 do 1947 bo ameriška armada demobilizirana in sicer po 250,000 mož na mesec. V poletju 1946 bodo zavezniki zadali zadnji in usode-polni udarec Japonski. Jeseni 1946 bodo državniki sedli k zeleni mizi v Londonu in zapisali v pogodbe nov svetovni mir. Ameriški kongres bo odpravil davek na dobiček in racionlranja raznih stvari bo konec. Leta 1937 bc ameriški kongres sprejel postavo za stalno armado 3,500,000 mož in za stalno zračno silo bo določil 1,000,000 mož. Pozimi leta 1947 bo novi deal praktično izgubil izboljšave, ki jih je izvedel od leta 1933, ko je predsednik Roosevelt nastopil urad. Leta 1948 bo izvoljen republikanski predsednik in večina kongresa bo republikanskega. V letih 1949 in 1950 bo občuten zastoj v trgovini in industriji. ' Leta 1950 bodo imele Nemčija, Avstrija in Poljska močne voditelje levičarske stranke. Leto 1951 bomo začeli desetletje največje prosperitete v zgodovini Zed. držav. Leta 1952 bo zopet izvoljen republikanski predsednik in republikanski kongres. Tudi leta 1956 bo izvoljen republikanski predsednik in republikanski kongres. Pozno v letu 1950 se bo pojavilo revolucionarno gibanje v Evropi in milijone jih bo brez dela. Rusija si bo prilastila Finsko, Latvijo in Estonijo. « V letu 1960 bodo v večini evropskih držav na vladi močne nacionalistične skupine. V letu 1961 bo konec ameriške prosperitete. V 1964 bo močna Nemčija zopet začela zibati čoln na razburkani^ valovih. V ietu 1956 bo izbruhnila tretja moderna vojna v Evropi. ln v letu 1970 bo te 3. evropske vojne konec. * * * Ako se ne bo zgodilo tako, kot zgorej napovedano, ne dolžite nas, ker mi si tega nismo izmislili. Politična kriza v Italiji Italija je lačna, utrujena in naveličana vojne. To fe narod v splošnem. Toda politične stranke, ki so prilezle na dan, odkar so prišli v južno Italijo zavezniki, so zelo aktivne. Narod je zdaj razcepSjen v dve glavni stranki: monarhiste in republikance. Monarhisti imajo očividno manjšino, saj v južnem delu, kateri je zaseden po zavezniški armadi. Bilo je celo nekaj demonstracij, pri katerih je prišlo do pretepa. Trije voditelji liberalne stroke so javno zahtevali, naj kralj Viktor Emanuel odstopi. To so Benedetto Croce, grof Car'o Sforza in profesor Adolfo Omodeo. Njim se je zdaj pridružil tudi vodja komunistične stranke, dr. Eugenio Reale, ki je izjavil, da bodo komunisti podpirali vJado, kateri bo stal na čelu grof Sforza. Komunisti zbirajo zdaj 100,-000 podpisov, katere bodo predložili vojaški upravi zaveznikov s zahtevo, da se kralj odstavi. V tem se je pa pojavila tretja stranka, ki se nazivlje Par-tito Azzurro (stranka plavih), ki je izrazito za mornarhijo. Ta stranka se zbira okrog prestolonaslednika Umberta, do-čim je stara stranka monarhistov za Emanuela. Zavezniki Prav tako povem kol mislim P. Bernard Ambrožič Pred mano so obširna poročila o položaju v Sloveniji tekom meseca septembra 1943. Groza me je, ko jih prebiram. Naprošen sem, da jih ameriškim Slovencem dam v vednost. Toda — ali se izplača? Ali mi bo v današnjih časih, ko je vse pijano med nami od partizanskih "uspehov," sploh kdo verjel? Ali bo kdo verjel tistim, ki so pisali in poročilo čez morje poslali? Ali bo verjela' slovenska Amerika, če pričnem na primer: Vaške straže 8000 mož so pred nemško okupacijo prejšnje laške "Provincia Lubiana" odšle v raznih manjših oddelkih v hribe (kakor sem ugibal in pisal o tem . . . ) in so nesle s seboj. naročilo Slovenske Zaveze, da ne smejo napadati partizanov, ampak čakati Nemcev, oziroma — Zaveznikov, ki so bili baje že v Istri. Tako je vsaj oznanjala partizanska propaganda. Nemška okupacija se je za-vršila tako, da je prišlo v Ljubljano 300 Hitlerjevih vojakov in so brez odpora razorožili 8000 Lahov. Ostali so v Ljubljani, deželo pa pustili pri miru — za enkrat . . . Med tem so se Lahi dveh divizij pridružili partizanom, ki jih je bilo takrat le nekaj nad 2000 v pokrajini, jim dali vse svoje topove, tanke in drugo avtomatično orožje. Tudi laški vojaki so se večinoma pridružili partizanom in šli takoj v boj — ne zoper Nemce! — ampak zoper Slovence, to,je zoper vaške straže v gorovjih! To so storili Lahi po prejšnjem dogovoru s partizani za slučaj Laškega zloma! Ker so bile vaške straže same nase navezane in brez primernega orožja zoper take dobro oborožene sile, so druga za drugo podlegle in je padlo sila Slovencev — pod pritiskom Slovencev in Lahov . . . Vsa Dolenjska z Notranjsko vred je postala čez noč sovjetska republika in je mobilizirala, seveda prisilno, vse moške od 17. do 45. leta. Nastal je najhujši komunistični teror, ubitih je bilo več nadaljnjih duhovnikov in druge civilne ljudi so na debelo morili . . . V grad Turjak se je zateklo 700 fantov in mož vaške straže. Teden dni so jih oblegali partizani in Lahi in grad obstreljevali s kanoni. Končno so privlekli ognjegaško brizgalno in grad polili z bencinom. Ogenj iz kanonov je poslopje zažgal na vseh krajih in koncih. Kar so slovenskih vojakov živih zajeli, so zvezane odvedli v Velike Lašče, na čelu sprevoda je igrala harmonika. Kaj seje potem z ujetniki zgodilo, ob času, ko so pisali poročilo, še ni bilo znano . . . Bali so se najhujšega. Med tem so se Nemci opomogli in prišli z močno silo v deželo. Napovedali so "čiščenje" Dolenjske in je bilo pričakovati, da se kmalu v oktobru začne. Da se je tudi res izvršilo, pa vemo iz poročil iz ameriških listov in radijskih poročil. Ve pa povedati naše poročilo že o bombardiranju Novega mesta — če je bilo to bombardiranje tudi zadnje, ne vemo. Takrat so se širile vesti, da je v Novem mestu mrtvih 36 in ranjenih 120, tako pravijo v pismu. Dalje pismo dostavlja, da bo nemško 'čiščenje" najbrž tako, da bo pomenilo konec slovenstva, kar ga je še ostalo za La- hi in partizani . . . In tako dalje, in tako dalje . . . Toda čemu naj vse to objavljam — kdo bo verjel? Kdo bo verjel te reči danes, ko so partizani med nami edina "rešitev" slovenstva? Kdo bo verjel, da so partizani edino z laško pomočjo in brez vsakega boja z Nemci, ki jih je bilo takrat samo 300 v Ljubljani, "osvobodili" Slovenijo s tem, da so razbili slovensko vojsko kakih 8000 mož? "Osvobodili" tako, da so najprej izkopali grobove neštevilnim domačim ljudem . . . Kdo bo verjel, če vi vam navajal iz "zaupnih navodil" partizanov, kako naj ne izzivajo Nemcev, ampak jim dopovedujejo, da so le "bele garde" njihovi sovražniki . . . ? Saj se bojim, da niti tega, kar pišem, uredniki ne bodo imeli koraj-že dati v javnost . . . Neznansko bridko je, ko tukaj ploskamo in plešemo na čast največjim grobokopom slovenstva, med tem ko tam gre vse h koncu . . . Vem, da ne moremo zdaj ničesar izdatnega več storiti tu za rešitev Slovencev doma v teh razmerah in po svojih človeških močeh. Zdi se, da je prodana naša stara domovina tudi *že po Amerikancih, Angležih in Rusih. Prodana — ob ploskanju njene hčerke — ameriške Slovenije! Kaj bo še vse tam do invazije na Balkan in ob času nemškega umika skozi Slovenijo in prehoda Zaveznikov proti severu . . . ? Samo na to opozarjam sedaj, da se bo marsikomu pozneje stiskalo srce, ko bo naravnost ocl doma zvedel, če mu bo imel kdo poročati, da je tu ploskal in slavil "Osvobojen je," ko je tam žela smrt na debelo . . . Premnogi so tu med nami, ki jim ne zamerim, saj vem, da so zapeljani od tistih, ki jim ni za Slovenijo, ampak za komunistično zmago. Zapomnite si te besede. Povem vam, da si boste pozneje pulili lase, ko bo prišla vsa resnica brez mojega posredovanja na dan. Ne morem pa brez ptaV posebnih bridkosti mimo tistih med nami, ki so bili pravočasno dovolj poučeni, pa še vedno proslavljajo partizansko "svobodo." Med te štejem zlasti Rev. Trunka, ki še vedno časti partizane, čeprav sem mu več ko enkrat v osebnem pismu vso stvar razložil in mu celo neko origalno poročilo z lastnoročnim podpisom poročevalca poslal. In ne morem razumeti, kako da "Amerikanski Slovenec" kar naprej take reči priobčuje, čeprav sem tudi njegovega urednika o vsem informiral. In sta oba brala menda vse, kar sem po raznih listih objavil. Mera je polna! Tema dvema se gotovo ne da kar tako odpustiti. Na drugi strani pa tudi ne gre, da bi se dva duhovnika in da bi se katoliški listi kar naprej javno prerekali in pobijali izvajanja drug drugega. Enkrat — pa samo enkrat—se mora to povedati javno! Preresna je stvar, ne more se več pomečkati. Zato prepuščam nadalje vso odgovornost Rev. Trunku in "Amerikanskemu Slovencu" — da ne omenjam Glasila KSKJ ki i«i je že davno zaprlo svoje predale za poročanje o resničnem stanju doma v Sloveniji. Dovolj sem se trudil, da bi kaj dopovedal, zdaj moram ziniti javno. Proslavljajte dalje in ploskajte Adamiču in podpirajte SANS — jaz za naprej odgo- vornost odklanjam. Samo toliko rečem: Pozneje kdaj nikar ne recite onim doma — če se boste kdaj sestali ali si pisali — nikar ne recite, da v času najhujše sile ni bilo nikogar v Ameriki, ki bi vam skušal še pravočasno ali vsaj v zadnjem hipu dopovedati, da je vse vaše sedanje početje ali zločin ali blaznost . . . Od sv. Jozefa sU69 KSKJ lllllSllllllllillllCb Člani, nikar ne pozabite, da se vrši v četrtek glavna ali letna seja našega društva. Na tej seji bo treba marsikaj koristnega ukreniti v korist društva in naše Jednote. Na tej seji pa bo še nekaj posebnega na dney-nem redu, zato pa je-želeti, da bi bilo čim več članstva navzočega vsaj na letni seji. Bratje in sestre, nikar ne incite, da bodo že brez vas naredili, ker to ni prav, saj veste, da imamo vsi enake pravice in seveda tudi enake dolžnosti. Zato upam, da se boste udeležili v kar največjem številu mogoče. Ta dopis bi prav za prav morala poslati v naše Glasilo, a se bojim, da bi bilo vrnjeno s pripombo — ne smemo priobčiti. Rada bi vedela le, zakaj se ne sme resnice povedati tudi ako katerega boli, kajti pri tem bi se ne smelo ozirati na oseb-tfe koristi nekaterih, pa če imajo še tako odgovorno mesto pri jednoti. Tudi sem slučajno opazila, da so osebe, ki so sicer dobri katoličani ali vsaj mislila sem, da so, pa so protestirali v nekem listu proti č. g. patru Am-brožiču. Torej katoličani nasproti svojim duhovnikom. Tega jaz nikakor ne morem razumeti. Menda samo zato, ker nam hočejo resnico povedati, pa so oni drugi protestirali. Prav nobenemu to ni v čast, kdor je to storil, ker vem, da pater Ambrožič že dobro ve kaj dela in ako ima dokaze za to, kaj potem hočemo še več? Bodimo z našimi duhovniki, ki nam žele samo dobro, da nam ne bo enkrat žal, a bo pre-pozng. Prosila pa bi tudi, da bi kaj več darovali za župnijsko pomožno akcijo, da bomo že skoro zbrali tistih deset tjsoč dolarjev. Saj se gre za pomoč za naše trpeče brate in sestre. Zato pa le storimo, kar je v naši moči. Posebno pa bi morali prispevati v ta sklad katoličani, ker ga zbirajo naše župnije. Tudi imamo že dokaze, da smo na pravem mestu, saj nam je sam prevzv. škof ljubljanski sporočil, da je prejel poslani dar. Torej, kaj hočemo še kaj več. Mi ne smemo spraševati, kdo bo dobil — vsak naj dobi, ki je potreben pomoči. Končno pa želim blagoslovljene božične praznike našemu uredniku in prav tako tudi vsem članom in članicam društva sv. Jožefa, da bi vsi obhajali zdrave in blagoslovljene praznike. Frances Marolt, članica dr. št. 169 KSKJ C« verjamete al' pa ne mmiminiiiiiip Nismo bili še sto korakov od hiše, ko Jim nenadoma ukaže: "Jack, ustavi!" Ustavim in vprašujoče pogledam sopotnika, kaj da bi rad. "Fanta, tista-le kupčija se meni prav nič ne dopade. Bolj ko računam, bolj mi gredo številke navzkriž. Vse se mi tako dozdeva, da nekaj ni bilo prav, Ti, Jack, ki si hodil v črno šolo, ali ti veš, koliko je pet krav za en groš?" "Well, je vprašanje, če so s teletom. Kaj te pa grize, Jim?" "Nič me ne grize, samo za-malo se mi zdi, da nas je Les- nega zanimaj a od strani članic in iz tega razloga nima pravega veselja do društvenega dela. Dalje pa je ta seja važna tudi zato, ker bomo morale kaj koristnega ukreniti za poslovanje v prihodnjem letu in pa seveda tudi volitev odbora bo na dnevnem redu. Iz tega vidite, da je vaša navzočnost na seji nujno potrebna. Oddana pa bo tudi posebna nagrada in katera jo bo dobila, bo prav gotovo iznenadena. To je nekaj takega, da bo prav gotovo zadovoljna, katera bo dobila. Tajnica je tudi povedala, da če na ,to sejo ne bo prišlo dovolj veliko število članic, tedaj bodimo kar pripravljene, da bomo tudi njo izgubile. Ker vse članice veste, kakšne težave so dobiti novo tajnico, zato vas prosim, da j a gotovo pridete vse na to sejo, da nam ne uide še tajnica. Po navadi nas pride le toliko na sejo, da nas je komaj dovolj za otvoritev seje. Pri društvu imamo vsi enake pravice in zato pa imamo tudi vsi enake dolžnosti in zakaj bi potem nalagali vse breme društva samo nekaterim na rame. Upam, da to vabilo ne bo samo glas vpijočega v puščavi. Torej pridite vse, da bomo res lahko kaj koristnega ukrenile za napredek društva in nase jednote. Vsem članicam K. S. K. J. pa želim prav vesele in zdrave božične praznike in mirno novo leto in to pa po-ebno našim Helencam. Pozdravljene, F. Susel, zapisnikarca -o- kovčev France tako imenitno potegnil." bi "Kako nas je potegnil, rad vedel tudi France, ki se P \epi bloški navadi ne da ra speljati na led. , "Kar računajta! Jaz sem » tri cente. Jack je ob dva. w skovic ima pa Ameriško D«» vino zastonj," računa ^ "Vrhu vsega tega mu je v France še dva centa dolžan, ste trgovci, to! Še en par kih kupčij z Ameriško Dom°* no, Jack, pa boš štacuno ** prL" „P ere v "Meni še vseeno ne js glavo. Daj, naloži natancn je," silim v'Jima. "Orajt, pa bom. Jaz s® » sodil Leskovicu en nlKeiJy je kupil od Franceta en Ameriške Domovine, ib si posodi Leskovicu dva ^ da jih je dal meni naz^ list je samo tri cente, r ^ se dal Francetu en nlke"enlič. vknjižil na njegovo nino za dva centa, kei ^ ni imel drobiža. Torej ob tri cente, Jack °MjJjflll, ce pa tudi ob dva, kei J skovicu dolžan. To J da se reče." . „rav,' "Saj imaš tudi ^^t mu počasi potrdim. „e vejdaminuts, jaz vi- ko dobro misel, Ki »an )iaZaj nila izgubljeni dentf• t France ima od te M nikelj gotovine v z ne?" i. ie "Tako gotovo, ko1 j očenašu," potrdi Ji»- jn Š "Vidiš, midva sva » dobra v prstih, k« " ^ 0 "Jack, nič se ne ba* * pak za tri slabe sem J pijai; dno dober, pa naj WV pot0] ali pa kako drugače, . J če po prsih Jim. Fra#etf »Vidiš, ždajle bova ^ lepo prijela vsakif» ,0 p< ga potegnila kvišku, ^ tresla in od njega Se ^ 1 j al tisti nikelj ček. Se „ ga ne bo dal izleP3- ^ | na to, France?" "Če bi bili zdajle k ^ ni, bi se nekoliko P^j » predno bi vidva dobg )ie r* kelj od mene. A^ >s ram» ^ bi se začel ard ^ tukaj na sredi v0ije zato vama iz svoje ^ tisti nikelj, pa # « dru^ J za klobuk, ali pa *** če hočeta." . FraHce >l Nikelj je romal iz jj^ ^ vega žepa » ^ d* ° , segel v žep, claims p0 v nazaj in tako sm« ^ - < tej kupčiji vsak oo ^ ^ , mo Mr. Leskov^6 in s * ■ že udobno sede v s y . nimanjem čital pl,sa , ko poceni. MC dom če se je P" JL smehljal ob fS C^fc — s ^ > cane, ki »e • „ znajo. naP a:; No, potegnd' s* w kmalu prišli do£ ^ jejo ljudem eCl r3to 0 i, hiše je stopi o ; DiJ ki nas ni fu„toVJ ; di, ampak si** ' j Petd sf v ]eda 1 No petdeset ^ precej kep«*' o n3s s J dekle" vrglo P I lahkoto, kot »i . na cvirna. • j0, če Kj, \ "Jack, vprašaj J sekat, , šla v kempo c» jim- J, J takkerlc," ^ ^ »Kaj si ti m^ vprašaj! Pa P^'štakoJ>,! I;i na nogo, ker ^ da fl || fee. Najbolj ^ih pl lepo odtod brez K K K1 v , tak mi tr e»u' renc s ta« tov metavajo 5t „ t bi metala lešnf ^ % Pa smo 'Prav zdajle mi 3 je »J* , sel, da nevem,kenj< i1 dva predora, katerih res že naveličamo. , le pa še vedno dosti. jkuPaj je osem. . nam pomaga črez celo 'ki se je vsilila iz bliž-'ttravja v dolino Soče. r^ra visoko nad vodo po lt)regu. Več jarkov nam '^prečiti pot, toda urno etr>o preko njih in zropo-242 m dolgem mostu °eo zopet na desni breg. , Se naenkrat razširi, in J10 se v Kanalu. ^ zelo lep. Vsa okolica ^ kaže, da se že bližamo > Podnebju. Dolina je ' testih podobna krasne-l! Vinogradi, ki se raz-e j po solnčnih brdih, smokve in druga južna revesa nas spominjajo, ZaPustili kraje, kjer je a ^secev zima, štiri pa °džvižga in odpeljemo j ' Pri odhodu nas pa I dozori na krasni Ka-"lost črez Sočo. Poveda-.le tudi, da ga je zgrabi! Pjeon i. J jNk si je pa želel izposoje znanje in je vpra-le bil Napoleon polil' J* Podjetnik, j sj Pa zvedel, kako je po-čilega francoskega ce-^ "ie bilo malo sram in l Se je v vinograde, sko-e smo se vozili. odovitnega ko- 1 i je v Plavah. n fedora onkraj te poni ^ še oponfnita, da je ti i f°drožčice do Gorice -t ^ Prirejena, kakor za j, t Pridemo iz drugega ,i ^n.a svetlo, ugledaino al d°lgo ozko dolino, in samoten la jo nekoliko edino i, is ^Iri neumorno na-: i<. zapusti čim preje ta & tij cn°st nas je take da smo vsi utihnili 2 : se pa oglasi Groga s ikj , t Pa že razumem. Ivan-,d put Prav, zakaj jaz jgl Vak žene svojega bra- ! »as i ,jv | Je zopet spravil v ,) i ill dobro voljo. ■'ijj syak žene svojega j \v.;'e bila Pa gotovo za-i a Prepirati, ako bi ju , to na Sveto goro, >K> zagledal skozi ok- rjta '^v^ovenske barve," za- eK H0(1 0 Ivanka. "Bel zvo- e nebo in rdeča sa- "Kk streha, še smo na m , i6rii » m . iefi svojega domolju-l'* l0LP?ejela strupen po-nSJ"\ avitl zagorelega ^ čepelo v na Oam 0t"U in se n%enda uči-ti JVl^*0 staro števil- st< .Wa!:' , ,ne soteske se iznebi-V Solkana. Tu se / \ ."^rez Sočo po veli-f \ 0Ruskem mostu, ki l kratki dobi svojega !' P° širnem svetu. ni o njem še i«1 Sj , ,to mu je Ivan-pl< V^ela opisovati: ta most je za-"VlVi ker ima samo en n.ad Vodo 85 m. No-Nuo Zeleznjca na celem r Nw m°re Ponašati s ta-Dol£ je 220 m, ob-jSg.1 Pri temelju 3.5 m, m> visok pa 21.8 nr. Spisal Janko Mlakar n Kako so ga delalf, vam pa ne morem povedati, ker me ni bilo zraven. Sicer bi se vam lahko nalagala, pa nočem, ker nisem navajena tega posla. Alo stric, smo že v Gorici! Grad in Kostanjevica se že vidita." 'Pravim, pravim, kaj, grad in Kostanjevica se vidita? Kako je pa to mogoče; saj je Grad vendar na Bledu, Kostanjevica pa na Dolenjskem. Pravim, pravim, lansko jesen sem tam kupil zelo vredno dva para volov." "Ne bodite no neumni, stric," vpila je nad njim Ivanka, ker je vlak z neusmiljenim hrupom ropotal črez premene na goriški kolodvor; "saj imajo tudi v Gorici svoj grad, Kostanjevica je pa grič s frančiškanskim samostanom." Gorice si nismo ogledali, ker nas ni hotel vlak čakati. Obiskali smo samo častite očete frančiškane in to kar med potjo. Sprejeli so nas jako prijazno, toda ne v samostanu temveč — v griču pod njim. Komaj smo namreč zapustili postajo, že smo se izgubili v predor pod samostanom. Da si pa vendar nekoliko ogledamo Gorico, popeljemo se malo okrog mesta, potem jo pa krenemo naravnost proti vipavski železnici. Srečamo jo blizu Št. Petra in se za izpre-membo peljemo malo proti Vipavi. Trebušnik pa začne prav nemirno gledati skozi okno na obe strani, ker smo se ustavili v Volčji dragi, ki je prva postaja vipavske železnice. Ko pa kmalu potem zagleda Gradišče, in se pripeljemo v Prvačino, hotel je na vsak način izstopiti. "Pravim, pravim," sopihal je; "mi se ne peljemo prav. Ta železnica drži v Ajdovščino." "Kam pa drugam," pripomni mu Ivanka silno resno. "Tam pa počakamo, da zgrade železnico v Postojno, potem se pa potegnemo naravnost v Trst.", Jaz sem pa imel veliko opraviti, da sem obdržal moža v vozu, tako neznansko je silil ven. Umiril se je šele, ko smo onkraj postaje zapustili vipavski tir in krenili na novo železnico. Tu srno morali takoj zopet skozi par predorov, kar je Trebuš- Za vsakega nekaj! osamosvojitev je obenem zrah ljala tudi naše politične vezi z nemško Srednjo Evropo in ko je ta v veliki vojni podlegla, je mogla tudi naša politika slediti toku naših rek in Slovenija je prešla v Jugoslavijo. Naše reke res ne tečejo proti severu in zahodu, prihajajo pa od tam ob njih so naši predniki, ob naselitvi konec 6. in v začetku 7. stoletja prodrli iz Panonske nižine daleč navzgor v Alpe, na planote pred Alpami do Donave in še čez njo Oba samostana, ki jih je bavarski Tassilo konec 8. stoletja ustanovil v pokristjanjenje Slovencev, Kremsmuenster ob Kremsi na Gornjem Avstrijskem in In-nichen ob izvirih Drave, danes v Italiji, nam kažeta približno zahodno mejo tedanjega slovenskega ozemlja. Slovenci smo prišli skoraj tako daleč na zahod kot Čehi in Polabski Slovani severno od nas in prva slovanska država kralja. Sama v 8. stoletju je obsegala dele vseh teh slovanskih rodov. Ta široko odprta nižina je postala Poiabskim Slovanom usodna in do konca srednjega veka so že utonili v nemškem morju. Nemški val je preplavil tudi vmesno ozemlje ob Donavi, kjer so bili Slovenci od vsega začetka bolj redko in neenakomerno naseljeni. Ob Litvi se je pa srečal z madžarskim, ki je konec 10. stoletja uničil mnogo obetajočo zvezo med Veliko-moravsko državo in Panonskimi Slovenei. Rastislav in Kocelj sta hotela tu nekako obnoviti Samovo kraljestvo v še popolnejši obliki, kajti politična zveza bi bila utrjena po narodni cerkvi panonskomorav-ske nadškof ije sv. Metoda. Nemško madžarski klin nas je pa dokončno ločil od severnih Slovanov. Že v prvi polovici 13. | stoletja ni več Slovencev ob av- strijski Donavi, tudi severna in zahodna Koroška sta že po-nemčeni in še v teku 13. stoletja se je isto zgodilo z Gornjo Štajersko. Sicer je nemški val prepljusknil tudi češke meje, toda v zemljepisno enotni češki kotlini je pustil le ob robeh nemške koloniste, v naše proti jubovzhodu odprte alpske doline pa se je nemštvo neovirano razlilo. Nemci so imeli med redko naseljenim slovenskim prebivalstvom na razpolago dosti praznega prostora. Tako je nemštvo brez jezikovne meje promicalo v slovensko ozemlje, čigar severni del se je — tako rekoč od znotraj izvotljen — naglo sesul. Zato je bila tudi ponovna zveza slovenskih dežel s češkimi pod Premislom Oto-karjem II. v drugi polovici 13. stoletja predvsem fevdalnodi-nastična tvorba brez narodnih vidikov. Trajala je le pičlo desetletje, združeni 'Nemci i Madžari so ji pod vodstvom Rudolfa Habsburškega leta 1278 napravili konec. Habsburžani se sedaj ustalijo v Avstriji in po vrsti pritegnejo nase vse slovenske dežele tja do Jadrana in Furlanije. (Dalje prihodnjič) DELO DOBIJO nika slednjič popolnoma prepričalo, da se pelje prav, posebno ker smo ob enem tudi zapustili lepo Vipavsko dolino. Pravim, pravim," godrnjal je, "sedaj pa vidim, da se peljem prav, ker ne vidim drugega kakor gore, predore in mostove. Kdaj bodemo pač iz teh hribov ven?" Mož je namreč mislil, da je onkraj Vipavske doline noter do Trsta saijia planjava, posuta z mesti in vasmi, sredi vrtov in vinogradov. Namesto tega so se mu pa pokazali poraščeni vrhovi Trnovskega gozda, češ, tudi mi smo nekaj; pridi le gori in videl boš dovolj planjav. Vrhovi Trnovskega pogorja sicer ne dosegajo višine 1500 m, toda vsled svoje lege so razgledne točke prve vrste. Ako se povzpneš nanje, razprostirajo se pred teboj vse nedogledne pokrajine od sivega Triglava do sinjega Jadranskega morja. Kako krasno nasprotje, na eni strni snežni razriti grebeni| Julijskih planin, na drugi Pa j neizmerna morska gladina!] Majhen trud, s katerim poležeš | na Caven, Veliki rob ali Mrzo-' vec, se nikakor ne more primerjati s krasnim rzgledom, ki ga dosežeš na tako lahek način. Pot skozi košate gozde je nad vse prijetna in zdrava. Ako pa zaničuješ kot hud hribola-zec lepa pota, splezaš lahko na vrh po strmih golih stenah, katerih se tudi tu ne manjka. (Dalje prihodnjič) Neglede kako oddaljen je otok, na katerem so naše čete, pa so vseeno dobro oskrbovane s potrebno hrano, kateri jim prinesejo, če ne drugače pa z letali. Gornja slika je posneta na nekem samotnem otoku v Pacifiku in je videti domačine, ki razlagajo kruh z letala. Za uspešno invazijo je neobhodno potrebna točnost do minute. — Vojaški, mornariški in marinski častniki so zato posebno trenirani. Gornja slika nam predstavlja in-vaziisko lad i o va vajah pri nalaganju in idaganju vojnegamiteriala v Bradford, V. Videti je siednje velik tank, ko je zapustil ladjo r času, ko je v bližini eksplodirala v morje položena mina. Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK - Moški 77V&C na uro Ženske 62^c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (299) OSKRBNICE Poln čas 5:10 Dopoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V mestu- 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. Delni čas— 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. ■vko ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite Employment Office oaprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 prospect Ave., Soba 901 (296) Hiša naprodaj V Collinwoodu je naprodaj hiša za 2 družini, 10 sob, 2 garaži. Nahaja se' na 1260 E. 172. St., med Waterloo Rd. in Grovewood. Cena je $7,600. Ako kupite, se lahko takoj vselite v to hišo. Za podrobnosti se zglasite pri Matt Petrovich 253 E. 151. St. KE 2641. v (294) Proda ali zamenja Proda se ali zamenja hiša za 2 družini pri 140. St. ulični železnici blizu Eaton Axle. -5 sob zgorej je praznih in se lahko takoj vselite, 5 sob spodaj pa do-naša redno $62.50; 2 garaži; cena $5,900. Se vzame vaš lot v Euclidu na račun. F. J. Turk 1112 E. 174. St. IV 3153. (294) HOTEL STATLER potrebuje moške za OSKRBNIKA DELO V KUHINJI Potrebuje ženske za OPERATORICO STROJA ZA POMIVANJE POSODE POMOČ ZA PESTRY KUHARICO Zglasite se zadej v hotelu, E. 12. St.. < Personnel Office, soba 335 med 9 zjutraj "in 6 zvečer (294) Mnogo vaših prijateljev in sosedov je zdaj zaposlenih pri Ohio Crankshaft Mi lahko rabimo -200 moških in žensk Odprto imamo za LATHES GRINDERS MILLING STROJE INŠPEKTORJE BENCH TEŽAKE in mnogo drugih del Predznanje ni potrebno Plača od ure Zglasite se takoj Pohištvo naprodaj Proda se kompletno pohištvo za 3 sobe: kuhinjo, spalnico in sprejemno sobo. Obenem se dobi pravica najemnine v apart-jmentu. Naslov dobite v uradu | tega lista._ (294) j Hiša naprodaj I Naprodaj ie hiša za 2 družini na E.l j 78. St. in St. Clair Ave. Furnez. 2 ga- I ' raži. St lahko takoj vselite. Cena, samo $4,500. Prinesite aro s seboj na ■ I 7113 Myron Ave., tel. HE 6054. (296) ■ Ohio Crankshaft 3800 Harvard Ave. (Dec. 11, 13, 15, 18, 20, 22.) DELO DOBIJO DELAVCI Plača od ure VOJNO DELO Ihe Bishop & Babcock Mig. (o. 4901 Hamilton (294 MALI OGLASI Profesor Silvo Kranjec: Slovenska zemlja in njena usoda Velikokrat je bilo že poudarjeno dejstvo, da je Slovenija dežela, kjer se stikajo in križajo po prirodi različni deli zemeljske površine. Zato ima naša domovina toliko raznolikosti in pokrajinskih lepot, zato je pa tudi na stežaj odprta sosednim pokrajinam, ki jim kot prava dežela prehodov omogoča medsebojne zveze. Na slovenskem ozemlju se končuje najvažnejše evropsko gorovje, Alpe, in prehaja v kraški svet Dinarskega gorstva. Proti vzhodu se odpirajo alpske doline v širno Panonsko nižavje, na zahodu vodite Vipava in Soča v Gor-njeitalsko nižino. Slovensko zemljo obliva pa tudi morje, in sicer tam, kjer se Sredozemsko morje zajeda najdalj v evropsko celino. Ravno tukaj je v Postojnskih vratih med Alpami in Krasom najlažji prehod od sredozemske obale v notra-1 I n j ost Evrope, kakršnega ni od 'rhoneske doline naprej. Ob ; vzhodnem robu Alp vodi ta pot 1 na sever k Donavi in še dalje k I Odri in Visli. Ker so Alpe naj-Ibolj prehodno gorovje Evrope, I tudi severnozahodna meja Slo-jvenije ni dosti manj odprta, kajti ob Savi, Dravi in Muri ! vodijo pota čez razvodja in |prelaze v notranjost Alp in na predalpske planote na severu. Ker je naša zemlja skoraj od vseh strani enako dostopna, j je bila moč zunanjih vplivov še j bolj kot od zemljepisne lege, i odvisna od politične dejavnosti in moči naših sosedov. Rav-ino naša zgodovina dokazuje, da iso zgodovinski činitelji velikokrat močnejši od zemljepisnih. Alpske doline se odpirajo proti jugvzhodu v Panonsko nižino in na Balkanski polotok, , "naše reke tečejo," kot je dejal Krek, "proti Beogradu in Črnemu morju, nobena naša reka n. pr. ne teče proti Duna-ju," vendar kako dolgo smo bili politično ločeni od ostalih Jugoslovanov! Politično aktivnejši in kulturno višji krščanski zahod nas je kmalu po naselitvi pritegnil k sebi. Pri njem smo iskali opore pred j Obri in kasneje pred Madžari j in Turki, ki so- nas ogrožali z j vzhoda in juga; le poredko in | za malo časa smo se odtegnili zahodu, ko je bil ta politično oslabljen. Zveza s Srbi in Hrvati za Ljudevita Posavskega v začetku IX. stoletja je prvi t tak primer podobne težnje ka-,že politika Celjanov proti koncu srednjega veka, najbolj temeljito pa se je to zgodilo v Napoleonovi Iliriji v začetku 19. stoletja. Šele nato je s propadom Turčije in napredovanjem osvobojene Srbije rastla politična aktivnost jugovzhoda, kar se je dobro pokazalo v prvi balkanski vojni pred 30 leti. Priporočam se vam vsem skupaj, mladim in starim, da pridete po vsakovrstna darila. Imamo za moške srajce, krava- | te, nogavice in vsakovrstno; spodnje perilo. Ravno tako za žene in otroke; dalje lepe plahte in kovtre in vse drugo, kar se potrebuje pri hiši. Žene, ne pozabite, da pridete k nam po lepo in gorko suknjo, če jo potrebujete. Zalogo imamo veliko za male in velike ženske. Ravno tako imamo veliko izbiro lepih oblek vseh mer od 16 do 60. Pridite, se vam toplo priporočamo. Anzlovar's - vogal 62. St. in St. Clair Dec.15,17,20,23) BOŽIČNA DARILA! Največja izbira lepih in koristnih božičnih ti zmernih cenah! PRIDITE, DOKLER JE ZALOGA POLNA jj; 6612 St. Clair Ave. ■II Trgovina do božiča odprta vsak dan od 9 zjut. do NAZNANILO iN ZAHVALA V bridki žalosti in globoko potrti naznanj^ ^ vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža ^ sVe] no vest, da je nemila smrt posegla v našo sre o iv. nam odvzela iz naše srede preljubljenega in m pozabljenega soproga in očeta Stoletja stare piramide pri Gizehu v Egiptu so se znašle v midemi dobi, ko se mimo njih vije široka moderna cesta, pq kateri drve vsakovrstni avtomobili. Ob tej cesti pa so pričela ra-sti tudi razna mesta in naselja, da sprejemajo radovedna turiste. CLEVELAND ORCHESTRA ERICH LEINSDORF. dirigent SEVERANCE DVORANA: Četrtek, 16. decembra, 8:30 Sobota, 18. decembra, 8:30 DOROTHY MAYNOR. sopran V SEVERANCE HALL. CE 7300. Koristno in lepo božično darilo! "•ifi Ali veste, kako boste najbolj razveselili svoje- ga sorodnika, soseda, prijatelja ali znanca za božične praznike? Ako mu naročite Ameriško Domovino, SrHfl če je še nima! Dobil bo v hišo list, katerega bo goto-vo vesel. Ako ste v Clevelandu ali tod okrog, pokličite naše upravništvo — HEnderson 0628 in eden naših zastopnikov se bo oglasil pri vas in se boste pogovorili. Zunanji naročniki pa pošljite Money Ljjj Order ali ček ter naslov novega naročnika. g tem lepim in koristnim darilom jih razveseli lite že z božično številko, ki bo izšla 23. decembra. gLi, Zato nam morate pa poslati naročilo pravočasno. ^^ Vi, ki ste že naš naročnik, dobro veste, da je Ameriška Domovina dober list in da ga z veseljem citate. Dajte, seznanite tudi druge ž njim, o katerih bi radi, da imajo dober list v hiši. S tem boste imeli zavest, da ste naročili prijatelju dober list in ^gjd pa da ste pomagali razširjati zanimiv dnevnik med ^ narodom. '^fl Mi vam bomo hvaležni in hvaležen vam bo tu- di novi naročnik! OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca Lt. Isabelle L. Wheeler, vojaška bolničarka iz Blanchard, Iowa, je bila prva vojaška bolničarka, ki je prejela odlikovanje "Purple Heart." To odlikovanje je prejele za službovanje z našo vojsko v Italiji. Rila je nalužbetka na bolniški la~ dji, katero so zadele nemške bombe pri Salernu, Italija. JOHN OBLAKA Fred Zaman-a ki ga je Bog poklical k sebi in je izdihnil svojo ^ ^ dušo 13. novembra 1943 v starosti 73 let. D°n'0(i. bil iz vasi Stefan, fara Trebnje na Dolenjskem, koder je prišel sem pred 48 leti. ,, j,reZ. Po opravljeni zadušnici v cerkvi Marije madežnega Spočetja na W. 130. cesti smo ga žili k večnemu počitku 17. novembra ^a Ka * pokopališče. dni- Najlepšo zahvalo želimo izreči vsem s ^ kom in prijateljem, ki so nam bili v tolažbo i tudj moč v teh najbolj žalostnih dnevih. Zahva o ^ izrekamo vsem, ki so prišli blagopokojnega po ^ in ki so z nami čuli ter se udeležili sv. mase *reba- "arčno V globoki hvaležnosti se želimo PrIS ^ .flemii zahvaliti vsem onim, ki so v blag spomin P° za-okrasili krsto s krasnimi venci. Najprisrc" tako hvalo naj prejmejo tudi vsi oni, ki so darova i ^ za obilnem Številu za sv. maše, ki se bodo daio mirni pokoj duše pokojnega. . tjSti, Našo prisrčno hvalo naj sprejmejo tudi v. ki so dali svoje avtomobile brezplačno na ra ^v0<}u ob priliki pogreba. Lepa hvala pogrebnem« ^ cer. Corrigan Bratje za lepo urejen zadnji sprev kev in na pokopališče. . ]iapra- če smo pomotoma izpustili kako ime- al1 ^j. se vili kako drugo pomogo, prosimo oproščenja, želimo vsem najprisrčnejše zahvaliti. ju Preljubljeni in nikdar pozabljeni sopi^ ^ skrbni oče, zastonj Te sedaj iščejo naše s0 -e pri šel si od nas, ni Te več med nami. Težko na ysejtf0' srcu, odkar si se za vedno ločil od nas. pla' gočnemu pošiljamo prošnje, naj Ti podeli v čilo, naj Ti bo lahka ameriška zemlja. Žalujoči ostali: ANA ZAMAN, soproga FRED, STEVE, MATTHEW, sin°v ^ MARY, ANNIE, MOLLY in JULIA, 'hcer , 8 vnukov Cleveland, Ohio, 15. decembra 1943. ^.^sL UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BER^A ENGLISH-SLOVENE KMC««" _ kateremu jc znižana cena dj in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH 0. 6113 St. Cl.ir Ave. Za koristno božično DARILO! Pridite, oglejte si in izberite iz naše bogate zaloge lepo in koristno božično darilo. V zalogi imamo radios, namizne in velike, svetilke, visoke in namizne, sete parfumov, pyrex sete., nove in zelo pripravne posode za kuhanje kave. Imamo še veliko drugih predmetov, ki so zelo pripravni za božična darila. Imamo tudi lepe stenske koledarje. Pridite ponje! NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Avenue JOHN SUŠNIK, lastnik. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) CE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti \ želodcu, jetrih, ledicah, vranci revmi, visokem pritisku krvi ali zastareli poškodbi, pridite i meni, da vidim, kaj morem sto riti za vas. Imel sem velil uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vas materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. MISTER! J A ROMAN —Da, toda rekli ste mi včeraj zjutraj, je osorno odgovo-' ril stari morski medved, da po-j zneje določite pristan, kjer vas naj izkrcam. — Spremenila sem svoje mnenje; ne gremo več v Ame-j riko, nego v London. Spremenite takoj smer in glejte, da bomo čim hitreje tam. Kapetan Bazil je bil tako silno začuden, da Misteriji ni mogel niti besedice odgovoriti. Odšel je z malomarnim pozdravom h krmarju, da spremeni smer ladje. Ko se je spet vrnil na krov, se še ni nehal čuditi. — Pri moji veri, je zamr-mral, nafosled pa le pridem do -rpoznaVja, da imam opraviti z blaznimi! . . . Potem je zmigal z ramami in filozofsko pripalil svojo pi-pico, saj je bil izborno plačan vnaprej. Kaj so ga brigale kaprice njegovih potnikov! OSMO POGLAVJE Ellen Terry Bankir John Terry je bil vaokraten milijonar že za časa transvaalske vojne. Pozneje je špekuliral na demantne rudnike v Kapski koloniji z neverjetno srečo. Zadostovalo je, da je kupil kako polje in že so našli na njem velike in čiste dra- : ge kamene. Njegovi londonski tovariši so ga kmalu začeli imenovati kra- 1 lja demantov, ne morda ker je bil najbogatejši trgovec z dragulji in tudi ne, ker je morda ' skušal ustanoviti d e m a ntni : iir}iiiiii!iiiiiE]imii!i!iii[]iiimiiii!iaiiii!iiimoiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii(« trust, nego ker je bil posestnik ■največjih in najlepših kame-[ nov. Njegova zbirka ni imela enake na svetu. John Terry je bil še čil mož, ko je nenadoma opustil trgovi-! no zaradi smrti svoje žene. Imel je takrat petdeset let. Ta katastrofa mu je bila namreč povzročila neizmerno bol. Od takrat ni hodil več v družbo in živel je v samoti v elegantni hišici na trgu Belgrade square v okraju Westmin-stru. Po smrti svoje žene, radi katere se ni nikoli potolažil, se je popolnoma posvetil vzgoji svoje hčerke Ellene. John Terry je živel kot ura v vsakem oziru: za ženske se ni brigal, igral ni, pil ni in k dirkam ni hodil. Uvedel je bil svojo hčerko v vse finančne zadeve, vodil jo je sam v gledališče in v družbo in s petdesetim letom je imel pogum, znova početi s študijem, samo zato, da bi Ellen ne imela drugega profesorja kot njega. Ellen je bila prisrčno dekle in je naravnost oboževala svojega očeta. Največja skrb bankirja je bila in njegov največji strah, da ne bi prej umrl, predno bi se poročila njegova hčerka z možem, s katerim bi bila srečna. —Enkrat se boš pač le morala odločiti, je dejal nekega jutra bankir, ki je sedel poleg svoje hčere v študijski sobi. —Saj imam še dosti časa, je dejala deklica in se nasmehlja-la. Tako, kot živim sedaj, sem popolnoma srečna. —Ravno radi tega, ker se silno bojim, da se poročiš z možem, ki te ne bo razumel, bi ti najraje sam izbral idealnega soproga. To je bil večni predmet pogovorov med očetom in hčerko, toda Miss Ellen jih je konča-vala z zvonkim smehom. Sicer : pa bi bil morda John Terry v 1 veliki zadregi, če bi ga Ellen ; slulšala in si izbrala enega brezštevilnih kandidatov, ki so 1 se zanimali dan za dnem za le- ' po gospodično — in še lepšo ! doto. Ellen je bila majhna, imela ' ie dolge zlate lase, od narave J skodrane, in svetlo-modre oči 1 kot lanov cvet. Njena polt je 1 bila idealno bela, njen smeh in s njena veselost naravnost oča- N rujoča.' Vedla se je fineje in • uljudneje kot marsikatere dame, ki so bile bolj izzivajoče iz njene male osebnosti. Prijateljski pogovor med očetom in hčerko je prekinil iakaj v rezedni livreji, obšiti z zlatom, belih nogavicah in kratkih hlačah. Spoštljivo se je I priklonil pred Johnom Terry-j jem in mu pomolil pismo na1 pozlačenem krožniku. Ellen je dala pismo očetu, J med tem ko se je služabnik spet globoko priklonil in neslišno odšel. John Terry je prerezal pi-™o in čital: Scotsh Commercial Bank, Threadneedle St. 30, C. London Gospod! <. V zelo važni zadevi imamo govoriti z Vami. Zelo Vas bo zanimala. Pismeno Vam ne moremo razložiti. Bodite, prosim, tako prijazni in pridite v naš urad danes popoldne okoli druge ure. Za direktorja: S. Boulting. —To me pa res joei, je vskli-knil bankir. Prisiljen sem oditi po kosilu v mesto. —Kaj je s tem pismom? je nezaupno vprašala Miss Ellen. —Ničesar ne vem. Toda po imenu banke, ki je veliko in solidno podjetje, sklepam, da me bo eden mojih dolžnikov prosil, naj počakam. — Če bi moral radi tega še večkrat hoditi v mesto, rajši odnehaj in pusti, naj ti plača pozneje. Stari bankir se je pretkano nasmehljal. —Ti bi na poseben način vodila finančne zadeve, je dejal. Saj veš, da svojih dolžnikov itak preveč ne pritiskam. Pomiri se, takoj .sprejmem pogoje, ki mi jih stavijo in nato se vrnem. —Rajši bi videla, če ostaneš. Težko mi je pri srcu, kot da mi grozi kaka nesreča . . . John Terry je pomiril svojo hčerko, rekoč, da je malo razvajena. Poljubil jo je pri odhodu in nekaj minut pozneje je že oddrdral v svojem avtu v mesto. Veliki in suhi lakaj, ki mu je bilo ime Rakham, je z ironično zadovoljnostjo gledal, kako odhaja bankir. Ko je bil sam, se je nasmehnil, a nenadoma se je stresel. Nista še bili pretekli dve minuti od Terry j evega odhoda in že se je ustavil drug eleganten avto pred hišo, kot da bi oni, ki so bili v tojem, samo čakali na ugodni trenutek, cla se bankir odpelje. Dva moža sta stopila z voza, na katerem se je nahajal težak zaboj, za njima pa je izstopila mlada, črno oblečena dama—Misterija, ki je prišla prejšnji večer v London na krovu "Morske lastovke" — in kot zadnji — Indijec Nathan Mahel. Mirno je šel Rakham odpret vrata in spustil vso tolpo v hišo. Bandit, preoblečen v lakaja, se je pred Misterijo ravno tako spoštljivo priklonil, kot nekaj trenutkov poprej pred bankirjem. —Ali si od točke do točke ubogal ukazom, ki sem ti jih brzojavila? je vprašala Misterija. —Da; moj prednik, ki ga je eden avtomobilov Mygalov podrl na tla, leži v bolnišnici za i tri mesece. Javil sem se takoj | v službo in na podlagi svojih spričeval sem bil sprejet. Osem dni sem tu in zadovoljni so z menoj. —Dobro. Vedi nas k blagajni. Imamo samo tri četrt ure časa. Moramo hiteti. Kje je služinčad? —Njih se nimamo bati. Sobarica je odšla, šofer je z gospodom, kuhar in njegov pomočnik ne prideta nikoli iz kuhinje, ki je v kleti na zadnji strani hiše, ostali sluge so pa ! t hlevu ali v parku. —Dobro! je rekla Misterija ■s poveljujočim glasom. Ti ostaneš tu in paziš, med tem ko se mi spravimo na delo. Roparji so odšli v Terryjevo delavnico. Najprej so potegnili debele baržunaste zastore dol, potem sta Nathan in njegova dva pomočnika postavila poleg blagajne aparat za taljenje z acetilenom in vse potrebne pripomočke. Delali so naglo in spretno, kar je kazalo, da imajo že vajo. Beli jeziki plamena so lizali v krožni črti jeklena vrata blagajne. Jeklo se je začelo v silni vročini polagoma mehčati. j Misterija je stala poleg in vsak trenutek pogledovala na uro. —Žurite se, je dejala, sicer bo John Terry prej nazaj, predno boste opravili! •—Ni mogoče hitreje delati, se je jezil Nathan, ki mu je že pot stal na čelu. Nikoli še nisem videl tako trdega jekla; menda je zlitina s kromom in vanadijem, ki je sploh ne da staliti . . . Nathan ni mogel končati svojega stavka. Tudi Misterija je obmolknila od začudenja. Miss Ellen je bila vstopila v beli muslinasti obleki v sobo in gledala skupino roparjev brez razumevanja s pogledom, ki je kazal obenem strah in začude-nost. Bila je tako zmedena od nepričakovane slike, ki se je nudila njenim očem, da ni mislila niti na beg, niti na klicanje na pomoč. Misterija je takoj spoznala, da se je treba okoristiti s to neodločenostjo. Kot tigrinja se je vrgla na Miss Ellen, jo zagrabila za grlo in ji porinila siisnjen robec v usta, predno je mogla kričati. Roparjem niti ni bilo treba jo zvezati, kaj- ti preplašeno dekle se je onesvestilo. —To je popolnoma sprem-nilo naš načrt, je dejala Misterija z odločnostjo, ki jo je imela v takih trenutkih. Cemu bi se mučili, da predremo ta vrata! Sedaj imamo mnogo varnejši pripomoček, da pridemo do demanta. Odvedimo dekle in hitimo na ladjo. V dveh urah mora "Morska lastovka" biti izven Londona . . . Roparji so pustili svoj aceti- lenski aparat na licu mesta j odnesli Miss Ellen v svoj avta Misterija je odhajala zadnja še pred odhodom pa je vfla j Ferryjevi pisalni mizi list P'J pirja, napisala nanj nekaj J sed, ga pustila na robu m tako da je bil dobro viden hitela za ostalimi v avto, ki kot strela oddirkal v smeri F ti pristanišču. (Dalje prihodnjič) Kupujte vojnehonj^L