i=!je - skladišče
D-Per
159/1982
A-Lisozubid , 3
informator
jorenje jorenje cobiss jorenje
gorenje
gorenje
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje —Št. 3—Leto XVII. — Titovo Velenje, 21.1.1982
VOLITVE 1982
V	letu 1982 poteče mandat vsem dosedanjim delegatom v delegacijah samoupravnih interesnih skupnosti, zboru združenega dela, vodstvih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organih v temeljnih organizacijah združenega dela, kakor tudi nosilcem družbenih funkcij v občini, republiki in federaciji.
Da bi zagotovili nemoteno in demokratično odločanje v vseh institucijah našega političnega sistema socialističnega samoupravljanja, smo se že v mesecu septembru pričeli dogovarjati o pripravah na volitve v letu 1982, kajti naša dolžnost je, da-se izvedejo nove volitve najkasneje 15 dni pred potekom mandata dosedanjim delegatom.
V	vseh osnovnih organizacijah sindikata smo pričeli z evidentiranjem možnih kandidatov po sindikalnih skupinah, prav tako pa so se v evidentiranje vključile tudi družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v tozdih in DSSS. Tehnično-administrativna dela ob evidentiranju so vodili evidentičarji, ki jih je imenoval delavski svet v vseh tozdih in DSSS. Tako smo v mesecu novembru končali z evidentiranjem.
V	temeljnih organizacijah združenega dela in v delovni skupnosti Gorenja TGO smo skupno evidentirali 1956 možnih kandidatov za nosilce različnih družbenih funkcij.
Od tega smo za:
—	člane delegacij samoupravnih interesnih skupnosti evidentirali 990 kandidatov,
—	člane delegacij za zbor združenega dela 161 kandidatov,
—	za vodstva družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v tozdih in DSSS 1089 kandidatov.
Od skupaj 1956 evidentiranih kandidatov je članov Z K 391 (19,9 %) in 892 žensk (45,6 %).
V	decembru 1981 smo izvedli že tudi predkandida-cijske konference, na katerih so se izoblikovali osnutki kandidatnih list, ki bodo dokončno oblikovane in potrjene na kandidacijskih konferencah do 5. februarja 1982.
Naloge temeljne kandidacijske konference so:
•	obravnava in sprejem poslovnika o delu kandidacijske konference
•	obravnava in sprejem poročila izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve
(Dalje na 2. strani)
ČAS ŠOLSKIH POČITNIC
Tudi učenci velenjskih osnovnih šol so naposled bolj ali manj težko pričakali čas zimskih počitnic. Šolsko torbo, knjige in zvezke bodo zamenjale smuči, sanke, drsalke ali pa le brezskrbni dnevi. Vendar le, ko bi bilo snega več.
f
•	obravnava in uskladitev predlogov možnih kandidatov za člane delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in zbor združenega dela
•	določitev kandidatne liste za člane delegacij samoupravnih interesnih skupnosti, zborov združenega dela in vodstev družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v tozdih in DSSS
•	obravnava predlogov kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in kandidatov za vodilne funkcije v skupščini občine in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti
•	obravnava predloga evidentiranih možnih kandidatov za zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ, za družbenopolitični zbor skupščine SRS, za predsednika in člane predsedstva SRS in druge možne kandidate za nosilce vodilnih funkcij v republiki in SFRJ
•	določitev delegata za prvo sejo občinske kandidacijske konference.
Na volitvah 11. marca bomo volili delegate — delegacije:
1.	zbor združenega dela občinskih skupščin
2.	občinske samoupravne interesne skupnosti — družbene dejavnosti:
—	otroško varstvo
—	izobraževanje
—	kultura
—	telesna kultura
—	zdravstvo
—	zaposlovanje
—	raziskovanje
—	socialno skrbstvo
—	pokojninsko invalidsko zavarovanje
3.	občinske samoupravne interesne skupnosti — gospodarske dejavnosti:
—	stavbno-zemljiška skupnost,
—	stanovanjska skupnost
—	komunalna skupnost
—	vodna skupnost
—	požarno varstvo
—	enota ptt prometa
—	območna skupnost ptt prometa
4.	republiške samoupravne interesne skupnosti — družbene dejavnosti, posebej v posebne raziskovalne skupnosti in posebne izobraževalne skupnosti
5.	republiške samoupravne interesne skupnosti — gospodarske dejavnosti in sicer elektrogospodarstvo, železniški transport in luški promet
Hkrati bomo v tozdih Gorenja TGO volili tudi delegate v:
1.	delavske svete TOZD in DSSS
2.	disciplinske komisije TOZD in DSSS
3.	samoupravno in delavsko kontrolo TOZD in DSSS
4.	delavski svet delovne organizacije Gorenje TGO
5.	disciplinsko komisijo delovne organizacije
6.	samoupravno delavsko kontrolo delovne organizacije
Poročilo (zapisnik) o delu temeljne kandidacijske konference in predloge kandidatnih listje potrebno posredovati vsem samoupravnim skupinam, en izvod pa izobesiti na oglasnih deskah v tozdih in DSSS.
Volitve v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih so razpisane za 11. marec 1982, naloga nas vseh pa je, da zagotovimo polnoštevilno udeležbo na voliščih.
Služba DPO Marjana Koren
Pogovor o „ldejah”
Z RAZPISI PROIZVODNO-TEHNOLOŠKIH PROBLEMOV IN RACIONALIZACIJO SO NAJPREJ ZAČELI V TOZDU PRALNA TEHNIKA
V prvi letošnji številki Informatorja je bil objavljen razpis proizvodno-tehnoloških problemov in racionalizacije v proizvodnji pralnih strojev. To je bil prvi razpis, ki naj bi privabil delavce k razmišljanju o tem, kako bi pripomogli k izboljšanju tehnologije, delovnih pogojev, skratka k racionalizaciji. Seveda pa je takšno razmišljanje spodbujeno tudi z nagradami — delavski svet je sprejel sklep, da bodo vsak smiselni predlog nagradili z enkratno nagrado od 500 do 1.000 dinarjev.
In kako je akcija sprejeta v tozdu Pralna tehnika? Kakšni so prvi odmevi? Kaj pričakujejo? O tem je tekel pogovor, pri katerem so sodelovali: Mihael Fišer, obratni ključavničar in uspešen inovator, Branko Rednak, vodja materialne oskrbe in predsednik delavskega sveta tozda, Marjan Korotan-čnik, skrbnik sredstev za delo in uspešen inovator, Martin Skledar, strojnik v dodelavi, in Franc Kos, vodja tozda.
MIHAEL FIŠER, (v Gorenju zaposlen od leta 1971, je bil najprej sestavljalec v montaži pralnih strojev, potem je delal v kontroli, sedaj pa je ključavničar ter uspešen inovator):
„Ta akcija je res vredna, da bi se vsak delavec zamislil. Za sebe vem, da ne bi prišel do izboljšave, če me v to ne bi prisilile razmere. Ker smo imeli težave z izvijači, ki jih dobimo iz uvoza, sem moral poiskati rešitev, kako bi podaljšali uporabo le-teh. Prišel sem do zamisli, da bi izvijače brusili, torej sem moral izdelati napravo za brušenje. Izkoristek izvijača je sedaj večji za 40 %, to napravo pa uporabljajo v vseh tozdih. Doslej sem prejel za izboljšavo enkratni nagradi v tozdu Pralna tehnika in tozdu Kuhalni aparati.
Za sedanjo akcijo pa menim, da je nagrada dovolj spodbudna!"
BRANKO REDNAK,(v Gorenju od leta 1969):
„Ta akcija, ki smo jo sprejeli, bo v končni fazi veliko pomenila, saj doslej marsikdo ni vedel, kako bi ukrepal, če se mu je porodila kakršnakoli zamisel, da bi izboljšal postopek dela in podobno ... Prepričan sem, da bodo rumeni plakati sodelavce pritegnili toliko, da bodo s svojimi predlogi prišli tudi na dan.
Ta akcija naj pomeni začetek stalne aktivnosti na področju množične inovacijske dejavnosti in to moramo tudi stalno spodbujati.
Nekaj težav bo, ko bo treba izpolnjevati obrazce. Seveda smo ljudje takšni, da se bojimo kaj zapisati. Pomagati bomo morali prav tem sodelavcem, nato pa tudi skrbeti za to, da bo komisija pravočasno obravnavala predloge."
FRANC KOS,(vodja TOZD):
„Da bomo olajšali izpolnjevanje obrazcev, bomo primer predloga predstavili na oglasni deski! To bo prijava tovariša Fišerja!"
MARJAN KOROTANČNIK,(v Gorenju od leta 1968, doslej prijavil tri predloge inovacij):
"Ideja je spodbudna, če pogledamo nazaj, ko je bil razvoj te dejavnosti ustavljen. To je predvsem spodbuda neposrednemu proizvajalcu. Seveda pa bi več morale narediti tudi tehnološke in konstrukcijske službe. Predloge bi morali bolj upoštevati. Ocene so včasih preveč stroge, ozke.
Sedaj nas res priganjajo vsi po vrsti, da bi kaj izboljšali, nam dajejo smernice, možnosti so odprte za vsako dejo. S tem pa bomo povrnili marsikomu tudi zaupanje, ki smo ga s prejšnjimi odnosi na tem področju izgubili. Nekateri, ki so kaj predlagali, niso dobili niti odgovora."
In kakšne so morebiti nove zamisli, kaj pripravljajo?
MARJAN KOROTANČNIK:
"Vemo, da imamo v tozdu Pralna tehnika najstarejšo tehnologijo.
Skupaj s sodelavcema Kotnikom in Skledarjem delam pri izboljšavi proizvodnje kadi starih tipov pralnih strojev, ki jih moramo izdelovati za tozd Servis in maloprodajo. Z izboljšavo bomo prišli do ugodnega rezultata, saj bomo dnevno proizvodnjo povečali od 200 na 300 kosov!"
MARTIN SKLEDAR, (v Gorenju od leta 1972, strojnik v dodelavi v surovinskem obratu):
"Pri svojem delu se srečujem z najrazličnejšimi težavami. Pri izdelavi bobnov na liniji Miramondi je, na primer, pihal zdravju škodljiv zrak. Z izboljšavo sem zrak preusmeril in je sedaj izločen. To je bila velika olajšava za delavce pri tem delu. Naslednja težava je bila pri izseku na obodu kadi. Z ovalnim izsekom bo izmet manjši, zmanjšal se bo tudi direkten zastoj na Uniji. Te predloge bom tudi prijaviI.
Seveda pa je sedanja akcija namenjena vsem sodelavcem, ki bi jih morali vsi še bolj poslušati. Prepričan sem, da delavci sami o izboljšavah veliko razmišlajo in jih morda le ne znajo dovolj nazorno predstaviti, utemeljiti! Tudi sam veliko razmišljam, seveda največ ob delu, včasih pa tudi doma."
BRANKO REDNAK:
"V tozdu bi morali imeti inovatorji svoj prostor, svoj kotiček, v katerem bi bili na voljo razni pripomočki! Marsikdo bi se popoldne vrnil v tovarno in skušal rešiti kakšen problem. Sedaj smo vezani le na storitve v tozdih Orodjarna in Vzdrževanje, kjer pa vsega ne moremo preizkušati. Vsakdo si pri uresničitvi kakšne zamisli laže pomaga sam kot pa da jo preda naprej."
MARJAN KOROTANČNIK:
"Naprave so stare več kot petnajst let. Če gre kakšen stroj v popravilo, se lahko vse ustavi. Vezani smo na storitve drugih!"
MARTIN SKLEDAR:
"Vsak bi več naredil, če bi lahko sam izdelal kakšno izboljšavo, nimamo pa orodja in sredstev."
FRANC KOS:
"Idej je vedno več. Nihče pa ne piše rad. Dogovorjeno je, da lahko vsakdo pride do nas in mi mu bomo pomagali. Sicer pa imamo na tem področju tudi že bogate izkušnje. Na eni strani so ljudje, ki svojih inovacij ne prijavljajo, po drugi strani pa smo imeli spor, ko je tehnolog predlagal izboljšavo, kar pa je bila delovna dolžnost tehnološkega oddelka."
BRANKO REDNAK:
„Kje je meja med delovnimi opravili in nalogami ter med inovacijami? Kar nekdo premišljuje in razglablja med delovnim časom, je tudi to inovacija? In to z družbenimi sredstvi? Težko je postaviti mejo. ”
MARJAN KOROTANČNIK:
„Pri predlogih, ki jih dajemo, preveč odloča vpliv posameznikov."
FRANC KOS:
„Pocenitev je nujna in zato smo se odločili za to akcijo. Pozna se, da že deset let nismo vlagali v tehnologijo. Kakovost težko izboljšujemo in imamo tudi dokaj zahtevno proizvodnjo, pri kateri imamo opraviti z elektriko, vodo in gibanjem. Da bi delavcem približali to problematiko, smo se tudi odločili za nagrajevanje inovacijskih predlogov.
Položaj je težaven. Uvoza ni in zato moramo biti pozorni tudi na drobne predloge, na malenkosti."
RUMENI LETAKI VABIJO, SPODBUJAJO, NAGRAJUJEJO
Ob zaključku pogovora je vodja tozda Franc Kos odgovoril tudi na vprašanje, kaj je sam prispeval k izboljšanju in pocenitvi proizvodnje.
FRANC KOS:
„Predlagal sem spremembo, s katero bomo prihranili od 10 do 15 ton lahkega kurilnega olja mesečno. Trak sušilne peči v emajlirnici bomo speljali nad žgalno konti pečjo. To rekonstrukcijo že izvajamo."
Nekaj idej se je verjetno porodilo tudi med pogovorom o inovacijskih ..idejah". Delavnica za inovatorje je tudi eden izmed predlogov, kako omogočiti delo inovatorjem. V tozdih teče proizvodnja naprej, ker mora teči, zato je možnosti, da bi preizkušali kakršnekoli inovacijske predloge, pravzaprav malo. Morebiti bi ob prostoru, v delavnici za inovatorje, tudi drugače povezali delavce, morda v krožku ali sekciji inovatorjev.
Pogovor vodil in zapisal Hinko Jerčič
Stanovanjska vprašanja
POROČILO S SEJE SVETA ZA STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
Delegati so se v četrtek, 24. decembra 1981, sestali na svoji 14. redni seji in obravnavali naslednji dnevni red:
1.	Pregled sklepov prejšnje seje
2.	Obravnava vlog za dodelitev stanovanj in kreditov
3.	Obravnava prekoračitve investicije v Šalek — Gorica III
4.	Razprava o samoupravnem sporazumu in pravilniku o reševanju stanovanjskih vprašanj
5.	Vprašanja delegatov
Delegati so na predlog službe za stanovanjsko gospodarstvo dodelili stanovanja naslednjim prosilcem:
1. Neža Bolte, Hladilna tehnika, 3-sobno, Jenkova 17, št. 4 (sanacija); 2. Betka Pelc, Elektronika, 2,5-sobno, Foitova 8, št. 21 (izprazni Breskovar); 3. Dragica Boljte, DSSS TGO, 1-sobno, Jenkova 17, št. 33 (izprazni Kos); 4. Franc Boljte, DSSS TGO, garsonjero, Kidričeva 55, št. 46 (izprazni E kreš); 5. Handija Omerovič, Vzdrževanje, 1 -sobno, Kidričeva 55, št. 1 (sanacija); 6. Borislav Pajič, Promet, garsonjero, Kidričeva 55, št. 3 (izprazni Končnik) — začasna dodelitev; 7. Stjepan Novinič, DSSS TGO, garsonjero. Šaleška 2a, št. 40 (izprazni Lesjak); 8. Zvonimira Poznič, Servis in maloprodaja, garsonjero. Šaleška 2d, št. 21 (izprazni Sevčnikar); 9. Silva Koren, Pohištvo, 2,5-sobno, Veljka Vlahoviča 57, št. 24 (izprazni Boljte); 10. Marina Pušnik, Elektronika, garsonjero, Veljka Vlahoviča 38, št. 7 (izprazni Koren).
Janezu Bombeku in Štefanu Zormanu se izda soglasje za medsebojno zamenjavo stanovanja.
Jožici Boh in Zdravku Podkoritniku se izda soglasje za medsebojno zamenjavo stanovanja.
SKLEP: Vlogama Karla Škrubeja in Antona Pesjaka za dodelitev dolgoročnega kredita se ne ugodi, ker sredstev ni na re: olago.
SKLEP: Olgi Pilih se dodeli dolgoročni kredit za dokončanje stanovanjske hiše.
Vlogi za dodelitev dolgoročnega kredita Hermanu Pogladiču se ne ugodi, ker sredstev ni na razpolago.
SKLEP: Odobri se prenos obveznosti vračanja kredita Vlada Jezernika na ženo Stanko Jezernik.
V	zvezi z obravnavo prekoračitve investicije v Šalek—Gorica III zaradi dokončanja poslovnih prostorov, ki bi jih po dokončanju oddali v najem TOZD Promet.
V	zvezi s tem je svet sprejel
SKLEP: Prekoračitev investicije za dokončanje objekta Šalek-Gorica lil se ne sprejme. Poskuša se najti možnost preureditve navedenih prostorov v stanovanja.
Svet daje predlog delavskim svetom TOZD, da do 20. januarja 1982 obravnavajo Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo in Pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj ter ga nato dajo v javno razpravo. Referendum za sprejem obeh aktov naj bi bil 17. februarja 1982.
Mladinske delovne akcije
Človek ne živi samo svojega osebnega življenja kot posameznik, temveč zavedno ali nezavedno tudi življenje svoje dobe in sodobnikov...
(Thomas Mann)
Občinska konferenca ZSMS Velenje bo letos poleg lokalnih organizirala še dve brigadi za:
—	zvezno mladinsko delovno akcijo Slovenske Gorice (od 5. 6.-3. 7. 82)
—	republiško mladinsko delovno akcijo Kras 82 (od 18. 7. — 7. 8. 82)
(datumi še niso potrjeni).
Vse informacije dobite pri referentih za mladinske delovne akcije v osnovnih organizacijah ZSMS. V vaših delovnih okoljih predlagajte najboljše mladince. Upoštevajte, da je udeležba na mladinski delovni akciji nagrada za doseženi uspeh na delovnem mestu.
Mladinske delovne akcije so pomembna oblika sodelovanja mladih v družbenem življenju. Bolj kot kdajkoli se moramo zavedati, da bomo le z resnim pristopom uresničevali postavljene cilje.
Vsako leto razmišljam, kako bi pritegnili mlade, da bi jih ..zamikalo" preizkusiti brigadirsko življenje. Besede brigadirjev, ki so delovne akcije že doživeli, so za nekoga, ki ne pozna življenja v naselju ali celo pod šotori, čudne. Kako lahko nekdo trdi, da ti bo za nekim tujcem po mesecu dni skupnega dela in življenja, težko. Je res tisto delo v vročih ali pa deževnih dnevih, popoldansko posedanje in debate brez konca, prezgodnja telovadba, dolgočasenje na predavanjih .... tista privlačnost, ki jo mnogi zamenjajo za brezskrbno posedanje doma.
Vprašajmo se, kaj izgubimo, če poskusimo! Morda bomo po akciji rekli le: „Ne, to ni zadnjič. Spet se vračamo naslednje leto." Pa četudi ne bomo šli. Svojim prijateljem bomo pripovedovali o tistem pravem družabnem življenju.
Moto, ki ga uporabljamo že vsepovsod:
„ ... Prišli smo, da z lopatami v rokah ponovno gradimo najlepše mostove na svetu — mostove mladosti in prijateljstva ..." naj bo moto naših akcij.
M. K.
Naš pogovor
JOŽICA ZAVERLA
Iz dneva v dan se srečujemo, bodi tedaj, ko hitimo zjutraj v tovarno, na avtobusu, ob delovnih strojih, ob tekočih trakovih, ob pisalnih mizah, bodi tudi v času malice. Ali se tudi poznamo?
In tako je bilo tudi z Jožico. Skoraj vsak dan se srečamo. Izmenjamo si pozdrav, si zaželimo dober tek, rečemo tudi kritično besedo o člankih v Informatorju ... In to je bil tudi izziv, da smo Jožico povabili na naš pogovor.
Jožica Zaverla se je rodila leta 1946 v Šoštanju. Tam je tudi končala osnovno šolo, srednjo strojno tehnično šolo pa v Celju.
„Po končani srednji šoli sem se leta 1965 zaposlila v elektroenergetskem kombinatu EKK. Kot pripravnica sem delala pri notranjem plinskem omrežju. Delo je bilo pestro, zanimivo, toda leta 1966 so izgradnjo kombinata opustili. Mislim, da je kar škoda, kajti danes bi ta energetski velikan bil kar potreben. Seveda vseh podrobnosti takrat nismo poznali.
Tisti, ki smo bili zaposleni, smo se takrat srečali s pomembno odločitvijo. Poiskati smo si morali novo delo. In tako so mi ponudili delo v Gorenju. V začetku julija 1966 smo prišli v Gorenje. Bilo je popoldan, ko nas je sprejel tovariš Atelšek. Ponudil mi je delo v konstrukciji in v proizvodnji. Ker mi delo v konstrukciji ni bilo všeč, sem se raje odločila za proizvodnjo. Postala sem planer obrata in se ukvarjala z dokumentacijo, potrebno za proizvodnjo izdelkov."
Sprva je bilo delo dokaj enostavno, vse so računali ročno. Mojstri so dobro poznali tehnološke postopke, vse so vedeli domala „na pamet". Vendar pa se je s skokovitim razvojem tehnologije in z osvajanjem novih proizvodov delo krepko spremenilo. Jožica pozna ta razvoj še najbolje. V pripravi dela se je prvič srečala z mrežnim planiranjem. Ko je prišel računalnik, je bilo treba vse delo prenesti na računalniški .jezik". Ni bilo treba več izpisovati vsakega vijaka, matice in podložke, od emajla do embalaže. Toda kljub temu delo takrat ni bilo enostavnejše.
„Nasprotno, vse delo je postajalo še odgovornejše. Usklajevati smo morali potrebe z nabavo, koordinirati potrebe orodij za prirezovanje, spremeniti tehnološke postopke, da ne bi prihajalo do motenj v proizvodnji... Širili smo programe. Od štedilnikov in kuhalnih aparatov, od pralnih strojev in hladilnikov do elektronike. Pravilna dokumentacija je postajala vse pomembnejša."
Z razširitvijo proizvodnega programa so tudi v strokovnih službah priprave proizvodnje, terminskem načrtovanju in drugod, nastale temeljite spremembe. Centralna služba programiranja razvoja se je preorganizirala v Službo osvajanja proizvodnje, v kateri je Jožica Zaverla danes samostojni skrbnik programa.
„Nekaj časa sem delala pri vseh programih, nato mi je ostalo delo pri malih gospodinjskih aparatih, kuhalnih aparatih in elektroniki. Trenutno pa sem skrbnik programa vgradnih kuhalnih aparatov, samostojnih štedilnikov in mikrovalovnih pečic. Delo se je povsem spremenilo. Včasih si moral poznati vse in pokrivati vsa področja. Sedaj pa smo delo specializirali na ožja, vendar zahtevnejša, obsežnejša področja posameznih programov. Zbrati je treba vse analize, izkušnje, potrebe trga, funkcionalnosti, lepši videz, spremembe, ki jih zahteva kupec, upoštevati je treba varčevanje z energijo, pridobiti kvalitetne znake, spremljati vse postopke...
Saj sem zadovoljna z delom, nikakor pa ne z odnosom do dela, tako posameznikov kot večjih skupin. Morali bomo, če bomo hoteli doseči dobre rezultate, spremeniti odnose. Opazujem ljudi in spoznavam do-
kaj napačno miselnost. Mnogi kot merilo za njihovo pomembnost smatrajo grupo dela, nihče pa ne gleda na rezultate dela, da bi delo bolje ocenili. Nisem še videla, da bi nekoga, ki je nekaj naredil, pokazali, ga pohvalili. Res je, da evidentiramo inovacijske predloge. Veliko pa je ljudi, ki so delavni, skromni, pa tega ne obešajo na velik zvon. Verjetno bi to morali rešiti z novim načinom nagrajevanja po delu. Glejte primer! 'Zakaj se toliko ženeš, saj dobiva oba dvanajstega enako plačo!' Da, to sem slišala, to so mi povedali. Vendar je to širši problem..."
Tako se je Jožica razgovorila in resno, kritično, pa tudi samokritično ocenila svoje delo.
„Najpomembnejše je bilo to, da smo leta 1981 sprejeli novo organiziranost službe osvajanja proizvodnje. Izboljšali smo pogoje dela in tudi medsebojni odnosi so sedaj boljši, lažje je delati. To se je že pokazalo tudi pri rezultatih dela..."
Če sodi Jožica po tem, da hodi starejši sin že v osmi razred, mlajši pa v peti, potem leta kar prehitro minejo. Pa tega pri njej ni opaziti.
„Ročno uro ob desetletnici dela v Gorenju sem dobila že leta 1976. Vidite, ura je takšna kot Gorenje. Ustavi se kadarkoli in jo moram vedno znova navijati, priganjati, sproti kontrolirati, da sploh teče!"
Takšna je Jožica, polna vedrine, volje do dela. Tudi doma, pri gradnji hiše, je morala prijeti za vsako delo. Leta 1976 so se preselili v lastno hišo v Kavčah. „Kar sami smo gradili..."
„V letu 1982 osebno nimam večjih načrtov. Želim le, da bi bil mir, da bi bili zdravi, v Gorenju pa bi rada, da bi manj govorili in več naredili, da 'besede dejanja bi postale'!"
In spet steče pogovor o delu, o obljubah, o tem, da bi morali izpeljati enostavne akcije.
„Nikoli si ne postavim velikih ciljev in mnogo želja. Postavim si skromne načrte in jih dosledno izpolnim. To mi daje spodbudo za naprej."
Jožica gradi kamen na kamnu, postopoma, vztrajno.
„Bolje drži ga, kot lovi ga!" meni ob koncu in dodaja, da bo v bodoče za naš Informator tudi sama kaj napisala. Saj, da ..besede dejanja bi postale".
H. J.
KULTURNA DEJAVNOST
FOTOGRAFI SO RAZSTAVLJALI
V mesecu decembru smo na razstavnih panojih v jedilnici A lahko videli fotografije, ki so jih posneli naši sodelavci. Na razpis se je javilo 11 avtorjev iz sozda Gorenje.
To so bili: Stane Napotnik, Blaž Jelen, Edo Ferme, Rezka Stropnik, Bojan Vrečar, Ivan Vodušek, Janko Bizjak, Hinko Jerčič (Gorenje TGO), Geza Kuštanci in Drago Leiner (Gorenje—Varstroj) in Ernest Preglav (Gorenje— Muta).
Ob zaključku razstave so se avtorji fotografij zbrali na pogovoru in sklenili, da so tudi v bodoče pripravljeni sodelovati na takšnih in podobnih akcijah. Nekateri so se navduševali za foto tečaj, kjer bi izpopolnili svoje znanje. Tečaj pa bomo organizirali tudi za tiste, ki še ne fotografirajo, pa bi radi spoznali tudi to veščino.	-■
Pogovora se je udeležil tudi član foto kluba Velenje. Predlagal je, da bi se nekatere od razstavljenih fotografij predstavilo tudi drugim občanom Titovega Velenja v galeriji „Mesnica" na Cankarjevi cesti.
Zatočišče (Avtor: Blaž Jelen)
Leva, desna . .. (Avtor: Hinko Jerčič)
Rakovica (Avtor: Edo Ferme)
Triglav po dežju (Avtor: Stanislav Napotnik)
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL NAŠIH DELAVCEV
Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, bomo ponovno predstavili likovna dela naših sodelavcev. Zato vabimo vse tiste, ki se ukvarjajo z likovnim ustvarjanjem (v poštev pridejo oljne slike, akvareli, grafike, linorezi, lesorezi, kiparska dela, itd.), da svoje sodelovanje na razstavi najprej prijavijo v službi za rekreativno in kulturno dejavnost (int. tel. 132, organizatorju kulturne dejavnosti Nevi Trampušev!).
Najboljša dela bo za razstavo izbrala posebna žirija.
Šport in rekreacija
RAZPIS TEČAJA ZA NEPLAVALCE
Organiziramo 10-dnevni tečaj za neplavalce, ki bo od 15.2. — 26. 2. 1982 v večernih urah v zimskem bazenu v Titovem Velenju.
Cena tečaja je 200,00 din.
Prijave z vplačilom prijavnine sprejemamo v pisarni službe do 28. 1. 1982.
STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO
Obveščamo vse, ki jih Zanima rekreacijsko streljanje z zračno puško, da imamo za delavce Gorenja
vsak ponedeljek od 15. do 16.30 ure najeto strelišče Mrož, Tomšičeva 15, v Titovem Velenju.
RAZPIS IN PRAVILA ŽENSKE IN MOŠKE NAMIZNOTENIŠKE LIGE GORENJA ZA EKIPE DELOVNE ORGANIZACIJE, TOZD IN DSSS GORENJA
Z namenom, da pospešimo rekreacijsko dejavnost v najetih športnih objektih, razpisujemo namiznoteniško ligo, ki naj bi postala stalna oblika množične organizirane rekreacije naših delavcev.
—	moška ekipa šteje 3 člane in najmanj 3 rezerve, ženska pa 2 članici in najmanj 2 rezervi.
—	število ekip ni omejeno, vendar vam glede na dosedanje izkušnje priporočamo, da prijavite manj ekip in več rezervnih igralcev,
—	moški igrajo do pet, ženske pa do treh dobljenih iger. Posamezna igra se igra na dva dobljena seta.
—	predviden začetek spomladanskega dela lige bo v torek, 16. februarja 1982. Igralo se bo v Rdeči dvorani in na OŠ Bratov Mravljak,
—	pismene prijave ekip oddajte v službo za rekreativno in kulturno dejavnost do srede, 10. februarja 1982, do pričetka žrebanja, ki bo ob 12. uri. Prijava mora vsebovati ime in priimek, osebno številko tovarniške izkaznice, za kapetana ekipe pa še številko internega telefona,
—	nagrade: prvouvrščena moška in ženska ekipa prejme pokal, po tri najboljše ekipe v obeh konkurencah pa diplome in po 6 oziroma 4 medalje.
TEKMOVANJE ZA POKAL GORENJA 1981
V letu 1981 se je tekmovanja za pokal Gorenja udeležilo 16 ženskih in 19 moških ekip. Ženske so tekmovale v trinajstih, moški pa v šestnajstih športnih panogah. Udeležba je bila na vseh tekmovanjih zadovoljiva, želeli pa bi, da se v športno rekreativno življenje vključi še več žensk in "mladostnikov v zrelih letih."
1. Galvana 1397 točk, 2. Orodjarna 1190,3. Kuhalni aparati 928, 4. DSSS GPS 718, 5. Tehnologi 693,6. Štedilniki 652, 7. Vzdrževanje 489, 8. Pralna tehnika 468, 9. RKS 438, 10. Hladilna tehnika 429, 11. Elektronika 396, 12. Plastika 367, 13. Gostinska enota 276, 14. Promet 268, 15. DSSS — Služba kakovosti 206, 16. Pohištvo 196, 17. SOP 177, 18. Avtopark 173, 19. Zamrzovalniki 160, 20. Raziskave in razvoj 57.
Vrstni red ženskih ekip:
1. - 2. Galvana 718 točk, 1.-2. DSSS GPS 718, 3. Kuhalni aparati 350, 4. Servis in MP 305, 5. Štedilniki 268,
6.	DSSS — Tehnologi 265, 7. Pralna tehnika 175, 8. Gostinska enota 174, 9. Orodjarna 173, 10. Hladilna tehnika 138, 11. Elektronika 131, 12. Plastika 131, 13. Promet 87, 14. Vzdrževanje 79, 15. Zamrzovalniki 71, 16. Raziskave in razvoj 51.
Vrstni red moških ekip:
1. Orodjarna 1017 točk, 2. Galvana 679, 3. Kuhalni aparati 578, 4. DSSS RKS 438, 5. DSSS - Tehnologi 428, 6. Vzdrževanje 410, 7. Štedilniki 384, 8. Servis in MP 318, 9. Pralna tehnika 293, 10. Hladilna tehnika 291,11. Elektronika 265, 12. Plastika 236, 13. DSSS — Služba kakovosti 206, 14. Pohištvo 196, 15. Promet 181, 16. DSSS SOP 177, 17. Avtopark 173, 18. Gostinska enota 102, 19. Zamrzovalniki 89.
Svečana podelitev pokalov bo v petek, 22. januarja 1982, ob 18. uri v prostorih restavracije Nama Titovo Velenje.
Na podelitev vabimo vse delavce Gorenja, še posebej pa športnike in kolesarje, ki so sodelovali na številnih tekmovanjih in trim akcijah.
Po skromni zakuski pa se boste lahko še zavrteli ob zvokih ansambla Dan.
Služba za rekreativno in kulturno dejavnost
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje, Družbeni organ: Izdajateljski svet - predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar - Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne 23. 1. 1974.
Srečanja 1982
SREČNO IN SPRETNO, PA ZABAVNO ...
Komisija za športno dejavnost zvezetelesnokulturnih organizacij občine Velenje je minulo nedeljo, 17. januarja 1982, priredila srečanje športnih ekip krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Poglavitni namen srečanj je bil, da bi se medsebojno spoznali tudi tisti, ki se sicer ne srečujejo na kakršnihkoli športnih tekmah, torej pri aktivnih športih. Temu primerno so izbrali tudi „panoge", kjer je bolj ali manj odločala spretnost, sreča, pri vsem tem pa je bilo še največ zabave. Škoda, da prireditve ni videlo več ljudi.
Služba za rekreativno in kulturno dejavnost Gorenja je za srečanje prijavilo 14 —člansko ekipo, ki je morala imeti določeno število žensk in moških določene starosti. No, med osem, devet tistoč delavci velenjskega dela Gorenja gotovo ni bilo težko najti štirinajst ..športnikov". Pripravljen, da bi jih spodbujal, naredil kakšen posnetek, povprašal za mnenje, sem se tudi sam v nedeljo odpravil v Rdečo dvorano. Moj prihod pa so sodelavci bučno pozdravili in me hočeš nočeš spravili v trenerko in že sem se pomešal med tekmovalce, kajti drugače naša ekipa sploh ne bi mogla nastopiti...
In tako se je začelo. Najprej smo pokazali, kaj znajo naši ..mojstri žoge". Brinovšek je stal v vratih in jih tudi obranil pred močnimi streli nasprotne ekipe. Na drugi strani pa so se Hrastnik, Carli in Hudarin kar precej utrudili, preden so vsaj enkrat zadeli nasprotnikov gol. Tu smo tudi izkoristili ..Gorenjka", našo maskoto, in podvojili smo točke, za drugo mesto še kar precej ugodno! Ostali člani ekipe smo pridno pobirali žoge izza vrat!
V drugi igri so mojstri obročev Oštir, Jan in Brinovšek imeli manj sreče, saj so Švenerjeva, Kotnikova in Kristanova ulovile manj oborčev, kot ostale ekipe.
Podobno se je godilo tudi Plevnikovi, Zemljakovi in Rehber-gerjevi na kolesih, ki so jih vozili fantje. Pri metanju pikada so se sicer obdržale na kolesih, vendar so tarče ostale prazne. Štafetni tek v vrečah je razgrel vse tekmovalce, podobno kot v igri slepa miš. V prvi igri smo si priskakali tretje mesto, medtem ko je slepa miš ekipe Šoštanja bila tako dobra, da je na koncu ulovila še Carlija, nekdanjega državnega rekorderja v štafeti na 100 m.
Ženska ekipa je morala pokazati še znanje v vožnji s kolesom, pri tem pa v slalomu prepeljati vodo v kozarčku. Kar zapleteno, če nisi vešč kolesa.
Milni mehurčki so bili igra, ki sta jo Rehberjeva in Kotnikova zlahka dobili, čeprav sta se morali precej mučiti, da sta razbili vse mehurčke, preden so padli na tla. Ena izmed njiju si gotovo zasluži, da bi jo uvrstili v občinsko ekipo, ki se bo 6. februarja letos pomerila z ekipo Vukovarja.
In tako so voditelji srečanj pripeljali "igre brez meja" do konca, podelili so priznanja, nam pa je ostalo tisto športno pravilo, da je pomembno sodelovati.
Srečanja: ekipo Gorenja so sestavljali: Heda Plevnik, Irena Zemljak, Milena Rehberger, Ivica Ostruh, Rozalija Kotnik, Anica Kristan, Igor Jan, Rudi Hudarin, Štefan Hrastnik, Tone Brinovšek, Franc Oštir ter Hinko Jerčič, avtor teksta in fotografije.
Pripis:
Vrstni red ekip: KS Škale 35,5 točk, DO REK 34, KS Šoštanj 34, KS Paka 25,5, DO Gorenje 29, KS Šmartno ob Paki 26, KS Konovo 18,5.
DELO OB SOBOTAH
Oskrba z reprodukcijskimi materiali iz uvoza je tudi doslej neredna, tako da smo morali delovno soboto, 9. januarja, prerazporediti. Verjetno bomo delali 30. januarja, o čemer nas bodo poslovodni organi pravočasno obvestili.