Lelo LXVI Poïtnîna plačana v tfotovîn! V LJubTJanT, v soboto, dne 19. fefiruarja 1938 itev. 41 a Cena 1.80 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je ▼ Kopitarjevi nl.6/111 Telefoni uredništva m oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan rjutra) razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.54'J za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Krinka je padla Znano je, s kakšnimi sredstvi so prijatelji boljševizma v zadnjih letih skušali po vseh državah ohraniti ali pa zbuditi simpatije za sovjetsko Rusijo in kako so jo branili in še branijo pred očitkom, da hoče boliševizirati ves svet. Pravijo, da je Stalin opustil Ljeninovo politiko, ki je videla cilj vse sovjetske delavnosti v svetovni revoluciji, ker bolj še viška država ne more obstojati in živeti osamljena, če je obkrožena od kapitalističnih držav, in mora zato v prvi vrsti iti za tem, da se poruši družabni in kulturni red po vsem svetu. Stalin je — tako beremo ne samo v onem časopisju na zapadu, ki več ali mânj odkrito izpoveduje komunizem, ampak tudi v onem, ki se ponaša s svojim meščanskim >svobodomi«elstvom< ter zagovarja idejo levičarske fronte — likvidiral prvotni vojni integralni komunizem, slekel rdeči revolucionarni jopič in začel politiko ideološkega in političnega tzbližanja z buržuaznim svetom, kar mora imeti za posledico postopno podemokra-tenje sovjetske Rusije in bo zato nujno vedlo tudi do pomirjenja vsega sveta. Zakaj tovariš Stali n — tako je danes prepričano »napredno« meščanstvo vsega sveta — ne smatra več svetovne revolucije za bistveno nalogo bol jševizma, ampak je postal samo dragocen zaveznik v borbi proti fašizmu, zato da se ohrani svetovna demokracija, in bo tudi Rusijo samo počasi po-imeščanil s pomočjo demokratskega cepiva, s katerim bo pregnal iz nje boljševiški strup fanatičnega ljeninizma. Krvoločno divjanje Stalina zoper troc.kistično opozicijo so velike i.n male demokracije Evrope smatrale samo za dokaz, kako pravilna je njegova teza o »idejni revoluciji« v boljševizmu, ki da se ч vso energijo obrača proti skrajnežem v lastni stranki, kateri želijo obnoviti Ljeninov program in pri- Jiomoči do zmage brezkompromisnemu in tota-itnrnemu komunizmu prvih dni. Stalin sami je znanemu amerikanske.mu žurnalistu Roy Ho-wardu izjavil, da sovjetska Unija nima nobenih svetovno revolucionarnih načrtov in namenov, kakor se ji po krivici očita, in je trditev onih, ki v strahu pred to revolucijo sovjete na ta način obrekujejo, imenoval »tragikomično nesporazumi jen je ...« Zaradi te prelevitve ruskega boljševizma g. Herriotu, šefu svetovnega framasonstva, ni bilo preveč težko zagovarjati politiko pakta z Rusijo, ki jo je on začel, in njegova stranka je primeroma lahko prepričala francosko radikalno meščanstvo, da se mu ni treba bati komunistične revolucije, če bo Francija delala zunanjo politiko z roko v roki s sovjetsko Rusijo, ki je najmočnejši zaveznik Francije v njeni borbi m obrambi izoper nevarnost nemškega imperializma. Znani Tliorez je šel celo tako da>!oč, da ponuja roko vsem katoličanom sveta, naj bi skupno s Francijo in Rusijo branili demokracijo proti fašizmu, in na vsakem shodu naglaša, kako da so francoski komunisti najboljši patrioti, in sicer ne po navodilih Moskve, od katere da so popolnoma neodvisni, ampak iz svojega lastnega prepričanja... Francoski državniki pa so prepričani, da nima sovjetska vlada nobenega opravka s komunistično internacionalo in da je zato z rusko diplomacijo mogoče sodelovati na podlagi popolne medsebojne lojalnosti in korektnosti ter popolnoma enakih pogledov na mednarodni položaj. Celo ko je izbruhnila državljanska vojna v Španiji, ki je bila takoj obeležena s pokoljem katoliške duhovščine in porušenjem vseh katoliških cerkva in institucij, in to pod vodstvom sovjetskega poslanika Ovsc-jcuka, ki se je bil že v Rusiji proslavil s svojo kazaško krvoločnostjo, je izvesten del evropske diplomacije vztrajal na svojem stališču, da krvava tragedija v Španiji ni delo ruskega boljševizma, ki sc hoče zasidrati v Španiji, da iz n je revolucionira vos svet, ampak da so jo zanetili oni. katerim jfe draga nacionalna in katoliška tradicija Španije. Taista diplomacija tudi venomer zatrjuje, da je krivično dolžiti sovjetsko Rusijo kakršnihkoli napadalnih namenov, češ da v zvezi ч zapadnimi velikimi demokracijami hoče le braniti svet pred imperialistično ofenzivo fašističnih držav. Zdaj pa je vstal sam Stalin in je z eno potezo peresa vso umetelno stavbo, ki so jo zgradili prijatelji sovjetske Rusije v Evropi, do tal podrl. Neki Ivain Ivanovič, čigar rodbinskega imena Stalin ne pove in pravi samo, da jc navdušen član Komsomola, se je Stalinu pismeno pritožil, da ga smatrajo mnogi za troekista, ker je mnenja, da sovjetska revolucija še ni končana, ampak da mora po dograditvi komunističnega sistema v sovjetski Rusiji, ki je po zaslugi tovariša Stalina zdaj dokončana, nujno slediti svetovna revolucija v smislu Ljeninovega nauka. Stalin je zdaj v glavnem glasilu komunistične stranke >Pravdi« odgovoril, naj 6i i t teh očitkov nič ne stori, ker je njegovo stališče popolnoma pravilno, in da ga zaradi tega nihče ne sme smatrati za troekista ampak za dobrega in pravega komunista, kakršen mora biti vsak sovjetski državljan. Stalin potrjuje pravilnost nazora, d« naloga boljševizma in boljševiške države nikakor še ni končana, ampak da lx> izmaga boljševizma popolna šele, ko bo boljševiziran ves svet. Kakor da tega še ne bi bilo dosti, nadaljuje •Stalin, da je treoa mobilizirati vse rusko prebivalstvo, da bo sposobno za svetovno revolucionarno nalogo boljševizma. V to svrho, pravi Stalin, je treba, da ruski boljševizem stopi v čim tesnejšo zvezo z delavstvom vseli kapitalističnih držav, ki so sovražnice komunizma, zato da bi to delavstvo prišlo na pomoč sovjetski Rusiji, ako bi bila ogrožena, m da bi se čimprej izpolnila naloga, ki jo ima boljševizem po vsem svetu. Tako rdeča armada kakor rdeče brodovje in letalstvo — pravi Stalin — ie samo orožje Indiševizma pri tej njegovi nalogi, ln čeprav Stalin ne imenuje kominterne, jasno sledi iz tega, da ta naloga ne obstoji v ničemer drugem, kakor v tem, da se po kominterni pospeši svetovna revolucija in da evropski tovariši neutru-domn delajo na njeno uresničenje. Zakaj tako beremo v Stalinovem pismu: ves svetovni komunizem je treba mobilizirati in ne samo ruskegn raužika in delavca, in čisto napačno jc, zagotavlja Stalin Ivana Ivanoviča. označevati prizadevanje boljševizma, da se kapitalistični Nadaljevanje uvodnika na 2. strani. Klic po neodvisnosti Avstrije iz vrst avstrijskega delavstva Dunaj, 18. februarja. TG. Predsedniki vseh 6lrokov. organizacij in zaupniki najbolj pomembnih dunajskih podjetij so ee zbrali pod predsedstvom St and a, da iz ust ministra Rotta slišijo uradno razlago o zadnjih dogodkih v zvezi 6 epre-rnembo v avstrijski vladi. Ko je Rott končal svoj govor, ki je izzvenel v klicu po evobodni Avetriji, je ztbor eprejel naslednjo resolucijo: »Zaupniki avstrijskega delavstva, zbrani pri resnem posvetovanju, dajejo strasten izraz svoje volje, da hočejo svobodo, neodvisnost in čast Avstrije braniti. Zbor ponavlja in potrjuje znova zagotovila, ki so jih zastopniki delavstva že dali zveznemu kanclerju Schuschniggu, da pri svojih prizadevanjih za ohranitev neodvisne Avstrije in za zgraditev notranje zadovoljne domovine lahko računa na brezpogojno pomoč in požrtvovalnost vsega avstrijskega delavstva. Avstrijski delavci so za mir, toda ne za vsako ceno. Avstrijci hočemo svojo hišo sami upravljati po svoji svobodni in neodvisni volji, po svojih načelih in na svoj način. Zbor izjavlja, da bo avstrijsko delavstvo brez ozira na prejšnje usmerjenosti strnjeno v strokovni zvezi nadaljevalo svojo pot do končne zmage.. Po zborovanju ee je delavstvo mirno razšlo in tudi razburjenje po velikih delavskih središčih v notranjosti Avetrije je ponoči odnehalo. „Avstrija in Nemčija sta se samo pomirili" Minister Zernatto objavlja v »Weltblattu« članke o sestanku med Hitlerjem in dr. Schusch-niggom. Minister pravi, da je pomirjenje med Avstrijo in Nemčijo največji dogodek v zgodovini odnošajev med obema državama. Fiihrer je potrdil željo, da hoče spoštovati neodvisnost in samostojnost Avstrije, v Avstriji pa se upostavlja iskreno sodelovanje med vsemi na temelju ustave iz 1.1934, to je na načelih domovinske fronte. Domovinska fronta navdušeno pozdravlja dejstvo, da Nemčija in Avstrija korakata z roko v roki. Na Dunaju [»udarjajo, da ee v Berchtesga-denu ni govorilo o odhodu Avstrije iz Zveze narodov. Tudi ni res, da bi bil na tem seetanku sklenjen vojaški in carinski dogovor med Avstrijo in Nemčijo. Sedanji obisk notranjega ministra Seyesa Inquarta v Berlinu pa ima samo ta cilj, da uredi upravne etike med obema državama. Berlin, 18. februarja, c. Hitlerjev govor bodo v nedeljo prenašale vse avstrijske radijske po- staje, Sohuschniggov govor pa v četrtek, 24. t. m., vse nemške radijske postaje. Židje se že boje Dunaj, 19. februarja, b. V zvezi s preobratom v Avstriji prihajajo poročila, da so se pretekle dni obrnili številni avstrijski Judje na britanski konzulat na Dunaju in v Pragi ter prosili za pojasnila glede izselitve v Anglijo. Gre predveem za premožne 2ide, ki sicer še niso v paničnem razpoloženju, vendar pa bi se radi pripravili na odhod iz Avstrije v Anglijo. Kancler Schuschnigg: „Zaradi domače nesloge nisem mogel drugače" Dunaj, 19. febr. b. Besede, ki jih je avstrijski državni kancler dr. Schuschnigg izgovoril na zgodovinski seji deželnega vodstva Domovinske fronte v torek neposredno pred spremembami avstri-ske vlade, so bile: »Nisem mogel drugače delati, če je v lastnih vrstah domovinske Irouto opozicija. Dolgo sem nasprotoval in se branil, saj sem hotel popolnoma drugačen razvoj dogodkov.« Te besede avstrijskega državnega kanclerja dr. Schuschniggu so med deželnimi voditelji domovinske fronte povzročile veliko vznemirjenje, vsled česar je dr. Schuschnigg prepovedal vsako nadaljnjo debato o tej zadevi. Stališče dr. Schuschnigga lahko v prihodnjih dneh [k> izjavi njegove okolice prinese nov preobrat v Avstriji, eeveda pa bo vse odvisno od povratka notranjega ministra dr. Seyss Inquarta, ki ga je včeraj v Berlinu sprejel voditelj nemške države Hitler. V domovinski fronti je bil imenovan v vodstvo odvetnik dr. Jurisch kot zastopnik narodnih socialistov. * Dunaj, 19. febr. b. V tukajšnjih dobro poučenih političnih krogih pričakujejo, da bo kardinal Innitzer v kratkem odpotoval v Rim, da obvesti sv. očeta o položaju katoličanov v Avstriji. Dunaj, 18. februarja, c. V dunajski operi bi morala biti jutri slavnostna premiera češke opere »Dalibor«. Predstavo so pa preložili in bo 26. t. m. Premiere se bo udeležil tudi češkoslovaški prosvetni minister dr. Franke. Vprašanja Angležev London, 18. febr. TG. V zgornji zbornici so nekateri lordi stavili vprašanje na člane vlade v zvezi z avstrijsko-nemškim sporazumom v Berch-tesgadenu. Med drugim je govoril tudi lord Ceci 1, ki je med drugim izrekel tudi stavek: »Nikdo ne bo hotel trditi, da je naša dolžnost, da gremo hranit Češkoslovaško.« Na to jo vstal član vlade lord P 1 y m o u t h in izrekel sledečo izjavo: »Ako hi izbruhnila vojna in bi bila Franrija zapletena v njo, bi bil vsak korak angleške vlade odvisen od okoliščin, iz katerih je vojna zrasla.« Danes opoldne je italijanski veleposlanik Grandi obiskal predsednika vlade Chamberlaina in ee z njim pogovarjal nad pet četrt ure. Tega sestanka se je udeležil tudi zunanji minister Eden. V ponedeljek bo v spodnji zbornici splošna debata o angleški zunanji politiki. Vladno stališče bo podal zunanji minister Eden. London, 19. febr. e. Popoldne je bil še en sestanek med Chamberlainom, Edenom in Grandi-jem. Sestanek je trajal od 3 do pol 4. Član delaveke opozicije bo prihodnji pone- Notranji minister pri Hitlerju Na Dunaj se vrača z novimi pogoji Berlin, 18. februarja. AA. (Štefani). V zvezi s potovanjem avstrij. notranjega ministra Seyss-Inquarta se je izvedelo iz izjav iz poučenih krogov, da je temu obisku namen proučevanje sredstev in možnosti za kar najtesnejše sodelovanje med Avstrijo in Nemčijo. Tudi je prišlo na dan, da je bilo v razgovoru med Seyss - Inquartom in šefom nemške državne policije Himmlerjem govora tudi o sodelovanju med policijo obeh držav, da se v skladu z nemškim stališčem kar najstrožje izvajajo ukrepi za obrambo pred komunizmom. Avstrijski notranji minister Seyes-Inquart je dopoldne govoril s Hitlerjevim namestnikom von Hess o m in Backerjem, pokrajinskim šefom Hitlerjeve mladine. Nato ec je udeležil otvoritve avtomobilske razstave. Dopoldne je bil sprejet pri Hitlerju in maršalu G ô r i n g u. Dunaj, 19. febr. c. Avstrijski notranji minister se je s posebnim letalom nemškega letalskega ministra ob 15.15 odpeljal iz Berlina na Dunaj. Na Dunaju je pristal kmalu po 17. uri. Širijo se vesti, da je Seyss Inquart prinesel iz Berlina nove ultiniativne zahteve, ki bi bile naslednje: 1. Avstrija mora takoj izstopiti iz Zveze narodov. 2. Avstrija naj takoj pristopi k pogodbi proti Kominterni. 3. Avstrija se naj takoj priključi k nemški gospodarski štiriletki. 4. Avstrija naj takoj podpiše posebno vojaško pogodbo i Nemčijo. 5. Vso avstrijsko policijo jo treba takoj »očistiti«. Berlin pretirava Pariz, 18. febr. c. Z Dunaja poročajo, da v vladnih krogih v Avstriji nikakor niso tako pesimistični o zadnjih dogodkih v avstrijski vladi, kakor se je to širilo v inozemstvu. Posebno izjavljajo, da nemški tisk zelo pretirava, če misli, da se je Sci..ischnigg uklonil in da jo kar tako sprejel' vse Hitlerjeve zahteve v Berehtesgadenu. Schuschnigg je znal v Berehtesgadenu reči tudi ne, kadar je bilo treba. Tako ni«o prav nič resnične vesti, da je Schuschnigg moral pristati na carinsko zvezo in o d Avstrijo in Nemčijo. Tudi ni res, da bosta Nemčija in Avstrija kmalu imeli enak denar. 0 vojaški pogodbi med Avstrijo in Nemčijo pa se sploh ni govorilo. Sedanji obisk notranjega ministra Seyss Inquarta so tudi ne sme tolmačiti tako, da vodi tamkaj novi notranji minister kaka pogajanja na svojo roko mimo Schuschnigga. Seyss Inquart se sploh ne more obvozno pogovarjati v Berlinu o vladni politiki, ker za to ni pooblaščen, pač pa se pogovarja o nekih tehničnih straneh sodelovanja med obema notranjima ministrstvoma. Glasilo angleškega zunanjega ministra: Zakaj je Italija odrekla pomoč London, 18. febr. TG. Glasilo zunanjega ministra Eden a »The Yorkshire Post« objavlja izredno dolg članek, posvečen avstrijskim dogodkom. Članek jo vzbudil v diplomatskih krogih izredno pozornost, ker smatrajo, da izraža mnenje zunanjega ministra. Iz članka odseva neprikrito razočaranje Anglije nad zadržanjem Italije v vsej tej avstro-nemški zadevi. Anglija je očividno dajala Nemčiji potuho, naj izvede ofenzivo glede Avstrije, v pričakovanju, da bo s tem izzvala Italijo, da se upre nemškim načrtom, ker bi jo napravili mnogo bolj mehko v sredozemskih pogajanjih z Anglijo. Toda na veliko presenečenje angleškega zunanjega ministra se Italija sploh ni ganila in avstrijsko-nemški sporazum celo odobrava. List piše med drugim: »Politične posledice dunajskih dogodkov, posebno z ozirom nn Češkoslovaško, se bodo šele polagoma izrazile. Zaenkrat ne pridobimo mnogo s špekulira-njem o bližnjih posledicah tega sporazuma za srednjo Evropo in za Sredozemlje, in tudi nič, čo razmišljamo o plačilu, ki ga je verjetno sprejela italijanska vlada tn svoje sedanje zadržanje, ki j ga bodo v širokih krogih tolmačili enostavno kot ' izdajstvo. Posledice za Podonavjo se bodo kmalu pokazalo, kolikor pa tiče Italije, vlada prepričanje, da njeno plačilo ni bilo tako bogato. Na vsak način mora presenetiti, da je Avstrija do zadnjega trenutka imela zaupanje v posredovanje Italije. Znano je, da je italijanski zunanji minister Grandi žo pred meseci izrazil v krogu inozemskih diplomatov, da Mussolini ne ho nikoli več pošiljal čet na mejo na Drennerju. To jo znano. Toda to, kar se je zgodilo v Berehtesgadenu gre daleč mimo zagotovil, ki jih je Hitler dne II. januarja dal pred inozemskimi diplomati. Posledice berehtcsgadenskili metod ne morejo roditi sprave, ampak samo novo jezo in zagrenje-nost. To kar angleški narod želi od Nemčije, kakor od vseh držav sploh, niso besedna zagotovila, ampak dejanju miru. List se na to vprašuje, iz katerih razlogov je Italija zavzela svoje čudno stališče z ozirom na Avstrijo. Takrat, ko je bil Mussolini pri Hitlerju v Nemčiji, so dobili diplomatski krogi v Londonu poročila, da želi Italija sklenili z Nemčijo vojaški sporazum, toda da Nemčija trenutno tega predloga še ne mor imrejeti, ker delata ovire generala Blomhcrg in Fritsch. Sedaj, ko jc nemška armnda preosnovana, je Hitler pripravljen Italiii nonuditi voiaško zavezniško oocodbo. deljek stavil zunanjemu ministru naslednje vprašanje: Ali je izjava angleške in francoske vlade z dne 3. februarja 1935 o neodvisnosti in nedotakljivosti Avstrije kaj odvisna od podpore drugih držav? Poslanec delavske o|>ozicije VVickinson bo prihodnji ponedeljek vprašal zuanjega ministra Edo-na, kolikokrat je Velika Britanija po podpisu premirja jamčila za neodvisnost Avstrije iu kolikokrat odtlej je Velika Britanija dala podobne izjave o drugih državah. Parlament v ČSR sklican Praga, 18. februarja. AA. (СГК) Venkov poroča, da se češkoslovaška poslanska zbornica sestane 22. februarja, senat pa 23. februarja. „Prostor nemškega naroda" Berlin, 18. febr. AA. (Havas) V izjavi, ki jo je dal nemški poslanik na Dunaju v. Papen posebnemu jioročevalcu Angriffa, poudarja, da mora biti amnestija, ki jo je avstrijska vlada izdala za politične krivce, (»polna. Prepričan je, da položaja Avstrije v Evropi ni mogoče ločiti od njenega stališča do Nemčije, se čedalje bolj utrjuje. Po zadnjih težkočah gre sedaj za to, da se olajša procos asimilacije v nemškem prostoru, ki nam ga je usoda namenila. Treba mu jo pripraviti ]>ota. Isti nagibi morajo prodreti tu in tam in sicer tako z duhovnega kakor čustvenega stališča. V prostoru, ki je namenjen nemškemu narodu, morajo zavladati iste ideje o potrebah in možnostih razvoja. 2.500 hitlerjevcev ie izpuščenih iz zaporov Včeraj so iz zaporov izpustili nad 2500 oseb. Pred zaporom se je zbralo mnogo sorodnikov in prijateljev pomiloščencev. Prvič po lelu 1934 se je zgodilo, da se je ljudstvo lahko zbiralo tako blizu sodnega poslopja in ječ. Navdušenje se je nekoliko skalilo, ko so nekateri začeli vzklikati proti nasilju nad narodnim socializmom in je policija morala miriti. V nekaterih dunajskih tovarnah je prišlo tudi do kratkih protestnih stavk. Nizkotni izpadi praške revije »Pritomnost« (Sedanjost«) iz Prage, politična revija levičarskih intelektualcev, ki sc hvalijo, da je njihova politična linija tudi linija najvišjih državnih predstavnikov češkoslovaške države, jc v zadnji številki zopet enkrat pokazala, da nas bratje Čehi, veaj levičarji ne, ne bodo učili niti kulture niti civilizacije. V jako dolgem članku prikazuje namreč ta revija privatno življenje predsednika naše vlade v takih barvah in s takimi besedami, da jih ni mogoče ponoviti. Pa ne samo njega, še celo najvišjega predstavnika naše države vleče v svoje blato. Mi na te pro-staške napade, ki nimajo s politiko nič skupnega, ne bomo odgovarjali, ker se nočemo s tako »gospodo« mazati. Čudimo ee le njihovim oficielnim predstavnikom in njihovi cenzuri, da jc kaj takšnega pri njih sploh mogoče objaviti Niti najbolj obskurni list v nam najbolj sovražni državi ni dosedaj objavil takih stvari. Mi se s tem dalje ne bomo ukvarjali, kljub temu, da bi se po njihovem načelu »zob za zob« lahko. Mi samo ugotavljamo, da smo to brali v češkem listu tako imenovane »inteligence«, v listu, v katerem je glavni urednik Ferdinand Peroutka, politični ravnatelj »Lidovih Novin«, lako imenovani »človek ministrstva zunanjih zadev« in pa politični urednik famozni Ripka, propadli kandidat za poslaniško mesto v Belgradu, ki se izdaja za političnega glasnika najvišjih državnih krogov. To nam zaenkrat zadostuje. Ugotavljamo samo še, da se je to zgodilo v jubilejnem letu 20 letnicc češkoslovaške države in pa tik pred sokolskim izletom, na katerega so bili naši najvišji predstavniki povabljeni. Zagrebška vremenska napoved: Megleno in oblačno. Dunajska vrem. napoved: Večinoma jasno in milo. Naš gospodarski položaj Iz ekspozeja g. bana dr. Natlačena na otvoritvenem zasedanju banskega sveta dravske banovine posnemamo še naslednje važne podatke o gospodarskem položaju v naši banovini: Pregled prijav in odjav gospodarskih podjetij (industrije, obrti in trgovine) kaže. da je lani v primeri z letom 193ro-metu je naraslo kakor tudi število rentnikov in upokojencev in zaposlenih v prometu, padel pa je odstotek zaposlenih v trgovini in denarstvu. Upoštevati pa je treba, da smo živeli leta 1921 v dobi inflacije, ko so trgovine in denarni zavodi uspevali najbolje, nato pa so številni pripadniki teh poklicev morali oditi v druge poklice, ko je defla-cija in urejenost denarnih razmer ustalila naše gospodarsko življenje. Statistika poklicev po banovinah za leto 1931 ne more služiti za primerjavo z letom 1921, ker se je medtem upravna razdelitev države zelo iz-premenila, tako da je ni mogoče več primerjati razen za Slovenijo, katere obseg je ostal v glavnem neizpremenjen. Na razpolago pa tudi ni več gradiva iz leta 1921, na f>cdlagi katerega bi se dala konstruirati statistika poklicev. Stat'sVčni letopis Î936 Pravkar smo dobili Statistični lelopis za 1936, katerega je izdala občna državne statistika. Letos se je ekspeditivnost naše državne statistike zopet povečala, saj smo dobili lelopis mesec dni prej kot lani, pa je poleg tega Ielošnja izdaja še bolj ažurna kot prejšnja glede podatkov za 1936. Počasi se bližamo onemu stanju kot v drugih državah, ko bo n. pr. na koncu 1. 1938 izšel že letopis zn 1937 (pri-jK)minjamo n. pr., da izide nemški letopis vsako leto decembra za prejšnje leto). Prvo, kar je pohvaliti v novem letopisu, je, da objavlja celo vrsto podatkov o ljudskem štetju dne 31. marca 1931. Te podatke smo doslej na vsakem kornku pogrešali, a je hvalevredno, da smo sedaj dobili vsaj glavne rezultate za vso državo in po banovinah. Želeli pa bi seveda še več. Letopie prinaša v svojem drugem delu skupne podatke o prebivalstvu naše države po glavniii poklicih, nato po banovinah, posebej poklice tujih državljanov, naslednje tabele prinašajo etatistiko po poklicih za družinske poglavarje za vso državo in banovine, statistiko gospodarstev in gospodinjstev po številu oseb. pripadnikov posameznih gosjxnlarstev itd. Nova je tabela o prebivalstvu po občinah, iz katere 6e vidi gostota prebivalstvo po posameznih banovinah. Statistika gibanja prebivalstva sega kot običajno za eno leto nazej, prinaša podatke do 1935, pa tudi podalki o izseljevanju segajo samo do 1985. V gospodarskih statistikah je največjega pomena statistiko kmetijskih gospodarstev po velikosti posestev, po razdelitvi jvovršine na posamezne kulture itd. Podrobni podatki so objavljeni tudi za vsako banovino. Nadalje vsebuje letopis celo vrsto novih tabel, ki doslej niso bile nikjer objavljene ter lejio izpolnjujejo zaokroženo statistično sliko naše države. Med njimi so zanimive tabele o številu duhovnikov posameznih veroizpovedi v naši državi, o ustanovah posameznih verstev itd., da navedemo samo en primer za nočni državni statistiki, katero vodi Slovenec g. dr. Rudolf Andrejka, ki je vložil mnogo truda, da dovede svoj urad na višjo stopnjo in kot vse kaže, z uspehom. D- P. Dr. Korošec - častni občan Marenberga Belgrad, 18 febr. m. Tukaj se je mudila depu-tacija iz Marenberga ter je snoči izročila notranjemu ministru dr. Korošcu diplomo častnega ob-canstva. Kakor znano, je dr. Korošec služil pred -10. letu v Marenbergu kot dušni pastir. V depu-taciji so bili inarenberški župan Simon Ternik, dekan Ivan Messner in poslanec Gajšek kot podžupan. Deputacija je obiskala tudi ministra dr. M. Kreka ter ga je prosila, da bi se zavzel za uposta-vitev davčne uprave v Marenbergu. za zgraditev trškega vodovoda in za razširitev ljudske šole. V tej zadevi je bila dejnitacija sprejeta tudi v gradbenem. prosvetnem in finančnem ministrstvu. Pravosodni minister pa je delegaciji izjavil, da je sa nto ojx:zici;a širila neresnične vesti, da bi .se sodišče v Marenbergu ukinilo. Lovsha razs'ava v Belgradu Belgrad. 18. febr. m. V prostorih belgrajskega velesejtna bo jutri slovesno odprta 1. državna lovska razstava, ki jo je pripravil osrednji odbor Zveze lovskih društev kraljevine Jugoslavije, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo Nj. kr. Vie. knez namestnik Pavle. Osrednji cdbor je povabil na razstavo domače časnikarje ter jim ob navzočnosti ministra za gozdove in rudnike Kujundžiča in mestnega župana razkazal in obrazložil razne lovske trofeje. Na razstavi je močno zastopana tudi Slovenija. Ne daleč od vhoda se razprostira velika slika, ki kaže Kamniške planine, v tem delu je razstavljene desti divjačine iz Kamniških planili, Karavank in Julijskih alp. Videti je tudi kozoroga iz kolenije pri Sv. Ani nad Tržičem. Osebne vesti Belgrad. 18. febr. m. S kr. ukazom je prestavljen za šolskega nadzornika za mesto Ljubljano Rado Grum. šolski nadzornik v Logatcu. Upokojen je Viljem Košir, strojevodja v Ljubljani. • Beigraishe vesti Belgrad. 18. febr. m. V Belgrad je prispel nov bolgarski tiskovni ataše Misa Georgijev. Dosedanji bolgarski ataše dr. Nejkov je prestavljen v istem svojstvu na Dunaj. Iz Romunije Bukarešta, IS. febr. AA. (Štefani) Notranji mi-nieter je prepovedal še 35 listov, ki so doelej izhajali v ruskem, ukrajinskem ali židovskem jeziku. Po drugi strani je izdal nove ukrej>e proti vsakemu delovanju bivših političnih strank. Vlada je v tem oziru prepovedala izdelovanje in rabo klišejev, fotografij, lepakov itd., ki bi jih mogle etranke rabiti v propagandne namene. Bukarešta, 18. febr. AA. Štefani: Zunanji minister Tatarescu bo obiskal konec marca Pariz in London. Vse kaže, da bo Tatarescu spremljal romunskega kralja na njegovem potovanju v London. Seja Narodne skupščine Belgrad, 18. februarja, m. Na današnji ekup-ščinski seji je bilo sporočeno, da je finančni minister predložil nekaj sprememb k predloženemu državnemu proračunu in finančnemu zakonu, o katerih bo razpravljal šc skupščinski odbor. V razpravi je govoril Miloš Rašovič (Baričevićei* klub), ki jc kritiziral poslovanje posameznih ministrstev in bo glasoval proti. Govornik je omenil tudi, da je minister Cvetkovič vmešan v mezdno gibanje v. Rističevi tekstilni tovarni v Nišu. Cvetkovič jc odločno zavrnil to trditev, zavzel pa se je za delavstvo tamkajšnje tovarne, ki zasluži samo 6 do 10 dinarjev, in je do stavke pa-išlo eamo zaradi zahteve delavstva za zboljšanje materialnega položaja. Poslanca Rašoviča poziva, naj vloži interpelacijo, na katero bo tudi odgovoril. Nato so govorili Sckula Zečevič (JNS), Josip Cvetič (JNS), ki pravi, da mora biti Jugoslavija antiklerikalr.a. Poslancem slika strahotne konture klerikalizma, ki ga deli v dva dela: katoliški in pravoslavni klerikalizem. Citira nekatera mesta iz »Slovenca« o centralizmu in integralnem jugoslovenstvu. Govoril je nato poročevalec večine Ćaslav N-ikitovič, za njim pa poslanec JRZ Milan Grba. Branil je vladno politiko in zavračal kritiko opozicije .Kritiziral je poslovanje dr. Mačkove pisarne v Zagrebu, posebno pa Vilderja (SDS) in ostale. Dopoldanska seja je bila nato zaključena in popoldanska se je nadaljevala ob 5. Prvi je govoril Rudolf Pleskovič (JNS), ki je ćital svoj govor od začetka do konca. Trdil je, da sloveneki listi JRZ »Slovenec«, »Domoljub« in »Slovenski gospodar« stalno pišejo, da je samo JNS jugoslovenska in jugosloven.stvo prikazujejo tako, kwt bi i o pomenilo sramoto. Dokazuje, da minister dr. Miha Krek in dr. Janez Ev. Krek nista v sorodu. Nadalje pravi, da se učitelji nič več tako ne preganjajo. Proti njim jc samo še tajnik JRZ Tomazin. Za slovensko JRZ pravi, da sploh nima inteligence, razen redkih posameznikov. Pogreva »preganjanje« sokolstva in nacionalnih elementov Priznava, da je v Sokolu veliko nevrednih. Trdi, da »Jutro« m »Slovenski narod« preganjajo, samo da bi Jugoslovanska tiskarna več zaslužila. Pravi, da spoštuje Cerkev, da je globoko veren, posebno pa spoštuje šentjakobskega župnika v Ljubljani Barleta. Pravi, da jc sedanja vlada veliko storila za delavce s socialno zakonodajo. Pleskoviča je poslušalo samo nekaj poslancev. Nihče ni reagiral na njegova izvajanja. Za njim ie govoril še Žarko Tomaševič (JRZ). Kritiziral je opozicijski sporazum in branil notranjo in zunanjo politiko sedanje vlade. Isto je govoril poslanec JRZ Teodor Zivkovič. Za njim je govoril poelanec JRZ Milan Boškovič o gospodarskih razmerah v Črni gori. Za njim je govoril poslanec Neodvisnega kluba Milenko Glišič. Nadaljevanje s 1. struni. nazor in svet poruši, koa nekak trockizem. Svetovna revolucija je in ostane osnovna dogma boljševizma. Naj komsomolec Ivan Ivanovič dejansko živi ali naj si ga je Stalin samo izmislil, da podu novo programatično izjavo, kakor jo je podal zadnjič marca meseca 19"57, ko je izdal parolo, da se morajo vsi notranji sovražniki Rusije, to je, trockistična opozicija, do zadnjega moža iztrebiti — un vsak način immno pred seboj dejstvo svetovnega pomena, ki nam pove. da se je boljševizem vrnil k svojim osnovam, k svojemu pravemu in edinemu bistvu, če se je sploh kdaj od njega resnično oddaljil. Tukaj niso mogoča nobena kriva tolmačenja in rzakrinkovanja pravega smisla Stalinovih besed, ki «o jasne in povedo vse, čeprav naravnost ne (Kivedo prisrčnim prijateljem gospoda Litvi.nova v Kvropi. da sovjetska Rusija ničesar ne želi bolj kakor trenutku, ko jim bo mogla zažgati streho nad glavo. Saj Stalin v svojem pismu nič več ne ločuje demokratičnih kapitalističnih držav od fašističnega kapitalizma in izpoveduje najčistejši Ijeninizem, ki ga je nekaj let skrival za špansko steno demokracije jn »skupne fronte proti fašizmu«. Stalinov poziv, naj se mobilizirajo vse delavske množice na zapadli. pove več. nego če bi naravnost lmjskul k nasilni revoluciji po vsem svetu In kako nnj sc tolmačijo njegove besede, noj se organizira medsebo jna pomot' med evropskim komunizmom in sovjetskim sistemom v Rusiji? Menda noben diplomat na svetu ni tako slep, dn ne bi v tem spoznal direktnega namena sovjetov, da si zasigurajo pomoč nn primer francoskega komunističnega delavstva, če bi sovjetska Rusija izzvala recimo, nn romunski meji krvav konflikt, v katerega bi se Chautemp-sovn vlada ne hotela vmešati, dn ne izr/.ove svetovne vojne, pu bi komunistični delavci poslušali Stalina, ki od njih v take.m primeru zahteva solidarnost in aktivno sodelovanje. Ali lx> spričo tega mogoče vzdrževati taktično Inž francoskih tovarišev, da so oni dobri francoski patrioti, ki jih prešinjajo istn čustva francoskega patriotizma kakor najbolj nacionalnega francoskega meščana, in da tovariš Thorez tn general Ga-lnelin delita ista čustvu fruncoskcga domoljubja in narodnega čustvovanja? In kako bodo /daj mogli šefi komunističnih strank v evropskih državah še zatrjevati, da ne sprejemajo svojih navodil iz Moskve, ko pa sani Stalin pred vsem svetom izpričuje, da med njimi in njim oziroma njegovim režimom vlada iu mora vladati najpopolnejša solidarnost tako glede ciljev kakor sredstev za zmago komunizma j>o vsem svetu? In kako bodo navdušeni zagovorniki ljudske fronte, ki hočejo združiti najverne jšega katoličana in najbolj navdušenega komunista v eno satno fronto za svetovno demokracijo, mogli še r/agovarjati to svojo tezo, čc Stalin sam vsemu svetu oznanja stari pravoverni nauk komunizma, da i li n je namen porušenje vsega ideološkega in družabnega redu sveta v smislu Ljeninovega nauka? Cilje komunizma zdaj vemo, če nismo vedeli že prej. vprašanje je zdaj. kaj bo dejanski učinek Stalinovega pismu mlademu komunistu Ivanu Ivanoviču? Seveda je treba upoštevati razen načelnega stališča komunizma, ki ga je Stalin /daj odkrito zopet enkrat priznal, potem ko ga je nekaj let zatajil, ko je s spretno politiko spravil I.itvinovu kot predstavniku Rusije v Zvezo narodov, tudi drttge razloge, narekovane od sedanjega položaja, da je demokratično krinko tako brutalno snel z obraza. Njegovo pismo ima gotovo namen, dn nekoliko pomiri opozicijo v Rusiji, zoper katero tako brezobzirno divja, ki je pa noben teror ne more popolnoma in dejansko potlačiti. Tem ljudem je Stalili bil zdaj primoran povedati, da je on ostal pravoveren boljševik in da ne preganja v troe-kistih jiravovorhegn komunizma, ampak samo njihove neprimerne metode in nespretno tn k t i ko ter nediscipliniranost, s katero motijo njegovo politiko, ki dejansko nima nobenega drugega končnega cilja, kakor ga jo začrtal l.jenin. čeprav se včasih poslužuje drugačnih sredstev. Drugič pa je bilo treba potolažiti tudi ogromno množico razočaranih in nezadovoljnih državljanov sovjetske Rusije, ki so pričakovali socialističnega paradiža, p« namesto teça vidijo, kako se dan zu dnem bolj krepi v Rusiji državni kapitalizem, ki dela ogromno dobičke, je pn spremenil v proleta.rca ves ruski kmečki narod in pusti delavce parali /a pasje plače, kakor ni slabših na ViCini kapitalističnem svetu Tem lju- dem slika zdaj Stalin v svojem pismu zopet pred očmi fato morgatio končnega raja na zemlji, ko bo namreč boljševiška revolucija zajela ves svet in nazaduje zadavila kapitalistično liidro... Naposled pa je Stalin moral potolažiti tndi mnogoštevilne pristaše trockistične opozicije v vrstah evropskih salonskih in delavskih komunistov, ki spričo grozodejstev rdečega carja čedalje bolj godrnjajo in se upirajo ter Stalinu očitajo, du žrtvuje Interese svetovne revolucije in svetovnega proletariata interesom ruske države. Saj T ročki spretno ngitira zoper Stalina po vscin svetli, češ da se je popolnoma |>redal ■ ruskemu nacionalističnemu imperializmu, da je izdal komunistično internacionalo in da je nastopil pot earistifnega imperializma. Pa tudi evropski komunisti sami, posebno nu Francoskem. so le z veliko skrbjo gledali, kako Stalin pošilja veliko armado na Daljni vzhod, da bi jjosegel v s|)or med Kitajsko in Japonsko, dočim bi (K) njihovem mnenju morala sovjetska Rusija koncentrirati vse svoje sile nn zapadu. kjer je rdeča Špani ja \ nevarnosti, da jo »v smrtnem objemu zadavi faši/em«. kakor smo brali v pariških komunističnih glasilih. Prva posledica Stalinovega pisma je zaenkrat ta. da bo Stalin mogoče /e kmalu obžaloval. da so ga razmere prisilile, da je spet postal tako odkrit. \'o samo v .Nemčiji, Italiji iti na Poljskem, ampak tudi v Londonu, čeprav skušajo tam pokazati /liano angleško mirno ruvnodnšnost, predvsem pn v Kranciii, kjer politiku ljudske fronte vzbuja v zadnjem času vedno večje pomisleke v /merilih republikanskih krogih, to pismo ni v/budilo samo skrajno neprijetnega vtisn. ampak veliko presenečenje, ki gn prijatelji Moskve sami le te/ko prikrivajo in omilili skušajo. Tisti diplomati pa. ki so. kakor Lden še pred nekij dnevi v svojem govoru v Birminglinmti. i/ju\liali, da v Evropi ne sme priti do vojne /aradi fašistične ali boljše viške ideologije, morejo zdaj brati v časopisih tako zvanlh avtoritarnih držav, da je politika profi-komunističnegn pakta poslala zdaj nad vse aktualna, ker se je sam Stalin potrudil, da dokaže nično u pravice nosi. Stalinovo pismo utegne le silno okrepiti reakcijo proti komunizmu |>o vsem svetu, ko ^e je ta komunizem zdaj sum popolnoma razkrinkal. Stari in onemogli Mmi bodo mogli svoje pravice iz zavarovanja za onemoglost, starost iu sinrt uveljaviti samo za ona obdobja zaposlenja. za katera so bili prispevki dejanska plačani. Ako prispevki niso plačani, po določbah zakona o zavarovanju delavcev, pravice do starostnega In invalidnega zavarovanja niso pridobljene. (§ 68. zakona o zavar. delavcev.) Delodajalci se morajo te važne socialne in moralne odgovornosti stalno zavedati. Za interpelacijo se je ponudil Prejeli smo: »Ni res, da me «niso ljubljanski trgovci pooblastili, da v njihovem imenu stavljam kake interpelacije in se pritožujem, da sem si potemtakem vso (o reč sam izmislil in vložil interpelacijo, to ee pravi, vprašanje na g. notranjega ministra.» Res pa je. da me je več ljubljanskih trgovcev ob priliki, ko jih je ljubljanska policija preganjala zaradi njihovega nafitopa proti veleblagovnici «Tata», naprosilo in eden celo v vlaku na poti v Belgrad, da vložim zaradi teh preganjanj interpelacijo na notranjega ministra. Potemtakem eem bil upravičen vložiti navedeno interpelacijo v imenu preganjanih ljubljanskih trgovcev, ki je imela tudi popoln uspeh, ker so jx> tej interpelaciji prenehala nadaljnja preganjanja ljubljanskih trgovcev zaradi navedene stvari. Torej si nisfin «te reči» sam izmislil, marveč sem upravičeno govoril v imenu ljubljanskih trgovcev, zato tudi ni res, da bi s evojim ravnanjem samo jemal interpelacijam njihov pomen, ki ga imajo v demokratičnih parlamentih. Moja interpelacija potemtakem ni bila iz irte izvita in zato moja interpelacija ni bila prazna, niti se zato utemeljeno nc more reči praznim interpelacijam «Lenarčiceve». — V Belgradu, dne 15. februarja 1938. Stanko Lenarčič, nar. poslanec.« * V imenu ljubljanskih trgovcev more govoriti samo Združenje trgovcev v Ljubljani in tisti, ki ga to Združenje pooblaeti. Kakor pa je razvidno iz popravka samega, Združenje g. poslanca Lenarčiča ni pooblastilo, da bi v imenu ljubljanskih trgovcev vložil interpelacijo. Protest Vatikana Vatikansko mesto, 18. februarja. AA. Havas: »Osservatore Romano« poroča v nepodpisanem članku, ki je izšel od neuradne strani, da je sv. Sto-lica vložila 15. t. m. protest pri jugoslovanski vladi zaradi konca, ki ga je dočakal julija 1935. podpisani konkordat, ki po besedah samega predsednika jugoslovanske vlade dr. Stojadinoviča »ne bo več predložen narodnemu predstavništvu v ratifikacijo.« Borza 18. februarja 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal anglešiki funl nespremenjen: v Ljubljani na 237.20—238.Ç0J'V Zagrebu in Belgradu 237 20-238.80. . ' .JT: I Avstrijski šiling Je v Ljubljaii popustil rta 8.48—8.58, v Zagrebu na 8.45—8.55, v RelgfadU rta 8.42-8.52: < -fir—w Grški boni so beležili v Zagrebu 28.50 blago, v Belgradu 28.35—29.05. Nemški čeki so se v Ljubljani okrepili na 14.22—13.42, v Zagrebu na 14.175—14.375, nadalje so v Zagrebu beležili za sredo marca 14.125— 14.325, za konec marca 14.23 den., za konec aprila pa 14.17—14.37. V Belgradu so beležili 14.1554 — 14.3554. Devizii promet jo znaša! v Zagrebu 1,872.068 din. v Belgradu 2,689.300 din. Prometa v efektih je bilo v Belgradu 2.35 milij. din. Ljubljana — tečaji s p r i m o in : Amsterdam 100 hol. gold. . . . 2-102.66—2417.2« Berlin 100 mark ...... 1733.78—1747.6« Bruselj 100 bele ...... 728.45— 733.51 Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52 London 1 funt.......215.01— 217.07 Newyork 100 dol....... 4248.50-4-284.81 Pariz 100 frankov ...... 140.52— 141.9« Praaa 100 kron...... 150.79— 151.89 Trst 100 lir ....... . 224.24— 227.82 Curih. Belgrad 10, Pariz Г4.1625, London 21.6075, Newyork 429.25, Bruselj 73.10, Milan 22.58, Amsterdam 341, Berlin 174.075, Dunaj 79 (81.46), Stockholm 111.375, Oslo 108.575, Kopenhagen 96.45, Praga 15.135, Varšava 81.70. Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.555, Buenos Aires 113.5. Vrednostni nanirii Ljubljana: 7% inv. pos. 96—98, agrarji 59—60, vojna škoda promptna 445—448, begi. obv. 87—89, dalm. agrarji 87—80. 8% Bler .pos. 94—96, 7% Bler. pos 90—93. 7% pos. DHB 98-100. — Delnice: Narodna banka 7.700—7.800, Trboveljska 280—240. Zagreb: Državni papirji: 7% inv. pos. 97—100, agrarji 58 den., vojna škoda promptna 455—456, begi. obv. 87—89, dalm. agrarji 87 den., 4% sev. agrarji 58 den., 8% Bler. pos. 94—97, 7% Bler. pos. 90—92.50 (89), 7% pos. DHB 90-101, — Delnice: Priv. agr. banka 220—224, Trboveljska 230—235 (230). Gutmann 53—55 (53), Tov. sladk. Bečkerek 600 bi.. Osj. sladk. tov. 115—155, . Dubrovačka 400 do 420, Jadranska plovba 405 den. Belgrad: Državni papirji: 7% inv. pos. 98.50 do 100 (99), agrarji (60.26), vojna èkoda promjHna ■156.50—137 (456, 454), za konec februarja 455— 457 (456. 450), za konec marca 454 den. (4o5), begi. obv. 90.50—91 (91, 89.50), dalm. agrarji 90—91 (90), 8% Bler. pos. 100 bi. (99), 7% Bler. pos. 91 — 91.50, 7% |)os. DHB (100), 7% stab. pos. 98-100 (98). — Delnice: Narodne banka 7.78 Obl. (7.780), Priv. agrarna banka (22850). Dunaj. Tudi danes je špekulacija oddajala papirje v znatnejši meri. Zalo no v kulisi skoraj vsi papirji popustili že v začetku, pa tudi kasneje so nazadovali, le proti koncu so se delno okrepiil. Izboljšanje beleži le Trboveljska. Tudi v zagradi so skoraj vsi tečaji oslabeli. Zaključni tečaj i : Don.-sav.-jadr. 55.10. Delnice: Credit-anstnlt-Bnnkverein 285, Narodna banka 166.25, Grez-Koflaeb 18.90, Steg 18.75. Steweag 28.50, Ma-gneeit 80, Trboveljska 23.70. Alpine 32.55, Berg-Hiltten 475. Rima Muranv 60. Steyr-Daimler-Puch 213. Semperit 79.15. Žitni trg Novi Sad: Ječmen bč., srem. 63—64 kg 142.5— 145. — Tendencn stalna Promet srednji, Somlior: Ječmen bč., sretn. 63—64 kg 140—145. Koruza bč srem. nova 89—91, bč., srem nova za lebruar 91—93, !>č., srem. nova sušena 102—104. Tendenca mirna. Promet 45 vagonov. Podzemska jama pod vasjo V Spodnjih Selcih pod Kozjakom so odkrili pod hišami podzemsko jamo, ki jo krase številni kapniki odjenjali. Kopali so naprej, opornike v izkopani rov pa jim je vešče postavljal star rudar domačin. V petek so prišli pod zemljo skupaj v obeh strani. V nedeljo pa je že bilo mogoče priti lepo V vasi Spodnja Selca pod Kozjakom, ki je poznan iz Jurčičevega »Jurija Kozjaka«, so pred nišo Antona Smoleta odprli domači fantje prelepo podzemsko jamo Odkrili so to jamo že leta lepo podzemsko jaino 1900. Pri razkopavanju nekakšne groblje so naleteli tik preid nišnim pragom na ozko navpično luknjo, ki je vodila v podzemlje. Ker je pn bila nevarnost, da bi kdo padel vanjo, so jo zamašili. Leta 1922 so vhod iz radovednosti zopet odprli, pa ga kmalu spet zasuli. Tako je imela jama do letos mir, kar pa mlademu rodu ni bilo po volji. Zlasti domači sin je vedno tuhtal, kako bi odprl luknjo, da bi mogel pogledati čudo, o katerem so pravili tisti redki, ki so bili v jami. Letošnjo zimff se mu je končno posrečilo pregovoriti očeta, da mu je dovolil odpreti jamo. Fant se je s svojimi prijatelji takoj spravil na delo. Odmašili so ozko in blatno luknjo in nato pregledali svet v jami in okoli nje. Namenili so namreč izkopati nov vhod. Po dobro premišljenem načrtu so pričeli kopati zunaj in znotraj jame. Delo je bilo težko in starejši l judje so jim početje odsvetovali. Fantje pa ni6o nedeljo pa je že bilo mogoče priti lepo in varno v jamo. To so se ljudje čudili, ko so videli, kakšno čudo je skrito pod zemljo, prav pod njihovimi hišami. Že sedaj, ko še ni vse narejeno in odkrito, se vidi toliko lepega kot v malokateri jami. Oni, ki so bili v zuani »Županovi janii« pri Grosupljem, pravijo da se lahko meri z njo, eicer ne po velikosti, pač pa po izredni množini različnih kapniških tvorb. Tako nam je podjetnost naših fantov pripravila poleg Kozjaka še eno znamenitost, ki je vredna, prav tako kakor prelepi razgled z razvalin kozjaškega gradu, da si jo pride vsak sam ogledati. Prijazni domačini vsakemu radi odpro jamo, ki jo sedaj varujejo pred nepoklicanimi razbijači močna vrata. Za ključ in vodstvo se pa vpraša pri Strunovih, ki imajo jamo v oskrbi in varstvu. Mogočno gibanje poljedelskih delavcev v Slov. Krajini Velik shod prekmurskega delavstva v Šalovcih Eno izmed najbolj obsežnih, najveličastnejših in polno navdušenja potekajočih zborovanj, ki jih prireja Zveza poljedelskih dejavcev iz Murske Sobote po vsoh večjih centrili Slovenske krajine, je bilo zborovanje v nedeljo, dne 13. februarja t. L, v šalovcih. Zborovanje je bilo v b je al gostilno. Okiroj vseh prostorih gostilne g. števaneca. Že dopoldne ibralo veliko število delavcev pred dg 12 pa so priromale kar tri procesije od treb bližnjih far, t. j. z Velikih Dolenčev, Hodoša in Markovcev. Kar lep je bil pogled na te procesije delavcev, ki so po službi božji šli od cerkve naravnost v Šalovce na svoje veliko zborovanje Ljudi je bilo toliko, da so napolnili vse prostore, hodnike, dvorišče in ostali so še na ulici. Delavci se močno zavedajo, kako velika in močna je njihova organizacija, saj ji te stroke ni enake v veej Sloveniji. Navdušenje, ki je vladalo mod prisotnimi, se ne da popisati, saj so neštevilni prišli po zborovanju k predavateljem te.r izrazili z besedami in najboljšimi čuvstvi ter vtisi uspeh, ki si ga ne bi mogli zamisliti. Da eo naši poljedelski delavci res tako navdušeni za svojo organizacijo, nam najbolj dokazuje dejstvo, da je v zadnjih dnevih pristopilo preko 300 novih članov, tako da bo število istih doseglo skoraj 4500. Zborovanje je vodil tajnik ZPD tovariš Novak Franc iz Sobote. Pri otvoritvi je pozdravil najprej zastopnika politične oblasti, okrajnega načelnika g. dr. Bratino, župnika velikodolske fare g. Horvata, g. Kereca iz Sobote, gg. učitel je iz okolice in vse ostale navzoče. Nato je tovariš Novak podal kratko izčrpno poročilo o dosedanjem delovanju in uspehih organizacije in o njenih načrtih za bodoče delovanje. Potem je govoril o nujnosti potrebe, da se ZPD čimpreje sprejme kot članica v Delavsko zbornico v Ljubljani. Dalje, da se tudi za poljedelske delavce uveljavi naredba o minimalnih mezdah z vsemi pravicami, kakor jih uživa ostalo delavstvo v naši državi, in o uvedbi obveznega zavarovanja za primer bolezni in nezgode ter tudi zavarovanje za starost in onemoglost. Po končanem govoru tajnika Novaka je zavladalo med delavstvom tako navdušenje, da mu kar ni hotelo bitj kraja, in se je poleglo šele, ko je nastopil drugi govornik, g. Kerec iz Sobote, ki je v svojem lepem govoru v zelo razumljivih besedah opisal položaj naših izseljencev, njih življenje in trpljenje v tujini, dal je zlasti roditeljem in mladini lepe nasvete, kako naj se mladina ravna zunaj, ko se nahaja na delu, da bo v očeh tujcev uživala ugled in spoštovanje v taki meri, kakor to našim izseljencem po vsej pravici gre, saj so priznano najboljši delavci. Opominjal je delavce na narodno in državno zavest, na čedno in zmerno življenje, štedljivost in pravo srčno ljubezen do svoje lope drage slovenske zemlje in dragih svojcev doma Prosil je mladino, naj ostane v tujini takšna, kakor je odšla z doima, t. j. zdrava na duši in telesu. Samo tedaj, ako bo tako živela, bo imela od velikega trpljenja v tujini tudi velik hasek. Govornik je žel velike ovac.ije in odobravanje vseh prisotnih. Kot tretji govornik je nastopil g. dr. Bratina, ki jc v kratkih, a lepih besedah naprosil vse delavce, naj bodo v tujini previdni, naj lepo živijo, naj ne pozabijo na svoje dolžnosti do svojcev in do svoje domovine, naj ne nasedajo raznim ljudem, ki sovražijo nas in našo državo itd. G. dr. Bratina je bil pozdravljen z burnim aplavzom in vzklikanjem množice. Nato je tovariš Novak za- ključil nadvse lepo uspelo zborovanje. Tako lepega zborovanja naši delavci doslej res niso še imeli. Naslednje veliko delavsko zborovanje bo v Beltincih v gostilni Sapač dopoldne ob pol dvanajstih, v nedeljo, dne 20. februarja t. 1. Zborovanje bo zelo zanimivo. Govorili IkkIo štirje odlični govorniki. Največje in kot zaključno zborovanje za to pomlad pa bo v Soboti v nedeljo, dne 13. marca t. 1., dopoldne ob ti. Delavci! Vsi, kar vas je včlanjenih pri Zvezi jx>lje-delskih delavcev, pridite ta dan v Soboto na svoje največje zborovanje! Vabljeni tudi vsi ostali poljedelski delavci! Strašna družinska žaloigra V Suseku pri Iloku v Sremn se je pripetila strašna družinska žaloigra. 38 letni kmet Mladen Mičič je prišel domov z neke svatbe ter pričel očitati ženi, da se je preveč zabavala z drugimi moškimi. Pričel jo je pretepati. Žena je poslala 7 letnega sina jk> svojega očeta in brata, ki naj bi jo branila. Ko je Mičič opazil ta dva, je ugasnil luč, v temi pa je nastal krvav prizor. Ko so prihiteli sosedje ter prižgali luč, so zagledali strašen prizor: oče žene Sveta Popadič je ležal na tleh z razbito lobanjo, na njem pa je ležal mrtev tudi njegov sin, povzročitelj te žaloigre Mičič in njegova žena pa sta ležala nezavestna in v strahotnem stanju, tako, da najbrže ne bosta okrevala. Vse, hi smo jim poslali letake za nagradno žrebanje prosimo, da jih takoj razde le v svojem kra[u ! PROPAGANDNI ODDELEK „SLOVENCA" Poglavje o mariborskem gledališča Mariborsko gledališče tvori v mariborskem | povoda v svoji kritiki, ki bo te dni objavljena kulturnem življenju pogluvje, o katerem ee je časopisje že večkrat razpisalo, v javnosti pa se od časa do časa o njem veliko razpravlja. Ker jc časopisje za obstoj gledališča doprineslo svoj delež, ima tudi pravico o njem kaj napisati in izraziti svojo kritiko. V interesu gledališča, za njegov napredek in umetniško višino hočemo tudi mi danes napisati nekaj besed na njegov naslov, ker velik del inteligenčne javnosti v njem ne vidi in ne najde tistega, kar bi si od »hrama umetnosti« želela. Mariborski kritik dr. Vladimir Kralj je ob priliki 150 letnice mariborskega gledališča v »Kroniki« o mariborskem gledališču za časa Avstrije med driieim napisal, da je kot zabavišče bilo umetniško jalovo, da ni bilo sposobno vršiti svojega poslanstva — umetniške in nrav-ne vz.goje občinstva in da je za uspešen umetniški razvoj gledališču potrebna zveza z domačim samo rodnim kulturnim snovanjem, s književnostjo, umetnostjo in znanostjo, od koder dobiva potrebne pobude, od koder mu prihaja tudi najboljše občinstvo. Žal moramo ugotoviti, da kritikove besede v precejšnji meri veljajo tudi sedanjemu slovenskemu gledališču. Naša gledališka kritika-stro-kovnjaka sta imela že večkrat priliko grajati izvedbo nekaterih del na mariborskem odru in baš sedaj je imel naš glasbeni kritik ob uprizoritvi operete »Noč v Kairi« dovoJj vzroka in Nagrade čakajo! r Še danes je čas, da si pridobite pravico do nagradnega žrebanja, ki ga razpisuje »Slovenec« za svoje naročnike. Da boste imeli pravico do nagradnega žrebanja, ki bo 34. t. m., naročite se takoj na ko nanj še niste naročeni in plačajte trimesečno naročnino šc danes, dnevnega »Slovenca«, al kajti jutri bo prepozno! Ako' pa ste naročnik na dnevnega »Slovenca« že najmanj tri mesece, poravnajte se danes naročnino tudi za mesec februar in sreča bo lahko prav Vas izbrala in Vam dodelila eno od 76 lepih nagrad. Gornja slika predstavlja bogato kuhinjsko opremo in blago za moško obleko, torej dve nagradi, ki jih je dobavila tvrdka Stermecki v Celju. Zvečer, dne 24. t. m., pa boste po radiu zvedeli, če Vam je usoda bila darežljiva. Izid žrebanja bo razglašen med 19.50 Ln 20.15 uro. Lastništvo »Slovenca«. v našem listu, izreči mariborskemu gledališču grajo. Ponovne negativne kritike nas silijo, da tudi v novičarskem delu našega lista gledališču povemo, kar mu gre, ker upamo, da bodo potem naše besedo kaj več zalegle. Gledališče more na svojem odru žeti uspehe, in stalnemu obiskovalcu, ki leta in leta zahaja vanj [io duhovno hrano, nuditi užitka le, če se odrsko osebje primerno obnavlja in spreminja. V našem gledališču pa imamo čudovito prakso, da imamo mnogo let isti ansambl, v katerem so dogajajo le te spremembe, da najboljše moči gledališče zapuščajo, njihova mestu pu ostajajo prazna ali ga pa zasedajo slabše moči. Po mestu se v tem oziru mnogo govori in vse te težave /. osebjem reducira na moč in vpliv dne v, treh med vodilnimi igralci. Nujprcj bi si torej v tem oziru želeli гет(ч1иге! O kvalitativni strani gledališča gre predvsem beseda našim strokovnim kritikom. Ker pa jo naše gledališče baš v tem oziru še prav posebno razkričano, je pač potrebno, da o n jeni spregovori tudi organ javnega mnenja. V mariborskem gledališču je v nepotrebno veliki meri prevladala opereta, kar duhovne hrane žejnemu obiskovalcu gledališča ne more napraviti privlačnega. No, pa če opereta ne bi bila taka, da so le prevečkrat na »piédestal našega gledališča no bi povzdignil bedasti Avgust«, kakor je napisal naš gledališki kritik, bi marsikdo to nadvlad.je operete še prenašal, in da se operetne manire ne bi pričele uveljavljati tudi v draini, ki ima to posebnost, da je napram naši domači dramatski tvornosti močno mačehovska. Resen obiskovalec draine je namreč imel že večkrat priliko ob kaki karikirano podani figuri v drami zamrnirati: »Ta je pa bedasta.« Mi bi tokrat opozorili lo na »Revizorja«, ki je bil v marsikateri sceni in osebi neužiten. Mogoče nam bo kdo iz gledališča odgovoril, da dosedanje prakso ni mogoče spremin jati, kor si tako občinstvo želi, ker le taka vleče. Taka obramba bi bila tudi že samoobtožba, ker je za tako eventualno usmerjenost občinstva odgovorno gledališče samo, ki je z desetletnim in večletnim operetnim programom ljudi kvarilo, namesto da bi jih vzgajalo. Ker sc bojimo, da glas časopisja in javnosti le ne bi zalegel i.n da bi se nam moglo dogoditi, da bi nam eden od gledaliških prosto po poroč- n i Ir 11 t I /vm l\n mirili , 1 .. ......— ! 1 */ i' I .'* 1 1 Ijo po piščevih rokah...«, bi odločilnim predlagali naslednje, po našem mnenju učinkovito sredstvo: Mariborska mestna občina i.n banska uprava dajeta mariborskemu gledališču letno, za naše razmere, velike vsote. Kljub tem podporam pa ti dve oblasti nimata pri gledališču nikako besede. Zato se naj iz zastopnikov teli oblasti sestavi knratorij, ki lio sposoben in imel tudi dovolj avtoritete, biti ne le umetniški svetovalec, marveč tudi odločevalec in ne zgolj svetovalec upravi, ki se na leto enkrat, dvakrat sestane k bilančnemu posvetu, kakor je to s sedanjim kuratorijem, ki ga je imenovala mestna občina. Neznosne razmere v splošni bolnišnici Ljubljanska bolnišnica doživlja sramotne dneve. ki postajajo evropski škandal. Redno se dogaja, da mora bolnišnica odklonili kar po 20 nevarno bolnih oseb iz golega razloga, ker ni za nje prav nobenega prcetorčka. da celo niti postelje na tleh. Na kinirgičnem oddelku leže bolniki na trpani kakor slaniki v škatlicah. Bolnik mora biti na enrrt bolan, da eme sam spati v eni postelji, sicer pa redno spita na kirtirgičnem oddelku kar po dva bolnika, da celo po trije. Celo na tleh spita na eni žimnici ali pernici po dva bolnika. Tako hudo niti med svetovno vojno ni bilo, ko so z ranjenci prenapolnili vse bolnišnice. Enaka sramota kakor na moškem oddelku, je tudi na ženskem oddelku. Kdor ne verjame nam, naj si kar ogleda to neznosno stanje na laetne oči. Pri tem pa doživljamo še 6ramoto, da je zgrajen nov kimrgični oddelek. ki bi ga morala država opremiti, toda od nikoder iti niti beliča denarja za to! Roland Dorgelès t Kaj sem doživel v Rusiji? (Nadaljevanle.l Nekatere žene kaznjencev še nadalje ostanejo v tistem meetu, kjer jih zadržuje delo. Proti večeru ali na šesti dan pa pridejo k svojim možem in tedaj se Boljševo spremeni v velik park veselja, poln zaljubljenih parov in otroških vozičkov. Zazvonilo je konec dele in ulice so zaživele v veselem vrvežu. Nekateri so hiteli proti domu, drugi eo šli v skupinah v kopališče ali pa eo hiteli na igrišče za hockey. »Naša ekipa je v SSSR na drugem meetu,« so je pobahal prijatelj Nikolaj. On eam je imel najraje knjižnico, v katero me je tudi peljal. (Kakšna čast — eno izmed evojih knjig sem našel v njej!) Prav tako eem ei moral ogledati kavarno, ki je odprta do polnoči. Prava, lepa kavarna, kakršne ne premorejo niti največjn ruska meeta. V restavraciji stane kosilo za navadne delavce pet in sedemdeset kopejk. za poslovodje in etahanovce pa dva rublja in pol. (Celo tukaj ni enakosti! To pa je preveč žalostno, pojdimo mimo tega ...) Peljali eo me tudi v brivtiico, kjer sem videl deeet lantov, v neoporečnih bluzah (kaznjenci eeveda) in nekaj priprav za trajno kodmnje. Niti v Moskvi, razen v treh palačah, ne najdeš tako dobro opremljene brivnice. Celo okoliške ženeke eo prosile za dovoljenje, da emejo hoditi v ta prvovrstni ealon. Če bi te povesti bral izipod peresa koga drugega, dobro vem, da bi niB ne verjel. In vender je vse tenkoveetno rce. Prej sem povedal premalo kot preveč. Moje začudenje pa je doseglo višek ob pogledu na veselo skupino jetnikov, ki je prepevaje odhajala po glavni ulici. »Kam gredo?« sem vprašal. »V Moskvo,« je z najbolj vsakdanjim glasom odgovoril Pičugin. »Imajo dovoljenje za en dan « Sedaj sem razumel, odkod jetniki, ki eo mi jih kazali v Velikem gledališču. Stopili so z vlaka ve-eelja iz Boljševega. Pesnik s tetoviranimi rokami jih je meril e prizaneeljivim pogledom, kakor starejši vojak rekrute. »Ne razumem jih, saj najdejo tukaj vendar več zabave kakor v Moekvi. Še nocoj bo tu majhna plesna prireditev: iz Mitiščev pridejo srčkane tova-rišice. V klubu je predavanje, v kinu pa film v barvah. .Jutri je nogometna tekma, tribune bodo polne. Iz okolice bodo prišli polni avtobusi. Cez štirinajst dni, ko pride nazaj naš jazz, lioino priredili veliko slovesnost.« »Kaj, jazz jetnikov?« »Seveda.« »Kje pa eo sedaj?« »Nn turneji. Mi vsi imamo, po kategorijah, pravico do počitnic, od štirinajstih dni do enega meseca. Oni so jih izkoristili, da so šli igrat v kopališča na Krimu.« Poredna misel ee je zaiekrila v njegovih modrih očeh in glasno se je zasmejal: »Tam ee bodo sešli z letoviščarkami in stavim, da bo ta ali oni prišel nazaj oženjen .. .< Na mieel so mi prišli delavci, ki sem jih videl sključene pri pečeh, kmetje v kolhozih, kopači pri kanalih, vsi milijoni ubogih, ki ne bodo nikdar videli gradičev ob Jalti, ne palm v Simejcu. To me je motilo, da se nieem mogel pridružiti njegovemu veselju. Pičugin mi je hotel poetreči in mi je pokazal fotografijo tega jazza. Goepodje svirači so bili belo oblečeni kakor v Canneeu, eedeli so sredi bujnih oleandrov. Pazljivo sem ei ogledal eliko, da jo bom spoznal, kadar ee bo pojavila v kaki propagandni brošuri: »Mladi 6tahanovci na počitnicah ob Črnem morju.« O, laži I Kakšne laži! V hipu me je minilo vsako veselje do smeha. Še bolj do občudovanja. Sklonjene glave sem naglo stopal proti vhodu v mesto, kjer sem pustil voz. Presekal sem pot in tedaj zapazim pred seboj spuščeno leseno zapornico. »Vendar!« sem zmagoslavno vzkliknil. »Pa le ne morete ven, kakor bi radi...« Pesnik se je smehljal in mi pojasnil: »Zapornica ni zaradi nae. Zaradi turistov je, da ne morejo k nam ...« VIII. Na postaji slovesa. Tik pred odhodom sedim preinražem v stekleni dvorani carinarnice, kamor me je pregnala ledeno mrzla sapa. Nebo je sivo kot morje. Po Nevi drsijo težki parniki, naloženi z minijem, njih dim ee suče v vetru kot žalni pajčolan. Še davi sem se sprehajal v II j i Li jxvd zlatim dežjem uvelega listja. »Jesen je že,« je mrmrala moja spremljevalka. »Mi ji pravimo babje poletje.« Ta melanholični letni čas me spominja nove Rusije. Deževna jesen, ki jo бет pa t ja poživi bleda jasni na. V sosednji sobi je pregled. Debele roke brskajo po prtljagi, obračajo perilo in odpirajo zaboje. Najbolj jih vznemirjajo papirji. Inšpektor političnega nadzoretva brez konca in kraja lista po knjigah in eo poglablja v dokumente. Obrnjen proti svetlobi si pozorno ogleduje fotografsko negative in včasih mu pade iz ust kratki: »Njet!« Kaj je odkril? Preveč klavrn kolhoz? Presti-hega fantka? Nihče ne ve. Predpis je strog: na fotografijah iz SSSR ee morajo vsi ljudje smejati. Nič revščine, nič umazanije. Turisti, ki se mislijo vrniti e poučnimi fotografijami, bodo ob et roške. Tudi nerazviti filmi morajo v koš: bogve, kaj vse skrivajo. »Saj ete bili vendar opozorjeni,« pravi oster glas. »Prepovedano je.« Nekemu angleškemu inženirju so vzeli kopirane posnetke in mu obljubili, da jih bo dobil »pozneje«, po preiskavi Mislim, da sem prešel že skoraj vse evropske carinarnice, pa nisem nikjer videl tolikega nezaupanja, takega strahu pred pisano besedo, pred najekroninejšini izrazom človeške misli. »Zapiske imej pri eebi,« so ml bili evelovali. »Bolje je tako.« Čakam, da pridem na vrelo, in naslonim čelo na roeno šipo. Neka tesnoba ee me loteva. Tako vznemirjenje morajo čutiti jetniki, ki jim povedo, da eo izpuščeni iz zapora. Drobne novice Danes ob IS. in IT. ПГ1 veliki mladinski predatavi pravljičnih risanih filmov Slavni mornar Popaj in drugi.. ■нннн OD 19.15 ln 21.15 url premiera ■ннашм Indija v senci razkošja, tradicije in 1000 letnih zagonetk v velefilmu EŠNAPURSKITIGER GUSTAV DIESSEL — LA JANA — THEO LINGEN Rezervirajte vstopnice! KINO MATICA 21-24 Koledar Sobota, 19. februarja: Konrad, puščavnik; Ju-lijan, muč. Nedelja, 30, februarja: Druga prepustna ned., Sadot, škof, iu tovariši, mučenci. Novi grobovi •f" V Ljubljani je v četrtek zvečer odšla k Bogu po plačilo gospa Eliza Hitzl roj. Hubcr. Pogreb bo danes ob 2 popoldne izpred hiše žalosti, Kolodvorska ulica 34 na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji sveti večna luči Žalujočim naše iskreno eožalje! -f- Fran jo Kroflič. V bolnišnici v Murski Soboti je umrl včeraj g. Eranjo Kroflič, finančni koutrolor v Beltincih, v starosti 42 let. Svetovna vojna mu je dala kal bolezni, saj še ni dopolnil 18 let, ko je bil poklican v vojsko. Bojeval se je na ruski fronti, kjer je bil ujet in je ostal v ujetništvu dve leti. Pred vojno je bil vnet član celjskega Orla in je deloval v vseh naših organizacijah. Pokojnik je zvesto podpiral nase časopisje. Zapušča ženo in sina Draga. Pogreb bo v nedeljo ob 3 popoldne v Murski Soboti. Naj mu sveti večna luč! Sorodnikom naše iskreno sožalje! . . -j- Franc Korbar. V petek zjutraj je nenadoma umrl pri Sv. Petru na Medvedjem selit v 60. letu starosti upokojeni šo'.ski upravitelj g. Franc Korbar. Zadela ga je možganska kap. Pokojnik je služboval 30 let kot šolski upravitelj pri Sv. Petru na Medved iem selu. Pogreb bo v nedeljo 20. t. m. ob 11 dojïoldne pri Sv. Petru na Medvedjem selu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!_ — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ogl. reg. S. br. 30474/35._ — 3-1 evharisfični svetovni kongres v Budim-peš/i. Opozarjamo še enkrat vse one, ki se nameravajo podati v Budimpešto s posebnim vlakom, ki ga organizira Tujskoprometna zveza »Putnik« v Mariboru sporazumno z evhari stičnim odborom za levantins k o škofijo, naj poštno-obratno pošljejo prijave, ker jo zadnji rok 28. februarja. Ta termin je bil določen od centralnega vodstva v Budimpešti z namenom, da se pravočasno zasigurajo stanovanja. Prospekti in prijavnice so na razpolago pri vseh župnih uradih la-vantinske škofije ter pri Putniku Maribor, Celje, Ptuj, Gor. Radgona, Št. ll.j in Dravograd. Izkoristite ugodno priliko za poset prekrasne Budimpešte in veličastnih evharističnih svečanosti! — Dekanijski sestanek Zveze ljudskih odrov sa dekanije Skofja Loka, Moravie in Cerknica bo jutri, 20. t. m., v Društvenem domu v fekofji Loki, Moravčah in Cerknici ob 3. popoldne. Na sestanku bo poročal delegat Zveze ljudskih odrov in bo izvoljen poseben dekanijski odbor. Ker je sestanek velike važnosti za izpeljavo nove organizacije, zato vabimo vsa Prosvetna društva, da se ga gotovo udeleže. — Tovariši mediclnei, ki nameravajo nadaljevati študij v Zagrebu, dobijo vse potrebne informacije za vpis pri klubu medicincev A. K. D. >Danice< v Zagrebu, Gajeva ul. 4, II. nadstr., levo. — Izpremenibo rodbinskega imena je dovolila banska uprava dravske banovine Ani Gričar, pristojni v občino Trobelno. okraj Krški, v Kravanja. — Izreden popust za obiskovalce dunajskega velesejma v marcu. V tem letu bo na Dunaju od 13. do 20. marca spomladanski velesejem, kateri bo privabil poleg velikega števila razstavljalcev iz vsega sveta tudi ogromno število obiskovalcev. Vsaki obiskovalec Dunaja ima na podlagi sejm-ske legitimacije pravico do brezplačnega avstrijskega vizuma v času od 14. februarja do 20. marca. Ta popust znaša na jugoslovanskih železnicah 50 odstotkov pri povratku, a na uvstrijskih 33Vi v vsakem slučaju. Sejmska legitimacija stane 50 din in se lahko dobi v vseh biletarnah društva •Putnikr in v Avstrijskem turističnem uradu v Zagrebu, Praška 9. — Združenje rezervnih oficirjev, osrednja uprava v Relgradu razpisuje nagradni natečaj 2000 din prva, 1000 din druga in 500 din tretja nagrada za diplomo: ustanoviteljev, častnih in podpornih članov. Podrobnejša pojasnila se dobe pri pododboru Združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani, Kongresni trg l-II. v petek ali torek t. ni. od pol 7 do jx>l 8 zvečer. BOUVIER ŠAMPANJEC GORNJA RADGONA — Rezervni oficirji se opozarjajo, da se bodo v bodoče izdajale nove železniške legitimacije, kakor tudi stare podaljševale pri ljubljanskem vojnem okrožju le onim rezervnim oficirjem, ki se pri tej komandi vodijo v evidenci. Vsi ostali rez. oficirji naj tozadevne prošnje vlagajo pri pristojnih vojn iii okrožjih. Pododbor UROI v Ljubljani sprejema ob uradnih urnh stare železniške legitimacije ter preskrbi vsem rezervnim oficirjem podaljšanje istih vsak petek v tednu. Novo železniške legitimacije pa dobe rezervni oficirji vsak prvi petek v mesecu Uprava pododbora. — Najlepše romane inozemskih pisateljev prinaša VI letnik naše Leposlovne knjižnice: Ilandel-Manzetti, Jcsse in Maria, roman. I del, 2% strani, 60 din; Diekcns, David C o p p e r f i 1 d, roman, II. dol, 366 strani, 80 din: Coolen, B r a b a n t s k i rod, roman, 206 st r.. vezan 53 din ; icr Dixelîius, Sara A 1 e - 1 i a, roman, 393 str., vezan 80 din. — Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Prospekt naših knjižnih zbirk za bodoče leto je brezplačno na razpolago. — Združenje trafikantov za dravsko banovi-no imu v nedeljo, 20. februarja ob pol 4 popoldne v lovski sobi hotela Metropol (Miklič), nasproti glavnega kolodvora, svoj redni občni /bor. — Nad 8 milijonov zemljiških kupčij. Že včeraj smo navedli podatke o zemljiških kupčijah v ljubljanski okolici. Zbrani so sedaj podatki za celo leto 1937. V ljubljanski okolici izven ozemlja mesta je bilo lani sklenjenih in prijavljenih 715 kupnih pogodb glede prodaje stavbnih in drugih parcel, posestev in hiš. Celotna vrednost je znašala 8,401.692 din. Najvišja celotna kupnina je bila dosežena septembra za 1,046.149 din pri 49 kupnih pogodbah. —_ Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. — Split brez vode. Predsnočnjim je zaradi silnega deževja v Splitu počil star dovodni kanal mestnega vodovoda, ki je bil zgrajen že 1. 1885. Vsa okolica predmestja Kobilice je bila poplavljena, vse mesto pa je bilo na mah brez vode. Kanal je počil v dolžini 26 m. Delavci so delali vso noč, dokler niso popravili kanala in je Split zopet dobil vodo. — Na zabavo vabi predpust. Z užitkom ple-šete, če negujete telo in noge s Sanopedom, ki odpravi tudi vonj po potu. Zahtevajte v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Drogerija Jančigaj, Ljubljana. Dov. Min. nar. zdir. 31.316. Slovo železničarjev od ravnaielia dr. Faturja Drevi prirede slovenski železničarji svojemu priljubljenemu ravnatelju dr. Aleksandru Fa-turju, ki odhaja v jx>koj, poslovilni večer. Naš list je že poročal in opisal vee velike zasluge dr. Aleksandra Faturja. Iz vrst železničarjev pa smo prejeli še naslednje vrste hvaležnosti zaslužnemu dr. Faturju: V času svojega službovanja jc spoznal temeljito veo izvršno prometno, komercialno in administrativno službo na progi v eksekirtivnih edinicah, na službovanju v generalni direkciji in inšpektoratu pa se je do dobra seznanil z ujiravno službo železnic, pri čemer je kot kritičen opazovalec tudi lahko presodil, kaj je bilo dobro in kaj ni ustrejalo. S to prakso in z vsestranskim poznavanjem službe je bil ob preobratu najmočnejši faktor, ki je organiziral obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani in to ne samo svoje stroke pravnega in personalnega zmačaja, ampak je odločilno sodeloval tudi v ostalih strokovnih panogah železniško službe, tako da nosijo jugoslovanske že- leznice močan pečat njegovega dela in njegovega gledanja na ustanovo. Stališče, ki ga je zavzel pri posameznih vprašanjih, posebno načelnega značaja, jc bilo vedno iz izkušnje dobro in temeljito preudar-jeno, zato je tudi vedno na svojem stališču in pri svojem nineaiju vztrajal in ga tudi zagovarjal, dasi je bilo to včasih njemu neprijetno in se je seveda tudi zameril, kar pa ga ni plašilo in omajalo. Kot tak ni bil prav nikomur nič obvezan in je lahko vodil tudi direktorske posle brez vsakega vpliva z desne ali leve, kar se jc |x>sebno opazilo pri političnih borbah. Dr. Fatur je po letih službe najstarejši že-lezmiški uradnik in funkcionar železniškega ravnateljstva v Ljubljani, splošno priznan kot strokovnjak, dasi se v svoji skromnosii kot tak ni kazal in ne poveličeval ne v javnosti, ne domn, ne v Belgradu in je kot tak ravno zaradi tega uživati velik ugled pri vseh, ki so ga poznali in imeli priliko zasledovati njegovo delovanje. Od preobrata do danes je on edini, ki jc ostnl nn odgovornem mestu kot načelnik in direktor, dočim je bilo v vseh ostalih panogah toliko posrečenih in ponesrečenih sprememb i.n poskusov, kar nikakor ni moglo biti v prid niti službi niti ustanovi. Vse svoje službovanje je bil vedno odločen Slovenec in ni klonil nikdar, dasi se v javnosti ni eksponirnl. pri svojem delovanju pn je ostal odločen svojemu prepričanju. V službi ni bil nikdar kak pustež, svoje dobro razpoloženje pa jc vedno dal razumeti in zato ni bilo nič čudnega, ako se pri kakih bolj sitnih zadevah najprej vprašali, če ata Fatur danes kaj žvižga, zakaj v takem primeru se je dobro vedelo, da 1к> mogoče dobro govoriti. Splošno so znani njegovi doživljaji v službi, na primer njegovo srečanje z bolgarskim kraljem Borisom, ko jc potoval strogo incognito, pn mu je sprevodnik izstavil doplačilo za vožnjo do Caribroda. medtem ko je bila pripravljena za njegov prevoz posebna dvoma garnitura, ali ko je kontrolnemu organu direkcije, ki je spremljal kralju Borisa, naročil, naj mu gre nn roko v vsem in naj mu v vsem n^odi. samo na lokomotivo naj ga nikar ne spusti. Železničarji bodo dr. Faturju za njegovo delo tiajno hvaležni! Ljubljana Sobota, dne 19. februarja 1938 Gledališče Drama; V soboto, 19. februarja, ob 15: »Snc-guljčica«. Mladinska predstava po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol. — V nedeljo, 20. februarja, ob 15: »Šimkovi«. Znižane cene od 20 din navzdol. Izven. Ob 20: »Rdeče rože«. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. — V ponedeljek, 21. februarja: Zaprto. — V torek, 22. februarja: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Bela bolezen«.) Opera: V soboto: 19. februarja: Manon. Gostuje ga. Zlata Gjungjena cin g. Gostič. Izven. Znižane cene. — V nedeljo, 20. februarja, ob 15: »Na-vihanka«. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Izven. Ob 20: HeMeja. Znižane cene. Izven, — V ponedeljek, 21. februarja: Zaprto. — V torek, 22. februarja: »Don Juan«. Premiera. Proslava 25 letnice umetniškega delovanja ravnatelja Mirka Poliča. Izven. Prireditve in zabave Rokodelski oder v Ljubljani ponovi v nedeljo, 20. februarja, ob 5 popoldne mladinsko igro »Pe- pelka« (Desetnik in sirotica). Za igro, ki je žela že v nedeljo velik uspeh, vlada veliko zanimanje, zato si nabavite vstopnice v predprodaji na dan predstave v društveni pisarni, Komenskega ul. 12/1. Frančiškanska prosveta M. O. Ljubljana ponovi v nedeljo 20. t. m. ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani pravljično veseloigro 6 petjem in plesom v 4 dejanjih: »Krojaček-junaček«. Ta mladinska igra je pri premieri preteklo nedeljo sijajno uspela. Hiša je bila razprodana, zato opozarjamo p. n. občinstvo, da si že v predprodaji (pisarna Pax et bornim v franč. pasaži) rezervira vstopnice po 6, 4, 3 in 2 din. Igra bo v nedeljo zadnjikrat na programu! Prosvetno društvo »Plamen« priredi v nedeljo 20. februarja ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani veseloigro »Tenorist — gramofonska plošča«. Izžrebana vstopnica prejme prosto vožnjo v Trst. Vstopnice po 8, 6, 4, 3 in 2 din so v predprodaji v Pax et bonum (frančiškanska pasaža) in eno uro pred predstavo. Predavanja Sedejeva družina vabi svoje člane k prireditvi v sredo, dne 23. februarja 1938 ob 8 zvečer v Rokodelskem domu. Na programu je predavanje o slovenski šali v besedi in sliki in recitacije šaljive vsebine. Šiška—Ljubljana. Zanimivo skioptično predavanje: »Škodljivci na zelenjadi in jagodičevju« priredi naše Katol. prosvetno društvo potom podružnice SVD za Šiško v ponedeljek dne 21. t. m. ob 8. zvečer v samostanski dvorani v Šiški. Zatiranje teh škodljivcev bo s slikami pojasnjeval g. Skulj, tajnik SVD za Slovenijo. Cerkveni vestnik Frančiškanska cerkev: Od 17. do 20. februarja so v frančiškanski cerkvi v Ljubljani duhovne vaje za tretji red. Duhovne vaje vodi znani pridigar P. Odilo dr. Mekinda, kapucinski provincial iz Škofje Loke. Vsak dan sta dva govora: zjutrai ob pol 6 in zvečer ob pol 8. Sklep duhovnih vaj bo v nedeljo popoldne ob 4 s sklepnim govorom, papeževim blagoslovom in petimi litanijami. Pri vseh pobožnostih je ljudsko petje. Tretji red je največja in najmočnejša venska organizacija v Ljubljani. Šteje namreč okoli 3000 članov. Restavracija K0SAKv Eerwna povečana in vzorno preurejena. Priporoča prvovrstno hrano in vina. Vsak petek ribe. Slaščičarna KOŠAK ma vedno sveže pecivo in pustne krofe Naše dijaštvo Pevci in pevke! Redna pevska vaja za akad. službo božjo pri oo. frančiškanih je v soboto, dne 19. febr. od 6—7 in v nedeljo, 20. febr. od 10—11 v pevski sobi. Vhod s Prešernove ulice. Za vašo točnost se vam že vnaprej zahvaljujem. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62, mr. Gartus, Moste — Zaloška c. KINO KODELJEVO Danes ob 17.iu ÎO.uri velefilm, ki bo ostal neizbrisno v Kirchfefdskl župnik V Klavnih vlogah: Hans Јаглу iu Hanrl Stork, s sodelovanjem deSkopra zbora: WioncrBiinfrerknnben. Za dodatek: „DOIORES". FIlm Iz divjih predelov Amorike. Vstopnina od Dtn fr- navzdol. Samo 3 dnll Samo 3 dni I 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih. 1 Drevi ob 20. bo poslovilni večer za upok. žel. ravnatelja g. dr. Aleksandra Faturja. Slovenska ielezničarska družina ee bo drevi še enkrat zbrala okoli svojega bivšega ravnatelja, in sicer od 20 dalje v veliki dvorani na Taboru. Po oficielnem sporedu z govori in godbo bo ostalo še nekaj kratkih ur za zabavo. Kdor pozna g. ravnatelja in naše železničarje, jc lahko prepričan, da bo to slovo samo prijetno in veselo. Pridite torej v čim večjem številu! 1 P. n. člane Kršč. šole za stolno župnijo opozarjamo na jutrišnji redni občni zbor, ki bo ob petih popoldne v Jugoslov. tiskarni, I. nadstr. I 1 Okoliški davkariji odpovedani prostori. Ke« v justični palači primanjkuje uradnih prostorov za sodna opravila in sodne pisarno, je uprava palače odjxivedala vse uradne prostore, v katerih je bil nameščen davčni urad za ljubljansko okolico v pritličju in v I. nadstropju. »«Po tej odpovedi so ima davčni urad že 1. maja izseliti. Težavno pa bo davčnemu uradu kje dobiti primerne prostore, za katere bo pač primoran plačevati visoko najemnino. Zimsko perilo, Karničnik, nebotičnik. 1 Lepo vreme. Po dvodnevnem sneženju se je močno zjasnilo in včeraj je nastopilo lepo, sončno vreme. Zjutraj je bila gosta megla. Mestno cestno nadzorstvo hiti čistiti glavne ceste in ulice ter je najelo do 100 brezposelnih delavcev. Zadnji snežni metež je v mestu potrgal do 50 telefonskih žic, ki jih je telefonsko tehnični odsek takoj popravil. 1 Regulacija Gradaščieo v zemljiški knjigi. Na ix>dlagi podrobnih načrtov, ki jih je izdelala katastrska uprava o ureditvi Gradaščice ih ki je pri tem določila točne meje posameznim parcelam ob urejeni Gradaščici, je sedaj okrajno sodišče v Ljubljani izvršilo v zemljiški knjigi zadevno transakcijo o regulirani Gradaščici in to od Vojnovičevej;a mlina tja do glavne državne ceste na Viču. Načrt obsega 25 parcel, ki merijo 165.307 kv. metrov. Maribor m V socialističnih organizacijah se vzgaja in prikriva nemčurstvo. Ze nekajkrat smo opozarjali našo javnost na organizacije, ki so nevarne slovenskemu značaju Maribora. Dogodek, ki se je pretekle dni odigral na pokopališču ob priliki pogreba nekega člana »I. delavskega kolesarskega osrednjega društva za Slovenijo« je zopet pokazal, da se v številnih tukajšnjih socialistično pobarvanih organizacijah prav za prav prikriva organizirano nemčurstvo. Ljudje, ki eo omenjenemu pogrebu prisostvovali, so se zgražali, kako da imajo člani tega društva še sedaj popolnoma nemško komando, kakor v starih avstrijskih časih. Člani so se pripeljali na pogreb na kolesih, pa so s koles stopili na nemško povelje, na isto povelje so jih zopet zasedli, umrlega tovariša pa so pozdravili z nemškim pozdravom »Ali frei«. Kakor smo že omenili, je to društvo socialistično ter ima v slovenski »Delavski politiki« vnetega zagovornika. Čudimo se, da naši mariborski socialisti, pri katerih je sicer vse na zunaj »jugo-slovensko«, tako javno izpovedujejo nemčurstvo svojih organizacij. Gotovo ni med člani tega kolesarskega društva, ki je po zatrjevanju »Delavske politike« strogo socialistično, torej proletar-sko, nobenega Nemca, pa vendar ima Se vedno nemška povelja in vlada v njem tudi nemčurski duh. Prav tako pa imajo socialisti še nekaj takih »proletarskih« organizacij — spominjamo samo na pevsko društvo, ki še sedaj po 20 letih osvobo-jenja nosi naziv »Frohsinn« — v katerih se goji nemška beseda in nemška pesem ter tudi nemški duh. Člani so slovenskega rodu, društvo pa jih vzgaja za nemčurje. Čudimo se našim oblastem, kako morejo kaj takega dopuščati, da ee v teh organizacijah načrtoma in že 20 let vzgaja in pospešuje nemčurstvo! m Sedeže za 4 din v gledališču dobe obiskovalci drevi pri predstavi »Revizorja«, ki se uprizori zadnjič v sezoni, ter v nedeljo pri večerni predstavi božične igre »Cvrček za pečjo«. Dijaki pa dobe svoje najnižje cene za sedeže samo prt dnevni blagajni. m Današnja krstna predstava 5-dejanske ljudske igre »Kruck na Ljudskem odru obeta biti nekaj izvrstnega. Začetek igre bo ob 20. Jutri popoldne je repriza ob 17. ni Nai>avljalna zadrnga drž. uslužbencev ima svoj izredni občni zbor zaradi spremembe pravil v nedeljo, dne 20. t. m. ob 8 zjutraj v veliki dvorani Narodnega doma. Članstvo vljudno vabimo k veliki udeležbi. m Zaslužena kazen. Na mesec dni nepogojnega zapora je bil obsojen pred okrožnim sodiščem v Mariboru 25-letni Alojzij Hrgo iz Moškajn-cev, ker je v noči na 9. oktobra I. 1. položil čez cesto v Moškan.jcih 4 m dolg in 15 cm debel hlod v nameri, da bi se na tej oviri poškodoval kolesar ali avtomobilist, ki bi po cesti privozil. Svojo namero je res skoraj dosegel, ker se je zaletel v oviro dr. Ivan Martinec e svojim avtomobilom, k sreči pa ga ni vrglo s ceste. Hrga je pred sodiščem šele po daljšem zapletanju priznal svojo krivdo. m S petstotakom je kupil tisočak. Na premeten tiacin je ogoljufal včeraj dopoldne nepoznani mlajši moški blagajničarki v dveh mariborskih trgovinah za lep znesek. V prvi trgovini je kupil galoše ter jih je plačal z bankovcem za 500 dinarjev. Ko inu je blaga.jničarka menjala ter mu izplačala razliko v stotakih in kovancih, se je mož^ nenadoma spomnil ter dejal, da bi rad imel tisočak. Segel je v listnico ter je priložil k že menjaneinu denarju zopet bankovec. Blagajničar-ka je mislila, da je priložil bankovec za 500 din, bil pa je le stotak. Mož je potem spretno govoričil ter je spravil tisočak v listnico, blagajni-čarka pn je šele po njegovem odhodu ugotovila prevaro. Slepar se je potem podal kar v drugo trgovino, kjer je kupil žepno električno svetilko, jo plačal s petstotakom ter zopet na isti način spravil v žep tisočak. Obe oškodovani blagajničarki sta sleparja precej točno opisali, tako da ima policija dobre podatke za zasledovanje. Gledališke Sobota, 19. febr. ob 20: »Revizor«. Zadnjič. Globoko znižane cene. Nedelja, 20. febr. ob 15: »Pod to goro zeleno«. Znižane cene. — Ob 20: r.Cvrček za pečjo«. Globoko znižane cene. Iz naših organizacij Mekinje. Prijetno razvedrilo in hkrati eno izmed najcenejših bo nudilo prosvetno društvo v nedeljo, 20. t. m. z uprizoritvijo petdejaneke veseloigre »Babilon« (»Zmešnjava na zmešnjavotj. Začetek ob pol 4 popoldne. Sela pri Kamniku. Kdor se hoče za predpust nasmejati, naj pride v nedeljo, 20. t. m., ob 3. popoldne gledat veseloigro >Dva para sc ženita«.. Deanna Durbin, glasu v svojem prvem filmu: Predstave danes ob 16., 19.15 in 21"15 uri, jutri v nedeljo pa ob 10 30, 15., 17., 19. in 21. uri RIMO SLOGA Telefon 27-30 Tri zlate deklice je nedvomno najsijajnejše letošnje odkritje na filmskem platnu. — Vsa Ljubljana govori o lepoti tega nenadkriljivega filma. Zatorej ne zamudite si ogledati ta film Najrazkošnejši evropski lilm — ponos dunajske filmske produkcije ! V glavni vlogi igra in poje slovita Svedinja Žarah Leander V prekrasnih baletnih revijah sodeluje skunina najlepših 'rancoskih girisov iz Pariza ter nad 301 dunajskih balerin in plesalcev. Plese je naštudiral koreograf Du Pont iz Hollywooda. Režija: Oeza Bolvary — Glasba: Schmidt Gentner Premiera Dejanje se godi za kulisami in na odru največjega luksuznega ameriškega re-vijskega teatra. Danes ob 18., 19.15. in 21.15. uri. Kino Union Telefon 22-21 fe banskega sveta Razprava o hmeti'stvu Dodatno k našim poročilom o debati k kmetijskem oddelku navajamo še dva govornika: Alojzij Stuhee (okraj Ljutomer) je obširno govoril in opisal ljutomersko-gornje radgonski okraj kot izrazito kmečki okraj, kjer so zastopane vse štiri glavne panoge kmetijskega gospodarstva, kakor vinarstvo, živinoreja, sadjarstvo in poljedelstvo v enaki meri. Zato zahteva, naj se sestavi načrt za vse kmetijsko pospeševalno delo, tako za banovino in za posamezna okrožja. Vse kmetijsko delo naj so zadostno finansira iz javnih sredstev. Obširno je navajal potrebo po nabavi plemenske živine, zlasti bikov in merjascev, govoril je o potrebah svojega okraja v čebelarstvu, mlekarstvu, poljedelstvu in sadjarstvu ter je navajal razna kmetijska tehnična dela, ki so v ljutomerskem okraju potrebna, zlasti osuševanje travnikov oh ščavnici. Za izvedbo melioracij naj da banska uprava na razpolago inženirje in tehnike, kmetje pa bodo prispevali svoj delež z delom in prevozom gradiva. Potrebni so učitelji, ki bi bili resnični prosvetni in kmetijski delavci. V okraju naj se osnuje banovinsko posestvo, ki naj vzgaja trse in naj skrbi za selekcijo krompirja. Potrebna je ludi strokovna šola. Ludovik Kudcr (okraj Celje) je imel zelo obsežen in s podatki podprt govor o hmeljarstvu in sadjarstvu v Savinjski dolini. Naglašal je, da je hmeljarstvo za banovino zelo dobičkanosno in da zasluži več podpore. Prosil je, naj bi banska uprava prevzela garancijo za 1 do 3 milijonsko posojilo hmeljarski zadrugi, v kateri je včlanjenih okoli 1000 hmeljarjev. Zadruga bi s tem posojilom uspešno regulirala hmeljske cene. Govoril je tudi o drugih težavah hmeljarjev in je zato zahteval naj oblasti ne izdajo nobene nove znamke nobenemu hmeljarju. Prosil je, naj bi banovina predložila vladi osnutek modernega hmeljarskega zakona. K poročilu o debati o občem in upravnem oddelku nas g. Franc Bačič (okraj Murska Sobota) prosi za ugotovitev, da on ni zahteval, naj bi se prenesli okrajno glavarstvo in okrajno sodišče iz Murske Sobote v Gornjo Lendavo, temveč naj bi se poleg dosedanjih upravnih in sodnijskih sodišč v Prekmurju, to je v Murski Soboti in v Dolnji Lendavi, osnovalo še tretje, namreč v Gornji Lendavi. Javna dela V četrtek popoldne se je ob pol petih nadaljevala debata o tehničnem oddelku. Ivan Tovšak (okraj Slovenj Gradec) je prosil naj se vnese za njegov okraj postavka za drobilec. Prosil ie za pospešitev raznih cestnih in regulacijskih del v tem okraju. Javna dela naj se izročajo takim podjetnikom, ki jih bodo solidno zgradili. Delavci naj bodo pošteno plačani. Alojzij Stuhec (okraj Ljutomer) je prav lako govoril o cestnih potrebah v svojem okraju, zlasti je naglašal važnost cest iz Cakovca čez Ljutomer v Gornjo Radgono in iz Maribora v Prekmurje. Stanko Škrabec (okraj Kočevje) apelira predvsem, naj se pospešijo regulacije raznih potokov in naj se čimprej zgradi vodovod za ribniško dolino. Nova banovinska cesta v kočevskem okraju naj se zgradi skozi slovenske vasi. Josip Gale (okraj Litija) zahteva predvsem, naj se proračun okrajnega cestnega odbora v Litiji ne krči. Cestarji naj dobe osemurni delavnik. 1'rauc Štrubelj (mesto Višnja gora) navaja cestne zadeve svojega okraja, zlasti pa zahteva povečanje vodovoda za Višnjo goro. Jakob Kranjc (okraj Logatec) ugotavlja, da je dosedanji sistem reševanja cestnega vprašanja in javnih del sploh napačen. Javna sredstva so se poprej delila sploh po političnih vidikih. Govornik je navedel več primerov. Način javnih del, ki jih izvršujejo občine, se mora sploh spremeniti. Načrt za delo, ki ga banska uprava zamišlja, naj se ljudstvu pojasni. Prosil je za regulacijo Sore v Ži-reh, za dogotovitev ceste Rovte-Smrečje in ceste iz Cajnarjev na Ravnik. Ker je logaški okraj obmejni naj bo bolj upoštevan pri cestnih delih. Franc Bajlec (Murska Sobota) prosi, naj se uresniči zveza Prekmurja z ostalo Slovenijo, ter navaja razne cestne zadeve Prekmurja. Za progo Novo mesto - Brežice Gospod dr. Adolf Goli a je naglašal naž-nost cestnih skladov in ustanove naj se samo »banovinski skladi. Naša banovina je zapostavljena tudi glede železniških investicij, čeprav železnice pri nas prinašajo ogromne dobičke državi. Pred- ložil je resolucijo, v kateri zahteva čimprejšnjo pospešitev del za zgradnjo železnice med Brežicami in Novim mestom. G. ban naj zainteresira merodajna službena mesta radi čimprejšnje zgraditve železniške proge Novo mesto—Brežice. Ta proga je velikega gospodarskega pomena za prebivalstvo obljudene in rodovitne krške doline in okoliških krajev. Je pa tudi velikega splošnega pomena v gospodarskem in proinetno-tehničnem pogledu, ker bi dobili z njo novo zvezo med dvema važnima sporednima progama: Ljubljana—Zagreb in Ljubljana—Kar-lovac. Važno6t tega železniškega projekta se odraža tudi v tem, da je ministrstvo za promet uvrstilo navedeno progo že pred leti v svoj načrt novega železniškega omrežja ter je tudi že izvršilo pripravljalna dela. Z zgraditvijo te proge, ki ne nudi nobenih terenskih težkoč, bi se pristopilo stvarni izvršitvi gospodarsko in državnobrambno važnega sistema prog: Sušak—Kočevje—Straža— Novo mesto—Brežice—Rogatec—Ptuj—Radgona. Alojzij Zorenč (Šmarje pri Jelšah) se je zavzel za gradnjo cest v šmarskem okraju, zlasti za obsotelsko cesto Podčetrtek-Rogaška Slatina, za cesto Sladka gora-Lipoglav, za preložitev klanca Skopečno, za cesto Lesično-Št. Vid-Planina, ki bi vezala Zagreb čez Kozje in Planino s Celjem, za cesto Gobinjek-Virštanj in Lesnično-Virštanj in cesto v Zibiki ter več drugih cest. Dr. Vidic Franc opozarja, da se pri nas preveč dela z majhnimi močmi. Kar drugod napravijo v enem letu, mi za to brkljamo leta in leta.-Konkretno omenja cesto Črna-Luče, ki bi bila silnega gospodarskega in narodno in državno obrambnega pomena, zlasti z ozirom na dogodke, ki se z bliskovito naglico razvijajo onstran naše severne meje. Štrcin Ivan prav.i, da uaj ccsini odbori dobijo več samostojnosti. Govori o potrebah dobrih cestnih zvez z Moravčami in o vodovodnih potrebah kamniškega okraja. Brodar Janez pravi, da je največja ovira naše delavnosti centralizem. Opozarja na cesto Ljubi jana-Kranj preko Smlednika, ki jo je promet ob popravljanju ceste Ljubijana-Kronj preko Medvod do konca uničil. Steblovnik Martin in Kuder Ludvik sta govorila o potrebah gornjegrajskega in celjskega okraja, Selili Janez pa o cestnih razmerah konjiškega okraja, zlasti se zavzema za cesto Zreče-Sv. Kunigunda. Majeršič Ivan pravi, naj se regulira Tržiška Bistrica tudi v kovorski občini. Treba je misliti tudi na razbremenitev tovornega prometa čez Tržič. Arnež Peter se priključuje izvajanjem g. Jana glede javorniškega mostu in postajališča na Otočah. Ker je že več govornikov govorilo o potrebi večje postaje na Otočah, je spregovoril g. ban in povedal svoje stališče do tega vprašanja. Ker je to največja postaja za splošno slovensko božjo pot na Brezjah, je na njej tak promet, kakor zlepa ne na katerikoli gorenjski postaji. Dobiček od lega velikega prometa ima v največji meri in skoraj izključno železniška uprava. Ta dobiček prihaja od kmetov in delavcev, ki plačujejo polne vozne cene. Zato smatra, da bi bilo proti samoupravnim načelom in proti načelom o dobrem skrbstvu za potrebe banovine, če bi gradili to postajo iz banovinskih sredstev, ki jih drugod tako bridko primanjkuje. Železniška uprava sama mora zgraditi to postajo tako, da bo ustrezala velikemu prometu in dobičku. Je proti temu, da bi kakršnokoli društvo ali samoupravna oblast žrtvovala denar za naprave, ki so jih dolžni zgraditi drugi, ki uživajo tudi največji dobiček od njih. Križnik Filip (Trbovlje—Laško) govori o tistih, ki ceste grade. Javna dela banovine so se začela v dobi največje gospodarske krize pod neugodnimi mezdnimi pogoji, kar je vplivalo tudi na zasebno gradbeno delavnost, da so ji bile mezde pri banovinskih javnih delih v potuho za zniževanje mezd pri zasebnih delih. 0 mezdnem vprašanju je govoril ludi Rozman Peter, ki pravi, da so nekatera podjetja izplačevala mezde v obliki računa pri trgovcu za življenske potrebščine, ali v obliki dajatev za skupno kuhinjo podjetja, v kateri so bili delavci na hrani. Predlaga resolucijo naj vsako podjetje ob prevzemu javnega dela obvezno poda mezdne pogoje. Prepove naj se ludi oddaja del v podnajem. Tudi pri zasilnih delih iz bednostnega fonda naj mezde ne padejo pod minimalne mezde. Šerbinek Ivan (Vrtiče—Maribor levi breg) govori o potrebah svojega okraja. Za njim je g. ban ob pol 2 razpravo zaključil in nadaljevanje napovedal za ob pol 5 popoldne. Planina Lovro opozarja na pogoste povodnji v škofjeloškem okraju, ki je od 1. 1924 doživel že tri velike in katastrofalne povodnji. Socialna skrb naše banovine Snoči ob 0 je podal načelnik za socialno politiko in narodno zdravje g. Anton Kosi [»oročilo svojega oddelka. Socialno sikrbstvo naše banovine je moralo tudi lani ostajati v istih mejah, kot je biio zadnja lela, zaradi majhnih razpoložljivih sredstev. Posebno je težaven položaj našega kmeta, ki se vedno pogosteje obrača na banovino ai nujno potrebna sredstva. Naše kmečko ljudstvo je namreč čedalje bolj obubožano. Poleg prosilcev iz kmečkih in delavskih vrst pa prosijo v čedalje večjem številu tudi obrtniki, ki so izgubili delo in zaslužek. Zaradi premajhnih razpoložljivih sredstev banska uprava ni mogla osnovati nujno potrebnih zavodov in ustanov, ki bi vsaj delno služili sistematičnemu izvajanju socialne politike. Vsa sredstva so komaj zadoščala za kariitativno udejstvovanje, kar bi sicer morale delati manjše upravne edinice in zasebniki. Za eocialnopolitične namene je bilo na razpolago okoli 4,000.000 din iz sredstev banovinskega proračuna in bednostnega sklada. Mladinsko skrbstvo se izvaja deloma v banovinskih domovih (v Ljubljani in Mariboru), deloma s pomočjo karitativnih organizacij in s pomočjo družinske odgo.je na deželi. V oskrbi v obeh domovih sta bila 402 otroka. Banovina je nadalje v raznih zavodih oskrbovala 61 otrok, ob šolskih počitnicah pa je poslala na deželo in k morju 473 otrok. Vsi stroški za to so znašali 200.000 din (oskrba, prevoz itd.), torej na 1 otroka 390 din za povprečno 1 tedne. Nadalje vzdržuje banovina veliko število vajencev v dveh vajenekih domovih (Ljubljana in Maribor) ter znašajo stroški za posameznega 150—400 din mesečno. Banovina je podpirala ludi mladinske in šolske kuhinje, какот tudi akademike (ti so dobivali 140—2-10 din mesečno). Lanskoletnemu pomanjkanju sredstev za prehrano v zgodnji spomladi je banovina odpomogla * zneskom 1.75 milij. din. država pa je dala 250 tisoč dinarjev. Elementarne nezgode so lani povzročile ogromno škodo, katero uradno cenijo na 70,000.000 din. V podpiranje teh krajev jr banovina žrtvovala 1.4 milij. din, tudi osrednja vlada je dala 1,000.000 din. V prekomorske države se je lani izselilo samo 431 oseb, v znatnem številu pa so šli sezonski delavci v Francijo in Nemčijo. K izseljencem je banovina poslala tudi učitelje in duhovnike. Lani se je nehalo vračanje izseljencev v domovino. Ljudsko zdravje Število postelj se je v banovinskih bolnišnicah, katerih je 7. povečalo za 265 na 1860, kar je v glavnem pripisovati bližnji otvoritvi novega bolniškega paviljona v Mariboru. Kapaciteta državnih bolnišnic je manjša, imajo namreč samo 1650 postelj. Dnevno ee oskrbuje v banovinski bolnišnici 1530 bolnikov. Banovina se zaveda nujne potrebe razširitve obstoječih bolnišnic ter v ta namen tudi veliko žrtvuje. Država pa še do sedaj ni dokončno zgradila kirurgičnega oddelka in je v tem oziru banovina naprednejša, ker je zaprosila za investicijsko posojilo 50.000.000 din pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. V dveh hanovin&kih hiralnicah je prostora za 364 hiralcev, adaptira pa se nova hiralnica v Gornji Radgoni. Za banovinske bolnišnice je bil« zaradi povečanj cen živil in drugih potrebščin potrebna še posebna dotacija. Najbolj moti gospodarsko ravnotežje bolnišnic dolg države, ki vsako leto naraste za 1.3 do 1.5 milij. din. Od vseh izdatkov banovinskih bolnišnic krijejo bolnišnice same 34%, ostalo p« dotira banovina. Združenih zdravstvenih občin je 114, samostojnih pa 8. Lani je bilo v naši banovini zgrajenih 10 uovih vodovodov, 2 sla bila rekonstruirana, napravljene 4 nove kapnice in postavljeni 3 novi vodnjaki. Sredstva za lo so prispevali tudi interesenti, večinoma s težaškimi deli. Banovina ima ludi tri modema zdravilišča: Golnik, Dobrno in Rogaško Slatino. Posebno slednji se zelo modernizirala. Razprava V debati jc govoril prvi Ivan Majeršič (meslo Tržič). Ugotovil je, da se kljub zboljšanju gospo- darskih razmer še vedno ponavlja beračenje. Temu je Ireba napraviti konec. Brezposelne je treba spraviti v domovinske občine. Ustanove naj se taborišča, kjer naj bodo brezposelni zaposleni. Načelo naj bo. da si mora vsak zdrav človek s svojim delom zaslužiti kruh. Nasproti brezposelnosti pa imamo marsikje prezaposlenost in tako delajo delavci ob nedeljah in praznikih. Prepove naj se glasovanje, ali naj se dela ob nedeljah in praznikih ali ne. Proti beračenju bo velike važnosti tudi zavarovanje za stalnost in onemoglost. Osnujejo naj se skupni oskrbovalni zavodi. Uspešno sredstvo proti komunistični ideji je gradnja majhnih stanovanjskih delavskih hiš. Uvede naj se tudi med delavstvom zadružni sistem podjetij. Banovina naj [»odpre delavsko produktivno zadružništvo. Filip Križnik (Laško) je navedel mnogo uspehov, ki so bili doseženi na polju socialne ]>olitiko v državi, posebno v naši banovini, pod sedanjo vlado. Vendar so nekateri ukrepi preveč centralistični. Da se morejo ti ukrepi pravilno izvajati, je nujno potrebno, da nekatere ustanove, zlasti Inšpekcija dela, dobe kredite, kar velja tudi za rudarsko glavarstvo. Ojiozoril je zlasti na slabo zdravstveno stanje šolskih otrok, na ljudsko zdravje, zlasti na zatiranje jetike. Pravilnik o bratovskili skladnicah je rudarsko zavarovanje znatno zboljšal, vendar ne ugajata dve določbi v pravilniku, ter je predlagal posebuo resolucijo, ki zahteva omiljenje teh določb. V tej resoluciji, ki jo je banski svet odobril, zahteva banski svet od vlade, da naj v finančnem zakonu ustavi določilo, po katerem se čl. 82 in 50 novih pravil za bratovske skladnice jiopravita tako, da bodo ostale rudarjem že pridobljene pravice, kalere so uživali po prejšnjem pravilniku. Ljubljana, 18. februarja. Danes ob pol 9 dopoldne se je zasedanje nadaljevalo. Prvi je spregovoril bivši predsednik mariborske oblasti dr. Leskovar, ki je g. banu v toplih besedah čestital k odlikovanju, s katerim ga je odlikoval bolgarski kralj. To priliko je porabil, da je spregovoril tudi nekaj lepih besed o bolgarski državi. G. ban se je za čestitke banskega sveta lepo zahvalil. V razpravi je prvi govoril g. Rozman Peter, ki je poudarjal socialne nalogo oblasti, zlasti v na splošno revnih krajih, kakor jç severnovzhodni del banovine skoraj ves. G. Tratnik Josip je govoril o dosedanjem uspešnem socialnem delu banovine, omenjal socialne potrebe brežiškega okraja, zlasti z ozirom na bolnišnico, obširneje pa je govoril o materialnem položaju katoliške in posebno slovenske duhovščine v državi. Njegov tozadevni govor je bil ves podprl s stvarnimi podatki. Veble Demetrij je obširno govoril o težkih socialnih razmerah novomeškega okraja, ki je že od 1. 1927 pa do letos vsako leto doživljal velike vremenske katastrofe, katerih uradno ocenjena škoda dosega vsoto 30,800.000 din. Najhuje je bil okraj prizadet lansko leto in ljudje že danes žive v pojxdnem pomanjkanju. Opisuje težko stanje obeh novomeških bolnišnic in predlaga, naj pri razdelitvi investicijskega posojila tudi prideta v poštev. Govori o potrebi hiralnice in o delovanju protituberkuloznega dispanzerja, katerega je v zadnjem lelu obiskalo 1528 bolnikov. G. Bitnar Pavel slika žalostne razmere v Belo-krajini. Na vseli razstavah Higienskega zavoda so slike zdravih in lepih hiš vzete z Gorenjske, slike nezdravih, lesenih z majhnimi okenci so pa iz Belokrajine. Ob lanskih manevrih so kmetje iz vasi Nova lipa morali stražiti svojo vas, da kdo ne bi prišel v vas ali da vaščani ne bi prišli v stik zlasti z vojaštvom, ker je v vasi razsajal tifus — zaradi pomanjkanja pitne vode. Govori o veliki umrljivosti otrok, o slabi preskrbljenosti za otroč-niae. Za karlovško bolnišnico pa delajo še veliko reklamo, da bi naš živel usmerili na svojo stran. Naj se za Belo Krajino ustanovi vsaj kaka zasilna bolnišnica. Anžič Josip govori o zdravstvenih občinah in hiralnicah. Dr. Vidic Franc slika splošno obubožanje našega naroda, ki se je pričelo že s tem. da nova drŽava ni priznala vojnih posojil in starih avstrijskih rent. dasi je bila država po mednarodnih pogodbah to dolžna storiti. Vsa ta leta plačujemo več kot pa prejemamo in na narodnem premoženju se to v 20 letih že občutno pozna. Treba je spremeniti ves sistem. Govori še o brezposelnosti in njenih posledicah in mezdnih razmerah v kamniški smodnišnici. G. Klekl Josip govori obširno o težkem vprašanju našega izseljeništva. Navaja nekaj nečiivenih zgledov v dokaz, da nekatere državne oblasti tudi nad izseljenci skušajo izvajati razuarodovalne poizkuse. Predlaga resolucijo: 1. da Se čimprej priznajo in zakonito odobre že ustanovljene izseljeniške zbornice, 2. da se decentralizira izseljenski fond in razdeli na posamezne izseljeniške zbornice, po razmerju na te zbornice odpadajočih izseljencev, 3. da se takoj izroči v preteklem letu 1937. v dravski banovini nabrana glavarina v znesku 804.875, vsaj do polovice dravski banovini in Ra-laelovim družham. ki se havijo z varstvom izseljencev, 4. da se glavarina izroča tem ustanovam tudi v naprej v istem razmerju do izvršitve predlagane decentralizacije izseljeniškega fouda, б. da se iz že obstoječega izseljeniškega fonda takoj zgradi v Ljubljani izseijeniški dom. Zupane Alojzij opisuje potrebo vodovodov za Suho Krajino in se zahvaljuje g. banu in vsemu slovenskemu vodstvu za to, kar se je na tem polju že doseglo. Prosi pristojne oblasti na banovini, da preprečijo točenje alkoholnih pijač brez obrtnega dovoljenja in pozno v noč, ker to zelo pospešuje pijančevanje z vsemi težkimi posledicami. Planina Lovro pravi, naj se denar za brezposelne porabi samo za to, da brezposelni z delom zaslužijo svojo plačo, ne zgolj za darove. Govori o jiotrebi hiralnice v škofji Loki, o šolski kuhinji in o kopališču v meščanski šoli, ki naj bo čimprej dostopno javnosti. Tovšak Ivan govori o vplivu revščine na zlo-činstva in komunizem in o krajevnih potrebah Mi-slinja in slovengraškega okraja. Bačič Franc govori o trahomu, težki in nalezljivi očesni bolezni za katero zlasti prekmursko ljudstvo silno Irpi. Stuhec Alojzij poudarja potrebo hiralnice za okoliš Apače—Gornja Radgona. Tudi v tem kraju se je že pojavila malarija in je treba vse ukreniti, da se njeno prodiranje ustavi. Dr. Leskovar Josip opisuje Čim dalje večji naval na bolnišnice, kar je sicer dober znak za kulturo našega ljudstva, ki se je otreslo tradicionalnega nezaupanja, obenem pa velika neprilika za naše premajhne in premalo preskrbljene bolnišnice. 54nogim invalidom se je s predpisom, da jc Ireba ponovno predložiti dokaze invalidnosti, zgodila velika krivica, ker je te dokaze čim dalje težje doprinesti, čini Ix>lj se nam odmikajo vojni časi. S takim ravnanjem se more zgoditi, da jih bo čim dalje manj, ki bodo svojo invalidnost mogli dokazati, lastnega preživljanja pa kljub temu ne bodo sposobni in bodo kot občinski reveži padli na breme občini. Še veliko bolj belo bo perilo. če vzameš vedno £CHICHT0V0 TER PENH NOVO MILO .••m^nomOVonJe Kranjc Jakob opisuje revno stanje nekaterih šolskih otrok, ki vsi prezebli s premočeno obutvijo prihajajo v šolo. Janžckovič Alojzij govori o težkem položaju vinogradnikov in o mnogih občinskih revežih, ki so svoje moči izgubili po mestih in z delom v industrijah, konec koncev pa padejo v breme občinam. Zorenf Alojzij govori o stiskah okraja Šmarje pri Jelšah, obširneje pa se bavi z vprašanjem invalidov in k resoluciji dr. Leskovarja predlaga še dodatno resolucijo. Zgrozili pa smo se, ko jc v molku vsega banskega sveta opisoval dogodek iz Pilstajna, tja je neka družina letos za božič nekemu trgovcu ukradla psa, da so ga imeli za hrano. Ta bridki dogodek je g. banski svetnik navedel zato, da ne bi kdo mislil, da šmarski okraj loži zgolj zalo, ker je to postalo nekam splošno. Kuder Ludvik obširneje govori o nadlogi komarjev, ki prenašajo nalezljive bolezni, njihova največja legla pa so v slabo zgrajenih gnojničnih jamah. Vesenjak Ivan pravi, da je treba tudi v socialnem oziru zlomiti nagnjenost sevemovzhodnega dela banovine h Gradcu. Najbolj se bo to storilo s tem, če se v Mariboru ustanovi močna bolnišnica, da bolnikom ne ho treba hoditi v Gradec. Obžaluje fia, da država kaže tako malo razumevanja za ljubljansko bolnišnico, ki bi morala biti tudi podlaga za popolno medicinsko fakulteto. Kugovnik Jurij govori o veliki revščini na eni slrani in o lahkomišijenem zapravljanju na drugi strani. Tudi po podeželju se že širi bela kuga. Treba je napeti vse sile, da se to samomorilno propadanje še pravočasno ustavi. Šerbinek Ivan opisuje socialne posledice divjih zakonov. Gale Josip govori o organizaciji skrbstva za občinske reveže. Brodar Janez opisuje psihološke težave borbe proti brezposelnosti, ker so se mnogi v dobi, ko dela niso mogli dobiti, dela odvadili in danes že z nekako pravico zahtevajo le podporo, ne iščejo pa dela. Treba je zopet uveljaviti nazor, da mora človek živeti samo od dela in da ima po drugi slrani tudi pravico do dela. Finančni oddelek Na popoldanski seji je najprej podal poročilo finančnega oddelka načelnik g. dr. Filip Orel. Iz vseh kreditov tega oddelka odpade na osebne izdatke 1.812.200 din in sicer dobiva pokojnino 57 oseb, stalne podpore pa 68 upok. cestarjev, Banovinski dolgovi so se lani zaradi nakupov raznih posestev povečali za 21.305.000 na 74,696.7+4 din. V januarju 1938 pa so posojila narasla za 63 milij. (posojilo za sanacijo zadružništva) in znašajo skupno posojila banovine 137,696.748 din. Amortizacija teh posojil zahteva večje izdatke, toda ti bodo kompenzirani z večjim donosom ban. posestev. Krediti za druge stvarne izdatke finančnega oddelka so ostali v glavnem neizpremenjeni. O proračunu tega oddelka ni bilo razprave. Trgovina in industrija Poročilo jc podal nato načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo g. dr. Ratej. Iz tega poročila je posneti, da se je v splošnem gospodarski položaj v naši banovini izboljšal, vendar pa je še vedno slabši kot v ostalih banovinah. Kajti število konkurzov je lani naraslo v primeri z letom 1936 od 28 na 42. prisilnih poravnav pa od 52 do 54. V vseli ostalih banovinah je bilo leta 1937 le 83 konkurzov in 124 prisilnih jiorvanav. Glede uredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic je omeniti, da je že izdelana novela k lanskoletni uredbi, ki je že dostavljena delodajalskim in delojemalskim organizacijam. Avtobusnih podjetij je bilo lani na 75 progah v dolžini 1840 km. Karoserije vozil se že izdelujejo po večini doma. Gleda šušmarstva bo banska uprava izdala |*>novno potrebne ukrepe, izvršitev teh ukrepov pa bi bila olajšana, če bi ministrstvo izdalo uredbo o pobijanju nelegalnega obrtniškega dela, ki je v osnutku še pripravljena. Položaj denarnih zavodov se je izboljšal. Ker država ne da nič za obrtno pospeševanje, mora naša banovina žrtvovati mnogo v ta namen. Banska uprava je lani priredila celo vrsto tečajev: 35, 6 jih pa bo še do konca proračunskega leta. Na 35 tečajih je bilo 735 udeležencev. Strokovno nadaljevaino šolstvo izkazuje za 1937-1938 73 šol z 262 razredi, 6.781 učenci in 551 učitelji. Strokovne šole v naši banovini so v največji tneri odvisne od banovine. Na vseh trgovskih srednjih šolah se je letos zelo dvignilo število učencev. Posebno velik naval pa jo bil letos na tekstilno šolo v Kranju, kjer se je priglasilo 156 učencev, sprejetih pa je moglo biti lo 24. Pod banovino spada drž. osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, ki se je letos udeležil s svojimi proizvodi več razstav v inozemstvu in dosegel lejie uspeli pri prodaji. Število učenčevim strokovnih nadaljevalnih šolah je po 4 letih padanja naraslo od 5.690 nn 6.781. Skupni proračun teh šol znaša 2 milij. din, letna podpora banovine pa 0.4 milij. din. Ta dotacija pa seveda ne zadošča. V programu banovine je razširiti tekstilno šolo na 4 razredno, nadalje je zagotovljena ustanovitev poklicne |K)svelovalnice v Ljubljani. Potrebno pa je ludl organizirati enotno vse ohrtnopospoševalno delo. Največjo pozornost pn bo banska uprava posvetila tujskemu prometu, kjer bo banovinska po-I spesevalna politika posebuo aktivna. Masarykov sluga umrl Dne 16. februarja letos je v Pragi umrl dolgoletni sluga rajnega predeednika Češkoslovaške republike Jožef Huza, star 59 let. Svojega gospoda je preživel za 5 mesecev. Med svetovno vojno se jo Masaryk mudil v Rusiji, kjer je bil vrhovni poveljnik čeških legij in predsednik češkoslovaškega narodnega sveta. Kot tak je moral mnogo občevati z ruskimi ministri in generali. Masaryk takrat ni bil več zasebnik. Čehi, ki eo takrat bili na Ruskem, so rekli, da mora Maearyk uje in ves narod reprezentirati. Da bo pa mogel svoj narod bolj dostojno predstavljati, so mu dodelili posebnega telesnega strežaja. To je bil Jožef Huza, nekdanji komornik grofa Čemina, sedaj pa vojni ujetnik. Ker je bil Ceh, je vstopil v češko legijo. Tega moža so pridelili Masaryku pod naslovom »telesnega lovca«. Skromni profesor Masaryk s tem nikakor ni bil zadovoljen. Pozneje je Čapku sani pripovedoval: »Dotlej sem vso sam naredil, celo čevlje sem si sam očistil. Poslej sem pa vedno moral trpeti koga drugega poleg eobe, ki ini je stregel.c Vendar pa to ni bila glavna Huzova naloga. Pač pn je v prvi vrsti moral skrbeti, da bi Masary-kovo življenje ne bilo kdaj v nevarnoeti. Toda Huza svoje naloge ni mogel izvršiti, česar pa ni bil sam kriv. Masaryk sam pripoveduje, da je imel to smolo, da je vsekdar zašel med brenčeče krogle, kamorkoli je v Rueiji stopil. Imel pa je vendar v vsej smoli srečo, da ga nikdar nobena ni zadela. Počasi pa se je Masaryk navadil Huze in ga je imel rad. Ko je Maearyk zapustil Rusijo, ga je Huza spremljal v Sibirijo, na Japonsko, v Ameriko, nakar se je Huze vrnil v domovino kot pravi komornik državnega poglavarja Masaryka. Nad 15 let je potem doma stregel predsedniku Češkoslovaške republike. Po 15 letih pa je etopil v pokoj, ker je začel bolehati. Ko je Maearyk ležal na smrt bolan, je bil tudi Huza nevarno bolan. Šele čez en teden je toliko okreval, da je lahko za silo vetal. Takrat se je pripeljal ponj Masarykov sin Jan, ki je v svojem vozu zvestega slugo odpeljal na dvor, kjer je ležalo na mrtvaškem odru mrtvo truplo njegovega gospoda. Tam se je Huza poslovil od mrtvega Masaryka. Sedaj pa je šel za njim. * ••Prosim oprostite, gospa, ali ete vi dali na« praviti kopalno bano po telesni meri?« Amerika se oborožuje: Pogled v ameriško tovarno, kjer ulivajo nove velikanske topovske cevi za -10 cm ladijske topove. Že od lela 1920 ni Amerika delala takih topov. Novo avstralsko glavno mesto Canberra Ko je avstralsko mesto Sidney obhajalo 150-letnico svojega nastanka, je ob tej priliki veliki londonski list Times« prinesel 40 strani o sami Avstraliji. V teli člankih piše tudi o nastanku novega avstra'-' glavnega mesta Canberre. Pred svetovno uijno je bilo v Avstraliji pet držav, ki so Lile druga od druge neodvisne in ki je glavno mesto vseli bilo London. Po vojni pa je Avstralija postala zvezna država in le kot taka zveza je bila člen velikega angleškega imperija. Zato je bilo treba napraviti novo glavno mesto, za kar so izbrali Canbe.rro. To je bila poprej navadna vasica, kakih 700 kilometrov od Melbourne. Vas ni ležala niti ob morju, marveč precej daleč stran, dasi v zdravem podnebju. Leta 1927 so tamkaj slovesno odprli zvezni avstralski parlament, ko sta bila navzočim te- Roparji otrok na Poljskem Ameriške oblasti so naprosile poljsko policijo, naj pomaga zasledovati dva judovska roparja. ki sta iz Amerike pribežnla t jakaj. To sta Juda šapiro in Buchhalter. Ta dva sta v Ameriki načelovaln razbojniški tolpi, ki je kradla otroke liogatih ljudi, da so potom od staršev lahko izsilili veliko odkupnino. Ko ju je ameriška policija že hotela zgrabiti, sta skrivaj pobegnila. Policija ju je potom zavohala nn Češkoslovaškem Ko se tamkaj nista čutila več varna, sta pobegnila na Poljsko Kakor sc vidi, roko ameriške policije seže duieč. danja vojvoda in vojvodinja Yorska. kï sïa danes angleški kraljevi par. Le počasi so rastle palače. Še dandanes mesto ne šteje več kakor 8500 ljudi. Angleži trde, da je precej nerodno za vlado in prebivalce, da so tako daleč od prometa, ker mesto leži ob počasaii postranski železnici. Vendar upajo, da se Ido sčasom vse dalo popraviti. Zaenkrat pa uradniki ministrstev (rde, da eo poslani v pravo pregnanstvo, ko jih od posameznih zveznih uradov pošl jejo v osrednji zvezni urad v glavno mesto. Kdor jc vajen milijonskega mestu kake zvezne države, se težko navadi, ko pride v glavno mcstcce državne zveze. Kako dolgo žive ljudje v Italiji Osrednji statistični urad v Rimu je na podlagi zadnjega ljudskega štetju v Italiji dognal, da živi v Italiji 17.505 ljudi, ki so že prekoračili svoje 90. leto. Večina izmed teh, to jc 15.825, je stara od 'XI do 94 let. Nud sto let starosti je doseglo 98 ljudi Zanimivo pa je, da jc med ljudmi, ki so dosegli tuko visoko starost, precej več žensk kakor moških. Nasproti 6571 moškim stoji 10.55+ žensk in med 98 stoletnimi starčki je kar 70 žensk Zanimivo pa jc še to, da je med temi starčki, ki so stari nad <)0 let. mnogo več vdovcev in vdov ter zakonskih kakor na samskih. Usoda veličastne slike Št. 60. Oba podložniha Norček Vamba se nikakor ni zavedel, da je le besede na glas spregovoril. Zato se je močno prestrašil, ko Je nekje v bližini zaslišal glas, ki ga je klical. Takoj nato je zagledal psička, ki je od nekod pritekel in se spenjal po njem. Spoznal je Gurthovega psa Fan-gana in takoj vedel, da mora tudi svinjski pastir biti nekje blizu. »Gurth, ali si ti?« je tiho vprašal. Nekaj hipov nato je pastir že stal pri njem. ,-Kaj pa je?« je povpraševal Gurth. ?0clkod to kričanje in rožljanje z orožjem?« »Ah, kaj! Nič posebnega ni, le ujeti so se vsi dali,« je Vamba mirno pojasnil. »Kdo?« je zakričal Gurth. »Kdo neki? Cedric, Athelslane in drugi seveda!« »Kdo jih je ujel? Človek, govori in povej mi I« -»Ljudje v zelenih jopičih, ki imajo črne krinke na obrazih. Athelstane je bil z mečeni prepočasen, Cedric pn prenagel. Sedaj pa imata: obema so na hrbtu zvezali roke in sedaj ležita na travi kakor dva prašiča. Gurth je kriknil: »Vamba. orožje imaš, pogum ludi. Sicer sva le dva, ce pa naglo udariva, iahko шиицо opraviva!« „Zadnja večerja" Leonarda da Vinci in njena usoda Med najbolj sloveče umetnine slovečega umetnika in učenjaka Leonarda da Vinci spada njegova ■ Zadnja večerja«, ki je še danes, dasi slabo, ohranjena v dominikanskem refektoriju cerkve »Santa Maria delle Grazie« v Milenu. Leonardo da Vinci se je rodil leta 1452 v vasi Vinci blizu Florence, umrl pa je 2. majnika 1519 v gradu Cloux na Francoskem, kjer je bil zadnja let« v službi francoskega kralja. Leonardo je bil brez dvoma eden izmed največjih ženijev vseh časov. Bil je velik učenjak, ki pa se jo prav tako pečal s slikarstvom, kiparstvom, stavbarstvom, inženirstvom, kemijo itd Celo letala je skušal izdelovati. Ko je bil 14 let star. so ga starši poslali v Florenco v uk k tedanjemu slikarskemu mojstru Verrocbiju, pri katerem se jo učil in 1. 1472 postal član slikarskega ceha. Gotovo je že kmalu zaslovel v Florenei, ker ga je leta 1482 Lovrenc Medici poslal v Milan k vojvodi Ludviku Sforza, ki mu je v imenu Medicejca prinesel v dnr lepo godalo. Vojvoda Sforza je Leonarda lepo sprejel ter ga povabil, naj ostane na njegovem vojvodskem dvoru. Leonardo pa je vojvodi ponudil svojo službo kot vojni inženjer, kot glasbenik in umetnik. Tnko je Leonardo ostal na milanskem dvoru do leta 1499. Zasnoval je imenitna dela, med njimi veličasten kip jezdečega vojvode Francesca Sforza. Sodobniki vele, da je bilo to delo nepopisno umetniško čudo. Venda4 je delo, ki še ni bilo dovršeno, bilo razdejano po francoskih lokostrelcih lete 1199. Obenem je na milanskem dvoru iznašel za vojskovanje več bojnih strojev, novo orožje za naj>ad in obrambo ter celo parni stroj. Od vseh umetniških del, kar jihje dovršil v tem času, je ostala najimenitnejša "Zadnja večerja« v cerkvi »Maria delle Grazie«. To čudovito umetniško delo, ki slika našega Gospoda pri zadnji večerji z njegovimi apostoli, ki jim je pravkar dejal: »Eden izmed vas me bo izdal!« — pa je doživljalo čudovito usodo. In je pravo čudo, da num jo ta umetnina še sploh ohranjena. Stara milanska Marijina cerkev je bila v nevarnosti, da se podere in ž njo vred izgine ta velika umetnina, ki jo ves svet že skoraj 150 let 6lavi kot biser krščanske umetnosti. Kolikokrat so cerkev opustošili sovražniki, ki so vdrli v Milan, koliko je sliki škodovalo neznanje, kako je trelw s slikami ravnati, koliko je škodovala vlaga, ki je silila po steni ter vedno bolj uničevala zid, ki jo na njem 28 čevljev na dolgo naslik«na ta freska. Le po drobcih moremo dandanes še presojati čudovito lepoto tega dela, vse drugo je že zabrisala vlaga in čas. Ohran jene so pač dobre kopije, ki nnm povedo, kaka je slika prav za prav vsaj približno bila. Sedaj so pred končnim uničenjem cerkev in njeno fresko obvarovali, ker so cerkev prenovili. Dve leti sta dva arhitekta to delo opravljala. Prav Od boksarja do opernega pevca se je povzpel nekdanji evropski boksarski mojster Italijan Erminio Spal la. Ta si je izbral vsaj tak poklic, ko so mu odpovedale mišice, da bo njegovo delo v korist tudi kulturi in ne le žepu. te dni so objavili njuno poročilo, iz katerega sledi, kako je bilo vse zanemarjeno in kaj vse sta morala urediti. Vsa cerkev je grozila, da se zdaj zdaj ee-sede. Kuj>ola je bila na debelo razpočena. Naredil jo je veliki italijanski gradbenik Bramante, ki je naredil tudi načrt za kupolo cerkve sv. Petra v Rimu. Ko so seda j preiskovali še druge dele cerkve, eo dognali čudne stvari. Našli so stebre, ki so tako-rekoč kar na praznem stali 1er so šele. sedaj po toliko stoletjih dobili pravo in trdno podlago. Tudi zidovje je bilo treba s tekočim apnom obnoviti. Zi-dovje so krepili z opeko in armiranim betonom, tako da je dragocena zgradba cerkve »Santa Maria delle Grazie« rešena. Ta cerkev je preprosta nežno rožnata zgradba iz opeke, ki ima polno srčkanih arkad in belih stebričev. Dal jo je izdelati knez Ludvik, imenovan »Moro«, v spomin na svojo ljubljeno ženo Beatrico, ki mu je še mlada umrla. V sanjah je videl kupolo nad njenim grobom. In velel je zgraditi tako cerkev, v kateri naj počiva njeno truplo in v kateri je hotel poleg trupla svoje rajne Béatrice po smrti jtočivati tudi sam. Leta 1492 so poklicali v Milan Bramanteja, Leonardo pa je med letoma 1495—1197 začel in izdelal svojo stensko fresko »Zadnjo večerjo?. Sodobniki so takrat to preprosto, dasi lepo zgradbo imenovali >Preddvorje nebes '. Danes stoji ta cerkev v milanskem predmestju zraven samostana, sredi nizkih hišic in vinogradov. Vinograd, ki ga je Ludvik jKKlaril Lconardu, je pred nekaj desetletji še stal, danes pa je že zazidan. Zgodilo pa se je drugače, kakor si je zamišljal ljubeči mož. Ni mu bilo dano, da bi bil pokopan zraven svojo žene. Umrl je v francoskem vojnem ujetništvu, ko so Francozi leta 1499 njegovo rodo-vino v Milanu vrgli s prestola. Prekrasni nagrobnik iz marmorja, ki gn je Solari naredil zanj in za Beatrico, leži sedaj shranjen v nekem samostanu, ki je varoval take umetnine. Sedaj ga bodo postavili zopet na grob Béatrice v cerkev >Marie delle Grazie*: v >preddvorje nebes», ki jo sedaj znotraj prav tako urejena, kakor je bila takrat, ko je na njeni steni slikal Leonardo ^Zadnjo večerjo«. V gumijastem čolnu so se rešili. Pet ameriških letalcev jo v vodnem letalu odletelo proti Лloški pregledovat pokrajino. Ker pa je nastal hud vihar, so se morali spustiti na morje, ki je bilo tudi vse razburkano. Posadka ee je morala zateči v gumijasti čoln, ki so ga vozili s seboj. V tem čolnu so prebili na valovih več ur, preden jih je rešil obrežni parnik. Prolitarji v športu Šport postaja vedno bolj kapitalistični profita rski posel. Skoraj je ni več športne panoge, kjer bi to ne bilo res. Po Angleškem in v Ameriki že kar mirno govore, ne da bi se zaradi tega kdo kaj čudil ali se razburjal, da je šport industrija, ki nese milijarde. Ko bi na primer na Angleškem kdo naenkrat odpravil angleško narodno igro nogomet, bi napravil milijonsko škodo. Le pomislite, da prihaja vsako sezono, ki traja 8 mesecev, na Angleško gledat te igre nad 3 milijone ljudi. Koliko znaša ta vstopnina! Koliko dobičkov! Isto velja za golf in tenis. Ne glede na to, da so na Angleškem tako v navadi stave, kdo bo zmagal, in e temi stavami nekateri kar poklicno špekulirajo, imajo od teh iger tudi igralci sami velikanske dohodke. Kakor poroča dunajski »Echo«, zasluži sam svetovni mojster v golfu na leto nič manj kakor 15.000 funtov šterlingov ali 3 milijone dinarjev. Teniški mojster zasluži vsako leto do 10.000 funtov ali 2 milijona dinarjev. To pa je precej beraški dohodek, če ga primerjamo z dohodki, ki jih vsako leto pobašejo v svoje žepe boksarski mojstri. Jac.k Denipsey, najstarejši med boksarskimi prvaki, se je z boksom nalezel vsega skupaj 1 milijon 250.000 dolarjev ali nad 60 milijonov dinarjev, boksar Joe Louis je do danes pobasal v svojo malho pol milijona dolarjev ali okoli 25 milijonov dinarjev. Znano je, da je boksar Braddoek za svoj prihodnji dvoboj z Nemcem Schmelingom zahteval (samo za enkrat!) 400.000 dolarjev ali 20 milijonov dinarjev. To niso več športniki, marveč kupčijski špekulanti, ki špekulirajo z edinim blagom, ki ga premorejo, s surovo silo evojih mišic in pesti. Ko pa mišice obnemorejo, se »športnike usede za mizo ter začne rezati kupone in se rediti ali pa začne kako drugo podjetje, pri katerem ni treba preveč močnih možganov, ker zadošča že dobra porcija reklame. In reklame je dovolj v imenu tega junaka. Tako ima nekdanji boksarski velemojster v New Yorku velikansko pivnico, v kateri se kar tare pivcev. Penzionirani francoski boksar Carpen-tier ima celo dve imenitni pivnici, eno v Parizu, v imenitnem delu mesta, drugo pa v slovečem letovišču Cannes. Za boksarji bodo sledili kmalu junaške igre na ledu, v tako imenovanem hoc.keyu. Pravijo, da ti junaki mamon še bolj obožavajo kakor boksarji. Sicer pa ni čudno, ko je že davni grški vojskovodja Epaminonda dejal: »Najslabši dedci v vsej Atiki so atleti!« Zakaj je tako dejal? Pač ne zaradi tega, ker so s svojim športom >kšeftarili«, ker takrat še ni bilo te mode. Pač pa bi dandanes njegov izrek bil dneeta upravičen. Kdo dandanes služi samemu idealnemu športu, ta ni več sodoben in ne več moderen, ampak v očeh takih športnikov pravi tepec. In se celo v malem dogaja, da so idealni samo še začetniki. Ko si pridobi kaj imena in slave, nese vse skupaj brž na trg, kjer za drage denarje prodaja. In potem je konec ta, da nazadnje iz teh junakov postanejo debeli in leni milijonarji, ki režejo kupone ter potem žive kot špekulanti od znoja in krvi pravih športnikov, kateri pa jih bodo enkrat sledili. Nova uprava ljubtj. Aerohluba Mladina prevzela vodstvo Aerohluba V četrtek je I>31 občni zl>or ljubljanskega oblastnega odbora Aerokluba, ki se je vršil v Kazini. Zborovanja se je udeležilo nad 100 Članov Aerokluba, med katerimi je v ogromni večini mladina, ki je pokazala očitno tendenco, da prevzame vodstvo kluba v svoje roke. Bausko upravo je zastopal podpredsednik dr. Orel, ki je tudi vodil zborovanje uamesto odsotnega predsednika Rada Hribarja; zastopnik mestnega župana je bil polkovnik Andrejka, zastopnik vojaške oblasti šef vojne delegacije pri železniškem ravnateljstvu podpolkovnik Stojanovič ter drugi. Predsednik dr. Orel je predlagal vdanostne brzojavke kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, poveljniku vojnega letalstva generalu Simonoviču ter nekaterim drugim osebnostim. Predsedniško poročilo je podal dr. Orel, tajniško poročilo dr. Rape, ki je navajal obsežno delo kluba v preteklem letu. Zlasti je naglašal uspehe motorne in jadralne sekcije. Poročilo o modelarskem odseku je podal prof. Ovsenek. Na Celje c Delo Rdečega križa v Celju. Tudi v preteklem letu je odbor Rdečega križa po svojih močeh deloval v smislu nalog in zahtev društva R. K. Zbiral je članstvo, vzpodbujal občinske odbore celjskega okraja k poživitvi dela za R. K. ter z/bi r al ob raznih prilikah prispevke, da je priskočil nn pomoč, kjer je bila potreba nujna. Dručtvo šteje 366 članov. Odbor se je zavedal važnosti in pomena samarijonskih tečajev, zato je v preteklem letu organiziral samarijanski tečaj, ki je trajal dva meseca in se drugega maja zaključil z javnimi izpiti. Odbor je razdelil v pretekli poslovni dobi več podpor raznim celjskim šolam. Iz prispevkov R. K. je v teku nabava lekarniških omaric s potrebščinami za prvo pomoč. Omarice sc bodo namestile po posameznih krajih na prometnih cestah po bližnji celjski okolici. V četrtek zvečer jc bil v mestni posvetovalnici na poglavarstvu tt. občni zbor It. K. Iz poročil posameznih odbornikov smo ra/.videli, da je R. K. kljub skromnim sredstvom zadostil v preteklem letu svoji nalogi. Podmladek R. K. v Celju šteje 1416 članov. Društvo je izdalo f2.378 din. Skupnega denarnega prometa jc bilo 45.571 din. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor. Kino METROPOL Celje ČAROBNA IGRA (Immer, wenn ich gliirklich bin) V glavni vlogi naši dobri znanci: Martha Eggerth, Paul Horbiger, Theo Lingen, Hans Moser, R. Carl. c V. prosvetni večer Katoliškega prosvetnega društva v Celju bo v ponedeljek 2t. februarja ob 8 zvečer v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Na sporedu je zanimivo predavanje g. prof. Vinka Šarabona o balkanski vojni. Krasne skioptič-ne slike. > . c Dr. Schwabov koncert — v proslavo skladat aijewe'70 letnice — bo Ж marca. Vsa društva proeimo. da bi ta datum upoštevala. c šahovski klub Gaberje priredi v torek 22. t. m. problemskorcševalni turnir v čast domačega komponista problemov dr. Sehwaba. Zmagovalce ne tem turnirju bo prejel za nagrado knjigo »Moja šahovska kompozicija« od. R. C. Capable nce. KINO UNION Danes premiera vesele filmske operele L J U B A V N I Г 0 L K (Das Liebesregiment) ,V glavni vlogi: L. Slezak, M. Andergast, H. Holt. c Ljndsko vseučilišče. V ponedeljek 2t. t. m. bo predaval g. prof. na univerzi v Zagrebu dr. Zlatko Pregrad o temi »Psihologija v službi izbire poklica«. c Osebna vest. Za honorarnega veroučitelja na državni realni gimnaziji je imenovan g. Ksa-ver Korban, katehet v Celju. c Nesreča. V četrtek popoldne je padla na tlaku v Westnovi tovarni 71 letna delavka Voh Marija iz Celja. Pri padcu si je zlomila desuo roko v zapestju. predlog nadzorstvenega odbora je bila odboru izrečena razrešnica, ki je bila soglasno sprejeta. Zaradi težnje mladine, da prevzame vodstvo odbora, so odstopili nekateri starejši odborniki, med teint Rado Hribar, dr. Rape In inž. dr. Ku-helj. Novi odbor šteje 10 članov, med temi so: dr. Orel, inž. Bloudek, Stane Pelnn, zastopnik mestne občine polkovnik Andrejka in zastopnik vojske, ki sta podpredsednika kluba, zastopnik banske uprave prof. Ovsenek, učitelj Ambrožič iz Stične, akademik M. Skulj, prevoznik L. Starič, slaSčičarnar Kopecki, učitelj Kobilica, univ. prof. dr. Hroval in prof. Okroglič. Odl>or izvoli predsednika pozneje. Zborovanje je trajalo dve uri ter je poteklo v (:i>i>olnem redu in miru ter so bili vsi sklepi sprejeti soglasno. Novemu odl>oru, ki ga sestavljajo zastopniki vseh si.ruj v našem javnem življenju brez ozira na politično prepričanje, želimo, tla bi bilo njegovo delo v novem društvenem letu us[>ešno v korist našega civilnega letalstva. Mariborska opereta: „Noč v Kairu Zadnje dni smo dočakali na repertoarju mariborskega gledališča po daljšem presledku zopet novo opereto. Naštudirali so Gilbertovo delo v treh dejanjih ->Noč v Kairu«. K uprizoritvi moram ugotoviti, da poročanje o njej in njena ocena ne spadata v kulturni pregled resnega časopisa in ee zatorej ludi ne bom podrobno mudil pri stvari. Le eno bi človek vprašal: čemu pač takšne predstave? Saj uiti sicer navdušene teatrske poblike tokrat ni razgibalo. Če bi zasledoval naš teater cilje, ki ne sodijo v takšno kulturno ustanovo, kot je narodno gledališče, potem bi stopal po edino pravi poti do zaželjenega cilja. Pa mu tega nikakor ne prisojamo. V koliko pa vrši svoje kulturno poslanstvo oziroma v koliko ga čez mero krši. o tem bo govorila zgodovina. Priča zgrešenih potov in ciljev večletnega delovanja našega gledališča je že tisti del publike, ki si jo je naš teater v vrsti let privzgojil, da se ji še vedno hoče takšne duševne hrane, da ne pogreša nobenih višjih umetniških vrednot, da je brez pravega estetskega čuta in okusa, da še vedno neprestano polni gledališče pri takšnih predstavah. Pa je še tu bilo čutiti, da je vsa uprizoritev vendarle preveč suhoparna in brezsmiselna. Ni prijela, ni ogrela, pa najsi je teater bil poln duha po bencinu z aerodroma in se je k sklepu dvignil z odra celo aeroplan. Glasbeno je delo brez privlačnosti. Niti operetnih arij ni v njem v običajni meri. Vsebinsko pa je povezano v celoto s tajinstveno usodo dragocenega nakita v dramatično tako ohlapni zvezi, da nujno vodi na odru v zastoj dejanja, med publiko pa do dolgočasja. Prav je imela oseba, ki je po predstavi v garderobi odgovorila na vprašanje, kako ji je Slovenci v Zagrebu Prireditev Slomškovega prosvetnega društva, na kateri so 6. februarja gostovali člani akademskega kulturnega društva »Danicec v Zagrebu, je potrdila naše pričakovanje in prav lepo uspela. Moški zbor je dobro zapel tri pesmi, nakar je imel govor sedanji predsednik »Danice« gosp. Schart Viktor. Po njegovem govoru je dramatični odsek podal Nicodemijevo komedijo »Poslržek'. Obiskovalci prireditve so bili z igranjem zadovoljni, vsebina igre, zlasti še mnoge posameznosti v njej, pa so bile večini gledalcev tuje in so šle brez pravega učinka mimo njih. Vse tri igralke so prejele šopke rdečih nageljčkov, kar se v Jerominski dvorani lc malokdaj zgodi. Na 13. prosvetnem rečprit Slomškovega prosv. društva v nedeljo, 13. februarja, nas je g. sodnik Rant Alojz popeljal »Is Zagreba v Pariz«. Zanimivo in prijetno predavanje so pojasnjevale mnoge in lepe slike. —■ Prihodnjo nedeljo nam bo isli predavatelj — zopet ob skioptičnih slikah — razkazal lepote svetovnih božjepotnih cerkva v Li-sieuxu, v Paray le Monialu, v Lurdu, Padovl in drugod. V ponedeljek, 14 februarja, je bila ob tretji obletnici smrti p. G Cevca pri sv. Roku zanj sv. mašn zadušnica. Za nedeljo, 27. februarja, popoldne pripravlja Marijina družba slovenskih deklet koncert narodnih pesmi. Na sporedu je kar pet »venčkov«, ki obsegajo v celoti 41 pesmic (na sporedu je pri vseh >venčkih< napaka, ker ne pravimo »venček od 10 pesmi«, marveč ^venček 10 pesmi«). Ker so bile prireditve slov. Marijine družbe doslej vedno skrbno pripravljene in dobro obiskane, pričakujemo, dn tudi ta ne bo zaostala za dosedanjimi. Koncert se prične popoldne ob 4. v Jerominski dvorani. Speti mm Hockey teUma S K lirija : Karlovac V soboto ob 20, v nedeljo ob 9 dopoldne. SK Ilirija je povabila na dvodnevno gostovanje KSV Karlovac, da odigra z njim dve prijateljski hockey-tekmi. Ilirijaneki hokeisti se sedaj hočejo revanžirati KSV za neodločeno tekmo pred tremi leti v Kar-lovcu. Igra bo zelo zanimiva zaradi tega, ker Ilirija hoče pokazati, kako sedaj igra hockey na ledu in kdo je »odmah uz Iltriju«, kar pijejo hrvatski časopisi. — Škoda, da letos ni priilo do drž. prvenstva v koekeyu na ledu, da bi videli razliko med belozelenimi ter drugimi klubi. Toda gledalci bodo gotovo prišli na svoj račun, kajti belozeletri napad je v zelo dobri formi. — V odmorih diea g. Tuma prosto drsanje. Vsi na drsališče SK Ilirije. Nedelishi nog omet Prijateljska tekma ▼ nedeljo ob 15.15 na igrišču Primorja. V primeru ugodnega vremena bo ob 14 tudi predigra. Pred startom v državno prvenstvo želi vodstvo našega vodilnega kluba še enkrat pregledati svoje vrete in event. v zadnjem hipu izmenjati kar je slabega. Zanimiv gost, ki ga nam po dolgem času predstavi v nedeljo SK Ljubljana, je torej subotiški 2AK. O tem »skrivnostnem« moštvu je pri nas bore malo znanega. Vemo le, da igrajo tipičen kombi-nacijski nogomet kratkih pasov, ki rezultira iz gostovanj madžarskih in romunskih klubov v Subo-tici. Pri tem načinu igre je sicer več prednosti na strani domačih, ki nam podajajo ntfgomet na docela drug način, uporabljajoč pri tem predvsem svojo telesno premoč! Vabimo naše nogometno občinstvo, da tekmi polnoštevilno prisostvuje ter j>oda evoje mnenje in kritiko, za katero ima vedno odprta ušesa. Vse to pa zato, da ne bo 6. marca ne razburjanja in negodovanja. Kajti to, kar bomo skupno ustvarili, le to bo rodilo uspehe! Celjski šport Jutri, v nedeljo, ob 3 popoldue na Glaziji prijateljska tekma med IISK Sparto iz Zagreba in SK Celjem. Za tekmo bodo očistili Glazijo, da ne bo snega. Ker je Sparta prvak I. razreda v Zagrebu, vlada za tekmo veliko zanimanje. Smuka v Planinah Slovensko iilanlnsko društvo ei tudi loUis mnogo prizadeva, rla točno ohvnšča javnost o sraežulb ni/-morah v planinah. Vremensko poročanj o o snežni b prilikah v okolici planinskih postojank Jo zvezano z velikimi stroški In z velikim trudom, saj mora nosač zgodaj zjutraj odrinili ol) vsakima vromnu do prve telefonsko postaje, da pravočasno obvesti društveno pisarno 814) o snežnih razmerah okrog postojanke v jutranjih urah. Najprimernejše hi seveda bilo, ako bi Sl'D Imelo majhne radio oddajne postaje, s kate-rimi bi se mogla prenašati vremenska poročiln. SIT) so že. več kot ono leto bari 7. uačrtom, da to izvede ter upu, da bo pri pristojnih ohlnstvih našlo primerno razumevanje. Temperatura v planinah je letošnjo zimo precej stalna ter še ni mogel prodreti jug v višjo loge. Pregled vremenskih poročil lz okolice postojank Osrcd njcgA društva SPI) kaže, itn se jc gibala temperatura na Komni konce decembru od 10 do 14 stopinj pod ničlo, prve dni januarja je dosegla najnižjo točko ln stopinj pod ničlo ter se od 10. januarja dalje obdržala povprečno na okrog (i stopinj pod ničlo, enako je tudi r fobruarjn temperatura stalno man.l od šest stopinj pod ničlo. Iz vsega loga je torej razvidno, da m najugodnejše snežne prilike na Komni, kje.r .ie pršič v senčnih legali in na osojah deloma žo zrnal sneg, t. j. za smučarja od sonca dobro prosušen sne«. Kr vavec jo imel najnižjo lemporaluro prvo dni januarja in sicer —10 stopinj ter je obdržal stalno temperaturo okrog i—10 stopinj pod nlčigo; toplo opoldnnsko sonce prepeče finog, da jc zrnat In primeren zn smuko; sc voda ostunc v sončnih legali tudi pršič; po robovih jn spihano ter poledenelo, kar je smučarju dobro zna no; tam ni njegova pol. Velika Planina jc imela najnižjo temperaturo —17 stopinj, sicer i>a ob jutranjih nrah stolno pod —-Г> stopinj. Nn VrSičn jO kazni tor-momoter prvo dni januarja —'JO stopinj pri jnsno.m vremenu. nieor pa je temperatura stalno pod ničlo od —8 do —10. Snega je v višjih legah dovolj. Decembra mesecu je ležala nn Komnt nml 2 metra snega, ki jo Imel zgoraj od HI do 20 cm pršiča. Ob hudem mrazu prvo dni januarja je bilo na podlagi 100 do ISO om dovolj sreža In stalno jasno in sončno vre.mo. Koneo januarja jo znpadol snh sneg. takft da jo višina snogn dosegla 24Л oni s prši čem vred. Vse kotanje so gladko zalite; najleiiSl so izleti na Ln.nžovlco v dolino Triglavskih jezer, proti Oovnjačn. Ako smučar ni sam dovolj izvežhan, ga spremlja smuški učitelj fernič, ki je stalno r Domn nn Komni ter pomaga smučarjem začetnikom pri Izletih In vc/.hah. Krvavec ima snega preko enega metra; konec januarja je zapadlo nad Ml cm suhega snega, tako dn je bilo veselje g smučmi rezati lesketajoči so »neg. Smučar, ki se sed.ij povzpne ub Krvavoc. ho našel ngndon sneg v Kenčnlh legah. Velika Planina je do- bila konec januarja nad 10 cm suhegn snega na 100 um visoko trdno podlago; -moga Jc šc vedno 120 om, v Tihi dolini še vodno dobra smuka, vzpon primeren po izgaieni i>oti mimo Sv, Primoža ali še boljo rt On« mimo Kranjskega linka na Malo Planino. \ r-ètf, ki ima stalno nizko temperaturo, nudi tudi dober sno.g za smuko; nn podlagi 120 cm, ki Jo seveda na prisojnih straneh oaronjen. jo v senčnih legah j do 10 om pršiča. torej za smučarja pravo veselje. Vremenska progmv/.л nam Se ne obe!a Južnega vremena. V planinnh prične sedaj najugodnejši čns za smučarja. Stalna temperatura pod ničlo imnoči iu zjutraj proohltku.io sneg v najngodnejšo podlago za drsanje. Od li. murca daljo hodo že oskrbovano zvezno postojanko od Konvne do doline Triglavskih Jezer, kjer bo koča odprto ter dalje preko Hrlbarle do Stanlčovo koče; ta ho srodi marca že Imela oskrbnico, ki 1м> datai« vsa potrebna okrepôila tor skrbela za toplo v.a-knrjene »obe. Planinci smučarji, ki si želijo visoko, gorskega smučanja, naj Izrabijo dopust v tem čuku. flauo SPD je treba še posebej opozoriti, da mora hiti sedaj vsaka članska izkaznica že opremljena a znamko za letošnje leto, ker sicer izkaznica ni veljavna ter mora turist brez veljavne, letošnjo znamke klačati v planinskih kočah SPD žc nečlnnske pristojbine. Tudi morajo hiti overovljene od železniške upravo izkaznico dotičnih člnnov. ki se poslužujejo železniških ugodnosti pri vožnjah н tem. do plačajo na podlagi posebno objavo, ki jo izda SPD. ob vsakem času iu vseh vrstah vlaka razen slmplon ekspresa. poloviftno voznino v skupini štirih oseb. Podrobne informacije dajo pisarna SPD v I.jubi IJaini. Aleksandrova eo«ta 4/1., telefon it. 40."16. Mladinski smuški dan SK Ilirija priredi due ai. in 27. febr. IS!» v Planici veliki smuški dan za mladino dravsko haiuovluo. Dan je namenjen celokupni mladini, ki goji smuški šport ne glodo na to, če je organiziran ali ne. Tekmuje sc po pravilniku .IZSZ v teku, skokih in klasični kombinaciji, in sicer v treh kategorijah; 1. ka.i tegorila, juniorji letnik 1910 in Mat; 2. kategorija, naraščaj letnik 1021 in 1932; 3. kategorija, mladina, letnik IBS in 1924 In mlajši. Tek se vrši v soboto, dne 28. t. m. s startom ob tU.15 pred domom Ilirijo v Planici. Proge so dolgo za: 1. kategorijo cca. !> km; 2. kai tegorijo cca. 5 km; 3. kategorijo cca. 3 km. Žrebanj» v doma ob IS.30. Skoki sc vršijo v nedoljo, dne 27. fehr., in sicer: za l. katogor. na 40 m skakaluici. Start ob 12; za 2. in 3. katogor. na 25 m skakalnici. Start oh 10. Vsak ima tri skoke. Žrebanje za skoke bo oh 9.30 v domu. Ocen j njo se tek in skoki posebno In skupno. Mlajši ima pravico startanla tndt v višji stnrost-ni skupini, v konkurenci pn samo v oni skupini. Darilo za prvaka in drugo planiranega vseh kategorij je praktično, tretji iu četrti dobi plaketo, peti lično diplomo. Razglasitev rezultatov in razdolitev daril bo ob IS v Ratečah. Mesto sc določi naknadno. Prijavo jo treba poslati do 25. t. m. ob 12. nri v kavarno Kv-ropo v Ljubljani ali uotmono ono nro pred startom. Tekmovalcem zn klasično komb. nudi SK Ilirija prenočišče brezplačno, v kolikor bo prostor v domu, in prehrano po znižani coni. Naprošajo so reftokfantio za prenočišče, dn se javijo pisniomo najkasneje do 24. februarja ob IS. url v kavarni Kvropa, Ljnbilana. Naknadne prijave nc bo mogoče upoštevati. Starti so ta.ko določeni, da se lahko vsa mladina goronjskega kota šc vrne v soboto zvečer oh 1!). url in prihaja v nedeljo s turistovskim vlakom pravočasno k skakalnim tekmam. Smuk! SK Ilirija. Vesti športnih zvez, klubov io društev SK Slnran. Redna odborom seja kluba ho dno 2R. februarja ob 211 v gostilni Malis, za Kolinsko tovarno, poleg igrišča. Udeležba strogo obvezna za vso gg. odbornike. — Itedni letni občni zbor kluba bo dno (1. marca ob !> dopoldne v gostilni Malte. Vabimo vso člane in prijatelje kluba. Smuški izlrt 7.1 'ne га tujski flrnmrt na Knrcščck bo v nedeljo z odhodom iz LJubljano ob 6. uri zjutraj. Voz.i posebni avtohus. Prijave do sohote do lf. ure v hit jotami Putnlk. SK Mladika. XV. redni letni občni zbor so bo vršit v nedeljo, dne 30. t. m. v prostorih Fantovskega krožka v Snlezijnnskem Mladinskem domu nn Kodo ljovom. Vabljeni so vsi redni in podporni člani pa tudi vsi prijatelji kluba. Ostale vesti V nedeljo ob 9 zjutraj, to je po prihodu izletniškega vlaka, bo ▼ župni ccrkvi v Bohinjski Bistrici sv. maša za smučarje. * Motoskijoring na Boh. jezeru, dne 20. t. m. odpovedan. Zaradi na novo zapadlega snega je izvedba za nedeljo, dne 20. t. m. razpisanega moto-skijoringa nemogoča. Zato ta prireditev, ki je bila v izvedbi GZSP, odpade. GZSP. * Praga, 18. februarja, A A. ČTK: Na včerajšnjih tekmah v hokeju za svetovno prvenstvo eo bili doseženi naslednji izidi: Švica: USA 1 : 0, Nemčija : Madžanka 1 : 0. Sah Šahovski klub »LoviinGradišče 13, javlja članstvu, da se prične 24. t. m. enokrožni notranji turnir. Razpisanih je G denarnih nagrad v skupnem znesku 600 din. ki jih je naklonila ugledna članica gospa Draga Cerne. Z velikodušno podporo gospe Cernetove bodo tudi v bodoče vsako leto prirejeni taki turnirji. TočnejŠa pojasnila na ob-javni deski kluba. Ljubljanska drama: Veronika Desenišba Za šestdesetletnico Otona Župančiča je naša dràma nanovo uprizorila »Veroniko Desenižko-,:. Ta uprizoritev je v občutku današnjega trdega časa in ob slabotnosti današnje poezije zrasla visoko nad vse, kar nam prinaša sedanji gledališki spored; jjosebno je Zaživela duhovna vsebina drame, saj je danee mnogo laže, kakor je bilo pred leti, obeeči njen organizem in ga osvetliti s celotnim pesnikovim delom. »Veronika Deseniška« stoji nekje drugje, kakor so dela jiovprečnega tragičnega |X>jmovanja. Župančičevo osebe eo sicer zgodovinske, pa eo vendar več kot pretehtano domišljene podobe; v njih je boj za tisto življenje, v katerem podoba sveta glno pred podobo duše; v teh osebah je teženje, kako doumeti vse življenje v preteklosti in sedanjosti skozi enoto človeškega spoznanja in v njih izjiovedati zadnje dognanje o človeku. Ta sintetična narodna in vsečloveška pesnitev je |x> vsem svojem duhovnem obsega kozmična, po občutju sveta pa visoko romantična, ker se giblje lia dveh skrnjnih tečajih, na trenutku in večnosti, na občutku poučno9ti in neskončnosti. Brezčasnost in vseobsežnost je njen svet. Tak je tudi zunanji izraz: dramatično dejanje ee rodi v usodnih globinah in prehaja v misterijske jiodohe; osrednji misterij sicer zakriva ostra družinska drama, ki pa se v dušah fiosameznih oseb končno razveže v grozo in izzveni v trpko vesoljno harmonijo. Strasti, ki so razvnemale ljudi, omagajo pred neizprosnostjo, [>o trpljenju se sicer oglaša sprava, a ne sprava med ljudmi, ampak sprava s tragičnim redom sveta. Skoraj ne bi ntogli tega dela drugače Opisali, kakor da gn primerjalno z veliko simfonijo, v kateri se prepletajo harmonije in disharmonije, rastejo in sproščajo veliko težo, ki ee nabira iz globoi;o zajetega osnovnega motiva; neznana bogastva melodij pretresajo našo notranjost in jo s svojimi skrivnostnimi zakoni člo- veških duš uglašajo in nas osvobajajo. Zato v »Veroniki« ne spremljamo samo tragične zgodbe, ampak čutimo neprestano valovanje nečesa mogočnega, kar giblje človeka in svet; vsak dogodek zase pa jo objet v Utripu začetka in konca. Tako se pesem upodablja z igro in igra ee preliva v pesem. Gledalec je ujet v to pesem in plava z njo; zave in ustavi se le takrat, kadar se misli zgoste v modrovine in krešejo plamene, da se od njih svetijo ljudje in svet okoli njih. Igra pesmi, svetlobe iu luči ojiaja in pretresa obenem, zato hojj odpira in osvetljuje svet kakor ga premika. sVeronika Deeeniška« stoji na izhodu Zupančičevega pesniškega dela: prisluškuje svetu in ga razumeva. Pesem zmaguje nad tragedijo. Uprizoritev tega dela mora čim bolje ubrati osrednjo pesem in vanjo uglasiti vso, kar je organsko zraslo z njo. Zato je režiser g. C. Debevec pravilno izločil inarsikak stranski poudarek, ki se je pesniku iz veselja do oblikovanja raztegnil; skrbno pa je režiser skušal ohranili vse čudovito rahlo okolje, čeprav je pri kasnejših predstavah moral zaradi dolžine igre nekaj te lepote opustili. V preokretu III. dejanja se nam jasneje razkrije Jelisavinn smrt. Tako tragična zgodba raste iz sebe in se sama v sebi izravna, vse po skrivnostni pravici; vsa človeška sila je v velikem tragičnem obračunu sveta majhna igra, čeprav se nam zdi ee tako mogočna. Veličastna je samo skrivnost, ki uravnava naše srce ter mu dnje živeti in trpeti. Tako je režiser kljub težnji, da postavi dejanje čim jasneje, jioudaril bolj daljno kot bližje eiie tragodiie. Samotna idila na Dc-senicah se spremeni v nevarno ljubezensko omamo na Krškem gradu, na kar pride obupno spoznanje dveh žena: ena gre v smrt, druga hoče v življenje, toda človeška sila tudi njo zatre. V dramaturgični razčlembi je režiser najjasneje |>o-udaril zarezo v tragični usodi obeh žena, Jeli-save in Veronike, ter posebno v koncu pokazal usodno nit med obema, zato je v V. dejanju izločil iz Veronikinega samogovora vse, kar nc zajema njenega tragičnega bistva. Mogočna zgrad- ba IV. dejanja gre mimo vseh omahovanj o Vero-nikini in Friderikovi krivdi v samo odločitev jio-zemeljskih stvari, ki |>otegnejo za seboj tudi usodo Veronikino. Tako skuša dramaturgična premišlje-nost ohraniti jasno dejanje, ne da bi pri tem kaj škodovala osnovnemu občutju. Režiser je v družbi z inscenatorjem g. inž. E. Franzom zasnoval uprizoritev na ritmih barv, luči, glasov in gibov; izoblikoval je mogočno umetnino, o kateri lahko trdimo, da je najlepša jiodoba, ki |o moro podati naša drama. Idila na deseniškem gradiču se začenja V jutranji svežosti in sončnem blesku, v poudarku (starodavne domačnosti, ki ee v igri g. Cesarja (Deseničan) iu ge. P. Juvunove (Sida), pa tudi g. Bratine (sosed) prikazuje z veliko prisrčnostjo. Veronika ge. M. Danilove izraža življenjsko polnost in usodno predanost svoji prebujeni naravi, dokler ne spozna strahote evoje sreče: njen boj za pravico srca in zavest usodiie poti, na katero je zašla, se po obupnem omahovanju dvigne v odločno voljo žene in materinske nežnosti. Dve skrajnosti ženske narave, po|K>lna vdanost in kljubovalna volja sta se strnili v jasno in zdravo |iodobo, ki tudi v svojem koncu obe skladno ugasneta. Poleg ge. Danilove .ie upodobila Veroniko tudi ga. M. Boltarjevn. V zunanjih poudarkih se olm sicer ne ločita, zlasti v govoru skoraj nič, pač pa skuša ca. Bol ta rje va nasproti zunanjim tragičnim |>oleznm, kako življenje uniči jasnost, zdravje in lepoto, najti notranjih tragičnih nagibov, zlasti skrušenost In ne-svobodnost, kar se ji je do precejšnje mere |x>-srečilo. Obe igralki »ta vrh svoje igre v III. do-janju (Kidale /. močno dramatičnostjo in v ostrili preokretih. Pri tem sla imele najtrdnejšo oporo v ge. Mariji Veri, ki Jelisavo |K>daja vnovič z vsem velikim mojstrstvom besede in Vzvišeno klaslčnostjo zunanjega izraza. Njena Jellsava, ki je že onkraj , nosi v sebi grozo strašnega sklepa in še vedno omahuje v življenje; pozdrav smrti daje slovo življenju tako. dn se že več ne dotika zemeljskih tal. V nji je Žensko nasprotje grofu Hermanu, ki vse preveč stavi na račun lega sveta. se nikoli ne umakne, narobe, on usoja drugim celo smrt. Njegov polet v prihodnost, ki jo snuje, je sicer oprt na božjo pomoč, a on vse preveč tehta za ta evet in se mu vendar vse izmika. Zalo je najbolj tragično zastavljena oseba. Tudi ta Herman ni nov, vendar se zdi, da ga je gosp. Levar tojxit zajel na zunaj sicer manj mogočno, pa notranje bolj vernega in umetniško bolj zrelega, iz česar vidimo, da umetniška volja v njem še vedno rasle. Friderik g. Gregorina ee zunanjo dobro uveljavlja, ni pa mogel najti svoje jasno podobe; junaška postava ne kaže skladnih in enako močnih notranjih izrazov; morda jo vplivala tudi glasovna nerazjx>!oženost. da se ta bistri in požrtvovalni oblikovalec tukaj ui v toliko uveljavil, kakor smo pričakovali. Pač pa Jošt gosp. Kralja s svojo sicer nasilno vendar toplo krhkostjo odlično učinkuje. G. Potokar je kot oskrbnik Nenad s svojo važno epizodo odiičen razlagalec ljudske modrosti — nasprotno se zdi, da Je prav-daČ g. Debevec kljub vsej tehtnosti preveč raztegnjen: ie sicer kolikor mogoče preprost in čuti, da ima kot najvažnejša zavorna točka pred katastrofo nad vse občutljivo nalogo, pa vendar preveč zateguje konec. Mogočna pa je ]>odolni Bonaventure, ki ga je r. SkrblnSek podal « človeško toploto in svetsko širino, brez vsakih iskanj po posebni značilnosti. On samo živi in trguje, toda trguje z najdragocenejšim blagom in v njegovih računih se skriva tudi smrt — a noče vedeli zanjo. Čudna pravičnost — samo vodoravno tehtnico i>ozna — zato se zgrozi pred umorom. Groza In veličina sta v njegovi podobi. — Pn tudi manjše osebe, ki so v igri bolj zaradi okolja, se lepo ubirajo v premišljeno in srečno uglašeno celoto. Predstava je sicer še vedno dolga, prva je trajala nad tri ure In pol. knsnejše so se le mahi okrajšale, toda čim liolj gledalec delo pozna, lom bolj ee mu odkriva njegova lepola. V besedilu jc ostalo k- malo tega, kar lahko moli popoln užitek. F. K. PO SLOVENSKI DOMOVINI Domžale Fantovski odsek v Domžalah pripravlja uprizoritev vojne drame v šestih slikah »Konec poti;. Brez dvoma je, da se je odsek s to dramo lotil težkega dela, toda z vztTajuim delom in temeljito pripravo upa, da se mu bo izvedba posrečila. Vloge so v rokah najboljših igralcev fantovskega odseka, režijo pa vodi njegov predsednik Millier Lado. Dramo bo povzdignila tudi novo, originalna scenerija in pa nove oficirske in vojaške uniforme. Predstave se bodo vršile: v petek 18. marca ob 8 zvečer predvsem za občinsrtvo iz Domžal, na praznik sv. Jožefa, v soboto 10. marca ob 3 popoldne in v nedeljo 20. marca ob 3 popoldne pn predvsem za občinstvo iz okolice. Opozarjamo že sedaj na te predstave in vabimo vse, ki ljubijo dobro dramo, da se jih udeležijo. Vjtiia V nedeljo 20. februarja bo ob 0 dopoldne v litijski ljudski šoli sadjarski tečaj, ki ga priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Vsi sadjarji lepo vabljeni! Vstopnine ni. Prosvetno društvo uprizori drevi ob 8 in v nedeljo 20. t. m. ob 3 popoldne v dvorani »Ljudskega doma« komedijo »Zanikrna trojica« (Lum-pacij vagabund). Nesiroyeva burka vsebuje polno smeha in razvedrila zato ne zamudite prilike in jo poselite! Šbofia Loka širši obrtniški sestanek sklicuje Zveza obrtnih društev v Ljubljani za ves škofjeloški okraj za nedeljo 20. t. m. ob 3 popoldne v Škofji Loki. Sestanek bo zaradi rezerviranih zadružnih prostorov v salonu gostilne Kavčič poleg gasilskega doma. Na dnevnem redu so važna obrtniška razdolžitvena vprašanja. Novo mesto Drevi družabni večer Prosvetnega društva pod pokroviteljstvom g. župana dr. M. Polenška in častnega damskega komiteja v Prosvetnem domu. Na sporedu veseloigra, orkestralne točke, solospevi, prosta zabava. Buffet, izbrana vina. Vstopnina o din, za družino 10 din. Vabljeni vsi člani in njihovi prijatelji! Radeče pri Zidanem mosta V. prosvetni večer bo v sredo 23. februarja v dvorani Narodnega doma ob 8 zvečer. Program, ki je zelo lep, je sledeč. 1. Otvoritev. 2. Slovenka sem (simbolična ' vaja članic Dekliškega krožka). 3. '»Knjiga: (enodejanka), 4. Slovenski katoliški tisk (predavatelj iz Celja). Za člane prosvetnega društva obvezno, ostali vabljeni. Občni zbor gasilske župe, katere predsednik je g. Fr. Cerne iz Kadeč, bo v nedeljo popoldne ob 2 v šolski telovadnici. Neresnične govorice, ki jih ob priliki sestav-lianja občinskega proračuna razširjajo naši nepri-prijatelji glede 150.000 din, katere naj bi občina dala za zidavo prosvetnega doma, so delo sovražnikov občine. Resnica je, da radeška občina ni še niti en sam dinar daia za novi prosvetni dom Nova cerkev Dne 14. februarja je imelo društvo »šolski oder*- v Novi cerkvi svoj letni občni zbor. Izvoljen je bil stari odbor. Društvo res hvalevredno opravlja svojo prosvetno in človekoljubno nalogo, ki si jo je nadelo ob svoji ustanovitvi pred štirimi leti. Vsako leto obdaruje blizu 100 pridnih in revnih otrok z obleko, obutvijo in drugim. Vsi sotrudniki društva so za žrtve pri uprizarjanju iger najbolje jioplačani s solzami hvaležnih otrok in staršev. L iutomer Veliko zanimanje je od blizu in daleč za kmečko komedijo »Voda«, ki jo uprizori prosvetno društvo v Ljutomeru danes po večeroicah točno ob pol 4 v dvorani Katoliškega doma. Veliko je veselih iger, tod« tako posrečene komedije, ki jo jo spisal Joža Vombergar, ni lahko najti. Pred nami se odigrava pristno življenje, vzeto iz borbe nižjih in višjih. Zato vabimo na to prireditev vse prijatelje dobre in vesele zabave, da si jo ogledajo. Vetop-n i ce bodo tudi v razprodaji v trgovini in knjigarni g. Janka Sušeč v Ljutomeru. Pripravljalni odbor za proslavo 70 letnice pr-Tega slovenskega tabora v Ljutomeru je določil, da bo proslava dne 19. junija v Ljutomeru. Kmalu Oglejte si dva fotoaparata v Jugoslovanski knjigarni. Pred škofijo 5, Ljubljana. (Žrebanje bo dne 24. t. m.) bodo prejela slovenska društva okrožnice. Prosimo vsa društva, da na dotični dan ne prirejajo večjih prireditev I Gornia Radgona Novi upravni odbor občinske hranilnice v Gornji Radgoni in njega prvi sklepi. Te dni je prevzel novi upravni odbor občinske hranilnice v Gornji Radgoni svoje posle od dosedanjega gerenta g. Hrastelja Jožeta in se konstituiral sledeče: Člani: uprave: predsednik Pernat Anton, namestnik Hra-stelj Joža; člani: dr. šabec Karel, svetnik inž. Knez Vladimir, dr. Rožič Rudolf, Fabjan Anton, Mulec Franc, Ailec Jakob in Čonko Jože. Člani ravnateljstva: predsednik in pisarniški ravnatelj g. Hraste! j Joža, namestnik dr. Šabec Karel; člani: svetnik inž g. Knez Vladimir, g. Fabjan Anton in g. dr. Rožič Rudolf. — Občinska hranilnica v Gornji Radgoni je pred časom zaprosila pri Narodni banki za likvidnost in kredit. Ne oziraje se na zaprošeni kredit, ki bo po informacijah bivšega gerenta kmalu na razpolago občinski hranilnici, je novi upravni odbor na predlog ravnateljstva sprejel sledeči sklep: Vse nove vloge so vlagateljem vsak čas na razpolago. Od 1. januarja 1938 obrestuje hranilnica nevezano vloge po 4% vezane na trimesečno odpoved pa po 4%%. Nadalje se s 1. marcem 1938 stavijo na razpolago vlagateljem vse stare vloge, ki ne presegajo zneska 1000 din oziroma se iste avtomatično preneso na nove vloge. Novemu upravnemu odboru želimo, da s svojim delom čimprej upostavi normalno poslovanje lega važnega obmejnega denarnega zavoda, kar bo vsekakor velikega gospodarskega pomena za naš obmejni trg in njega okolico. Epidemija ošpic in hripe. V zadnjih dneh so pri nas ogrožale zdravje predšolske in šolske mladine ošpice, katerim se je pridružila še bripa. Bolezen je tako močno razsajala, da je v nekaterih razredih manjkala nad polovica učencev in se pouk ni mogel vršili po načrtu. Zorzini razprodaja svoje veleposestvo. Preko 30 naših obmejnih Slovencev je kupilo manjše in večje komplekse zemlje od graščine Zorzini. Lastnik sam je Nemec in živi nekje nn Dunaju. Zastopa pa ga veleposestnik Sommer iz Nemške Radgone. S to razprodajo je prišel lep del obmejne zemlje v slovenske roke. Oglejte si krasen namizni servis, določen za nagradno žrebanje »Slovenca«, pri tv. Kollman; Ljubljana, Mestni trg. Radio Programi Radio L}ab(|anai Sobota. 19. febr.: 12.00 Plošča za ploščo hiti v venček veselih stvari — 12.45 Poročila — 13.1)0 Napovedi — 1,1.20 Akademski pevski kvintet — 14.1)0 Poročila — 17.00 Za delojmstt (igra Radijski orkeeter) — 17.40 Skrb za delavstvo v drugih državah (g. dr. J. Adlošič) — 18.00 Za zabavo in za. ples (plošče) — 18.40 Pogovori s poslušalci — 10.00 Napovedi, poročila — 19.3(1 Nae. ura — 10.50 Pregled sporeda — 20.00 O zunanji politiki (g. urednik dr. A. Kuhar) — 20.30 Pa-vliha — pester večer — 22.00 Napovedi, poročita — 22.15 Vesel konec (igra Radijski orkester). Nedelja, 20. febr.: 8 Vesel nedeljski pozdrav: Orglice in harmonika (gg. Fr. Petan in Л. Stanko), vmes plošče — 0 Napovedi, poročila — 9.15 Zn boljšo voljo (plošče) — 11.45 Verski govor (g. ravnatelj Jože Jagodic) — 10 Prenos cerkveno glasbe iz stolnice — 11 Otroška ura:. Tetka Marička kramlja in prepeva — 11.30 Slovenske orkestralne skladbe (Radijski orkeeter — 13 Napovedi, obvestila — 1.1.20 Vse mogočo, kar kdo hoče (plošče im) željah) — 16 Koncert Radijskega ork. — 17 Kmet. predavanje: 7,a uspeh v živinoreji: Povečajte in Izboljšajte pridelek krme! (g. inž. Absee) — Tržna poročila — 17.30 Zenitovanje iz Spodnjega Sta-jorja. Besedilo sestavil Anton Hantan, izvajajo domačini iz hrastniške okolice — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nae. ura — 10.50 Ada.nl. Ce hi bil kralj, uvertura (plošče) — 20 Vodopivčev večer. Sodelujejo: ga. Draga Sokova, gdč. Vida Rudolfova, Akademski pevski kvintet, g. dr. Fr. Klmovee (govor) in Radijski orkester — 21.30 Koncert Radijskega orkestra — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Lahkih nog naokrog (plošče). Dragi programi» MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din t'—; ienltovanjiki oglasi Din 3—. Nafmanjšl znesek ze mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. 1ШШШШ Vrtnarskega vajenca začetnka, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2105. (v) (lužbodobe Šiviljo za trgovino, z obrtnim listom - sprejmem. Kri-stančlč, Klanj , poleg farne cerkve. (b) Mlajšega absolventa trgov, akademije, z znanjem državnih jezikov in nemščine ter slovenske in nemške stenografije — sprejme veliko industrijsko podjetje na Gorenjskem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zanesljiv« št. 2339. (b) Ne zamudite prilike! Ugoden nakup stavbnih parcol z vodovodom in elektriko v bližini postaje. - Pojasnila : Vižmarje št. 59. ' (p) Stavbne parcele Ima naprodaj župna cerkev v Dev. Mar. v Polju, pet minut od kolodvora. Event. cel kompleks, poldrugi hektar. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj vefije število parcel, kompleksov, posestev gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hlé In vil. Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Stanoianja Enosobno stanovanje sončno - iščem za takoj. Ponudbe v upravo »81.« pod »Cez dan odsoten« št. 2408. (c) ШПШ Takoj oddam v najem gostilno eventuelno prodam enonadstropno hišo s precej zemljišča. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Ugodno« št. 2399. ЕШШ Lepa preproga 3X4, naprodaj za 2200 din. - Gajeva 8, parter desno. (1) Najboljši trboveljsk premog brez prahu koks, suha drva I. Pogačnik 8ahortti»i 5 Telefon 10-st Težke in poltežke konje za delo, z garancijo, dobavlja pod ugodnimi pogoji E. Vajda t'akovec - Medjlmurje. Telefon št. 59, 60, 33. Večje količino stalno na razpolago v lastnih stajah. Hranilne knjižice vrednostne papirje, 3°/o obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov stalno kupuje AL. PLANINSEK LJUBLJANA Beethovnova ulica 14, telefon 35-10. Čitajte in širite »Slovenca« l Kam pa kam? i Na Kurešček vozi avtobus v nedeljo, dne 20. t. m. ob pol 7 zj izpred Mestnega doma. • Prijave telef. : 36-98. inffffffBJI Zbrana dela Iv. Cankarja kupim. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Cankar« št. 2409. (k) Rdeč čebulček. šaloto, krompir kifetča» in domače korenjevo seme, kupujemo. Sever tc Komp., Ljubljana, Gosposvetska c. 6. (k) Objave Gospod Lenasi javite se: Metelkova 5, Ljubljana. (o) BANČNO KOM. ZAVOD, Maribor Aleksandrova 40 kupi takoj in plača najbolje • hranilne knjižice bank in hranilnic • vrednostne papirre: 3°/0 obveznice, bone, srečke, delnice itd. • valute vaeh držav. Prodaja srečk dit razr. loterije Razpis Občina Sv. Katarina nad Tržičem razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Prošnje, pravilno kolkovane in opremljene v smislu uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa na podpisano občino. Šolska izobrazba: štirirazredna srednja ali njej enaka strokovna šola. Prednost imajo prosilci, ki so zmožni za organista. Občina Sv. Katarina nad Tržičem, IS. Sobota, 19. febr.: Belgrad: 30 Opereta -Terezina« — Zagreb: 211 Komorni trio, 20.30 Ženski zbor, 21 Komorni trio, 31.30 Lahka gl., 22.20 Plesna gl. — Dunaj: 19.25 Opereta »Plesalka Fanny Etssler«, 30.40 Plesna gl. — Budimpešta: 20.10 Igra, 21.45 Oig. ork., 22.10 Ples. gl., 22.4.1 Cig. ork., 23.15 Jazz - Bim-Bari: 16 Simf. kone., 21 Opera »Andrea Chenier« — Praga: li) Plesni tečaj.20.30 Orkester in zbor, 2U.30 Jazz — Varšava: 20 Poljska g!.. 21 Pesna gl. — Sofija: 19.10 Nnr. glasba, 19.25 Jazz. 20 Celo, 20.45 Simf. skladbe, 21.15 Klavir, 22 Operne skladbe, 22.40 Lahka in plesna glasba, 23.20 Nar. gl. — Hamburg: 20.15 Operetna in filmska gl. — Lipslto: IS.30 Večer zabavne gl. — Koln: 19.10 Karneval — Frankfurt: 19.10 Pihala, 20 Koncert v prid zimske pomoči — Monaltovo: 30 Sramlt — Strasbourg: 21.30 Simfonični koncert. V najgloblji bolesti javljava, da je naša nad vse ljubljena, predobra mamica, gospa Eliza Hitzl roj. Huber v četrtek zvečer po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Na zadnji poti jo bomo spremili v soboto, dne 19. februarja ob dveh popoldne iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica 34, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 21. februarja ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 17. februarja 1938. Ani in Erwin Maurice Leblanc: 41 Izredne pustolovščine Arsena Lupina Otok tridesetih krst >llrast, raca na vodi, kakor da kdo strelja na nas.c »Saj ni bilo poka.« •Torej kamen, kamen, ki je zadel hrast.« ■»Lahko so prepričamo,« je rekel Vorski. Obrnil je svetilko in zaklel: »Za Boga! Poglejta sem pod napis...« Pogledala sta. Na kraju, ki ga je kazal, je bila zapičena puščica, katere peresa so se tresla. Puščica! je rekel Konrad. »Ali je mogoče? Puščica?« Oton je za jecljal: »Izgubljeni smo. Na nas so merili.« Tisti, ki je na nas meril, ni daleč,-: je pripomnil Vorski. Dobro glejta . .. gremo iskat.« S svetilko je posvelil okoli v temo. Stojte!- je rekel živo Konrad. »Nekoliko bolj na desno. Vidita?« »Da, da, vidiva.« Štirideset korakov od njih na oni strani od strele porušenega hrasta, v smeri Cvetoče Kal-varije, so zagledali bel obris, ki si je prizadeval, vsaj videti je bilo tako, da bi se skril za grmovje. Niti besedice, niti koraka.« je ukazal Vorski. »Niti misli si ne. da smo ga zapazili. Konrad, li me boš spremljal. Ti Oton. ostani tu in z revolverjem v roki dobro straži. Če bi se kdo skušal približati in osvojiti gospo, dvakrat ustreli in midva bova v diru pritekla. Razumeš?« »Razumem.« Sklonil se je nad Veroniko in ji nekoliko odstranil tenčico. Oči in usta je imela še vedno pokrita. Dihala je slabo in bitje srca je bilo slabotno in počasno. »Dovolj časa imamo,« je zašepetal, »toda hiteti moramo, če hočemo, da umre tako, kakor je odločeno. Zdi se, da ne trpi... Ni več pri zavesti... Vorski je odložil svetilko, nato pa se je tiho spremljan od pomagača, pomikal proti beli sul-liueti, tako da sta oba izbirala kraje, kjer je bila senca najgostejša. Kmalu je spoznal, da se na drugi strani senca, ki se je zdela nepremična, premika istočasno kot on. tako da je bila razdalja vedno ista, na drugi strani pa, da jo je spremljala majhna črna žival, ki je skakljala ob strani. »Umazani pes!« je zagodrnjal Vorski. Pospešil je korak. Razdalja se ni zmanjšala. Tekel je. Senca je tekla enako hitro. In najbolj čudno je bilo, da ni bilo slišati nobenega šuma listja, ki se je premikalo, ali tal, ki jih je teptala pri teku ta čudna skrivnostna oseba. »Za Boga k je klel Vorski, »norčuje se iz nas. Kaj če bi streljala, Konrad?« »Je predaleč. Krogle ne bi dosegle.« »Pa vendar, kaj! Saj ne bova šla...« Neznanec ju je peljal proti vrhu otoka, nato je šel do izhoda rova, šel mimo Prieureja, ob za-padni obali in dosegel prehod, katerega nekaj vej je še gorelo. Šel je vstran mimo druge strani hiše in se dvignil na travnik. Od časa do časa je pes veselo zalajal. Vorskega ni minila jeza. Naj se je še tako trudil, približal se ni uiti za meter in zasledovanje je trajalo že četrt ure. Končno je začel sovražnika psovati: »Ustavi se vendar, ie nisi bojazljivec. Kaj hočeš? Voditi naju v pnst? Čemu bo to? Ali hočeš rešiti gospo? V takem stanju, v kakršnem je sedaj se ne izplača. Ali I lopov, če bi te mogel prijeti.« Nenadoma ga je Konrad zgrabil za rob obleke. »Kaj je, Konrad?« »Poglejte. Rekel bi, da se nič več ne premika.« Zares se je bila silhueta prvikrat razločila in postajala v temi vedno bolj vidna in lahko je bilo zapaziti med vejevjem v goščavi njeno postavo; roke je imela nekoliko od sebe, zbočen hrbet, upognjene noge in kakor prekrižane na tleh. »Najbrž je padel,« je izjavil Konrad. Vorski se je pognal naprej in zakričal: »Ali naj streljam, kanalja? Držim te na koncu cevi. Dvigni roke, ali pa bom streljal!« Prikazen se ni ganila. »Tem slabše zate. Če si trmoglav, je po tebi. Štel Ixiin do tri in ustrelil.» Prišel je v bližino dvajset korakov in štel z iztegnjeno roko: ■Ena... dve... Si pripravljen, Konrad? Streljajva!« Dva strela sla počila. Kriknilo je. Zdelo se je, da se je podoba zgrudila. Oba moža sta skočila naprej. »Ah I tam si, lopov. Sedaj vidiš, kako se z Vorski m kašo piha. Oh! Nepridiprav, dovolj sem tekel zaradi tebe! Sedaj si mi plačal.« Ko je bil še malo oddaljen, je zmanjšal hitrost, ker se je bal iznenadenja. Neznanec se ni ganil in Vorski je od bliže lahko videl, da je podoben nepremičnemu mrtvecu, truplu. Treba je bilo le nanj skočiti. To je napravil Vorski in še šalil: "Dober lov, Konrad. Poberiva divjačino.« Toda zelo je bil presenečen, ko je namesto plena zgrabil le navadno suknjo, pod katero ni bilo nikogar, ker je lastnik zbežal o pravem času. ko jo je obesil na grmovje. Tudi pes je izginil. Za Boga,« je zaklel Vorski, »ta jo je pa nama dobro zagodel, lopov! Hudiča, čemu?« Izbruhal je jezo na neumen način, njemu lasten, da je poteptal vso obleko in se znesel nad njo. »Čemu? Toda, bogme. saj sem tako rekel... past... zvijača, da bi naju zvabili od gospe, med tem ko bi njegovi prijatelji napadli Otona. Oh! Kakšen norec sem!« Zopet je šel na pot skozi temo in kakor hitro je zapazil Dolmen, je zaklical: »Oton, Oton!« »Stoj! Kdo je tam?« je Oton prestrašeno odgovoril. ».laz sem. Ne streljaj!« »Kdo jo tam? Vi?« »EI da, jaz, tepec!« »Dva strela?« »Zmota. Pripovedoval ti bom.« Prišel je k hrastu, takoj zgrabil svetilko it posvetil z njo žrtev. Ni se premaknila, zleknjena na podnožju drevesa in z glavo zavito v zastor. »Ah!« jo rekel, »sedaj se oddahnem. Kake sem se pa tudi bal.« »Zakaj?« »Da nam je ne bi odnesli.« »In jaz, ali nisem bil tu?« »Nič hrabrejši nisi kakor kdo drugi, in če bi te napadli.. .< •Neprenehoma bi streljal... slišali bi znamenje.« »Če bi vedeli! Končno se ni torej ničesar zgodilo?« »Prav nič.« 4>Ali je bila gospa zelo vznemirjena?« V začetku, da. Tožila in jokala je pod svojim pokrivalom tako, da sem bil na koncu s potrpljenjem.« »In potem?« »Oh! potem... ni več bilo... Z udarcem pesti sem jo omamil.« ■Žival!« je zarjul Vorski. »če si jo ubil, si mrtev.« Hitro je pokleknil in položil uho na prša nesrečtiice. »Ne,« je rekel čez trenutek. »Srce še bije. toda to mogoče ne bo trajalo dolgo. Na delo tovariša. V desetih minutah mora biti z vsem končano.« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Ksrsl Ces Izdajatelj: Ivan Rakove« urednik: Viktor Cenčic