Bsmašsifa števima 2 mn. Sfev. 274. Postnfna v šelovfiiTi ¥ LiobSIani» ¥ torek 25. decembra 1@23. Leto I. Hl SHM A M Izhaja vsak dan zlutra], izvzssnši portdsijke. Mesečna naročnina: v Uubllani Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 22*— Uredništvo: V/oSfova ulica it. 1/i. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „NovostMjubSjana“. UPravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Današnja številka obsega 12 strani. Božič • ■ Dan rojstva odrešenika sveta... Simbol miru in sprave... Sveto čustvo obide človeka, ko se spominja Odrešenikovega rojstva. Obrazi žare v odsevu praznično vzhičenih duš. Božična drevesca, mnogo, mnogo lučic, svetiih in drobnih, in mnogo srčnega veselja. Mladina in starčki, vse se spominja in vse je praznično razpoloženo ob misli: Mir ljudem na zemlji! Šestič že praznujemo ta veliki skupni praznik v osvobojeni domovini. Šestič že se strinjajo vse misli in vse. želje v en sam velik vzdih: Mir ljudem na zemlji! ~ - - <■ Velika in lepa je misel splošnega miru v človeštvu, toda ljudje so tako — majhni. Miru ni. Ves svet drvi v neznane daljine, v boju s kovanim in ne-kovanim orožjem skuša dokazati nekaj, česar drugi ne verjamejo. In zopet drugi pridigujejo mir in uporabljajo za dosego tega miru sredstva, ki so v sorodu s smrtjo... Šestič že praznujemo praznik miru, vsi, in vendar... Ali je razlika med današnjim praznikom in prazniki v dnevih svetovnega klanja?. Da, je razlika. Zelo velika razlika. Razlika, ki jo je nemogoče predočiti onim, ki niso sami doživeli svetovne vojne tam, kjer se je odigravala. V jarkih. V bolnicah. Pred in za fronto. Skratka, ta razlika je tako velika, da jo je nemogoče razložiti vsem onim, ki niso bili militarizirani in ki niso bili — internirani, Ti bi ne mogli razumeti onih božičev, ki jih je preživljalo toliko in toliko tisočev slovanskih duš med režanjem smrti, lakote, preganjanja, staro-veškega iztrebljevanja slovanske krvi. Ne, ne bi mogli. Razumejo jo samo oni, ki so vse to doživeli in preživeli. Toda to ni edina razlika. Je še druga. In ta je glavna. Neizmerno veliko krvi je preteklo v svetovni vojni in iz te krvi se je rodila naša svoboda. Svoboda južnih Slovanov. Zato so praznovali južnj Slovani veliki praznik miru in sprave v slovesnem veselju, da je konec trpljenja, da bo res zavladal mir med nami... Toda grenka kaplja je ostala. V krogu okrog našega južnoslovanskega božičnega drevesca ni bilo naših Primorcev, ni bilo naših Korošcev. Ostali so — v tujini. Kdo ne ve, kaj se pravi praznovati božič v tujini, med samimi tujci? človeku se stiska srce v čudnem drhtenju, ko vidi same tuje obraze. Vse hiti mrzlično — zanj se ne zmeni nihče — saj je tujec. In vsi so veseli, saj jim je veselje čitati z obrazov, srečni, zadovoljni. In ti, ki si tujec, sam med njimi? Ah, tedaj se šele zaveš, kaj je praznik miru in sprave. Osamljen, zapuščen, žalosten ... tako, da bi najraje, da pride smrt in te objame s svojimi koščenimi rokami ter poljubi z ledenim dihom... Ko pa smo praznovali v osvobojeni domovini prvi božič, ni bilo Primorcev in Korošcev. In mislili smo nanje, in tudi danes mislimo nanje. Da, naši Primorci nimajo niti takega božiča, kakršnega ima tujec v tujini, ki si želi smrti. Ne, kajti za tega tujca se nihče ne zmeni, on lahko govori v svojem materinem jeziku in si oživlja s tem en sam spomin na božič in domovino. Naš narod na Krasu in v Primorju pa tega ne sme... Njegov božič ni praznik miru, ne, naš narod je preganjan* tako preganjan, da ne bo smel niti lastne matere pozdraviti... Praznovali smo božič drugič, tret jič... Danes je šestič. Mi, ki smo zdru ženi pod zvezdo Karadjordjevičev. Vsa! božič je bil vendarle lepši. Saj je bil* življenje vedno boljše in lažje. Ni vs tako danes, ob šestem božiču, kako Selimo, ko gledamo svetlikanje in od črkovanje svečic na božičnem dre vesu. Toda mnogo boljše, mnogo lepši . ’ kakor je bilo. Še so nasprotstva, š< poleg zunanjih tudi notranje so j ^nike. Toda nasprotstva se vsake “blažujejo, sovraštvo izginja. N , popolnoma, da, ni še izginilo j *a se bomo zavedali, ko drhtijo polnočni eiaso.Vj božičnega zvonenja in ti glasovi nam pravijo: “o«*« ,zsiniti. Vsi, ki smo občutili v trem slovesnost jn vzvišenost božične m*r pudern — vsi se zaveda- Za izboljšanje gmotnega stanja državnih uradnikov. Dodatki se prlčno izplačevati z novim letom. Beograd, 24. dec. (B) Vlada je včeraj delala, četudi je bila nedelja. Do-pold. seja je bila v glavnem posvečena rešitvi vprašanja izrednega dodatka uredništvu, za katero izplačilo je min. financ moral najti proračunsko možnost. Dokler se novi uradniški zakon ne izvede, t. j. dokler se ne izvrši razvrstitev uradnikov, predvidena v tem zakonu, bodo prejemali uradniki svoje dosedanje plače. Da bi se pa vendarle nekoliko poboljšalo gmotno stanje uredništva, je vlada na energične zahteve uradnikov, da se že začne z izplačevanjem vsot, predvidenih v dvanajstinah, že m več sejah proučavala, na kakšen tiačin bi se izplačal ta predujem uradnikom. Včeraj je minister financ podrobno poročal o tem vprašanju. Vlada je sklenila v načelu, da se začne z izplačilom teh dodatkov s l. januarjem 1924, prepuščajoč ministru financ, da najde proračunsko možnost in da bo vlada na svoji prihodnji seji sklepala o višini tega predujma. Kakor se doznava m verodostojnem mestu, bo vlada do- volila izplačilo zneska 100 milijonov za mesece jamar, februar, marec, dočim je v dvanajstinah za te mesece predvidena za to svrho vsota 200 milijonov dinarjev. Potemtakem bi prišlo na mesec po 33 milijonov dinarjev, če se pomisli, da je v kraljevini 100.000 uradnikov in da bodo vsi dobili pirbližno enake dodatke, bi bili prejemki vsakega uradnika povečani povprečno za 330 dinarjev. Izplačila teh dodatkov se bodo vršila 1. se tiče drugih 100 milijonov, predvidenih za iste mesece, in zneska 200 milijonov, za iste mesece in zneska 200 milijonov predvidenega v dvanajstinah za oktober, november in december, bo država ostala uradnikom ta dva meseca dolžna, ker teh vsot ne more izplačati. Minister financ je obvestil vlado tudi o delu na proračunu, izjavljajoč, da je finančni odbor skoro popolnoma dokončal pretres zakonskega načrta o proračunu za leto 1924. Treba je le še na eni seji sprejeti amandmane za ministrstvo poljoprivrede in voda in da se ponovno razpravlja o vseh dohodkih in izdatkih. Kongres radikašske omladine. Izvolitev nove centralne uprave. Beograd, 24. decembra. (B) Včeraj se je začel v dvorani hotela »Pariz« kongres radikalske omladine, ki ga je otvoril predsednik glavnega odbora g. dr. Živojin Lukič. Prisostvovala sta minister prosvete g. Trifunovič in minister trgovine in industrije g. Kojič, ki sta imela kratke nagovore, naglašujoč važnost omladine za stranko. Nato so se prečitala poročila o delovanju upravnih in nadzorstvenih odborov, ki so bila sprejeta. Izvolilo se je predsedništvo kongresa, nakar se je začela debata o novih pravilih, ki imajo določiti starostno leto, do katerega je mogoče članstvo omladine. Sklenilo se je, da je lahko vsaka oseba član do 35. leta. Kongres se je nadaljeval v hotelu »Slavlja«, kamor sta ga prišla pozdravit ministra gg. dr. Ninčič in dr. Janjič. Danes dopoldne se je kongres nadaljeval in izvolil novo upravo. Pred volit- vami je g. Živojin Lukič imel govor,, v katerem je obrazložil zgodovino radi-kaiske stranke ter pokazal na dobro bodočnost, M jo ima ustvariti omladina. Nato je govoril o pomenu radikalske stranke v preteklih vojnah. Nato je bil z vzklikom Izvoljen za predsednika g. dr. Živojin Lukič. Listo članov uprave je sestavil sam in jo predložil. Nekateri udeleženci kongresa so temu ugovarjali, češ da je to v nasprotju z novimi pravili. Končno pa je bila vendarle sprejeta njegova lista. Nato so se napotili vsi udeleženci kongresa pred preds. vlade ter priklicali g. Pašića^ ki se je opraviči!, da se ni mogel odzvati vabilu. Danes popoldne je bila volitev glavnega odbora iz notranjosti, s čimer je bil kongres končan. Na popoldanski seji kongresa je bil izvoljen za podpredsednika centralne uprave g. Ljuba Jurkovič. Nejasen položaj na Grškem. Haša ikray@¥li%a se ne vtika v grške notranje razmere. Demisija vlade. *— Povratek Venizeiosa. Atene, 24. decembra. (B) Odpravnik poslov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev g. Jovan Dučič je dal tukajšnjemu listu »Estia izjavo, v kateri pravi, da je držanje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev napram Grčiji popolnoma lojalno, in da kraljevina ni niti najmanj razpoložena, da bi se vmešavala v grške notranje zadeve. Atene, 24. decembra. (B) Republikanci so sklenili, da bo sestavil vlado Papanastasiu, ako se Venizelos ne bi hotel vrniti v domovino. Generala Pan-galios in Kontilis sta izjavila, da ne vstopita v kabinet, hoteč s tem olajšati državi povratek v redno stanje in izhod iz revolucijonarne perijode. Vojaška liga je objavila komunike, da ostane nad strankami, ker hoče varovati edino-le interese domovine. Ta komunike je napravil najboljši utis. List »Elevteros Logos« piše, da bo dospel Venizelos tekom prihodnjega tedna v Atene. V vojaških krogih se pojavlja razpoloženje. da se umaknejo s krmila po želji Pa'-riza in Londona. Poziva jih tudi »Elev-teron Vima«, da se umaknejo ter prepuste sklep o dinastiji narodni skupščini, ki predstavlja Grčijo, katera je nad Venizelosom in nad vojaško ligo. Pariz, 24, decembra. (B) Po vesteh iz Aten je podal Gonatas ostavko vlade. Atene, 24. decembre. (B) Romunski poslanik v Atenah Gjuvara je Posodi predsednika vlade Gonatasa in mu naznanil, da je telegrafično pozvan od svoje vlade, da zapusti Atene in odpotuje v Bukarešto; zapušča sekretarja kot odpravnika poslov. Časopisje pripominja k temu, da bo njegova odsotnost dolga in domneva, da pomeni to pre* kinjenje diplomatskih odnošajev. Atene, 24. decembra. (Z) Davi te podpisalo 267 poslancev adreso, ki jo pošljejo Vemizelosu s prošnjoi, da se takoj povrne v domovino. Poincare prorokuje konec zla. Proti grozotam nove vojne. Pariz, 24. decembra. (Havas) Ministrski predsednik Poincare je izročil mestu La Cour Neuve vojni križec. Pri tej priliki je imel govor, v katerem je najprej ponovil zgodovino zasedbe Po-ruhrja in potem izjavil; da Francija zelo trpi pod posledicami vojne. Rušilo se je bogastvo, ki ima za posledico počasnejšo produkcijo. Vendar pa to zlo ne zadeva samo Francije, ampak ves svet. Zlo je mogoče odpraviti le z delom, varčnostjo in energijo. Ako bi stala Francija ob strani preprižanih rok in ako ne bi položila roke na Poruhrje, bi imela še večje zlo v deželi. Nismo še na koncu zla, Je rekel Poincare, ampak se mu bližamo z vsakim dnem. Bistveno je, da ne opuistimo nobenega glavnih načel, namreč da mora Nemčija plačati, da se ne sme oddaljiti od mirovne pogodbe in da ne smemo delati koncesij, bodisi glede reparacij, bodisi glede varnosti Francije. Mi smo v Poruhrju, je končal ministrski predsednik svoj govor, in zapustili ga bomo le takrat, ko dobimo vsa plačila. Vendar pa smo pripravljeni proučiti vse načine ureditve te zadeve, da omogočimo hitrejšo in bolj varno plačilo. Na ta način bomo najbolje koristili pravičnosti in miru. Od vojne ne pričakujemo ničesar, no danes in ne jutri, od vojne, čije grozote poznamo zelo dobro. Ml imamo le eno voljo, namreč da utrdimo mir in da doprine-semo k temu, da najde človeštvo zopet pot k mirnemu delu In udobnemu življenju. Pariz, 24. decembra. (K) Smatra se, da je prejel nemški opravnik poslov von Hoesch, ki ga je danes znova sprejel ministrski predsednik Poincare, od svoje vlade natančna navodila in da bo predložil predsedniku kabineta spomenico kot odgovor na poslednjo noto Poincarejevo. Reško vprašanje se reši v skladu z rapallsko pogodbo? Zamenjava italijanskih diplomatov. B e o g r a d, 24. decembra. (Z) Zdi se, da se bliža rešitev reškega vprašanja, kej- se mnoje znaki za to v Rimu in na Reki. General Giardino je imel ponovno konference z dr. Zanello in je izgnal z Reke nekaj uglednih fašistov. Potem je sam odpotoval v Rim. Hkrati se govori v poučenih krogih v Rimu, da bo ministrski predsednik, čim se razpusti italijanska zbornica, na hitro roko rešil reško vprašanje v skladu z rapallsko pogodbo, dasi je v tem pogledu proti njemu italijansko javno mnenje. V zvezi z rešitvijo reškega vprašanja in z izpremembo dosedanjih smernic italijanske politike napram naši državi se spravlja zamenjava italijanskega zastopnika v Beogradu. Kakor javlja službena Agenzia Stefani, pride na mesto grofa Negrotta kot poslanik v Beograd grof Morano - Pignotti, ki je bil za časa vojne poslanik v Bernu, zadnje čase pa je zaposlen v ministrstvu za zunanje stvari v oddelku za vzhodne zadeve. Zamenjan bo tudi italijanski opravnik poslov v Beogradu Summonte. §*a£k@g demokrati Beograd, 24. dec. (B) »Beograd-ke Novosti« pišejo, govorec o parlamentarni in politični situaciji, da krožijo o demokratski stranki najrazličnejše verzije, da pa je stanje v tej stranki zares tako, da lahko najneverjetnejše kombinacije dobijo sankcijo resnice. Ves trud demokratov, da prikažejo Pribičeviče-vo ostavko kot slučaj trenotnega osebnega razpoloženja, se je ponesrečil. Kaj. ti ta ostavka je rezultat cele vrste heterogenih struj, ki se uveljavljajo v stranki. Gotovo je, da bodo posledice te ostavke zelo važne in dalekosežne za obstanek demokratske stranke. Danes se že pri objektivnih politikih govori, da bo to le formalno edinstvo likvidirano na kongresu demokratske stranke. W©ilt¥@ I? MSfean&Ji. Skadar, 24. dec. (Z) Jutri bodo končane volitve v Albaniji. Kakor vse kaže, bo vlada doživela razočaranie. Skoraj vsi katoličani so pod vplivom svoje duhovščine glasovali za opozicijo. V severni Albaniji so dobili opozi-cijonalci več glasov kot vlada. V Skadru je polovica muslimanov za opozicijo, ki je dobila 4747 glasov, vlada pa le 200. Po vesteh iz Tirane je položaj vlade Ahmed bega zelo neugoden, ker so predvolitve uspele zanj zelo neugodno. PONOVEN POTRES V JUŽNI AMERIKI. Bege to, 24. dec. (Havas) V Boliviji se je pojavil drug močan potres, ki je deloma porušil dva kraja. Človeških žrtev ni bilo. mo, vsi hočemo: mir, iskrenost, spravo. In prihodnji božič bo lepši, krasnejši... To nam dokazuje dosedanji napredek. Tudi za naše brate bo prišel lepši božič. Današnji ni božič zanje, in za nas ni tako svetel, kakor bi bil, če bi ga z nami praznovali tudi oni. Ce iztrga izpod božičnega drevesca tuja roka darilo, ki ti ga je dala mati za praznik miru in sprave, ts boli srce. In nam je iztrgala tuja roka naše Primorce in Korošce, ki nam jih je dala mati Slava. To boli... Toda vedno ne bo bolelo, ne sme. Danes, ko praznujemo praznik miru in sprave, se zedinimo in združimo v eno misel: Tudi našim Primorcem in Korošcem mora zasijati našemu enak božič!! UppalaitJ® madijsr-stega posolila, Budimpešta, 24. decembra. (K) Ministrski predsednik grof Bethlen je sprejel pri svojem povratku iz Pariza zastopnika madžarskega korespondenčnega urada in je ugotovil glede raznih govoric, da Je vsebina protokolov, ki se tičejo najetja madžarskega posojila v inozemstvu, z madžarskega stališča povoljna in ne vsebuje nikakih pogojev ali izjav, ki bi kršile suverenost Madžarske ali pomenjale vmešavanje v notranje razmere države. Javnost se bo o tem lahko prepričala, ko bo besedilo protokolov objavljeno. Za sračjega oboroževanja. Pariz, 24. dec. (Havas) Kakor piše »Temp s«, je imel angleški opravnik poslov v Washingtonu razgovor s podpredsednikom Unije, Coolidgem, kateremu je razložil potrebo sklicanja mednarodne konference za omejitev oboroževanja v zraku. Coolidge je izjavil, da ne smatrajo ameriški strokovnjaki sedanjega trenutka za ugodnega za sklicanje take konference. Situacija v Angliji. London, 24. dec. (W) S poučene strani se doznava, da bo spodnja zbornica začela dne 15. januarja debato o odgovoru na prestolni govor. Opozicija bo stavila izpreminjevalni predlog k odgovoru na prestolni govor, ki bo po-menjal nezaupnico vladi. Predlog bo stavila delavska stranka. Ker je izjavil voditelj liberalcev Asquith, da ne namerava storiti ničesar, da bi ostala konservativna vlada še nadalje na krmilu, se računa s tem, da bo morala vlada izvajati posledice iz tega dejstva in odstopiti._______ ŠVEDSKA NE PRIZNA RUSIJE. Stockholm, 24. dec. (Havas) Vlada naglasa enotnost kabineta v ruskem vprašanju. Oficijelni krogi potrjujejo, da ie izključeno, da bi Švedska de Jure priznala sovjetsko reoubliko Odmev! nameravanega pyca v Budimpešti. Budimpešta, 24. dec. (Madžar^ ski dopisni urad.) Obtožena poslanca Ulain in Szemere, ki sta se nahajala v zadevi Ulainovega puča v preiskovalnem zaporu, sta bila danes proti položitvi kavcije v znesku 50 milijonov kron izpuščena. Bobula, ki še ni položil kavcije v znesku 250 milijonov kron, ostane še nadalje v zaporu. VREMENSKO POROČILO. D u n a 1, 24. decembra. Sneg pada neprestano, temperatura }e blizu ničle. Današnje prireditve. V Ljubljani: < Drama: ob 3. url pop.: »Peterčkov« sanje; mladinska predstava. — Ob 8. url zvečer: »Nju«. Izv. p Opera: »Gosposvetski sen«. Izv. Slov. marijonetno gied.: »Gozdni kral> Lavrin« — ob 15. in 18. uri. Kino Matica: »Popolna žena«. Kino Ideal: »Ljudska srca«. Kino Tivoli: »Burke s Harrold Lloy* dom«. Kino Ljublj. dvor: Veseloigra »Netopir« Po Straussovi opereti. V Mariboru: Narodno gledišče: ob 15. url: »Magdalena«. Izven. — Ob 20. uri: »Lumpacij Va« gabund«. Izven. V SREDO, 26. DEC. V LJUBLJANI: Drama: ob 3. uri pop.: »Peterčkove sanje«. — Ob 8. uri zvečer: »Danes bomo tiči«. Izven. Opera: »Aida«. Izven. Slov. marijonetno gled.: »Čarobne go&lf» In »Prolog«. Jubilej stote predstave. Kino Matica: »Popolna žena«. Kino Ideal: »Ljudska srca«. Kino Tivoli: »Na trnjevi poti«. Kino Ljublj. dvor: Veseloigra »Netopir» po Straussovi opereti. V Mariboru: Narodno gledišče: ob 15. url: »Umetniška kri«. Izv. — Ob 20. nri: »Traviata«. Izven. V Celju: Mestno gledališč«: »Nebesa na zemlji«. Izven. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: ^ Tekoči teden: lekarna .Bohinc ua Rjgk,, Protestna manifestacija prot! nemškemu gibanju v Sloveniji. Danes 'dopoldne se le vršil na Slom* Otovem trgu pred stolnico sijajno obiskan protestni shod proti protežiranju in gibanju Nemcev v Sloveniji, posebno V Mariboru in na Štajerskem, katerega je sklical poseben akcijski odbor, sestavljen iz zastopnikov vseh strank in narodnih organizacij. Že kmalu po deveti uri so se pričele na prostranem trgu zbirati ljudske množice ter kljub velikemu mrazu mirno čakale na govornike. Po polenajsti uri, ko je stopil na govorniško tribuno predsednik omenjenega akcijskega odbora in obenem Zastopnik Jugoslovanske Matice, prof. Ribarič, je bil ves trg poln. Tisoč-glava množica vseh strank, stanov in starosti je govornika, ki je na kratko obrazložil pomen zborovanja, burno pozdravila. Prof. Ribarič je v kratkih, toda jedrnatih besedah naslikal stanje nemštva pri nas, kjer nikdar ni bilo avtohtono in kompaktno, ampak le umetno naseljeno in vzdrževano z namenom potujčevanja slovenskega življa. Pokazal je s primeri, kako se temu nemštvu pri nas godi, kako ne vživa le vse pravice, kakor ml, ki smo državni narod, ampak celo predpravice,, in potem primerjal njegovo stanje s stanjem naših nesrečnih bratov na Koroškem in posebno še na Primorskem, ki je tisočkrat slabše, čeprav je naš narod tam od davnih dob edini pravni gospodar in kompaktno naseljen. Mi nismo tako barbarski kakor Italijani in Avstrijci, da bi našim narodnim manjšinam ne priznavali pravice do eksistence, razločujemo in bomo razločevali pa vedno med pravimi Nemci in nasilno in umetno ponemčenimi Slovenci, renegati. — Prvim dovoljujemo, da smejo živeti med nami kot manjšina in se vzgajati v svojem jeziku, drugim pa nikdar. — Nemčurstva ne bomo trpeli v naši narodni državi. In vendar hočejo naši Nemci zopet vzbuditi nemčursivo in vzgajati iz naših ljudij zopet renegate. V ta namen in samo v ta namen hočejo tudi osnovati sedaj v Mariboru svojo tiskarno, svoje liste in svojo banko. Tega jim ne dovolimo, tega jim tudi Beograd ne sme nikdar dovoliti. Naša borba proti tem nemškim nakanam ni samo narodna, ampak tudi državna. Maši nacijonalni interesi se tokrat popolnoma krijejo tudi z državnimi interesi. To dokazuje najbolj že dejstvo samo, da manifestirajo danes vse naše stranke In organizacije skupno. Končal je svoj govor hrvatsko, pozivajoč brate Srbe in Hrvate in posebno še vlado v Beogradu, naj razumejo naš protest in naj ga uvažujejo. (Burno odobravanje.) Drugi je nastopil v imenu SLS dr. Leskovar, ki je uvodoma naglasil žalostno dejstvo, da moramo še danes, v šestem letu po csvobojcnju in ujedinjenju, katero smo si tako vroče želeli, protestirati proti nemškemu gibanju pri nas, v naši lastni hiši. SLS je popolnoma solidarna z vsemi ostalimi narodnimi skupinami in se bo proti skup- Maribor, 23. decembra. nim narodnim In državnim nasprotnikom vedno skupno borila z ostalim narodom. Nikdar ne bomo dovolili, da bi Nemci postali ali tudi le skušali zopet postati to, kar so bili nekoč. Proti temu se bomo borili z vsemi silami in če bo potrebno tudi z najskrajnejšimi (Živahno pritrjevanje.) Za zastopnikom SLS je govoril zastopnik JDS dr. Lip o Id. Pridružil se je izvajanju predgovornikov in istotako naglasil našo odločno voljo zatreti že v kali vsak poizkus nemškega obnavljanja starih časov v naši pokrajini. — Nemci morajo vpoštevati našo voljo, kakor jo mora vpoštevati tudi vlada. (Odobravanje.) Zastopnik NSS Žnuderl, je z gromkim glasom naglasil, da se tudi narodno delavstvo popolnoma strinja z ostalim narodnim prebivalstvom in to še posebno radi tega, ker tudi ono in še posebno trpi radi nemških pretenzij. Nemci se pri nas še vedno protežiran element in v naših obratih in tovarnah so na najboljših mestih vedno tujci Nemci ne smejo dobiti nikakih nacijonalnih koncesij od naše države in vlade, najmanj pa še takih, kakršne sedaj zahtevajo. Delegat NRS, tajnik Trošt, je za Žnuderlom izjavil v imenu svoje stranke, da se tudi ona popolnoma pridružuje protestu proti nemškemu gibanju in rovarenju in želi manifestaciji kar največ uspeha. Govornik SKS, bivši narodni poslanec M e r m o 1 j a, Je poudaril, da se protestu jugoslovanskega Maribora pridružuje tudi kmečka okolica, tista okolica, proti kateri so nekoč Nemci najbolj agresivno nastopali in katero hočejo tudi danes zopet raznarodovati. Neme’ naj se ne varajo in naj ne mislijo, da jim bo danes uspelo to, knr so počenjali nekoč. Danes imamo mi svojo lastno jugoslovansko državo in v tej državi smo gospodarji samo mi Jugoslovani. Imenom »Orjune« je govoril dr. Š n u d e r I, naglašajoč. da bo »Or-juna« složno z vsem našim narodnim življem budno pazila na gibanje naših Nemcev in če bo treba tudi skupno z Orli in vsemi drugimi branila naše svete pravice in pridobitve našega osvobojenja. Današnje zborovanje je zadnji naš opomin Nemcem, naj prenehajo s svojo napačno taktiko in s svojimi Iredentističnimi načrti. Drugič bomo govorili drugače. (Navdušeno pritrjevanje.) Končno se je oglasil k besedi še g. Juvan iz Ljubljane, ki je izrazil veselje, da so se v tem trenutku našli v skupni fronti pripadniki vseh naših strank v Mariboru, in naglasil, da tudi jugoslovanska Ljubljana čuti z narodnim Mariborom in se pridružuje njegovemu protestu proti nemškemu rovarjenju. Na tribuno je stopil zopet predsednik prof. Ribarič ter sporočil, da je poslal general Maister zborovanju naslednje pismo: »Odboru za današnji shod! Spomin na one, ki so dali 1. 1918 življenje za Iz pssekp iiülpjo. Trstenjakova kolektivna razstava v flaribory. Tiho, brez vsakega hrupa in skoro ne-Opaženo je otvoril dne 16. t. m. v veliki kazinski dvorani v Mariboru kolektivno razstavo svojih del mladi nadarjeni slikar Ante Trstenjak Iz Ljutomera. Umetniški klub »Grohar« ni hotel prirediti razstave pod svojim imenom, čeprav je Trstenjak njegov elan in bi to tudi v polni meri zaslužil. Bai ?e je neuspeha! Zato je tudi otvoritev bila tiha, brez oficijelnih ceremonij. Kljub temu je^ razstava že do danes dosegla lep uspeli, tako glede obiska, saj jo je poselilo že v Prvih 6 dneh nad 600 ljudi in je bilo v tem času prodanih tudi že nekaj slik, kal!r ^ ^ ^ ^ Drag. Roglič Mor, Koroško c.19. Na zalogi so stalno vse vrste čevljev, posebno za zimo pripravno blago kakor: gojzerCe, Specijalni lovski in športni čevlji i. t d. Vse se izdeluje v lastni 4k. delavnici z ročnim delom Božični In novoletni popust | 10°/. do 10./I. 1924. Delniška glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.000 Podružnice: Bled Jesenice Metković Cavtat Korčula Prevalj'e CeJ® fl Kotor Sarajevo Dubrovnik Kranjt Split Eicegnov! Ljubljana Šibenik Je>sa Msu-ibor ZagreD ;J Amerikanski oddelek. Naslov za brzojave: JADRANSKA, Afiliranl zavodi t JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK. Cortiandt Street 82. New-York City. BANCO YUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas. Puerto Natales, Porvenir. % m dovito nizkih cenah kupite letos volneno blago za ženske in Sukno za moške obleke, kakor tudi vso drug-o manufakturno robo v veletrgovini K. Sfermccki, Celje. Trgovci engros-cene. Radi splošnega pomanjkanja denarja treba povsod šteditl ter je dolžnost vsakega, da se pelje v Celje in poskusi enkrat kupiti v veletrgovini R. Stermecki. Strojne tovorne in livarne d. d. Lfsibljana, IV»? Dunajska c. 35. Naša 1767. L ustanovljena zvonarna dobavlja irvpvrstne bronaste zvonovi priznano krasnih glasov po konkurenčnih cenah. Zaradi izdatnega razširjenja obrata so dobavni roki zelo kratki. Zahtevajte cenik I Zvonarna: II., Karlovška c. 1. D*£*e*© Slike narisal akad. slikar M. Gaspari. Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško In literarno delo sa mladino Je Izšlo koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani. Cena po Din 25*—, v luksusni izdaji po Din 30'—. Poštnina posebej po Din P—odnosno za luksusno izdajo po Din 1-50-—, za Inozemstvo dvojna poštnina. Naročila spreiema Zvezna knjigama, Ljubljana, Marijin trg 8. 1923 Božič. 1923 Jaz bi rad knjig, takih lepih knjig kakor jih ima ZVEZNA KNJIGARNA __________v Ljubljani, Marijin trg 8.________________ NOVO! NOVO! Kras vsake knjižnice, sprejemnice in Tiiše, najlepši In najvrednejši božični dar za mladino in odrasle: PRATIKA ZA DECO Tekst napisal Tone Gaspari. Ilustriral M. Gaspari Cena navadni izdaji Din 25*—, luksuzni Din 30-—. Knjige lastne založbe. Bros. vez Albreht Ivan-Gaspari Maksim: Mlada greda..... 15 — Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva. Splošna knjižnica št. 7........... 12-_______ 17 — Golla Pavel: Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 slikah. Splošna knjižnica št. 11.................. .. 17*— Meško Ksaver: Volk spokornik................. 2850 34 — Milčinski Fran: Mogočni prstan. Narodna pravljica v štirih dejanjih. Splošna knjižnica št. 12.................12-— 17-_ Ruskin John-Furlani Lj.: Kralj zlate reke....10 — knjige tuje založbe. Ivan Albreht: Zelena livada. Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic iz domačih in tujih krajev . . . ........ Din 15'— Moj zverinjak, knjiga s 45 slikami in k temu spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas.................... „ ß-_ Moji ljubčki, živalske slike za naše malčke, a trdem močno vezanem kartonu . ................................... Mladi slikar, 10 tiskanih predlog za pobarvanje z akvarel-barvami ali pastel-barvniki.......................... Črnipcter, staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra —1 1 .m Cene se razumelo brez poätnlne. -m 15— 4—■ 4 — izdaja ia tisk» »Zvezna tiskarna la kssiisarisa« v Ljubljani Badnja vizija. /z sna mi se badnje večeri izobliči čarobna basta — sinfonija smeha i muzike pod drhtanjem sunčanog plašta. Sjaj beloga dvorca u sene hlad domami jednu familiju, a dozva i tajnoga momka tad na igranku spremnog najmiliju.,. A podalje ništa ne sluteći stojasmo dugo mi, šuteći, šuteći — posmatrujni tugju familiju posmatrujuć tugju familiju On igraše diskos... A početkom baci ga kritičnom krivuljom, da zazebe tugju familiju o žila najnedohvativiju.,. 'A drugiput baci ga smešeći na oštar zub mramorne hridine, da probledi tugja familija još više od mramorne zidine. h irećtpui baci i pogodi baš a srce tugje familije — da izleti trenom iz baštice — fe kuće naše i badnje vigilije... GUša Koritnik. MIRKO KRAGELJ: Božim® pismo. Prokletstvo, brat. Je vsakim dnevom haje, H škodoželjno nam nad glave pada... Ni sveta več jim starcev siva brada in ni jim majka v časti, ki pestuje... Na naš ponos — z zaničevanjem pljuje nam gospodar. In splošna je navada, da če pri hiši so dekleta mlada — v pohotni sli Jih tujec zapeljuje... V pesteh sekire, kamenje in kole reži druhal ob svitu plamenice, izzivajoč — pobune in razkole... In gonijo nato nas do justice, zapirajo učitelje in šole v imenu — ilavečanstva in pravice... • Božična noč! Drhteče ji peroti razgonila čez sanjajoči svet; in s solzo je skaUla naš pogled — bodočnost mrka, ki jo duša sluti... Prezebali smo v jarkih neobuti, izmučeni in gladni, brez besed... Ko smo vrnili se čez nekaj let, vsi naši domi bdi so — razsuti... in culo smo si bedni naprtili in s palico beraško šli na pot — izgnanci, iskajoč sočutja v sili, ki nam odkaže topel, miren kot, da jaslice bi tamkaj Tt zgradili \/n Ti zapeli glorijo, Gospod!... Pomen Jugoslavije. Naša država je po vojni v zelo težavnem položaju, ker smo obkoljeni od sovražnikov in ker imamo hude sovražnike enotne države tudi v državi sami. Toda smelo smemo trditi, da smo v resnici vseeno močnejši, kakor pa nas smatrajo naši zunanji in notranji sovražniki. Oni, ki nas zaničujejo, menijo, da je moč države samo v številu prebivalstva ali pa v velikosti ozemlja. Vemo pa, da je Kitajska po številu prebivalstva najmočnejša država, vemo, da šteje Indija 300 milijonov prebivalcev, pa vendar nista tj dve državi nič močnejši, kakor druge, ki imajo mnogo manj prebivalstva. Nasprotno je Indija prava angleška satrapija. Kitajska pa je postala že pred 100 leti igrača evropske diplomacije. Naša moč je v našem ujedinjenju, v enotnosti naše države, v prirodnem bogastvu naše domovine in v ugodnosti njene zemljepisne lege. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je dosegla cilj nacijonalnega hrepenenja in posamezne politične stranke tega dejstva ne bodo spravile s sveta. V Evropi je malo držav, ki bi bile nacijonalno tako zaokrožene, kakor je naša in tvori nekalco žarišče za ostale Slovane, ki še niso rešeni izpod tujega jarma; zato nas tudi kaka eventualna vojna ne bi oslabila, temveč le ojačila. Jugosloveni nismo pasivni, kakor nekateri azijatski nairodi, ker smo se borili stoletja za svoje osvobojenje deloma pod turškim, deloma pod nemškim jarmom. Velike prednosti naravnega ustroja našega ozemlja nam zagotavljajo srečno bodočnost, zlasti še, ker so stopile po vojni še veliko bolj v ospredje. Vojna je zrahljala veliko prej močnih držav, zato pomeni danes mala, pa močna država mnogo več, kakor pa velika, toda na vseh koncih se majajoča država n. pr. Nemčija ali Italija. Naš narod bi moral ta položaj mnogo bolj upoštevati, kakor pa ga upošteva sedaj. Sedaj stoji naša država v ospredju Male antante in ta zopet v sredini Velike antante. Tako smo postali nekak steber, brez katerega bi se porušila vsa povojna zgradba nove Evrope. To morajo priznati tako naši prijatelji, kakor tudi naši sovražniki. Našemu zunanjemu ministru se je večkrat očitalo, da je naša zunanja politika orijentirana preveč francosko. Toda v resnici tega ni opaziti. Mi smo naklonjeni Francozom ravno toliko, kolikor oni nam. Sicer nočemo precenjevati tega prestiža, vendar moramo izkoristiti ta ugodni položaj v ; korist domovine in vsega Slovanstva. Ce bomo složni v svoji nacijonalni državi, bomo postali odločilni činitelj v zadevah vzhodne Evrope. TOŽBA MED BIVŠIM CESARJEM KARLOM IN MESTOM PRAGO. V četrtek se je vršila pred višjim deželnim sodiščem v Pragi prizivna razprava v tožbi mesta Prage proti bivšemu avstrijskemu cesarju Karlu radi povrnitve posestev, ki jih je vzel Pragi leta 1574 Karlov prednik Ferdinand. Sodba prve instance se je glasila, da so pripadla omenjena posestva po zakonu Pragi, da se proti ekscesarju Karlu sploh ne more vložiti tožba za pri-znan|e lastninske pravice mestu Pragi. Višje deželno sodišče praško pa je to sodbo razveljavilo in pripustilo mestni občini, izvesti predlagane svoje lastninske pravice. Francija in Halljansko- španska zmm* Ko se je poleglo prvo navdušenje za italijansko-špansko zvezo, so se tu-patam čitale kratke vesti, da bo pristopila k latinski zvezi tudi Francija. Bile so pač izraz vroče italijanske želje po velikem latinskem bloku, kajti samo zveza s Španijo se ne smatra za zadostno jamstvo za ugoden uspeh italijanske zunanje politike. Le nepoučenosti člankarja rimskega lista »Giornale d’ Italia« je možno pripisati napad na »Journal des Debats« in Gauvaina, ki jima ne prija italijan-sko-špansko prijateljstvo. Clankarju je žal, da se noče Francija iz kakršnihkoli ozirov pridružiti latinski zvezi, toda krivda za posledice ne bo zadela Italije. Radi mu priznamo, da bi bila enotna fronta Italije, Francije, Belgije; Španije in Romunije, torej držav na periferiji evropskega kontinenta dobrodošla Italijanom, drugo pa je vprašanje koristi, ki bi jih od tega imele ostale države, osobito Francija in tudi Romunija, ki sta zvezana z evropsko politiko s povsem drugimi vezmi kot zaenkrat precej osamljena Italija. Franco-ski politiki predobro poznajo potrebe svoje države in nemško nevarnost in preveč jih je naučila preteklost, bližnja im daljna, da ne bi vedeli; da je najbolje jamstvo za varnost in napredek vsake države samopomoč. Radi tega ne bodo mnogo zalegle tudi prepričevalne besede o pomenu latinske enotne fronte za mirovne pogodbe, Društvo narodov, vprašanje Nemčije in Rusije. Da niso Francozi sentimentalni Politiki priča tudi članek, ki je izšel v »Tempsu«. V kratkih toda jedrnatih besedah se bavi s sredozemskim problemom na način, ki gotovo ni dal italijanskim imperijalistom povoda za prekomerno navdušenje. Sicer pa se je zdelo »agenciji Stefani« potrebno, da sporoči njegov konec italijanski javnosti. Konec se namreč tiče italijanske mornarice in pravi, da se je ista pod spretnim vodstvom inženerjev znatno zboljšala. Toda konec je le logičen zaključek članka, ki ima povsem drug namen kot pohvaliti spretnost italijanskih inženerjev. Spričo dejstva italijansko-španske zveze se člankar peča z delom mornariške in finančne komisije francoske zbornice. Problem plovbe po sredozemskem morju ni bil že pred vojno zavidanja vreden in 1. 1914 je zadostovala ena nemška bojna križarka, da je spravila francoske in tudi angleške načrte v zmedo. Omeniti je treba tudi Dardanele,, ki so Wie zavarovane, da se je lahko vzpostavila svobodna zveza med osmanskim carstvom in osrednjimi silami. Položaj ni tudi danes mnogo boljši in bo v bodoči vojni še slabši? Močno vojno brodovje bi lahko odtrgalo Orani jo, Alžirijo, Bone in Tunis od Francoskih pristanišč. Kako bd se mogla Francija v slučaju potrebe poslužiti svojih kolonijalnih čet. Poleg tega je treba vzeti v obzir tudi zračno brodovje, ki lahko izborno vrši svojo nalogo. Naloga Francije je torej, da se pre-skrW s sličnim orožjem. Treba je torej skrbeti za dobro mornarico opremljeno s hitrimi in dobrimi stroji, ki bo razen tega izborno oborožena. — Za obrambo so potrebne križarke, podmor-niki, dovoljno število torpedovk. Vse to sicer stane ogromne vsote, toda zahteva jih življenska potreba Francije. Francija ni še zaenkrat dovoj opremljena, toda prvi del načrta bo izveden že leta 1925. Toda proti komu je potrebno po mnenju »Tempsa« to oboroževanje? Odgovor tiči v vprašanju, dali je Francoska življenska žila Marseille — Alžir ogrožena po črti Sardinija— Ba-leares? Pravi, da zaenkrat ne, ker se križa še z drugo črto Toulon — Bizer-ta, ki je lahko podvržena enotnemu poveljstvu. Vendar pa ■— pravi »Temps« — ni še nobene nevarnosti, ker je izjavil španski direktorij pri prevzetju oblasti svojo miroljubnost. Kar pa se tiče italijanskega ministra za vojno mornarico, je jetnik finančnih težkoč. Poleg tega je treba upoštevati številno nadmoč francoskega brodovja napram italijan-sko-španskemu in tudi kakovost poveljstva. Vendar pa opozarja Francijo naj zasleduje razvoj italijanskega brodovja, ki se je v zadnjem času zboljšalo. Francozi se torej ne udajajo Ijubim-kovanju s svojimi latinskimi sestrami, marveč presojajo pomen italijansko-španske sredozemske zveze na podlagi mrtvih številk svoje lastne in nasprotnikove moči. Mednarodna organizacija deSa. Vsaka civilizirana država ima dandanes zakone za zaščito delavcev, ki naj ohranijo zdravje in življenje onih ljudi, kateri so v tuji službi. Toda ti zakoni so prikrojeni po potrebah posameznih držav in če jih primerjamo z zakoni drugih držav, opazimo, da se večkrat z njimi niti ne krijejo, niti ne skladajo: zaščita delavca je v različnih deželah prav različna. V zadnjih desetletjih so se gospodarska in socialna naspcotstva med razredi prebivalstva tako poostrila, da se je začel neizprosen boi, ki je oviral gospodarsko prospevanje. V tem boju so se začdi delavci in kapitalisti organizirati, toda ta organizacija ni vodila k hujšemu boju, temveč k poskusom, ublažiti nasprotstva s pomočjo mirnih dogovorov. Skupno posvetovanj® in sklepanje dogovorov se je vedno bolj uveljavljalo. Kot se je pa zaščita delavčevega zdravja in življenja uredila potom zakona, tako se da razmerje med delodajalcem in delojemalcem mnogo bolje urediti z v celi državi veljavnim zakonom, kot s posameznimi dogovori, ki veljajo le od danes do jutri. Omenim tu le primer osemurnega delavnika. Da Pa taka zakonotdaja ne obtežuje posameznih držav, mora Wti splošna (mednarodna), čeprav s tem še ni rečeno, da mora biti povsod enaka. Zato je jasno, da je mednarodna zakonska ureditev pogojev dela brezdvomno najboljše sredstvo, da se preprečijo premnogi delavski spori(, ob enem pa istočasno daje delavcem življenske prilike, Idi so vredne človeka. Seveda s tem še niso premostena razredna nasprotstva, vendar se pa preprečuje njih divji boj. Mednarodne odredbe za zaščito delavcev so pa tudi zato potrebne, ker je drugače možno, da se gotove panoge obrti presele iz države, ki ima za- ščitni zakon, v take, ki ga nimajo, ist se s tem ognejo zakonu, a vkljub tonu izdelujejo svoje proizvode in jih prodajajo. To bi se moglo na pr, zgoditi z uporabo belega fosforja pri »delovanju užigalic. Tudi položaj mornarjev se da uspešno urediti samo po mednarodnih dogovorih, ker ravno ti služijo pogosto na ladjah druge narodnosti in so izpostavljeni mnogokratni izpremembi delavnih pogojev, dokler ni takih dogovorov. Število primerov, po katerih se da dokazati potreba internadjonaliziranja zaščite delavcev, bi se dala še povečat^ namignem samo na problem izseljevanja delavcev, ki je izrazito mednarodne vrste. Dokler v tej zadevi ne pride do mednarodnih določb, bo od dežele do dežele potujoči delavec vedno izpostavljen najtežjim neprilikam, brez ozira na to, ali se izseli samo za gotov letni čas, ali pa za vedno. V popolnem obsegu se bo pa inter- nacijonalizacija delavske zaščite šele tedaj posrečila, ko bo javno mnenje v posameznih deželah spoznalo, da je edino ta pot pravilna, da edino ta vodi k uspehu. „ Vsa ta navedena vprašanja so pa privedla zainteresirane države tako daleč, da so za njih študij in udejstvovanje ustanovile Mednarodni urad dela (Bureau Internacional du Travail, Međunarodni biro rada) v Ženevi, ki je odsek Društva narodov. O tem pa prihodnjič kaj več. ______ —žn— Usodno prorokovanje. V »Revue de Paris« objavlja princesa Paley novo serijo svojih ruskih spominov. Tik pred vojno, takrat, ko so se že pojavljali prvi znaki bližajoče se katastrofe, se je peljala z nekdanjim poljedelskim ministrom Krivošinom v čolnu preko Neve, Kramljala sta o Parizu, in Krivošin je dejal: »Krasnega Pariza ne boste več dolgo pomilovali. Politično obzorje se temni a vsakim dnevom. Po gotovih informacijah ie vojna neizogibna. Kako bo izbruhnila? Kaj bo služilo Nemčiji kot izgovor? Ali bo napovedala vojno Rusiji ali Franciji, ali obema silama? Posledice bodo strašne. Pri nas v Rusiji se stvari ne razvijajo dobro. Re-volucijonarna propaganda se širi vedno bolj in če izbruhne vojna, je pričakovati splošne vstaje. In potem, o, potem bo strašno... Ruska revolucija bo pomedla z vsem, ustavila se ne bo niti pred onimi, ki }o bodo povzročili Neovirani narod bo pokazal, koliko ie še azijatskega v njegovi temni duši. Spomnite se na besede velikega Puškina: »Bog nas obvaruj pred revolucijo mas, ki bi morala biti nesmiselna in bre* milosti.« Nato }e vprašala princesa Krivošina, radi česa se mu dozdeva vojna verjetna; Rekla mu je tudi, da je 1. 1913. izvedela v Karlovih Varih od nekega Avstrijca, ki je bil dobro informiran, da obstoja kljub tesnemu prijateljstvu med Rusijo in Francijo še neka druga alijanca, izključno monarhistična, ki naj bi zajamčila ruskemu carju, nemškemu cesarju in avstrijskemu cesarju njihove prestole. Ce bi eden izmed teh treh napadel državo drugega, bi nastala splošna vojna in vsi trije prestoli bi se porušili v prah in preteklost... Tako le dejal dobesedno grof St... Krivošin je pripomnil, da ne ve nič o tej alijanci. Pa tudi če bi obstojala: nemški pohlep, ki stremi po nadvladi na svetu, ter gostobesednost Viljema II. vseeno ne bi mirovala, dokler se ne bi zgodilo, kar je pač neizogibno. Princesa mu je nadalje pripovedovala, da je v februarja 1. 1913. dostavi! takratni notranji minister Durnow carju pismo, v katerem ga je prosil, naj na vsak način prepreči vojno z Nemčijo, ker bi bile posledice strašne in nepregledne. Pa tudi Durnow je videl strahote revolucije pred seboj in zato je svaril carja pred vojno. Aliss: Božični večer. Ulice so bile mrtve. Vsakdo, ki je imel dom, je ostal doma. Po dolgočasni Bleiweisovi cesti je stopal osamljen poet. On ni imel doma. Zdaj in zdaj se je ustavil. Gledal je po tleh luč razsvetljenih oken, ki se je v cestni plundri srečavala z lučjo nasprotnih hiš --------- Zdelo se mu je, da čuje skozi mrtvi zid pritajeno vriskanje srečnih otrok, srečnih staršev. Zahotelo se mu je po tisti tihi rodbinski sreči in vzdihnil je bil: »O, ko bi se jaz sedaj vračal domov k svoji družini. Žepe bi imel polne onih skrivnostnih igračk in sladkorčkov, ki jih Prinaša na današnji večer Jezušček malim. Imel bi pa tudi nekaj za žen-kp •; • Srečen bi pozvonil na domu. To bi bil vrišč za durmi in veselje: »Očka gre, naš očka gre — oh, sedaj bo pa kmalu prišel Jezušček!« Vse bi poljuba — Tako je prišel na križišče Bleiwei-sove in Rimske ceste. Žalostna mu je bila duša. Vstopü je v gostilno. V vinu si je botel olajšati svojo bol. NaročU si je četrt najboljšega. . V gostilni je bilo prazno. Vsi vsak- gostje so bili doma, saj bil je sveti večer. ?tiruata}caPca mu i® PrinesIa vino. Za-Va!Ro ka je gledala. Rekla mu je: še ni büo nikdar pri nas!« -trAtP«dx0’ da ste Priš!i, ko ie vendar sveti večer in je doma!t »Nimam doma!« Natakarica je skomizgnila z rameni in se stisnila v kot. Razumela ni gostovih besed. Odprla je knjigo in se vto-pila v čtivo. Zmotil jo je od časa do časa gost, ki je naročal četrt za četrtom. »Nimam doma------------« ga je stra- šilo. Zrl je v svetlo kapljico in razmišljal. Kar je spregovoril vinski duh: »Hej, človek! Jadilcuješ za domom! Oženi se!« »Nimaš slabih idej, dragi prijatelj!« »Jaz bi imel slabe ideje, jaz vinski duh! Včasih celo človek nima neumnih misli---------Oženi se!«( »Bom se!« »Pametno! Kakšno ženko si boš pa izbral?« »Kakšno------; —?« »Blondinko, črnko, brinetko?« »Dekle kostanjevih las z žalostnimi očmi in z barvo umirajočega listja. In jaz, poet, bi poljuboval tako dolgo te žalostne oči, da bi zasijale v ognju sreče... da bi se zbudila njena krasna deviška duša iz suženjstva bolesti in šla z manoi v svet utešenega hrepenenja... v svet poezije! Moja Muza, moja boginja! Najina ljubezen bi bila misterij najinih duš, najinih teles... Odprle so se gostilniške duri. Bil je stražnik, ki je dejal: »Gospoda, policijska ura!« Poet je plačal in odšel težkih korakov. »Malo grem še na Mirje,« si je mislil. »Prerano je še za v ozko meblo-vano sobo! Priroda pa je tako široka, da je vsem dom, poetu in verižniku; poštenjaku in lumpu.« Krenil jo je proti obrtni šoli in dalje za rimski zid. Tišina., V mislih mu je zopet vstala njegova žena. Ali se mu ni nasmehnila iz snežnih kopren? Ali ne prihaja celo k njemu? AH ne ovija že svojih gladkih ročic okrog njegovega vratu? Zdaj ga boža njen topli dih in sladak glas mu šepeče: »Andrej... Andrej...« Kako je to sladko, kako prijetno! Mehko razpoloženje se ga je polastilo. Najraje bi bil jokal od neznane sreče.. Sedel je v mehki sneg. Pogrezal se je kot v pernico. Ves svet se je vrtel okrog njega. Ves je bil tako lep, vsi ljudje tako srečni in nališpani. Spraševal jih je, kam da gredo tako praznični in s tolikim cvetjem. Ljudje so mu pa rekli: »Odkod si pa ti, da ne greš z nami! Mi gremo na svatbo poeta Andreja in njegove Muze!« In hiteli so dalje. On se jim je pa smejal in rekel: »Ne poznajo me! Kako se bodo čudili na Olimpu, ko bom jaz stal ob strani Muze---------« Polagoma mu je spanec pogladil trudne oči. Na sveti dan so šli ljudje k maši. Videli so moža v snegu in rekli: »Pijanec je zmrznil! Ta pa ni vedel, kdaj da ima dosti---------Fe j ga bodi!« Zvonovi so zapeli v sivi dan: »Mir ljudem na zemlji------- Devojka, žalostnih oči, pa je dejala: »Ubogi človek----------Mir tvoji duši, ki je morda mnogo trpela. Kako žalostna je človeška usoda----------in kako čudna je pot posameznika v smrt —« Odšla je tudi ona po opravkih in ostal je sam, neznani poet, dokler ni prišla komisija, rešilni voz in tolpa radovednežev — Zvonovi so pa vriskali kot ob porok' — VINKO VILFAN: Starca Mlela sveti večer. Davno je že tega:, kar se je naselil stari Aleš v bajti, ki stoji kot iz zemlje vzirasla tam v položni rebri za vasjo. Star je že bil, ko ga je vrnila tujina domači vasi, od takrat je preteklo dolgih deset let, in res je bilo, da so ga ljudje le malo poznali. Sam zase je živel, v cerkev ni hodil in v gostilni ni posedal, le po dimu iz nizkega dimnika je vedela vas, da stari Aleš še živi. Pa se je zgodilo tisio leto, baš na sveti večer,, da se je dvignil Aleš s klopi ob peči in se prestopil dvakrat PO majhni, nizki izbi. Nekaj nepoznanega, veselega se je zganilo v njegovem srcu, in pozorneje, svetleje so se zasvetile njegove oči. »Kaj mi je, vraga!« je zamrmral v svojo dolgo, neurejeno brado, skoro skozinskoz prepreženo s starostno srebrnino in stopii k nizkemu okencu, odgrnil zamazano platneno zagrinjalo in pogledal v noč. »Kako čudno svetlo je nocoj in pokojno.« Prestopil se je po izbi, odprl vrata; da je planil mraz z divjo silo v toplo izbo in odšel po suhem, zmrzlem snegu proti vasi. Na ovinku je začuden, osupel obstal, ker njegovim starim očem se je nudil nenavaden prizor. Doli, po včlikl cesti, je romala dolga, črna procesija globoko sključenih postav, opotekajočih se pod težkimi bremeni. Nepregledna je ta vrsta, preko vsega polja sega^ vse tja do črnega gozda, in mogoče še dalje. Za gozdom pa, nod I strmo, belo planino, sveti čudna jasna svetloba, ljuba in prijetna, draga in zaželi er a žalostni duši. Pohitel je Aleš, kolikor so mu pur stile okorne noge, na cesto in molče se je pridružil mračnim romarjem. Dolgo so hodili, nežno jim je bilo daljno zvonca je na uho, naučeno poslušati kletvine in jok; kvante in psovke. Prehodili so gozd, zadnja gola drevesa so ostala za njimi, in s čudnim pričakovanjem so zrle njih trudne oči pred se. Kot da so vedeli, da ne romajo zastonj. Sredi razorov, sredi bleščečega snega stoji Gospod, iz jasnih oči se mu siplje odpuščanje in milost in ljubezen na vse te nepregledne tisoče siromakov, njegove bele, tople roke jemljejo vsakemu posamezniku težko breme z upognjenih ramen in delč blagoslov, brišejo solze in trpljenje raz bleda, koščena dica. Velik je Gospod, mogočen vkljub svoji nežnosti in dobroti, neizmerna je ljubezen, ki odseva iz njegovih oči in tako sladak, lep je smehljaj njegovega lica. Vedno bližje mu prihaja Aleš, vedno težje mu je pri duši in čuti, kako ga vedno huje pritiska k tlom silno breme, ki mu je po poti zraslo na ramenih. Vse počasnejši so njegovi koraki, kot da so mu noge svinčene, in čuti, da mu bo težko stopiti pred Vsegamogočnega-V mislih mu vstajajo mladostna letat vse življenje mu plava razločno pred očmi in zaveda se svojega gorja im težkih grehov, jasno mu je pa tudi zaslužen j e in dolga pokora. In ko po« izkusi primerjati to dvoje drugo z drugim, spozna, da je več, vdiko previeS, zla in greha kot pa dobrih del. Skoro mu je, da bi obupal, da bi stopil iz vrste in odšel nazaj v gozd. Odpasal W si jermen, ga zadrgnil okrog veje in se... »Aleš!« je zaklicalo pred njim milo in toplo, »ne sili v greh in tesno; ko tf I. priloga wtesrenäte ^ewestim*8 ŠSeg. Ž74 % tiae đogg^fora 1§25. Cs isyifiim@ia sw©Iq9 V Milanu izhaja dvakrat na mesec jtegantna gledališka dramska revija ;»C o m o e d i a«, ki prinaša stalno po eno komedijo priznanih autorjcv, poleg tega prinaša strokovne članke iz dram* Ske literature sploh. Razen tega priob* čuje tudi izčrpne članke — od svojih stalnih korespondentov — o gledališčih širom sveta kot n. pr. iz Berlina, Pariza, Londona, N'ew-Yorka, z Dunaja, iz Prage itd. Seveda je revija, ki Je krasno urejena, tudi zelo razširjena. Slovence pa je Iznenadila 22. Štev. »C o m o e d 1 e«, ki pod naslovom »N a pozornici j u g o s 1 o v e n s k e g a gledališča«, k! govori tudi o ljubljanskem »Narodnem gledališču«, kjer omenja tekoči repertoar ter se posebno laskavo • izraža o Pregljevem prvem oderskem delu: »Narodno gledališče v Ljubljani je otvorilo svojo redno sezono s štiridejansko žalno Igro »A z a -z e 1«, prvencem mladega jugosloven-skega autorja I. Preglja. Delo je inspirirano Iz svetega pisma, ampak Pregelj, ki se je vdal svoji fantaziji in svoj! dramatični in pesniški sposobnosti, je znal s spretnostjo vstvaritl nadnaravne elemente z onimi Človeške tragike in usmiljenja. Tudi tu se je hotelo podati biblično grešno človeštvo, ki ga je odrešil Kristus; tudi tu nastopa hinavski Juda, lakomnež in zaljubljen v Magdaleno, nato hudobni duh, Azazel. Na Vsak način Je doživela drama popoln uspeh. Posebno so se odlikovali režiser i Milan Skrbinšek (Juda), gospa War-dian-Šarič (Miriam), in gosp, Kralj (farizej Joel). V splošnem so bili igralci 'enajstkrat poklicani pred zastor, med j temi štirikrat autor sam. » Isto gledališče je vprizorilo Hebblo-^vo »Judito« v krasni interpretaclil .gospe Mario Vere; Shakespearejevo :komedijo »Kar hočete* in končno ; »S m r t Majke Jugoviča«, delo I slavnega srbsko-hrvaškega pesnika Ive Vojnoviča.« Še bolj pa nas je Iznenadila 23. številka, ki prinaša cel niz Beštrovih najboljših slik naših Igralcev. Na prvi I strani sta gg. Rogoz in Peček, prvi kot mežnar Iti drugi kot zlodej v Cankarjevem »Pohujšanju«; v sredi med nji-.ma g. Šest kot Fedja v »Živem mrtvecu«. Spodaj pa je spet krasen Bešter-jev clichč iz Gogoljevega »Revizorja« z g. Daneš-Gradišem kot Hlestakovom. — Na nasprotni strani pa se nahaja ga. Šaričeva s svojim sinčkom. »Comoe-d’a« piše: Gospa Šaričeva zavzema pri »Narodnem gledališču« mesto prve Igralke. Interpretirala jo v zadnjem času razne Shakespearcjcve Lesorne in z enako bravuro se jc uveljavljala kot »Marija Stuart«, »Salome« itd. Njena zadnja kreacija je bila »Mirjam« v Pregljevi svetopisemski drami, o kateri je »Comoedia« že poročala. Ampak gospa M. V. Šarič — kot se vidi tu — zna biti tudi sladka In prisrčna mamica.« — Nato sledita spet dve sliki iz ScliČn-herrjeve »Vražje ženske«, ki jo ravno m n Wi il nnw ■ mwn je pa odpuščanje blizu in te čaka topla Uzba in mehka postelja«. Zdrznil se jc Aleš, prestrašen jo pogledal predse in sram ga je bilo temne misli, Pa že stopa Gospod k njemu, pogladi ga z roko po glavi in težko breme se mu zvali v beli sneg. »Odpustite, Gospod!« je zaprosil Aleš s tihim, ginjenim glasom in se spustil na stara kolena, in zazdelo se mu Je, in zgodilo se je pred njegovimi odprtimi očmi, da le Gospod iztegnil roko, odprl vrata tam, kjer poprej ničesar ni bilo in je sedaj stala visoka* bela hiša, odvedel ga je v toplo sobo in ga položil na mehko posteljo. Slekel je svoj plašč in ogrnil 2 njim smehljajočega so Aleša, nato pa se je nizko sklonil in ga poljubil na velo, nagubano čelo... Tak je bil starca Aleša sveti večer. Ko so se drugo jutro peljali AleŠovl sosedje k maši v sosednjo vas, so našli sredi polja Aleša zmrziega. Nikoli ga niso videli takega, zakaj preko obraza mu je bilo razlito otroško veselje in iz polodprtih je sijal njega edini srečen sveti večer, S, Turgenjev: Dva brata. To Je bilo svidenje.., r Pred menoj sta se pojavila dva an-%ela... dva genija. ! Pravim angela, genija, — zato, ker M bilo na njihovih nagih telesih nobene obleke, in so se na plečih obojih dvigale silne, dolge peroti. j Oba sta bila mladeniča. Eden je bil nekoliko bolj zalit, gladke kože in črnih las. Oči so Wie rujave z gostimi usločenimi obrvmi;, pogled prikupen, vesel Jbi Icjer». Obraz prekrasen, mamljiv, tekel bi skoro predrzen, da celo zloben. Lepe, rudeče ustne so nalahno vztrepetavale. Mladenič se smeje ob-lastno, samozadovoljno in rahlo. Dro-vanaa nalarino počiva na sedaj vprižarjgjo v Italiji s sijajnimi uspehi razne italijanska dramske družbe, z gospo Juvanovo in gg. Kraljem in Gregorinom. In končno spodaj še dve sliki in sicer gosp. Kralj kot Galeb v Dickensovem »Cvrčku za pečjo« ter g. Rogoz v profilu kot Hamlet. »Comoedia« omenja poleg tega, da se v Intelektualni Ljubljani goji gledališka umetnost z vnemo tako, da zasluži, da se bo delovanju »Narodnega gledališča« posvečala večja pozornost. To je menda prvi italijanski strokovni gledališki časopis, ki je še kdaj poročni o jugoslovensketn gledališču sploh In posebno še s tako laskavim priznanjem. Za nas, Slovence, še celo laskavo. In nasproti tem dejstvom je vredno, da se tudi ml nekoliko o stvari zainteresiramo. — V kolikor nam je znano, se že prevaia v italijanski jezik Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. S tem bo torej jugoslo-vensko gledališče prišlo tudi na italijanski oder, , —a. Lord EyrOft (1783 »1824). Byron, izza Sekspirja in Miltona največji angleški pesnik, zadnji potomec stare plemiške rodovine, se je rodil 22. januarja 1788. Na duhu in telesu je kazal celo kopo nasprotij: nenavadno lep in slabotne postave, vendar atletske moči in mojster v telesnih vajah, pri tem pa zaznamovan z nogačo (nogo na stopalu v kepo zrastlo); visokega pokolenja. oče pa mu je bil pijanec in razuzdanec, ločen od svoje žene; pesnik neobične nadarjenosli, ki je vplival na vse svetovno slovstvo, vendar pa strastljiv in čemeren. S 15. letom se je silno zaljubil v Mary Clia-worthovo, ki ga ni marala. L. 1809 je pričel potovati; preko Portugalske in Španske je krenil čez Malto na Grško In v Malo Azijo. Pri tem je preplaval Melespont. L. 1815 se je poročil z Ano Izabelo Milbankejevo. ki pa je šla pu-stiv že naslednje leto. očitajoč samo-pašnemu soprogu krvozmesje z njegovo omoženo po polu sestro (prim. Oskarja Wildeja). Zbog te ločitve se'je obrnilo javno mnenje zoper Byroiia, ki je bil dotlej jako priljubljen: »Romanje viteza Harolda«, kjer opeva svoje klativiteštvo, se je na en sam dan razprodalo v 18.000 izvodihI —■ Zato je za vselej odpotoval Iz domovine in živel največ po Švici in gorenji Italiji, kjer je dobil mnogo prijateljic (prim. Rabbe »Les maftresses authen-tiques de Lord B., 1890). L. 1823 je izbruhnila vstaja zoper Turke in Byron je dal na lastne stroške izvežbati četo 500 mož. da bi pomagali helenski vojski. Oslabel od božiasti si je jahajoč ob deževju nakopal mrzlico, ki ga je pobrala 19, aprila 1824. Vsa Grška je 21 dni žalovala po njem. Srce mu je'ostalo v Missolunglilju, kosti pa so položili v družinsko grobnico v Hucknallu. Prvenec Pvrouove modrice sc zove H o t) r s of I d 1 e n e s s (Ure počitka), oblikovno dovršeni stihi. Ker ga je Kritik Jeffrey raztrgal, je zložil satiro »Angleški pesniki in Školski kritiki«, »»«lili 1 blestečih laseh in sc komaj komaj dotika žametnih obrvi. Pestra leopardova koža prepeta z zlato strelico, pokriva njegovo telo od okroglih pleč do upognjenih beder. Barva peroti se je prelivala v rožni svetlobi; njihovi konci so bili temno rdeči, kakor da bi bili omo-čeni v škrlatu ali sveži krvi. Od časa do časa jc uahitro vzplahutal, da je vstal srebrn šum, kakor šum jesenskega dežja. Drugi jc bil suh in ves ramen po telesu. Kadarkoli je dihnil, so se mu slabo videla rebra. Lasje so bili svetli in resasti; oči velike, okrogle in bdosiv-kaste.., pogled nemiren in čudno svetal. Vse poteze obraza so bile ostre; mala polodprta usta z ribjimi zobmi; tenek orlovski nos. brada pokrita z belkastim puhom. Te suhe ustne se uiti enkrat niso nasmehnile. Obraz je bil pravilen, strašen In brez žalosti. (Sicer pa tudi obraz prvega lepega mladeniča, dasi Je bil mil in sladak, ni izražal Žalosti.) Okoli glave je nosil venec praznih zlomljenih klasov, poviiih s tanko bilko. Groba sivkasta tkanina je pokrivala njegove ude; peroti na hrbtu so bile temnosive težke barve, in so vzplahutavala tiho in grozno. Videti je bilo, da sta oba mladeniča ncrazdružljiva prijatelja. Vsak od njih se je opiral na pleča drugega. Melika roka prvega le ležala kot poln grozd na suhi ključnici drugega; ozka dlan drugega z dolgimi vitkimi prsti pa je počivala na skoro ženskih prsih prvega. In zaslišal sem glas in ta je govoril: »Pred tabo sta Ljubezen in Glad — dva rodna brata, dve glavni osnovi vsega, kar živi.« »Vse kar živi, se gib'je, da bi se prehranilo in vse se hrani, da bi se razmnožilo.« »Ljubezen in Glad, člena ene verige: treba je, da življenje ne preneha, lastno ir vse to splošno življenje. kjer Je ravalil na vse tedanje živeče poete. Mnogi verzi so postni! krilatice, n. pr. zopsr Southeyja: »God hslp theo Southey and thy readers too« (B)g pomagaj tebi, Southey, in tvojim brav-cem tudi), ali zoper Wortswortha, ki je takrat obelodanil med liričnimi baladami tudi The Idiot Boy, kjer natanko popisuje nočni dogodek bedastega dečka: And he v/ho sces ths idiot in his glory Conceeves the bard the hero of bis story (in kdor vidi bebca v njegovi slavi, spozna v pevcu junaka njegove povesti). Med pesniškimi pripovedmi omenim: The Corsair, Lara, The Gla-our. Med dramami navedimo: Manfred, Marino Faiicro, The Two Foscari, Sardanapnl. Werner, Kajn. Epos Don Juan se odlikuje po 7. in 8, spevu, kjer avtor poje, kako so Rusi zavzeli turško trdnjavo Izmail. Med liričnimi kiticami zaslužijo hebrejske melodije posebno pozornost. Nekoliko se še pomudimo pri Pa-rizini (181,5), ki nam jo je Prešeren v odlomku poslovenil: Hugo, sin ferrarskega vojvode, ljubi svojo mačeho Parizino. Oče odkrije to ljubav in da sina pred Parizininimi očmi obglaviti, šličen motiv se pozneje pojavi pri-Mazeppi, ki sta nam ga poslovenila Koseski in Stritar. Ob sklepu naj navedem neobjavljen prevod, ki ga je oskrbel J. Bergant iz C bilde HarolJ’s Pilgrimcgc: IVANKI. Otožnemu se ne smeMVdf Ne morem vet smeliliat! se. Obvaruj Bnjt. da Ti kedaj j BI morala lokati se. SpraSuieS me, ka) zdoi mindest, Radost skrivnA razjeda mi? Zaman se trudi?, mi bridkost Ubidžiti z besedami! To til liubav in to ni srd. Ne časti razočnraoie, Pa duh od studa ie notri. Do tdposti prevaran je. To gnus ie. ki obhaja me, Da vse, kar zvem, le vara xue, Lepota ne oslaia me. Tvoj pogled ne očara mo. To !e turobni dušni mrak; KI nosil ga jc Večni Zid, KI tukaj mn beži korak In tamkai ne biiSči izidi Kam naj ubežnik bi se skril? In naj do daljnih dali beži. Povsod reži mu, kjer bi bil, Rja žitja, demon Misel, zlij In drugi strastno raiaio. Kot jaz nekdaj se veseld, Naj dalje se naslajajo. Pa nikdar, kakor jaz, zbudči Ko moram tuj poditi se. Noseč s seboj prokletstva kal, Kaj more več zgodili se? Kar je nnlhujüe, sem prestali Kaj je naihuiŠe? ne vpräSuj, In milosrčnost le zatrl! Šmehlini se — in ne razgaliuj MoZii srca — pekč! v njem tlt. Dr. F. Lj. E¥i0im ©’MSS. O’Neil! se šlejc danes kot prvi dramatik Zedinjenih držav. Dve leti je, kar je njegov sloves prišel preko oceana. Njegova Ana Christie — realistična študija ironijz žlvijenskih sil — ie sijajno uspela na Angleškem, a na Nemškem propala: češ, da je trideset let prepozno do-šla. Nasprotno pa Nemci radi po-sečaio njegovega Cesnria tanesa, ki je Tone Gaspari: Ođssvaii. 1. Pričakovanje. Skozi razprto okno je dihnilo poletno julro, ki je bilo vstalo z dišeče jase kraj gozda. Mrak se je razdvojil prestrašen v pobočja in prva solnčna kaplja je kanila na moje trudne trepalnice. Odprla sem oči. Nagelji na oknu so se vžigali in duhicli; stekla sem in jih razgrnila:... ni te bilo, ti prva sanja vrelega življenja; ni te bilo, ti bučna pesem nočnega vsetišja; ni te bilo, ti vzgon mojih obnovljenih pričakovanj .,. Hitela sem, oblekla najlepše belo-svileno krilo, zataknila sem sl v lase žarkordečo rožo in čakala mrzlično pri oknu, kdaj zazveni svetlikajoči se pesek. Na blazini je plamenelo solnce. Videla sem, kako Je pilo morje solze, prelite M noči iz srčnih globočin, 2. Pravljica, Pot je svileno bela: ni stopinj, pi trdega kamenja, ni razjed, ni razpok; vse čisto, neoskrunjeno. Vseokoli soln-ca rast: ustvarjajoča moč se ozarja v velikih rdečih makovih cvetih, ki ne poznajo srpastih ostrin, zakaj te zvenijo drugje, daleč od njih in od naju. Midva sva sama; najlepša in najpopolnejša od vsega, kar naju obdaja. En sam pogled v makove cvetove užge silen plamen po poljanah; obzorja se preobrazijo in odpro: tam v metropoli neizmernih daljin pa se dvigne veličasten oltar...: na belem prtu čaka pajčelanasto deviško krilo, srebrn venec počiva na njem, zlatoiskrcči se prstan leži na vzravnanih gubah.,. Takole si mi vedno šepetal... Zdaj sem sama. Moja glavica kloni *** ostri «ob okna; solze so zalile pr- pred tremi leti doživel v Novem Ycr-ku <00 zaporednih uprizoritev. O’Ncill je sin velikega ameriškega glumca Jamesa O'Neilla; navzlic izborni Vjgoji je dečko pričel kot pomorščak na eni izmed poslednjih jadrnic, potlej pa na brodovih American Line. Nato se je umaknil v Massachuscst in začel pisati zgodbe z morja. Posebno se je opazila njegova novela »Žeja«. Imenitno se je pokazal v gledališču z igro »Onkraj obzorja«* ki je prejela 1. 1920 znatno slovstveno nagrado. Ta igrokaz kakor tudi »Strdca«, »Razprtijo* in »Cesarja Jonesa« so uprizorili Provincctown Players ali igralci podeželskih mest, ki so prvoboritciji za vse novosti kot pariška Oeuvre. V prvih delih je O'Neül dokaj melodramatičen, nekateri motivi se ponavljajo, n. pr. kanibalizem zamorca v »Žeji« in »Cesarju Jonesu« in v »Pasu«, kjer moštvo sumi ubornega pomorščaka, da skriva bombo v škatli, dočim ima tam samo ljubavna pisma... 0’Neill največkrat opisuje preproste mornarje, primerjaj: »Naperjen na Kar-dif«, »Kosmata opica«, »Dolgi povratek«, »Karaibska luna«,.. Danes predstavljajo v pariškem Odč-onu »Cesarja Jonesa«. Ta črnec je kot nosač ubil drugega barvitega moža in prišel v prisilno delavnico, odkoder uide in postane car na otoku mod preprostimi zamorci, ki jih nesramno izkorišča. Denar nalaga v inozemskih bankah, hoče namreč dati čez pol leta ostavko in živeti med bolokožci, od katerih se je naučil marsičesa. Njegovo prejšnje življenje spoznamo v pogovoru z edinim belcem dežele, Smither-som, ki je bil nekdaj Jonesov gospodar, ali sedaj živi od njegove miloščine kot petolizec, ki škodoželjno pričakuje črnega upora: temnopolti podaniki so namreč sklenili ugonobiti krvoločnega odrt-nika. Ta izpreglcda opasni položaj, pa se boji; saj je prepričal črne vasale, da bi ga le srebrna krogla mogla poraziti. Za vsak slučaj nabije svoj samokres s srebrno kroglo in nato še s petimi svinčenkami, preden odide na francosko ladjo, ki ga čaka v pristanu. Spotoma si vzame ob gozdu še nekaj kon-serv, ki jih je iz previdnosti zakopal. Brez prtljage odpotuje, saj se Že sliši zamorski tarntam. Poslej je dolo slično nemškim cks-presijonističnim monodramam, s številnimi prizori. Dolg samogovor, realističen, saj kaže carja, ki se boji in izgublja ravnovesje; zato obilica besed, ker ima poirebo, da govori sam s seboj in se sokoif. Jones posluša ropot zamorskih ljudi, ves je zbegan, ne najde svojih zalog, ima halucinacije, ustreli prvo kroglo. S praznim želodcem gre naprej, vročina raste... Mahoma ugleda pokojnika, ki mu je nekoč z britvijo vrat prerezal... Iztreii drago kroglo... nato vidi paznika v prisilni delavnici... nov strel. Bojazen ga bolj in bolj prevzema: to ni več civilizirani, prevejani zamorec, ampak propadajoča žival. Novi prividi: suženjsko sejmišče, kjer je sam naprodaj. Novo kroglo možu, ki je kupil črnega carja. Kot zadnja postojanka proti primitivnemu zamon-stvu: iznenada opazi pred seboj čarovnika »vodu« (Prim. zanimivo igro gospe stan s tvojim imenom. Opal se je v solzah raztopil, tvoje Ime, dragi, je ostalo,, * 3. Noč. V zadnji zarji zveni večerna pesem zapeljivega mraka. Preden zarja ugasne, se ozrem še enkrat na sliko na steni: tvoj obraz zagori v rožah in tvoje žalostne oči se vprašujoče ozro name... preko okna potegne nevidna roka zaveso.., ^Ob moji postelji bedi čistost, ki neslišno pahlja s snežnobelo perutjo, odganja zle misli in varuje veličino sanj. 4. Kod hodiš? Udarec pozne ure je zganil bele liste rože, ki si mi jo bil podaril ob solnčnem zahodu. Dolgo časa sem zaverovana zrla vanjo, da bi našla v njej tvoj poslednji obraz in tvoje misli. Ko sem daleč na dnu njenih kelihov zazrla samo en kratek solnčen smehljaj tvojih obljub. —- se je vse omračilo. ^Pozna ura je udarila meni in tvoji roži... Kod hodiš, moj dragi? 5. Pred slovesom. Samo ena roža ie še trnjeva. Vzra-stla je iz noči v jutro s tistimi sanjami brez tebe. dragi, ko sem iskala neuto-laženo rešitve najhujši boli. Gnana od boječih slutenj in napojena s trpljenjem, sem prvič prečula noč brez smehljaja. V najtežji minuti je trudoma pognala pod oknom kal. zabrstela in zanosila trnje že v svoji zgodnji mladosti. Razvila se je iz brstja najžlahtnejša roža prerokinja moje in tvoje prihodnosti — zastrupljena s trnjem Dragi, ko se boš poslavljal, utrgaj v pojoči noči rožo, meni pa pusti — trnje... dpi rajni© h&đn© dijaitv»! Mary Key? Wiboreove o zamorskih vražah Voodooism). In tako Je starinska' Vera njegovih prednikov prevzela Jonesa. Na satansko povelje čarodejca mora proti odprtemu krokodiljeve-mu žrelu, pa se še enkrat ohrabri ter izstreli zadnji krogli v pošast, tudi srebrno zas? prihranjeno... Toliko je taval po goščavi, da ga je prineslo na izhodišča kjer ga črnci ubijejo — S srebrnimi kroglami, ki so jih ulivali vso noč, da b! ga bolj gotovo pogodili. Simbol: ljudj« umirajo ubiti po veri svoje domišljije, katero vdihujejo dragim! V tem simbolu tiči moč in filozofska krasota umotvorine. Drugo najboljše O'Neillovo delo s« zove »Kosmata opica«, tragedija s fiksno idejo. Najprej smo na prekmorskem parniku. Spoznamo paznika v podladju, ki se smatra za najjačjega človeka ns svetu. Ker ga je zasmehovala petična mladenka, edina ženska, ki si je kdaj upala v spodnje prostore na ladji* je za.-čel mrziti meščanski sloj in njegova samozavest je omajana. Stopivši na kopno, hoče manifestirati: udeležuje se socialističnih shodov, psuje šetalce na glavni ulici. Zaman išče kotiček na zemlji. kjer bi se počutil na svojem mestu, in njegov ponos se pomalem ruši in kruši. Ker ga večkrat nahrulijo s kosmate opico zbog njegove polti in podobnosti s tem prednikom, ga ta vzdevek venomer vznemirja. Slednjič odide na živalski vrt, da bi videl in vedei, kaj je opica. Tu odpre v zadnjem navalu neizrečene togote vrata gorostasni gorili, hoteč odpotovati po belem svetu s tero bratom* ki mu ga je dala priroda, aU četveronožec ga zadavi! Ta igrokaz je zelo sličen dram! »Od poldne do polnoči« in osobito »Koralu« Georga Kaiserja. Sicer pa se Je že često poudarjala sorodnost omenjenega Nemca z O'NcÜlom. Doma ga pa največkrat prispodabljajo z južnim Amerikancem Sanđiezom, ki se odlikuje po enaki krafkoči, samo nakazani psihologiji, ostrem dialogu, istih eksotičnih vrlinah in, žal, po isti brezbrižnosti zn slovstveno milino. V Združenih državah bi mu našli enega samega dostojnega vrstnika: to je gospica Suzana Glaspellova, njegova ženska protives. Njima gre slava, da sta v Sev. Ameriki ustvarila novo po-zorišče, ki se da primerjati — najna»* prednejšim v Evropi. N. K« Sfegirl Becaue (1838—99). Krepki opisovalec šeg in navad svoje dobe, avtor »Parižanke« jn »Krokarjev«, še po smrti nima pokoja. Ameriški vseučiliški profesor Erik Dawson, hoteč doseči doktorat pariške univerze, je dva leti obdeloval dramaturga Becquea V knjigi, ki mu jo je založil Payot. Ali sor4 bonski profesor za dramatiko Le Bre« ton mu je delo odklonil kot premald zrelo. Dawson je odjadral brez doktorskega naslova preko slane luže, zatr-divši pred odhodom, da mu je navzlic svojemu polomu Francija ljubša negd kedaj poprej. Med tem se je vnela živahna polemika v vseh pariških listih: ugledni novinarji in slovstveniki so obsojali prestrogega sorbonskega Aristar-ka. nekateri mu pa pritrjevali, češ, da je Dawson le preveč hvalil Becquea..i Naš rojak, Miodrag Ibrovac, ki je letos tam doktoriral, je vse lepše prošel. Ko je branil na Sorbonni svojo tezo »Josč Maria de Hdrčdia« v dveh zvezkih (19(| in 646 strani), so ga hvalili vsi prised* niki, samo tisti strogi »sorbonager« seid nekaj obregal ob neke posameznosti« Ko mu je dr. Ibrovac izpodbil vse razloge in hotel še nadaljevati, rekoči »Končno pa...«, ga ie prekinil sobešed-j nik: »Končno pa je vaše delo Sljajnđ in častitam vam na izrednem uspehu^ dragi gospod.« Toda pustimo učenjake In polemlst ter navedimo nekaj krilatic iz BecQUfiv ovih igrokazov. »Vesoljni potop se ni posrečil: ostal je en človek.« — Enakost ima to smolOi da hočemo biti enaki samo s svojimi višjimi. — Nihče ni nikoli nikogar razumel. Saj nimamo časa opazovati druge ljudi, ne utegnemo Jih poslušati, čas imamo samo, da jih grajamo. — Kadar se staraš, opaziš, da Je osveta še najboU Pripovedujte mi o bolesti, ki s« skriva in hoče ostati neznana. Takemu trpinu bi jaz želel pomoči. — Kvečjemu dvoje naslad nahajamo v svoji notrini* namreč to, da gremo ven iz nje in potem da se vračamo vanjo. — Najboljši spomin, ki ga ohrani ženska na kako razmerje, je nezvestoba, ki mu jo J« napravila. — Kadar odpiraš vrata, vstopa vselej sovražnik. Brani se, brani S* pred samim seboj in pred drugimi. —1‘ Sodnik se mora čestokrat izreči med dvojno koristjo, ki sta obe enako zločinski. — Vse ideje so prave, vsa usta so lažniva. — Preprostega, odkritega^ iskrenega človeka vselej pazno in pozorno poslušajo; potem ga opeharijo. -J Ženitev in politika sta si podobni; zgo-I daj se je treba vreči vanje. ■— Žarel dobro odgojen mož živi pri svoji Iju« bovnici ter umrje pri svoji ženici. —* Človek išče svojega sužnja. A. D. ^iarfitega ,ile®rasillra§wosflffls* ilew. 274 z gine as. eseamara tgga. Vesele bDliüne praznike in srečno nouo leto želi cenjenim odjemalcem I I m DRUGO som 8 Ljisbllansa, Dvorni trg 3. % n r-—1 iJ ^r-—i [si i—R ! Papir v kasetah, aibumi, napolnilna peresa, koledarčke in drugo priporoča tvrdka IV. BONAČ, Ljubljana Šelenburgova ulica št. 5. <3 Wesel B®žle 2a sfsgsso novo loto žoll vsem svspcsi c©ss|öialm odlsisalccjii Pri niška ccsrJ“ Im. Z5?ii, Ljubljano, Sv. Petra cesta 3. ¥es©lE©SI3 1“*_' “ : ■“ ' , zeli vsan ccn?. oc^jprnalccm Drullvo za prodajo SingeriBuiti šivalnih strojev DDiIroica b Uubljani. lil lil iii m M Isto vsem cenjenim obiskovalcem! Kavarna, restavracija in bar Emona. Jan in Kati Piala. "S!" »*« J> ■ ■ - ■ »-1‘ - Nalbollše raamifaktom© blau© kupite pri Oblacilsilci m Slovenijo, 1.L10.L v Ljybljaiil. Centralno skladišče V palači „Vzajemne posojilnice“ na Miklošičevi c. nasproti knjigarne Bamberg. Podružnici za prodajo na drobno se nali a jata v Stritarjevi ulici št. 5 in na Dunajski cesti št. 29. Telefon št. 550. fCdorfcupi slabo blago, plača dvakrat; kdor kupi dobro blago ima dvakratni dobiček! Samo prvovrstni tekstilni izdelki. — Velika izbira! T" •gTECngSS jo nailspsB M! Lisičje kaže «roji, barva in izdeluje krznarstvo r s?nT wi®- IbliS I ^ Gradišče štev. 7. Zaloga ^ Nakup kož kožuhovine divjačine Jugoslavenska industriia kovina d d, Zagreb, Sodniška ul. 1 dobavila tako! iz skiadišfa v*/ i: Svinec, angl. kOsHar, cink, baker, antimon, aluminij. Bele kovine, v vseh zlitinah (Lagermetall). Kovina za grafično Industrijo, (Linotypmetall, Ste-riotypmetali). Medenino, bronzs, fosforbaker, fosforbronze, bronzo za zvonove. Kositer za lotanjB v vsaki sestavini. „Tine!" za lo- tanje. Svinčene cevi, svinčeni Hm, cevi iz cina. If Stroje za strojne delavnice, kovače, ključavničarje, puškarje, mehanike, električarje, garage itd. Stroje za mizarske delavnice, tovarne pohištva, ob* delavo lesa, kolarje, sodarje itd. Stroje za kleparske delavnice, inštalaterje, tovarne za pločevine itd. Stiskalnice vseh vrst Samozvarilni aparat!. Transmisije In njih deti. .2>FIu77KI3»2X, RTOnszj TEnnsroRts uspeli Ziaferes-natecala 1 Na naS natečaj se glasi odgovor: Le Zial@r©SHail@ da belo perilo! k f I Sprejeli smo skupno 17.225 rolltev od tega je 11.750 pravilnih, ostanek napačen. Že samo 3776 rešilcev je pozabilo na koncu tega stavka klicaj. Radi te ogromne množine prijateljev našega Zlatorog-mlla, Ju ga ima pri starih in mladih, kot bognlih tako tudi ubogih, smo prvotno množino nagrad za 110 daril poiišaSi. tako, da iznašajo vse nagrade skupno BIr& 5000"—a Med pravilnimi rešitvami je žreb določil sledeče nagrade: ' 1 nagrada v gotovini Din flOO-— gl. pril. imena. 2 » H . „ 300 **• D 3—10 „ v vrednosti „ 200-— , 11—2(1 .... 100-- . 50 nagrad izven rednih po Din 20— (imena gl. pril. priloge) Vsem rešilcem, posebno veliki množini pesnikov In risarjev zahvaljujemo se že na tem prostoru. K našemu posebnemu veselju smo že ob tej priliki dognali, da je izrek: Le da E&eEd perilo! popolnoma upravičen In da naše milo radi svoje prvovrstne kakovosti tudi drži smisel izreka. Radi tega naj zahteva vsak pri svojem trgovcu le Zlatorog-milo! Twomk© Zlatorog, IMarilhor. 1. darilo v srotmrTn! B0Ö Din Rezka MaleS, Kamnik, Godič 2. 2. darilo v go to vir: 300 Din Jos. Fejfar, Kranj $t 5. 3. darilo v gotovini 200 Din Marija Brgles, sluškinja, štore pr! Celju; Franjo .Inrliar, Griže pri Celju, Franc PlČnlin, Radovi* na 17, pnifa Gorja pri Bledu; Franjo Polanc, orožniški narednik, Hotedršica prt Logatcu; Anka Hubad, učenka, Škofja Loka: Frančiška Woh, Stndencl-Marl-bor, Frankopana tri 8; M. Markovič, Krško; Rezika Krener. Slateneh 13, Sv. Jakob v Slov. Goricah, 11.—20. darilo vrednost 100 Din Jaro Do-iar, Maribor, VVIIdenrainerjeva ulica 13; Vončina M., Marilror. Aškerčeva ul. fi; Mirko Loške, p. Srnnbor, Beogradska Ul 25; Ela Grel. Btikovščlca-Selce nad Škofjo Loko; Majda Baloh, Ljubljana, Stari trg 5/II.; Selma Znklerič, Kranj 44; Martin Jančič, železničar, Toplice 3, posta Laško; Globokar Ivan, Ljubljana, iv , .. Resljeva cesta; Al. Jelen, po-Staimk, VoršIncl-LJtiN)tner; Majžer Ladislav, Maribor, Koroščeva ul. 4,'II. 50 daril po 20 Din Rihard Slavec, Maribor, Kejžerjeva ul. 28; Ela Svetličič. Spodnja Šiška, Ljubljana, Kolodvorska ul. 181; Vastič Evlailja, stara restavracija. Hrastnik; Božidar Perko ta. Perdan, Uubjja-na; Frane Ribič, fa. M. Oset, Maribor, Glavni tre; Jurij lušnik, Maribor. Slov. ulica 8/1.; Keber Ivan, Studenec 12, Dev. Mar. v Poliu. Liubljnna; Jerica Keržlč, Ljubljana, Kolodvorska ulica 33; Ludia Simonišek, Celje, Vodnikova ui 9/1.; Ma- • ••-Oaj-jrr.r» Polak, učiteljica. Št. Vid, Dolenjsko; Mt-rija Redžič, Stan trg 34/1., Liubljnna; Elza Mayer, Vo)nil; pri Celju 44; Franc Kramer, Prešernova tri. 4, Celje: Rezika Mlinarič. Stermecki, Celje: Albina Marinkova. Vrhnika 9; Dragotin Kosi, Čari ra m - Oplotnica; Ecldlj Kolb, davčni sluga, Mokronog; Sokol Adolf, ttadttči-teli v Kotljah, Mežiška dolina; Fani Lam-P<5, Ljubljana, Cegnarjeva ulica 10; Anton Postružnik, Križevci prt Ljutomeru; Novak Josip, Ljubljana, Trnovska ulica 3; Al. Nežman. delavec, Martimf. Vrazova ulica 2: Janko Gregorin, Ihan 4L Domžale; Božo Globočnik, Lliibliann, Poljanska cesta: Julija Kysllk, Jescttice-Ftiži-uc; Sluša Murnik, Ljubiiana, Cesta na gor. železnico 22; Anica Mulej, Radovljica; Marica Dekleva, Marilior, Stross-inayerjeva ulica 10; Ivan Bidovec, Mengeš 5; Mimi Bočkai. Ljubljana, Prisojna ulica 1: Al. Kosmelj, Brode p. Vransko; Justina Cmak, Polzela; Orla Herzog, Cret pri Celju; Terezija Orače, Sv. Primož na Pohorju p. Vuzenica; Minka Mi-lavc, Ljutomer; Pavla Geršak, Cma pri Prevaliah; Štefka Ribnikar, Dol), Logatec 12; Al. Pogačnik, Kranj 114: France Gajšek, Celje, Zrlnjsko-Frankop. 7; Marija Puncer, Zlabor 15, Mozirje: Mili Modre, Podgora 29, sv. Vid nad Ljubljano; Josipina Rifelj, Ljubljana, Kersnikova ui. 5/3; Ivan Mihelčič. Selce nad Škofjo Loko: Ana Robfnšak, kuharica, kavarna Zlgart Maribor, Vetrinjska ulj Jamnik Daniel, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13; lloryat Mirko, Ljubljana, real- lica Lacktier, Maribor, Koroška cesta 31, Cern Colja, učiteljica, Bela Cerkev pri na gitunnziia 5 o: R. Ravnikar, I. deš. m, So’a. Ljubljana; Franc Bračko, Ljtiblla-nn Vil, Kamniška cesta 268; Klavžer Bo-pomil, Ljubiiana. Zrinjska cesta 7; Milan Palk, Lltibljana, drž. realka; Ana Bre-mec, Dobrova 19. p. Celje. 60 daril po II) Din Ivanka Zdešar, Brdo 19, Vič pri I.]itb|)mt!: Ivan Zi.šmnn, nndspre* vodn k. Spod. šiška 155, l.iubliann; Miha Slarinko Tonlice pri Zagorju ob S.; Peter Ocvirk, blagalnlčar. Rudnika Store; Jos, Premrl, Ljubljana, Slomškova Ulica Ifi; Zabeičnik Tomaž, rudar, pošta Cerna pri Prevaliah; Leopold F.orher, Dravograd; Planinšek Franc, Marilior, Mlinska ul. 11; Cirincer Franc, Dobrovce , Hoče; Fran Koštomai, Cclle. Prešernova ulica 19; Ana Fekonja, bairica, Ptuj, Miklošičeva cesta 6; Milena Perše, natakarica, Škodile«, Ljubljana: Feni. Bergles. v'nknvodia. Sušak, Kašlčeva ulica 127; Ant. Stlbler, Maribor, Smetanova Ulica 44; Pregl Francka, kopališče, Kamnik; A. Fnleschinl, Ubnn p, Videm, Krško; Marila Florjančič. Mestni trg, 13/1, Ljubljana: Fortunat Špenko, Dol p. Ljubljani; Slane Vajeve.c, strni, inž., univerza. Ljubljana: Anton Mahkota, nadučitelj, Vokie p. Šenčur pri Kranlu; Roznilia Kodrič, kuharica, Koslnntevica 11; Pedor Snievlc, trčenec. Liubliana, Kersnikova ulicti 5; Martin' Babič, Maistrova ul. 18, Maribor; Marica Polak, Ormož 49; Anica Lingeil. Ruše pri Mariboru; Anton Junker, Maribor, Stritarjeva ulica 7; Marija Novem mestu; Rozi Fakin, Lltibljana. Kolodvorska ulica 43; Frady Stupar, Maribor, Magdalenska cesta 25; Karol Pupis, Ljubljana, Sredina 12; Amalija Malenšek, Dolga roka p Raka pri Krškem: Komnvll I-iberat, Strnišče-Ptui. Bar 3S; Josip Aličin, Sv. Duh pri Škofi! Loki; Viktor Kreugh. Studenci. Maribor, kralja Petra cesta 94; Anton Flerln, Dob 93, p. Domžale; Kaim Jovn. Gaberje, Celie I35t Alt» Železnik, Liubljana, Večna pot 3/11; Bed. Soukttp, Del. pivovarna, Laško; Fr. Kantnšar. Zagrerl 311 p. Celin; Katica Zernec, Sv. Bmieilikt v Slov. Goricah; Fina Karlovšek. Šmarieta, Novo mesto; Logar Fr., caml. iur., Liubliana, Sv. Petra nasip, 59T; Valentin Saiovlc, Gaberje pri Celju, Westen: Ant. Kcrmell, Selo 49, Moste pri Utthljanl; Pavel Cešnik, Planina pri Rakeku; Stanko Sečar, Sv. Pavel pri Prelroldu; V. Kersnič, stud. inž. morit., Liubljana, Resljeva cesta 1/1; Marica Planico, Malibrez 7, Sv. Rupert, Sv. Juri) ob inž. žel.; Jurij Marenče, Dolenjska cesta 20. Liubliana; Leopold Furlani, učltel), Liubljana, ulica Slnrn Pravda 6; Val. Zupanc, krojač, Jesenice-Ftiflnej Crnoliorl Blaž. Koroška cesta 12, Maribor; Ivan Kapus, Jesenice; Vladko Lem* pel. Sevnica ob Dravi; Žabkar Alfred, Zrlnjsk^ trg 6, Maribor; Sergius v. Tim- ijana, Reseijeva cesta 27; Iva Colarič. Kostanjevica. Do'en j s ko. ÄK2 ČEŠKA INDUSTRDALNA -tesii ’ GOSPODARSKA BANKA podružnica v Ljubljani, Marijin trg it. 5 telefon št. 104 izvršuje vse bančne posle. Centrala v Pragi, na Prikope 35. Delniška glavnica in rezerve K£ 280,000.000. 3 m hI< H' Podružnice: Benešov. Beroun $ Bohumin Boleslav Mlada Bratislava ■Brno Bruntäi Bfeclava Budčjovice Ceskć Časlav Dečin Domažllce Dvofištš Horni Dvur Kralo v e n. L. Frydland Kodonin Hora Kutna Hradec Jindfichfiv Hradec Krälove Kradištš Ukerske Chomutov, Jablonec Jihlava Kladno Kiatovy Košiće Krumlov Česk^ Louny Mistek Myto Vysoke Nächod Olomouc Opava Ostrava Moravska Paidubice Plzen Podinokly Pferov Pribrani Rakovnik Roudnice n. L. Semily Smržovka Strakonice Svitavy Šternberk na MoravS Tdbor Tžšin česk^ Tfebon Tfebovä Moravska Usti n. L. Usti n. Orl. Velenice Ceske Vitkovice Vcdnany Vyprty Vyškor Znojmo Ekspoziture v Pragi: 1., Celotna 33, 11., Spalenä 47 VII. , Holešovice, VIII. , Llben, Smichov, Kral. Vinonrady, Žižkov. Kolodvorske menjalnice: Bratislava Dvorište Horni Velenice Českž. ZestrupISalfe podgane z novoizumljenim, sigurnim ratolom Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Izdeluje oddelek Ratol Ve-terinarije kemične d. d Zagreb, Bijenička c. 21 pmsiou t emcELj LjoMpna, filaksaiidroiia c. 1, ŠeleiiUFgosa ulica. 0. Pr¥i iialsfaraš! ipasilelnS strokov»! ateSil© m irtosliisarstv®, na steklo, kovine, les, zid, platno itd. — izvršitev točna, okusna In precizna v najmodernejšem žargonu— Specijalista v Izvrševanju steklenih napisnih firm. Säikarüe grbov po predpisih. @Mastveno dovoljena razprodaja* i ■ A\' Vsled popolne opustitve oddelka za pletenine, trikotaž® in perilo se prodaja vse v to stroko spadajoče blago po gflokoko znižanih cenah. A. & E. Skoberne Ljubljana. L idikuš Ljubljana, Mestni trg 15 izdeBovafteil dežnikov Zaloga sprebaiaifiih palit.! N Popravila toino In soHdno|fÜA Hidraulično stiskalnico za olje z dvoletno tlačno sesalko, do letošnjega poletja v rabi || proda tovarna za olje ™ STIGER — SLOVENSKA BISTRICA. Ogleda se lahko le ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure predpoldne. M * > H M M kk UČITELJSKA TISKARNA PRIPOROČA ©žito in NOvoLnm darila a it Mladinske knjige. m m m m m m Baukart: Marko Senjanin, slovenski Robinzon. Vez. Din 12--. Dimnik: Kralj Peter L Vez. Din 20’—. Erjavec: Kitajske narodne pripovedke. Vez. Din 2Ö'-. Erjavec: Srbske narodne pripovedke. Vez. Din 24'-. Erjavec-Flere: Fran Erjavec, izbrani spisi za mladino. Vez. Din 52‘—. Erjavec-Flere: Fran Levstik, izbrani spisi »za mladino. Broš. Din 18'—, vez. Din 28'—. Erjavec-Flere: Matija Valjavec, izbrani spisi za mladino. Vez- Din 40'—. Erjavec-Flere: Josip Stritar, izbrani spisi za mladino. Vez Din 60—. Erjavec-Flere s Simon Jenko. Izbrani upisi za mladino. Vez. Din 28*—. Ewald-Holeček: Mati narava pripoveduje. Vez. Din 32 -. Flere: Babica pripoveduje. Vez. Din 12'—. Gangl: Zbrani spisi. U , V. in VI. zv. vez. Din 10, eieg. vez. Din 12'—, VII. zv. vez. Din 18'—, eleg. vez. Din 20'—. [Ostali zvezki so v II natisku.] T.Gaspari in P.Košir: Sijaj, sijaj, solnčecel [Zbirka koroških popevk.] Din o'—. VVaštctova: Mejaši, povesti Iz davnih dni. Vez. Din 25*—. Manica Komanova: Narodne pravljice in legende. Din 18'-. Korban: Vitomilova železnica. Vez. Din 16' . Kosem: EJ prijateljčki. Vez. Din 13*—. Lah: Češke pravljice. Vez. Din 15'—. Mišjakov Julček: Zbrani spisi. VI. zvez. [Drugi zvezki so razprodani.] Vez. Din 10'—. Ribičič: Vsem dobrim. Vez. Din 10'—. Robida: Da ste mi zdravi, dragi otroci! Bros. Din 3'-. Šilih: Nekoč je bilo jezero. Vez. Din 28'—. Tile-Pribil: V kraljestvu sanj. Broš. Din 8*—. Trošt: Moja setev. I. in II. ä Din 10'—. Gangl: Sfinga. Vez. Din 16 Gangl: Sin. Drugi natisk. Vez. Din 24'- |j Adamič: Mladinske pesmi, enoglasni zbori in samospevi s spremljevanjem klavirja. Din 50 . Šolski oder. Druge knjige. J. Korban: Povodni mož. Igrica za mladino. Fr.L.: Božična pravljica, otroška igra v 3. slikah. Obe v 1. zvez. Din 5*—. Greo-orčič-Stepančičeva: Otroški oder. [Za otroške vrtce, zabavišča in .nižjo stopnjo osn. šol.] Broš. Din 8'—, vez. Din 12' . ___________ Leposlovne knjige. Poučne in znanstvene knjige. Gangl: Beli rojaki. Broš. Din 15'—, vez. Din 18'—. Gangl: Moje obzorje. Broš. D 15'—, vez. D 18'—. Jelenc: 1914—1918, spomini jugoslovenskega dobrovoljca. Vez. Din 30'—. Matičič: Na krvavih poljanah. Vez. Din 42'—. Zbašnik: Drobne pesmi. Vez. Din 10'—. Ivan Zorec: Pomenki. Din II'—. Bczjak-Pčibil: Pedagogika. I. knjiga. Vzgojeslovje s temeljnimi nauki o uko-slovju. Trdo vezana knjiga Din 53*—. Bradač: fiz starorimske lirike. Broš. Din 12*-. Bučar: Slovenski metuljar. Broš. Din 12'—. Kunaver: Na planine! Vez. Din 30'—. Kunaver: Kraški svet in njega pojavi. Vez.D 46'—. Mencej: Kratka srbska gramatika in čitanka. Broš. Din 5'—. fivo Tejkal: Matematične tabele. V platno vezana žepna knjiga. Din 33*—• Veber: Etika. Din 120*-. Ivo Bele: Sadjarstvo. Din 85*—. _____ Pesmarice in muzikalije. Dramatika. Maeterlinck-Bernot: Modra ptica. Broš. Din 16'—. Gangl: Dolina solz. Broš. Din 6'—, vez. Din 8'—. Marolt: „Bože pravde" in „Lepa naša domovina". Din 1'50. Merolt: Narodne himne in druge domorodne pesmi. Din 3'-' Žirovnik: Narodne pesmi. L, II. in III. zv. h Din 3'—. Stalež šolstva in učiteljstva v Sloveniji 1923. Broš. Din 42'—' Fink: Zbirka naredb in odredb *a osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji I. zvezek [od prevrata do konca 1.1920.] broš. Din 10* , II. zvezek [za 1.1921.] broš. Din 14'—, m. zvezek [za 1.1922.] broš. Dm 15'—■ ____________________ Slike. Sič: I. Kmečka soba na Gorenjskem. Sič: D. Kmečka hiša na Gorenjskem. 30'3 X 90-5 cm. Slika h Din 30-— Stenske table k Widrovi Prvi čitanki. Table imajo na obeh straneh nalepljeno čtivo. 15 tabel. Čena Din 220'—. Galerija naših velmož. 1. Trubar 2. Vodnik 3. Slomšek 4. Prešeren 5. Levstik 61-5 X 47'5 cm. 6. Stritar 7. Jurčič 8. Gregorčič 9. Aškrc 10. Tavčar Slika ii Din ID—. tklkfon STKV. rit ČEKOVNI RAČUN ŠTEV. 10761. VSE KNJIGE, KAKOR TUDI KNJIGE DRUGIH ZALOŽB SE DOBE V KNJIGARNI UČITELJSKE TISKARNE V LJUBLJANI FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6 IN V PODRUŽNICI KNJIGARNE, SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 2. m, m: ISS m g- m m i ü n p i Jf; mg Vladni svetnik Franio župnek: Saguladla — osnienle In rži^akanfe CerknSškeia Jezera In ffctrasijskifo telila. (Nadaljevanje.) Agrarshe oblasti, politična in sodna kompetenca istih. Uspešna izvršitev agrarnih melioracij in regulacij potom agrarnih oblasti. Leta 1883 sta bila izdana državna agrarska -zakona a) o agrarski komasaciji zemljišč: z dne 7. junija 18S3, St. 92 drž. žak« in b) o razdelili skupnih zemljišč in o uredbi dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja; z dne 7. jun'ja 1883, št. 94 drž. zak.; leta se je pa izdal me-lioracijski-zakladm zakon z dne 30. junija 1S84, št. 116 drž zak. Uspešno delovanje pri izvršitvi takih pbSirnili agrarskih, melioradjskih naprav ‘n načrtov je omogočeno le na podlagi najdenih agrarskih zakonov, ki dajejo agrar-skitn funkciionarjeni. ozir. novo ustanov-jienim agrarskim oblastim izredno obširno kompetenco tako. da imajo iste poieg poli-tično-gosoodarske tudi sodno kompetenco. Kajti po § 1 zakona z dne 7. junija ! 1883. št. 94 drž. zak. in po § 10 zakona z lue 26. oktobra 1887, dež, zak. št. 2 iz leta 1888 imajo agrarske oblasti (agrarske komisije) poleg polhične tud! sodno kompetenco fn razsojajo o posesti in lastninski Pravici dotičnih v razdelbo ali v agrarsko taztvorbo pritegnjenih zemljišč, katerih novo posestno stan.e urejujejo tudi za zemljiško knjigo. Tedanji refe-ent agrarske ministrske Komisije na Dunaiu. baron Beck, je pa pospeševal predvsem velike agrarske melioracije. Pri osebni predstavi na Dunaju me je izrecno pozval, da naj pri vseh agrarskih operacijah na Krasu za to skrbim, da se ne bodo skupna zemljišča samo razkosavala, ampak, da se bodo pri vsaki priliki odde-|ilna zemljišča na eden ali drugi način memorirala. Agrarski melioracijski zakoni so se nanašali v prvi vrrd! na podietja, katerih namen je a) ,a!i; braniti zemljišča pred vodnimi poškodbami po poplavah, ali pa b) dvig-uiti plodovltost zemljišč z osuševanjem ali aarnakanjem Seveda so bili gospodje pri Poljedelskem ministrstvu sprva tudi teh iz-KljuČljivih nazorov, ktr jim niso bi’e strašne kalamitete ori vodni preskrbi na Krasu dobra znane. Na drugi strani pa menda m bilo v ceii državi uradnika, kateri bi se . ml Potrudil poleg svojega obširnega urad-1 neSa posla na svoje stroške preštudirati Vse zamotane, ob časih povodenj naravnost JJuvarne, hidrografične razmere obširnih ^raških okrajev. Toda imenovani gospod ministerijalni ^'erent je bil našim kraškim agrarskim beračijam jako naklonjen, in se je dal ce!6 o tem prepričati, da spadajo med eminentno važne agrarske melioracije dobre gozd-Ke prometne ceste, katere omogočajo ceneno jspravllanie gozdnih pridelkov iz od-“8ličnih in skorai od vsega protneta odrezanih ekviva’entnii, gozdov, to pa tembolj, Ker lahko in ceneno spravljanje gozdn h pridelkov nenavadno dvigne vrednost gozdov, ter isto v naisiabšem slučaju podvoji, navadno pa potroji, da kakor bomo pozneje pri novi deželni cesti videli, ki sem jo bil napravil iz Št Petra na Krasu čez ifnje, Javornik v Cerkniško in Starotršico uolino celo početvori đ ,, Uvedba postopanja pri nadrobnih raz-”e,bah in uredbah skupnih zemljišč. Posto-SanJe pri zložbah zemljišč. Take agrarske operacije se morejo pri "durobnih razdelbah in uredbah izvršiti le ?6 Provokacijo ali povzročbo, katera mora ?hajati najmanj od polovice vseh upravi-cencev do skutJnega uživanja. Za zložbo (komasacijo) zemljišč je mo-*Ia zaprositi istotalco polovica lastnikov h Kakemu zložbenemu ozemlju spadajočih Poljedelskih zemljišč. V slučaju pa, da se je .°telo raztezne pokrajine uspešneje z vo- 0 namakati ali osusevatl radi povzdlga ‘odovitosti zemliišč, se je morala toza-Pvna zložna ali komasacija zem’jišč za- jKazati (odrediti) po posebnem deželnem 1 Za regulacijo Cerkniškega jezera in pž-Starotrške ter Paninske doline, dalje >“ osušenje in namakanje Pivške in Nano-Ke doline, da.je za štabiiizacijo Palčijske-sa in Petelinskega jezera in za napravo ni za napravo .«oraj navedenih vodnih retencij (umetnih wer) v Pivški, Nanoški in Reški dolini je ko ^eba Provocirati obširne deželne za-ne m sicer na podlagi izjav večine po- sestnikov vseh zemljišč (parcel) teh obširnih notranjskih teritorij. Priprave za te obširne zložbe-koma-sacije in za «a istih sloneče deželne zakone so pa zahtevale ogromnega dela, kajti napraviti je bilo treba za vse zložbe obširne mapne črteže; dalje je bilo treba izvršiti dolgotrajna pozvedovanjä o kata-stralnem in zemlieknjižnem stanju, in sicer glede vseh k posameznim zložbam (komasacijam) spadajočih parcel, katerih število je znašalo veliko tisoč. Dalje 5e bilo treba številnih obravnav glede določitve imenika udeležencev-interesentjv. ter pri številnih divergencah med faktičnim in zemljeknjiž-nim posestnim stanjem, zadnje pravno, faktično posestno stanje. Vse te notranjske doline tvorijo najboljša in najrodovitneiša tla pustega Kranjskega Krasa Pri ugodnem poteku pomladanskih poplav dajo na primer travniki v jezeru vsled mogočnih sklad rodovitne, črne zemlje zelo ve iko prve košnje, katera se je pač v iezeru mogla največ rabiti za steljo, druga košnja' (otava) se je popasla, ker si ljudstvo radi nenadnih jesenskih poplav ni upalo otave za košnjo puščati. Vsak posestnik na Krasu ie prepričan, da je njegova parcela ali ograda najboljša, najbolj rodovitna in torej največ vredna. Istotako je vsak Krašovec uverjen, da ni na svetu človeka, kateri bi bil zmožen njegovo privatno parcelo vsaj primeroma pravično ceniti tako da bi potem vsaj enakovredno zemljišče riazaj dobil. Ta nezaupljivost je tudi največ vzrok, da nismo mog’i ljudstva na Krasu pridobiti za komasacijske izjave in prošnje. Vse dokazovanje, da bodo udeleženci dobili tudi potem, ako celo tretjino jezera spremenimo v stalno jezen., kar bi se bilo moralo na vsak nač'n zgoditi, ako hočemo plovbe-ni kanal Duna-Trst čez Kranjsko-Primor-sk! Kras izpeljati, najmanj desetekrat več dohodkov, oziroma več vrednosti, ni ničesar pomagalo. Že zgoraj smo omenili, da so stavili pri podpisovana prošenj za Selšček-Begu-nie-Bezuljaški vodovod dalje za Cerknl-ško-Martinjski vodovod in za Gorenje- in Dolenie-Logaške vodovode dotični župani in podžupani ter drugi gospodje svoje glave, da teh vodovodov nikdar ne dosežemo, Bezuljaški »rihtar« je ce'o svečano Izjavil, da vso ono vodo takoj na en dušek sp'je, katero bodem kot komisar-očrnošolec« samo od sebe brez fajerberske špricence iz Begunj navkreber v Bezuljak obrnil! In tem vodovodnim prošnjam so nasprotovali le oni maloštevilni posestniki večinoma le radi tega ker bi bili morah' odstopiti nekaj kvaCratnih metrov (od 15 do 70 m2) cd kake kamenite kraške parcele za vodovodno traso, dočim je država 50%, dežela pa 30% prispevala k skupnim stroškom. Pri komasaciji pa bi vsaj v dotični ka-tastraini občini stoieči posestnik vse svoje »najboljše« senožet' kar tako v negotovo usodo — »kot v loterijo« so modrovali Notranje! — prostovodno odstopil? Nak, tega pa ne!!! Faktično so bili vsi ekvivalenti gozdovi posestnikov, sosesk in podobčin Cerkniške in Starotržke-Ložke doline, ležeči na vzhodnem notočiu Javornika, Bičke Gore in šneperškega pogorja, dalje vsi ekvivalentni gozdov* posestnikov, sosesk in podobčin^ Pivška in Tinovo-Bistriške doline, ležeči na zahodnem pobočju Javorni-škega in šneperškega pogorja za nadrobno razdelbo ozir. za uredöo in zemljeknjižno vpisbo stare individualne razdelitve pravo-močno provocirani: istotako ie bila tudi večina teh skupščin (gmajnskih posestnikov) tudi svoje skupne pašnike (gmajne) pravo-močno za nadrobno razdelbo do tjakaj provocirala, toda le na kraškem svetu (beli kamen) ležeče pašnike; toda komasacije privatnih parcel, osobito pa v še tako zamočvirjeni ravnini ležečih travnikov ni bilo mogoče doseči. Edino posestniki iz Dolenjega jezera posedujejo v jezeru kakih 200 oralov pašnikov (gmaine) toda večina opravičencev je odklonla nadrobno razdelbo te gmajne in ni hotela podpisati tozadevne provokacije. Pristopajte k „Seicoiski Mafid“. ffot?! arnik francoske srednje šsls. Uradni list francoske Viade od 13. decembra prinaša odlok, s katerim se določa novi urnik za moške srednje šole. Ta odlok je važen del velike reforme francoskega srednjega šolstva, ki jo je podvzel sedanji prosvetni minister, g.-Berard. Razdelba tedenske učne snovi je sledeča: L razred (Sirihme) Francoščina ur: 4 Latinščina » 6 Zgodovina . » 2 Zemljepis » 1 Živ jezik » 4 Matematika » 2 Prirodoslovje » 1 Skupaj ur: 20 n. razred (Cinquifeme) Francoščina ur: 4 Latinščina » 6 Zgodovina » 2 Zemljepis » 1 Živ jezik » 4 Matematika » 2 Prirodoslovje » 1 Skupaj ur: 20 111. razred (Quatrihme) Francoščina ur: 3 Latinščina » 5 Grščina » . 3 Zgodovina » 2 Zemljepis » 1 Živ jezik » 3 Matematika '■ » 2 Prirodoslovje » 1 Skupaj ur: 20 IV. razred (Troislönte) Francoščina ur: 4 Latinščina » 4 Grščina » 3 Zgodovina » 2 Zemljepis » 1 Živ jezik » 3 Matematika » 3 Prirodoslovje » 1 Skupaj ur: 21 V. razred (Seconde) Klasični odd. Moderni odd. z gršJino brez gršč. Francoščina 3 5 5 , Latinščina 4 4 — :v.č' Grščina — 2 Zgodovina 2 I 2 Zemljepis 1 1 1 Živi jeziki 2 ' 4 8 (4+4) Matematika 3 3 3 Fizika, kemija 2 V 2'h 2lh Skupaj ur 21 % 21 'h 21 lh VI. razred (Premiere) 'I ŽT; Klasični odd. Moderni odd. z grščino brez gršč. Francoščina 3 5 5 Latinščina 4 . 4 —• Grščina 4 — — Zgod., zemljep. 3 3 3 Živi jeziki 2 : 4 8 (4+4) Matematika 4 4 4 Fizika, kemiia 3 3 3 Skupaj ur 23 23 23 VIL a razr. (Philosophie) Filozofiia 8 % Zgod. in zemliep. 3% Slovstveni študij 2 Živi jeziki 2 Fizika in kem. 3 Prirodoslovje 2 Skupaj 21 Matem, (fakultat.) 2 VII. b razr. (Mathematiques) Filozofija 3 Zgod. in zemljep. 3 Živi jeziki 2 Matem. in opis. ris. 9 Vi Fizika in kem. 4 Vi Prirodoslovje 2 Skupaj 24 K Risanje je razdeljeno na sledeči način; I. razr. — 2 uri; H. razr. — 2 uri; 111. razr. — iVs ure; IV razr. — l‘/s,; V. razr. —- 2 VII. a in b razr. — 2 uri (fakult.) uri (fakult.); VI. razr. — 2 uri (fakult.); Razen tega spadajo v urnik še fizikalne in kemične vaie, ki Imajo določeno eno uro v V., VI. in Vil. a razredu in en in pol ure v VII. b razr. Toda ta čas je skrajšan za Ves zmeden in prepal je strmel Tine a to nesrečo, da niti čutil ni krvi, ki 11111 je kapljala iz prsta. »Kaj pa zdaj z njo? Ni druge po-°či, skril jo bom. Karlček menda ehdar ne bo povedal. Pa bodo mislili, a Jo je kak tuj človek odnesel.« - Odtrgal je na oknu kos starega Usnika, skrbno pometel z roko vanj ^rePinjice stekla, dejal urico nanje ter J|e lepo zavil. Pa je vse skupaj posel k postelji in skril vse pod slam-c°. s kožuhinjem napolnjeno. r6 Večerjo jima je mati navadno na-tem pre^ nes° druKini, s*3 P°‘ J?1 takoj spat. Tako tudi ta večer A v d^st ni šla ne Karlčku, ki je bil videl, VDr^*rica ne visi Ve^ v omari, ni pa kam • Tineta, ki se ga je izogibal, po }o je dejal. Še manj Filipa. Takoj npmi sta 't,K'a- navzlic srčnemu emJru kmalu zaspala, rožm S° druS1 povečerjali in odmolili da k- Venec’ je stopil oče k svoji omari, ie m HVZel iz "J0 zapisnik in vpisal, kaj e" tednom izplačal delavcem; med stööiinJ. časa za to. Tedaj je prida bi nav': Lojze in zaProail za ključ, »NI 1,1- !lrico preden gre spat. ie nn!iÄCa ‘«kaj.« je dejal oče, ko opoMn* poU„?7ro: S,:” “ iltTes 'e. b1.1 JUm Tomari, ni pa Pilo ŠeviT'' f? FO. sp V7dr7p 40 Hni: ro r>D uh 90 vkup vztraiaio zopet le 2S dni: kdor pa bi iih ISO ali ?O0, bi oozinile čez 17 oziroma 13 dni Nekai sPžnega «e dovaja pri močeh'nb. Po-edinVo ce brezspolno plodi dosti bnM urno. če ma tovarišico, neun če H b'1n sama Mn število glivic se na prostranem eoiišču mani razploiu'e nego na orne!enem plodišču. Za sedai se ne ve. zakai ie temu tako: vendar neka določena nacelienost pospešuje obstanek poedimh življev. Če pa je. slabša oziroma ja';a, no«tane kvarna. Dr. H. V. Ma":r ¥sskds«?a ^'nf, 1. Nervozno hitenje. Mrzlična naglica, s katero se dnevno naše živlienske prilike raz\ujaio, nas ubija. Človek več nima časa za nobeno stvar, da se že sam več iz tega vrvema ni spokojno umre. Toliko ima posla in dela, da se že sam več iz tega vrvenja ne izpozna. Iz postelje k zaiutreku, potem časopis v roke, potem na posel: v de1avnico, v šolo, v pisarno i. t. d. Ne hodimo več počasi, hitimo, včasih celo 'tečemo, da se kar zaletavamo v mi- moidoče pasanie. Isto storimo, ko gremo opoldne domu — zopet hitimo, še pri jedi si nedamo počitka, še tu moramo klepetati, ozir. jeziti se in spokorno poslušati dogodke in novice ožjega rodbinskega kroga. Ozlovoljeni vržemo žlico proč in hajd v kavarno in z: pet na posel — na delo in garanje. Pri večerji doma isti prizori kot opoldne — ali vaše večerje so tenke. Kdo bi govoril o tem. Dandanes večerja le še gospoda — velika, ne mala. Tej se zopet mudi v gledališče ali h koncertu ali. na ples; čas pritiska, ha|d na tramvaj, drenj, da komaj stojiš na eni nogi in visiš kot kol v plotu. Pozno prideš domu, slabo spiš, komaj si protj jutru zaspal, ie že dan. Znova začneš. Do skrajnosti izrabiš živce. Nimaš časa niti za teMni počitek, niti da bi se vsaj v mislih spočil in sam s seboj obračunal. Od dnevnega meteža niti nedelja ni izvzeta. So ljudje, ki tako življenje dolgo časa brez kazni lahko uživajo — če ie to še sploh živlienie in užitek. Večina ljudi pa tega mrzličnega načina življenja ne more trajno prenašati, ne da bi jim ne oslabeli živci in da sploh ne bi često bolehali Zato 'e danes povsod v cPužbi opaža neka nervozna razdraženost, zato tako često konflikti in neljubi dogodki za vsak pralen nič. kjer je zbrana večja družba ljudi — mnogo jih gre na rovaš splošne nervozne razdraženosti in nezadovoljstva s samim seboj in vobče 7. vsemi življenskhm in socialnimi ne-prilikami. Fiziolog prof. dr. Schweisheimer trdi. da naglica nikier tako ne škoduje kakor ravno pri jedi. Opazujmo le modernega človeka iz pisarne, šole, obrata in industriie, iz trgovine ali pa delavnice sploh. Prvi hiti iz cestne železnice naravnost v restavrant, ker mu prineso, ne je, on le hlastno požira; če ni kai rani priiičnega skuhano, uživa mrz'e dedi: če dobi še vročo jed na mizo. nima niti časa, da piha; ožge sl raiši ie-rtk in goltanec, samo da ne zamudi vlaka. cestne železnice, ali kakega nujnega sestanka. Delavec ima mogoče daleč kie izven mesta stannvanie. hlastno po-, z:rn na mmo prineseno ied. S h'n«tn!m načinom uživania jedi pa ne pridobim Memi šoki ničesar; učinek je isti. če ogromna polena ah velike kose premoga namečeš na neznatno žerjavico. Nimaš od tega nit’ ognia niti fonlote. Kdor d n Srn ne za zveči m z zobmi ne zdrobi iedi. ie tudi želodec prebaviti ne more, ne more oddat' novega soka krvnim telescem za n':h regeneracijo. Na-ataneio težave vezave v želodcu in v črevedh. človek hu'ša in naprti živcem Vfvx riP]a Kakor ga normalno morejo prenašati. Potrebno ie tone! za vsakega človeka. zlasti v sed'miem času dvobmga tr-p1;on;a, da si dnevno po jedi vsaj za trenutek odpočiie in da. samega sebe na ide. Nič mani na človek ne postane nervozno razdražen, če ve. da mora dein pH natančno do'očenem času začeti, na še noležaVa v postelji v jutro do zadniega trenutka Nimaš časa, da <'P pošteno oblečeš, obuješ da vzameš s nekoj, kar rabiš pri svojem poklicu, ‘nnrnti se moraš izmišlievati med potio, kai in kako boš pvoie delo začel in konča!, na mesto, da greš mimo na svoj posel, da si že med potjo utrdiš in pripraviš živce za svoi vsakdanii napor. 2» Nevrastenija. Posledice takega načina našega dnevnega z nervozno naglico se razvijajočega in trajajočega življenja, se kažejo v oslabelosti naših živcev. To oslabijenje se pojavlja na dvojen način: Kot akutna nervozna oslabelost in kot konstitucionelna nevrastenija. Pojavi so: črezmerna utrujenost in obnemo-glost v duševnem in desnem oziru. Ce si dnevuo izčrpamo telesne moči vsled preobloženosti dela, če smo Pod trajnim pritiskom afektov n. pr. nezadovoljstva, materijelne skrbi, jeze, če si trajno umišljujemo, da smo zapostav-heni, prezirani, za svoj trud in napor slabo plačani in še povrh šikaniranj (— kar more povsem tudi odgovarjati resnici, ne pa samo fikciji); če tudi si bil prej — vsaj po svojem mnenju zdrav — mora se te lotiti nervozna obnemoglost in razdraženost. V tem stanju te muči čut utrujenosti, spomin se ti zman šuie, nisi zmožen nikakršne koncentracije svojih misli postaneš pozabljiv in raztresen. .Muči te glavobol, imaš občut kakor da se ti je nekaj težkega vi egi o na možgane Nezmožen si. otresti «e tega pritiska, brez energije si in tudi na zunaj v občevanju kažeš svoj no-, tranji nemir. Večkrat pa se že v otroški dobi kažejo precejšnji znaki živčne razdraženosti: nemir, trma, nemirno spanje, v šoli neenakomerni napredek, nerazumljiva raz Iraženost, hitra menjava afektov, nagla utrujenost in obnemoglost, pomanjkanje vztramosti pri ureniu, vedno nagnenie k klepetavosti in strah pred izpraševanjem. — Človek, pa bodisi še otrok ali zrel mož, živi v neki saniavi domišlinvosti, da je bolan, nahaja se vedno pod nekim duševnim pritiskom, nezmožen, da to skalo od sebe odvali da si uživi v Pozitivno delavnost in v ugodno razpoloženje svoiega duha. Manjka mu veselic do živlienia in do dela, pojema mu energija, ne more se povzpeti do nobenega trdnega sklepa, in če ga tudj sklene, ga ne drži. ker mu manjka volie, ki po sv. pisemskem reku gore prestavlja. Vseeno mu je, kar se v niegovi okolici nahaia. vse mu postane n'čevno, ničesar ga več zanimati ne more. Suženj postane svoje okolice in dnevnih razmer: v svoiih mislih tava tiavendnn, ker ne more samostojno misliti, postane privesek mišljenju vsakega, ki mu kaj natvezi, vsakemu pritrdi niegovo. — Človek neha hiti značai — ne Po svoji kr'vdi. Č'ovek je izgubil samega sehe. V 'em nervoznem stnniu ie zbegani živali sličen: vsak naimaniši šum ga vznemirja in vsaka glasnejša beseda ,mu udarja na uho kakor kladivo, ž.ivci mu celo lučne svetlobe ne morejo prenašati . Ko si dospel do tega sfania, izpre-zn čim prej tem bolje! Privošči si mir, spi mnogo, vse misli in skrb' vrzi tja med staro ropotijo, in iei dojaro. gibaj se v zdravem zraku, utrdi si svoje živce z gimnastiko 'n sportom, nredvsem pa glej, da svojo dušo ozdraviš, da skleneš sam s seboj in s svojo okolico mir in harmoniio. Vprašamo pa ie. če moreš sploh to storiti za ozdravljenje svojih živcev — če ti to dovoljuje mošnja, življenske razmere in čas, v katerem živimo. Kaj pravite na to učitelj in uradnik? Seda-nii svet in način živlienia se našim živcem smeje v brk; A'i delaj — ali pogini. Naše gorje postaja vedno večje. Louis Nigrin: Prka. Med vrati in veliko zeleno kmetsko pečjo je stala omara. Imela je dva ločljiva dela, spodnjega, močnega in težkega in nastavek. V spodnjem so bili trije veliki predali, ki so jih odrasli po-tegali za svetle rumene obročke ven. Tine pa. ki se ie šele pripravljal da bi prihodnjo jesen začel hoditi v šolo, jim je bil le z veliko težavo kos. Nedelisko obleko so hranili v njih, v spodnjih dveh starejša brata, v zgornjem sestra, najstarejša. Brat. Filip je imel v svojem razen obleke še staro pištolo, ploščat rog za smodnik in belo porcelanasto pipo. Pa je svoj predal zelo skrbno zaklepal. da ne bi nihče mogel do njegovih dragocenosti. Drugi brat, Tone, je hranil pod obleko nekaj zvezkov povesti Krištofa Šmida in tri zvezke pravlii-ce, od obilnega branja in izoosnievama že hudo pomazane in razcefrane. Tineta, ki mu je bilo branje še globoka skrivnost, so zanimale le pisanobarvne slike na zunanji strani. Tudi Tone je zaklepal svoj predal, dasi ne tako skrbno in boječe kakor Filip. Sestra svojega navadno ni zaklepala. Imela pa je v njem ob raznih lepo in pravilno zloženih robcih in predpasnikih Živjienje svetnikov, Življenje in trpljenje našega 'Gospoda Jezusa Kristusa in Živlienje Device Marije — vsak, kar je njegovemu srcu najbolj prijalo. V Življenju svetnikov so Tineta najbolj zanimali škofje z visokimi kapami in dolgimi, lepo zakrivljenimi palicami. Nastavek je bil ožji in ličneišt od Kjdstavka. Durca so se odpirala ra dve strani. Bila so steklena, da je bilo vsebino nastavka vedno mogoče videti: nekaj porcelanastih krožnikov in skodelic, deloma čMp belih, deloma rdeče in plavo poslikanih, nekai z lepimi rožami okrašenih čaš za vino, dva pisana svitka voščenih sveč v podobi mašne knjige in nekaj belih šopkov od raznih porok in gostij. Sredi vse te krasote pa ie visela na žrebeličku, zabitem v polico, ki ie ločila nastavek v spodnii in gormi oddelek, žepna urica, last Filipova, ki je bi! že kovaški pomočnik. Nastavek te bil redno zaklenien. Ključ je hranil oče v svod omari, kjer je imel spraviieno obleko, denar in razna pisma od sodniie in davkarije. Filip ga je dobil od očeta, kadar je hotel urico naviti. Ta urica je bila za Tineta naivečje čudo sveta, okoli nje se je vrtel dobršen del njegovih misli. Postajal je večkrat, kadar je bil sam v sobi. dMgo, dolgo pred omam ter ogledoval in občudoval urico. Oči in misli so neutrudno sledile kazalcema, katerih kraiši, a širši se skorai ni premaknil z mesta, dočim je dališi in vitkejši vidoma napredoval. Povsem snndaj na številčnici se je vrtel še tretii. čisto maHen. ki je kazal minute. !n ko so misli sledile tem počasnejšim in nagleišim tekalcem, so se naposled redno in vedno ustavile pri enem ciliu. pri želji: »Ko bi jaz imel tako urico!« Pričel je račuuiti, kohko denarja že ima v svoiem lončenem »prašičku«. Vedel je, koliko taka urica stane, in je vedno spoznal z veliko žalostjo, kako daleč je s svojimi bornimi deseticami še oddalien od tistih goldinarjev, ki bi z njimi mngel kupiti urico. Včasih, kadar je Filip urico naviial, je dovolil Tinetu pogledati v njo. Kako čudo je bilo to! Tisto drobčkeno kolesje, tisto tenko, komaj vidno pero, ki . se je gibalo tako neutrudno. »Prečudno učeni in modri morajo biti liudie, ki take reči izdelujejo,« iß razmišlial ves zavzet. »Že gledati to, kako čudežno ie. kai šele te drobne stvarce izdelovati, uravnavati, sestavljati. spet razdirati, če kaj ni v redu, in spet sestavljati.« Zdelo se mu je. da bi bilo nekai izredno čudežnega, če bi mogel kedai on vsa ta drobna kMesca vzeti vnn in si vsa natanko ogUdati: seveda, kako iih potem spet tako umetno in pravdno vstaviti, na to si prav niti misliti ni upal. Pa se ie dogodilo neke poletne ne-delie. da sta o?p in mati odšla k večernicam. Filin in Tone z drugimi vaškimi fanti nekam gor v vrhe po črešnie, se-sfm pa ie Ugla nred hišo v senco stare iphlane in zasnala Tine in poldrugo leto mla'ši bratec Knriček sta se n°Vaj časa igrala na epsfi med vaškimi hišami s sosedmdmi ntmki. Pa 'm se nri igri sporekli in ie Tine deml braten: »’f ari če K dnmnv poidiva*« Pa sta nu-«t'’a igro In deco in sta šla domov in v sobo. Komai sta vstopila, ie ^me ona?!!, da v omnripppi nastavku tič' k*'nč. t^ar ga ie preš'm'la misel: »Urica! Danes si jo lahko ogUdava.« Pa je rekel bratcir »Glej. Kariček, klinč je v omari, oglejva si Filipovo urico.« Kariček. plašneiši. ga je pogUdal ne-zaunno: »Pa je ne boš vnn vzel?« »Zakaj je ne bi? Saj ji ne bova nič storila.« »Tedai že.« se je pomiril Kariček. »Sicer bi nain Filip in še oče.« Tine je pristavil k omari stol. zlezH nanj, odprl vratca, počasi snel urico z žreMljčka in previdno zlezel z njo s stola. Sedla sta drug ob drugem kar na tla pred omaro, obračala urico, si jo ogledovala od vseh strani in io obču- dovala, kakor bi jo videla danes prvič v živlieniu. — »Glel glej. kako se kazalci gibh’ejo.« — »In kako lepi so.« — »Tn številke, kako so maičkene.« — »In ta zeleni venček tu okoli ob robu. kako ie lep.« — »In kako naglo gre. Ali slišiš?« Pritiskala sta urico k ušesom, pridrževala sapo in poslušala enakomerno, polfiho tikfikanie »Kai, če bi jo odprla?« je omenil čez čas Tine. »Pa boš mogel? Da se ne bi kaj po- lomdn!« Tine je poskusil Pa te pokrov držal trdno, kakor bi mh hcfel braniti, naj ne sil* v skrivnosti, ki jih skrbno in varno zakriva. »Gakai z nožem hetn « »A pazi'« ! »Sai bom.« Vstal ie. nagU šG č z h n k mizi. vzel iz mizuice krušni nnž. odprl nn-časi in previdno z'manii pekrnv. za njim . nntrarMg'' la*e. ker ie nalahko zbal. ter nnložil ndnrto urico na rmzo. Tudi Kariček ie h'1 vstal in sledil Tinetu k mizi. Spravila sta se oba na klop. po-kUknila. z rokami ^e onria uh mizo in zama'-uiena strmNa v urico. »Glej, to ie pero Kako naylo gre. Ne dihai noter. To mu škoduie.« Zadrževala sta sapo, molče strmela v čudo. »Kal ko bi jo navil?« se je naenkrat dnmHil Tine. »Pa boš znal?« je podvomil Kariček. »Sal sem vendar že videl Filma.« »A pazi Kal če bi se ji kaj zgodilo!« »Ne boj se.« Previdno ie priiel za zobčas+o kroglico na vrhu urice in io vrtel, kakor je večkrat videl Filipa. Hipoma je v urici nekai nežno počilo. Duh časa nosi na sebi i vzroke i posledice te nervoznosti. Nekdo mi je nekoč v šali rekel: Najbolje je, ne imeti živcev! Vsekakor pa iih skušaj tako ukrotiti, da jih boš malo čutil, ali nič. Obvladaj ti njih, ne oni tebe! P. L. Stephen Leucock: M©wa tirana. V stolpičih dnevnega časopisja berem, »da je profesor Plumb na ur iverzi v Čikagu pravkar odkril silno koncentrirano obliko hrane. Vsi bistveni hranilni elementi so stisnjeni v drobno kroglico, katera vsebuje strokrat ali pa dvestokrat več redilnih snovi, kakof unča navadne hrane. Te kroglice bo? moral le raztopiti v vodi, pa boš imel vse potrebno za telesno življenje. Profesor gleda z največjim zaupanjem v ta prevrat sedanjega hranilnega sistema. Saj ie koncem koncev res ta stvar lahko prav koristna, toda ima pa tudi svoie senčne strani. V najbliži! bodočnosti, kamero gleda profesor Plumb v tako rožnatih barvah,'lahko pričakujemo sledečih dogodkov: Radostna družina je bila zbrana okoli gostoljubne mize. Miza je bila bogato obložena z krožniki pred deco, ki je od veselja kar žarela, pred materjo je bila skleda z vročo vodo, sredi vsega pa božično kosilo srečnikov v malem loncu pokritem s pokrivačo. Prenehali so pričakovanjapolni vzdihi malčkov, ko je oče vstal izza mize, vzel iz lončka zavitek in odvil iz njega drobno kroglico koncentrirane hrane Božična pečenka, slastna omaka, sladka močnata jed vse je bilo stisnjeno v tej drobni krog-Ijici, in je samo čakalo, da se razpoči. Nato je oče z globokim spoštovanjem, ozirajoč se sedaj predse na mizo, sedaj proti nebu, povzdignil glas svojo mobtve. V tem pa je mati preplašeno vzkliknila. »Ah. Henrik, hitro! Otrok je pojedel kroglico.« Bila je kruta resnica. Mal) drobni Gustavus Adolphus, zlatolasi deček, je pobral s pota celo božično kosilce in ga pogoltnil. Tristopedeset funtov koncentriranega hranila je zdrknilo v želodec nenremišljenega otroka.. »Potolci ga po hrbtu,« ie vzklikala raztresena mati »Daj mu vode!« Ta domislica ie bila usodna. Ko Ja voda prišla v dotiko s krogljico, se i0 ta razširila In nato se je Gustavus AdnUhus s strašnim pokom razletel na kosce. In ko so potem pobirali ude drobnega te'esca, je na otroških ustnih ležal blažen smeh. kakor se more pač smejati le deček ki je pojedel trinajst božičnih kosil. V dsvobode. Žensko poljubiti brez njenega dovoljen la je druga zabava v Ameriki. V newyorški državi so sodniki takemu prestonmku nedavno naložili globo 2.5D0 dolarjev. V pensilvanski državi j® stvar bolj cen6, po navadi 750 dolarjev. Sodniki v New-Jersey ju ni tako strog". , 1 dolar 45 stotink. Zato se precej objemajo v tej deželi. V Connecticutu i® prepoved silno ostra Izrečno je zabra« nieno v soboto ali na dan narodnega posta poljubiti kogar si bodi celo lastne dete! Prestrašila sta se. »Ali si zlomil?« je naglo vprašal ir o ?*i p I »Kaj bi!« je branil Tine. »Pa pero gre?« ' Pogledala sta: ni več skakljalo ođ leve na desno, od desne na levo. »Kaži. ali kazalci gredo?« Pogledala sta spredaj: tudi mali kazalec spodaj ob robu številčnice je stal- »Zlomil si pero Kaj bo?« je z veli' kimi očmi strmel Kariček in se odmikal. »Kaj naj bi bilo? Nač. Se je pač ma' lo pokvarila. Bova že popravila.« Tn Tine je pričel z nožem dregati v urico, da bi pognal pero. Mislil je, da bo šla kakor stenska, samo da ji mal° pomore. A je bila takoj, čim je nož oCl* j maknil. mirna in nema. »Mrtva je ubil si-jo!« je tožil KarJ". ček. ker je tako večkrat slišal govorit Filipa. Ako ga je vprašal: »A kako to, da urica vedno tako gre?« je jal Filip- »Ker je živa.« — »A oi sla bolj počasi?« — »Bi bila bob12-* ’l11 če ne bi nič šla?« — »Bi bila mrtva.« — Zdaj je bila mrtva, zato se je Karl' ček tako ustrašil. Odmik2' se je od uri^ ce in brata, kakor bi se odrasel odm1 kal od mrliča in ubilak2- Tinetu ie I51 ! skoraj ljubo, ko je rekel. »Jaz Pojo0, rajši spet na cesto.« »Le kar idi. da nikomur nič ne poveš. Ne boš?« »Ne bom. Res ne bom.« _ »Ce pov08’ jih itak dobiš tudi ti Si bil tudi zraven- — Kariček je hitel iz sobe ves plaS in potrt. Tine se je obupno trudil, da bi sPr ' vil urico spet v red. A ko je ves v2llje mirjen vrtal z nožem po kolesju, m2 1^ nož hipoma spodrsnil ter mu zareZ%a prst. Prestrašil se ie, urica mu l0 Pj\,0 na mizo, in čink se je razletelo s16* na številčnici v neštete koščke. ::id f. . česa se veselite, ko S|.približajo božični prazniki? . ->•>. ia«i. . «•* . ■ • Nekateri ste morda rraToolj1 veseli jaslic in komaj čakate Usteča dne,-ko napravite iz inairti iiribče^jkamor postavite' hfevec, ki'naj: bo’-Ssžji: dom. Kroginkrog razvrstile živino, ki jo 'čuvajo skrbni pastirji, dokleK,S%jiin ns prikaže angel z veselim oöriftliloin. In tedaj ste veseli tudi vi in pojfte z angeli vred. *: ■ V?,- - Drugi se radujete božičiiS^n dre-vokca, ki se vam pokaže rassvcetlieno irPfokrašeno na sveti večer. ;Fod drevescem so pripravljena darila, po dre-vSsu pa vise med okraski razne .slaščice-; No, kdo bi ne bil vesel?! ©bojim, tern in onim želim, da bi bili letos prav posebno zadovoljni z jaslicami, z drevesci in z darili. Da pa ne ostabem sa-nfd pri voščilu, vam bom tudi jaz po-ddl nekaj daril, kakor sem jih nabral med vašimi prijatelji. Če jih boste veseli, verujte, da jih bodo veseit dudi vsi offl, ki so vam jih pripravljali!- ., • P • * . . : Stara je med nami navada,-da se o božičnih praznikih kaj pomenkujemo. Večeri so dolgi, zunaj dostikrat leži siifcga, da je joj, v sobi pa vabijo' jaslice5 ali božično drevo iti peč, ki nam je v zimskem času prav dobrodošla prijateljica, diha prijetno toploto.''Pomeni-xAo se torej še mi kaj malega o tem, 'kali© nastaja Icnilga» djAko kje, potem je gotovo tti resničen tisti slovenski pregovor, ki pravi, da se brez m n j e niti čevelj ne obuje. Prodno more knjiga v svet, je treba mnogo, prav mnogo dela in truda. No, poslušajte! O pisateljevem delu vam ne bom pravil, da mi ne porečete:. »E, vsak berač hvali svojo malho!« Maj jo le. jaz je pa nočem. Zato raje začnem praviti o knjigi, izza trenotka, ko je rokopis -končan in pride v tiskarno. V tiskarni dobi v roke rokopis, stavec, ki ga začne staviti. Črko za črko pastaylia in - jih razporeja v besede. Vrste in strani. Pri-tem delu parno dva načina: ročni in strojni siayckT O ročnem stavku govorimo tedaj, daclar ima stavec na razpolago izgotovlipne črke, ki jih s posebno pripravo postavlja v vrstah na ploščo, ki jo ima v,- ta namen. O strojnem stavku pa govorimo tedaj, če opravlja stavec to delo s pomočjo stroja, V tem slučaju je njegovo delo podobno delu tistega, ki piše s pisalnim strojem. Kakor pisalni, ima tudi stavni stroj tipke. Medtem pa. ItO’ pisalni stroj odtisne črko na- papir, jo? stavni stroj vlije iz svinca. Ko. jih je toliko, da zadostuje za eno tiskano vrsto, jih pa že lahko pregledate, pa. .boste takoj videli veliko razliko medyftjč-aSn in strojnim stavkom. Pri prvem; so črke res postavljene druga poleg .druge, pri strojnem stavku pa se dfže, trajno skupaj ih tvorijo s svojimi p octi o-ISaJni malo svinčeno deščico s podsba-isf črk na gornjem robu. Te deščica se listem uvrste tako, da- tvorijo sktjppj stäipce ali kolone. Nato jih namažejo s-e tokarskim črnilom in jih odtisnejo. Ta P^vi odtis imenujemo krtačni odtis. Te-gl- dobi v roke korektor, ki prebere, iir opozori na napake. Te potlej stavec-odstrani. Naslednji odtis prejme piša-, tel?, ki še vedno 'preganja napake, koii-kor jih je še ostalo. Tei se pnnavlia to-m Hko časa, da je stvar kolikor mogoče »^rez madeža«. Nato lomijo, to se pra- stolpce razdele. na dele po toliko Vrjšt, kolikor naj iih ima v nameravani knjigi vsaka stran. Zdaj je treba vse še ®ftkrat pregledati, tu, tam še kai popra-J vib, potem pa dobi delo »imprimatur«, . lo je: dovoljenje za natis. • Nato se začne pravo tiskanje, ki ga spet opravliajo stroji. Deviško bel -papir gre v stroj, iz njega pa pride veš Potiskan po obeh straneh. Na vsaki,, strani ima osem oddelkov, skupaj torej; Šestnajst, kar znači pozneje v knjigi ^stnajst strani. To imenujemo tiskov-^Polo. 7ikl2 str05'a Pr’^e P°la nepreganjena. io šele vlagalke. Za njimi dobi J;nngo v roke knjigovez, ki zveže zlo-Zene Pole skupaj. Ako jim privošči sä-mcf-mehak ovitek, pravimo, da je knji-’ ka mehko vezana ali broširana. Ako pa ®p platnice trde, govorimo o trdo ve~ tem kratko kar " vezani kn-PSi. Po (j-illf12, ^esa so napravljene platnice in »o „;JoeirT’° knjige v platno, polplat--0, usnje vezane itd. No, kramliali smo že, zdaj pa darila, kaj ne?! Nič se ne bojte, saj ne bom snedel besede! Kar sem obljubil, tudi dajem. Kar vzemite, prosim! # KSAVER MEŠKO: " Ssssfoa @ funiiS.iSifi pstsiinn. Vrhu gnoja ob svinjskih hlevih je stal p-e.elin, mogočno krilil perutmi ter zaporedoma, zelo mogočno in oblastno pel svoj: »Kikiriki - i - i«. Mladi svet, tele, rumene in graliaste jarike so povzdigavale glave, nagibale jih na stran, da bi bolje videle mogočnega gospodarja, razločneje slišale njegov predirljivi glas. Starejše putke pa so mirno brskale po gnoju in po dvorišču okrog gnoja, prav malo so se menile za kričavega poveljnika. Ko se je dovolj nakričal, dovolj se razkazal svojemu zarodu, je opozoril vso družino nase še enkrat z odločnim, zateglim: »Kukuruk!« Tedaj so prenehale še malobrižne starke in v delo zamišljene koklje z iskanjem in brskanjem po gnoju in pesku iu so pozorno povzdignile glave. Se in še je kriknil g spodar: »Kukuru-kuk!« pa je bila dovolj obilna družina zbrana okoli njega. »Tako tega ne smemo dalje pustiti!« je izpregovoril petelin in se je z bahato odločnostjo oziral po svojih ženicah in otročičkih. »Dve noči je ropala lisica pri nas. Štiri piske že manjkajo.« Nekaj mlajših jarik je bole tno zaklicalo ob spominu na matere in sestrice. »Manjkajo, manjkajo. Odnesla in snedla jih je roparska p-žeruhinja. A kaj hočemo?« je modrovala stara, nekoliko šepava kokoš, čepeča tik ob kokotu. »V kot se je treba stisniti ponoči, ne se pa nastavlati pri durih in špranjah. Noč ima svojo moč. in kdor se nova moste ne 'ogiba, pade lisici v žrelo.« je modrovala druga Stariha, ki ji je od starosti že perje izpadalo, da je bila po hrbtu vsa oskubljena. »Je it.iK vseeno, nas li snedo ljudje ali lisica,« je precej žolčnvo pripomnila tretja. Vsem je bilo znano, kako nestrpna in srupena da je. »Vse to je nesp metno govorjenje,« je samozavestno odklonil petelin te pripombe in nasvete. »Sami si morate pomagati.« »Kaj bodemo mi!« je smelo ugovarjala lepa bela mladica. »Naj poskrbe ljudje, ki jim moramo služiti. Ti naj nas ščitijo.« »Bodo nas šutili, bodo.« se je napol zaničljivo, napol jezno krega' očka petelin. Malo se pojeze zjutraj, če opazijo, da je spet izginila putka. Kmet še celo kosmato zakolne — a ne stori nič. »Pomaga i si sam!« je bilo vedno v veljavi in je še.« »A kako me, me sirote? — Ali proti taki zverini, kakor je lisica? Saj nas vse pohrusta s perjem jn s kostmi,« je vreščalo vsevprek med vznemirjenim ženskim svetom. »Kakopak! Bojazljivec je bil in bo večno tepen, stara štorija. Pogumnemu :pa je bila in bo sreča vedno mila, dokazana resnica.« »Res, res, tako je,« so živo pritrjevale zlasti mlaiše zborova-ke. »Jaz sem sklenil,« je važno nadaljeval pogumni glavar, »da mora biti tej moriji konec. Naravnost nad lisico grem — kdo gre z menoj?« »O.iei! — Ojemine! — Ojehtana!« so kričale in vreščale putke vsevprek. — »Saj nas bo vse snedla!« »Kai še!« se je zaničiifvo odrezal petelin in je z ostrimi kr hipiji junaško 'pobrska! po gnoju. »Če ste takšne ku-kavice. poidem pa sam.« In je odločno stopil dva koraka z vrhunca gnoja, »AH samega gospoda Steka vendar ne bodemo pustile iti v nevarnost,« so kričale mlajše putke in jarike. »Vse poidemo z vami.« »Kakor pač mislite,« je malomarno in hladno sprejel petelin ljubeznjivo Ponudbo. »Kdor je z menoj, pojdi. Kdor si ne upa, naj straži doma gnoj. Tudi dobro delo ... kikiriki - i - i.« Kakor bojni klic najbolj navduše-nejfa vojskovodje je zvenel njegov zmagoslavni spev. »Ko bi morda vzeli s seboj čuvaja psa,« je bolj neodločno in boječe opomnila pepelnata kokoš in je poškilila na Čuvaja, ki je udobno zle! men ležal v senci ob svinjakih. »Kaj pa naj z njim? Bil bi nam le v napotje,« je odločno, skoraj zaničljivo odklonil general petelin. »Naposled se bo še širokoustil, da je zmagal bn. I Näk!« JCo je vse to končano, pride knjiga v knjigarno, kjer te potlej vabi iz izložbenega okna in ti ponuja svoje prijateljstvo Nikar ga ne 2ametlli; kajti dobra knjiga je tvoj najboljši prijatelj, ki a ostane vedno zvest! Pa so se dvignile in se podale na Pot, prav lepo število. Le štiri starke, že vse utrujene in krevljaste, so ostale doma. Najpoprej je stopal petelin. Glavo je nesel pokonci, da je Napoleon po najsijajnejši zmagi ni mogel bolj oholo. Greben mu je kar žarel od ponosa in mu stal v zavesti gotove zmage še bolj pokonci nego sicer. Putkam pa ni bilo posebno lahko pri srcu, večini vsaj ne. Marsikatera se je ozrla zdaj zdaj boječe in hrepeneče nazaj proti domu in je na tihem prav zbegano zavzdihnila. čim bliže so prihajali šumi, tem večji je pohajal nemir v kokošjih vrstah. Dve, tri so spotoma kakor na smrt utrujene počenile na zemljo. Ko se je vojna truma nekoliko oddaljila, so planile pokonci, se obrnile in hitele nazaj domov, kar so jih le nesle tenke noge in malo nerodne peruti. Sreča, da je petelin vodnik skrbno in napeto gledal proti gozdu. Sicer bi se bil nad bojazljivimi ubežnicami sigurno zelo nemilostno razsrdil. »Kikiriki-i-i-i!« se je drl na vse grlo, ko so se bližali gozdu. Kakor bi bila ne le napol, ampak popolnoma gluha, je klical jn izzival lisico: »kikiriki-i-i-i!« Zenski zarod, zlasti mlajši, je občudovale zijal vanj. Malo, da niso vse te jaraste putke skoprnele, tako so se divile takemu pogumu in junaštvu. Niso prišli še daleč v les, kar jim je — o groza in gorje! — izmed drevja res pridrvela nasproti lisica. Kakor zmagoslavno zastavo je nesla kosmati rep po z jaku, vihrala z njim sem in tja. >Kirik - kirik!« je jeknil junak petelin ob nenadnem pogledu na strašno nasprotnico. Kar vrglo ga je v zrak. Glasno je sfrfotal čez že nevarno omahujočo bojno vrsto ter se pognal v tako I divji beg. da še vse življenje nikoli nikdar nj bežal tako silno. Pač je nekaj trenotkov še slišal za seboj vrišč ubogih svojih ženic in hčera, ki jih je kosmata roparica morila brez usmiljenja. Potem ni slišal nič več, kakor da je od groze oglušil in izgubil povsem vso zavest razen te, da je treba na žive in mrtve bežati, bežati — leteti, leteti... Kako je prišel domov, bi res ne mogel povedati. Kar naenkrat je zletel čez domači plot ter padel na domače dvorišče. dasi je že mislil, da ga ne bo videl nikoli več. Komaj se je privlekel do gnoja, »kirik, kirik! — kih, kih!« je še izdihnil tam dva, tri slabotne kikce, pa je obležal kakor v resnici mrtev. Putke kar jih je ostalo doma in kar iih je pribežalo pred njim nazaj na domače dvorišče, so se vse zbrale ob n;em, g.a od vseh strani prestrašeno ogledovale in sožrdjno kokodoiskale. Polagoma pa je vendar oživel, dvigni! glavo, stresel z grebenom, celo z otrogami je nekoliko pobrskal po gnoju, in ko so pribežale in prifrfotale na dvorišče na gnoj še. tri kure in dve ja-riki' in so kokodajskale in vpile, kakor bi bežala smrt za njimi, se je postavil celo pokonci in se razkoračil in razkačil: »Take nespametnice! Alj nisem rekel: pamet in previdnost!« »O ko nas ne bi bili zvabili vi v gozd, bi bile moje sestre še žive,« je očita ie jadikovala prižasta jarika, skoraj še pišče. »Norica ti, ti osi' neumno,« jo je sirovo ošteval petelin, »same so krive. 'Kaj pa me niso poslušale, ko sem vendar tako lepo svaril: »Nikarte se prenagliti. Le pamet in previdnost!« Če bi bile slušale moj nauk in svet, vse bi se bile rešile, kakor sem se jaz.« Tako je rekel in se je sam sebi zde! moder in junaški. Razkoračil se je še bolj, razkračil peruti, visoko povzdignil glavo, da je greben kar žarel v solncu — pač pravi petelin na gnoju. # »Kdor najhuje kriči, prvi in najbolj beži« — je mrmra! pes Čuvaj v senci ob hlevih. Z zaničljivim pogledom je ošvrknil petelina ter se prevrgel na drugo stran, da ne bi več videl bahača, lažnika in strahopetca. (Iz knjige: Volk spokornik.*) Ali vam je kaj všeč ta Petelinški junačina. Kaj se hoče. Kurje srce je pač le kurje, ali ne? Pa čujmo le še kaj drugega! ❖ Ivan Albreht: Trija branja« O, jojme, to so križi in noč in dan krbi, še predno mož končan bo, ga soince raztopi! Ze pet dni smo trpeli, zdaj bo pa vse zaman, sneženega moža nam pregnal bo solnčen dan. Tako je bil ponosen, zastaven in čokat le glavo bi mu danes naredil še moj brat. Saj bi že lahko včeraj docela bil gotov. Pa nismo se zedinili, kak naj ho nos njegov. Pri nas smo trije bratje in vsak ima svoj nos, pozimi smo obuti, poleti vsak je bos. Po kom naj mož sneženi dobi sedaj svoj nos? Pa naj ga še obujemov naj li ostane bos? Tako smo se prepirali mi bratje, vsi trije. In skoro smo razjarjeni skočili si v lase. Nazadnje se pa soince z neha nam prismehlja,, ostal je mož brez glave, a mi pa brez — moža. (Iz knjige: Zelena livada.*) Prav se jim godi, tem čudnim trem bratom, ali ne? Zato jih kar lepo pustimo, da počakajo druge ugodne prilike, ko bodo morda spravljivejši. Medtem lahko slišimo še Andersenovo pripovedko : Hralllsa mm grshii. Živel je kraljevič mlad in lep. Rad bi se bil oženil, toda samo v kako kraljično,, pravo, resnično kraljično, ne samo po imenu, nego tudi po krvi, ki bi Imela vse lastnosti in slabosti kraljevske. Ves svet je obhodil. Iskal je in izbiral. Kraljičin je bilo na izbiro, a pri vsaki je našel kaj, kar ga je spravilo v dvom nad njeno kraljevsko pristnostjo. Tako se je vračal vedno sam domov, in vračal se je žalosten, ker bi se bil ies hudo rad oženil. Kar se zgodi, da nastane nekega večera huda nevihta. Bliskalo je in grmelo, kakor da bi podli Lahe čez Sočo. Dež je lil kakor da bi v nebesih škafe praznili. Pa ti potrka prav tedaj nekdo na mestna vrata in sam stari kralj gre odpirat, čeprav je bil že v copatah Pred vrati pa stoji kraljična. Premočena je do kože, od las ji curlja voda, v zlatih šoiničkih ji žveklja od mokrote. Toda vkljub temu je trdila, da je kraljična. »No« si misli stara kraljca, kraljevičeva mati, »kmalu bom spoznala, si li kraljevska ali ne.« A rekla ni nič, nego šla je, da ji pripravi ležišče. Na dno postelje položi grahovo zrno, nanj pa naloži dvajset pernic, na katerih naj bi došla kraljična spala. Drugo jutro jo vpraša: »Kako si kaj spala?« »Oh, strašno slabo! Nič!« odvrne kraljična, zdehajoč in pretepajoč se. »Vso noč nisem zatisnila oči. Sam Bog ve, kaj je bilo v moji postelji. Ležala sem na nečem trdem, da sem vsa višnjeva Po životu!« Sedaj je bila stara kraljica prepričana, da je ta kraljična res kraljična, ker je skozi dvajset pernic in še dvajset žimnic čutila 'eno samo, edino graimvo zrno. Tako občutljiva more biti :e resnična kraljična. Mladi kraljevič se ie ž njo poročil. Niso pa onega graha snedli. Shranili so ga v muzeju, in je še sedaj am, če ga ni uničila svetovna vojna. (Iz knjige Andersenove pripovedke.* Za slovensko mladino priredila Litva. Splošna knjižnica 7). Ala je bila to kraljična, kaj? No, pa čujte še o možu povodnjaku, ki straši okrog. Tale je s Koroškega! * Ivan Albreht: Pri Oravi. Pri Dravi gode vodnji mož: dabun, dabun^ dabun. Le godi, mene že ne boš, privlekel v svoj tolmun Je soince zdaj že prelepo, dabun, dabun, dabun, kar sam ostani vodnji mož in čuvaj svoj tolmun. Preblizu deklica je šla, dabun, dabun, dabun, In šap! je hlastnil vodnji mož in pahnil v tolmun. (Iz rokopisnega gradiva za ’ mladinski mesečnik »Zvonček« v Ljubljani.) Imate še roditelje? Ako komu ni dano, da bi praznoval te lepe praznike v krogu svojih dragih, naj čuje, kako je mislil eden največjih Slovencev o materi. Mislite tudi vi tako in čujte, kaj je pisal o svoji materi kot šestnajstleten diiak Ivan Cankar: Hataršo Kadar ti pogledam v oko, ljuba meja mati, pretrese mi srce in vsi dobri sklepi mi polnijo dušo, katere mi pa malokdaj izpolni v poznejših dneh lahko» mise'na glava. Bogve, ko'iko bi dal, da bi me ne pog edala nikdar žalostno. Dal hi vso svojo srečo, ker takrat vidim v tvojem pogledu vso kazen, katera me lahko-rniselneža zadene, ker v samoti tako malokrat mislim na tvojo žalost. Kadar me obiščeš v mestu, vidim tvoje prošnje v tvojem pogledu prej, nego pridejo iz tvojih ust. In kadar mi govoriš trde besede, bi skoraj ne verjel nanja, ko berem v tvojih očeh tako veliko ljubezen, ko vidim, da bi me rajša poljubila, kot mi očitala moje ravnanje. Kako se mi srce stiska, kadar vidim v tvojem očesu nezadovoljnost! Kako si želim, da bi trenutki hitro odleteli, da bi se name spet ozrlo prijazno soince, tvoje oko! V tvojem očesu vidim odsev svojih del; vidim, ali so vredna plačila ali kazni. Bog ne daj, da bi kedaj, ko bo moje obzorje širje, ko bom gledal svet kakor z visoke gore, in ne kakor iz ječe, ko bom imel svoje prepričanje, in ne tisto, katero mi bodo vbjalj v glavo drugi, Bog ne daj, da bi zaslužil takrat en sam žalosten pogled tvojega očesa! Ohrani mi nebo to oko do zadnjih dni mojega življenja! Naj bo tvoja sodba, ljuba moja mati, o zadnjih dneh mojega življenja z lepimi črkami zapisana v tvojem očesu! (Iz mlad. lista »Novi rod«, kakor spodaj.) Lepe misli, vredne tega velikega moža! Ne pozabite tudi onih, ki jih ni med nami, ki ne smejo dati svojemu veselju duška v materinem jeziku. Gotovo se še marsikdo izmed vas spominja obiska slovenske koroške mladine v Ljubljani in one iz Slovenije na Koroškem. Medtem ko vi sedaj svobodno lahko rabite govorico svojih roditeljev, se morajo oni mučiti z jezikom, ki jim je tu» Spomnimo se jih in pišimo jim tale Pisraa ¥ Horotan. i. Pa ti — in ti — in ti, kako se vam gadi na oni strani Karavank? Še pomnite kaj svojih znank še pomnite Ljubljano? Le nič solza v oči, pogumni ne ihti! Šum Vardar, molči Triglav, molče sporoča vam v pozdrav da mislimo na vašo rano. II. Ne h'kaj, hčerka Gospesvete, Saj Sava ti sester nešteto rodLr Kjerkolj z okna nagelj rdi, povsod ljubezen cvete le zate, hčerka Gospesvete. III. Povej vsem ob Glini, Žili in jravi, da jih vsak dan moja misel pozdravil Zdaj so še šibke moje roke, toda bratov mojih moč ie kakor veletok deroč. In moi- bratje se jeklene, ko vidijo teči vaše solze. Ivan Albreht. Za Veliko noč sem vam pravil o mladinskem listu »Novi rod«, ki izhaja v Trstu, da more naši tamkajšnji zasužnjeni mladini vsaj nekoliko nadomestiti pomanjkanje slovenskega pouka v šoli. Kakor vam je gotovo vsem znano, divja in besni Italija proti ljudem naše krvi na vse mogoče načine. Požiga jim hiše, jih pretepa, zapira in pobija, tako da se jim ne godi mnogo boljše nego nekdaj našim pradedom v turški sužnjostl. Laški bič mora tam občutiti tudi naša mladina, ki ima ta edini greh na sebi, da čuti, misli in govori slovensko! Slovenska mladina v svobodni domovini, ne pozabi svojih bratov in sester onstran krivično nam usiljene državne meje! Misli nanje zlasti v veselju, misli in skušaj jim pomagati. V mladih letih se pripravljaj na klic^ ki te čaka! Dasi zdaj še nisi zmožna velikih in junaških dejanj, si vendar zmožna velike ljubezni. To svojo ljubezen pa boš pokazala najlepše na ta način, če boš ljubila in podpirala pri svojih brar tih vse, kar je njihovega. In »Novi rod« ie njihov, njihov najdražji zaklad, njihove svetišče slovenske materine besede. Ljubi tudi ti, mladina v svobodo, domovini, to lepo svetišče svojih neod-rešenih bratov in sester! Ljubi, beri In naročaj! Nimaš denarja?!... Pač, pač, saj ga imaš! Malo si je treba odreči pri sladkarijah, malo pri kaki zabavi, pa je kmalu dovoli za naročnino in še čez. ITt' erüöiä „JutränUm Hiwostim“ iäew. 274 z čame 35. decembra 1§23. 3P*f , ...... U mfcw,i -.11 » ■•*■•&*******«*#• rit O.»?.-! «*J>»•*.-* ‘■»■WtWM WlKTB»:** Wilw—e» i« jiiul'-fWaiWiaWIW—l Ako ti starši m tvojo pridnost ponudi* jo kako najrrado, Izberi si »Novi- rod«. S tem razveseliš starše, sebe in pomagaš trpečim v Primorju. Ni dovolj, da pravš: »Domovina, vedno mislim nate in na neosvobojene brate« — treba je to potrditi tudi z dejanji, vsak Po svojih močeh in zmožnostih! »Novi rod« dobile in naročite lahko v knjigarni »Jugo-;Slovenske Matice« na Kongresnem trgu v Ljubljani. j Da vam pokažem, kakšen je list, naj vam podam tu par primerov iz njega. .Seveda so to samo drobci iz te bogate zakladnice! * Pogreb mraveO« Da imajo mravlje najbolj urejeno gospodarstvoi, je znano. Da kaznujejo zločince in ih tudi usmrtijo, to tudi vemo. Pa povejmo še kaj o pogrebih. V Zapiskih Linne-jeve družbe v Londonu beremo po>ročilo o takem pogrebu. Poslala ga je dama Hatten iz Sydneya v Avstraliji, videla je pogreb na lastne oči. Slišala je nekega dne vpitje, vpil je njen štiri leta star sin. Njegovo telo je bilo vse objedeno od mravelj, na katerih gnezdo se je bil vsedel, ne da bi vedel zanj. Z njeno in njene dekle pomočjo so mravlje odstranili, kakih dvajset je bilo mrtvh na tleh. Ko pride gospa pol ure pozneje zopet tja, vidi, da so mrtveci obdani od velikega števila živih. Videla je, da se bo nekaj zgodijo in radovedno je čakala, kaj bo. Štiri ali pet se jih je odstranilo od drugih in šle so na grič, na katerem je bilo veliko mravljinčje gnezdo. Gredo notri in pridejg Čez pet minut zopet ven, sledijo jim druge. Vstopijo se v vrsto in letijo tja, kjer so ležali mrtveci. Dve mravlji gresta naprej in dvigneta truplo mrtve tovarišice, sledita dve drugi brez bremena, potem spet dve z mrtvo mravljo in tako naprej. Sprevod Šteje nazadnje 40 parov. Procesija gre po-'Časi naprej, zadaj pa kakih dvesto mravelj, neredna četa. Od časa do časa sta se nosača znebila bremena in prevzela sta ga onadva, ki sta korakala zadaj. Tako so prišli meniaje se, do nekega peska bli.ru morja. Spremstvo je sedaj začelo kepati jame, v vsako so položili mrtvo mravljo. Potem so pa kopali da-Ho, dokler niso bili vsi grobovi zasuti. Čeprav je morebiti to slučaj, kjer so na prav svečan način pokopali junaške bra-‘niteljice gnezda, vendar vemo, da imajo mravlje posebna pokopališča za svoje mrtvece. Opazovali so to zlasti Angleži, Cook, Lublock in Parren White. Posebno opazovanja Farrena Whita so merodajna. Bil je duhovnik in se je za pogrebne obrede prav res zanimal. Nekoč je strese! del gnezda navadne poljske mravlje v veliko stekleno posodo; delavci so seveda takoj začeli graditi nove hodnike in izbe. Ker so se pa najbrž preveč trudili, jih je več obležalo 'mrtvih na tleh; spravili so jih na vrh gnezda in tam na tla, kakor kake ponesrečence. Tam so obležali, ker jih je bilo nemogoče spraviti Po gladkih steklenih stenah jetnišnice ven na prosto. Da bi jih pri delu okrepčal in ker ie mislil, da so mravlje lačne, je postavil Parren tri majhna, z medom napolnjena koritca iz papirja na površino gnezda. A niso planile na med, kakor to naredijo običajno, temveč porabile so korita ,za pokopališča in nosile so mrliče notri. Po treh dneh je bilo v enem koritu 140 mrtvih, v drugih dveh pa op 180. Tako so delale tudi z vsako drugo posodo. Ce je bilo mogoče, so splezale z mrličem tudi po gladki steni navzgor, samo da bi se ga iznebile. Skoro gotovo poznajo mravlje prav dobro pogubni vpliv gnijočih mrličev na zdravje dru-,gih. Pač^ pa je, kakor pravi Parren, skrb za žive vendarle večja kakor strah pred mrtvimi. Nekega dne vidi delavka ki je nesla mrtvo mravljo iz gnezda, da jo pokoplje. Položi breme na tla, da se za trenutek odpočije. Pogleda naokoli in vidi bubo, ležečo na tleh, ki si .seveda ni znala pomagati naprej; najbrže so Jo slučajno tam pozabili. Opazujoča mravlja takoj popusti mrliča in nese bubo kar mogoče hitro v gnezdo nazaj. Mrtvi naj le počaka, živi imajo prednost, tako si najbrže mislijo tudi mravlje. (Iz mladinskega lista »Novo rod«. 1 3. 1923, ki izhaja v Trstu.) * Oton Župančič: Stari i^edo. Brunda gunda, brunda gunda — meda polna skleda! Stari Medo — bistra glava: prazna skleda — Medo spava... Brunda gunda- brunda gunda — meda polna skleda! Ce pa vidi polno skledo, rad vam pleše stari Medo! Brunda gunda, brunda gunda — meda polna skleda! „ ({z mladinskega lista »Novi rod« 1. J-» 1523, ki izhaja v Trstu.) Lev N. Tolstoj: Lev, oseB in lisica. (Poslovenil A. Gradnik.) Lev, osel in lisica so šli na lov Nalovili so mnogo zveri in lev Je veld a ■' ‘TfM.rtf.ggr oslu, naj deli. Osel jo razdelil natančno na . tri dole. »Mo, zdaj pa vzemite!« Lev se je razsrdil, požrl osla in velel lisici, naj razdeli. Lisica je zbrala vse na velik kup, sebi pa pustila majhen kupček... Lev je pogledal in rekel: »No, ti prebrisanka! Kdo te je naučil tako lepo deliti?« Ona mu je rekla: »Kaj pa je z oslom bilo?« (Iz mlad. lista »Novi rod«, kakor zgoraj.) *. Cvetko Golar: ria gori cb inavihti. Na visoko grem goro, ki z oblaki je ovita, gledal bom, kako se dež vsiplje skozi črna sita. n Tam se bliski križajo in grome y dolino našo — jokajo paslirci se, ki zdaj morajo na pašo. Jaz pa sem na gori, tam meni zlato solnce sije, poleg mene mavrica Savo ali Sočo pije. Nad menoj je sinji svod pod menoj temina črna, od obzorja daljnega zgrinja zarja se srebrna. (Iz mlad. lista »Novi rod«, kakor zgoraj.) Karel Širok: Ooiglas. Dolgčas nas preganja — v vrečo ga denimo, k vodi ga nesimo, kjer se vrba sklanja, stara vrba sred pečin! Tam postavimo si mlin. Mlin se bo vrtel, dolgčas nam bo mlel; kadar ga semelje, v vodo ga iztrese, da ga tok odnese. (Iz mlad. lista »Novi rod«, kakor zgoraj.) Kljub najboljši volji menda še nisem ustregel vsem. Tem, da je to zelo težko, dosegel bi pa vseeno rad. Imeli bi radi darila, ki jih lahko otipljete, shranite doma in jih imenujete svojo last. O, že razumem, saj v tem smo si stari in mladi enaki. Zato vam tudi ponudim darila in sicer kar pet. Poslušajte in preberite tole: Nisem te kupil, da bi te rad imel, temveč zato le, da bi.se malo grel, da bi tvoje kosmatinice grele moje žilice. • Sedsif - Za pravilno rešitev te narodne uganke razpisujemo za mladino iz družin, ki imajo naročene »Jutranje Novosti« pat nsgrad: 1. Pratika na deco, luksuzna izdaja. 2. Pratika za deco, navadna Izdaja. 3. Andersenove pripovedke, /a slovensko mladino priredila Utva. Splošna knjižnica 7. 4. Pave! Oolia: Peterčkove poslednje sanje. Božična povest v štirih slikah. Splošna knjižnica 11. 5. Fr. Milčinski: Mogočni prstan Narodna pravljica v štirih dejanjih. Splošna knjižnica 12. Rešitev uganke je treba poslati uredništvu »Jutranjih Novosti« potom dopisnice, kjer naj bo označena rešitev in naveden natančen naslov rešilca najkas-neje do 31. decembra 1923. V prvi številki lista po novem letu objavimo imena tistih rešilcev, ki bodo prejeli nagrade. Ako prejmemo več pravilnih rešitev nego je nagrad, bo žreb odločil srečo. Da bodo imeli naši mladi prijatelji nekoliko vpogleda v te knjige, jim zaupamo že sedaj par skrivnosti: * Tone Gaspari: lovec pomeril j©. Lovec pomeril je, v repo zadel, zajček zbežal je v goščo vesel. Pa se do grma priplazil je spak, zajčka ujel je zvili lisjak. Psi so zalajali, zajček ušel, lovec lisjaka v noge zadel. (Iz »Pratike za deco«s ki je gotovo ena najlepših mladinskih knjig, kar smo Jih doslej imeli Slovenci.) Zvestin in Liza (plešeta in pojeta): Oba: Domači sva živalci! Zvestin: Kuža havhav, Liza : Muca mijav! Oba: Vsakomur sva po godu, kmetu in gospodu! Zvestin: Havhav! Liza: Ml javi Zvestin: Stražar serfi zvesč, rentačim, rad in kažem rad zobe. Kdor bi gospoda lotil se, gorje temu, gorje! Liza: Jaz pa sem gladka, sladka vsa, pa le ujamem miš, in kdor predrzen si z menoj, jo s krempeljčki dobiš! Zvestin: Malo havhav! Liza: Malo mijav! ...... - Oba: Pa na obe plati, za vse stvari je prav. Zvestin: Havhav! Liza: Mijav! (Iz knjige Fr. Milčinski: Mogočni prstan.*) In še tole: Mamica: Ah ne plakaj dete moje zlato, kmalu nagne se tvoj kratki dan, za trpljenje in gorje bogato boš iz božjih rok obdarovan. Zopet, zopet boš pri meni, zlati, ljubljeni otrok, in nobena moč in sila naju več ne bo ločila. (iz knjige, Pavel Golia: Peterčkov© 99* slednje sanje.*) Tako! Zdaj sem morda le ustregel,1 če že ne prav vsem, pa vsaj večini, Za» to se smem posloviti in zejira vseza skupaj prav vesele božične praznike in srečna^ zdravo in veselo novo leto! Z •) zaznamovane knjige prodaja Zvez* na knjigarna, Ljubljana, Marijin trg L Pri* meri Iz teh knjig so odbrani t dovoljenje!^ založništva. Straussova opereta NETOPIR veseloigra v 5. delanjih v glavnih ulogah: El II, HIBE Pili! sa Igra na božične praznike v torek 25., sreda 26., žetrtek 27., petek 28. dec V El Bil“ Lastni orkester proizvaja Straussove skladbe! EUR! mu OGLASI: n»» Cena oglasom do 20 besed Din 5'—; vsaka nadallna beseda 25 para. z davščino vred. SRD r zobna pasta Vas more popolnoma zadovoljiti. 19 IIP orni na surovo olje od WhUohead-Werke St. Polten, sistem Bach-rich-Huber, 424 okretov, nov še nerabljen proda pod ugodnimi pogoii Pokojninski zavod, Aleksandrova c. 12. II se sprejemajo v polno popravo, se poniklajo, emajliralo z ogniem in shranijo preko zime. „TRI BUNA" F. B. L Karlovška o. 4, tovarna dvokoles in otroških vozičli ov. iülülIHllü’l!' III VELIKA IZBIRA pesmi romanov cirarn novel povesti mladinskih spisov Operni libreti Muzikalije Zvezna knjigarna Ljubljana, Marijin frg 8 ZAHTEVAJTE CENIKI • '««no JWJI m mtm iiiiiiiii Eli pilila oiii. sluga ali kaj sličnega želi vstopiti mladenič, vešč slovenščine, angleščine ter deloma nemščine. Ponudbo na upravo lista pod »Employment«. graščino z živim inventarjem, pohištvom, poliedelskimi stroji, 10 orali zemlje, lepim sado nosnikom, travnikom, njivami, lastno elektrarno na vodno moč, z eno malo opekarno z inventarjem, 10 minut od železnice. Kupcu takoj stanovanje na razpolago. Grnjščin» ima 24 sob, poleg 4 velike stavbe, opekarna je brez konkurence, kupec lahko prevzame takoj vsa došla naročila z« opeko. Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov v Upr. 1. za 200 do 400000 K — oz več proti dobremu obrestovaniu in zemljiškem zavarovanju kakor tudi proti plačanemu sodelovanju za že mnogo let obstoječo In dobro prospevK|očo trgovino z maš. blagom v Mariboru, nahajajočo se na najbolj prometni cvsti z Veliko bodočnostjo se išče lako). Glavnica ae lahko poroži tudi polagoma. Ceniene pismene ponudbe na A. Bi mar, Maribor, hotel Merun. V mojem stanovanju postavljena dva aparata „Toplodar“, ki ml ogrevata z velikimi prihranki stanovanje, sta izvrstna, zato te aparate vsakemu priporočam. Anton Ivankovič, Somob'or, Naroča se: „Jugometalija", Ljubljana, Kolodvorska ulica 18 ali R. N'i'iä in drug, Maribor. s kletmi v Sp. Šiški naprodaj. Kupcu se odda po dogovoru ena soba takOj. Naslov v upr. lista. pri Mariboru, 76 oralov, in sicer 20 oralov niiv, 40 oralov travnikov, sadonosniki, 31/, orale vinograda prima, ostalo gozd, vse v ravnini z Vili slično hišo in 5 gospodarskih objektov. Živine ie 11 krav, 18 glav mlade goveđe, 2 para volov, I bik pinegauer, 2 konja, 18 ovac, 27 prašičev, 50 perutnine, potem živež in krmilo do prihodnje letine, kakor mošt in vino ter električna moč se proda za OV, miljonov kron do petka 21. decembra potom pisarne Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. garantirano p o po le n, izide v kratkem. Tudi zunanje Inserate, naročila, akviziterja za večje okraje sprejema »Marstan«, Maribor. Za siiiio mm so spreimejo tnkoj 4 dobri mizarji zn pohištvo v trajno dalo. Vprašati pri Florijanu Strauss v Tu ali. m si želi z dijftkinio liceja ali učiteljišča mlad izobražen gospod, absolvent 6. realke, sin tovar narja — Ponudbe pod šifro »Mladost* na upravo lista. jUU ufl Z daljšo prakso, pošten in marljiv, želi premeniti službo na kakšno veleposestvo. Ponudbe pod „Oskrbnik 1024-* na tajništvo rud. stranke Maribor. z 2 do 3 sobami, kuhinjo la z vsemi pritiklinami, deloma tudi s kopalnico in vrtom, bo oddal v kratkem v novih hiiah ob Dunajski cesti severno od topničarske vojašnica Pokoj* ninski zavod sa nameščence, Aleksandrova cesta št 12. Ponudbe do 7. t m. Plina v Ljubiji v sredini mesta, več skupaj fttt posamezno odda takoj v najem Pokojninski zavod, Aleksu* drova cesta 12. lan zaMa. Podpisani s tem lastnoročno potrjuje, da )e tvrdka R. Nipič in drugovi postavila v našem lokalu „Toplodar“, ki je takoj pri prvem poizkusu izvrstno funkcijoniral ter toplota v primeri s prej postavljeno lončeno pečjo daleko nadkrilj»' val» prejšnjo. Posebno je še omeniti, da je to Iznajdbo priporočati kar najtopleje vsem tvrdkam, ker v istini asdkri* ljuje vse do sedaj nove Iznajdbe. V primeri z malimi etroškl, W so potrebni za kurjavo te na* prave nikakor ni cena pretirana. — „Triglav“, zavod za filmsko industrijo, Mihael Murko, Maribor. — Naroča se: R. Nipič in dr. Maribor, ali „Jugomvt*» lija", Ljubljana, Kolod. uL 16. iii Mi plotu bele, za oblaganje sten proda Pokojninski zavod, Aleksandrova a. 12. ijam v sredini mesta, Velik, ali po* lovlco odda takoj v najem Po* kojninski zavod, Aleksandrova cesta 12.