THE only slo-
JI venian | between
daily } new ' S YORK & chicago ■
the best me-i dium to reach
g 180.000
sloveni-
america.
■ ans in u. s., ca-nada and so.
i

1
m

s
"we p
allegia; : our pl,
to the	- ■
lig for
it stands: one s nation indivis- s ib le with li- ■ berty and ju- ■ stige for all." ■
NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA
VOLUME iii. — LETO iii.	CLEVELAND, 0., ČETRTEK,(THURSDAY) JULY 8th 1920	ŠT. 160 (NO.)
Single Copy 3c	Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c
Published and distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, General		
NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA
"Živ mrlič" deset tednov.
Fort Smith, Ark, 7. julija.— Hubert Wright, 26-letni far-JTler in svoje čase vojak ame-liške armade, ki se je vdele-žil bojev v Argonah, je že de-Set tednov popolnoma duševno otrpnjen; že deset tednov ni izpregovoril besede, že deset ednov ga hranijo potom po-s6bne cevi in ves ta čas je oči-Jidno duševno popolnoma mr-eVi Toda navzlic vsemu te-še živi in je še fizično pre-C6j krepak!
Najprej se je mislilo, da je 0 slučaj spalne bolezni, toda zdravniki, ki so dosedaj ^egov slučaj od bližje prou'ci-^ pravijo, da je to le katalep-lcfia otrpnjenost.
Eberle, ki je tekom voj-ne 'bil prideljen ameriški Mornariški bolnišnici v Fran-je temeljito preiskal ta
slučaj.
Storili smo vse, kar pozna 2 ravniška veda, da ga zbudi-y10'' pravi dr. Eberle. "Dva-at tekom šestih tednov ise je to posrečilo s pomočjo 6 ektrike, toda po preteku pet-naJstih minut se je vselej po-^%nil zopet v še večjo dušev-110 spanja."
Wright ostane v vsaki pozi-^1' v katero ga položi strežni-' Drži svojo roko nad gla-cele pol ure, nakar mišice ,0aSroma oslabe, kar pa je ven-ar ve!5 kot more vzdržati po-p^čni Zdrav človek. '
Nedavno tega je Dr. Eberle riredil, da je krajevna zdrav-
Snovanje tretje stranke.
izveza obiskala Wrighta. j ^ konferenci z dr. Eberle jem
Po je
zdravnike, mneju moglo
i . ®lednji vprašal v,1. bi Po njih . 1 Uspešno za vzbujen je bol-• a. Eden izmed zdravnikov
Najdite moža, ki ga je hip-^tizirai."
Wrightov dom je blizu Car-^S'Ville, Okla., ter je po po-^ farmer. Pred malo manj enim letom je prišel iz akcije in meseca decembra 6 j® oženil.
v. ^Malu nato so njegovi star-^ ^ njegova žena apazili, da
nekaj ni v redu.
> ejal je, da mu nekdo stre-^ Po življenju in je začel nosi-
® sabo revolver,
v je to stanje postajalo no slabše, bo ga odpeljali v
I'adno
bolnišnico v Houston, Tam se je kmalu pogrez-popolno duševno onemog
nil v
lo
,s^ Nobena stvar ga ni mo-zbuditi. Spoznal ni niko-iV 11 Več, toda potom prehranje-. ^'a s posebno cevjo, se mu
Chicago, 7. julija. — Duh, ki prevladuje med zbiraj očimi se elementi, ki stremijo po ustvaritvi tretje stranke, je v prvi vrsti duh konstruktivno-sti.	_
Popolnoma nemogoče je ovreči dejstvo, da se obe stari stranki o nevarnosti malo zanimajo za preosnovne probleme in zelo močno je prepričanje, da je temu tako, ker je v prid kapitalistom in da se je teh vprašanj izognilo na njih željo.
Naša dežela še vedno ni sklenila miru s svetom. Storili nismo še nikakih korakov za o-hranitev svetovnega miru. Vsi tujezemski narodi niso o nas pravilno poučeni in nas zasmehujejo. Še vedno nas teže avr tokratične naredbe in oblasti, katere so se vstanovile za časa vojne. Konstitucija ne predstavlja ve!č drugega kot raztrgano tarčo, v katero streljajo razni kompanijiski advokati in je med ljudstvom samo še predmet sumnje.
Kdo ima dobiček od tega položaja? Velik bizneg! Tok proti plutokraciji je direkten in silen.
Pomirjen je industrijalnih nemirov s pomočjo zveznih vojaških čet pod vojnimi zakoni, je jako cenena in udobna metoda velikega biznesa. Ljudstvo pa plača račun v celoti.
Uvedba neprostovoljnega suženjstva potom zveznih IsodiSč v Indiani, je poteza v prilog plutokracije, ki znači, da veliki biznes ni imel nikdar poguma, da osebno kaj postavlja v nevarnost.
Visoke cene in splošna luk-surijoznost imajo za posledico, da se vojni bondi zbirajo na Wall Streetu in naši ekonomisti in finančniki izjavljajo, da ise s to stvarjo ne bo odnehalo toliko .'časa, da bo ljudstvo popolnoma obubožano ali pa da bo odvisno za življenje od dneva do dneva.
Sirom dežele se sliši klic po tretji stranki. Tu v Chicagi se zbirajo trije bistveno radikalni elementi, ki pa so glede osnovnih principov progresiviz-ma v popolnem sporazumu.
Ako ise združijo na podlagi teh osnov in s tvorijo novo stranko, tedaj bo to brez dvoma imelo jako velik vpliv pri našem narodnem odrešenju izpod jarma vladajoče plutokracije.
Svarilo Nemčiji.
Spa, 7. julija.—Lloyd George je Nemčiji izročil ultimatum, v katerem je rečeno, da se bo konferenca v Spa končala, ako kancelar Fahrenbach in njegovi delegat je ne prinesejo na površje definitivnega predloga za razoroženje do 3. ure danes popoldne.
Nemci so prosili, da se rok za izvedbo grožnje podaljša
Trgovina z Rusijo je obnovljena.
Washington, 7. . julija. — Ameriška vlada je danes zopet potrdila obnovitev trgovine z sovjetsko vlado.
Ko se je podvizela ta akcija, se prav nič ni omenilo, da se zahteva od boljševiške redne vlade $100.000.000, katere je Amerika posodila Rusiji, ko je
vsled tega, ker so nekateri iz- bila v občevanju z Ameriko v
med njih vojaških delegiatov odsotni.
Na konferenci se je tudi odločilo, da se bo prošnjo Turčije za preuredbo njene mirovne pogodbe odločno odklonilo. Seveda, o tem vprašanju bo končno odločil šele najvišji svet.
Nemški vojni minister Ges-sler, je ,v pogovoru, kmalu po dohodu v Spa izjavil, da se veseli, da mu bo dana prilika, da razpravlja o razoroženju, toda je dal obenem tudi razumeti, da bo resigniral, ako zavezniki ne podajo ugodnejših pogojev, kot pa so jih dosedaj.
Fehrerabach se je obrnil na (zaveznike, da zaupajo dobrim namenom Nemlčije.
"Star mož sem," je dejal Fehrenbach, "in poznan vsled svoje poštenosti. Državni zbor me je poveril, da izvedem pogodbo in jaz sem vam isto tudi obljubil. Odgovarjal bom pred neko višjo silo — pred svojim Bogom — ako ne izvedem teh obljub." Ko je kancelar to govoril, so mu prišle solze v oči;
Toda govor ni < imel dosti u'cinka na angleškega ministrskega predsednika, ki je zahteval, da takoj poda dokaze, da ima Nemčija dobre namene.
Lloyd George je izjavil, da je ententa razočarana, ker Nemčija še ni izpolnila svojih obveznosti. Dejal je, da je NemiSija upravičena do 100.000 vojakov in pušk in do 2000 strojnih pušk. Mesto tega pa ima Nemčija danes 200.000 vojakov, 50.000 strojnih pušk, 12.000 topov in na miljone pušk.
"Mi nočemo biti brezobzirni, toda namenjeni smo, da noče mo imeti neprilik niti z nemškimi militaristi niti z nemški-
moč kmalu zopet po-
Proti koncu aprila ga
rila g •e^eljž
svetovni vojni. Ko se je sklenilo ponovno obnovitev trgovine z Rusijo, se je pri tem popolnoma prezrlo pripoznanje de facto vlade Rusije. Hugh Gibson, minister Poljske, ki je sedaj v Washingtonu, in ki je začasno nastavljen v državnem oddelku, je naznanil to novico, pri čemur je tudi povedal, da je Amerika pod vzela te korake popolnoma neodvisno od zaveznikov.
O tej mogoči pogodbi se je dalj Časa že premišljevalo in ukrepalo med Združenimi državami in narodi, ki so bili v svetovni vojni. Reklo ise je že, da je bila to tista ponudba, katero je Amerika dala zaveznikom v adoptiranje.
In takrat se je odgovorilo in predložilo nasprotni predlog s sugestijo, da bi se obnovilo trgovsko zvezo \z Rusijo, toda bi se rabilo v zamenjavo blaga ruske kooperative.
Toda Združene države so bile mnenja, da so kooperative, uista novi j ene še pod redno carsko vlado, popolnoma pod boljševi-ško nadvlado, in da bi trgovanje s temi kooperativami bilo baš isto, kot bi pripoznali ljudsko rusko vlado.
Boljševiki so imeli dobre argumente v tujih državah, kaj delajo zavezniki z Rusijo. Navajali so, da zavezniki stradajo nedoložne otroke in žene v Rusiji stem, da nečejo trgovati z ruskim narodom, ker bi radi spremenili rusko vladno formo.
Poročilo pristavlja tudi to, da bo vsak trgovec lahko imel to zvezo, toda odgovoren bo le on saih, kakor tudi njemu pripade vsako rizkiranje.
Eno pa je gotovo: Rusiji so
Boj za žensko volilno pravico se še le pričenja.
Boj za žensko volilno pravico se je pričel. Demokratska stranka prosi predsedniškega kandidata Cox-a, da naj vpliva na države z večinsko demokratsko postavodajo, da naj ratificirajo amendment o žensk j volilni pravici, iže ga še niso ratificirali. Republikanska stranka dela isto pri Hardingu. Prišlo je tekmovanje obeh strank, toda prikazala se je na površju tretja stranka. Ameriška ustavna liga, ki je že prosila postavno prepoved pri distriktnem columbijskem najvišjem sodišču, katera naj veže roke državnega tajnika Colby-a, da ne more naznaniti narodu, da je že 36 držav sprejelo žensko volilno pravico. Ta liga navaja v postavni prepovedi osem točk, izmed katerih pravi prva, da u-stava Združenih držav daje izključno vsaki državi posebej pravico, komu naj ona da pravico do volitev. V drugih točkah se navaja par držav, ki iso nepostavnim potom prišle do ratificiranja in tako naprej.
Demokrat je imajo sedaj tri države, v katerih bodo delali nato, da se ratificira ženska volilna pravica. Te tri so: Louisiana, Tennessee in North Carolina. Cov. Cox se je že izrazil, da je dolžnost države Louisiane da se izreče ;za žensko volilno pravico, da bo tudi on delal na to, da jo poistavodaja odobri. Rekel je: "Jaz morem izraziti zaenkrat le moje mnenje. To je pač stvar, katero država dolguje demokratski stranki in mora ukreniti takoj."
Poljaki zopet tepeni En miljon oborože-
od boljševikov.
Berlin, 7. julija. — Poljska fronta od Pripet pa do Carpathians je popolnoma razbita in situacija je zelo slaba. To poročilo je dobil list Allgemeine Zeitung v Berlinu od zanesljivih uradov.
Rusi potiskajo Poljake južno od Kijeva in Rovna, kjer so naleteli le na male odpore.
Warsavsko poročilo listu Frankfurt Zeitung pa pravi, da so boljševiki pričeli z ofenzivo na severni fronti, to je severno od Molodecno-Polotsk železnice; naredili so prvi napad, toda se jim ni posre'cil, kot so si predstavljali.
-o-
so lincali napadalca bekletevega.
nih moz ima Nemčija.
Danville, Va., 7. julija. — Red Roach je bil ustreljen od oborožene trume farmer j ev prav blizu Roxboro, N. C. Farmer j i so se hoteli maščevati nad njim, kjer je on napadel 13-letno hčer nekega farmerja. Iskali so ga dvanajst ur, pred-no ;so ga našli, nakar so ga kar na svojo roko sodili in ustrelili. (Zakaj pa imamo sodnije in sodnike v Ameriki?)
dva Črnca sežgana na
grmadi.
Pariz, Tex., 7. julija. — Tukajšnje oblasti so prepričane, da sta 'črnca, brata Herman in Irvin Arthur,, katera je množica sinoči sežgala na grmadi, zakrivila umor farmerja j. H. Hodgesa in njegovega sina Williama.
Kot se trdi, sta črnca rav-Kakor je videti, bo boj zopet no predno se ju je sežgalo, iz-
™ —i'" j« deja, Uoyd »
George
Fehrenbach je naštel izvan-redne razmere v Nemčiji tekom preteklega leta ter je dejal, da ,je sedanja armada potrebna, ker so radikalni in razne bande roparjev po deželi dobro preskrbljene z orožjem.
tudi druge države. Stvar se ■priznava malo bolj počasi, toda gotovi smo, da se skoro mora priznati, kajti ekonomične zahteve silijo in zahtevajo to zvezo.
zanimiv, bolj kot smo pričakovali. Bo li držala položena postavna prepoved, to bomo zvedeli v najkrajšem času. Da li pride ta razprava pred višje zvezno sodišče, je vprašanje tukaj, kdaj, bo prišla pred to najvišje sodišče. Najvišje zvezno sodišče nima svojega zasedanja nič preje kot še le v mesecu oktobru. Ako se obravnava zamudi z nižjem sodišču preko mesec oktober, potem se lahko zavleče pri najvišjem zveznem sodišču do meseca novembra, v katerem se bodo vršile predsedniške volitve, — in ženske ne bodo volile.
In danes se vprašujemo: Bo-do-li volile v mesecu novembru?
Dejal je strežnici, da naj prdš in ga pusti v miru.
y Njegova žena dala prepelja ^ to mesto, ker je bližje do-
i Dr. Eberle pravi, da je pred ^tkim izpregovoril nekaj be
Co^0t se poroča, se je v fran-k- armadi pojavilo tudi ne-■! sličnih slučajev, katere se $!*)*{* kot za neke vrste po-v 1Co ,od razpočenja šrapnele j^Pfsredni bližini. Kot se iz-teHL6 c'r- Eberle se je v neka-elev .lučajih bolnike potom .Strike in atletike popolnoma ^ulo nazaj k zavesti.
— Včeraj smo poročali o
dveh izgubljenih punčkah, ki ste ste izgubili blizu Garfield parku. Našli so jih že včeraj, eno miljo vstran od prostora, kjer se je vršil piknik. Našel jih pes, ki je nato pričel lajati. Na lajanje je prišel farmaraki pomočnik, ki jih je prepeljal v hišo. Ta velika deklica je povedala, da ste bili ves čas v gozdu ter niste znali domov. Obe ste bili izelo lačni in premo-Ičeni od dežja. Očeta izgubljenih punčk so takoj obvestili, da je prišel na mesto. Obe, Dorithy in Albina Mausser ste bili izgubljeni od nedelje, od desetih dopoldan, do včeraj zjutraj.
—	Pozor delničarji Slovenske Delavske Zadruge v Collinwoo-du. Tem potom se vam naznanja, da se vrši delniška seja v soboto zvečer, to je 10. julija, v Slovenskem domu. Zapomnite si, to je glavna delniška seja, in ker so zelo važne stvari na dnevnem redu, se vas poživlja, da se gotovo vdeležite te seje.
—	Anna Prohoremska, ki živi na 2535 vzhodni 35. cesti, je bila napadena včeraj opoldan, doma na svojem domu. Ropar je prišel v hišo z nastavljenim samokresom ter jo prisilil, da mu je dala sto dolarjev. Joe Marlevic, ki je videl ta prizor, je hotel ustaviti roparja, toda ta je oddal dva strela na Mar-levica, toda ni zadel.
javila, da nista hotela delati v soboto, nakar jima je Hodges dejal, da morata ali delati ali pa ise spraviti iz njegove koče in da je Hodgesov sin nato prišel v kočo, da ju vrže ven.
Črnca sta bila sežgana na grmadi potem, ko je druhal napadla tukajšnjo ječo ter ju osvojila. Žrtvi sta bili odvedeni na neki kraj, kjer je bil ob vznožju nekega droga za zastavo že pripravljen kup lesa. Oblasti so se danes pripravile, da preprečijo vsake nadalj ne izbruhe plemenskih bojev.
villa se bo podal?
— Dr. Jugoslav Camp štev.
293 W. O. D. W. se naznanja,
da se od sedaj naprej zboruje El Paso, Tex., 7. julija. — vsako drugo soboto v mesecu. Neka brzojavka na "E1 Paso zvečer ob sedmi uri, in sicer v Times" od poročevalca v Slovenskem narodnem domu, im Torreon, Mex. pravi, da je ne več v Grdinetovi dvorani.!Francisco Villa podpisal pre-To je bil sklep zadnje seje, da' mirje ter izjavil isvojo priprav se preselimo v S. N. D. ClaneiUenost, da preneha z napadi na se proisi, da se gotovo vdeležijo vladne posadke in mesta te seje dne 10. julija, ker ima-
mo več važnih stvari na dnevnem redu. Pogovorili se bomo tudi radi veselice, ki sel vrši dne 1. avgusta.
J. R. Z. v Collin wood u poživlja, da se vdeležite seje v petek zvečer ob pol osmi uri v Kunči-čevi dvorani. Lepo se vsi prosijo, da pridejo na to sejo, ker ise bo ukrenilo glede namerava nega piknika.
—	H. J. Manning toži mesto Cleveland, oziroma okrajne komisarje za $1.000 odškodnine. Ona je bila namreč ranjena v lanskih prvomajskih pobojih, ki so se vršili na Public Square. Prizadete poškodbe jo še vedno ovirajo pri delu, 'zato toži, da se ji da odškodnino. Ona pravi, da so komisarji krivi njene nesreče, ker niso preskrbeli dovolj močne obrambe. — Ona je bila pobita na tla v bližini devete ceste.
—	Kadar novico zveste, povejte jo tudi nam. Mi jo priobčimo radevolje.
—	Kadar vam preostaja kak
Spa, Belgija, 7. julija. — Nemčija ima še sedaj en milijon oboroženih vojakov, ki imajo dva miljona pušk. Zavezniki so poslali Nemčiji noto, v kateri je povprašujejo, kdaj se bo Nemčija razorožila . Nemška vlada je vprašala zaveznike, da naj jim dajo na razpolago nadalj nih šestnaj st mesecev, da izpopolnijo pogodbo, ki govori o razoroženju.
Tak je bil nemški odgovor napram zaveznikom na ultimat, katerega so jim poslali včeraj iz Spa konference.
Zavezniki pa se ne strinjajo z odgovorom Nemčije ter so tudi "ovrgli sprejem tega odgovora. Konferenca je poklicala v posvetovanje maršala Focha in feldmaršala Wilsona, da sestavita odgovor nemški vladi, in katerega se že pričakuje jutri opoldan.
Zavezniki pravijo, da morajo vprašanja razoroženj a, premoga, vojnih kriminalcev in Dan-cinga preje rešiti, predno preidejo na kako drugo vprašanje.
Včeraj je bila tudi posebna seja med Lloyd George in Hen-Simons, nemškim tujezemskim 'ministrom. Angleški minister-ski predsednik je dejal, da se mu zdi nerazumljivo, kako more biti to, da nemška vlada dovoljuje stotisočim v Nemčiji, da nosijo puške, in da so te puške v rokah nemškega naroda proti volji nemške vlade.
In glejte, kaj mu je odgovoril Simons:
''Jaz si usojam povedati vam gentlemanu, da je tudi nekje del angleškega kraljestva, kjer ise dobi veliko več pušk in rokah naroda, in so tudi v rokah proti volji vlade."
Von Seecht se je izjavil, da je Nemčija delala na to, da bi razorožila svoj narod, toda bila je velika težkoča spraviti skupaj te puške. Kar se tiče brzostrelnih pušk, jih je Nemčija oddala že ob času premirja 25.000 in med premirjem se jih je dalo zavezniški komisiji 48.000. On pravi, da jih ima sedaj milicija 6,000, državna obramba 5.000, in policija 5000. Vlada je bila pripravljena oddati vse strojne puške v enem letu. On je tudi dodal, da imajo Nemci še 1,700 topov, ko jim jih pogodba dovoljuje le dve sto.
156 novih zdravnikov.
— Poberači kuhinjskih o-
stankov v Clevelandu so šli na štrajk. En dan so bili na štrajku. Potem pa jih je skli- dolar, spomnite se na S. N. D., cal skupaj direktor
Bernstein na Canal cesti, kjer so se pogovorili. Možje so zahtevali
ter kupite delnico S. N. D. v Clevelandu.
— Danes zvečer se vrši se-
povišanje iz $5.00 do $7.00, to- stanek pri tajniku dr. Tolstoj, da pobotali so se, da iso spreje- št. 26, ki stanuje na 1294, li le šest dolarjev. Mesto ima vzhodna 173. cesta. Da gotovo
^ i 250 teh kuhinjskih pdberačev. vsi pridete.

Columbus, 7. julija. — Državni zdravniški odbor naznanja, da so razven šesterih vsi dijaki medicinske fakultete, katerih je bilo 161, prestalo končni izpit.
-o-:
— Rudolf Šimek, star 18 let, se je pripeljal iz države New York. Šel je na dolgo pot; s seboj je imel $75.00 v denarju in eno vojno zadolžnico za $50. Tudi električno žepno svetilko je imel — pa štiri samokrese. Well, stražnik ga je aretiral, policija pa bo dobila zvezo z njegovimi stariši, da se pogovorijo, zakaj je Rudolf prišel tako obevožen v Cleveland.
"ENAKOPRAVNOST"
JULY 8th, 1920.

ISS
AJA VSAK DAN 1ZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV
:D EVKlti DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Owned and Published bv
THE AI» ^KICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
BiiHsines Place of the Corporation.	(HIS ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ...».........................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdaia ea
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo.
CLEVELAND, O., ČETRTEK, (THURSDAY) JULY 8th 1920
104
iN cmo mum
Človeško življenje ni več primitivno; vzdignilo se je preko prvotnih navad in običajev, katere je dajala izključno le narava. Človek je prišel iz zemeljskih jam, kotlin in duplin; sezidal si je hišo, preoral zemljo, napravil obleko, zasledil pota zvezd in zemlje same; človek je postal vodnik in gospodar narave same. Človek .•:e je pomehkužil poleg vseh znanosti, katere je zasledil v naravi; človek se je tudi tako odaljeval naravnim zakonom, da sploh več nima tistega finega čuta, kakor ga zapazimo pri divjih živalih. Človek je postal poleg izobraženih tudi velik praznoverec, ker ni poznal tega, kar je vedel njegov sosed. — Na koncu vseh koncev: Primitiven človek je danes med izobrazbo današnjih dni velik revež, ker ne razume, kaj se godi okoli njega, je cesto duševen revež in trpi bolj kot navadna živina. Ljudje brez vsake izobra;:ije so mnogokrat največia coklja v družabnem življenju.
Le poglejte v današnje življenje. Otrok se rodi, in skoro prva skrb države in starišev je, da se ga pošlje v šolo. Hm, čemu v šolo, bi se marsikateri vprašal. No, saj se tudi še najdejo ljudje, ki so proti vsem šolam, in računajo na to, da bodo njih otroci izhajali pravtako lahko, kot so delali oni, nezavedajoč se, da so bili največji sužnji današnjega sistema. — Da, v šolo mu je potreba iti, ker danes ni več tiste primitivnosti na zemlji, kot je bila takrat, ko je človek živel v jamah. Ta krat ni bilo potreba čitati in računati, takrat se n: 'e-lalo na strojih in vozilo z močjo elektrike; takrat je • narava sama skrbela, da se je človek branil istotako, kakor se branijo danes živali.
Človeški razum je napredoval potom vežbanja in vednega iskanja. Možgani so se pričeli razvijati, postali so popolnejši in podložnejši človeku samemu, tako, da je človek pričel duševno delati. Eden se je izrazil, a drugi se je moral od njega vaditi, to se pravi: učiti se je moral, če je hotel, da je znal.
Kaj zna danes otrok, ki pride na svet? Precej primitivnosti je v njem, kakor tudi že pogoji, da se bo lažje privadil razmeram in odgovornostim današnjega sistema, ko bi mogel privaditi divjak, ki je živel pred par tisočletji. Pustite tega otroka samemu sebi, odvzemite mu pogled v sedanje človeško življenje, zapodite ga v gozd in ga imejte tam do dvajsetega leta — vprašajte
se sami, kaj bi se zgodilo s tem človekom.
Prejomenjena primera bi vam bila za slučaj, kjer bi se človek popolnoma nič ne naučil o današnjem življenju. Poglejmo pa slučaje, kjer se ne da današnjemu človeku toliko potrebne izobrazbe, da bi pomnil glavne človeške naloge. Vzemite si za vzgled človeka, kateri je bil baš toliko poučen o človeškem življenju, da mu postane tako skrivnostno in nerazumljivo, da se ustraši žabe v sobi, in pade na kolena in moli, če strela udari v napolnjen strelovod. To se dogaja še danes. Imamo zopet ljudi, ki so šli preko višjih šol — baš v Ameriki jih je precej, to vemo iz lastnih izkušenj— ki se učijo fiziko, splošno znanstvo, geometrijo, algebro, ekonomijo, aritmetiko in druge predmete, toda koncu šole imajo baš toliko pojma o življenju, kot so ga imeli takrat, ko so prišli v šolo.
Torej kaj nam je potreba v življenju?
Prvič nam je potreba šole, potem izkušenj; potrebujemo teorijo in prakso, če hočemo, da razumimo življenje ter odgovarjamo na njegove dnevne potrebe.. Prva pa je izobrazba. Mi vam pišemo to raditega, ker hočemo dobro vam in vsem drugim, katere poznate vi. Mi vam hočemo s tem nasvetovati, da se izobražujete vedno in vedno, posebno pa takrat, kadar od vas zahtevajo dnevne in življenske razmere. Da pa se razumemo, yam najlažje povemo to: Vsakemu Slovencu v Ameriki je potreba, da se priuči angleškemu jeziku saj toliko, da sam opravi svoje posle, kadar mu je potreba. Slovencem v Ameriki je tudi potreba, da se učijo svojega lastnega jezika. Koliko jih je, ki imajo tako slabo pisavo, čitanje in računanje, da jih je cesto sram, ko morajo pokazati, kako malo premorejo. Koliko je Slovencev v Ameriki, ki ne poznajo slovenske literature, slovenske zgodovine, in ki niti ne vedo, zakaj jih čoln življenja zanaša v kraje, kjer morajo trpeti do smrti. Nevednost je njih sestra, nevednost jih vodi do slabih del, slabega razumevanja in čestokrat do velikega praznoverja, ki je coklja naprednih elementov.
Cleveland je precejšna slovenska naselbina. Lahko štejemo, da imamo okoli dvajset tisoč prebivalcev, med njimi mnogo takih, ki bi šli v šolo, da se priučijo angleškega in slovenskega jezika, če bi imeli priliko. Ce rečemo, da bi imeli priliko, si mislimo pri tem tudi to, če bi se jih spravilo v šolo z dobrim in poučljivim nasvetom.
Naloga slovenskih listov v Ameriki naj bi bila, da od sedaj naprej ne bi samo priporočali in vpili o nekaki delavski naprednosti, katero bi zalagili z "dnevnimi novicami", ampak z izobraževanjem potom dobrih knjig, razprav in zgodovine. Slovenska inteligenca v Ameriki naj bi večkrat svetovala ljudem, kaj naj čitajo, ne pa oglaševal povesti, v katerih ni drugega kot prazna slama. Ljudem bi morali povedati, kaj je lepega v literaturi, kaj je lepega v naravi, kaj je lepega v morali, kaj se sme človeku reči in kaj zopet ne; samo povejmo jim, saj ljudje radi sledijo.
Veliko se danes govori o boljših razmerah, toda boljših časov ne bo, dokler ne bodo ljudje izobraženi. Katerakoli država je hotela, da so se njeni državljani povspeli duševno in materija)no, ona jih je poslala v šole. Izobraženi ljudje so p /večini napredni in delavski prijatelji. Pravilno poučeni ljudje niso prevzetne-ži in velikani dnevnih besedarij. Ne zabite, da je ta" trditev vsepovsodi resnica, kajti mnogo in mnogo izob-
raženih ljudi je danes orodje onih, ki držijo v eni roki peščico izobražencev, v drugi pa trume neizmerno neizobraženih delavcev. Izobrazbe dajte tem delavcem, odprite jim oči, toda ne samo v politiki, ampak tudi v zgodovini, o naravnih zakonih in o vsakdanjem življenju, dajte jim razične duševne hrane, kakor dajete različno hrano telesu, pa se vam bo obrestovalo v politiki, pri delu in določevanju vladnih form. Izobrazba je vir današnjega napredka, kajti svet je stopil tako visoko, c!a vzame danes več let, predno more en človek preštudirati samo eno znanost od korenin do zadnjih poga-njajočih vejic. Kakor je razdeljeno danes delo v tovarnah, da ■gre ena dogotovljena ura skozi dva tisoč operacij, skozi petsto rok ali več, tako mora danes znanost iti skozi več sto mož, da jo samo enkrat razumejo.
Zato pa vsi na novo polje, na polje izobrazbe. Učimo se jezika, domačega in istega, katerga potrebujemo; berimo knjige, razprave in dobre nasvete. Ce skrbimo za trebuh, skrbimo tudi, da bo naša glava baš tako zadovoljna.
lom, med bogatimi lastniki tovarn ter lačnimi delavci, nikdar obstajala. Resnica pa je tudi to, da se zanika delavcem vso prostost prostega dogovora v zadevah, ki se tičejo dela. — To smo doživeli v času, ko je vsa državna moč nastopila proti stavkam v želazni in premo-gar ski industriji ter ob priliki stavk na železnicah. Kapitalistično časopisje je stopilo v boj proti vsakemu, ki je skušal strmoglaviti teoretične temelje sedanjega družabnega reda.
Sedaj pa se pojavlja vprašanje, zakaj so nastopili delavci vseh mogočih političnih prepričanj proti uničenju prostega io individualnega delavskega kon-trakta, ki je bil razveljavljen v Rusiji? —
Prisilno delo v kapitalistični in socijal-ni
Eden najjbolj odločnih na-protnilcov priznanja sovjetske vlade v Rusiji je prejšnji ameriški tajnik za trgovino W. E, Redfield. — Na sestanku, ki se je vršil pred par tedni v Atlantic City, na katerem so bili zbrani bančni mogotci Združenih držav, je izjavil, da je pričakovati v vsakem trenutku konca takozvane rdeče republike. —
Rekel je, da so ruski mogotci, spadajoči v boljševiški tabor, poleg neštetih drugih zločinov, završili nad ruskim narodom še nadaljni zločin,, da so namreč uvedli prisilno delo. —
Redfield je izjavil ,da si ni mogoče misliti bolj uspešnega agitacijskega sredstva proti boljševizmu kot je ob javi j en je te najnovejše boljševiške odredbe. Izjavil je, da pomen ja postavno prisilno delo industrij alno suženjstvo, o katerem nočejo Amerikanci ničesar slišati.
--—;-----—- i To je povsem enostavno. ^
socijalistov ter konec kapital i- ^ vga]cj kapitalistični državi je stibnega sistema, temveč Pied-1 lakota ona sila, ki razveljavi)'3 vsem dejstvo, da je za tem do-1 prostost delavskega kontrakt3' kumentom moč, ki je trdna v^^ odpomoč proti temu j« svojem sklepu, da bodo bese-!------j- ______
dam sledila tudi dejanja.
Resnica je, da je ruska sovjetska republika proklamtrala dolžnost do dela in da je v gotovem zmislu besede uvedla tudi prisilno delo. —
S tem pa ni napravila pravo-močnim stari rek, da oni, ki ne dela, tudi ni upravičen jesti. —
Ta beseda je seveda vzbudila veliko ogorčenje v krogu onih, katerim je delo sramota, in ki sploh še niso nikdar delali.
Iz teh krogov je čuti jadiko-vanje, da se drzne republika kmetov in delavcev uveljavljati take zakone ter siliti ljudi na delo s tem, da vladna oblast u-veljavlja zakon, ki določa, da mora vsak posameznik delati.
Ameriški krogi, iz ko jih vrst je prišel tozadevni protest, smatrajo carsko vlado za edino vladno obliko, ki je dovoljena od Boga.
Iz njih protestov proti prisilnemu delu v Rusiji je raz-
pravica do organizacije in stavke.
Kakorhitro pa so delavci oropani teh dveh bojnih sredstev so na milost in nemilost izr®' l-ehi oblasti svojih kapitalisti^' nih gospodarjev. —
V vsaki državi, v kateri vlada kapitalizem, so kapitalist1' čni krogi prvi, ki pridejo v P0' štev in ko jih želje se vpostev3 v polni meri. —
Delavec vzame lahko na sv0' je ramo prisilno delo, kakorhitro bo vedel, da ne gre pretežn3 večina njegovih prizadevanj žepe onih, ki ničesar ne delaj0-
Srbski prestolonaslednik Je poitoval po Sloveniji. Draga majka srbska, po kaj je P1' šel tja v belo Ljubljano V ^' je hotel povzdigniti v nebes3 Prešernov muzo, ali ji je Prl i nesel kočemajko ? —
Kadar pijete vodo, ved"0 veste: kdaj je dovolj; ta# vidno, da žive v strahu predite pa rozinovca, takrat I*
časom, ko bodo ameriški delav-
Prejšnji trgovski tajnik cl nastopili na enak način ter
Združenih držav je seveda obrnil resnico na prav tendencijo-!zen način. —
Objavljene so bile že določbe, ki se tičejo razmerja med ruskimi delavci napram sovjetski državi kot podjetmici induistri-jalnih podjetij. —
V več kot enem oziru se lahko reče, da je to najbolj značilen dokument našega časa. To pa ne radi tega, ker prihajajo v tem dokumentu na površje 'socijalistične misli in teorije, | kojih uresničenje pomeni obenem tudi izpolnenje teženj
se poslužili istega orožja, katerega so se poslužili ruski delavci. —
To je strah, ki temelji v bojazni, da se bo ameriško delavstvo naveličalo delati za podjetnike ter plačevati dva-tisočne obresti podjetnikom, ki ne delajo ničesar. To je napotilo izkoriščevalce, da so se o-brnili proti najnovejšemu dekretu sovjetske republike ter
"Te Deum laudamua" (Te^ Boga hvalimo) so peli v Lj^' Ijani.1 Najbrže 'so pri tem &1' izjavili, da, protestirajo prosti slili takole: Tebe, Boga - P1'6'
mnogi pozabijo, kje je pr#* meja. — Večkrat se sreča takti li'udi na St. Clair cesti.
Ko so šli jugoslovanski stovoljci' preko luže, se je vp1' lo, da po vojni dobijo vs^ svoj kos zemlje. Hm, zakaJ pa so prišli vsi nazaj ?
taki odldčbi, —
Resnica je, da ni kontraktna
stolonaslednika hvalimo, mi toličani in protestant je
prostost med kapitalom in de- Ljubljane.
g V močvirju velemesta jj
g Iz dnevnika slovenske priseljenke. ||
Spisala L. G-
?;illl!llllllllllllllllllllil!lllllllllllllllll|l|illll!llllllllllllllllllllllllll!illlll!lllll!lllllllll!!!llll!ll!lll!!llilll!!lll!llllllllillill!l!llllllllllllllllllllllli:
v Meni so stopile isolize v oči. — Kdo bi mogel vedeti boljše kot jaz, kako lep je domači gozd. — Kot s čarobno palico pričarano je stalo zopet vse pred menoj. Domača hiša, visoke smreke in borovci, vse, vse. —
—	Rad bi po'Žival v domačem gozdu. Obljubi mi, da mi boš pripravila tukaj zgoraj lepo mestece
»pod šumečimi smrekami — je nadaljeval. —
—	Ne govori vedno o -smrti, dragi mož, — Eem
* rekla ter zaihtela. —
—	Nikar se ne solzi, draga, nič več ne bom govoril o tem, ker te preveč razburja. Le obljubi mi,
- da boš izpolnila mojo željo. Ali hočeš to? —
—	Obljubljam ti. Spal boš pod najlepšo smreko, kar jih raste v teh gozdovih, —- sem rekla.
Kot v viziji sem videla pred seboj to mesto. —
Poznala sem ga, dobro poznala. x » * v-
Skoraj vsak dan vidim barona in več kot enkrat sem hotela stopiti predenj ter mu povedati, kdo da isem. —
Komu pa bi koristilo to? — Meni? — Jaz ga ne potrebujem. —
Moji h''erki? — Tudi tukaj se klanjajo ameriškemu denarju še bolj kot plemenitaškim naslovom, kar sem več kot enkrat videla. Ce bi bilo po mojem okusu, ki lahko kupila za svojo hčerko plsmenitaški grb kot delajo to številni Amerikanci. Plemenitaški grbi in krone pa teže vsakega, kdor jih nosi, kar vidim sedaj na svojem oč.etu in njegovi ženi. Ne izgledata kot da bi bila preveč srečna. —
Moja hči pa mora postati srelčna. —
V	*	¥
Usodepolni dan se vedno hitreje bliža. Vedno pogosteje se ponavljajo napadi pri mojem možu. — Strašno je zame videti ga tako trpečega, ne da bi mu mogla pomagati. — Tukaj se vstavi tudi vsa zdravniška umetnost, ki ne more drugega kot olajšati bolečine. —
. Ganljivo je tudi videti, kako skuša skriti pred menoj svoje bolečine. Boji se namreč, da bom žalostna. Ali je mogoče najti večjo ljubezen? — * * v
Kako počasi in svinčeno potekajo ure v večnost! Kako 'strašno se mora človek boriti, predno more vreči iz sebe breme, ki ga tako neizmerno teži. —
Že več ur sem sedela v spalnici svojega moža. Zdelo se mi je, da spi, kajti pdčasi in sunkoma je dihal.
Naenkrat se je zganil, se ozrl zamišljeno vame ter rekel nato počasi: —
—	Poljubi me ter poljubi tudi najino hčerko. — Sedaj je ni treba isemkaj. Za otroka ni primerno gledati, ko se bori človek s smrtjo. —
Napravil je z roko kretnjo kot da mi hoče za-braniti vmešavanje v besede ter nadaljeval:
—	Ti si me zelo osrečila, draga žena. Ti si mi prinesla nekaj luči v sivo vsakdanjost mojega življenja in zahvaljujem se ti za to. —
—	S tvornico bo šlo lahko, kajti Tomaž tii bo stal na strani. Zelo ljubo bi mi bilo, ve jo ohraniš, kajti njej isem posvetil svoja najboljša leta. Mene samega pa pusti v domovini, in čo hočeš ostati raj še pri meni, bodi blagoslovljena tudi zato. —
Ves izmučen je umolknil. —
Nežno sem mu obrisala pot s čela ter pritisnila poljub na ustnice, ki so imele zame le besede ljubezni in dobrote. —
Vse bom storila tako kot želiš — isem rekla. Vse bom uredila v tvojem zmislu. —
Ležal je mirno in težko dihanje je ponehalo. Ob dvanajstih naj bi prišel še enkrat zdravnik.
Prijela sem ga za roko ter sedela mirno poleg njega. Roka je postajala vedno bolj hladna in hladna in mirno brez vsakega boja je zaspal. Ko je prišel zdravnik, je bilo vsega konec, —	\
Ne morem jokati, a vendar me tišči nekaj v grlu, da me hoče zadušiti. — Predolgo sem videla prihajati to največje zlo, da bi stala brez pomoči strašni resnici nasproti, t-
Nimam časa za tožbe, kajti poiskati moram mesto, kjer bo počival moj mož v senci šumečih borovcev. —
v * v
Danes hočem iti k stari materi, kajti sklenila sem, da bo moj mož počival v mojem gozdu. Prav nič nimam čas za stokanje kirez dela in dejanja. — Ali naj vzame dete seboj? —- Ne, hočem še čakati, kajti prvi vihar moram prenesti sama.
Pozneje bom mogoče pokazala stari mateii tudi svojo Hčerko. Naš šofer je imel dobre dneve. Že več tednov ni prišel avtomobil iz garaže, a danes me bo odvedel v temni s skrivnostni domači gozd.
Ali hočem nejavljena stopit pred staro mater?
Ne, preveč bi se preistrašila in lahko bi celo umrla. Ka'j pa, če ne bom nikogar vel? našla? — Ce mi bodo stopil nasproti le tuji obrazi?
Zelo nervozna sem, kajti naporna - služba pri bolniku je oslabila tudi mene. Kljub temu pa ne smem biti slabotna ter držati svoje moči skupaj, dokler te ne položim k zadnjemu počitku, moj dragi in zvesti tovariš.
Moram ga pokopati pod smrekami moje drage domovine.
V resnici sem nedosledna ter vem to. Neštetokrat sem si rekla, da nočem več svoj domači kraj ter ostati vedno v Ameriki. — Kljub temu pa me polni sedaj veselje, kot ga nisem občutil^ že dolgo časa. Okolšcine spreminjajo stvari. —
* * v
Sedaj je tudi to pri kraju. — Avtomobil me h'', ro vozi nazaj k svojemu otroku, katerega bom ju''1 odvedla k stari materi.
Ce mislim sedaj na vse to, ne vem, kako se r zgodilo. —
Pod pretvezo, da hočem sporočiti pozdrave A6' ke ženske iz Amerike, sem prosila za pogovor. Sk0 raj nisem mogla govoriti od razburjenja, ko s6"1 končno sedela stari materi in očetu nasproti. —
Večkrat sem pričela, ne da bi mogla spraviti Pre ko ustnic besede. Videla ;sem motreči pogled sti)lč ter nervozno tresoče se roko stare matere.
Ko pa so mi mesto besed privrele solze iz oči, ^ tudi stara mati ni mogla več zadrževati. —
Vzkliknila je: Moja draga Lotica, -ter me obr la in jaz sem se s solzami oprostila vsega jada, ki 3 mučil mojo dušo. —
Oh, da bi vsaj preje šla k nji! Niti enga vp šanja, ki sem se jih bala. Zadostovalo je obema, sem bila tam. —
Sedaj sem srečna, zelo srečna. Kontno sem : šla mesto, kjer lahko potožim sve svoje gorje. Ni1* imeli časa za dosti besed, kajti pozneje bo še dosti sa za to. 'Predvsem sem morala prositi dovljenja, se mi dovoli majhen prostor za mojega mrtvega 13 ža. Moj stari oče je postal resen.
—	Tega m! morem dovoliti. To sme dovoliti baron. —
Tega nisem vedela ter niti mislila na to.
—	Torej baron ? Takoj poj dem k njemu. — j hočeš to? — jo vzkliknil stari oče. — Ali veš, h ' mu pojdeš? —
—	Dobro vem. — Vsled tega pa 'tudi mislim, moja prošnja ne bo zaman. Zakaj pa bi ne šla ? Mene ni treba biti sram. —
Stari oče je sklonil isvojo glavo.
—	Napravi kar hočeš, dete. Dosti si stara. sem star ter ne morem več dosti izgubiti. —
JULY 8th, 1920.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN S.
iBSmBBBSEBSHiBSHSBIBBiSffliHESHa!
=e
H
0
M
Najhitreje in najstalneje.
pošiljanje denarja v staro domovino je potom čeka (draft). TUKAJ JE KAR JE POTREBNO:
Mi vam pošljemo ček. To ček pošljete vi naslovljencu in kadar on ček prejme, gre z njim na dotično banko, kjer dvigne g™ar. Mi izdajamo čeke na vse večje banke v Jugoslaviji. —Pošiljamo denar tudi potom pošte in brzojavno. — Naša cena je vedno najnižja.
Pošiljamo denar na bančne uloge na vse hranilnice v Jugoslaviji in vam dobimo vložilne knjižnice v najkrajšem času.
Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih družb. Našim potnikom preskrbimo vsa potna izkazila brezplačno. Dobimo vam vašo družino iz starega kraja v Ameriko. Izpolnjujemo vse javne notarske posle kot so: pogodbe, in razvrstne druge postavne listine. PRIDITE OSEBNO ALI PIŠITE ZA POJASNILA.
1 1 "....... ■ ii i .......m	TT^^3=aaz^_juimjLuuem%^
Jiembth State Uank
John Nemeth pres.
Glavnica i rezerva oreko $2.000.000.00.
0
v bančnem poslopju 10 E. 22nd St.
1597 Second Ave.
NEW YORK CITY
mniuiuSlS
|HeiieiEiHH«HiiaiiiimBiiaasiagiBiB@@seiBafflBssiiHi8iifiHeiBB|
Jaz zdravim samo moške
i
i
Moj način zdravljenja se je izkazal usneS-	y
ni m. Osebno opazovanje metod uporabljenih	a
po evropskih klinikah, ko sem bil v Londonu,	gg
Parizu, Rimu, Dunaju in Berlinu in moja 25-	in
letna skušnja v zdravljenju Resnih in Za-	^
starelih bolezni moških, mi daje mnogo pred-	ga
nosti pri zdravljenju in vselej dosežem uspe-	®
šen rezultat. Ako ste bolni pridite na brez-	gj
plačno posvetovanje, kjer se odkrito pogovo-	H
rimo; lahko si prihranite mnogoletno trplje-	jg
nje in si popolnoma spremenite pot življenja,	si
POSVETOVANJA IN NASVETI BREZ-	I PLAČNI. GOVORIMO SLOVENSKO.
2 EAST EXCHANGE 8T. Vogal Main & Exchange.
a Ali ste podrtija ali ste mož? Pridite k meni, in pomosral vam bom. K j Ure — Od 10 dop. do 4. pop. Zvečer od 6:30 do 8. V nedeljo zaprto. H
8, * 5!W*e88BeBlBBMMiSHlEiSSE3ESeBSB0BBIB@$HBElBaEB&«aaaBliBtei

■I«
aim
M
p
D
K
|
S
Oum.
i& QujS(Ba/rvk_
Prinesite Vaš denar v našo banko.
Prinesite Vaš denar v našo banko in hranili ga homo dobro za vas.
(Kadar ga hočete rabiti ga lahko DOBITE in tudi še več. Mi postrežemo našim obiskovalcem.
Človek, M dela in hrani svoj denar REDNO in gleda nato, da bilanca raste, si ustvarja DOBRO IME.
Dobro ime ima VREDNOST, kadar pr;'Jnete kako trgovino ali kadar hočete POVEČATI trgovino, katero imate.
VAS VABIMO, DA PRIČNETE POSLOVATI Z NAMI.
g The NORTH AMERICAN BANKING & SAVINGS CO. '
ST. CLAIR & E. 62ND STREET.
Starca Matije pravica.
(Dalje)
V.
Pa se je domislila zlovoljna stara zima, da se je prezgodaj umaknila mladi naslednici, topli pomladi, in ji je pred časom prepustila neomejeno gospodarstvo v deželi, ti otročji ničemurnici, ki misli edino le, kako bi se lepše okitila in ovenčala. Grdogledo se je ozirala iz gorskih kotanj, kamor se je skrila pred toplimi pogledi v dehtečo pomlad zaljubljenega solnca, naokoli, po dolinah, ki so že cvetele in dehtele.
Pa se je v svoji zavisti silno razhudila. In v tej jezi in nevo-ščiljivosti je zbudila v gorskih duplinah in zakotjih neprijazne svoje sinove, ledene vetrove.
Zamrmrali bo v prvih hipih vetrovi, kdo da jih moti v snu. A ko so zaslišali znani glas in povelje stare matere ,so si naglo obrisali spanec iz oči. Dvignili so se in so jadrno pohiteli širom dežele, čez dol in plan, čez strme gorske vrhove in čez tiha zakotja in zavetja, da na
je naslanjal težko glavo s su-jnem, migotajočem polmraku se
je dozdeval njegovim utrujenim očem izraz okrvavljenega
hotno roko in se izpraševal spet (in spet: "Kaj sem jim storil,
/da so mi vzeli vse, še mojega Boga in Zveličarja?"
Ista težeča in moreča misel mu je ležala na srcu kakor mora v viharni noči od torka do srede: "S čim sem se pregrešil tako hudo, o ljudje božji, da ste mi vzeli mojega Boga?"
Okoli koče je divjal bučen vihar, bučen vihar je divjal v njegovem srcu. V grenke misli je zaslišal, začutil zdaj zdaj, kako šume in ječe gozdovi na gori: kakor da bi prihajal sodni dan, ki jih trešči vse v prepad, v uničenje. Ob potoku so vrše-le vrbe in stokale kakor v smrtnih težavah. V strugi je grgra-la in šumela narastla voda, od mlinu je šumela s podvojeno bučnostjo in močjo.
Tedaj mu- je prišlo zunaj iz lačnih valov čudno povabilo in mu je potrkalo na trpeče srce. V tistem hipu se je izazibalo skozi srce skoraj sladko hrepenenje: "Ko bi šel v vodo! Da bi me ponesla odtod, daleč kam, kjer ne bi nihče poznal moje sramote
Začudil se je na tihem sam tem mislim. Nikoli do danes ni
povelje materino ogrene veselje mladi snehi, ji pomandrajo ka- mislil koprneče na tuji svet. In kor razdraženi odklonjeni snub- i nikoli si ni še zaželel odtod, iz ci mladi deklici cvetje pod ok- j tihe doline, ki ga je rodila in nom in brsteče zelenje ter ji po- vzgojila, izmed gor, ki jih je
more prve cvete.
V torek navsezgodaj so osed-lali divje se vzpenjajoče žrebce, so upregli jadrno tekoče zračne vozove in so se spustili v divji tekmi čez gorovje, čez lesove, čez doline. Žvižgali so v čudno zateglih melodijah, da priganjajo vrance m belce in da bude in oživljajo sami sebi pogum za vratolomno dirko. Ječah so od hrepenenja, da prebite drug drugega. Včasi so se v besnem srdu sprejeli, se vrte-
gledal vse življenje, jih ljubil z vso dušo. A glej, čudo, zdaj na stara leta si je zaželel odtod; tako velika je bila sramota, ki se je zgrnila nanj kakor groza sodnega dne. Saj mu je vtisnjen na čelo pečat zločinca in zavrženca. Vsi bodo videli iznamenje, vsi bodo vedeli: "Ni več vreden, da nosi križanega Boga!"
A daleč, daleč odtod ne bi vedel nihče. Nepoznan bi živel tam, umrl nepoznan, v mi-
li v divjem pretepu in boju; | ru in brez večne sramote, vreščali, stokali in vzdihovali! Zmagala ga je naposled te-
lesna utrujenost, zmagala ga duševna bol; usmiljeni spanec se mu je spustil na oči m jih je
m ■
g %
i cti

so v zraku, da so se zemljani zamišljeni in v tesnem pričakovanju ozirali v višave: "Ali nam praznike žamete?" Pod ko-1 zaklopil,
piti -dirjajoče množice so se glo-j A glej, sredi spanja se je boko priklanjala boječa mlada | nenadoma stresel in splašil. — drevesa, tresla in visla so se ■ Planil je pokoncu, z blodnim mogočna stara debla. Stokalo in jokalo je v vejah od strahu in bolesti.
Otroci in starke v vaseh so se s tiho grozo spominjali brezbožnega viteza, divjega lovca.
Poltiho so pripovedovale stare
lica še žalostne j ši. Glej, ali ni še globlje ko druge dni poveše-na s trnjem ovenčana in obtežena glava? In glej čudo, ali ■se ni ta trpeča glava hipoma dvignila, in ni li iz polpriprtih o!5i švignil nanj bolesti poln, o-eitajoč pogled ?
"O moj ljubi Jezusi"
Planil je iz postelje, zgrudil se na kolena, povzdignil drhteče roke visoko gori proti znamenju in glasno, bolestno izaje-čal:
"O Jezus, moj Gospod in moj Bog, is a j te ljubim. Ne zavrzi me tudi ti!"
VI.
Veliki petek ......
Matija je oblekel črno suknjo na splehet. Pred leti jo je podedoval po župniku spodaj pri Fari. Pomagal je v župni-šču pri košnji, ko je položila starčka pljučnica na posteljo in mu je v nekaj dnevih upihnila luč življenja. Sestra župniko-va mu je po pogrebu podarila suknjo.
Imel jo je v velikih časteh. Oblekel jo je le ob največjih slovestnostih, ob procesijah, ko je nosil križ.
Gori pri Sv. Urhu so položili Gospoda v grob že v četrtek popoldne. Leto za letom je prišel župnik od Sv. Lucije popoldne gori k cerkvi, da izvrši slo-vestnost, zakaj v petek je imel dovolj opravka v domači cerkvi in ni mogel priti.
Nikoli ni zamudil Matija te svečanosti, letos prvi pot. Ni si upal iti, bilo ga je preveč sram. A v duhu se je je udeležil. V duhu je gledal, kako neso iv.cd petjem in molitvami Mestečo monštranco iz oltarja v božji grob, ki ves žari od raz nobarvnih luči. In v duhu je gledal, kako položi župnik na cerkvena tla velik križ, ponižno poklekne pred n j itn, pobožno počasti Kristusa, na križ razpetega. Za župnikom sta pokleknila cerkveni ključarja, če sta bila v cerkvi. Potem je pokleknil in izkazal čast križa-riemu Jezusu vsako leto on, Ma-
pogledom je zastrmel po sobi: ti j a. Imel je staro pravico, ti o
in se plašen vprašal: "Ali je že velikonočno jutro? Pa sem zaspal?"
Zbegane oči so se uprle v mala, umazana okna, da se prepričajo, ali res že gleda pri
babice, kako je šel brezbožnež njih v sobo velikonočni dan
wTB
i
n
M

s svojo pijano druhaljo n lov ■celo na sveto Veliko noč. Za kazen pa mora zdaj jezditi in loviti v praznem ozračju do sodnega dne. Le posluhni, kako bolestno lajajo psi, kako kriče in žvižgajo priganjači, kako trobi v daljavi lovski rog! — Poslušali so z grozo v srcih in v mislih, in starke so vzdihovale:— 'Bog se nas usmili!"
Okoli poldneva je začel padati dež, polagoma so vmes nale-tavale snežinke. Zlovoljna zima je pometla po nebu zadnje ostanke snega in ga je sipala na zemljo, da pomori in uniči, česar ne bi mogli uničiti sinovi vetrovi.
Matija je ležal na borni svoji postelji. Trudil se je, da bi zaspal, pa ni mogel.
Tudi prejšnjo noč je spal zelo
Res se je slabotno belilo skozi okna. A ni se naslanjalo ob okna belo lice jutranje zarje, vse še bledo od nočnega hladu. Bil je le beli snežni prt, ki ga je pogrnila čez zemljo rad j učena zima, da zaduši z njim nežno deco sovražene pomladi.
Matija je slišal, kako šumi mimo bajte narasli potok, kako udarjajo ob streho kože trpeče vrbe, ki se še vedno krivijo pod jezo viharjevo.
Tedaj se je zavedel. Tiha bol, skoraj zadovoljstvu in sreči podobna, se mu je razlila za prvim strahom skozi srce in dušo.
"Ni še Velika noč. Bodi Bog zahval j en!"
A komaj še je vzradostil, ga je že ščemečc zapeklo v srcu.
"Kaj mi hoče Velika noč? —
stih in svečano — črna suknja ga je delala še svečane j šega, o-trokom še zanimivejšega—proti križu, ležečemu na črni blazinici gori ob obhajilni mizi. Pobožno je sklenil roke, — se zgrudil na kolena, se pripognil doli h Križanemu in mu poljubljal krvaveče rane, žgoče, glasno, da ise je slišalo po vsej cerkvi. In zamolkli vzdihi, kakor s silo zadrževan jok, so zatrepetali skozi mistično tišino in globoko svečanost cerkve, ki je bila danes vsa božji grob . , . v y *
Komaj so odmolili litanije po rožnem vencu, komaj so se po-križali, nekateri le napol, so se molilci uisuli naglo iz cerkve, mlajši najprvi, iza njimi starejši. Naposled je ostalo v hiši božji le nekaj stark, Matija in cerkvenik Miha, Ta je u-gašal 'luči v božjem grobu, skrite za steklenimi, z vodo napolnjenimi krogljanli. Delal je. polagoma in previdno, da katere ne pre vrže, da ne razlije olja — ne zlomi steklenice. Ko je druge že vse pogasil, da je o-t)ledel bujni lesk barvastih kro-gelj in so se povsem potopile v mraku groba, je vzel zadnjo rdečo iskodtijieo, ki je v njej še gorela luč, in jo je postavil na tlak sredi božjega groba; častno stražo Najsvetejšemu, ki je ostalo izpostavljeno, ker ni bilo duhovnika, da bi ga prenesel v oltar, ga zaprl v tihi, tesni dom tabernaklja. Nato je vzel izpod monštrance dva svečnika z gorečimi svečami in je stopal z njima gori po cerkvi. Enega je postavil na ob-hajilno mizo, da sveti še zadnjim molilcem, drugega je vzel b seboj v zakristijo.
Nekako tedaj sta vstali pred božjim grobom poslednji molil-ki. Ena se je pokrižala in je tiho, naglo odšla doli po cerkvi, kakor da se je zakesnila in se ji silno mudi. Zadnja, stara Katra z Rebra, je počasi šepa-la proti vratom, polglasno molila in vzdihovala.
Samo Matija se ni mogel ločiti in ni mogel. Med rožnim vencem je klečal v poltemnem kotu ob stranskem oltarju; skril se je povsem v mrak, ker se je bal ljudi in ga je bilo sram. A zdaj, ko je bil sam v cerkvi — Miha ije ropotal v zakristiji s težkimi, škripaj očimi predali omare — je vstal, stopil urno gori proti obhajilni mizi, se zrušil tam na kolena pred Križanim, da ga še počasti, preden gre iz svetišča, ga prosi odpuščen ja, ker ga letos ne bo več nosil.
Luč je sevala medlo in slabotno z obhajilne mize doli na razpelo. V tej zabrisani, boječe trepetajoči polluči se je za-izdelo Matiji lice Zveličarjevo še bolj izmučeno in žalostno, kakor bi ga mučila nova bridkost zaradi njegovega izdajstva.
"O moj Jezus, usmili se!"
Globoko se je sklonil k trpečemu Gospodu, vroča solza mu je privrela iz oči in je kanila na okrvavljene prsi Zveličarjeve. Sveča na drugem koncu obhajilne mize je vzplamtela v tem hipu Višje in jasneje; čudne sence so se odtrgale od sten in so bežale po cerkvi kakor plašni duhovi. In glej, ali ni Gospodo kimal s trpečo, kronano j glavo, odkimal žalostno in oči-|tajoče?
(Dalje jutri.)
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9lh St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
oaocaoE
ALI VESTE?
Da imamo zvezo z vsemi velikimi bankami v J U-GOSLAVIJ1?
In da pošljamo denar tjakaj no najnižjih dnevnih cenah in da garantiramo vaš denar.
IBM STREH UVM6S
& TEST 00.
Corner Lorain St. and Fulton Road.
rnalo in slabo. V nekaki pol-jBreu pomena je zdaj zame — dremavici, bolestni omotici je'le moje sramote dan bo." preživel noč. Telesno utrujeni Polagoma je odpiral zunaj od vsednevne težavne hoje, du-'dan zaspane o:i. Počasi se je ševho potrt in obupan, je bil;prebujal kakor lene dete. Nepotreben spanja, pa ni prišlo. Vi prijazno je odseval pusti nje-mučni toposti je ležal na slam-1 gov obraz skozi dremotna oče-nici, mislil je le iztežka kakor i sa bajte, skozi motna okna. v vročici. Naposled so se mul Oči Matij eve so, ko so ae od-nemirne, blodne misli zlile v en'trgale od oken, dbvisele na ve-bridek in bolesten vzdih: "Vse likem začrnelem razpelu, vise-so mi vzeli. Brez Boga sem čem v kotu nad mizo tik pod zdaj ,brez vsega na svetu!" nizkim stropom. Vse otemnelo ■ Ista misel je hodila z njim je že bilo telo Gospodovo, da
ves dan, ko je popolnoma aklju-j čen, ves postaran postopal po
E3E
je Matija iz postelje komaj razločeval dolge, že zelo obledele I nizki dremotni sobi; skoraj o-1 krvave srage, ki so polzele od potekal se je po njej in se je'kronane glave in od globoko ize-moral opreti zdaj ob staro orna-1 vajoče rane na desni strani pr-ro, zdaj ob začrnelo steno, da j si doli do pasu, !čez pozlačeni se ni zgrudil, ker so mu noge pas dalje doli čez bolestno na- troci, ko je pokleknil tik velika r trepetale, kljecale mu v | pete noge.	kih vrat, se globoko poklonil kolenih. Ista bolna misel je' Kakor zamaknjen je strmel Najsvetejšemu v božjem gro-sedela ob njem za mizo, ko si Matija v znamenje. V dremot- bu, nato stopal počasi, po pr-
tega, saj je bil to tisti križ, ki ga je nosil že toliko, toliko let.
Letos nima več te pravice. Zato ni šel k slovesnosti. A srce je ob tisti uri doma krvavelo in jokalo.
A danes se ne more več premagovati. Če že nositi ne srhe Križanega, vsaj videti ga sme, danes vsaj, na dan trpljenja Gospodovega, na dan, ko žaluje zemlja in nebo.
Pa se je obril, umil, oblekel najčistejšo israjco in staro črno suknjo in je šel.
Nad dolino, gori ob ovinku ceste, preden je navil za skalo, ki zakrije pogled navzdol, je obstal; hodil je težko, sapa mu je pohajala — čutil je, kako se je kar čez noč postaral. Ozrl se je navzdol in je ves ostrmel, kakor da vidi ta kos sveta danes šele prvič. Nikoli ise mu še ni zdela dolina tako krasna, nikoli še ne siromašni rodni dom tako prijazen, blag in lep, vse ljubezni tako vreden. Premagala ga je čudna mehkoba, topla gin j enost, ki si je sam ni mogel raztolmačiti.
Le s težavo, s silo skoraj je odtrgal pogled od doline in rojstne hiše, da nadaljuje pot. A tik skale se je še enkrat ustavil, se še ozrl z dolgim, toplim pogledom no dolini — da se poslavlja od nje, sam ni vedel.
Ko je prišel v cerkev je na-'šel tam le nekaj žensk in otrok — večinoma so prihajali ljudje ali zjutraj ali proti večeru; iz,večer so molili vse tri dni, v četrtek, v petek in v soboto, skupno rožni venec in litanije.
Ženske, zatopljene v molitev in v premišljevanje trpljenja Gospodovega, se niti zmenile niso za prišleca. Z večjim zanimanjem so ga ogledovali o-
OE
S
o
o
D
o
<
TUJEZEMSKA POTRDILA ZNAČIJO USPEH
Ako pošiljate denar korešpondentom deset tisoč milj daleč ali bližje je VA-8E ZADOVOLJSTVO s postrežbo tu-jezemskega oddelka odvisno zelo mnogo na tem kako
HITRO
pride denar na določeno mesto. Na stotine naših obiskovalcev — vštevši posameznike in trgovska podjetja — pošilja skozi naš tujezemski oddelek. PODPISANA POTRDILA, katera so vrnjena nam iz tujezemskih držav, potrjujejo, da je denar, poslan potom našega oddelka hitro izplačan — da ga je prava oseba prejela TOČNO.
Direktna žična zveza s tujezemski-mi menjalnimi trgi. TUJEZEMSKI ODDELEK. Drafti, — kabli — denarne nakaznice.
S
i
OTIS & CO.
216 Superior Avenue.
Po stopnicah navzdol v CUYAHOGA BLDG.
Nasproti pošte. Poslovalnice v severnem delu Ohio: AKRON	YOUNGSTOWN

STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
JULY 8th, 1920.
LOKALNE NOVICE.
Amerikanec.
— Vsak dan slišite angleščino, toda vedno vas motijo ene-iniste besede. Zakaj bi ne kupili angleško-slovenski besednjak, katerega je spisal Dr. F. J. Kern. V njem najdete vse te besede, se jih priučite in z lahkoto obladate vsakdanjo angleščino. Vaša zavest, vaša pridnost in vaš trud bo pripomogel, da se naučite potrebnega jezika. Stopite v naš urad in kupite ta besednjak. Stane samo $5.00.
plaščem ali pokrovom, kakor! že hočemo reSi. Visoka je deset inčev in tri inče v premeru. Lahko si jo ogledate v trgovini.
—	Kadar kupujete, obiščite naše domače trgovce; če jih poznate, jim morda tudi lahko zaupate, da si na ta na'cin vpeljemo saj en kos domače trgovine.
—	Mleko se bo zopet podražilo. Oni, ki raizprodajajo mleko v večjih množinah, so vprašali za prirastek 36 in pol centa pri galonu, toda dovolilo se jim je le 32 in pol centa.
—Iščejo se sorodniki Samuel Schnell, ki je preje stanoval v Clevelandu. Nahaja se v Emergency bolnišnici, popolnoma ne-| — Mesto Cleveland je sedaj zavesten.	t peto mesto v Ameriki z oziro-
ma na število prebivalstva. To-
rej zapomnite si: peto mesto, nič več šesto, kot je bilo še pred ljudskim štetjem.
— Mesto Cleveland je pri
zadnji seji v torek zvečer povzdignilo mestne davke za 58 in pol odstotka pri tisoč dolarjih. Davke se je povzdignilo { — V zadnjih dveh tednih se pač raditega, ker je mesto za- je sprejelo v Clevelandu več dolženo do skrajne mere. i sladkorja, kot kdaj preje v tako kratkem času. Upamo, da
— Mrs. Mabel Rose na 5805 White cesti je bila napadena od možkega, ki jo je prisilil, da je ušel v kuhinjo. Potem jo je držal za usta, da ni mogla upi-ti ter ji med tem vzel denarnico, v kateri je imela $85.00, nakar je ušel.
. .— Harry Pitmana so povabili trije moški, da naj z njimi pelje v taxi-avtomobilu. Harry je sprejel ponudbo, toda po poti so se ti trije tički premislili in prisilili ga, da jim je dal $65 denarja. Vzeli so mu tudi ne-
kaj obleke, nakar so ga vrgli iiz avtomobila. Harry stanuje na 11-30 St. Clair cesti.
—	V zadnjih desetih letih so
ameriški zobozdravniki postavili nič manj kot petdeset milj činov umetnih zob. — Koliko jih bodo v prihodnjih desetih letih?
—	Waterloo klub S. D. D. v
Collinwoodu bo imel mesečno sejo v soboto zvečer, ob osmi uri v Kunčičevi dvorani. Prosi se vse člane, da se udeležijo seje, ker pride vele važnih stvari na dnevni red. Tako se bo predložilo zaključek računa od
se ga bo sedaj lahko dobilo. Prodajalci na debelo smejo narediti po en cent dobička, prodajalci na drobno pa dva centa.
—	Bert Schroedel Iz 3218, zapadna 95. cesta, ki je v torek zve'cer povozil do smrti Frank Popelka, starega šest let, na ogalu St. Clair in Addison ce-isti, je bil oproščen od policije. Pravijo, da ni njegova krivda, ko drugi zopet pravijo, da ni dal nobenega znamenja.
—	Sinoči, malo pred polnočjo
so našli mrtvo truplo in poleg njega samokres. Žrtev je bila prestreljena trikrat skazi telo. Samokresi so pokali in krogi je so švigale na Quincy cesti in blizu 93. cesti. Neka ženska, ki živi v bližini, je šla telefonirat policiji, katera je prihitela na mesto. Toda ko so prišli na kraj streljanja, je že vse potihnilo, le truplo neznanca je ležalo na tleh. Ko je prišla po-močna policija, je bil poslan alarm na vse policiste. Malo pozneje sta stražnika Houska in Bartunek našla na 116. vzhodni cesti tri možke, ki so bili oboroženi in eden celo z rano semnja; na vrsto pridejo voli- v stegnu. Rana je bila še sve-tve novega blagajnika in odbo-|%a, pravkar zastreljena. Možki ra za sestavo pravil Waterloo]se J6 izrazil, da je zadobil tisto kluba. Seja se je preložila me-lraiK) 0'3 deseti uri nekje na sto v sredo, na soboto, in to Woodhill. Policija jih je takoj
radi gotovega zadržka.
—	C. Lapitski je bil povožen
od nekega avtomobila, ki ga je povozil na 28. vzhodni cesti in Elyria cesta, v Lorain.
—	Steve Civalek je bil od
višje porote postavljen pod varščino tisoč dolarjev, ker je napadel 15-letno Mary Jovič iz Loraina.
—	Dolgo časa so pečlarji hrepeneli, da bi stala v njih hramu ura, katero bi ne bilo potreba navijati. Hm, sedaj jo že lahko dobite. Mr. Frank Cerne je dobil nekaj takih ur, ki vedno gredo, pa če je pečlar doma ali ne. Konstrukcija ure je lepa in umetna; lahko vam stoji kot okras in časovno merilo v vaših sobah. Ta ura je nekaj novega, ki ne potrebuje navijanja. Ura sama pa je pod steklenim
zaslišala, ter pronajdla, da zna menja odgovarjajo tako, da so oni najbrže morilci neznanca, ki so ga našli na Quincy cesti. Neznanec je bil ubit pač iz maščevanja po njegovem življenju, ne pa iij namena, da se ga ustreli, kajti pri njem so našli denar in zlato uro. Možki je imel pri sebi pisma.
-o-
Človek ne prihaja iz opice, pravijo nekateri ljudje. Kako prav imajo, kajlti opica sama bi jim zamerila, če bi jih po-i znala, kako omejeni so na pameti.
v » *
Tiskarski škrat in urednik se sovražita; toda čimveč je sovraštva, tem manj je napak, in večja prijatelja sta si. Ali ni to čudno?

h
Katerikoli gumijasti obroč.
10 in 15% nižje nego regularna cena
Samo ta teden!
Garantirani za od 5,500 do 7,000 milj.
LEX TIRE STORE 6013 St. Clair Ave.
Erwin Carle.
Nad majhnim otokom sredi razburkanih vodovij new-yorškega pristanišča se dviga visoko v zrak velikanski kip, — Otok se imenuje otrok prostosti, in kip se imenuje kip boginje neodvisnosti. —
Meiikanska ženska postava, ko je glava je kronana od venca zvezd, dviga ponosno v zrak svojo desnico, nosečo plamsni-co. — Za to postavo pa se dvigajo puste mase kamenja, ki predstavljajo mesto gigantov.
Preko vodovja odmeva v pestrobojnih glasovih bučno šumenje ameriškega boja za življenje. Kip stoji tukaj nepremično in mrzlo. — Nikako umetniško delo ni to. Le plakat je, vlit v bron. — Amerikanec, naj bo možki ali ženska, otrok ali mladenič, ki pride mimo boginje prostosti č,uti, kako mu hitreje utripa srce.
Velikanska soha predstavlja namreč veroizpoved ameriškega naroda: Amerikanec je prost. —
Amerika je največja, najboljša in najlepša dežela na svetu. Ponoči bleste lektrič-ne lulčice ia glave boginje in iz plamenice se vsipa na morje močna luč. — Oddaleč pa rohni in valovi mesto. — Celo morje luči se prikazuje ačeisu, ko se bliža New Yorku. —
To morje luči me!že dolge žarke, ki se steza j o daleč v deželo preko neizmerno velike •dežele.
Najbolj izrazita pa je luč, ki izhaja iz baklje boginje svobode. Kip je tako velikanski kot ga ni postavil še noben drug narod in smer proti zapadu, katero kaže zračna črta, je kot nekak kažipot, ki nam kaže pot v daljno neizmerno deželo.
Skozi vse raznolikosti, brez-miselna nasprotstva, nepojmljive lepote in grde strani Amerike se vleče ta ameriška 'črta, ki združuje in spaja vse. Še nikdar ni bilo naroda, ki bi vstal pod bolj težkimi razmerami. — Mešanica jezikov v Babilonu je bila smešna malenkost v primeri z jezikovno zme do v Ameriki. Edinole v mestu New Yorku govore vse civilizirane jezike sveta ter tudi par neciviliziranih. V mestu New Yorku so ceste, ko jih jezik in običaji so sosednim cestam prav tako tuji kot da bi lažale dotične ceste na nasprotnih straneh zemeljske poloble. Narodno ameriško marš-godbo, ki je tako značilno ameriška, komponirajo spretni ruski Zidje. Največji izvedenec gledišč v Ameriki je bil gališk izid. Mala gledišča na vzhodnem delu New Yorka vodijo izključno Italijani. Policija dežele obstoja preko treh četrtin iz Ircev. — V New Or-leansu so mestni deli, kjer govori prebivalstvo izključno francoski. — V obširnih ozemljih države Nebraske stanujejo izključno Norvežani. — Toliko čistih nemških naselbin je, da je v Aeriki pet mest, ki se imenujejo Bismarck.
V	črnih pokrajinah južnih držav so zamorske občine, v katerih še vedno negujejo starodavno vero zapadnoindij-skih črncev, ki priznava človeške žrtve: Te žrtve obstajajo iz otrok. Razentega pa se vrše pri takih venskih slav-nostih grdi spolni izgredi. —
V	Cikagu uživajo uslužben-k evelikih trgovin tekom odmora med delavskim časom predavanja o,židovski literaturi. Med znanimi možmi ameriške javnosti je redkokdaj najti človeka, kojega stari oče ni bil angleškega, nemškega ali sploh inozemsskega izvora.
Da je mogel iz tega Babilona človeških plemen in jezikov vstati združen narod povsem določene mednarodne karakteristike, je eno največjih čud človeške ggodovine.
To čudo pa je završila tako-
zvana ameriška črta. —
Amerikanec je prost!
V Ameriki je vsakdo svoje sreče kovale.
Amerika je največja, najlepša in najboljša dežela na svetu.
Največja sreča za človeka je, da more biti Amerikanec.
Amerika je dežela Boga. —
Ce bi ne bil uspeh teh ameriških principov tako neoporečen kot je dejanski sedaj, potem bi morali misliti na stari pregovor, da ima največji kri-čač najbolj prav. Tega pa ne moremo izjavljati, ker je Amerika proizvedla v dvajsetem stoletju najbolj važen narod sveta.
Amerikanec je namreč odne-kdaj razbobnal po celem svetu svoj ameriški pravec, ter pokazal pri tem, da ima močna pljuča. — Bila je to vedno ista viharna pesem. Bila je to pesem o velikanskih prednostih in o neomejenih možnostih. —• Človek mora sedaj nehote misliti, ne s smehom, temveč zelo resno na oni naivno otroški krik ameriških prijateljev iz onih 'časov.
—	Jaz sem Amerikanec ter isem prekleto ponosen na to. To je najlepša dežela na svetu, v kateri nima predsednik niti za trohico več. pravice kot navadni voznik. Imamo več denarja kot vsa stara Evropa. Mi redimo več prašičev in bolj de belih kot ves ostali svet. Ka-korhitro se bomo hoteli boriti, bomo razbili ves svet v kosce.
—	Naša morala je najboljša morala in naša pobožnost je najlepša pobožnost. Naša resnicoljubnost j eogromna in naša čast neomadeževana. Naša dekleta so najbolj deviška, naše ženske so najlepše. Naši možje so sol sveta, kajti mi
smo Amerikanci in smo prokle-to ponosni na to. — To je dežela Boga in sploh....
Ali ni to zvenelo komično?
—	Da, izvenelo je komično, a ne zveni sedaj prav nič več. — Ta nekdanja izvajanja, o katerih je svet domneval, da so le
izraz bohaštva, imajo v sebi veliko resnice in to prav posebno raditega, ker so te stvari v Ameriki sami vsak dan in vsako uro bobnali v ušesa ljudi. —
Govornik na javnem trgu je govoril o tem, duhovnik je pridigal to raz lečo, listi so pisali o tem, šola je učila to, družba je širila te nauke in možje v javnih uradih so neprestano ponavljali to dogmo. Ameriški ponos je postal kvas, ki je tesno spojil posamezne, med seboj si tuje sestavine.
MALI OGLASI
ZANESLJIV GROCERIJSKI, DOBRA KUHARICA POMOČNIK za razvažanje gro-|se sprejme takoj v restavracijo, cerije, dobi delo takoj . Stalno]Samo zmožnim se je zglasiti. delo, dobra plača. Zglasi naj Dobra plača. Poizve se pri Jos.
se na 667 E. 152nd. St.
(?)
PRIJAZNA HIŠA za 2 družini,
5 sob in kopališče spodaj; 5 sob in stranišče zgoraj; elek. razsv. klet, podstreha, garaž; blizu St. Clair Ave. na E. 78. cesti. Ce
To:na $8.000. Takoj se plača $4000 sredstvo je vzvišeno' nad vsaki Ustnik na. 946 E. 79. cesti.
(160-61-62)
dvcm. Hvala je bila še vedno najbolj uspešni bič za priganjali je k delu. Človek rad sliši, če ga kdo hvali, in ravno tako je z narodom, kateremu neprestano povdarjajo njegov narodnostni ponos. Ponos ne-(Dalje prih.)
NAZNANILO!
Opozarjam člane Woodmen of the World št. 281 v Collinwood, da bom vsako zadnjo sredo v mesecu v Kunčičevi dvorani pobiral mesečnino od 7. do 9. ure zvečer. Torej prosim, ne hodita plačevat na moj dom.
Chas. Lampe, tajnik.
Illllllllllllllllil
PARNIK CUNAHI) PA-ROBRODNE ČRTE
"ITALIA"
cdplove proti TRSTU
31. julija
Cena $100 — in $5.00 vojnega davka.
Pridite po listke v naš urad nemudoma.
Dr. D. J. Smally
ZOBOZDRAVNIK 6204 St. Clair Ave.
času primeren zobozdravniški urad opremljen za vsakovrstno zobo-zdravniško delo.
HI
I
BRIDGE WORK-PLATEWORK naša špecijaliteta. Ruvanje zob brez bolečin. Čistimo zobe. URADNE URE: Od 9 do 8:30 Ob nedeljah: 9 do 12. Ob sredah popoldne zaprto.
KUPITE HIŠO za 5 družin. —
Dve najboljši hiši na 67. cesti, prebarvane lansko leto in ravnokar prepapirane. Klet s plinom in pralnimi škafi, velika podstreha, dobra investacija. Cena lastnika $11.000 — Vi v gotovini. Zglasite se ob večerih Burns, 547 E. 108 St. severno.
IŠČE SE 3 sobe za majhno družino, med 55. in 79. cesto. Ponudbe naj se oddajo v upravni-štvu Enakopravnosti do 1. 'avgusta.	(160-61-62)
NAZNANILO.
Naznanjam članom dr. Car-niola Tent 1288 The Maccabees, da sem se preselil iz 6110 St. Clair Ave. na 1152 E. 61st St. to je v ozadju Mrs. MiheEičeve hiše. Prosim cenjeno članstvo, da to vpošteva.
John Tavčar, tajnik, 1152 E. 61st St.
Milavec, 6110 St. Clair Ave.
DVE HIŠI NAPRODAJ.
Hiša s 7 sobami, na E. 63. cesti. Fornez, kopališče; cena $4.500; Hiša za 2 družini na E. 68. cesti Velik lot; kopališče, cena $6800. Takoj $1.000 drugo po dogovoru.
Poizve se na 1087 E. 64th St. od 5 do 8. ure zvečer. Vprašajte za Fr. Meh.
(150-62.)
NAPRODAJ!
Sladcicarna in grocerija; zmerna cena. Se proda radi odhoda v Evropo. 20 sob, trgovina, 5 garažev. Rent $150. Zalistano za 2 ali več let. 4126 St. Clair Ave.	(159-161)
LOT NAPRODAJ. Velikost 40-xl50 s šendo 12x18 na Halle Ave. Cena po dogovoru. Lastnik Louis Gliha, 15519 Saranac Rd-Collinwood, O.	(159—61.)
NIŠE NAPRODAJ.
Nove hiše po 8 ali 10 sob, za dve družini; vse moderno ureje-po; kopališče, furnezi, elektrika. Cene tem hišam so od $6.000 do $8.500, gotovine $2.000.
Nove hiše za eno družino P0 6 sob, kopališče, fornez, elek-
SPODAJ PODPISANI, POTR-(!trika' gotovine samo $1,000.
Prodajamo tudi farme
JU JEM, DA MI JE VELIKO POMAGAL
DR. IVMK,
Tujezemska Menjalnica
in
Parobrodna agencija
6024 St. Clair Ave.
CLEVELAND, O.
(160-86)
Tel. Central 359G W
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.

SlTTf.R
Ustavite se pri tej uri m slo na pravem prostoru
Wm. Sitter
5805 ST. CLAIR AVENUE
Cleveland, O.
NAZNANILO IN VABILO.
Pred kratkim časom so se snidli člani Slovenskega Soči j a-lističnega kluba št. 49 in so zopet izvolili odbor, ki bo nadaljeval z delom v prid delavstva. (Pripomba) Klub št. 49 bode sedaj deloval po naičrtu Jugoslovanske Socijalistične Zveze.
Zatorej ste vabljeni vsi Slovenci in Slovenke, da pristopite v naš klub, vi vsi, ki ste napred-
"KAM SE HOČEM PELJATI NA POČITNICE?"
je vprašanje časa. Toda oni, ki poznajo čarobnost velikih jezer, so že izdelali na'crt za svoj leten izlet v ameriško krasoto. Posebno mikajoče za potnike je, Erie jezero s svojim neprekos-1 j i vim in mogočnim brodovjem. Na njegovih vodah boste našli največje in naj sijaj nej še par-nike.
Izmed teh parnikov je najpopularnejši "SEEANDBEE", ki plove dnevno med Clevelandom in Buffalo. "SEEANDBEE" je
nega mišljenja in kateri odo-i največji in najdražji parnik na bravate načrte socijalizma! Va-, svetu, kar jih plove po notra-ša dolžnost, kot delavci je, da njih vodovjih. .Njegova veli-
pridete na sejo in da postanete član ali članica tega kluba. Vi veste, da je v združenju moč in Čimveč nas bo tem bližje naših ciljev bomo in čim močnejši smo tem preje bomo premagali kapitalizem. Naš klub ima seje vsak prvi in tretji petek v mesecu v dvorani poznanega rojaka Jos, Kunčiča na Waterloo Rd. Collinwood. Torej na svidenje na 16. julija.
Tajnik.
kost in razkošna notranjost je dala parniku splošno ime "Plavajoči hotel,"
Potnik najde udobnost in počitek na takem potovanju po jezeru. Če se vkrca na parnik v Clevelandu ali Buffali ob 9. uri zvečer (Eastern Standard Time) mu ni treba celo noč mučiti se po železnici, temveč ima krasno noč in dober spanec in pride na zaželjeno mesto ob 7:30 drugo jutro.
5506 ST. CLAIR AVE.
kajti bolehal sem na jetrih, želodcu, zaprtju in glavobolu ali omotici. Sedaj se pa počutim mnogo boljšega in zadovoljnj-šega. Zato ga priporočam vsakemu izmed bolnikov.

'12
tudi
velikosti, kakor lahka odplačila.
Vprašajte na 15813 Waterloo Road.
pri
J. KRALL in D. STAKICH (160-166)
Kristjan Lozar
1100 E. 63rd Si.
Moški za Baterijo
Izdelovanje baterij je prva industrija sedanje dobe. TEŽAKI .
GRID CASTERS PASTERS PLATE BURRES PACKERS INSPECTORS — in —-MILLWRIGHTS
Najvišje plače za neizvežbane delavce.
AMERICAN EVER READY WORKS.
WEST 117th & BEREA RD.
Vacation Satisfies
REZILCI in BRUSILCI Tudi preiejšnje število NEIZVEŽBANIH MOŠKIH, ki so voljni delavci in se želijo izučiti. Dobra plača med vež-banjem.
Zglasite se v uradu med 9. uro zjutraj in 5. uro popoldne.
H. M. Kramer
1825 EAST 21ST ST.
157—161.
THE summertime will soon bo here and with it the ioya of a vacation trip. Where aro you, goinx? The Great Lakes is the mecca for particular nnd experienced travelers on business and pleasure trips. The D. & C. Line Bteamar* embody all the qualities of speed, safety and comfort, the freedom of the decks, the cool refreshing lake breezes. D. Ac C. a Service Guarantee.
Daily Service May 1st between Detroit and Buffalo. Leave 0:00 P. M. Arrivo destination 9:00 A. M.
Daily Service April Ist between Detroit and Cleveland. Leave 11:00 P. M. Arrivo destination 0:15 A. M.
MACKINAC ISLANA Sendee June 14th to Sept. 14th. 3 trips per week Juno 14th to July 1st. July 1st to Sept. 14th, 0 trips per week. Between Detroit and Buffalo Use Your Rail Tickets Send 2c Stamp for Illustrated pamphlet and map of Great Lakes. Address L. G. LEWIS,
m
I

C	roit, Mich.
DETROIT. & CLEVELAND NAVIGATION CO.
A. A. Schantz. President and General Manager. J.T. McMillan, Vlco-
Preeldent
vseh lote na
NE BODITE BOLNI.
Ozdravite brez zdravil in operacij ! V najtežavnejših slučajih kjer niso nudila zdravila nikake olajšave, je v devetih izmed deset slučajev kiropraktična metoda zdravljenja povrnila bolnikom zaželjeno zdravje. Torej pridite k meni. Preiskave in nasveti BREZPLAČNI.
Geo. W, Hans D. C.
ZDRAVNIK KIROPRAKTIKE 8115 St. Clair Ave.
Uradne ure: 10-12; 2-4; 6-8.
Ženske strežnice.
LIBERTY BOND1 IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačam"
v	gotovini tako j.Simon, zaneslj''
vi	prekupčevalec, soba 216 Lefl noxBldg.,, drugo nadstropja Vzemite vzpejačo. Vogal devc ta cesta in Eucli dave., nad Si® ger Sewing Machine Co. Odpf to do 6. ure zvečer.	*