Siev. 29.
V Trstu, f pontdtUilu 81, jamarja 1817
tattilR XIII,
irraja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
I' c ' :*t -.-: U! a Sv. Frar.čiika Asi?kega Jt 20, !. nadstr. — Vi!
s- t .- "jo i::tJn -:v;i lif'a. Ncfrankirana pf*ma ce na V-rejemajo ii i -i; >n:*» se ne vračajo. : * :	, ; ni r rJnik P*./sn O-> Jlna, Lastnik kcnsorcij
rilhmil" j'-	- .Edinosti', vpisane zadruge a
f	; | -	v T. v vl::a S*. TrarčiJItc P-% ške^a št. 70.
1 e!-f i ;:rtJni v u iil uprave JtCT> li-57. r«jiro2nina zn." u ce'o it'o ■	K 24.—
Za p«>i !e*s . . . •...................• 12.—
za tri rn-.scee....................■
2i ordeljsLo Izdajo za celo teto ...... . 5.20
is leta................, 2S5

Posamezne številke .Edinosti1 se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin
Osmrtnice, zahvale, poslanice, og'.asi denarnih zavodov ...............rnrn po 20 vin.
Oglasi v teksta lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsia............ .2,—
Mali oglasi po 4 vinarje besc.I.i, najmanj pa tO vinarjev.
Oglase sprelema insemtni c iJelek .Edi osti*. Nr.roJnina k* reklairacije s? po ' -o upravi lista. Plačuje se	L«
upravi !iti" - Plač.! in toli <c v Trstu.
Uprava in inserntni c.Helek sc nahajata v ulici Sv. Frančiška AslŠkega st. "JO. PoStnohranilnični račsn s-. HH t>52
i ; .iajnerep docošKov,
ucs, u fjejišča. \ odseku Mcsta-camretl pmaknjena '■ši« obran»ba na zapad i breg reke Z ate Bistrico.
« boji*čz. Ob reki Ai močili topov- boji. Napadi Rusov izgubonosno pomrečili.	_
Zltajiio bojišče. - Posrceen sunek an '-»kil'1 oddelkov pri Le Transloy ob
^C'Tlai'11.	*
N italijanskem in maeedouskem bo-
jhhi nobenih važnejših dogodkov.
turška bojišča. — Močni napadi Angležev i a uirške postojanke pri Fcilahie in iužiio i izrisa v Mezopotamiji. Po težkih izgubah delni uspehu_
Mrliška uradno poročil*.
Dl \ \J, 28. I Kor.) Uradno se razglaša:
28. januarja 1917.
V z " h o d n o bojišče. — Macken-ser;ova armada: Nič \ažnega. — Fronta it^d *u.< ode jožefa: Zapadno Vaieputne ie _.i_j^i sovražnik prodrl v na-:e sr c «»e jarke. Naša bojna črta je bila : , ohl eia biiirji vrh. — Fronta princa i.•.■«. (» k: li^v.: Pri avstroogrskih četah nič \a/nega.
italijansko i u jugovzhodno l u i i š ć e. — Neizpremcnjcno. l\ ■ tjiK načelnika geiieralnega štaba: pL Hoier. fini.
Kotili uradni poročilo.
HM?OI IN. 28. (Kor.) Veliki glavni stan, 2S. i rmoria 1917.
/ pa cl no bojišče. — Armada
r- -I.-»naslednic n Ruprehta: Po močnem «-i e ie angleškim oddelkom posreči-i .. ..i,* : o se ugiiezdiSi v mcjhn^i delu i..'bpredneiše črte, jugozapadno ie severno Soni!"t'. Prt ostalih ar-n* »e * 'a d al, izvzetnši Of! ča^a do čr°a stopnic.aneva ovnja v nekaterih odsekih in izvzetnši posameznih predsiražnih boje v, in-r.
\ z h o u n o bojišče. — Fronta T » ie-. leor »!f»a 8av.: Oh reki Ai ie bil topo\vki bo«	\a obsh hrenovih
ri ke I/' rsenl natiadi Rusov so se izgi;bo-t.o?iv» izjalovi:*. Fronta nadvojvode Jožefa: \ ca^ku Mcstccanesti ob Zlati Bistrici smo morali v sled premočnega priti>Ka Rusos umakniti obrambno črto na z«padni hrev re^e. — MackenSenova armad«. : Nobenih važnih dogodkov. —I Macedooska fronta: Pri spopadih med poizvedovalnimi oddrlki v nižini Strume so imeli Holgari usnwfte.
BLROLIN, 2S. zvečer. (Kor.) Na zapad ne t rt bregu A Voze se je izjalovilo več franc* wkih naradov proti griču 304. — Ob Zlati Lipi so turške čete zavrnile ponovne ruske napade.
Prvi generalni Vvartiruiojster: i L Ludendorff.
Bol^r^Hi Drsdno poročilo.
SOFIJA. 27. (Kor.) — Macedonska fronta: V ozemlju Biioija slabotno streli nje pehote, strojnic, minovk In topov.. \ ozemlju Moglenice le \ nekaterih odse-' k:h p*»sjmezni topovski streli in običajno, ^treli inje pehote »n strojnic. Ob Strumi' slab;' . topovsko delovanje in streljanje1 med tra/almi oddelki. Močen sovražili j poizvedovalni oddelek se ie približal na-j ^iiii strelskim	v smeri Barnkli |
{jžutnaje. to »ijn strelni oddelki so izvršili protinapad in posneli sovražnika v beg. ki ja osirvii na bc.j-šču vec mrtvih,-med n?:. ti poveljnika oddeH a, enesa; ofkirja. NjšI vojaki so nr.pra\i!i -Ja.je !5| lijetmkov. V ni/iiii Seresa s-.i i/;!e sov raž-'
patraJie pov- j-J. kjer so se P izku^ale' rribiižcti i;ašim pos tojankam, pognane j
lazai. — Romunska fronta: Dva sovražna monitorja sta obstreljevala iz rokava i Suline v asi Malkoč in Prislava, vzhodno
Tnlcce.
SOFIJA, 28. (Kor.) Poročilo generalnega štsba 28. jan. — Macedonska fronta: Od Prespskega jezera do Strume samo na posameznih mestih običajni pičli pehotni ogenj, o^enj strojnih pušek in artilje-j rijski ogenj. V vardarski dolini letalsko delo": anje. Na obali Egejskega morja med Strumo in Kavalo živahno delovanje sovražnih tetaL Eno angleško letalo je severno Kavale padlo na tla. Letalec ie ujet, letajo nepoškodovano. — Romunska iron-| ta: Posamezni topovski streli z obeh stra-i ni Donave pri Isacceji in Galacu.
Turško uradno poročilo.
CARIGRAD, 27. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Dne 24. t. m. je sovražnik srdito obstreljeval s topovi našo fronto pri Felahie, ne da bi prešel v napad. Južno Tigrisa je sovražnik po močni topovski pripravi napadel dne 25. t. m. z znatnimi silami naše postojanke. Za ceno težkih izgub se je sovražniku posrečilo, da je nekoliko pridobil na prostoru. 2000 trupel leži pred majhnim odsekom naše fronte. Dne 26. t. m. je izvršil sovražnik zopet napad, a je bil popolnoma odbit. — Kavkaska fronta: Sovražnik ie zaman poizkušaj napade na naše prednje straže na desnem kriiu.
Dogodki na morju.
i BEROLIN, 28. (kor.) VVolffov urad poroča: Lden naših podvodnikov je d'ie 9. t. m. v vzhodnem Sredozemskem morju potopit neki obložen sovražni blagovni par-nik (ca. 5000 ton) in oboroženi angleški parriik za olje »Parfield« (385N ton) s ' r -mogoin in oljem na potu iz Malte v K>rt Said. kapitan parnika je bil ujet. Ic -vodnik je dne 25. t. m., 250 iiiili w* ' 'o M.alte potopil neki oborožen prevor si r-nik. ki ga ie spremljala francosiva te-i c-dovka. Parnik. ki jc bil poln cet. se Je potopil v It) minutah.
KONFERFNCA NEVTRALCFV.
STO C K HO!-M.	<Kor.> -Sv^skn
Dagb'adet^ dozna\ a v stockholn^kcm zunanjem tiradu, dn je ve>t o korier;nci ne v t ral cev. ki se namerava v Šved s' I prestolnici, resnična. Pobuda za konferenco je dala Švedska, čas pa še ni določen. List opozarja na zadnje uradno poročilo o nordijskem ministrskem sestanku v Kri-stijaniji. v katerem je bilo govora o pobudi, da se kolikor mogoče veliko nevtralnih držav pobriga za svoje interese. S tem je pač namignieno na drugo nameravano konferenco.
Francoska zbornica in ententna politika napram Grški.
PARIZ, 27. (Kor.) V zbornici je bi'o predloženih šest dnevnih redov. Ob pri-četku javne seje ie izjavil ministrski pred-sdenik Bnand, da sprejme vlada samo Leiir irjev dnevni red, ki izreka vladi za-upnico. Lenoirjcv dnevni red se glasi: Zbornica se. žigosajoč atentat 1. deccm-l bra. v spoštovanju klanja pred padlimi j žrtvami .Ce je Francija pred svetom poj ravici la'iko ponosna, na to, da svoje j vcrkodušno posto|)anje napram Grški, Ki1 je kršila svoje dolžnosti, postavlja v primero proti obsojanja vrednemu postopanju Nemčije napram svojim ob\eznostim /ve-ti Belgiji, je treba upoštevati, da je b!-a Francija vsaj do skrajnosti potrpežlji-\ a. da jc ostala zvesta svojim tradicijam ter da ni majhnemu narodu naprtila odgovornosti za pogreške njegove vlade. Zaupajoč viatli, da bo poskrbela, da se do skraii >ii izvede neobhodno potrebno zn-č »- čenje, da bo tudi za naj rej skrbela za se i »trebne odredbe za sigurnost solun-|
■ ie in ruvm tako za izpolnjevan e'
i
od Grške napram junaškim Srbom prevzetih in podpisanih obveznosti, ter da bo v polnem soglasju z zavezniki uredila uporabo bojnih sil in storila vse sklepe diplomatične in militarične naravi, ki jih zahteva položaj, odklanja zbornica vsak nadaljni dodatek ter prehaja na dnevni red.« Prvi del Lenoirjevega dnevnega reda je bil sprejet z dvignjeniem rok, drugi del, ki izreka vladi zaupnico, pa s 313 proti 135 glasovom. Nato je bil celotni dnevni red sprejet z dvignjenjem rok. — Poslanec Betouce (stranka zedinjenih so-cijalistov) je odobraval, da vlada ni omadeževala časti Francije z uničenjem majhnega naroda, er je izjavil, da predlaga dnevni red, s katerim navaja načela, ki se jih bo morala vlada za naprej držati. namreč: nobene tajne diplomacije več in spoštovanje grške nevtralnosti. — Briand je vztrajal pri tem, da more sprejeti samo Lenoirjev dnevni red, ter je zavračal Betoucev dnevni red, ki ne izreka gladko zaupanja. — Zbornica je nato s 313 proti' 147 glasovom odklonila od vlade odklonjeni dnevni red Betoucea.
Amerika — Mehika.
Nt:\VYORK, 27. (Kor.) Reuterjev urad javlja: Glasom brzojavnega poročila iz f!l Pasa. so se ameriške čete, ki so nameravale prodirati v Mehiko, pričele zopet vračati proti meji.
španska zbornica.
MADRID. 27. (Kor.) Zasedanje parlamenta je bilo zaključeno in dolbeena otvoritev prihodnjega zasedanja za 29. t. n. S tem je bilo vladi omogočeno, da iz-premeni poprej vložene zakonske načrte in izdela nov načrt za delovanje parlamenta.	_
Rojstni dan nemškega cesarja.
BEROLIN, 27. (Kor.) Wolffov urad i zroča: Povodom praznovanja rojstnega ; dne cesarja se vršila v velikem glavni ijm stnnu slovesna služba božja. Nato jc - -.rejeI cesar čestitke generalnega fcld-I;-aršala flindeuburga in drugih visokih •'"osli »ja iistveiiikov v velikem glavnem lanu. \ ostalem se ie informiral cesar ''tega dne o običajnih predlogih.
Minister Hofer o cežkočah prehranjevanja v prihodnjih tednih.
DUNAJ. 28. (Kor.) V četrtek, dne 25. i. m., se je v smislu posiuioče^a vodstva zveze mest zglasila pri prehranjevalnem ministru deputacija, obstoječa iz župana dr. Weiskirchnerja. poslancev Dinurho-i^ria, Denka in Pacherja, višjega kura-torja Steinerja in župana Tairmsino. Na dve in tri četrti ure trajajoči konferenci se je razpravljalo o posameznih zahtev ali zveze mest in člani odposlanstva so dobili vtis. da je vodstvo urada za prehranjevanje v dobrih rokalt. Ker bodo prihodnji tedni glede prehranjevanja najhujši, bo reba, kakor je dognalo zastopstvo mest na konferenci z ministrom, popolne vnete občin, potrpežljivosti in priznanega reda prebivalstva, da bo mogoče ;-.rebrn j prihodnje tedne. Kakor je razvidno iz i | konference s prehranjevalnim ministrom, ! ;e zasiguranje obstoječih zalog v polnem | razvoju in nadaljno oskrbovanje prebivalstva z živili in potrebščinami je od-visno le od vremena in prevoznih mo>
iiOSti.
isdimo prsulđnl napram miz-cljonelnlm vestem!
Ena neizogibnih spremljevalk vsake • vojne ie pohlepnost ro senzacijah. Tej po-hlepnosti ustrezajo razni listi v — svojo korist. To je zlo. ki povzroča velike škode. Zato treba skrajne previdnosti. Zlo ic amreč v tem, da take senzacijonel ie; j vesti prihajajo iz motnih virov, da nimajo ! prav nobene podlage v realnih dogodkih.
| a ki jim ie — kakor rečeno — tudi namen nečist in netep. Takemu-Ie poročevalcu gre za to, da čim več služi in da si pridobiva r-ri listu čim boljši glas: listu pa za to, da se — ker pozna'slabost ljudi na to stran — kaže čim interesamneji in da briljira s senzacijami, da se torej kaže svetu v čim ugodne ji luči. Deluje s senzacijami v svrho reklame — sebi v korist! \Te poročevalcu, ne listu ni do tega. da b>. prvi, poročal listu resnico, a drugi, da bi 'nfoniiir. \ javnost o resničnih dogodkih. Obema gre le za lastni dobiček. Ne briga ju, ali koristita ali škodita s tem čitateljem in stvari domovine, ciljem vojevanja. Ne vzbuja se jima vest, tudi če vidita, da s svojimi informacijami zavajala javnost v krive sodbe in pretirana, po hipnem položaju neupravičena pričakovanja. in da s tem povzročata neprijetna iznenađenja in grenka razočaranja, čemur je posledica ta, da se pozneje obrača iav na nevolja proti nedolžnim, proti njim. ki vestno in po svojem naj-i boljem izpozunuiti in z največjo abnega-j cijo vrše svojo težko dolžnost tam — na frontah!
i' Vse lo nečedno rokodelstvo je drastično in po zaslugi ožigosal Maks Teodor ! Behrn. n*t v svojem članku v »Vossische i Zeitungv , ki smo ga — hoteli priobčiti čitateljem v izdanju dne 24. t. in. — Hoteli, toda cenzura je bila drugačnega tntie-; nja in čitatelji so dobili v roke le tnal od-• lomek.
Vendar si dovoljujemo reči par besed ; o tem zlu iz svojega. To pa iz razloga, ker to zlo povzroča neugodne efekte tudi med našimi ljudmi, ker so le premnogi tako neprevidni, ali nerazsodni, da veru-! jejo v Stiki scnzaciii. Čim debeleja jc taka '.raea-. tem hla-ineje posezajo po njej. In potem se razburjajo, konstatiralo krivično, se liudujejo. dokler ne doznavajo erez par dni. da je bilo vse skupaj brez potrebe. To še dogaja vsako tolike, ali izpa-; metuje iifi ne! Oh prihodnji taki senzaciji se stvar ponavlja i;i gre da capo. In nikomur ne prihaja na um, da bi malo pomislil. kako nastajajo vse take senzacije.. Kovaćn i ca takih \ ev.ti, je navadno kilometre daleč od pozorišča. Poročevalec sedi j v kaki kavarni v kakem večjem mestu, kjei sjvida rte niti vide;i !:t«d;, k sodelujejo na dogodkih ozirt :na važnih : .iepiSi, kamo-Ii, da bi mogel biii v stikih žiijimi!!! Tatu \am prihaja v siike le s kakimi t bskurtiinit osebami, ki same nič m 5 vedo, ki pa hočejo tudi kaj zaslužiti, a.i pa zasledujejo kake posebne namene po nalogu bog ve koga! Ti pripovedujejo, kaj in kako da so izvedele« od tega ali onega, na čem./ pa ni niti pičice resnice. Bodi /e. da delaj, to iz nevednosti, bodi. da namenoma krivo pripovedujejo. Vseeno: i rižnemu poročevalcu je ustreženo. Na j Magi takih informacij . zajetih, i/, motnih virov, sestavlja potem svoja sen-zacijonelna i -.oročila --z bojišča, ali iz diplomatskih krogov«, ter jih brzojavlja svojem it, njega vrednemu listu! In naslednjega dne drgetajo čitateljem vsi živ-:i od radosti, ali pa se jim ježe lasje ^ orepalosti, ali r»a stiščejo pesti v jezi.
Ncohiiišc zlo ki smo je hoteli nagla- ; siti pred vsem — pa je na vsem to. da se ela krivica ravno tistim, ki naj jin bilo pred vsem časojMsje v zaslombo -
odstvu in boriteljem v vojski. Ce s; : razmere v tujih državah in v njih • ; pisujejo javnosti v luči, ki ne odg rvarj. I resnici, in to z iiam^nom, da jiv. l'oj ; ceniujw odporno silo sovražnikov, je to ! •a škodo stvari domovine, lastne ja nos t , in lastne vojske. Napram tej poslednji jt j tako početje direktno zločinsko. Kajti, na; brije merilo za pravilno < eenjvvanie vrlii • voiili je le resnica o kvaliteti str-. :'ž:o' p n naši junaki v resnici zaslužujejo, da. | njihove čine ceni no po nj:lu)vi prav;; vre ir.osti! Ce p.riznavamo. da je >. o vražjih it.oean. in če so ga nasi vendar p.ir -
žili, ia ;e;,i šele v emo in se zav edamo, ! da so naši veliki junaki, potem šele oraše:.t; pred . čini sveta ugled v bori-teljev in hvaležnost 11 <> lpii.! Poterv šele bo javnost po zaslugi cenila njihove čine in žrtve v obrambo domovine! Senzacije brez vsake realne ' i: /a -že same na . ebi nehonetno t jc. a r-» zlu, S;i jc donašajo v javno:;;, in !.ri-vici, ki jo delajo ravno listii:i, i.i so i r -vredni hvaležnosti, so t; ";e senza^' brezvestne. Zato kličemo: bodite prevu • in ne verujte vsaki senzaciji, kakor jih označene vrste poročevalci p i iijajo r %, nnn »svetovnim^ listom!
Volne kmskZrć^.
2. Obratne in zavo.ine kniiinjc.
Obratne in zavodne kuhinje v smislu odloka o vojnih kuhinjah so take vojne Kuhinje, ki J: 11 ustanove oblasti ali uradi, za-; vodi. javni ali zasebni, ali pa velika zasebna podjetja (trgovske hi^e, tovarne, rudokopi, železnice itd.), da za svoje pripadnike (zavodna kuhinja) ali pa svoje nameščen e. uslužbence ali delavce (obratne kuhinje), v obeh slučajih z rodbinami in člani domačih gospodarstev, dobav li t-jo hrano.
Zavodne in obratne kuhinje se ne smejo ustanavljati ali voditi v pridobitne na-. mene. Vsi doseženi pridobitki morajo biti v prid izključno udeležencem. Vsakemu pripadniku zavoda ali obrata se mora dovoliti udeležba. Poslovanje je podvrženo i predpisom o živilskih izkaznicah in nadzorstvu komisarja vojnih kuhinj. Udelež-, niki plačujejo dobivano hrano v gotovini • in zato ne prejemajo dobrot iu imajo \pliv j »a upravo in poslovanje, i V zagotovitev teii pogojev morajo zavodi iu obrati, ki nameravajo uvesti tako vojno kuhinjo, komisarju vojnih kuhinj predložiti organizacijski in obratni načrt. Komisar presoja, ali odgovarja ta načrt stavljenim pogojem, ga odobri, ee so pogoji izpolnjeni, in nadzira izpolnjevanje loločeb. Šele po odobritvi ima zavodna ali obratna kuhinja pravico do dobave živil, s katerimi gospodari država. Ce se ne i izpolnjujejo navodila komisarja za vojne kuhinje, podana na podlagi odloka o voi-n?^ Knhirjaa ter odob**enegn oreaniza-jijskega in obratnega na rta, more ko-nisar odreči tej kuhinji pravico do dobi-anja živil.
Odlok nato navaja natančni pravilnik • take ku'tinje.
3. .javne vojne kuhinje. Zadružne, zavodne in obratne vojne <uliinje so proračunjene na zaključen krog udeležnikov in so v neki, deloma ožji. deloma širši samoupravi udeležencev, Z^to liso dostopne pretežnemu številu potrebni! ljudi, ker se le-ti težko dajo organizirati v skupine. Za take liudi je javna ojna kuhinja, ki je dostopna vsakomur. Pri tej kuhinji so udeležniki popolnoma •az'ični od ustanovitelja. Udeležniki se udi vedno menjajo, in ima /ato nadzor-. tvo tudi ustanovitelj sam. Ustanovitelj ' nore biti le kaka javna korporacija, na-. adno ie politična občina. V tem smislu >e , tora tudi organizirati taka kuhinja. Iz pravilnika za te kuhinje naj posna-remo:
Občina upravlja in vzdržuje kuhinjo v vojem lastnem delokrogu. Sredstva za j o, čc se ne dajo dobiti drugače, mora dati bčina. ki si more zagotoviti podporo : Irtigiii činiteljev v občini, denarnih zavo-'ov. imovitejših ljudi itd. Zasedaj firžrva ne niisH podpirati no-et:e vrste s'.j.iih kuhinj. Za ; risto:, k javni vojni kuhir.ii je upra-ičen vsakdo, seveda na se mora priia-iii v suiishi predpisov in pravilnika do-iene kuhinje. Doba obveznosti mora b::.i clikor le mogoče kratka, e<. mogoče, naj izdajaj, d ;evne nakaznice. Hrana se
_______P O D 'ISTEK.	j
M A
m * s	■■■ ■
Roman.
\j, to sc mi zdi čudno! \ sekalvor je i zakon, ki je zvezan s prav posebnimi €• volišč i ami. će ne bi se bal. da I i se zdel pet-.Skiettn. ivi pr. ^ l. Ua im poveste to /•inmivo d zgodbo. Mor.la jc stvar v zvezi s politiko.
Ne ravno to,.... čc \ isokosl zapo-v edmete, rada povem.
Ne z. o.edujem, samo prosim. Toda; Ziii <c mi. da sem prevelik sebičnež, ker \ %, fospica, tako dolfo f>dtegujein druž-fc . in moram se. — vzdihnil je nekoliko — pač z »pet pokazati tamkaj, zai. Najvda-! neiša hvala na tej prijetni zabavi.
S ija ic vstala, in knez za njo. Prijel io je izrod roke.
-- Pomislil sem sl nelemu. milostiva. Milimi namreč, da bi bilo imenitno, ko bi pr: ' vtdovala to niske* prigodbo pri čaši č. Ali bi jo bila pripravljena pri povedo-v a i i>red vso družbo?
< obotavljala se jc nekoliko, potem pa odgovorila:
Da, prav rada; samo prosim dovo-1 lienja, d., ne imenujem imen.
Samo ob sebi umljivo!
Počasi jo jc od vedel nazai v dvorano, i jer so ravno končali valček. Pravkar so | se i.,:eelc tv oriti skupine, in ko je vstopila elegantna dvojica, je takoj nastala
i ;>lna tišina. Sonja se je z Jornjcto ozrla ■ro dri«/.bi. Knez je bil videti zelo dobro i razpoložen.
Le poglej, - je pošepctala Magda I -estri, kako svadu-dno sloni na njegovi [roki. kot bi spadala tjakaj.
JoMpina se jc ozrla tja, in nekaka svarilna i ooa ji je navdala srce.
Pozorno je v se zrlo \ kneza, ki je hotel izpregovoriti.
- Spoštovana gospoda, gospica Cigi-riuov a m! hoče. nam hoče izkazati ljubav, da nam čašico čaja osladi z zanimi-\o d< »godbo iz i>etrograjSkcga življenja, ki sv jc pripetila pred kratkim. \ sedimo se, nai ravimo majhne, ljubke skupine in po-slušajno rozorno našo ljubeznivo pripovedoval ko.
Splošno, seveda potajevano začudenje, živahna radovednost in šepetanje.
Knez je ponudil Sonji stol in se sam vsede! n? stol poleg nje. Na mizici v primerni razdalii od kneza je Magda servi-
rala čaj in se jc jezila, da jc morala streei Lt?di svoji sestričini. Častnik, ki se je tajnemu svetniku sam ponudil za osebno knežev o postrežbo, ie stregel s cigaretami in dr/al v rok? užigalo. Knez mu je vzel iz rok zabojček s cigaretami in po-| nudil Sonji, ki ic, prikloniv si se z glavo, v zela cigareto, rakar ji je knez la-r-o-ročno rodržal užigalieo. Počasi in z elegantno malomarnostjo si je užgala na uži-gaUt cigareto, jo vteknila ined svoje š! rlatnordeče ustnice, isotcgnifa parAfat in rekla potem s sladkim smeškom:
—	Naivdanejša hvala!
Častnik, ki nikakor ni bil tuj v vdiko-mestnih salonih, je stal kot ukopan.
Ta.ini svetiiik je bil ves razburjen: v svoji bližini je čul tihe. grajajoče pripombe. S strahom je gledal kneza____le-ia
se je smehljal sicer nekoliko kratkočasilo, toda ne karajoče----hvala Bogu!
Neki zelo mlad poročnik je pošepetal stotniku pl. Lesinskemu:
—	Visokost je, kakor se zdi. ves vzhi-čen.
Odgovor, ki ga je dobil, je bil zelo ohlajajoč.
—	Ker Visokost izkazuje pozornost tuji dami? Dragi tovariš, nam starejšim je crrikintnret in ljubeznivost niecove Viso-
kosti že dovolj znana iz prejšnjih e .
— Brrr .... mrzel je kot pasji nos, — je dejal pon mik sam pri sebi. — Lesinski ima dć:ncs svoj slabi dan, - «e nato pripovedoval tovarišem.
Soi.ia ie začela pripovedovati. Motil*" ie ni pr. v nič, da i ■ biio več sto oči uprtih v; njo. Njen melodični gias, ruski : aglas it vsebina njenega i ripovedovania, vse U
učinkovalo na poslušalce---- vse je na
••vtO poslušalo. V kraikih preslevlkii; i. Strniti srknila nekoliko čaja, p. teguik parkrai cigareto in se sploh ve':!a pr.j-ol noi- :■ r ei risiljeno.
Prizor. ! o so Belgijca odvlekli od grofice (ioiovčinove v ječo, je prifajvedovala ^korai po igralsko: pripovedovala je nai ^rei o prisrčnem sestanku v elegantnem budoarju. potem kako sirovo ic vdrla policija sv imenu postave , kako >e je upi ral aretiranec. in končno o blazni bolest i grofičini.
Skoraj si ni upal nihče dihati v dvora- j
m____f o tem živahnem pripovedovanji i
so skoraj videli, kako se je onesv estila | crreica.
Sonja je omolknila, naslonila svojo lepo j glavo na roko in povesila či. Lesinski, ki je slučajno slonel ravno-
it.1 nasproti ob steni, jo ie ves Čas hladno lotril. a si je mislil sedal:
Mi v resnici čuti tako, ali igra tudi edaj komed : i? Ali je morda vse to le M era, tmjeno?
Resnica je bila v sredi.
hi: oma je nato dvignila glavo, poiska-i lornjeto, ki je visela na dolgi zlati v e-I ižict in se ogledala po dvorani.
Kaj pa zopet to pomeni? — se je | • ra-d strogi kritik. Toda kot da bi ga bil adel udarec, se je zdrznil, ko je videl it ne o .i dok-o in trdno uprte vase. Ni i, ;el pre: rečiti, da bi mu ne bila udarila ri v gl ivo, in ves besen nanjo.... nase, Ja se ii je posrečilo tudi le en sam tremi-:k vpiiva■ i nanj, ie prekri/a! roke ter io emiio iii strogo pogledal.
Z lahnim porogljivim smeškom je spu-Jla i ii ::i' io, se obrnila h knezu in pripo-edovaia daiie.
I csinski je začutil r<jko na rami. Neki adporočnik, njegov prijatelj, je stal po-! g njega in rekel potihoma:
—	Kuj pa vendar gledaš tako jezno? I judje Zv. začenjajo tipazovaii. Kaj pa ti
• vendar?
—	Nič, samo slabo sem razpoložen.
—	Tako... Kako pa se počuti knez? i \enda vendar prav dobro?
Siran II.
»EDINOST* š?ev. 29.
V Trstu, dne 29 jamisrja 1517.
lai k > ; uživa v jedilnici, ali pa odnaša na ŠomL Toienje Auhuhi pijač naj se pre-pr.ve. V \>aki jedilnici mora biti knjiga za r: tožbe.
D. ^rič^b-itrte
PtMoMoc !:uiiinje so na dobiček pro-raćuricna r Jjetia zasebnikov, ki so samo P pogodbi ali oblastvenem sprejetju go-stilnićarjeve ponudbe podrejene odloku v vojnih kuhiniah in tako vezane v marsikateri smeri.
1. Pogodbene pridobitne kuhinje.
Oni krogi posameznikov, zavodi, obrati in korporacije, ki hoCejo i tanovlti režijsko kuhinjo, imajo tudi rr ico. da vodstvo cbrata pogodbenim potom izroče kakemu lastniku gostilniškega obrta. Pogodbo med ustanoviteljem in voditeljem kuhinje bo treba skleniti pismeno in jo ie treba predložiti v odobritev komisarju vojnih kuhcrii. da le-ta poskrbi za prednostno dobavo po državi upravljanih živil obratu.
Pogodbenika sta ustanovitelj, to je vsaka za ustanovitev zadružne, zavodne. o-i-ratne ali javne vojne kuhinje upravičena juridična ali fizična oseba, in voditelj kuhinje. to je koncesijoniran lastnik gostil-niCar->kcga obrata v smislu obrtnega reda.
Lastnik obrata prevzame kot voditelj kut inje vse dolžnosti in odgovornosti napram krušni komisiji in oblastim, ki jih ima ta voditelj in predstojništvo režijske kuhinje. Dajatve in protidajatve (množino in kakovost, ceno hrane, način postrežbe itd.) je treba ugotoviti v pogodbi. Voditelj kuhinje m«>rn privolit: v izv olitev od-t^a za vojno kuhinjo, ki ima dolžnosti in pravice v smislu določeb za odsek zavodne ali obratne kuhinje. Osebni kro£ udelež:iik< v se mora. če gre za javno kuhinj«'. ustanovljeno po občini, v pogodbi natančno omejiti. \ ostalem se vsebina r »g* Jbe ure J i po volit interesentov. V javnem interesu je strogu kontrola rri-kr.ii l a ia izkaznic in /njo zvezana prednostna dobava. Te točke morajo zato bit; v .po g o 'bi urejene čisto analogno režijskim kuhinjam.
2. Proste pridobitne kuhinje.
Kdor lu če g. I: lčar^k; obrat izpre-
meniti v vojno ku.iinjo. in< ra podat' obči: kon isariu \ -i/i'i kuhinj tozadevno iu ibo. Po iudb ». ki jo dobi občina, je treba v prep?>u »zročiti komisarju.
F - r ij ora j "zvtu-ti vse okoliščine. predvsem primernost prostora in njegovo lego. gospodarsko dajatveno zmož-i. »st in zanesljiv t ponadn ka ter prliiier-nost jedil i načrta ter i.en, pri čemer st mor;. a .i.iii po predpisih, ki so mero-dijni za režijske kti:« nje. V smislu teh predi j v se mora sestaviti vojnokuhnj-ski «>d>L'k. Ce kci i -ar sprejme ponudbo, ii»'/a izdati sprejemne pogoje v ob iki navodila za vodstvo vojne kuhinje. I o na-vodi>o tvor pravno p dlago za vodstvo Ku iir je po !a>j..ku obrta ter določa njego* e dolžnosti in pravice.
(Dalje prihodnjič.)
R azne pomične vesti.
Kakor ie - po legendi iz stare zgodovine nametnik kralja Albrehta. Oessler. razolieSal klobuk, pred katerim na» b c ; riM ; ia; jaii mimoidoč . tako niMa	ndikalizem svoie pre-
t ra 'e. po ničemur opravičene zahteve glede bodoče uredbe, ki naj bi jih narodi držiš * c res gn '; : o sprejeti a i. Pred vsem zahte\^io uvedbo nemškega državnega je/ 1 a da !c z izpolnitvijo te zahteve more priti do. zdravega razvoja. — »I nion odgovarja: Kol kor potrebuje n n irhija na jeziku sporazumevania. i e davno. ' a ta mera popolnoma zari- '^a. je dokazalo neoporečno delovanje on r« m nega državnega aparata v sedanjem stranem vojnem ča^u. Ce resoh:cTja Men cev Češke trdi. da bi šele izpolnitev te zahteve glede državnega jezika omo-f j Ia zdrav razvni. je to le strankarsko-fa'-ti in rrctiravanjc?. R?snične razmere kažejo, da bi se taiHl zdravi razvoj m >narh je zpodrezal. ako ne bi v tem vpra-ai iu odločal: samo resnični državni imere t. marveč ni«re dne aspiracije. Po-Itiko Oesslerjevih klobov morejo — če jim to ugaja m če imajo pametnejega posla — pač tirati stranke, ali v vladno
maksimo ne sme in ne more postati taka politika, ktr državna blaginja in državni temeljni zakon nalagata merodavnim krogom v neizogibno dolžnost enako vpo-števenje vseli plemen In njih žrtev v sedanji vojni! Nadaljna izvajanja praškega lista dajajo primere?! odgovor grofu Tiszi, ki je menil — z ozirom na sporočilo \Vilso-na te dni v ogrsko-hr vat siri zbornici, da tam. kjer je mešano prebivalstvo,^ le tisti narod, ki prevladuje tako po številu kakor po po.-e^i!. daje narodni značaj, ko odgovarja njegovemu števila in -»ciren ?!« — »Union< pa citira: »N,s na tej. ne na oni strani Litve ne sine biti govora o tem, da bi to ali ono, po številu slučajno močneje pleme manjšinskemu narodu predpisovalo zakone in pogoj - za njegovo življenje, niti ni smeti tega skupnega življenja motiti z brezobzirno pohlepnostjo po širjenju blaznosti narodnega sa-moveličja.« Teh besed ni napisalo kako slovansko glasilo, ampak poštena nemška Frankiurter Zeitung« povodom zasede-nja prestola po našem vladarju. V interesu notranjega miru v Avstriji, ki nam mora biti nad vsem, se ne more ustreči takim zahtevam kakor jih stavljajo nemški radikalci. Njih zastopnike treba napotiti na edino hodno pot pogajanj, in to tem bolj. ko so ravno Nemci Češke v Bade-nijevi eri odklanjali vsako poseganje državne eksekutive v narodne stvari in so zahtevali zakonito uredbo vseh teh vprašanj! Ulasilo čeških agrarcev pa trdi, da mora vpliv narodov še porasti. Po vojni bo vsaka država v svojem lastnem interesu skrbela za to, da narodi pri teh orjaških nalogah nele sodelujejo intenzivno, marveč da tudi prevzamejo polno odgo-vornosst za vse, kar se sklene v tem pogledu. Zato je glasove tistih, ki bi hoteli sedaj vpliv narodov skrčiti na kateri-koli način, smatrati le kot stre! v zastrašenje, kol nepremišljenost, ki ne more v resnih
krogih niti za hip najti odmeva____Tudi
ni mis-iti, da bi to ljudsko gibanje odnehalo. Nasprotno: naraščalo bo vedno bolj in pridobivalo na moči! Tako je.
Razdeljevanje izkaznic za kru-i, moko, siad':or in maščobo.
T a . . <!ik 29. januarja, se prične razdeljevanje izkaznic za kruh in moko in sicer za tedne št. 70 71 in 72—73 ter za sladkor s št. 12, ki bo Jo veljavne od 5. februarja do vštetega 4. marca. Obenem se bodo izdajale izkaznice za maščobe in sicei za tedne št. 21—24 in za kavo s št. 4, veljavne do 17. marca.
Izkaznice se bodo dobivale pri krušnih komi.-i i ih ob uradnih urah od pmiedeljka 21. ja.i :arja. do s bote. 3. februarja.
Priporoča se občinstvu, da naj ne prihaja po izkaznice šele zadnje dni, da se prepreči gneča, in da pri sprejemu izkaznice prešteje in pregleda ali so opremljene z uradnim pečatom, ker so drugače neveljavne
Opozarja se, da je treba vsako izpre-membo glede števila članov hišnih gospodarjev naznaniti tekom 24 ur pristojni krušni komisiji.
•	e #
Premestitev krušne komisije.
Krušna komisija št. 23 se je iz ulice del Pozzo št. 14 premestila v ulico Molino a ven to št. 72.
•	» *
Sadje in zelenjava.
Za ta teden so se določile naslednje cene za prodajo na drobno: Česen K 5\30 do K 5'60; >broklje« s cvetjem 92 vin.; »broklje« brez cvetja 64 vin.: kislo zelje 76 vin.; rdeče korenje 60 vin.; rumeno korenje 44 vin.; čebula K 1*12; jabolka K J'40 (izključena so namizna jabolka); pe-tcrši!j 72 vin.; kisla repa 64 vin.; sladka re, a 32 vin.; salata 96 vin.; marmelada K 5 20.__________
Domaie vesli.
Avstrijski in nemški žurnalisti -- iz-
Mfuteni! Pruštvo inozemskih časnišk h poročevalcev v Rimu je sklenilo izkliu-čenje v -eh nemških in avstro-o^rsk h žurnalistov z več nego čudno motivacijo, češ. da ti žurnalisti potrjajo zlodejstva — ital janske vlade ter da ne protestirajo proti temu! Celo to govore, da tudi po
vojni naši žurnalisti ne dobe več milosti pri rečenem ujedinjenju! Vidi se, da je besnilo zajelo vse sloje na strani naših sovražnikov. Vodi jih le sovraštvo in izgubili so vsak smisel za dolžno pristojne st. Ali, za božjo voljo: kako se more zahtevati, naj bi žurnalisti katerekoli države branili vlado druge države, ki je z njegovo v stanju vojne?! L/a bi torej list zagrešal izdajstvo na svoji domovini! Pa denimo, da bi se našel kje kak. tak lisi, ki bi hoiel kaj takega. Saj tega — ne more! | Za to že skrbi vsaka država! Mi bi hoteli videti, kaj bi naredili v Italiji z italijanskim žurualistom, ki bi hotel branit' i in opravičevati dejanja avstrijske an nemške vlade! Ali b: ga prijeli z železno reko in ga iiraii v ječo. Ali pa ne bi ga dotirah do t.a, ker bi ga po sovraštvu orMi naši /T/.av; lazualjena sodrga lin-čala! Avstrijski žurnalisti pa naj bi spletali vence okolo glav raznih Salandrov. Sonni-nov, Bisolattijev, ali celo tržaškega čifuta Barzilaja! Ti ljudje nimajo več niti zrnca soli v glavi in niti trohice dobrega smisla. Z eno besedo — niso resni! Ce ne, ne bi -e na tako odijozen in obenem nizkoten in
—	neumen način maščevali nad stanovskimi tovariši, ker vrše^ kar je. vsakomur ne le v pravico, ampak v vrhno dolžnost
—	svojo dolžnost do lastne domovine. Ne, niso resni! Naši žurnalisti se bodo že vedeli tolažiti radi te nesreče, ki jih je izključila iz — take družbe! Edino resno fu pomisleka vredno je pri tem dejstvo^ da sta r.a vodstvu onega ujedinjenja dva. Švicarja — seveda iz francoskega dela Švice
—	Predsedniku je ime Francois Carry in je na tem gospodu tudi ta zanimivost, da nekdaj ni bil sovražnik avstrijskega in nemškega — denarja, ki ga je rad^služil kot dopisnik raznih listov. Drugi Švicar je monskeur Santier, ki piše posebno sovražno proti naši državi in Nemčiji. Ce ne bo huje nesreče, se bo naša držav a vkljub italijanskim žumalistom že kako zvila iz sedanje borbe z — Italijo!
Mestna zastavljalnica. V torek, 30. t. m., se bodo od 9V& dop. do 1 pop. in od 3*/2 do 6 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene meseca aprila leta 1915. na svetlomodre listke serije 137 in sicer od št. 21.001 do št. 21.600.
—	Poglej se je počutil dobro.
—	Zakaj vendar tako poudarjaš ta »doslej« ?
—	Ali se-n res?
Ozrl se je na kneza, in njegov prijatelj je sledil njegov emu p< gledu.
Aha. razumem; bojiš se, da bi mo-gci... r.ii> - da bi— seveda ob njegovi razbi l jivoti stv ar ni prijetna.
—	Jaz ne misiim oičesar.
—	KaVo se ti pa zdi ona? Božanska ženska!
—	Najhujša koketka!
—	A j. V u k so, pa »egaš vendar nekoliko predukč. za to nitna^ nikakršnih dokazov:
—Misliš?
—	APi prideš potem v pivovarno, ko končaš MUžbo? Mi vsi se zberemo tamkaj. ko bo konec te čarovnije tu.
—	Ne pričakujte ine.
—	I zakaj pa ne? Tam lahko vse u-dobno prerešetamo, to zanimivo tuiko...
—	Kavno to mi je zoprno.
—	No, potem se pa dobro prespi, starina'
Do zadnje besede svoje pripovesti je ostala Sonja zmagovalka in si je zagotovila največji u>peh.
Knez se »= ?e zahvalil, in drugi za njim. Vse se je g i-tlc okoli njeT
Knez je v tem osrečil nekatere starej:e dame z daljšimi nagovori. Za drugo četvorko je zaprosil pollkovnikovo soprogo. Njemu nasproti ie stala Sonja s prijatc-l;em stotnika Lesinskega, ki ji je. neprestano dvoril... zabavala se je imenitno. O p< l^jne se je knez poslovil. Poijubil ji je roko in dejal:
-- Na iv idenje, premilostna gospica.
I lo- pozneje je bila Rentlova rodbina sama.
—	Vsa sem razbita, vse me boli, — je vzdihovala gospa tajna svetnica. — grem takoj v postelj«).
-- 1 al-ko noč, — je dejala Josipina, — grem pomagat mami.
Magda je že od^la; pogrešala je ves večer svojega Arturja.
lajni svetnik je še kadil smotko. Sonja. k: ie bi a najsijajnejše volje, je še o-staia pri njem. Slutila je. da ni popolnoma zadovoljen žnjo. Hotela mu je nasprotovati in ga popolnoma premagati. Izzivalno je stopila predenj.
—	Kaj se zgodi sedaj z revico Sonjo, ali bo ozmerjana ali pohvaljena?
Stric se je posmejal.
—	Mm, hm./, v splošnem je še bilo, samo nekatere točke bi si želel Čisto drugače.
—	Pa dobro; zame je tako novo, tako
DAROVI.
Darovi za reševanje zastavljenih predmetov. 21. dec. 1916. se je ravnateljstvo mestne zastavljalnice povodom 70 letnice svojega obstanka obrnila do raznih mestnih zavodov in do raznih privatnikov, ki so znani po svojem člo\ ekoljubju. s prosuto, da bi blagovolili kaj prispevati v ta namen, da bi se res potrebnim rešili njihovi v zastavljalnici zastavile ti predmeti, zlasti obleke, perilo in slične stvari. Poziv ni ostal brez odziva, kajti do da^es se je zbrala že lepa svota K 3096. — Darovali so: Cassa di Risparinio Triestina K 2000; uradniki meMiie zastav./alnice K 300; »Lavoratore« in D. Tripcovich po K 100; dr. Aleksander Afenduli. M. Brunner, podjetje O. Caprin. nam. svetnik Edmund Fa-biani, Kuchler & C., Baieazar Mimbelli in R unione Adriatica di Sicurta po K 50; uradniki c. kr. glavnega carinskega urada K 50; dr. Arnofd Frigyessy in tvrdka Rastelli & C. po K 40; M. V. Bussanich in cesarski komisar pl. Krekich-Strassoldo po K 30; Ivan Battara in Karel Martino-lich & sin po K 20; kanonik dr. Karel Me-chia K 10; predsednik dežehiega soaišča. Avgust, Jacopich K 6. Ravnateljstvo mestne zastavljalnice se velikodušnim darovalcem iskreno zahvaljuje za naklonjene darove, nadejajoč se, da bo tudi še marsikateri drugi po svojih močeh prispeval v ta blagi namen.
Darovi, došii cesarskemu komisarju Baronica Karoiina Strobach v počastitev spomina svojega pokojnega soproga dvornega svetnika dr. barona Franca Strobach Kleisterger K r.O v korist skladu za postavitev sjotiieuika Njegovemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu i., K 50 za vdove m sirote padlih vojakov in K 50 v korist leguncev s Pnmorskega. — Vodstvo II. mestne ljudske šole v ulici dei-l lstna K 12'70, nabranih med učenci in sicer polovico za vdove in sirote padlih vojakov m polovico za Rdeči križ. Emilija Ragusin in soprog Anton K 20 za vdove in sirote padlih vojakov. Ravnateljstvo mestne višje gimnazije K 300 in sicer polovica za Rdeči križ in polovica za vdove in sirote padlih vojakov. V gornjem znesku je zapopadenik K 127'42 kot polovica čistega dohodka dramatičnih
predstav, ki so se priredile na omenjenem zavodu tekom božičnih počitnic, in kron 172'5&, nabranih med učitelji in učenci za mesec januar. Neimenovana K 50 za naše vojake na kraški fronti. Emanuel Slavec K 10 za vdove in sirote ob Soči padlih vojakov. Ivan in Rita Pettener K 10 v korist akcije »Za otroka«. Družina pl. Visintini K 30 za vdove in sirote padlih Tržačanov. Henrik Pardo K 40 za organizacijo o-skrbnic vojniških sirot. Ravnateljstvo ljudske in meščanske šole v ulici GioUo K 40, nabranih med učenci tekom mesec? ianuarja, in sicer polovico za Rdeči kri/ in polovico za vdove in sirote padlih vojakov.
Prostovoljni prispevki za vdovski in si-rotinski sklad c. kr. črnovojniškega okrajnega poveljništva št. 27. v Ljubljani. Glasom poročila upravnega odbora so dospeli temu skladu sledeči denarni prispevki: Anton Luckmann, zasebnik. Ljubljana 50 K, c. kr. črnovojniški delavski oddelek Kočevje 64 K, Peter Majdič, tovarnar, Jarše-Mengeš 100 K, Jakob Tavčcr, lesni trgovec, Trst 20 K. V. K. Rohrmann, trgovec, Ljubljana 25 K, c. kr. okrajno sodišče, Ljubljana 48 K. Davorin Rovšek. fotograf, Ljubljana 34 K 75 vin., Josip Kri-sper, veletržec, Ljubljana 1000 K, Josipina Heiss, Ljubljana 4 K, občinski urad Spodnja Idrija 22 K. Fr. Ks. Souvan, trgovec, Ljubljana 50 K, Oton Seydl, zoboteh-nik, Ljubljana 35 K 78 vin., Jakob Honig, trgovec, Ljubljana 20 K, \nton German, trgovec, Ljubljana 20 K, di. Fran Irgolič, c. kr. narednik, 40 K. Alojzij Gradišar, c. kr. narednik, 36 K 64 vin., moštvo c. kr. črnovojn. okrajn. poveljstva št. 27 v Ljubljani 176 K 50 vin.. Julij I.aiter, c. kr. major 20 K, Franc Slana, Postojna 5 K. Albreht grof Coronini, c. kr. ritmojster v ev. 50 K, dr. Josip Globevnik, odvetnik Ru-dolfovo 40 K, Albert vitez Luschan, c. kr. stotnik v ev. 60 K, dr. Oton Frohlich, c. kr. nadporočnlk 30 K, moštvo črnovojn. železnico čuvajočega oddelka. Borovnica, 260 K, c. kr. okrajno sodišče, Radovljica, 30 K. Anton Jakobi, c. kr. stotnik v ev., 50 K, Neimenovan, 50 K. Anton Schmautz, soproga asistenta, Rudolfovo 5 K, Henrik Brilli. c. kr. oskrb. oficijal, 50 K, Franc Pacalat, invalid. 2 K, dr. Janko Zirovnik, c. kr. nadporočnik, 10 . K, dr. Avgust Schvveiger, c. kr. polkovni zdravnik. 10 K, Ivan Kurzthaler. c. kr. nadporočnik, 50 K, dr. Josip Buh. c. kr. poikovni zdravnik, 50 K. Ivan Forster, c. kr. nadporočnik, 4 K. dr. Edvard Bretl. c. kr. nad-zdravnik. 50 K. dr. Erih Miihleisen, c. kr. mdp. 100 K. dr. Dominik Puc. c. kr. nadp. 50 K, dr. Konštatin Konvalinka. c. kr. nad-zdravnik, 50 K. Viljem pl. Reinohl, c. kr. nadp., 50 K, dr. Alojzij Praunseis, zobozdravnik, Ljubljana 50 K, dr. Alojzij Praunseis, zobozdravnik, Ljubljana 50 K, v spomin na svojega umrlega prijatelja Ivana Mciača, Gospodarska zveza. r. z. z o. z. Ljubljana, 350 K, Josip. Luckman, c. kr. nadp. 50 K, Pavla Skaberne, c. kr. stotnika soproga, 50 K, Viktor Skaberne, c. kr. stotnik v ev. 50 K, Oskar Grubitsch, c. kr. nadp. 50 K. Gottlieb Fišer, c. kr. nadp. 10 K, Gustav Eger, c. kr. nadp. 100 K. Skupaj 3632 K 70 vin.
Pristno mnsHncso cljc,
lahko uporabiti kot, y.«li\.rii«>. ki:p m od 2—H litrov. Plačam f oštt no in datr> nagrado. - Ponudbe • Iuse . « dd. Edinosti pod „Jetr na l.olez n.'- 1.072
nrfri.irfri CG	ni ! r,<ni v
UuUiajlli JG lepri, nuj raj š častniku, pri o ili ni in rnirni družini. — Naslov pove Inser. . dd 1« k Edinos i.	3ol0
CltlAftanf Anton Jerkifc po-luje/opet r vrnjeni rUlUšFlU ateljeju t Trstu, Via do Ua P^te -te . lu.	407
f*f*fi lvsaki dru^i dan popolnoma prost( ~ lUMl liiđ /e itn porab ri s j isarniškiin. skla-D,m ali lun rn delom. Tudi kako-iztirj valeč. Govor in slovensko, talijansko in nemško. Prijazno p->nu.ib* na Ins. odd Edinosti jod „Dobtr ia priden."	^93
MJD D1 vdovcc brez otrok, uradnik v , okoju, iC.CJI zdr v i rep k, hre/. »apike, i^če v svrho žen tve. p'-s. o ično nh v tovo bre/. or.rok. katera ima n kaj premoženja. Prij zn; i oau 'be pod „51 l-tni" r a Tnser. od 1. 1 dinos i.	H071
Na debelo samo za preprodajalca
ogaTice, sakaneo, pipe, milo. jfumijeve podp«t-nike, razni gumbi, denarnice, uinzilet za čevlj«, elektrone sveti j'ce, baterije, pinemški papir ko-tirni svinčniki, zaponke prstani rdeč»^a kri>.a, krema za brado^ žlice, razna rezila, robai, mie/.iee sa brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, o^l* iala. Ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Kuopfe* n drugo prodna J4JiOtl L i -VI. ulica	ieol i
« ev. 13	%i
Rlunfo^s AdrlGtlcn d! Sicurta u Trsta
(Lastna palača)
ustanovljena leta 1S33. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognjn
streli in eksplozijah Zavarovanja steklenih t lošC t.roti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejši kombi, nacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1915 K 199.625.992-40
Stanje zavarov lne pl: v iice na ž'n ljertje ( 1 12
191 i. K 54H.40o.849-Odkar obstoja družba, je b lo v v branSah it
plačano na šUodah K. S72.^51 413-85. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih In važnejših krajih Avstro-Ogrske monarhije.
fi3H! čOlludi Ta SOZOIlOi
Ko imi, plaAu, suknje, krila, b uz ; ah 't ke itd. Zaloga ženskih oblek.
Hnrco Confora, Trst, U. Crmpinila 21
■I i I IIMIIMMIIII I I i il II IfžZJSZ-SiSaSi&ZM
> ANDREJ PURIC t
B® ■
u
i1
M
L1
kova?
Trst, ulica Hedia st. 5, Trst
proda ve<* v-a!<<»vrstnih š edil-	Bj
nlkov (Sparhe;d) In drugih po-	^
t chščl t ier <zvršuje vsako po-	b
pravfjante n^ sv<Je stroške.	■§'
K M B ■ RDHQS39ESBBI
■i
Leopold MlKluvSč
finančni nadpaznik je da- es po k atki bolezni mirno v Gospodu izd hnil svojo biago dušo.
Ža uj ča soproga Ana, sinovi Leopold, Albin, h i Anica, bratje sestre in teta na-iiiatij. ju prežalostno vest vsem os a!im su-rodni<»>m, pTiateljem in znancem.
Pogreb bU gega pokoinika se bo vršil v torek, dne 30. t. m., ob 10 predp. iz hl5e Žalosti u ica Torqua?o Tasso St. 3.
TRST, 28. januarja 1917.
Brez posebnega obvestila.
Novo pogrebno podjetje Corso št. 47.
CfcŠKO - BUDJFVlSlvA RtSLAVKv CIJA (i3osakova uzorna češka gostilna v Trstu; se nahaja v ulici deile Poste štev. 14. vhod v u.iu Gior^io Oaiaiii. zraven glavne poste. Slovenska postrežba in slo-ven«ki jedrni
ZDRAVNIK
M. Dr. Koral Psničlč
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) In ordinira v ulici Carintia 39, !. od 3 tJo 4 pop. za notranje« nervozne in otrsik? bo* lexni (blizu cerkve sv. Antena novega.)

H^tel GOICIV
na Opilnah
ima veliko množino dobrega črnega vina naprodaj.

poučno, če me kdo pouči nečesa, da te prosim, da mi poveš te točke.
—	Videl bi bil rajši, če bi bila pogovor s knezom v salonu nekoliko okraj^aln, da bi ne bila kadila in predvsem, da bi ne hi!a uslužnosti visokega gospoda uporabljala s tako malomarno koketnostjo. I Vzbujalo jc to splošno pozornost, govo-1 rilo se je o tem in marsikdo je grajal tvoje vedenje.
—	Kaj so mi mar drugi; knezu je bilo
všeč.
—	Svarim te, ne jemlji si teh kneževih galantnosti za vodilo, ker bi drugače prav kmalu znala postati nemogoča v družbi. 2ai ti moja mala, slabotna žena ni kos. tebe bi morala voditi krepka ženska roka.
Sonja je z rokami napravila kretnjo, kot bi hotela pritegniti vajeti.
—	Torej krepko za vajeti, večkrat bič, vmes pa poljube... kako bi bilo, če bi mi dobili soproga, ki bi me vzgajal tako?
—	Ti si nora!
—	Stara resnica! Ah, usahnila sem skoraj tekoin tvoje dolge pridige... opiti sc moram, da |o pozabim.
Glasno se je posmejala, izpila dva kozarca šampanjca hitro drugega za drugim in nato koketno pogledala strica.
mMIm
Trst - Via Stadion 10 - Trst
Odprt ođ 8'2ZU2č3TOr2]
Cena: I. vrste R 2.11. urite 1.
mm
sc
OGLASI:
1
! -
ca
oa
UD
*e računajo po 4 »tot bt e lo. l:»>tno linkm« te>e*le r»ia-upjo trni rit	— Naj nanj ia r~>r~1
: pristojbina xna?a 40 suitinlč . .LJLJ
f-j. ij. vsuice * 1 rit _ U	J.4.V	-a ^^ . 11
Soiituri'» Ij»ri m« s ni boluisn ci. fi-S-i
rtffft flje-e petro je ve. silikatovc- blak-ive, /e Ijcve v ako innoi-in«; kupuje Kuiet, Sete fo:it ne 1.	8-S7 j
r»lHfl Fftlfl P° ^ 1*0. barv ne ^o K tUlIJG kKItf --0. bom^ž K voln-t.a po-krivaia K 8.50. | le **ni e K 4 - .rabljeno obleko " 2 - .bel«» T"i io K T*—, sivo V--I.10 K t- vr ia ž.aklje	ulica G ppa l'i Nac 0».	8 -4
ZOBOZDRAVNIK
Dr. J, Cermšk
v Trstu, ul. Po^ta vacch e 12, vogal uliced^hPos e
izc^sranje ZO&OJ braz U tri t T iti ^ ZaiSiE


Prodam I vagon vina pristni viski od I o. prib ižno 11 stop nj, po K 330 hI v tuki ali na železnici na Reki (FiunM Sodi K 24 — za hlf proti predplačilu potom banke ali
po poštni nakaznici
KARL REXINGEH - T?
V
VI« Kandler St. 7, il. nadstr.

________V*