^ »roaimO, poglejte ni j ftte	\ aslova n dan, ko
Vai % %: moteče. V teh časih I •plok - A \ ja cen, potrebu- I je lis. o. ^ vanje. Skušajte imeti * -i. a^rej plačano.
GLAS NARODA
Lisi slovenskih deiavcev'v Ameriki
■ nHni m Bi ml Otm Matter	tttk 1M« si the PMt OflW al Nf* (trk. N. I,	M «t C—«tbm «f March M, M.
U RU| V®fl KOf
2 na dan dobffASV . >7*t C 'GLAS VIBODF I ro pofin NuuvMon na dom
ClTAJTE, KAR TAfl ZAHIMA
No. 103. - ^^v. 103.	(Telephone: CHelsea 3-1242)	NEW YORK, FRIDAY, MAY 28, 1943. — PETEK, 28., MAJA, 1943.	YOLTJME LL«LETNIK JSL
RUSI PRIČELI VELIKO OFENZIVO
Berlins id radio je včeraj sporočil, da je rdeča armada proti nemški črti ob Ku-banu vrgla 150,000 mož in več »to topov, aeroplanov in tankov, prebila črto za eno miljo in pol in bitka se še vedno bije. Nemci, kot pravi radio, so vrzel kmalu zamašili in pričeli z močnimi protinapadi.
POLJAKI HA DELU ZA KONFEDERACIJO V SREDNJI EVROPI
London, 25. ma ja. — Grof Edvard Raozynski, vnanji minister oljske zamejske vlade, je povedal Poljskemu narodnemu svetu, da bo Poljska nadaljevala s svojimi poisknsi, da organizira Srednje - evropsko konfederacijo, neglede na to, kaj poreče nato Raeija.
"Mi smo prepričani," jo dejal Baezyuski, "da vkljub nasprotovanju, ki ga je v tem ozira pokazala zadnje čase sovjet. sika vlada — upajmo, da ne iz bistvenih vzrokov — bo končno uvidela, da obstajajo potrebe, ki to zahtevajo."
Poljaki vnanji minister je po-d!al svojo izjavo v odgovor na naznanilo Huberta Rjpke, ee-šikega vnanjega ministra v zamejstvu, kateri uradno javlja, da so Čehi prekinili vsake razgovore s Poljsko glede Srednjeevropske konfederacije.
Raczynski jo tudi rekel, da so mu znani vzroki za češko potezo, toda on se noče radi tega spuščati v polemike. Tešnij, fcaterega so Poljaki zasedli, ko
tiio, ni po grflfovem mnenju pravi vzrok za češko akcijo z
y odrom na feonfederacijske raz-
>
' govore.
\ _
. Ženske se priglasajo j za farmsko delo
* . New York, 26. maja. — Mrs.
Anna M. Rosenberg, okrožna " direktorica vojne komisije za " delo, je dobila nalogo, da orga-} "nizira prostovoljno mobilizaci-r jo žensk za farmsko delo in da-e nes so bile odprte postaje, kjer se ženske lahko vpišejo ze delo na farmah to poletje.
Direktorica je rekla, do naj nobena ženska ne misli, da je farmsko delo lahko, ker ni, po-° sebno še ne za mestno žensko, toda z nekoliko trudom in po-'7 trpljenjem se bo mogla kmalu ■J privaditi farmskega dela tudi 0 mestna prostovoljka. :a Rosedbergerjeva je dalje dejala, da bodo mogle ženske na ° farmah zasluftiti tri do šest dolarjev dnevno. Seveda bo za-sluiek v mnogih slučajih odvisen oni izkušenosti pri delu.
Ženske se očivilno farmske-ga dela ne bojijo, ker takoj pr-" vi dan registracije, se je pri-glasilo lepo število žensk, ki so ^ se zavzele, da bodo šle delat to poletje na farme za mesec dni ali več. Nekatere bodo šle delat na bližnje farme samo za dva ai -tedna počitnic.
ia V New Yorku se ženske lah. j*" ko vpišejo za farmsko delo ^ lo vseh večjih departmantnih tr-^ govinah, ki so dale na razpola. go prostor v ta namen, Na del< bodo Newvoreanike poslane \ li_ državo New York in v sosedn j< > _ države, 'kot Connecticut, Maine iz Vermont, New Jersey, itd. ii- ' X-	; : "
al ne v Kanadi so zmerne in toza lil devne odredbe se upoštevajo 1L Tak red bo treba napraviti tu aa di v Združenih državah, je ro ik, kel sodnik,. M je naložil $25 n- globe mesarju Radavetzu, ke: m, je zaračunal 23 centov p reve e- za tri funte špeha.
--—	- - -U—---'	* * -	0
delavci nazaj na delo vzlic dejstvu, da jih je WL<B "usekalko jim je določil komaj tri cente poviška na njih zalite-vo za osemcentno povišanje	2 plače na uro. Tudi za nočno delo se je delavcem dovolilo i-	\ sti povišek oziroma 1.8% cen-	^ ta več, kot za dnevno delo. Za-	c deva s tem ni rešena in se bodo	*r pogajanja nadaljevala dokler	j ne bo spor pravilno rešen, je	x izjavila TJRW unija.	g -1—,- ~	i
i KROMPIR ZA MESTO , NEW YORK
'< Mesto New York, ki je bilo
j
1 takorekoč brez krompirja zad- t
1	njih neka j tednov, je zopet pre- 1 t skcBbljeno v tem oziru za nekaj ^ . časa, ker dostavljenega je bilo : t 4 milijone funtov krompirja
začetkom tedna. Obenem je bilo pripeljanega v mesto mnogo ' sočivja in zelenjave, ni pa bilo j dostavljenega še dovolj mesa, ( kar je vzrok, da črni trei dobro
" delujejo, i ..."
Na delu pa so tudi investiga-
torii in izgledi so, da bodo me- '
2	stna sodišča postopala z obtoženimi kršitelji odredb administracije cen tako ostro," da bo
^ vcepljenega nekaj strahu v pitjih fitarsfce trgovce in mesarje.
j V torek je bilo na zatožni
-	klopi deset kršiteljev. Večina s. teh je imela odprte svoje pro-
-	dajalnice na nedeljo, ko ni bilo pričakovati inšpektorjev in s« je lahko zaračunalo več za živila in meso.
Sodnik Ramsgiate, ki je zasliševal nekatere kršitelje, je re-r. kel, da se je pravkar vrnil iz r, Kanade, kjer je videl, da sodni-h ki prav strogo postopajo s kr-
0	šitelji odredb za. cene. In dejal v je, da je strah pred ječo obrodil
1	j j ako dobre sadove v Kanadi, o Kanadčani vojn je jo to vojno na n celi fronti, je poudaril sodnik, n ter se to todi pozna, kajti tam->- gor ni pehanja za profitom, . kakor ga je opaziti pri nas. Ce-
voj sta začrtala meje onim na- G ravnim skupinam, v katerih, je lo načelo narodnostnih meja iz- bi vodljivo, z njimi bodo mogle so- ,žt isedne zemlje koristno sodelova- d< ti v konfederativnem ali fede- m rati vnem smislu."
Govoreč v prilog konfedera- S€ oije s Poljsko, je izjavil dr. Be- ^ neš, da bi moral biti novi ■sistem ^ prilagoden naravnim zahtevam p naroda in kraja — geografiji, l£ narodnim tradicijam, socialni in ki gospodarski strukturi itd. Na- k glasal je pettorico načel, na ^ katerih bi po njegovem misije-nju veljalo zgraditi bodoči mir:
"Lokalni nacionalizem mora v
biti po vojni razumno omejen, toda manjših evropskih držav fc vseeno ne velja izbrisati iz I mljevida.	o
"Neobhodno potrebna je po- c litična in socialna sigurnost, nujno je. da se ustanovi trajno 1 ravnotežje političnega miru in ^ gospodarskega sodelovanje v I
Evropi.	(
L	i
"Nove države je treba osno- t vati na čisto demokratičnih na- < čelih politike, 1er na svobodno ^ izraženi volji narodov, za kate- ] re gre. Ne sme se ustvarjati , mehaničnih enot.	■>
1 "Najprej je treba skleniti
^	potrebne dogovore z velikimi
■	evropskimi zavezniki. Veliko ■ 1	Britanijo in Sovjetsko Rusijo;
obe imati vitalne interese na evropskem kontinentu."	»
J	"Sedanja vojaška skupnost
,	zedinjenih narodov mora dbve-
■	ljati tudi v povojnem svetu kot •	temelj organizacije miru."
POPLAVA SE ŠIRI
Naraslo vodovje reke Mississippi in nekaterih drugih rek je spravilo že 160 tisoč ljudi ob streho, ter 3 milijone a-krov zemlje pod vodo. Vedno več vojaštva prihaja v prizadete kraje, da s^e vsaj deloma zaustavi naraščajoča povodenj, ki ogroža šest držav vzdolž ob Mississipiju. lArmada je zdaj na delu s 16 tisoč možmi ob toku reke Ariransa«, ki je tudi zelo narasla in podpira pred se-•iX)j vse nasipe.
Napoved velikanskih potniških letal
London, 35. maja. — F. G. Miles, letalski načrtni inženir, je napovedal, da bo v treh letih mogoče graditi letala, ki bodo imela prostora za sto potnikov in ibodo imela brzino 320 milj na uro. Potnike se bo lahko prevažalo med New Yorkom in Londonom neglede na vreme in meglo, ker letala se bodo avtomatično dvigala in pristajala.
Slika na levi nam kaže italjamsko pristanišče Palermo na Siciliji, ki so ga zavezniški aeroplam že večkrat bombardirali; desna slika pa kaže, kako padajo bombe iz letala.
V svoji izjavi o bodočnosti ' malih evropskih narodov, ka- 1 tero je podal dr. Beneš v Ohi- 1 e-agn pred "-Council on Foreign j Relations" je dejal, da smatra, da je načrt za povojno konfederacijo narodov evropskega r kontinenta adrava in plodono- l sna ideja. Izjavil je tudi, da člani njegove vlade smatrajo, da bi bila konfederacija s Polj- v .>ko ravno tako koristna polj- r t-kemu kot. čehoslovaškemu narodu.
Izjavil je, da so tudi manjši ^ narodi in države velike važno- 1 sti za svetovno kulturo in za r mir: "Holandska, ki je pregnala španske posadke, je bila ma. c la, a obenem tudi velika drža- r va. Poljska in Češka sta imeli 1 obe. v teku stoletij, visoko raz- 1 vito kulturo* ki se je razvijala 1 popolnoma naravno in cvetela v i onih časih, ko sta bila oba na- ^ roda svobodna. Španija, ako- ' ravno je propadla kot svetovno 1 earstvo. j** vend^nmgla «yo-"Hodno razvijati ?vojo lastno i kulturo na domačih tleh.
*'Ti zgodovinski zakoni veljajo tudi še v 20. stoletju, kljub i izrednemu tehničnemu napredku naših časov. Mnogo je ma-1 lih narodov in držav, od katerih ? bi se mogli mnogo naučiti tudi veliki narodi, kakor današnji Nemci in Italijani, in iz tega nauka potegniti mnogo koristi • v vseh panogah duševnega in t njMerijalnega človeškega živije-
> nji."
, Dr. Beneš je izjavil, da z o-t doibravanjem gleda na idejo zedinjenih evropskih držav po l vzoren Ameriških Zedinjenih Držav, toda on čuti, da bi bil j tak načrt trenotno še neizvedljiv. ker "Evropa zanj še ni zrela."
"Ko bo sedanja vojna zakjn-
-	čena, bodo v Evropi tri vrste
-	držav in narodov: velike sile,
-	konfederacije narodov in po-
-	samezne male države in narodi. Geografija in zgodovinski raz-
Dr, E. Beneš o povojni Evropi
Dr. Eduard Beneš, predsednik Cehoslovaakerepublike je prejšnji teden izjavil na zborovanju v Chicagi, da bo uvaievanje in neodvisnost malih evropskih narodov in držav tudi v bodočnosti življenjska potreba za evropski in svetovni mir. -
Konec stavke v Akronu
Akron, D., 27. maja. — Delavci zaposljeni v tovarnah za kavčuk, so se pričeli po več dni trajajoči stavki vračati nazaj na delo, ko je izdal predsednik Roosevelt poseben ukaz, naj se delo nemudoma spet prične.
Edino delavci v tovarni Goodrich družbe se še niso odločili za takojšnjo vrnitev k o-bratovanju. Predsednik te dru-- žbe pa je izrekel upanje, da bodo delavci vsak čas podvzeli nadaljevanje obrata.
Predsednikov "ultimatum" se je zgražal nad petdnevnim zastojem produkcije in nad kršenjem obljube nestavkanja. Poudarjal je, da ima vlada nalašč za to postavljene odbore, ki skrbe, da se poravnajo delavski spori tekom vojne brez zastoja v produkciji. Dolžnost delavcev, kot delodajalcev je, da se pokorijo ukrepom teh , vladnih agencij. ^
Unija, stavkujočih delavcev, katera pripada organizaciji C I. O., je izjavila, da pojdejc
KRALJ PETER BI ' SE RAD OŽENIL
| Iz zanesljivega londonskega I vira prihaja vest, da je kralj jFeter, ki je star 19 let, povzro- i čil v jugoslovanskm kabinetu i j veliko krizo, ker je izrazil ze- < i ljo, da bi se poročil s grško princeso Aleksandro.	i
Princesa, ki je, kot pravijo, < stara 22 let in. visoka, temne polti iu lepa, je hči pokojnega grškega kralja Aleksandra in 11 nečakinja sedanjega kralja Ju- « rija,
Peter se je tajno zaročil z Aleksandro v maju lanskega leta in princesa od tedaj nosi zaročni prstan. Zaroka ni bila nikdar uradno naznanjena in vsakdo je pričakoval, da bo kralj poroko odložil do časa, ko (bodo o>i>ke armade pognane iz njegove dežele.
Jugoslovanski kabinet je glede kraljeve poroke razdeljen na dva tabora. Sest ministrov odločno nasprotuje poroki, češ. da mora kralj poroiko preložiti do časa, ko bo Jugoslavija o-svobojena. Po ^njihovem mne-njnlfi^mslo v Jugoslaviji
velikih političnih zapletljajev, ako bi se kralj že sedaj poročil. Trije ministri pa so mnenja, da bi sedanja kraljeva poroka do-> bro vplivala na jugosl. narod.
Princesa Aleksandra je bila
-	rojena v Atenah Ln sedaj deluje
-	za Rdeči križ.
Racij ski koledar
Dne 30. in 31. maja poteee-
-	jo znamke, ki so bile v veljavi
-	za kavo in sladkor v mesecu
-	maju, nakar stopijo v veljavo
•	nove znamike v knjižici št. 1 in
-	sioer znamka št. 24 bo veljavna e za en "funt kave do 30. junija,
-	znamki št. 15 in 36 pa bodeti
-	veljavni za deset funtov slad-
-	korja, kateri je dovoljen za vkulwvanje sadja. Oe katera go-
. spodinja potrebuje več slad-
*	korja za vkuhavanje sadja, mo-L ra napraviti aplikacijo pri svoje jem lokalnem raci jedkem odibo-s ru, kateri ji bo nakazal nadalj-1- nih 15 funtov sladkorja na o-u sebo v ta namen.
Rusko uradno poročilo, ki je bilo izdano opoldne, ne omenja' v nikakih bojev ob Kmbanu na'j Kaivkazu. Znano pa je, da ste -na tem kraju obe nasprotni ar_j v iinadi zelo močni. V teh bojih' ^ prihaja posebno v paš te v zračna [sila. in ker so, kot pravi nemško poročilo, Rusi napadli z 200 __ aeroplani, je mogoče sklepati, ' da >o Rusi pričeli veliko pomla- j dansko ofenzivo.	^
Rusi so v poletnih 'bojih o- i pazili, da je prišlo na fronto mnogo Avstrijcev in Sudetskih . Nemcev, ki so le malo izvežiba- 1 ni in v skd tega ne posebno spo- ] j sobni za moderno bojevanje. ■— : Rusi v teli bojih vporabljajo 1 zelo gibljive tanke in protitan- ] čne topove, s katerimi so dose- 1 gli velike uspehe v zimskih bojih.
—.———-—-—-- <
Prentiss Brown:—Žene morajo pomagati pri vzdrževa- , nju cen.
<j P A adwiaigU-ator Prajitiss
Brown, ki je naslovil direkten poziv ameriškim ženam, je dejal o priliki vladne kampanje , za kontrolo maksimalnih cen :
^Bodočnost kontrole cen je odvisna od ameriških žena . . . Kajti ameriške žene predstavljajo one sile, ki bodo napravice to kontrolo učinkovito."
Brown je pokazal, da bo po-t- vprečna, ameriška rodbina pri-i hranila $500, ako ostanejo se-
-	danje maksimalne cene v ve-
-	ljavi do prihodnjega decembra.
-	Pripomnil je, da bodo žene sto-' rile najbolje, ako zapuste take
trgovine, ki se ne drže maksi-* malnih cen. navedenih na H-j stah cen OP A., ter da gredo na-? kupovati drugam.
■B— H
S I^Zaradi postavnega praznL
-	ka Spominskega Dne. ne
-	I^izide v pondeljek "Glas u Naroda". Prihacbija števil-
iS^ka izide v torek, 1. junija.
-Nemci trdijo, da so razioili 61 ruskih tankov, med njimi več 52-tonsikih i4strašil", in 71 aeroplanov ter s tem vstavili sunek rdeče armade proti Kerč morski ožini.	'
Moskva o tem maei in omenja samo boje na isti fronti, nemški radio pa pravi, da so pričeli i R»usi veliko ofenzivo, ki ima na- j men pognati Nemce s Kavkaza.
Berlin pravi, da so Rusi pričeli ofenzivo z desetimi divizijami (150,000 mož) z najmanj 170 tanki, 200 aeroplani in z močnim artilerijskim ognjem.
•" Kakorhitro so sovjetske infanterijsfee divizije pričele prihajati iz svojih zakopov," pravi nemško poročilo," je nem-' ška infanterija pričela z močnimi protinapadi in je po kratkem, pa vročem boju zopet o-»vojila večino izgubljenega o-zemlja.
Največji ruski vpad je bil med Moldavanskojem in Hijev-skojem okoli Krimska in na tem kraju, kot pravi "berlinski radio, je bilo uničenih 48 ruskih
bili nadaljnih 13 tankov. Ostali tanki pa so zbežali, pravi nemško poročilo.
Rusi imajo zelo močno zračno silo, kar je razvideti iz nemškega poročila, ki pravi, da fo Rusi napadli z 200 aeroplani, drugi aeroplani pa so bombardirali in obstreljevali žele-znic^. ceste in skladišča za nemško črto.
Transooean radijska postaja ].»oroča: "Sovjetski poveljniki po prvem neuspešnem poizkusu ofenzive najbrže niso zavrgli načrta, da pridejo do Ker-oevega preliva za vsako ceno."
Kot vedno do sedaj, je nemški radio najprej sporočil kak večji ruski napad, Rusi pa so mznanili šele tedaj, kadar je bil dosežen kak večji uspeh.
Nemška poročila so že več dni naznanjala, da se bliža ruski napad, da bi se nemški narod pripravil na.kake težke po-
BOMBARDIRANJE ITALJANNSKIH MEST
*qlšb hatooa^ a*	________.	FRIDAY, MAY 28, 1943	nimMiLwh i lOT
RAZGLED NIK
PU« Anna P. Krasu*
PROBLEM INVAZIJE NA BALKANU
» .; .i*
pristanemo na njui zetom < o ' kom bomo mi sodelovali 1 j "Položaj v Grčiji morda ni tako doJočno opredeljen, kakor v Jugoslaviji, toda resnic® pa je, da «oi gralki generali, ki vodijo gueriloe, aziti-rojadisti, ki s« bodo najbrž borili za vzpo-! stavi lev grške republike, j 14 Vprašanje torej nakane: | Ali se bomo mi ravnali v teh
deželah n®-sliwn način, kot smo i *
s« ravnali v Severni Afriki,
t 7
ter sodelovali z onimi, ki so in-j teresirani v poraz Hitlerja, to-j da ni jim pa do tega. da bi vzpo-stawiH "Štiri svoboščine''* Skratka, ali bomo sodelovali z j onimi ljudmi, ki nameravajo rabiti zmagovite zavezniške armade, kot sredstvo, -s katerim bi si obranili svoje lastne zastarele politične sisteme v Ev-' ropi, katera bo končno prav gotova revoltirala proti po-issknsom take proti-revoluoije.
'•Z gotovostjo se W>ko mi-, sli, da se oba, Mr. Booeevelt in . Mr. ChnrefeiH papofaioma zave-
-	data dejstva, da bi bilo kata-t etrofalno pristati v EvTopi brez • jasno začrtane ideje z ozirom
-	na način sodelovanja v tej ek-i splozivni politični situaciji Ne-r uspešni -poiskali Washingtona ) in Lo«don», da m popularizira ) in ojači Girandov prestiž v »a. , sprotjn z d« Oatdlovim, kažejo, i da so evropska ljudstva odlo
-	čena, da delajo lastne politične > izft>ire. ter odklanjajo vse kai » diši po reekciji
"To so nekateri od važni h problemov, ki so bili srotovc , prvi na dnevnem redn wa^im? ( tonske konference. Medtem p« je Moskva s svojim odlokom razpusta kom interne pokazala voljo do sodelovanja pri reše. [ vanju t«h perečih problemov."
t Tako Johannes Steel. Mi, ki tudi vemo o notranjem položaju v Jugoslaviji se zavedamo, da zamore zavezniška invazija prinesti Jugoslaviji možnosl t vzpostavitve demokratične via de, lahko pa ji prinese kaos, kakršnega ta dežela cLozdaj še ni , videla, ker protirevoluclja, fca-, kor to označuje Johannes Steel pomeni, da bodo v zmagi po-j raženi tisti, ki danes borijo v Jugoslaviji za demokracijo.
Znani komentator Johannes1 Steel) ki je že večkrat pošteno' zreaetai jugoslovansko vprašaj nje odpora na terenn, je zopet napisal zanimiv Članek v tem' smislu, to pot nanašajoč na moreibitno invazijo livope in izrecno BaJfcana. l)ei njegovega članka, ki se nanaša predvsem' na Jugoslavijo in trrcijo sej glasi:
Pozabimo trenotno na Ita-iijo, katere morebitni "DarlaJ ni" sedaj: smukajo sem in tja,1 ter poglejmo, kaj se lahko zgodi, ko prekoračimo Jadransko' morje iz italijanske celine in' pristanemo v Jugoslaviji in
Grčiji?
"V Jugoslaviji bomo naleteli na ljudstvo, ki se zdaleč ni poraženo ; naleteli bomo na lju. di, kateri se niso nikdar prenehali bojevati in kateri se še | danes bojujejo.
*4 In ne samo to, naleteli bomo na dve politični skupini, kateri sta vojaška obe precej močni, to so cetniki generala Mihajlo-viča Lii partizanska vojska. — skupini sta medsebojno v ostrih nasprotjih. General Mihajlovič se junaško bori, ko nacionalistični Sib, katerega politični cilj je zopetna vzpostavitev monarhije v Jugoslaviji. Po drugi strani partizani, ne samo da hočejo poraziti hitlerizem, ampak hočejo pravtako uničiti rojalistično tiranijo, ter vzpostaviti demokracijo. Kakšno stališče 'bomo mi zavzeli, ko
ona pa je vrgla njemu v obrag enake komplimente in tako se bodeta razšla^ njuni dve mladi hčerki pa bodeti najbrž obtsko-v«li oba, po predpisu sodnije.
Dep^ey-jeva žena, Hannah Williams, je bila igralka na Broadfway-u.
VAŽNO NAZNANILO!
Glasom nove odredbe tukajšnjega poštnega <urada( ?e tem potom naproša vse naše naročnike, naročnice, zastopnike, dopisovalec itd., da pri uaš*jm naslovu pripišete tudi številko postnega distrikta: to je štv. 11. Naslovite vsa pasmo od sedaj naprej tafeo-le:
BI oven ic Publishing Company, ("<3Has Narod«") 316 West 18th Street New York 11. N. Y.__
KOT ZVEZDE NA NEBU
FBANCHOT TONE
Mute BAXTER, Akim TAMIKOFF
r in Erkk V on STROHELM v vlogi
maršala ROMMELA
v brlljaritnem, novem, raaburtjivem filmu
"5 aR AVES TO CAIRO"
tmmmamm^mmmmmmmmmm |
NA ODRU -r SLOVEJČ PEVSKI Z\"EZDNIK
FRAKK SINATRA
kotnik. GENE SHELDON* in glasbe. nI komični pteo&lec WAJJTKR LONG ._ io drugi._
PARAMOUNT
Bm&d^oy In U. OCT«* Stew Tock
40,000,000 UUW JE BRALO, JIM JE BJLO VŠEČ, IN SO UŽIVALI to povest v Reader's DIgeat, Re d book Mac&4ne, in ko j» Mia, Izdana v veliki množini prodanemu romanu!
MARY (THARA'S
"MY FRIEND FLICKA"
Glavno vlogo igra RODDY MeDOWALL Prihaja na platno v technicolor kot velika, kot Sovečanalca, kot razburljiva Bilka, ki ste jo kdaj videli! Pote* tega nastopajo te druge naj-odllčneiae gledalUke osebnosti v — ODEKSKI PREDSTAVI kot — The Hirtmaai,	Larry Adler,
Mltzi Mayfalr, The Merry Mae«,
in Roxy Symphony Orchester
BOXY Theatre
7th Avenue In SO. eesta New York
FORTUNE GALLO predstavlja
SAN CARLO OPERA CO.
POMLADANSKO SEZONO GRAND OPERE danes skozi 6. junija, popoldne in zveter, ob sobotah In nedeljah.
Sobota, pop., 29. majaFAUST Sob, zvečer, 29. majaTFfcOVATORE Ned., pop., 3«. majaTRAVIATA Ned., zvečer. 30. maja R1 GO LETO Pond., zvefer, 31. maja CA V A J.KRI A In
PAGUACCJ Tor.. zvečer. 1. junijaTOSCA Sreda. zv„ 2. junija LOHENGRIN četrtek, zv.. 3. JunfcJaAIDA Potek, zv., 4. junija FAUST Soboto, pop., 5. junija TRAVIATA Soboto, zv., S. Junija CARMEN Ned., pop. «. Junija Barber or Seville Ned., zv., 6. JunljaTROVATORE Družba 175 oseb, baletni zbor, simfonični orkester ter slikoviti prikazi in obleke. Vstopnice od 56e do 83c
CENTER THEATRE
49th In Sth Ave..	Tel.: CO 5-5474
_ New York City
• «• 1 . i ■■..
PRETRESLJIVO! SPODBUDNO!
Galanten UPOR JunaBdh mož in žena v MAJHNEM MESTU podjarmi j ene dežele PROTI osovraženim NACLJKM z rijjvetjlmi ameriikimi zvezdami— Charles LAUGIITON
Maureen O'HARA
George SANDERS George 'COULOURIS Nancy GATES
Philip MERIVALE
'This Land Is Mine
z Walter SLEZAKOM, kot nacljskl častnik.—Slika Je pod ravnateljaivom JEAN RENOIR
R I VO L I Theatre
Broadway In cssta New York
jih onganizirali, »pristopit® nemudoma v vrsto I© narodne boribe in ako to storite, storili ste svojo dolžnost in bode te lahko ponosni na sebe, da ste tndi vd storili svojo narodno dolžnost in pripomogli osvoboditi najmanj dve tretjini milijona slovenskih daš. S ponosom boste- lahko v duhu videli in slišali tamošnjo mladino, kako veselo prepeva v milem 1 slovenskem jeziku v gostilnah, na polju, t cerkvah in čitajo glasno svojim malim, kako so se hrabro borili in umirali njih prednaki, kako so se žrtvovali, organizirali in darovali. Za-ivedni Slovenci v Južni in 8e-
( verni Ameriki in drugod po svetu* ali bodem^ mirno stali na strani in nemarno gledali, kako se drogi bojujejo in delujejo. Ali vas ne hi mogoče enega lepega dneva vest pekJa da i "kot Slovenci ste bili prenemar-ni in prevee uverjeni, d* Slo-Venija se.bo rešila brez vaše [pomoči ? Ali mogoče ste sanjali da Slovenija ni vredna svoibo-de, ker je premajhna T Ali »te ; mogoče preveč u ver jeni, da iz-. voljeni nradniki niso nič dru-s gega, kakor ena sknpina samih ■prevarantov in da bodete po-zrieje darovali?
L. ^(Nadaljevanje prihodnjih.)
Stalin odgovoril j Rooseveltu
I Joseph E. Davies je skončal j svojo drugo misijo v Moskvo in se pripravlja na takojšnji po-j'vratek v Washington. S seboj _ bo nesel zapečateno pismo Jo-_ sipa Stalina, ki odgovarja na Booseveltovo pismo? ki mu ga . je prinesel Davies. t Daviesu je Stalin lastnoro-. čno vročil pismo na drugem J medsebojnem sestanku v Kre-,|mlju.
il Kaj je Roosevelt pisal Stali-nu in kaj je Stalin n»a pismo od_ t govoril, ni znano, toda na po-1' slovilni konferenci s časnikar-j ekimi poročevalci je Davies re--Ikel:
-I "Vse kaže, da je vsebina
-	predsednikovega pisma popol-i noma zadovoljiva in da se Mr. s Stalin ž njo popolnoma stri-i nja."
L	---
-	Ameriške izgube | v Tuniziji
Vojni tajnik Henry L. Stim-son je naznaniL da znašajo a-J mreiške izgube v bojih v Toni-. ^iji od 8. novembra pa do 15. [ maja 2184 mrtvih, 9437 ranjenih in 6937 pogrešanih, med katerimi je tudi vec vojnih u-' jetnikov.
Te izgube so z ozirom na zelo • vroče boje ,zelo nizke, kajti , Nemci in Italjani so imeli nmo.
go večje izgabe. Samo v Toni-L ji, nevštevši ij^gube v Egiptu in Libiji, je osišče imelo 30.000 mrtvih, 26,-W0 ranjenih in 226,-' 600 ujetih.
. Dempsey-jeva domača . boksarija
t New Y^ork. 25. maja, — 2na-l ni bivši rokoborec, Jack Demp-[ «eyv M ima na Broadwayu do-j broidoeo razkošno restavracijo , z bar©, je že davno pustil po-,• Micno botearstvo. toda se g tjtem ni za«vapovat proti doma-Jci boksariji, s katero se mora t ukvarjati te dni sodnija, ki bo i odločila, kdo je bolj krut le-. pa mlada žena bivšegts. boksar-ja a^i Jack sam. Denrosev je obtožil svojo ženico nezvestobe,
SONAR^^ REKORDI
Lepe Melodijel
Si. M571—Na Marijmoce, polka Kje M moj« roflce MarlOta pe(U—polka Duqueaoe Unirer«ity tamborica orkeater
St. M578—Terexlnk* polka
Na planlncata—valMi J wry KoprlvSek in orkester
Za tos. cenik ln oene ploM ae
obrnite na: JOHN MAB8TCH.
IaCn m W.Urt St. New ¥ar>
i organe £ a^eieni mi&i. kadar bo-'
Ido barantali o sreči ali nesreči' narodov.	, |(
, Neobhodno potrebno je, da smo na straži noo in dun na- 1 pram italijanskim nemškim in madžarskim političnim divjakom. Kar se Italijanov tiče, se 1 laMto ž njimi šalimo na bojni črti, ali na dipiomatičnem in'' političnem polja niso Italijani! nobena šala. Moj čut mi narekuje, da ako si hočei*wo zagotoviti uspeh, moramo dati več svojega časa in podpore našim narodnim bojevnikom, katere je nas narod izvolil na Cleve-.r landskem narodnem kongresu.1 Kajti brez vas in nas vseh jim je nemogoče vršiti uspešno svoje nakuge.
»Vsem vanj. j« znano, da denar govori in da brez denarja1 se ne more še ene dopisnice od-J poslati Torej za takšno v®vi-| šeno stvar je neobhodno potreb no, da vsi Slovenci in Slovenke' v inozemstvu, stopimo v ospredje in složno in neumorno delujemo za to našo narodno stvar. Mi smo ie&ko različnega mišljenja, ali vsa ta posamezna prepričanja so malenkost fco-der se gre za tako prevzvišeno,] prepotr«4»no narodno osvobodi-! tev. Po mojem čutu je starii i pregovor: Mal položi dar do-j ' mov na aktar, ravno sedaj na svojem mestu. AJto je kdaj bii ta klic potareben zdaj. Torej tisti, ki niste se stopili v to na-l , šo slovensko bojno črto, stoja-' te takoj! Vas prosi vaša slovenska mati, octeovite se njeni prošnji, zavedajte se, da brez , vas ne bodo bodoče slovenske hčere in sinovi svobodni, kajti »ko se bodete vi na Janeza zanašali in Janez na Franceta in | France na Miho. potem bi bil ! sam čnde«, ako bi bil še kdaj narod, od katerega izviramo,' i kdaj svoboden, kajti za srečen [uspeh je potreba truda nas viseli in ako treba tudi uma* ti za dom .narodno čast in pravi-<co Mi smo amerriški državi j a-živimo v Ameriki in smo hvaležni ti dobri naši novi do-. marini in smo ji zvesti, delali smo zanjo m naš obstanek je tukaj. Bojevali smo se in marsikateri issued nas je krvavel in oelo umrl na bojnem poljn v prvi svetovni vojni Bojujejo se, krvavijo in umirajo danes, sinovi "naših slovenskih mater in očetov za to našo novo domovino danes. Matere, ki to citate, spremite častitke in obenem moje sočutje; (bodite hrabre matere, kakor so hrabri vaši sinovi Nadejajte se, da se ne •borijo za prazen nič in da bode z njih pomočjo zmaga zavestni-. škega orožja zagotovljena in da se naposled ipovmejo k vam
v	vaše materinsko naročje zdra
vi	in veseli. Torej karajžno in složno naprej do zmage in naposled osvoboditev naših tam na naši rojstni grudi in zgodovina naroda nas 'bode imela zabeležene kot boritelje, ali pa žal mogoče črnogledne mlačne-že in Judeže Iškarijote. Torej naprej žene in možje, organizirajte podružnice, kjer jih še niste organizirali in tam, ki so
Studenec Blagoslova!
300 SVETIH MAi LETNO, s*	In
m rtv« {lam Mate* Zvtn. članarina M vuko omIm i Ivo ali umrl« 2fie. (Nikdar nI potreba obnoviti.) Upi i 11* Vaio atnov* vojak«.
DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afrikanak« misijo na Dcpvtmant Q MM W. Pln« Stv«..	«». Uouia. M«.
(JNadaljevanjie.)-—--
Ne da bi se jim bilo treba bati, da jim bode tuji pritepe-nec vlival ricinovo olje v usta, zato, ker govorijo slovenski, ne da ibi se slovenskim materam bilo treba bati posiati svoje ljube malelhe v aoLo, da jib ne bi poetepal in v nedoUžna slovenska usta pljuval kakšen pritepeni jetioni Italijan ia Ka-labrij«, ali kakšen oboli Plus.
Uragi čitatelji poglobimo se v te grozane razmere, skoaa. kalen e mora naš maji slovenski I narod iti in obenem ostali Slovani. Naša prilika je tukaj, da jih rešimo, in jih bomo rešili prav vse. tudi Primorske, Koroške, Prekmurske in Se oelo Benečaneke Slovence bomo zahtevali. Ja, zapdsal sem: mi I bomo zahtevali, mi vsi, tudi ti I si z nami, kaj ne da si T Več ko nas bode, bolj bode močan naš glas in bolj učinkovit. Mi moramo skupno delati na tem, da nas bodo Washington, London in celi svet slišal in upošteval lin nas bode upošlteval, ako bo-jdemo vsi, kakor ena žena in en | mož stopili v to našo slovensko, oziroma slovansko bojno črto Ne dovolimo, da tam naši prelivajo svojo slovensko -kri zastonj. Tam naši in vaši umirajo! Zakaj, zato ker Slovenci oziroma Slovani umirajo ix vzdihujejo in nas v duhu kličejo in abračsijo njih zadnje poglede proti zapadu. Umirajoči kličejo vam in ta klic se giasi Sestre in bratje, tam preko morja v Jiržni in Severni Ameriki, vaši umirajoči vas milo prosimo, delujte na tem, da n« umremo zastonj!
Dragi čitatelji, prisluhnit« temu klicu in omehčite naše, srca, pomagajte! Pomagajmo mi po svoji možnosti Vasdai in trud je in bode malenkost napram temu, ka»r so pretrpeli vaši, že umorjeni bratje, sestre, matere, očetje in znanci, ki se postali narodni mučenik. Naša ©veta dolžnost je, kot že o-menjeno, da mi vsi žrtvujemo toliko, da nam bode mogoče prinesti opravičen glas našega milega naroda pred odovorae
'»'■■L^.i^i*^-
J V PESMARICI
"AMKBiSKA SLOVENSKA LIRA"
TUMfieos Meis
I slovenske pesmi:
1. Podoknlca — moikl »bor s bari.
aomoapevom S. Pt>u)ra.v — motu abor «. Lahko no« — moikl sbor '4. OtoAkl *von _ mofiatH abor K, Pomladn.lta ^ nieiaal »bor. ■ bariton aantoapevom , Ura 1, — sa solo speve, moikl In me&anl sbor ■ iT. Ura II. — aa m««anl abor ft. Altaotakl odmevi — aa moAkl Is »ftor. a bariton aa-niiiaimiiiin ». Kan tat« lz psaJnta 13« — molki abor
10. Soil — sa aamoapeve, moteni -abor In cpramljeTanJont da a ovira. 13. Paalm 9 — aa Mimoaptve, m«-•anl abor in apremljeranj« Claaovira «11 ortai
CENA SAMO
50 centov
KOMAD
To m kooecrtue ptnl a noiki (ij : In MiiM ri^, baten ja ogiba-. bfl ln v aomniolaM Izdal MA-; TEJ U HOLMAB, orvuUst in perorodja pri sv. TUu, Clevo-Land. Ohio, IMS.
'Naročite to sblrko prt:
S KNJIGARNI SLOTENIC FOBL I	COMPANY
| a*.Wf Utk 8L . NirM |
IZ PARAD1ŽNE DOLINE
' i tise ilELE MSSOUBY.
'WW tuj^jejiSnim prefeivalfitvom so on^ M lastnjejo svojo hišo is. morda drnga poslopja, ki -se v nmogiih. slučajih morejo predeUrti, d*, se m njih napravi v«& stanovanjskih enot za dra-Žme vojnih delavoev. Materij ali se morejo dribiti, ako ihocejo predelati, "iboidisi z laetoim denarjem, ali z denarjem, izposojenim od privatnih posojilni«. Aiko tega nooejo storiti, ho vlada vzela v najem njihove zgrad>e in jih sama predelala.
Da-li fcdo hoee predelati svojo nepremičnino, ali oddajati prostor v najem za rabo vojnih delavcev, dobival bo popolne informacije od upTavtoeija War Hooeins: Centra, ki jim bo spre-
"GLAS NARODA" -
iviCT or wrrya
Owood ty^PubMahoflL^hiy maralo rnHHi>^t..n J- (A Oorpontioa) PUco of boalnwottte eorporotloa pad addraoaea of atooro oCBean:
nt memaa ifiuuvr. xww iom. a. z.
50th Year ~
"«loa Naroda" ta laaoad oraly day onopt Batovdaro, Doafcy and Holiday*
ttaboartptftn Teorly ft.	Adr*tieweel m i in M—t
Za oelo leto volja Uat aa Ameriko ln Kaoado $6.— ; aa pol lom P-—J aa decrt leta fl-50- — Za Now Tork ta celo loto 97.— ; aa pol lota 9&D&
Za lnooemarto aa oelo lato 17«—; aa pol lota 9U0.
---- - - .■ * . . *- . _ r ^
"Glaa Naroda" labaja vaakl dan laraMBS aobot, nedelj ta praanlkor
"GLAS NARODA", 216 WEST ISth STREET. NEW YORK 11, N. Y. THipkuoi, CBelaeo 1 1X1
STANOVANJA ZA VOJKE DELAVCE
Vladna agencija za stanovanja (National Housing Agency) pozi vije lastnike zgradb sirom dežele, naj pomagajo preskrbovati s stanovanji- delavce, ki sedaj truanoma prihajajo v produkcijske pokrajine v eni največjih notranjih selitev vzgodo-vini Združenih držav.
Toliko materi j aia, ki se more odtegovati od direktna vojne produkcije — produkcije ladij in topov in letal in tankov — se rabi kolikor mogoče v svrho, da se zgradijo stJhoronja. Nil mnogo tega materijala ali, kar ga je, se more vporafoljati pre-i oej na eirotko, ako bodo ljudje v teh pokrajinah vojne produkcije odpirali svoje hiše vojnim deiavoem^ ki prihajajo v te pokrajine. Kajti tega materij ala ni zadosti, da bi «e z njim zgradile nove hiMtza vse;
Da se opomore temu primanjkljaju, je N, H. A. izdala ta. trojni poziv v vsaki izmed kritičnih pokrajin:
1.	Nujno'pozivlje lastnike nepremičnin, najt stavijo na raz-' pola go vojnim delavcem in njihovim družinam vee prazne hiše, apartments? in sobe, ki so primerne za raibo, ne da bi bilo potrebno izvršiti popravila in vporabiti kritične ma-terijale.
2.	Nujno povije lastnike drugih nepremičnin, ki niso sedaj primerne za splošna stanovanja, naj jih premenijo v dodatne stanovanjske enote s svojim lastnimi sredstvi ali s po-1 močjo finančnih zavodov.
3.	Ako lastniki nepremičnin niso v stanu ali nočejo to sto-1 riti, jim NHA daje na ponudbo, da najamejo njihove hiše ali poslopja v imenu vlade in jih predelajo z vladnimi sredstvi Ta program najemanja je omejen, le na nekatere "nadkritične" pokrajine. Po$ tem programom Home Owners Loan Corporation (HOLC) upravlja in vzdržuje lastnine. Prevzema- hipoteke (mortgages) ia plačevanje davkov za dobo najemninske pogodbe iffi tudi plačuje lastniku čisto najemnino ,ld je Ivi]* dogovor, jena vnaprej.
Stanovanjski problem pa so ne more rešiti <bres sodelovanja ljudi v občinah vojne produkcije. To pomenja sodelovanje vseh ljudi, ne le onih, ki so lastniki ali upravitelji hiš m drugih poslopij t da si ti morejo seved* najbolj direktno sodelovati — Drugi morejo prispevati g svojim delom in s svojim vplivom k bolj splošnemu raaumevanjn proWema s strani oek občine, e
V teh nadkritičnih pokrajinah je Notional Housing Agency vfctanovila stanovanjska središča (War Housing Centers), ki jih upravlja s posvetovanjem in sodelovanjem posebnega odbora (War Housing Committe), sestavljenem od zastopnikov lokalne vlade in od raznih meščanskih in drugih privatnih organizacij laznote-rih naziranj, kar se tiče stanovanjskega problema. Ta lokalna ko-operacij a pomaga prilagoliti stanovanjski problem sredstvom, potrebam, in željam dotične občine.
Poglavitne naloge vojnih stanovanjskih središč so, poleg tega da služijo kot središča informacij glede stanovanj;
1.	Voditi seznam vseh praznih hiš, aparfcmentov in sd^ ki bi mogle biti na razpolago vojnim delavcem. -
2.	Povedati vojnim delavcem, ki prihajajo v dotično občino, kje so kaka stanovanja na razpolago.
3.	Pozivati občine, da vzadostjjo naraščajočim problemom vojnih stanovanj z drugimi metodami, primernimi dotični občini. ; .	•	. : .
4.	Pospeševati takozveni "War Quest'* program, Id.ne potrebuje kritičnih marterijalov.
5.	Nasvetovati hišnim lastnikom,, da. predelajo poslopja v dodatne stanovanjske enote za vojne delavce, in to z lastnim denarjem.,	,	. .	.
6. Pospeševati, kjerkoli je potrebno, predelavo poslopij, v dodatna stanovanja z javnimi skladi.
Tujejezični stanovalci morejo ibiti neprecenljive pomoči v. teh kritičnih pokrajioah. Prvi korak bi moral biti za njihove voditelje v vsaki občini, da pridejo v dotiko z vojnim stanovanj* skim središčem v svrho pogovora o splošnih problemih pokrajine, s posebnim poudarkom na posebne probleme tnje-jeai^ čnega elementa v dotični občini.
Iz tega pogovora se utegne razviti shod, pri katerem bi upi»vitelj War Housing Centra in drugi primerni govorniki razložili zborovanju stanovanjski, program in vlogo, ki jo tujejezični ljudje utegnejo igrati v njem.
- Člani te lupine morejo nuditi hiše; apartmente in sobe v i nje m pot om War Housing Centra onim novodošlim delavcem, .i govorijo isti jezik. Biti v starat shajati se in živeti z rojaki
nai idnosti 'bi pomerijalo mnogo za novodošleca, da se čuti ] v orna v novem kraju. Napravi jati ti delavce zadovoljne, tako. da morejo dajati sto od. sto svoje energije vojni produk-eiii, je ena izmed svrh primernega vojnega stanovanjskega \*prašaoja.- .	.	.
Oni morejo tudi delovati na« to, da se premagajo nasprot-strani mnogih ljudi proti sprejemanju družin z otroci in žensk, ki so sam?. Vojno delo dostikrat vabi može z cfcnžin*-mi v nove pokrajine in ti možje bodo kmalu pustili delo in se povrnili domov, afcq ne morejo najtr piinernega stanovania za svoje družine v pokrajinah vojne prodjifecije, Tteba najti - stanovanje za več in več iettsk, ki vstopajo, v delfi, ki SO poprej opravljali moški — kar pomenia dxug proMem, ki ga vsaka občina moča reševati	_
«CLAI HAmnoA-	____FRIDAY, MAY 28, 1943	_
M	■ ■—■—■»————p——|-r-riT-r—l--r—-——-—____	ct=ot__' _...j.	_, ,__TBTAJIOfUPl L 11
Kratka Dnevna Zgodba
FR. MlLiČIKSKT:
V GORSKEM ZAKOTJU
sem ga bil opremil, lepo dušo mu vtisnil v prikupno vnan-joet. Tak je 'bil: bandero bi bil lahko nosil pri procesijah, lastno hčer bi mu bil privoščil za Seno. Radost ga je bilo gledati, ravnega ko smeeka, trdnega, ko hrast, ogorefe polti, dehteče po gozdnem res ju, iskrenih oči, ee-gavih bneic, krepkih belih zob. In pa pogumen koder irm je 'izpod klobuka »visel v Čelo.
THa, koder! — Edino, kar bi .ce mi dalo očitati bi bil ta koder. — Pa glejte bcš koder mi ni očital nobeni kritik! Vse so ] mi oponesli; nedoslednost, ne-! j nravnost, omahljivost,, eeV> podvratnost in izdajalstvo -r-I očitke, ki vdbče morebiti ni^o j neopravičeni, toda sigurno ne gredo na moj rova.š Le "kodra, ki v njem res tiči 'kos moje krivde, le kodra se ni spomnila nobena kritika.
!Saj zlo misli nisem gojil, bo sem mu naklonil pogumni koder. Naj bo, sem dejal, naj ima poleg splošne telesne lepote posebni kras mladega moža, koder v čelo. Koder zanikan v čelo je slikovita roč; všeč je 1 aensfcvu, pa ga nosijo resni lju-, dje, celo ddktorji. Zakaj mu torej ne bi privoščil pogumnega kodra?
Ilrugo poglavje svojega "f^oiBketra zakotja" sem bil zasnoval v gostilni. Častiti bral. ci ljuibijo prizore v gostilni; |gostirn&3ki vsduh je dramatic-osj&i od salonskega, tudi govo-,rica je krepkejša, še kaka «a-i Ijivft^fl'h'h'fv 4tft	■tro—
'stilne mi ^koro ne kaže povesti. iToda pomni seveda: vse v dostojnih mejah in brez škode za. ' dušo.
(Kromarju je ime Kiselca. kar je jako šaljivo, zlasti ko ne toči kislega cvička, ampak sladko rebuljo, v prid zdravju raršano z vodo. Onega rogo-vileža s prekmerno žejo bi pa klicali Amžmrjevega Anžela, rdečelas bi bil in enorok zato da bi pijani njegov nastop vplival tem odurneje Pa bi se
(Nadaljevanje na 4. str.)
t Okusi so različni. Vsakomur i j torej prosto, ali mu godi junak j
I moje povesti ali ne Saj more . biti niti micni ne ugaja. Toda 1 komur ne prija justmk, lepo ga ] i prosim, naj etre«? «voj žolč nad i ' junakom, ne nad mano. Naj pri ] 'zanose meni in mi De bo mar, J če junaka maikar opljuje in po i ' golem tiaieška in to pred cerk- ] vijo In vpričo deklet. | Na. primer: prišel sem p6-; vest. Junaku povedi sera namenil ves b4ago»r tega in one- i ga sveta. Zasnubil in poročil < nai bi izvoljenko svojega srca i in v ?ročnem zakonu uspešno j priredil in rasyojil štiri sinove; po rnienu Stanka, Izidorja, Am- ; broža in Volkašina; prvi bi iz- i bral častiti stan mašnika, .dru-j ] eri bi po«tal kmetovalec tretji i sodnik ali pa tudi iezični doh-ta>r, kar bi ga bolj veselilo, četrti pa vojak in oficir; njih u- ' gled med cvetom bi opletal zar-.io slave junaku očetu okoli o- , si vel o glave. Tri preste kviftku: , taki so .bili plemeniti moji nameni.	, 1 pa s 35godii. da se loti junaka i ( dan pred poroko globoka otož- , | nost, Misne mu samokres v ro-1 ko — plcrtk, pok — brewutn^ svinčenka konča nadebudno življenje.
Pa je podpisani narazlic plemenitim svojim namenom na cedilu z obupano nevesto in Četverno nameravano deco. In imej skrb zanje!
Nevesto za silo še preskrbisJ. Ali za deoo vprašam, kako naj;. ■deca utemeljuje dejanja in ne-hanja usodepolnega svojega', živi j. n ja brez očeta., brez za-(< kona, brez rojstva? Jaz pa naj , bodem kritiki zanjo odgovar-| jal? Memogooe!
Ne vem ,ali sem stvar rado- ^ žil dovolj jasno Rad bi namreč prepričal, da pisatelj ni vesmo-gočni gpspodar sveta in usode . in da osebe njegove povesti ni- ! so Tjjrolj mrtva igrača, ampak . (imajo svoje lastno življeaije, svojo voljo in svoje muhe.
Takoj »kraja, ko jih postaviš na pozoriače, te še nekoliko spoštujejo da se sučejo po tvojih očetovskih ukazih in govore, kakršne jih učiš besede. Toda čim jim količkaj dorastejo pero t i, zbogom četrta bojža zapoved. Ti pa stojah kakor kok-Ija ob bajarjn m si ne veš pomoči. •
Kaiko zgledno sera si bil zasnoval povest "V gorskem zakotju " Mladenič ljubi mladenko in narobe ona njega. Oboje- ; stranski gtariši blagosiovijajo ; nameravano zvezo in za šalo in .; kratek čas skrbi vaški oštir. Da. pa c i povesti prekmalu konec, mora miadieniČ pred poroko 3» najprej za tri leta v vojake, odkoder se, čim poteče čas. vrne ovenčan s slavo kot titularni viosdesetnik. Njegovo svadbbo počasti potem tudi gospod narednik in z navdušenima živio in h ura klici, se povest lepo vzpodbudno završL
Takšen je bil moj načrt. In tako lep, blag! Rogu ljubi in ljudem so bili moji naklepi, da ne bi mogli boljši biti niti s, t privoljenjem samega presvetlega knežje-IŠkofii jskega ordina- ' rijata. Hvaležen bi bil lahko, junak za namenjeno mu usode in ne bi bilo čudo, ako bi še na smrtni postelji blagoslavljal preblagorodnega gospoda pisar telja, to je podpisanega in se ga primerno spominjal v opo-■ roki.
' Ali kaj, ko ti lastna deca ra pokorna t
Svojega jmaka, mladeniča v , gorskem zakotju — a najsi jasnejšimi vrlinami telesa in duha
Nekateri ogspodje ne vedo, pa bi lahko vedeli in bi prav za prav morali vedeti, pa menda niti ne marajo vedeti. Rajši vztrajajo v stanju krivio* in pišejo ocene. v žepe si bašejo srebrnja-ke za vsako vrsto pet vinarjev, morebiti ceio več, začeta vrsta jim šteje kar oe-lo, in jih ne peče vest, ko ei gr-madijo posvetnega blagostanja zapravljajo pa večna zaklade.
O, pravim, premislite srtroje početje. Lahko jo pisati oceno. Junak je tak in tak, zakaj je tak in tak? — In očitati in grajati in se zamrdovati nad pisanjem — po pet vinar.*? v za vi»tioo, ali še dražje. Toda pomislite posledice: občinstvo se pla-i, kaj se ne bi, žal mu je soldov, da bi kupovalo zvrženo lcini igo, založnik pa me srleda po strani, komaj da odizdravi z entim prstom, ko mu »podobno izkazom čast. Ali rabite, da to prijetno?
Saj človek- ni komjač in ne želi gospodom nagobčnika. Nasprotno. živila svobodna kritika ! In če je visoki njen poklic.
da 'grize, naj ervx>p-l
Važno za naročnike
l*ol*g naslova j* nuvldao da bda inuUe plačan« naroeoto«. — P" Mrvilka ponrai nw^ee. droga dan in tretja pa leta. Da nam prihra nit« nepotrebnega dela ln stro-Hitov, Va» prosimo, da skušate pra vo^aano naročnino poravnati. Po-frljite nartrfnino naravnat nam »U j« pa plačajte nairmir Ea^topnHtu v Vasem kraju. Zastopnik bo Vam lirotll potrdilo za rtafamo naro--	fnlno.
California:
San KraDoist'o. Jn«*oh I^nahtn* Colorado:
I*ueblo, Peter Culig Walsenburc, M. J. B*juk» Indiana:
Indianapolis: Fr. Marlrteb Illinois:
Chicago, Joseph Bev«e« Chlougo, J. Fabian (Chicago, Cicero in lUlnoK> Joiiet, Jennie Bnmhlnb Ijj Salte. J. Spoileh Mnsc.utah, Martin Dc«enc North Chicago In Waakegan. Math Warsek Maryland:
Kttzmiller. Fr. Vodopifeo Michigan:
Detroit, L. Plantar* Minnesota:
CUahotm, J. L/tikanlcb Ely. Jos. J. Peahel Eveietb. Loula Goo2e r, Libert, Louis Vesaei Montana: Roundup, M. M, Panlan Washoe. L. Champn Nebraska:
Omaha. P. Broderlek New York: Gowanda. Karl Strnisha* IJttJe Falls, Frank Maato* Worcester, Peter Bode*-Ohio:
Barberton, Frank Troba# Cleveland. Anton Bobek, Char le«
Kar linger*, Jacob Bemlk Glrard. Antoa Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSe Toungstofrn, Anton Klkelj Omaon:
Oregon City, J. Koblar l*eoBsylvania:
Bessemer, John Jemlkar
Conemangh, J. Bpwovec*
Coreritale ln oboUca, Jos. Pa tern el
Export, Louis Hupančič*
Farrell, Jerry Okorn
Forest City, Math Katntn* Frank
Blori nikar Greensburg, Frank Norsk Homer City. Fr. Ferenchak Imperial, Vence Pal rich Johnstown, John Polantz* Krayn, Ant TauSelj Luserne. Frank Ballocb Midway, John 2ust* Pittsburgh In okolica, Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer* West Newton, Joseph Joraa Wisconsin: Milwaukee, West AlHs, Frank Skok* Sheboygan, Joseph Kakei* Wyoming: Rock Springs, Louis Taucbar* Diamondvilie, Joe- RoMcb (•Zastopniki, ki Imajo poU« Imena 1 so upravičeni obiskati tudi droge naselbine r njih okraju, kjer Je kaj nuHfc rojakov naseljenih.)
Vsak i n <bhIH JMfc wka>iu,iy»
t*, katere Je prejet Zastopnike toplo prlpirožuM.—Uprava "Glas NaroAnT
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO
i TWO-WAY PASSAGE
PISATELJA LOUIS-A ADAMfC-A ZA NAVADNO CENO
i $2.50
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
t
Požiljam Money Order za lastnor-o&io podpisano
, knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE" za $......
j
> Moje Mn» —-—------—«—-
ulica ali Bo* at.	....... ■■ —......
Mesto in držav«-----——
t
Naročite lahko-to knjigo pri: — ~
;	KNJIGARNI
"Glas Naroda**
t 216 WEST ISlii STREET _ NEW YORK ....... , >, V_i_ .
ALI VESTE?
Vi lahko začenjate kupovati Vojne Hranilne Bonde s tea, da kupujete znamke za le. 10 centov. Vojni Hranilni Bondi so najvarnejša vrsta prihrankov na svttu.
(iraves to Cairo", v katerem na&topa znameniti izralec Fran-chot Tone. Slika je zelo zanimiva in Mr. Tone-a podpirajo v vlogaii tudi Aame Baxter in Akim Tamiroff. Na odru pa nastopa zn-a-ni pevec f>ranfe Si-nat.ra, ]q je mladini zelo priljubljen in velik komik Shel-
dou.
it
Sedaj lahko vidite na platnu sloviti roman o fantu in njegovem tovarišu konju v "My Friend Flicka"
Mary O'Hara jo spisala roman "My Friend Flicka". Ta roman je bil prodan na tisoč« in tisoee izvodov. Sedaj oži-j vel« ta zgodba na platmi in jo j kažejo v Koxy Theeire na ! 7th A ven ne in 50. cesti v New Yorkn. Olavno vlogo igra slovi-: ti mladi igTalec Roddy MoDo-i well, ki je četudi zelo mlad pr-! vovrsten umetnik. Slika bo zanimala vse in je res prvovrstna.
*
Cresta Blanca Carnival
V sredo, dne 2. jranij* ibo v Cresta Blanca Carnival nelcaj posebnega. Nastopil bo sloviti
rnski bariton Igor Gorin. ter slavni pevski abor pod vodstvom Lynn Mnrraya, ki jih bo sližati od 10.30 do il zvečer na radio postaji WABC.
je o prnliki izdajanja teh novih znamk pohvalno omenil milijona Pofljaikov, ki so bili šiloma poslani na sužensko delo, ali pa pomorjoni in trpinčeni. Dejal jf. da 2.000 podtalnih eknpm So vedno brez prestanka vrši sabotažo, dooim tisoči, katerim se je posrečilo poibegniti,. nadaljujejo boj na vseh fremtahi združenih narodov.
►SPANISH In SV UfiSSeNf — Mina t tt-tth nalogah. — Sp»wfco-«»-elefika slovnica. — Spisal )• it K. D.
L' Corttna.
Ta knjiga Je popolna ln pra* nJ^ P*l* k raj Sana. Od prve do radnje strani J« Je popolnoma Ista, kot jo Je pisatelj napisal in kot Je bila prvotno Hal sna za vi*j o ceno. Cena je sato n laska, ker sso se porabile prvotne tiskarske forme, ln ker Je pisatelj sprejel »Ui* »
DOi	...
Bo tej priprostl stopnjevalnl metodi vam Corlnta pomaga, da m lahko na-o«te SpanSClne.
ro praktično nCeoJe tma kar najmanj nezanimivih In u pletenih slovnKSalh pravil ter vas n« brati, govoriti ln razumeti Špansko.
Oorihtofo kratko metodu m odobrili učitelji, profesorji. Sole* poslaništva ln eksportne tvrdke po celem sveto. J« praktično, pri prosto to nspeiMh
Prodanih je bilo le nad 2,000.000 Cortlnovlb knjig.
Če vaa ta knjiga zanimiva, Jo U^
ko naročite pri
KNJIGARNI 8LOVENIO PUBLISHING COMPANY, 216 West I6tk StPNt, New York. N. X. — Cena Je samo fL—
Jez na Sardiniji razbit
Ameriški bombniki so razbili veliki jez pri Tirso na Sardiniji. Od tega rezervarja dobivajo vse tovarne na Sardiniji pogonsko silo. Poleg tega so lete-oe trdnjave tudi bombardirale I tri poglavitna pristanišča na Siciliji in sioer Comiso, Fante Olivia in Bisoari. Ameriški bomlbniki so tudi metali bombe na Bantellerijo.
POSEBNE ZNAUK& V ČAST OKUPIRANIM DRŽAVAM.
{Djepartment za pošto bo izdal 22. junija poeobne poštne znam ke v spomin jxunaSkeann odpora podjarmljenih narodov. Poljska bo prva država, ki bo počaščena na ta naeLn. V določenih presledkih ji bo sledilo 10 dragih; presledki bodo od. {približno dveh tednov. Serije znamk bodo tiskane v- nekaterih slučajih v več nego dveh barvah — kar je glasom uradnih. krogov novost
Poštni tajnik Frank Walker
j da moja skupina (moji prijatelji moja delavska organizacija,' | moja. cerivav, moj klub, moja |narodnost) utegne biti kritizi-j rana.aki nadvladana, zatirana.1 j opravljena^ ali odpravljena po drugi skupini. Ta oibčutek ima .svoje korenino y jako stari (';lovzablodi — zabloda, da' moja skupina je najbolj važna1 na svetu, da je celo edina, ki nekaj velja. AJko ta moja skupina tbo oslabljena, ali so ji še j hujfase zjgodii, mi čutimo, da bo tzgAibljeijv vee, kar je nekaj vnedno.
iPifiatelj .podaja sledečo ilustracijo: "Mi belotkožci — torej moja skupina — mislimo o 'tt&bi, o svojih uspehih in o svojem načinu življenja kot najvažnejši in najboljši stvari na i*vetu; z drugimi besedami jo •smatramo za superijorno. Ako draga skupina, kot na primer kaka inozemska skupina začenja prihajati v mojo občino dn delati za manj plaoe , potem moja skupina ee boji, da bo njen tzsslužek v nevarnosti. Ta tbojaaen »e potenj spreminja v sovraštvo, tedaj skušamo to ' raeionizirati tako da naša vest 'bo- imela dober vzrok za so-vrrat4vo Tedaj govorimo da ti tujed j»o '' inferijorni da so u-mazani.. da kradejo, da niso dobri za nie, itd".
Qejgtvo je, da vsak smatra svojo skupino za superijorno. Ve« predsodek pk-tnena in narodnosti iswira iz. j ako primitivne oloveske slabostd.
KEP REST ANO UDARJANJE GUEBiCEV NA BALKANU
tJttC.) — Giasom poročil, ki so prispela v Turčijo, so se . guerilski nemiri razširili na Kreto, Grčijo, Jugoslajvijo in zapiužno Bv^iBko.
Povečana aktivnost borbe -, nih patriotov je v inozemskih vojaških krogih v Turčiji podprla prepričanje, da dirigira »avezniški generalni stan na Srednjem v^iodu te gueriJske operacije, ki se razvijajo na vseh Bgejskih in Sredot&emskih. otokih v cilju, da se ustvari v balkanskem zaledju osišča grožnjo, ki bo podpirala obče ofenzivo v vtzhodnem Sredozemlju.
Nadalje poročajo, da se je zavela pomikati druga italijanska armada iz notranjosti Hrvaške, južne Bosne, Dalmaxnje in Čirne gore nazaj v Itaflijo — najbrže vsled silnih jugoslovanskih napadov in nevarnosti ki groei Italijanom na njihovi domači fronti. Radi tega je zapadno krilo bolgarske oktapa-ciieke rvojske v jašni Srbiji in Cferčiji zdaj izpostavljeno v Slt rini približno 200 milj hudim in kakor je videti, tudi koordiniranim napadom, jngoslovan-. skih. grških in albanskih gue-rileev.
Bolgari so poslali močno kolono iz Florine na severo-aa^ad najbeže v oalju, da zaščiti ..bek bolgarskim okupacijskim silam toda poročila iz jugoslov. virov v Carigradu trde, da je položaj te kolone zelo težak v pogledu oskrbe; promet v teh gonskih krajih je, zelo nevaTen zaradi gnerilskih napadov. O-m en jena bolgarska kolona šteje veo nego dve brigadi planinskih čet.
(Poročila iz Grčijp in Egejske oblasti pa potrjujejo prejšnje vesti da so Nemci, Bolgari in Italijani na Dodekanosikih otokih izpostavljeni sabotaži katero tudi najstrožji ukrepi niso mogli ustaviti »odpor se nadaljnje in isto tako ob vešče vanje zaveznikov glede razmer na o-tokih, katere so zasedle sile ocofiCa.
San Carlo Opera
Fortune Gailo je ravuokar dovršil vse priprave za otvoritev pomladnega festivala San Carlo Opera. Company po ljudskih cenah.
■San Carlo Company prireja svoje opere v Center Theatre že od leta 1937. Vsega skupaj bo 16 prireditev. Prva Opera je bila v sredo 26. maja, zadnja pa !bo v oedeljo, 6. jtmija. Ob sobotah in nedeljah so opere tudi popoldne, drugače pa vsaki dan zvečer.
Opera ima 200 članov, med njimi veKk orkester, zbor in ba-let.
Proizvajane bodo največje svetovno znane opere.
"This Land Is Mine"
Bivoli Theatre, na 4&tb St. in Broadway, New York, sedaj kaže nad vee zanimiv film "This Land iz Mine", ki kaže junaške boje proti nasilnikom v zasedeni deželi.
V tem filmu nastopajo največji ameriški igralci in igralke.
' *
Pranchot Tone igra vodilno vlogo v filmu "Five Graves to Cairo"
Paramount Theatre na Broadway in 43rd Street v New Yorku predstavlja film "Five
RICHARD WENTWOBTH kot Rbodaa** v Verdijevi operi VIDA
"Vee je zmede in več povnš-! nega lažnjdvega, hudobnega in nesmiselnega mišljenja o pred-: metih pleme«, kulture in jezi-j ka, kakor o- 'katerem dragem predmetu."
Na ta oefenti način doktor Paul S. M<artin, glavni kurator, pri oddelku antropologije Field muaeja v Chicagu,, začenja este* članek, ki anaimnt vsaro-ke pkmens-kega predsodka v, tekoči številki muoejevega glasila..
On natvaja boyaatn kot eno
izmed prvotnih čini te l je v, ki povzročajo predsodke, ljubo-euminosti in sovraštva. PYavi, da, ako hočemo razumeti to čustveno reakcijo ,in o njih1 razpravljati, moramo pred vsem razumeti kaj je pleme Po preiskavi zoologičriiji dejstev, on nadaljuje, zdi se, da v*e člw«6lvo spada k enemu samemn frferaenu.
Absolutno čistih in ne mešanih plemen ni več, kakor dr. Martin trdi. "Bazne razdelit^ ve Člov eškega piemena ne izvirajo iz čisto biologičnih dejstev, marveč iz arbitrarnih in umetnili klasifikacij. Plemenski problem je dejanski kultu-, ren, socijalni in gospodarski ]>rOble\n, ne pa čisto biologičen problem."
Strogo rečeno, dr; Martin »r-gumeniira, obstoja le *ato res* nično pleme — člov«Nko pleme. Radi udo4»nosti pa, in na podlagi pavreaih razlik jo člove&o pleme raedeiilo v tri glarvne oddelke: belokožc-e, (Kavkazce), Negroid«- in v«hod no asnjatske, (aii Mongoloid e) Dodatno k torn so razni pododdelki *oi mešane skupine.
Dhr. Martin pravi torej — i mama o le eno človeško plesne s tremi glavnimi skupinami, oziroma pod-plemeni a'i tipi. Ako pumšuo govxxmn* o uegroid-plemenu, mislimo za res na negroidski oddeSek človeškega plemena.
Kar se tiče bousemi, ki vzfou-ja plemenski predosdek, dr. Martin povdarja, da ista erao-cija povzroča nezaupanje in sovraštvo med drugimi skupinami v tej de^lin kakršne so farmski blok proti bloku srebra, demokrati proti republikancem. ena veroka skupina proti dragi m med skupinami raznih evropskih narodnosti. Kaj pa so varoki te bojatani ? ?
(Bojazen, kakor on Tazlaiga,
Znanstvenik o plemenskem predsodki
§tmWe»... Kmem^tograf,.. ftetfrfr
Otvoritev Sezone San Carlo Opera Co. v New Iforku
■^UimopywiUMt	^ JFULDAY, MAY 28, 1943	-	?	-	M
——i———r—am—CTTTTwjirow iWMMi^^MBiimttjrnriwji ■	i j	__-	IPMWTaWI fc
PREKO ITALIJE IN BAJLKANA HAJBO£J*A POT
--V BERUN-—
letu 1943 bi mogla pomoč Grčiji in Jugoslaviji vplivati na, odločitve zavezniške strategije.
Zavezniki morajo računati tudi z vprašanjem bencina. Rumtcnski petrolej&ki vrelci niso oddaljeni od glavne ceste iz Balkana v Nemčijo, nobenega dvoma pa ni o tem, da je Nemčija popolnoma odvisna od ru-munskega petroleja za nadomeščanje svojih zadnjih rezerv bencina.	' z
Kontakt z Rusijo
(Poleg tega pa bi ta balkanl ska smer privedla združene narode do neposrednega stika z Rusi.
Ker lezi nevtralna Španija na enem koncu Sredozemskega morja, a Turčija na drugem, preostaja zaveznikom za prodiranje v Evropo preko Sredozemlja samo dvojica cest — preko Italije in preko* Grčije.
VZBOBNO-EVROPSKI TEČAJ NA AVER. UNIVERZI.
(JIC.) — Ua vsenciliBČtj Bhstra CoUege, bo odprt prihodnji mesec v sodelovanju s' > Central and Eastern Planning* Boardom poletni tečaj o pro-l fcflemih centralne in vzhodne ! Evrope za proučevanje njiho-: vega značaja razvoja in sedan-Ijih razmer; dovreitev tega te-[čaja, posvečenega srednje in . vzhodno-evropskim narodom in njihovi vlogi v vojni in v miru, bo veljal v dobro dijakom političnih ved in zgodovi-j no. Trajal bo od 2. junija do ; 2. julija. Tečaj bo vodil prof.
*	Joseph St Rouček.
'Predavatelji bodo med dm-
•	gimi; Sava X. Kesanovio, im-i niste* jug-oelovanske vlade; S. i Sto knez, bivši sekretar pokoj-f nega poljskega predsednika
L Padereroskega; dr. Boris l Fnrlsra,. slovenski liberalni pr-t Tak, katerega je italijansko ! i sodišče obsodilo na smrt radi i nekakšnega zločina, ki ga jte zagrešil baje, ko se je že nahajal v Združenih državah; Oscar Halecki, direktor poljskega instituta umetnosti in znanosti in Otokar Odložilik, profesor na Co'umlbia univerzi za vzhod-no-cvropsfce jezike. .
V GORSKEM ZAKOTJU
(Nadaljevanje s 3. *tr.)
Ugodilo, da mu krem ar Kiselca na toč i polič in se zmoti in pozabi vodo nato Anžurju re-bulja v glavo, zabavljica pa z jaziika. "Smrkovci spat". Opozarjam na zanimivo narodopisno podrobnost: starejši fanti radi gonijo mlajše spat, naziv-ljajoč jih smrkovce.
Prizadeta mladina seveda ugovarja. Bliskajo se oči, free ostre besede in položaj je tak, da previdni ooe Kiselca hiti pobirati z mize posodo in skrivaj napodi pastirja po žandarje
Ta čas pa bi se dvignil moj junak. Z blago kretnjo bi stegnil roko in izjavil: 4'Dragi moji poslušalci, mili mi prijatelji in tovariši . .
Tako sem napeljal, tako hotel — pri moji veri in vesti.— Pa ni šlo. — Zakaj ni šlof — Ker on ni hotel.. Moj junak ni hotel, mladenič iz gorskega zakotja.
iPotemtakem torej nisem jaz tisti Nisem ovaduh, jaz ne I In ne črnim nikogar. Toda tako je. Poudarjam agolj/dejstvo, Bog varuj \ja, da bi koga obsojal. Nasprotno!
Rekel naj |bi bil junak:1' Dragi moji poslušalci, mili mi prijatelji in tovariši!"
Ali ko mu je pogumni koder izpod kldbuka visel v čelo! TJ-sodni koder- Nesrečni koder!
DRŽAVLJANSKI PRIBOČNIK I*il& je nova knjižica
ki taja poljudna naredila, Mm pmtall
. ameriški državi lan.
Polo« TpraBuJ. ki Jih uradno •odaltt stavijo pri lepita m dr-iarljaiistvo, vsebuje knjižloa 80 w II. dela nekaj Talnih letnic la ■fodorln® Zedlnjenlh driav, ▼ ILL deta pod aaalorom Rano, pa Pra*la» neodrlnioatl, C stara Zedl-
njenlb ditar, Uncoinov govor » Oottyabnrga, Predsedniki Zedlnje-nlb drlar ln, Poedino drftava.
Cmm knjUd Ja
tamo 60 cantor.
In m dobi prt: SLO TONIC PUBLISHING CO. SU Waal lttk St, Nov Tack
Kritična ura
Na severno-afriški obali se pripravljajo zavezniki ma prehod preko vojne. V tej obupni napi svoje zgodovine ima Italija : le malo izgledov na pomoč iz1 Nemčije. Zdaj je nastopil tre-1 note/k, ko je.popobiozna izčrpa-; na in Hitlerju bdfij škodljiva nego koristna.
Ako bi zavezniki zasedli Italijo, bi ločilo Balkan od združenih narodov le še 60 mUj morske gladine v Otrantski o-žini. To distanco prelete z lahkoto celo lovska letala,'nastan-jena v južni Italiji. Pot v Grčijo :bi bila skrajšana — niti otoka Krete rte bi bilo treftra predhodno zasesti. Položaj Krete pa je težji,, ker tega otoka lovska letala nastanjena na obalah Severne Afrike, ne mo-> rejo doseči. To so zavezniki v svojo škodo morali spoznati v maju in juniju leta 1941. -
Zapreka srbskih gora
Prodiranje združenih narodov proti severu bi bilo po mojem mišljenju preko Balkana mnogo ugodnejše nego poskus nabada na Nemčijo skozi Italijo, kjer bi bilo treba prelesti Alpe ki zapirajo to pot. Res je, da bi severna Italija nudila važna letališča za napade v osrčje južne Nemčije, toda alpske prelaze braniti, bi Hitlerju ne bilo težko:
Balkanska pot je bila že zavezniška cesta v pretekli vojni ; tudi Grki in Jugoslovani bi hitro dobili nekaj podpore. Podpora Grčiji je že leta 1941 glo/boko vplivala na odločitev britanskih strategov. Tudi v
NOVA IZDAJA
Dobri Atlas
je nujno potreben
-«h. ————— "
...in ravno v
HAMMONDOVEM NOVEMi
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaze svet, kakorften je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vUd. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBWA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam z««««*«! »m*»™ibi odbor k i««*
, .	411	tiso* Slik t— najbolj barvano dike—
dežel, provinc-navaja površino. l» iMrfca Ja taka popolna, dm Jo *a vaakesa ae»
prebivalstvo, glavna mesta in
kraj na zemljevidu.	Evropa (dane*), oarednja Evropa (ob libra-
ko vojn«), Anclebko otočje. Fraodja, N<w
Seznam mest in trgov—navaja	itaiij* ftte* Hou«uka, Beidja. Sw*
,	, . . 1 ,	aka. Norveška. Daadta, Unija sovjetskih tocja-
ime kraja, okraj, m državo, pre- n«t»nik repowtk. Bolgarska, Rumoivu, j«*-
bivalstvo in krai na zemlievidu ^^ t^« Albanija. Aiija. Turfija. sinja. Divaisrvo m Kraj na zcmijeviau. u^^n. Arabija. Vrhodno Indijsko atoCJo ln
Zastave vodilnih držav_v ooi-	Motok. indija. Bn«, ratajdo. Ja.
Z-asiavc voaiimn arzav v poi ^ P^nk Jnina Amerikagxrcnit dol).
nih barvah, vsega skupaj 56; ce- ioina Amerika (Jntnl del), Afrika. Sererna
_.	i -i i	Amerika, Kanada. Zdroien« države. Mehika, O-
vrsta narodnih barv.	MTdnJa Amerika In Zaiudna Indija.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta.
NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne Številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. •
-SEDAJ
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja -	Jk
Ta atlaa, U «am tete popravlja, Ima names	f J ■ ■
rofllti manUatara naaprouijoea al vncaAaaja.	W ■ L-"/LtAJ \ ki oastaaejo r raxnib raagovorlb. Strani oo- - ♦ iB ^mj akladl^e Evetovnepi znanja ln podajajo ra»-
aetnoM eemlje, prvine soočnega sestava, pokra-	PO P O & T I Jlne ln globortno oceanov ln Jezer. doUcnor naj.
diljilli rek ln prekopov, povrftlno pogUrltnlb	V URADU — 35 CENTOV
otokov In Tlvtknsf cveCovnib rnra Tn so odfo-	_ _ _
tort oa mooga danaSuJa vpratenja
U-- 48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
[— skvarili nogo. j Zdaj je bil »kruJjjav. Zaroka je seveda razdrla, kako pa ; drugače f In ni bil fant pod milim nebom za drugo rabo ■nego za krojača — taka je pač •n'soda kruljavih od pravekov | sem
da je junaku gorskega zakotja' ^prevrgel naravno bojevito plat! in tako zakrivil tepež, ampak je tudi Anžurjevega Anžela in' njegove pristaše, bodel v oči,' da niso po nikomur ta'ko udri- j hali, (kakor bas po mojem juna-j ku Srečno so mu zlomili piščal j
Ko ga v duhu gledam pred saibo svojega mladega, bridkega junaka s pogumnim kodrom na čelu, mi je skoro jasno, da mu ni šla iz ust namenjena mireča beseda. S kodrom na oelu pa da bi izpnegovoiril "Dragi moji poslušalci, mili mi prijatelji in tovariši," nakl — ni hotel, in ni hotel.
Brce kodra bi šlo lahiko. Saj niso napačne te besede. Kolikokrat jih kateri izpregovori in mu ne pade krona s temena. Le fant s kodrom, ta jim ni bil 'kos. Prosil sem iga, rotil, pestil -1— zastonj!
Vtetal je pač izza mize, kakor je bilo v mojem načrtu, dvignil ; j® tudi še roko, malo preodloc-no sioer po mojem občutku, to-! j da -naj bd bilo. Pa mu je smelo kukal izpod klobuka pogumni f k od or in ni mu šel preko ograje belih njegovih zob miroljubni [moj govor. Anrpaik % grozečo •kretnjo je pokazal na zaiiplega ! Anžurjevega in mu zabrusil v lioe: "Pobalin, besedo naaajf"
Razmere so bile močnejše od mene, zmagal .je koder. Tisti bip že ni bilo več pomoči, tepež je 'bil neizogiben— In takrat se mi je izmuznil junak m rok za vselej, da ga več nisem dobil >v oblast.
(Kiair je sledilo, je fir&flE«, pa žalostno. Da sem ga Tiamomil za tri leta v vojake, sem že povedal Tako sem tikrenil prvič, ker ja vojski tneba vojafeov, drugič da ^povesti ni prekmalu konec.
ABi obrnilo ge je Hn*ga35e. ITe-erečni koder ta pogummi! Ne le
Molitveniki
lllllllllllllllilllllllHIllllllllllllllllllllll
v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne.
NEBESA NAS DOM
(Stev. 415) 2%X4% inC*v
Cona 75 centov
RAJSKI GLASOVI
(Stev. 355 » 2^X3% lnCev, v belem celoUdo; 384 strapi.
Cena 75 centov
NEBESA NAS DOM
(Stev. 401) 2*4X4*4 Inflev, 374 strani
Cena 75 centov
Angleški :
(Za BtUuHiM) KEY OP HEAVEN
fino vezano-S5e
v usnje veuno -.75
I	AO	61 !
1
Slovenski:
KVIŠKU SRCE
(Stev. 355 ) 2*4X3% ločev; 224 ■ strani; v belem celoUdu.
Cena 75 centov
KVIŠKU SRCE
(Stev. 415) 2*4X3% Inčev; 224 atranl.	Cena 75 centov
RAJSKI GLASOVI
<fiter. 408) 244X4 Inče; 255 stra-• nI — VstevSl Sv. Krlžev Pot
Cena «L50
RAJSKI GLASOVI
(Stev. 416) 2*4X4 InCev; 255 str.; vstevfi Sv. Križe v Pot . . .
Cona fL5«
Slovenic Publishing
Con lpany 216 West 18th Street New 7or
N^BO GORI IMi
ROMAN. — Spisal: IVAK ALBBEOHT.	!
..... ■ - ___ - i
"Dtr Leaker"	-	' ;
"Kakopakl Njemu bi ee nemara niti ne bilo posvetilo, ga je žena nasukala. Tam nosi ona hlače. Je sioer dro- ; bina, huda pa kakor ruška!" •
"Kaj je Meta cikala na zdravnika t** se Ciji novice ne j »-de preveč verjetne. Obinka pa, .
"4Le čakaj, tebe bom pa zatožžla. Če vež, kako bi kaj ■ Kalvae Jaza me venomer eprašujie, kako je s teboj, pa nun . kar povem, da si prestrupena zanj."	,	- ]
"O, Cija, o tem mi pa š« nisi nič omenila" draži Mojca. I, J<Ta skrivnost je pa le preveliika,', pove Cija, kaiko ji je stari fant dvoril pri Kleberju. ' "Imel ga je pa zvrhano mero." : vstane končno iiaza mize, 4 • da ne bos zato res kaj mislila, Mb> ] ca. Ali ne 3t>i žle rajši malo na vrtt"	,
*'Saj se md. je zdelo, da ti bo toplo, če oamenim,," se smeje ■ Obiaika. Zumaj ko že sede za vrtno mizo, pa Mojci:
4 4 Veš, iv ponedeljek je bil Jaza v puškami strašno hud na Kleberja, oeš, da mrkac niti ne zasluži, da bi smol pogledati tja, kamor Cija stopi."
"Potlej bom morala biti piv-vretna," s* poigrava Cija s travo. Obirtka pa pomoli Mojci pismo..
"2e popoldne mi je dal pismonosa, pa bi bila kmalu tudi zdaj čisto pozabila na to."
"Tilda je pisala," že po ovitku spo*na Gotnila^jeva, Obinka bi na moč rada izvedela, kakšne skrivnosti hrani j ismo, toda Mojca čita saina zase, prebledeva vmie« in molči-. Ustnice ji tu in tam zadrhte kaikor ob zaduševaneim joku, končno pa pismo zopet zgane, češ:
"Tilda je zbolela, .zato ni mogla domov." Obinka skuša sem in tja, ko pa spoena, kako se dekle v odgovorih previdno izmika, tudi sama obmolkne..
"Mifili, visokost bajtarska, da je že	ošvrkne
Mojco z jeznim pogledam, z besedo pa prijazno.
■"Oh. vsak človek ima svoje križe in težave. Pa savano!" "Ali ti nisem rekla, da nas preganjajo urdki?" se stisne flomilarjeva k Ciji, kakor hitro sta zopet sami. "Najrajši bi umrla."
"Oh, ne zareci se tako!" jo prijateljica v mehkem ganotju stisne k bi. Gomilarjeva pa ne more več zadržati solz ko vnovič začneta skupaj citati Tildino žalostno pismo. Obe sta zaverovani in niti ne opazita Gomilarjevega, ki jti motri s poti in končno preskoči plot.
"Joj!" se vsa strehe Cija. Mojca pa bi rada prikrila pismo in solze, ko zasliši bratranca.
"Ali še kar naprej jekata?"
Mesto odgovora ga sestrična proseče otožno pogleda m mu stisne v roke Tildin list. Miha čita,
Nie morem ti popisati. 1 jufoa aeatra, kako me je presunilo sporočilo o matrini smrti. Zdaj tudi nima nobenega smisla več, da bi ti prikrivala, kako je z menoj.
Srečno se lahko š te ješ, MJojca, ko si smela in mogla ostati doma.. Ne ves, kako strašno je dekletu iz naših krajev v takem Velikem mestu. Ko misli, da je doseglo svoj žarek sonca in je Se vse omahni j eno od sreče, se nenadoma zave v temi in bolečini sredi cestnega prahu. Zastonj si mane oči in joka iu kliče. Nikjer ni tonca ne cvetja, nikjer prijazne besede ne toplega pogleda. Samo tuji ljudje hodijo mimo, gazijo po revi in se roga jo njeni 'bolečini '
Med tisočerimi, ki se jim zgodi tako, sem eedaj tudi jaz. Mislila sem, da je vsak moški tak, kakorr je bah najin oče, in sem verjela nevrednemu človeku. Ah, Mojca, kako sem bila otroško srečna ob njegovih lažnjivih besedah, ko pa se je začel približevati moj čas, ga je v»?la noč. Niti besede, niti pogleda v slovo. Biia. sva domenjena, da se skupaj odpeljeva tlamov in se »vrneva potem kot mož an žena v Trst.
Lahko ei misliš, kako mi je b ilo, ko sem ga nekega dne zastonj čakala in potem vse dni tafco. Gospoda, kjer ftm slutila, je spoznala, kako je z menoj, in me je odslovila. Strupeni golazni bi ne privoščila tega, kar sem morala tedaj pretrpeti, dokler se končno nisem sesedla na ulici. Predramili vseme zopet šelle v porodnišnici, kjer so mi pokazali dete, mojo* hčerko.
Kaj bi ti vse popisovala, ko veim, da je brez men*? dovolj žalosti domaf Vse .®em premagala, otroka sem dala v oskrbo stari vdovi v predmestju, nazadnje pa sem vendar jela slabetiJ Ali je bil kriv napor, ali bolečina v srcu, kri se ni mogla umiriti, a'i oboje, kaj jaes wm! Iz dneva v dan sem čutila, kako mi, ginejo moči. V nekaj tednih sem se tako postarala, da me prav gotovo ne ibi več spoznala, ko bi se kje srečali. Nazadnje »em zopet morala v bolnico, kjer mi nič ne prikrivajo usode. Sestra Dolorosa, še čisto mlada usmdl.inka; mi je pr^a zaupala J kako je z mojim zdravjem, komaj nekaj dni pred žalostno no-, vico z doma. Takrat sem jokala, odkar pa vem da matere ni vec, >em se vdala v usodo. Samo tebe še prosim, Mojca, usmili se mojega otroka,, da sirote ne bodo tuji Jjudje pehali križem.! Za Za ko smo jo krstili * Ne veš, kako je ljuibka. Ko sem jo zadmjič vidrfa se je že smehljala. Ne veS, kako ima lepe oči.' Tako ae ji svetijo, kakor srnici, ko v jutrnjem soncu nedolžno pdkuka iz gozda.
Saj jo boš sprejela domov, Mojca, če umrem? Mnelila f-m pisati tudi Simnu,.pa vem, da me ne bo razumel.
Pozdravi Foltama in naj mi nikar ne zameri, če nisem bila \«elej prijazna z njim. On ti menda ne bo branil, ker vem, kako ti je bil še kot otroku vdan. Ali mi ne boš odrekla, draga sestra, te edine in poslednje prošnje.
''Si ji že kaj odpisala?" pTekine Miha čitanje. "Dekle se po nepotrebnem ujedo, doma bi pa nemara Se ozdravela.'' .
■"Saj nič ne vem, kaj mi je početi," brez volje odkima. Mojca. 44Mati v grob, Pottan v ječo, sestra v sramoto, moj Bog!"
'Kar naj, Mojca? Nič nikar ne obupaj! Zastran Tilde šr celo ne,"ibodri bratranec. K Svetinovi Pavli bom stopil« ona je vajena po svetu in pojde po TSldo in otroka. Zavoljo takega črviča ee Drava še ne bo obrnila navkreber..
"Če boš res tako ddber," si Mbjca otre solze, medtem ko je za bratranca to že fcakor opravljeno.
(Nadaljevanje prihodnji*. -
(JIG.) — Ust "Christian Science Mionitor" postavlja vprašanje, kakšen vpliv bi imel na strategijo združenih narodov eventualno spoznanje Italije, da je vojne sita.
Sedanja situacija je taka, da je Italija jagubila svoj imperij in ima ]£red seboj, onstran ozkega pasu Sredomorskega mor-ja sovražno armado, dočim ji vsakodnevni zračni napadi zadajajo občutne udarce v širokih predelih njenega lastnega oaemlja.
Od-svoje nekdaj številne vojske ima zdaj Italija na svojih, lastnih tleh le še 15 divMj, dočim stoji na Balkanu v podporo njenih partnerjev ša dodatnih približno 30 divizij. Preostanek italijanske vojske pa polni britanske in ruske ujetnike tabore.
Na papirju je italijanska vojna mornarica sioer ae vedno močna toda dogodki bodo morda pokazali, da je reakeija na morju slabotna.
Italijanske zračne sile pa so • imele v bojih velike izgube in so zastarale tako v pogledu pilotov, kot v pogledu letal samih. t -
r ■