Edizione per Festero — Inozemska Izdaj? Leto LXXi Štev. 173 a V Ljubljani, v nedeijo, (.avgusta 1943 Speib. bnttendo sen/.a proprie perdite, i|unttro (|UV(lri-motori c due bimotori. Generale A m b r o s i o. Vojno poročilo št. 1162 Čete osi zadržujejo sovražno delovanje na Siciliji Sovražnik je izgubil 22 letal Najvišje poveljstvo, vojno poročilo št. 1162: Proti nnši razvrstitvi na Siciliji razvija sovražnik svoje ofenzivno delovanje s podporo svežih čet in z veliko oporo letalstvu, to ofenzivno delovanje pn italijanske in nemške čete zadržujejo v srditem boju. Med hudimi boji v prejšnjih dneh se je c\lepnn skupina pod poveljstvom polkovnika Goffretlu Ricrija iz (Jesene odlikovala po svojem junaštvu. Lovci osi in protiletalske baterije so uničile 16 anglonmeriških letni iu sicer od tega 10 nad Sardinijo, 2 nad Sicilijo, 2 nad Egcj-skim morjem in 2 v Grčiji. Nnd Lazi jem so nnši lovci prestrcgli sovražno skupino in brez lastnih izgub sestrelili 4 štiriiuotornike in 2 dvomotornikn. i.,,«, 11 Podpis: general Ambrosio. Okrepi nove italijanske vlade železniško in poštno osebje militarizirano - Zvišane družinske doklade Rim, 51. jul. .^S: Uradni lisi prinaša naslednji ministrski ukrep, ki začenja veljati danes: 1. Med sedanjim vojnim stanjem je osebje državnih železnic ter državno poštno, brzojavno in telelonsko osebje milituri/.irunn po določilih čl. 2. kr. zakonskega ukrepa / dne 30. marca 1945 št. 125. /a i/enačenje službenih stopenj tega osebju z vojaškimi stopnjami je treba uporabili tabele, priključene kr ukrepu z dne 20 marca 1041 št. 401 ter razglnsotnu z dne 4. in 16. junija 1943. ki se nanašata na tnilitu-rizacijo osebja, dodeljenega železniški, brzojavni in telefonski službi na Siciliji in Sardiniji. 2. Med sedanjim vojnim stanjem je militarizirano po istem ukrepu osebje podnajemnic državnih železnic, postnih sprejemnlnic pri koncesioniranih družbah zu poštne, železniške ter izveniuestne tramvajske prevoze, prepuščene zasebnim družbam, osebje telefonskih družb, ki jim je odstopila koncesije italijanska družba za radijske oddaje (EIAR), družbe llalcable, italijanska družba za i/vcnmestno telefonsko omrežje (Silili) in družba za spalne vozove. Izenačenje službenih stopenj t vojaškimi zu osebje teli ustanov se določa takole: ravnatelj = stotnik, uradnik in spremljevalec = |H>dporočnik. delavec in težak = prostak. 5. Z nadaljnjim odlokom liodo določena znamenja. ki jih bo moralo nositi osebje, militarizirano |io pričujočem ukrepu. 4. Osebju, militariziranem po tem ukrepu, ne pritičejo nobene posebne gospodarske ugodnosti. 5. Tn ukrep velja za osebje, militarizirano po kr. ukrepu z dne 14. oktobra 1957 št. 2707, po čl. 1 kr. ukrepa z dne 50. marca 1945 št. 125 ter |ki razglasili z dne 4. in 20. junija 1945. Rim. 50. julija AS: Z veljavnostjo zu nazaj do I. novembra 1942 je v korist delavcev, ki služijo domovini v orožju, razširjena podvojitev družinskih doklad. Pravico do podvojitve, družinskih doklad je priznana vsem zaposlenim (uradnikom in delavcem) v industriji, trgovini, svobodnih in umetniških poklicih ter pri kreditnih in zavarovalnih ustanovah, ki uživajo normalne doklade med vojaško službo. Izključeni so poljedelski delavci glede na posebno skrbstvo, ki je odrejeno nu tem področju. Večji zneski, ki bodo morali biti izplačani, nn naslov podvojitve, ne bodo takoj izplačani, temveč bodo zapisani v dobro vsem. ki imajo do njih pravico iu bodo vinkulirnni do konca vojne. Nu le zneske se bodo računale obresti po 2 in pol odstotkov, ki pa bodo tudi vinkulirune. Breme podvojitve pade na državo za delavce v industriji, trgovini ter svobodnih in umetniških poklicih, ki prejemajo družinske doklade nu osnovi zakona 7. dne 26. okt. 1940, št. 4<»5. Za zasebne uradnike pa to breme prehaja na blagajno /a vojaške pozive pri uradnikih. Za nameščence v kreditnih iu zavarovalnih ustanovah in zu delavce, ki imajo pravico do nadaljnjega izposlovunju mezde, bodisi v vzhodu Več sovjetskih divizij uničenih pri Krimskaji — Sovjeti so izgubili 148 tankov — Pri napadu na Remscheid so Angleži izgubili 60 letal Hitlerjev glavni s(an. 31. julija. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na g 1 a v nI h bojnih odsekih vzhod-n e g a bojišča sc je včeraj bojno delovanje spet povečalo. Proli našim postojankam v loku pri O r 1 ti izvedeni novi hudi napadi združenih pehotnih in oklepnih oddelkov, so sc izjalovili v menjajočih sc borbah z visokimi izgubami za sovražnika. Ob k u b a n s k e m pred m o s t j 11 in ob L a -d o š k c m jezeru jc sovražnik spet napadel z močnejšimi silami. Zapadnn od K r i ni s k a j e se je zrušil napad več sovjetskih divizij pred našimi črtami. Južno od Ln d oš k c ga jezera so bili Sovjeti, ki so napadali z močnimi oddelki podprtimi s topništvom in bojnimi letali odbiti, sovražnikove čete pa, ki so vdrle v fronto, uničene. Oba dni so uničile nuše čete nn vzhodni fronti 148 oklopnih voz. Neka podmornica je potopila v Črnem morju 7000 tonsko petrolejsko ladjo. Na Siciliji so naše čete dosegle v hudih borbah na srednjem odseku fronte popoln obrambni uspeli. Vsi sovražnikovi poskusi za prodor, pri katerih so sodelovale deloma tudi nove čete, so bili zavrnjeni z zelo visokimi izgubami. Nnd Sredozemljem je bilo sestreljenih 16 sovražnih letni. V borbi proti sovražnemu dovozu nn Sicilijo je letalstvo hudo poškodovalo veliko prevozno ladjo in dosegle bombne zadetke med čolni zn izkrcavnnje v skladiščih goriva ter nn pristaniških napravah v Avoli na jugovzhodni obali otoka. Oddelki sovražnih bombnikov so napadli včernj podnevi mesto Knssel in nekatere kraje v zasedenem zapndnem ozemlju, preteklo noč pn bombardirali mesto K e 111 c h e i d. Prebivalstvo napadenih mest je imelo izgube. Huda razdejanja in škode zarodi požarov so nastale predvsem v stanovanjskih okrajih v Remscheid u. Protiletalska obramba je po dosedanjih vesteh uničila vsega 60 letal, večinoma štirimotorne bombnike. Nemške podmornice so potopile v A 11 a n -tlku tri ladje s skupno 15.000 br. reg. tonami ter nn Ledenem morju eno stružno ladjo. Pri obrambi sovražnih letalskih napadov so nn Atlantiku sestrelili še en ameriški zrakoplov in eno letalo, katerim sovražnim posrečilo vdreti v bili po takojšnjem drugim uničeni. motoriziranim oddelkom nemške obrambne črte. pa nastopu nemških čet drug Eksplozija v ameriškem dinamitnem skladišču ■ju * ni ju bodisi delno, med vpoklicem nn teme-. u, št. 4 Kr. ukaza zakona z dne 17. ju-1957, št. I04S, pu delodajalci, ki morajo '/vplafati v skupno blagajno /a družinske doklade tudi višje prispevke, določene po dodatnih družinskih dokladuh. Od I. no*. 1942 dalje bodo torej morali delodajalci vplačali- /.1 nameščence \ industriji skupni prispevek 20"«: za nameščence v trgovini skupni prispevek I4's()% itd. Za vpoklicane nameščence ('uradnike in delavce), katerim se družinske doklade izplačilo je jo neposredno i/ pokr. ustanov /a socialno skrbstvo, se ne zahteva no- Berlin, 31. julija, s. Po poročilih, ki so snoči dospela z vzhodega bojišča, so boji ob kubanskem mostišču, ob Miusu, srednjem Doncu in pri Bjel-gorodu znova oživeli. Vendar pa ostane najvažnejše bojišče vzdolž vsega loka pri Orlu, kjer nasprotnik krepi izčrpane oklepne in pehotne oddelke 7. novimi ter hoče po vsej sili doseči kak odločilen uspeli. Pred trdno obrambo nemških čet pa se vsi ti boljševiški napori razblinijo s krvavimi izgubami za nasprotnika, ki mora vrh lega žrtvovati na stote oklepnikov. Včeraj so Sovjeti izgubil 106 oklepnikov, od l">'erih je bilo samo na odseku pri Orlu učničenih !)0, lako da jo število oklepnikov, ki so jih nemške obrambne čete od 5. julija pa do danes uničile, naraslo na več ko 7000. Pri Orlu so Sovjeti sprožili silen napad na omenjenem bojišču, kjer so nastopili s štirimi motoriziranimi brigadami ter 200 oklepniki. Navzlic hudim napadom, ki so se vrstili drug za drugim, so bili boljševiki z velikimi izgubami zavrnjeni. Ne- Bueos Aires, 51. jul. AS: Poročajo iz San Erancisea, da je v dinamitnem skladišču podjetja zn kopanje železne rude v Iron M01111-taim pri Redingu v Kaliforniji prišlo do eksplozije. Nesreča je povzročila silovite požare- beno novo vplačilo od delodajalcev, razen tistega, kar jc bilo zgoraj omenjeno glede plačevanja prispevkov. Nasprotno pa morajo delodajalci /a vpoklicane nameščence (uradnika in delavce), katerim izplačil jejo normalne družinske doklade delodajalci sami, predložiti Zavodu /u socialno skrbstvo seznam plačil, izvršenih trn la naslov, iu obenem poslali imenski seznam vpoklicanih nameščencev, ki mora biti napisan na posebnih formulurjih, ki so nu razpolago pri pokrajinskih ustanovah /a socialno skrbstvo. O priliki predložitve novih formulurjev morajo prizadete tvrdke in podjetja upoštevali prispevke, ki jih morajo vplačati za dobo do I. novembra 104.I nazaj do "D. septembra lf|45, da s tem omogočijo vpisn-nje v dobro dodatnih doklad za naznačeno dobo v korist posameznih vpoklicunccv. , . ( Obvestilo XI. Armadnega zbora Gorostasne in najbolj neverjetne vesti krožijo po mestu in pokrajini. Njihov izvor in cilji so očividno tendenciozni. Ljubljana in pokrajina, ki str. že tolikokrat dali dokaze za dober čut, naj se pomirita in zaupata odgovornim oblastem in naj odgovorita z zdravo in pošteno propagando vsakemu, ki bi poskušal motiti resno delo in zavest vseh dobromislečih. Poveljstvo bo neusmiljeno postopalo z vsakim, ponavljam, z vsakim ki razširja tendcnciozne vesti. Ljubljana, 31. julija 1943. General armadnega zbora Poveljnik: Gastone Gambara. iialija in Evropa Budimpešta, 31. jul. AS: Madžarski listi še dalje posvečajo mnogo prostora novemu Italijanskemu položaju. Dnevnik »Pester I.lovd« piše. da je maršal Badoglio zbral okrog sebe ves italijanski narod in dn življenje v Italiji že redno poteka. Maršal Badoglio jo prevzel oblast v kočljivem trenutku, a kol hraber vojak — nadaljuje list — bo izpolnil nalogo, ki mu jo je vladar zaupal v blagor naroda. Kar zadeva Madžarsko, je treba poudariti, da so bili njeni dobri odnošaji z Italijo zmeraj neodvisni od italijanske notranje vlade. Zaradi tega so fi odnošaji trajni in prav nič jih ne more pretresli. Sicer pa so madžarski lisli že prvega dne, ko se je Mussolini umaknil, izrekli svoje trdno prijateljstvo za prijateljski italijanski narod. Pariz, '■'.. jul. \S: Marcel Dent prinaša v listu Oeuvre« uvodnik o Italiji in Evropi. Pravi, da Se ni podatkov za presojo pomena, ki ga ima italijanska notranje politična kriza, da pa je jasno eno, namreč, da je Italija ostala zvesla evropski stvari. Odločno italijansko vedenje jo hudo razočaranje za Angleže in Amcrikance. ki so upali na lahko zmago. Prihod maršala badoglia na oblast ima lak pomen kakor čudež, ki se je nekajkrat zgodil že v francoski zgodovini, ko se je v trenutkih hude nevarnosti za državo sklenila sveta zaveza. Tako se je tudi vsa Italija strnila okoli svojega vladarja in daje zagrizen j odpor vsem nasprotnikovim poskusom za piitisk in oplašilev. _ _ r Sovjetski veleposlanik Majski zapustil London Bnscl. 51. jul. AS:(Londonski dopisnik lista »Basler Nachricliten« pravi o odhodu sovjetskega poslunika Majskega iz Londona, da je ta dogodek prizadel politične kroge v britanski prestolnici in posebno tiste, ki so blizu vladi, kajti Majski jc bil zaradi svojega desetletnega bivanja v Londonu dobro poznan in je bil posebno z zunanjim ministrom Kdenoin v prisrčnih odnošajih. Zato si je lahko misliti, da je njegov odhod vzbudil neugodje toliko bolj, ker ni mogoče zanikati, da je bilo zavezništvo med Veliko Britanijo in Sovjetsko Rusijo v veliki meri njegovo delo. Značilen je uvodnik »Tiine-sa«, ki piše o odnošajih med Britanijo, Ame- Obsodba zaradi nedovoljenega zbiranja Bologna. 31. julija AS: Vojaško sodišče v P-olo-gni jc predvčerajšnjim obsodilo delavca Antonia Gazzola iz Bolognc na tri leta zapora zaradi prestopka proti čl. 2 uredbe od 26. julija 1943, izdane od poveljstva krajevne ozemeljske obrambe, ki prepoveduje, da bi se smeli več kot trije zbirati kjer koli ali pa prirejati manifestacije v javnih lokalih ali takšnih prostorih, ki so odprti za javnost. Novi vpoklici pod orožje Rim, 51. jul. AS: Agencija Štefani poroča: Z ukrepi, ki jih bodo izdala ministrstva za vojno, letalstvo in mornarico, so bivši zvezni tajniki, zvezni podtajniki, tovarniški zaupniki in skvadriMi iz organizacij rnzpuščene faši-stovske stranke |>ok lica u i pod orožje. 6000 letal sestreljenih Berlin, 51. jul. AS: Lovski roj Moelders, kateremu poveljuje podpolkovnik Nordmnnn, odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križu železnega križca, jc te dni na vzhodnem bojišču zbil 6000. letalo'. W Birmanija bo vedno hvaležna Japonski Rangnnn, 31. julija. AS. Vplivni dnevnik v Rangoonu Burmakit objavlja članek, v katerem pravi, da morajo Birmanci bili hvaležni plemenitosti .Japoncev, da se je uresničila neodvisnost Birmanije. Prav tako pa jo lo zasluga birmanskih voditeljev in mladine, ki je vse svoje sile dala za razvoj nove Birmanije. Lisi podčrtava, da so Angleži odgovorni za to. da so država ni razvijala in da ljudstvo ni moglo napredovali. Birmanija gleda 7, zaupanjem v bodočnost svoje neodvisnosti in ne more nikdar pozabili pomoči, ki jo jo do- bila od Japonske. Birmanija jo Japonski hvaležna '.ako, kakor je sin hvaležen materi. Japonci so se silovito vojskovali proli Angležem, ki se trudijo, da bi si Birmanijo zopet prisvojili. Dokler angleške sile v Birmnniji ne bodo razbile, in dokler ne bo uresničena neodvisnost Indije. Birmanija ne bo varna pred nevarnostmi Vsi tisli Birmanci. ki ljubijo svojo domovino, morajo takoj vstopili v obrambno deželno vojsko ali pa v druge pomožne vojaške službe in se z vsemi silami vojskovali za obnovo in razvoj Birmanije, riko in Rusijo in pravi, da bi Velika Britanija in Rusija morali točno razdeliti svoji interesni področji, i oda ta zamisel — pristavlja list — izgublja pomen spričo dejstva, da Rusija v nobeni stvari ne obvešča svojih zaveznikov, (ločim pri nas opazujemo čudno prikazen, da Anglija ni prosta v svojih odločitvah, medtem ko pa Rusija dela na svojo |>est. I ist končuje, dn zato manjka pravega sodelovanja, švicarski dopisnik sklepa. da gre za opomin »Timesa«, ki je o n jem znano, da je zelo blizu vladi. > I ime>« hoče o|x)7oriti Moskvo, da bi se preprečila nevarnost novih nesporazumov med obema državama. Nov ravnatelj za italijanski tisk Rim, 51. jul. AS: Minister za ljudsko kulturo je za glavnega ravnatelja italijanskega tiska imenoval Gr. Uff. dr. prof. Ainedea 'lo-stia, prej nadzornika za rudiofonijo. Velike vojaške slovesnosti na Portugalskem Lishonn, 51. julija AS: Poročajo, da bo jutri v Lizboni velika vojaška parada, na kateri bo nastopilo nad 10.000 mož ruznih delov portugalske vojske in pn še posebni oddelki, vsi v najmodernejši opremi in z najmodernejšim vojnim gradivom. Vojaška parada bo na A\e-nida detla Liberla in prisostvovali ji bodo predsednik republike, predsednik vlade in vse, vojaške in civilne osebnosti. V imenu portugnl-sk vojske bodo državnemu poglavarju rulu Curinonu izročili častno subljo. Politična kriza v Perziji Ankara. 31. julija. AS. V Perziji je izbruhnila huda politična in vojaška kriza zaradi neredov v nekaterih pokrajinah. Ta kriza še pretresa vojsko in vlado. Vojaški poveljniki nn jugu države so bili odstavljeni, prav lako pa tudi vodilno oselije p r i tiskovnih in propagandnih ustanovah. Pričakujejo. da bo predsednik vlade Soehili v prav kratkem podal izjavo o položaju. Potopljen ameriški parnik Buenos Aires. 31. julija. AS. Mornariško ministrstvo Združenih držav objavlja, da je bil pobeljen na Indijskem oceanu severnoameriški trgovski parnik. Potopila ga je s torpedom neka podmornica. Preživelo člane posadke so izkrcali v Nevvvorku. Angleški parnik potopljen Buenos Aires. 51. julija AS: Argentinska petrolejska ladja »Tacilo« je sporočila radiole-legral-ko, tla je vkrcala '55 članov posadke angleškega parnika, ki jc bil torpedirun sto milj od Bahija. gene- Maksimalni cenik it. 13 za telcnjavo in sadje, uvoleno « Liubljaniko pokra- jino. veljaven od i, avuusia JS43. Visoki komisar m Ljubljansko pokrajino določa nn podlagi naredbe z dne 9. maja 1011, it. 17, na.siod-njo nujvUJe produjno oene pri trgovcu nn debelo in nn drolino za zelenjavo In NUiljo, uvoženo v Ljubljansko pokrajino, z veljavnostjo od 16. Julija 1013. Te nujviSjo oeno določajo v kotegorični obliki mojo, v kateri no morajo dejansko gibati cono pri uvozniku in trgovcih na debelo in nn drobno. To dopušča, da je pnA mogočo prodajati po nižji, nikakor im no po vISji nogo odrejeni coni. Cona Zn kilogrami prva jo cenn nn debelo, drugn pn nn drolino: Cenen (i.5l), 8; Zelje glnvnato 2, 2.50; Kolernbice 2, 2.40- Ku-r n it re 2.50, 3.10; Cebuln 1.115, 2; Fižol stročjl 5111, 0.30; Šolnin vseh v rut 2.75. 3.30; Jajčniki 3.15, 4.30; Grnh 3.15, 3.80; Paprika zelena 2.00, 3.00: Pnrndižnik 2.10. 2.70; Zelena 2.80, S.40; fiplnačo 2.75, 3.30; Hnf-ko 3.1". 3.R0; Marelice 11.00, 4.70; .Inliolkn I. 4, 4.00: Jnbolkn II. 3.SO, 4.00; I.linone 4.50, 5.50 (komnil 0.5:0; ItruSko T. 3.55, 4.II0: Hruško II. 3.15, 3.00; Breskve 3.00, 4.70; Slive in Cešpljo 2.00. 8.00. Opombe; I. Cene so rnznmejo brez tare, 2. Pod blagom I. vrsto ko razume samo zdravo, zn provoz sposobno hlngo. Pridelki, ki so lzobličeni, poškodo-vnnoi nli nagniti ter nezadostno sočnnti, bo izločeni. 3. Cenik veljn zn blngo očiščeno zunanjih neužitnih listov. 4. Prodajalni na drolino imn.lo dolžnost postaviti nn blngo llntek z napisom enotne ceno in kakovosti blaga. 5. Tn cenik mora biti lzvešen nn dobro vidnem ineMu tnko v trgovinah nn debelo, kakor tudi v prodajnlnicali nn drobno, ti. Oroslstt moralo Izstaviti kupcem račun z oznnčbo hlngn, kakovosti in onotno cene. Tudi predprodnjalcl morajo Izstaviti tak račun, ako se znhtevn. 7. 7,a domaČe prldplkp v pro-iln.il nn drobno vcljnjo maksimalno cono. kl Jih objavlja mostni tržni urd v todenskom coniku. i rnicc w Vevlah 70 ljudi. Dolnvel dn Jirlhnjnjo Iz 10 raznih sosednih krajov in du znaša njihov zublužok 10.000 jfoldiuur-jov tednnjo veljave. VovSko podjetje jo dobro uspevalo in kmalu so jo pokazala potreba podjotjo povofiatl. Družba Jo kupila 11. murca 1850 takozvani »Simtiov mlin« nu-nproti papirnice na levem bregu Ljubljanice o kit-terem smo že napisali, dn gn jo kupil letn 1836 Simon rodborSek od Valentina Vlvcn. Ta mlin jo pod-iotjo preuredilo v papirno tovarno in leta 1852 jo bila nova tvornicn popolnoma dogr«inna. Izpod papirnega stroja v tej tvornici jo tnendn dno 18. doc. 1851 Ktokel prvi list pnpirjn. Novo tvornieo so Imn-novnll Janezi jo. Dno 1. julija 1852 jo jo namreč obiskal nadvojvoda Janez, pokrovitelj Kmetijsko družbo zn Kranjsko, v spremstvu Številnih članov te družbo. I'o podjetju ga Jo vodil Torplno In nadvojvoda mu jo dovolil, dn sino imenovati novo papirnico po njem v slovenskem jeziku ».Tnnezi.in«. Tako stu torej v 00 letih preteklega stoletju obstojali dve papirnici Vovčo in Jnnczijn. Statistično poročilo trgovsko in obrtniško zbornice zn Kranjsko za leto 1853 in 1854 navaja, dn je Imoio podjetju poleg oljarne in tvornieo barvnega lesa dvo papirnici, v katerih jo bilo postnvljono 0 turbin, 3 parni kotli, 22 liolandcov, 2 velika pnpirnn stroja itd. Podjotjo jo tednj izdelovalo Sli dunajskih stolov pnpirjn nn dan: izvažalo tri četrtino nn Ttrvn51»o, Slavonijo in Ogrsko, eno tretjino pn čer, Triesto v Prekmor-sko dežolo. število dclnvstvn je znašalo okoli 200, od tegn 80 moških in 120 žensk. Omeniti jo trehn, dn ,io žo tedaj obstojala zn vse to tri tvornlce posebnn delavska hranilnica ln bolnlškn blagajna. — Leta lHiiO jo izstopil ft družbo njen družabnik Joslo Ri-sc!iof, na novo pn jo vstopil Knrot Oalle. Dno 20. septembra jo blln družbn prolokollrnna pod tvrdko: C. Kr. Dri vil. VevSkn tvornicn papirja ln barvil. To Jo bil razvoj prvih dvnjset lot. SP0RT Francosko atletsko prvenstvo V Lyonu so 60 zbrali najboljši atleti Francije, kjer so priredili državno lahkoalletsko prvenstvo. Hozultati so bili šibkejši kakor prejšnja leta. V naslednjem podajamo imena zmagovalcev: 100 m Valmy 10.9 sek.; 200 m Valtny 22 sek.; 400 m Esprangle 49.4 sek.; 800 m Hansenne 1:56.2 min.; 1500 m Hansenne 3:58.5 min.; 10.000 m Lnsnnno 31:23.4 min.; krogla Bourron 14.23 m; kopje Fabre 52.82m; kladivo Brannconnet 43.85 m; disk Wille-\vonghel 46.62 m; daljina Jornblnnc 0.84 m; višina Lapoinle 1.80 m; višina s palico Brcilnuuin 3.80 m; šlalcU 4X100 m Banfserris 43.0 sek. Odpovedana je mednarodna nogometna tekma, kl bi se morala vršiti 1. avgusta med Bolgari in Slovaki v Bratislavi. Priprave so bile do zadnjega v teku, 27. t. m. pa so Bolgari odpovedali gostovanje. V olimpijskem stadionu v Amsterdama se Je vršilo nizozemsko lahkoatletsko prvenstvo. Ob tej priliki so jo zgodilo, da je Osendarp, prvak v teku na 100 m, prezgodaj startni, kar pa jo sodnik spregledal. Čeprav jo Osendarp zmagal s časom 10.5 sek., je kot športni poštenjak zaprosil, da bi tek razveljavili. Sodniški zbor mu je ustregel in odredil ponovni tek. Zdaj je Osendarp spet prvi, in sicer b časom 10.4 sek. Tako sta zdaj v Evropi dva tekača — prvi je bil Šved Strandberg —, ki sta letos pretekla 100 m v 10.4 sek. V Zagrebu so postavili na dosedanjih lahko-atletskih prireditvah naslednje rezultate: 100 m jo pretekel Medved v 11.1 sek., 200 m Gal v 22.7 sek., 110 m z zaprokami pa dr. BuratoviČ v 15.6 sek. V skakanju v višino je postavil Abramovič z 1.83 m nov državni rekord, omombe vredni pa so še naslednji izidi: 400 m Despot 51.7 sek., 800 m Djurič 1:59.4 min., krogla Ivckovič 12.92 m, kopje Marcelja 56.00 m, skok v daljino Urbič 6.84 m. V nedeljo bodo priredili v Zagrebu državno atletsko prvenstvo poedinccv. Brali bomo spet o istih atletih, to ali ono znamko pa bodo gotovo šo zboljšali. Vremenska napoved. 1. avgusta, (nedelja): pretežno jasno in vroče. 2. avgusta, (ponedeljek) isto. Beseda o božji besedi (Ob rckolekcl)! za prre petke in aoboU) Trdna vera je poroštvo naše zmage nad pokvarjenostjo in hudobijo sveta. »To je zma-gn, ki premaga svet, naša vera,« piše apostol janež. Trdne vere pa ni brez božje besede. Sveti Pavel piše: »Vera je iz poslušanja, iz oznanila, oznanilo pn je po besedi Kristusovi. Kako naj ljudje verujejo v tistega, o komur niso slišali?« Prvi del vsake duhovne obnove tvori zato pridiga, to jc oznanilo božje besede, ki nam je od Boga rnzodetn, na katero se mora naša vera graditi in se po njej vedno znova obnavljati in poglabljati. , , . , . . Da je to pravilno, o tem nas potrjuje zgled Jezusa, apostolov in Cerkve. Kako neutrudno je vršil Gospod Jezus pri-dignrsko službo v svojem javnem delovanju. Hodil je od kraja do kroja po svoji domovini, učil in razlagal, onoininjul, svuril in tolažil. Učil je v shodnicnli, učil po hišah, učil pod milim nebom. Pridiga mu le bila svetu strast, v njej je gledal svojo veliko ži> go. Vedel jc: Ljudi je trel .. . šele potem pritle drugo. V nepopisno sludko zadoščenje mu je bilo, ko so gn množice hrepeneče poslušale in več dni vztrajale ob njem, srkajoč v svoje duše besede njegovega evangelija. Dvakrat jih je za njih ljubečo pozor-nost poplačal s tem, da jih je s čudežnim po-množenjem kruha tudi telesno nasitil. Bilo pn mu je tudi v nojgrenkejše razočaranje, ko so gn množice učencev zapuščale in govorile: »Trda je ta beseda, kdo bi jo mogel poslušati.« Srce mu je krvavelo, ker je videl, da brez besede božje gredo v pogubo. Kakor je delni sam, tako je naučil svoje nčence. V triletni šoli jih jo izobrazil predvsem v pridigarje. Pridignrska služba je prva, ki jo nnštevn v svojem naročilu: »Pojdite in učite!« Potem šele pravi: »In krščujte in vladnjte dušam.« Apostoli so se te dolžnosti živo zavedali. Pridige niso upali nikoli zanemarjati. Ko so jih druga opravila preobremenila, opravila ljubezni i n skrbi zn uboge, so postavili za tn dela sedem dijakonov, rekoč: »Ne gre, da bi mi zaradi rcvežev zanemarjali svojo bistveno službo: molitev in oznanjevanje božje besede.« Apostol Pavel kliče v sveti resnobi: »Gorje mi, ako evangelija ne bi oznanjal.« Kristusov in apostolski duh živi v božji Cerkvi. Sveta Cerkev neutrudno oznanja Kristusov nauk skozi vsa stoletja; ga oznanja z vso stanovitnostjo tudi v naših dneh. Poglejmo in povejmo: Ali nas Cerkev tudi v enem samem vprašanju življenja pusti brez jasne orientacije? Pa prav v nobenem. Vprašanje vzgoje, vprašanje krščanskega zakona, vprašanje novega socialnega reda, vprašanje brezbožnega komunizmn in vsa druga usodna vprašanja, ki razburjajo sodobni svet, vse jc po Cerkvi pravočasno lil temeljito razloženo. Vse se objavlja svetu v papeških in škofovskih okrožnicah, razlaga in oznanja so v pridigah, v snovednici, tiska se v verskih listih in knjigah, da morejo vsi, ki ro dobre volje, spoznati, kaj Jc prav, videli svojo pot in svoj dolžnost. Ali v tem je žalostno tragično dejstvo naših dni: Ljudje imajo oči, pa ne vidijo; ušesa imajo, pu ne poslušajo; srce imajo, pa ne občutijo. Božja beseda, kl nolaga temelje veri in krščanskemu življenju, je postala ljudem odveč. življenjsko nalo-Ljudl"je treba najprej poučiti, Mi c c a 5. Oče, bil je postaren očanec, Je zavzdihnil, dvignil culico s postelje v zibel, ki se jo jo še pajčevina s podstrešja držala. >Zdnj sva sama,« je dejnl ln odšel pognati kolesa. >Da bo kruha, Mičca!« Druga «krb Je začela vstajati v cnriČinl nemirni duši, namreč bodočnost hčerk. Princeso niso bilo več olroci. Najstarejša, velika kneginja Olga je imela že sedemnajst let, najmlajša Anastazija dvanajst. Oho starejši hčerki sta prvič prišli v družbo ob jubilejnih slovesnostih. Obe sta bili ljubki in sveži, kakor pomladno jutro, toda vsakdo je lahko opazil, da sla bili nekam nerodni zaradi nenavadne boječnostl, ki sla jo podedovali po materi in zaradi preveč omejene vzgoje, ki sla jo dobili v najožjem družinskem krogu. Kakor smo žo povedali, jo družinski krog postajni vedno ožji in carjevi olroci so rast I i v popolni nevednosti z ozirom na zunanji 6vet. Bila je to zelo slaba priprava nn življenje in nekdo si jo dovolil to omeniti carici. Ta pa jo odgovorila: Hočem, da bi njihova otroška lela bila popolnoma brezskrbna. 1'rinrese morajo vedno bili nesrečne; želim, da bi moje hčerke ohranilo vsaj spomin na srečna otroška leta. Nekoč ji je neka dama omenila tievnrno*t tegn, da so velike kneginje brez lovarlšic njihove starosti in imajo kot tovariše v Igri samo častnike, ki so v službi na dvoru. Laliko bi so v razvijajočih se dekletih vzbudilo čustvo, kl bi gn bilo treba pozneje iztrgati iz njihovega srca. Carica pa je odgovorila: »Tudi, če bi moje hčerke gojilo kakršno koli tako Čustvo, hI v tem no bilo nič nevarnega. Ostal bi lo sončen, romantičen spomin, nekoliko modrino v njihovem bodočem temnem življenju.« Omenjamo to caričine besedo, da pokažemo, kako jo njen odpor do življenja bil grenak. Za svoje hčerke ni prcdvidovnla drugega, kot trpljenje, in jih jo žo iz nežnih otroških lot navajala k skritemu življenju, brez vsakršnega koli drugega zanimanja, razen družine. Trudila ee je, da bi v hčerkah vzbudila mistično vernost, od katero Jo živela. S tega vidika ji Je res uspelo, da si jo v njih vzgojila male tova-rišice, ki so bilo z njo edine po čustvih in mišljenju. Toda, v trenutku, ko sta oho starejši hčerki stopili v družbo, jo tudi v carlčinlh očeh poslalo jasno, da so prvi sliki s to družbo nenavadno težki za preprosta dekleta, kl so popolnoma brez vsake izkušnje in brez obrambe pred spletkami, ki so Jih neizogibno čakale. Treba je bilo tudi začeli misliti na njihovo poroko in to ni bila mnla skrb. No sattio, da jo bilo ležko nnjli primerne zakonske drugo za hčerko ruskega carja, treba so je bilo tudi ozirati na dejstvo, da jo miselnost, ki jim jo bila vcepljena, polna vorskega nacionalizma, slavljala skoraj nepremostljivo oviro, da hI se mogle oddaljiti iz Rusije in od pravoslavno vere. Bilo je torej silno težko, da bi so mogle poročiti v inozemstvu, tisli pa, ki bi mogli prill v poštev mod carjevim sorodstvom v Rusiji, pa cnrici niso bili bogvo kako pogodu. Njeno materinsko srce jo začelo silno trpeti zaradi to skrbi zn bodočnost hčerk. Kljub temu, dn jo bila malo zaupljiva do drugih ljudi, je o tem večkrat govorila z osebami iz svojega spremstva. V pismih, ki Jih jo pi=nln soprogu, je pogostokrat omenjala poroko velike kneginje Olge. kar Jasno pričn, dn jo med drugimi ludi ta skrb zavzemala važuo mcato v mislih obeh vladarjev. Sicer pa Je tudi v družinskem krogu ozračje začelo postajati preveč težko. Carica se je nenadoma zavedla, da Jc pustila preveč uveljavili se g06pcj Virubovl. Ana jo vzela preveč resno svoj položaj kot caričina prijateljica. Od časa do časa so nastali neizbežni nesporazumi med njo in tiatltni, ki so obdajali Carico, posebno pa zdaj s caričinimi hčerkami, ki so odrastle tn so jo izpodrinile pri materi. Virubova jo uprizarjala prave prizore ljubosumnosti. Največji odpor jo do nje čutila velika kneginja Olga. Toda to, kar Je Bkoraj dovedlo do pojiolnega preloma, je bilo vedenje gospo VUttbove nasproti carju. Carica jo nonndoma opazila, da jo hoče njena takozvana prijateljica Izpodrinili pri carju nli pa je vsaj skušala vzbudili pri carju pozornost, kl je segala preko mej nnvadnegn prijateljstva. Bilo jo lo pravo odkritje počtitnosli v tej ženski, ki jo jo uboga carica do tedaj stnntrala kot nenavadno čisto In nedolžno dušo. Spomladi 1914, medlem ko jo carska družina prebivala na Krimu, jb prišlo do mučnih nastopov med carico in njeno »prijateljico«, ki ji jo zdaj zbujala samo šo stud. Prišlo je tako daleč, da jo jo bolela zapoditi za vodno. Toda Rasputin jo budno stal nn straži. Prevelikega pomena Je bilo zanj, da obrtmi gospo Virubovo na izrednem položaju, ki ga Je zavzemala na dvoru. Posredoval jo torej z vsem svojim vplivom in carica se je vklonila njegovi volji kot pred odredbo božje previdnosti. Obdržala je lorej Ano poleg sebe kot bilje, ki ga jo »božji človek« izbral kot svojo poslanko in ki naj bi posredovala skrivnostne vplive, ki so zagotavljali carjevičco zdravje tor varnost carja in vse družine... Mod obema ženskama ni bilo nlkoke ljubezni več, pač pa s caričine si rani nekak praznoveren slrnli, da hI pretrgala čar. Zdelo se ji je, dn pokaže svojo odločnost s tem, da premoga odpor, s katerim Jo Je navdajala njena prejšnja zaupnim, V resnici pn Je njena volja bila zlomljena, zasužnjena. Poznejši dogodki so šo bolj jiotrjevuli zločesli vpliv gospe Virubovo. . novice, Današnji številki »Slovenca« so priložene položnice. Cenj. naročnike prosimo, da se jih blagovolijo čimprej poslužiti. tnioiuuiainuiiMitiiBBeitniniiuniii iinuiuiiinniuiiuttniiiii ttiiniijiiiiiiiiiiTiitiiiM imuntiitntttRiui mu m ittii"': u i Začasna omejitev obsega dnevnikov Po odredbi ministrstvo zn Ijndsko kulturo izhajajo vsi dnevniki v Kraljevini do nuduljnjegn štirikrat nn teden lin dveh in dvakrat nn teden nn štirih straneh. Jutranjiki izhnjujo na štirih strnuch s četrtkovo in nedeljsko številko, opoldnevniki pa s četrtkovo in sobotno. Koledar Nedelja, t. velikega srpana! Ve»l Petra, apostoli Makabejol, mučenoi. Lunina sprememba: 1. velikega srpana: mlaj ol> 5.05. llerachel napoveduje doževno vreine. line 1. velikega arpann ho ohročnsti »ončnl mrk, ki bo v Srednji Evropi novi-den. Ponedeljek, l. velikega »rpanai Porel-junkuln; Alfonz Ligvorski, škof, ustauovi-tolj reda in cerkveni učenik. Torek. 3. velikega srpana: Lidija, vdova; Nnjdba bv. Štefana; Peter Einar, spo-znuvulco in ustanovitelj roda. * Zgodovinski paberkl 1. veliki srpani 1. 1RM. Je Karadžorilžo popolnoma porazil na Mlšae.ii turško vojsko, ki je prodirala v Srbijo i/. Nosne. Kot smo io Čull, Turki niso marali ustreči zahtevi upornikov po samoupravi, ki .io naj hI jamčila Avstrija, hoteli so upor s silo r.atretl. Prva turška vojska, ki jo skušala prodreti v Srhl.in od juga že letu 1805 jo tiila razbita pri Ivan-koveu. Pod vtisom Napoleonovih zmag nad Avstrijci in Rusi, zaščitniki srbskih upornikov, so Turki naslednjega leta napadli od dveh strani. Kakor bosanska nn Mišneu. tako io doživela nouspoh južna pri Dellgrn-du Po teh uspehih so zavzeli uporniki So Beograd in S.ibno ter postali popolul gospodarji v pašaluku. — Več misijonarjev! Dedki od 1(1.—12. letn ln dijaki vseh razredov klasično gimnazijo so sprejemajo v Knohleharjev zavod v Ljubljani, ako Imajo vesolje do misijonskega poklica, (»lede pojasnil za spre-jomni izpit, oskrbnino in drugih pogojev z.a sprejem se jo obrniti na vodstvo Knob-leharjevega zavoda, Ljubljana, Dravlje, Knobloharjeva 12. ' — Duhovno vale za učiteljice. Zveza ko-tollšklh učiteljic obvešča cenjeno gospodične učiteljice, da bodo posebne stanovsko duhovne" vajo od .1. avgust« ob 6. zvečer, do 7. avgusta ob 'J. uro zjutraj v Liohtontur-novem zavodu v Ljubljani. — Druiba »v. Mohorja ipofoda, da Ima novo telefonsko {lovilko. In sicer 36 80. Isto Itovilko ima ludi Mohoriova knjigarna. Obenem sporoča, nai so čimprej prlglaso io zadnfl zamudniki za Mohorjevke. Udnlna |o 20 lir, za kar bodo udje dobili itlrl lopo kn|iqo v lanrkem obsegu. Pozno|o bodo kniiqc dražio. Naročila sprojoma Mohorjeva knjigarna v Llubljani. na MiklcSIčcvl costl 19. — Vse knjige Mladinske založbe v Ljub-ljnni, dobile v knjigarni Jlnvclka, Kočevje — čudovito bogastvo vrtnega veselja nam odkriva .legtlčevn knjiga »O vrtovih Iti vrtni umetnosti.. Ljudje jo prebirajo z nenavadnim užitkom — taka knjiga jo bila res že zelo potrebna. — Ohtščtto razstavo Evgen Sajovlca, Salon A.Kos ^v prehodu nehotlčnlkn). — Premog, drva Vnm dostavi na dom tvrdka Rudolf .Jereb, ("ninpova S. — Velike povečane fotografi!" po vsaki slllil Izdeluje ličilo lu solidno FOTO IlEM, Ljubljana, Wolfova 15. — Premog In drva pri tvrdkt »Gorivo«, Karlovška 8. Tel. 3157. Lastnik Lojze Jornn či6 mlajši. — Pred nakupom harmonik oglejto st veliko izbiro prvovrstnih harmonik (klavirske. diatonlčne, kromatlčne) pri »Everost«, Pro- šeruovn 44. Prodaja po nizki coui iu proti garanciji. — Toča. Iz ftt. Lovrenca na Dol.. 28. jnl. Včeraj popoldne jo zadela večino naše župnijo silna nesreča, ker jo jo pobila huda to,a. Po prav soparnem dnevu jo začelo okoli (i popoldne grmeti, bo bliskati In tro-skatl in kmalu nato b« jo vsnla prav debela In gostu toča, ki Je klestila Idiiu pol uro med hudim viharjem ln silnim nnli- I vom. Bila je debela kakor orehi In nekatera šo debolejSa, ki je pokrila tla, da Jo bilo videti, kakor M bil mer zapadel. Prišla Je nekako od 9t. Vida aein in je poblln, kakor pripovedujejo, posebno v Žuhnl, pa tudi Gornjo Pruproče, Mekote in Modvod-.lek od tam pa našo Martinjo vas, Vrliovo, Morčjt dol, Dolgo njivo. Prnpreče in Selit Lovreune, pn tudi Kukonberk, malo manj Pa Veliki Videm in So inunj Mali Videm in Krtino. Skoraj nič pa ni pobila na Žabje-ku In Mali Loki, prav nič pa v Mačkoveu. Trnju ln nu Veliki Loki. Tudi na Koronitkl so no pozna toča, pač pa je bil tudi lam hud vinar ln naliv. Ravno tako Jo ni bilo nič v Ntohanjl vasi. Toča Je uničila, koder jo pobila, koruzo, proso, ajdo, fižol IuMuili drugo pridelke, tudi sadje je uničeno in drovjo okleščeno. Veliko škodo pn jo naredil tudi naliv, ki Jo odnnšnl zemljo z. njiv. Toča jo pobila tudi noknj Sip po oknih. Tako toče » takim viharjem in nalivom no pomni pri nas nlkdo, ludi no najstarejši ljudje. Drobna ljubljanska kronika Spored porcljunkulslkh slovesnosti v frančiškanski cerkvi Marijinega Oznanjenju. V nedeljo 1. avgusta oh 11: uvodni govor g. župnika .lanku Kljuna, nakar sledi orglatia maša, pri kateri pojo akademski zbor. — Ob 12: otvoritev porcljunkulskegn odpustka s predpisanim obrednim poljem in procesijo po cerkvi. Pred oltarjem svetega Frančiška bomo molili šestkrat očo-iiiiš, zdravumurlja in čast bodi po namenu svotega očeta, da zmloblmo prvi porcijun-kulski odpustek, nakar sledi blagoslov z relikvijo sv. Frančiška. — Ob 1(: molitvena ura in pelo litanijo presv. Srca Jezusovega z. blagoslovom. — Oh 18: rožni venco, nakar sledi slavnostni govor g. svetnika llohnjoca in litanijo vsoh svetnikov serafinskega roda. — V ponedeljek, 2. avgusta: oh 5.45 slavnostni govor g. svetnika Flajnlkn, dekana iz Kočevja, nakar sledi orglnna inušu z blagoslovom. — Oh S: pontifiknlna maša g. prosta Maksimilijana Vraherja, pri kateri poje moški zbor Velikih Friinčlškovlh križarjev Vodopivčevo mašo ln bon. s. Vin-eeitlil. — Oh IS: rožni venec, nnkar slede slovesuo litanijo Maloro božjo z blagoslovom Rekoleketja za gospe In matere bo v Llchtenturnu v torek, 3. avgusta oh 4. uri popoldne in v gredo, 4. avgusta oh 8. uri zjutraj z nngovorora, skupno sv. mašo ln obhajilom. — Pridilel Jubilejna razstava slik Vaelava SkrnS-ryjii odprta dnevno od 9—12 in 14—10 uro. Cesta Viktorja Emunuola HI. št. 13. dvorišče. 1'rulskl most zoprt. Kor ho mestni tehnični oddelek začel v ponedeljok delati kanal na Trnovskem pristanu, bo 1'rulskl most prvo dni tedna zaprt za ves promet. Ilodočl prvošolcl — prvošolke gimnazijo In meščanskih šol! Dno 5. avgusta otvorlmo specialni počitniški pouk lz. računstva, slovenščino, italijanščino. Namen poukn jo, bodočim prvošolcorn(kam) nudili dobro podla-go z.a študij v I. razredu gimnazije oz,, meščanske šolo. Poučujejo gimnazijski profesorji. Učnina zinorna. Prijave so sprejemajo dnevno od 0—12. in 10,—18. ure. Speelalne strokovne Instriikclje za gimnazije In me-ščuifike šole Kongresni trg i. II nndstr. NtcnograTskl ln jezikovni tečaji v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu Kongresni trg 2. — dnevni in večerni — začetni In nadnljovnlnl, prično dno 9. t. m. Lčnlna zmerna, uspeh v kratkem času zajamčen. — Izkoristite praktično prosti čas počitnic zn dosego tega nnj važnejšega znanja v poslovnem In zasebnem udojstvovn-nju. Informacijo in vpisovanje dnovno do 11». liro. Trgovski učni zuvml, Kongresni trg št. 2. Prihodnji trden ne ho pričel Jezikovni ponk za dijake srednjih šol. Posebni tečaji Italijanščine, latinščine, grščine, nemščine in francoščine! Vabim posebno one. ki žele Izpolniti uspeli v knkršnom koli jeziku. Honorar nizekl — Vpisovnnjo dnovno od 8 do 12, Korepelltorl.l, Mestni trg 17-1. Zalivala. Vsem staršem dijakov, ki so v preteklem šolskem letu vpisali svoje sinove (hčerke) k nam. se najlepše zahvaljujem za zaupanje. Pokazali so v prclešnl večini prav lepe uspehe, zato se^priporočnm Ituli v bodoče. Obenem sporočam, da se ho pričel pouk zn popravne Izpite prihodu il teden. Poučevati bomo dnevno vsekaga dijaka posamezno iz vsoh potrebnih predmetov. llonornr nizek. Vpisovanje dnevno od 8 do 12, Knrepetltorl.1, Mestni trg 17-1. Stenogrnfskl (cfnjl v počitnicah se prič neto dne S. avgusta. Korespondenčno ln de-batno pismo, parlamentarna atenogrnflja. Oddelki za začetnike in naprednejše. — Posebni tečaji tudi za strojepisje. Znnnjo teh dveh praktičnih spretnosti jo trajne vrednosti in potrebno v vsakem poklicu. — Počitniški tečnji eo posebej priporočljivi tinti zn di ju ko-i n je. — Učnina je zmerna. Infor- macijo dajo in sprojoma prijave: Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Ičlte sc strojeitlsjn! Novi eno-, dvo- In trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in vo-černi) so prično dno 7. iu 9. avgusta. Najuspešnejša dcselprstnn učna metoda. Specialna strojepisna šolal Največja moderna strojopisniea, raznovrstni pisalni stroji. l'ntik jo dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Učnina jo zmerna. — Posebni točnj tudi za stenografijo. — Zahtevajte prospekt: Trgovsko uelllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Vpisovanje v Gospodinjsko šolo za go stllničarsko gospodinjo v LJubljani, 1'rivoz št. 11, bo vsako soboto od 11 do 12. Popravni Izpit boste najbolje opravili, čo bo vpišete takoj prve dni avgusta v učno tečaje v Llclitcnturnovcin zavodu. Poučevali bodo vso predmete snmo gimnazijski profesorji. Uspeli jo pri primernem in vestnem sodelovanju učenca zagotovljen zlasti pri onih dijakih« ki rodno obiskujejo točnj in so vpišejo v navedenem roku. Vabljeni so tudi dijaki ln dijakinje, ki nimajo popravnega izpila, n žele kakšen predmet temeljito predelati. Učnina nizka. Vpisovnnjo od 2. do 5. avgusta dnevno od 9—11. Vodstvo učnih tečajev — Ltclitcuturnov zavod — Ambrožev trg 8. Obdelovale! mestnega vrta na hlvšein športnem igrišču Jadrana in okoliški so si nnjeli poljsko čuvajo. Čuvaji bodo prijeli VBakogar, ki bi no vedel gesla in lil posegal po pridelkih. Starši opozorite otroke In pazite nanjo, da uc bosto imeli sitnosti in potov. V Ljubljani umrli od :3. do 2». julija: Daneš Marija, 67 let. znsebnicn, Ambrožev trg 3; Korošoe Frančiška, 58 lot, delavka, Vldovilanska cesta 9: TrontclJ Angela «. Maksimira, 32 let, usmiljena sestra sv, Vin-ooncija Pavel., Slomškova ulica 20; l/oz.ar Avgust, 49 let. eloktrotehnik. Cesta 29. oktobra 23: Gartner Antonija, (14 let, služkinja, Vidovdanska cesta 9| Ivaneo Marija «. Pclronilu, 74 let, usniil.icna sestra sv. vlne. Pavel., Slomškova ulica 80. - V ljubljanski bolnišnici so umrli. Gračner Josip, 71 let, trgovski poslovodja, Einsplelerjova ul. 21: Smrekar Ann roj. Vogelnik, 40 let, iona žel. zvan., ltesljeva cesta 29; Blz.jnk Pavla roj. Korošec, 31 let, žena dimnikarskega pomočnlkn, fimnrtinskn eestn (I; Selan Katarina roj. Koščak. 65 let, zasebni en. Mišji dol 3, ohfi. Žalna; Slnkoveo Alojzija roj. Seifort, 74 let, vdova drž. gozdarju, Litijska cest« 55: Potcnza Erik, 41 let. nnčelnik banke, Levstikova ulica 21; Bečaj Jožo, 77 let, uiltkar, Grahovo 93, obč. Corknicn; Čeme Anton. 43 let, miz. pomočnik. Plaše-vioa 08 'pri Brezovici: Jereb Valentin. 03 let, kamnoseški pomočnik. Velika čolnarska ulica 8. Naznanila NEDEL.TA, t. avgusta: 8 Napoved časa, poročila v italijanščini — 8,15 Orgelski koncert Lulelja ltcnzljn — 11 Prenos peto maše iz Baziliko Presv. Oznanjenja v Firenzi — 12 Razlaga evangelija v italijanščini (O. G. B. Mnrlnol — 12,15 Razlaga evangelija v slovenščini (O. K. Se kova nič) — 12,30 Poročila v slovenščini — 12,45 Pe..inl In nnpevi — U Napoved časa, poročila v italijanščini —1.1.10 Poročila Vrhovnega Poveljstva — 13.12 Klasični orkester vodi dirigent Mnnno — 14 Poročila v italijanščini — 11,10 Koneert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sljanee, Slovenska glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17.15 Knfnl Kr.: Preprosta domača uporaba sadja, predavanj« v slovenščini — 17,35 Lnhka glasba — 19,30 Poročila v slovenščini — 19,45 Plošče — 20 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 20,10 Italijansko glasilo vodi dirigent Ar-niando La Hosa 1'nrodl — 20.50 Koneert tria Slajs-Burger-LIpovšek — 21,10 Predavanje v ■lovenUlal — 11,M Koncert Adamičevega or-kostra — 21,43 Pisana glasba na ploščah — 22 Klasični orkester vodi dirigent Mnnno — 22,45 Poročila v italijanščini. PONEDELJEK. 2. avgusta: 7,30 Slovenska glasba — 8 Napoved časa. poročila v italijanščini — 12,20 Ploščo — 12,30 Poročila v slovenščini — 12,45 Pesmi ln nnpevi — 13 Napoved času, poročila v italijanščini — 13,10 Poročil« Vrhovnega Poveljstva — 13,12 Simfonični koneert vodi dirigent Morolll — 14 Poročilu v italijanščini — 14,10 Koncert Hndljskega orkestra, vodi dirigent D. M. Si-jnnec, orkestr. glasba — 14,45 Pisana glasba — 15 Poročilu v slovenščini — 17 Napoved časa, porodila v Italijanščini — 17,10 Koneert Malega orkestra, vodi Stane l.esjnk — 17,45 Komorna glasba — 19 »Govorimo Italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko l.eben — 19,30 Poročila v slovenščini — 19,45 Ploščo — 20 Napoved časa, poročila v Italijanščini — 20,10 Simfonična glasba — 20,40 Koncert violinista Loti n li Pfetferja, pri klavirju Bojan Adamič — 21.10 Koncert soprnnistko Gn-briello Gutti — 21,40 Koncert Itadijskogn orkestra. vodi dirigent D. M. Sljance, sodeluje sopraulstka Valerija llojrbal: operna glasba — 22,10 Pisana glasim — 22,45 Poročila v italijanščini. LEKARNO. Nočno službo Imajo lekarnei v nedeljo: mr. Leustok, Iteslieva eesla 1: riir, Bnhoveo, Kongresni trg 12; mr. Kotno-tar, Vič, Tržaška cesta 48: v ponedeljek: dr. Plecoll. Blohvelsnvn cesta (1: mr. lločc-var. Celovška cesta 02, tn mr, Gartus, Mo I te. Zalotila cesta 47. NEDELJSKO ZDRAVNIŠKO DEŽURNO SLUŽBO bo vršil od sobote od 20 do po-nedelikn dn 8 riutrol mestni višji zdravstveni svotnlk dr M!s Fronta, Ljubljana, Poljanska cesta 15, tel. 32-64. OledallSC« v , t Opera« Nedelja, 1. avgusta, oh 17.30: »Thals«. flo- movanjo Zlato Ojungjončeve, članico beograjsko Oporo. Izven. Ceno od 35 lir navzdol. Ponedeljek. !. avgusta, ob 17.30: »Mrtve oči«, ltod A. Torek, 3. avgusta! Zaprto. Sreda, 4. avgusta oh 17.30: »Travlatn«. Gostovanje Zlulo Gjungjeučeve. Izveu. Ceno od 35 lir navzdol Četrtek. 5 avgustu ob 17.30i »Mrtve oči«. Iz ven Cene od 2* lir mivzdul. ZuJdJučnu predstava v sezoni. Alioiientl reda A hodo Imeli v ponede IJek predstavo IVAlhertovo opero »Mrtve oči«. Libreto: ll. 11 Hvvera ln M, llciiirjr, prevod- N. Stritor, Osebe: pastir — Batio-voo, koseo — Delničar, pastirček — Stritar-Jova, Areezij, rimski poslancu v Jeruzalemu — Primožič; Myrtocle. njegova ženu — lleyh;tlova; Arzlnoe, njena služabnica — PoluJnorjevii; (ialba, rimski stotnik — An-žlovar, Marija Magdalena Golohova, Rut Karlovče\a. Ester RatnSkova. Hnra — Sturmovii. Dirigent: Samo llubad. re?ij« in zamisel scene: C. Deheveo, zborovodja: R, Simonitl, nafirtl za inseennei.lo: Inž. nrh. S. Rohrman. načrt: za kostume: J. Vilfa novn. — Vstopnice, kupljen« za »Mrtvo oči. za 27, t. m., veljaju za ponedeljkovo predstavo. 1'olzvpilnvnnja Naši« se Je krom moška zapestna nra na LJuhl.ianlel nn desnem bregu. Poizve »o v upravi »Slovenca«. Sz deiss in živili - M tu m ism Z fiorcnjHkoga V Amnrtnem pri LttlJI jo umrl Frane llnuptmaiin, po domačo 1'olarjev strlo. Do-klvel jo lepo starost 84 let. Ilil je odeu izmed najbolj zaslužnih delovnih članov gasilske čete, katero ustanovitelj jo bil I. 18*5. Daleč naokrog je bil znan kot izvrsten pevec in šuljivec, ki so ga vsi prav radi poslušali. Na zadnji poti ga je spremilo izredno veliko ljudi, povel so mu pa v slovo zapeli žalostlnke. Okrožna krajevnn ženska voditeljica Fi-soherjeva so jo to dni na sestanku zahvalila dosedanji krajevni ženski voditeljici Cirm:i-novl za njeno delovanje in uvedla novo kra-jovno skupinsko voditeljico Dlrnbncherjevo, ki jo ob nastopu pozdravila svojo blokovno in celično žono. S Spod. Stajerslicg-rt Žetev smrti. V Llliojnh Jo umrln 08 letna posostnlea Cecilija Skohernetov« roj. Gor-škovn. V Luškom jo umrl Frane RczgovSek, v Brežicah pa pleskarski mojster ln hišni posestnik Ferdinand \Volf, star 71 let. V cvetu mladosti 21 let je podlegel gronndir Alojzij Rnntnša iz Malo Nedelje. Dunajska Hitlerjeva mladina pri rudarjih. Igralska skupina Hitlerjeve mladine z. Dunaja Je v Zagorju priredila lepo popoldne. Otroci so peli, plrsnli in igraii. Po poročilih nemški ll listov je dunajska mladina dobila takoj prisrčen stik z domačim prebivalstvom. Otroška prireditev f Vojnlku. Otroške voditeljice v Vojnlku so to dni priredile otroško slavje. Na sporedu jo bilo potjo, nastopit pa je tudi GiiSpcrček. Za sklep so udeležoucit mladi in slari skupaj zapeli pesem. Ik Ifrvnšlic Na Hrvaikctn bodo kmalu vrtali prvi vei|l domadi lilm. Na pobudo ravnatelja HrvaŠkega drJavnega lllmskcga zavoda so zadali v Zagrebu pripravljali prvi vedjl hrvaški zabavno-kulturni in glasbono-zgodovinski film »lisinikl«. Rokopis ia la titm jo napisal dasnikor M.lan KatlC lor jo v n|om obdolal iivljon|o inanega hrvaikega skladatelia In tvorca pivo hrvniko oporo Valroslava Lisinskoga. Izdolavo ' filma Imajo v rokah na|boljšo hrvalko modi Tako vodi vso dela Branko Marjanovid, knjigo la fiimanle so pripravili: prvi hrvalki filmski režiser Oktavijan pl. Milciid, Katid in fjtarjanovid, glasbeni del }o pripravit Papandopulo. ki |o vsa dojanja prepiotel z glasbenimi motivi posameznih Lisinskilevlh dol, >ako 7 n|eqovo budnlco »Prosto zrakom« tor oper »ljubozan In zloba« In »Pelina*. Sconogralskl dol |o obdelal Vladimir žodrinskl, koioogiatskl Ana Rolo in Oskar HarmoS, razna notronja dola pa arhitekt Kopa|tid. V glavnih vloqah nastopajo glc-daliiki Igralci, med njimi tudi Hinko Nudid. Glavno ionsko vlogo Igia Lidija Domlnlkovld, ki doseda| sploh io ni nikjet nastopala, lo pa 2o pii prvih nastopih v filmu pokazala velik talont. Visoka romunska odlikovani« in dolegato hrvetko vlado. Po podpisu romunsko-hrvalkoga kulturnega sporazuma jo sprejel dlane hrva. Sko dologacije, katera |o z lomunsko vlado vodila pogajanja za sklonitov toaa sporazuma, podpredsednik lomunsko vlado Tn zunanji mi* nistor Mihaol Antonescu lor jo podelil hiva* Skcmu ministru lanku Tortidu veliki križ romunsko krone, vsom ostalim dlanom hrvaSko do-legacl|o pa ostala visoka romun odlikovanja Darilo ladrugo »Hrvatski Rodila« hrvatski znantlvoni akademiji. Vodstvo znano hrvaško zadrugo "Hrvatski Radiia« io na svoji zadnji soji sklonilo podailtl hivaikl znanstveni akademiji znesek pol milijona kun. S lom darilom te jo »Hrvatski Dad.ia« uvislil mod dobrotniko hrvaSko akademijo znanosti In umetnosti. lubPeja horcogovsklb Hrvelov. V ladetku soptomhra moscca bodo v Mostariu slavili scrtemdosetlelnico, odkar |o bila v lom mestu ustanovljena ptva hrvaSka tiskarna, In losl-desotletnlco ustanovllvo prvega hrvalkoga lista. ki po raznih spremembah izhaja v Mostariu io danos pod Imenom -Hrvatsko pravo« Prvi absolventi srodn|e lohnldna iolo v Bani« Inki. Ban|llUlko srodnjoiohnldno Solo so to dni zapustili pivi absolventi. Aihltektonsko-giadboni odde'ok jo končalo 15 dijakov, slioj-nl 1. clcktrotchnldnl pa 15. Uklnllev nl»|ogn lodajnoga liplta. V hrva-ikom uradnem listu jo objavljena odredba o ukinitvi nitjopa tečajnega izpita v iitlrirozied-ni domobranski nitji srednji Soli. Srlii.jc Špekulacijo • clgatolaml. Preskrbovanjc s cigaretami |u sedaj v Srbiji uiajono tako, da vsak kadiloc lahko dobi fodonsko 50 komadov cioarol ali odgovatjajodo kolidino tobaka. No-katerl trafikanti so pa hotoli lo predpise izigrali ter so poskrili tobadno zalogu, oziroma jih niso razdolill med kadilce, koi so cigareto lahko proda|all na difv borzi s 500 ali colo 400 odstotki dobidka Oblasti so prltlo mnogim na slod lor to lih obdutno kaznovalo. Stidje na beograjskem trgu. Kmalu za šolalo, so |o lotos pojavilo na beograjskem ligu ludi procel lallicnrgn sadle V lom ollru lo letos pracel hol|n. kako' pa lani. Za povilnlno cono niso maksimirano tor |e zato tudi dovoz vod|l. Cono sad'u so bilo •• zafolku soveda zelo visoko, poinojo so pa prccel podlo Co!-nje so bile n Dr. v zadetku oo 120—150 dl-nerjov ki'ogram, poznejo so |ih pa prodajali le po 50 dinarlov, ali pa celo So conelo. Prav tako |o bilo t zgodn|lm krompirjem In raznimi vrstami sad|a. Nil jo dobro preskrbl|on • kurivom. Nii lo v zadnjem dasu dobro proskrbtlon s kurivom V mesto dovažajo premog t bližnjega rudnika »lolešnlca« tor ga doto med prebivalstvo po makslmiranih con-ih. Meidanl so bodo lahko s premogom zalotili tudi za zimo. ▼ Ljubljansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka Loiraei s. a. MILANO - VIA -AKNALDO DA BBESC1A 8 Enkrat tedensko zbirni vagon Milano — Lšubliana Strokovna carinska služba na vseh obtho|nih postajah — tudi v inozemstvu Zastopstvo t Ljubljani: R&JK0 mm, Vilfcarieva cesta 33 ZANIMA1TE SE ZA NOVO $Kt®W Itntllno zDirho Br. mm ANDREJ, lavni Ml?s PRESELI 2. avgusta 194U svojo pisarno iz Kolodvorske ulice v Dalmatinovo ulico it. 7, pritličje Zahvala Vsem, k! ste soSUBtvovall ob smrti našega »trlen, goppoSa. Janeza Skubica aolovodjo tovarne I. Bonač sin, meščana ljubljanskega ra spremili v tako obilnem Številu na njegovi aadnjl poti, mu darovali krasno cvetje, niu lajšali bol za časa njegove dolgotrajno bolezni, naša najprlsrčnojfa hvala. Prav posebno so zahvaljujemo g. županu mesta LJubljane, ki se jo po svojem zastopniku udeležil pogreba. Dolžni smo zahvaliti fo tUdI Scfu, urarlnlštvu ln delavstvu kartotinž.no in papirno industrijo I. Bonač ln sin za vse, kar so dobrega Izkaz.all nnficmu stricu. Ljubljana, dne 31. julija 1943. Rodbini: PODKRAJSEK, PlII-IER PO VAŠI ŽELJI VAM IZDELA KOPITARJEVA 6/II v svoji crtalniol raz ne pobIovdb knjige, ako niso že v zalogi. Istotako izvrši tnfli vsa druga knjigo-veSka deta posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic. Šolskih torblo in sli6nih, ptiBOV,