PRIMORSKI DNEVNIK jgtoJH ~ Cena 8 lir - 6 jugo lir - 2.50 din PRIMORJE TRST četrtek, 17. julija 1947 UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I. NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokup si se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 20 lir, finančni m pravni 35 lir. osmrtnice 30 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 172. č> trtletna 510, polletna. 1000. celoletna 1980 lir; Cona B: 120, 350, 700, 138C jugolir; FLRJ: 55.165. 330. 650 din. Cekovn. račun, na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 20-016. Poštnina plačana v gotovini Sp~d;ziont in abbon. postale Xev. 645 narodno sta danes važna dva ^°9°dka, in sicer ItaL • miT0VM pogodbe z Mtelir T 0 man^imi nemškimi SH ni' Marstlail°v gospodar-upJrt ea «P°mQč» Evropi tonim k° Sa ZDA’ Velika Bri-5oibo- -W Franci* ntirovno potila Jet ratificircUe’ jo ratijika-Bes i ani Sovjetske zveze da-n*rt0 ^osonje. Se več; sMeč ■ se ~ P° vseh znakih sij Zd saP°dnim velesilam (zla-8e nun- 1 2 ratifikaciio zelo mudi .ko ratifikacijo pričakuje še- fotia 1JSeni- v Italiji sami, kjer (j6!,. ustavodajni zbornici o za-®sio oCfprat'^a^ jutri, so mnenja lc(,Cj. eisna; za takojšnjo ratifi-POffodh ^3 Ptedno dobi miroma Uttno 0 2 rusko ratifikacijo iz-k iiaJ710^ ie danes v g avnem Kokra a--Sama’ M’ krščanska de-kaciji Cya’ profi takojšnji ratift-na ;0„Pa is tako na desnici kot Isto Kl moina opozicija, ttibi la9lico ovajamo pri fe-'uiertii rShallove9a načrta- Z *irn].jive strani ie ta naglica ra-tposnh-f' Nnhova proizvajalna !topnjeli! Se ie tekom vojne 2bA a,a ^ 50%, taka da stoje čarskc^8 pred nevarno gospo-tiutčr^ r^°' tod Potreba po isvoeu preščekov in ***» arl°V' Evr°Pske države pa ča oe° niso le zato na svetu, ■***«• <(Požirat’» ameriško tnntrin^ ie 2ara ki 'BC °*>e<07o'Jr~a,Ca imperialističnih sil ’-Ba sj' °d vsakega odločtiej- SZ,Trdelei ne glede na So ]„ ?° in gospodarsko svo-^išic/ nesa naroda. Pritisk a-’t°ttio ,5a imperializma, ki tre-,5o^Pod !Lvim geslom etroPskarske pomoči opustošenim ^nioči "n driavamr> fa nikake nait>°lj opustošenim dr-n"irtu oh Uai P° njegovem ie aniLe agrarni značaj in S8°«trji^uo-alke surovin.'), je >1ri nas tn pokazali na ■ ’Urn 2L, ‘;o 2 mednarodnim po-4Je/j, 'n gospodarskim polo-h tg J°t>na izhaja, da je os- ^tičjig ""nos^ nfl^e demo-ii??^ M>aVn°std v sedanjem tre-i °illa borba za našo po St, j.p ^ gospodarsko n-ebdvis-^tti j °čemo obveljati kot svo-> ( samostojni Ipidje. .Sl DromBt v Jugosfav j d®' ° V '^akm1 ^oncu tega meseca V^venui10 drugih 220°- *4n 'ti 80 V8a poletna leto- •sr** ,ia‘rpana 6 d Rainerjevo upravo - Gle;se Hors enau in zavezn ki Ljubljana, 16. — Tekom včerajšnje razprave se je končalo zasliševanje vseh štirinajstih vojnih zlo-č: ncev. HRADETZKY — SPECIALIST ZA IX. KORPUS Obtožen, Hradetzky Franc je zanikal svojo krivdo. Takoj po zasedbi Gorenjske je privzel mesto političnega komisarja v Skofj; loki. Nekaj dni na. to je sodeloval na konferenci na Bledu, kjer so bili spre jeti sklepi za izselitev Slovencev. Hradetzky je priznal, da je odgovoren za ponemčevanje slovenskih knjig in ropanja premoženja izseljenim Slovencem. V Skofj: Lok; je objavil lepak, v katerem je groz.l, da bo dal ustreliti deset talcev za nemškega župana Homick-ga. Javni tožilec je prebral več izpovedb prič, iz katerih je razvidna zločinska vloga obtoženca. Pozneje je postal Hradetzky deželni svetnik v Kamniku, leta 1942. niku ' množične aretacije okoli 60 . deloval pri požigih in umorih, kot oseb, med katerimi sta bila tudi r.a primer Femec Franceta, kate-dr. Polec in Smuc ustreljena kot tal-. re-mu je dal strel v tilnik. Obtože-ca v St Vidu. Gerlach se je delal i nec je priznal, da je v bližini vasi nevednega za svoje zločine, ki jih je zagrešil tudi v Kočevju, pri katerih so sodelovali agenti Hacinove politične policije in katere je vodil »domobranski* kurat. Zadnji je- bil zaslišan obtožen' Miiller Franc. Ta je zagrešil največ krvavih zločinov kot gestapovec v Litiji. Sodeloval je pri neštetih aretacijah, kjer je pretepal in mučil ljudi. Udeleževal se. je zlo črnskih akcij proti partizanom, ao- Reka-Gozd ustrelil Skubica Stanislava. Pri tem umoru j-j- bil navzoč tudi soobtoženi Gerlach, ki je ha zadnje ustrelil Skubica v tilnik. Obtoženi Miiller je končno priznal, da je ustrelil v tilnik težko ranjene* ga . partizana Jemec Valentina. Julija 1943. je izvedel vrsto aretacij v Litiji. Od aretirancev so bergu izjavil, da je bil ob casu anšlusa leta 1938. na Dunaju- in v drugih krajih Avstrije položaj precej nejasen in negotov, samo na Koroškem so hitlerjevci takoj zavzeli oblast v svoj- roke. Nato je Rainer izjavil, da so imeli zavezniki zveze z generalom Gla'se Hcrstenau-om, Kaltenbrun-nerjčen in škofom Rohracke: jem, s katerimi so delali načrt za ustanovitev »Velike Avstrije*. Začetkoma so mislili samo na priključitev Po- b-li štirje ustreljeni kot talci ostali ad;žja, kasneje je obstojalnačrt nn nnvpdpm v lrnnrprithfipiKba ... .. .. _ ’ pa odvedeni v koncentracijska taborišča. Ulica Ghega, krematorij, Colloitijeva pa je dobil funkcijo okrožnega vod- ' zlasti z zasliševanjem prič in či- S tem je bilo končano zas'iševa-nje vseh obtožencev. Se preden je pričelo sodišče z izvedbo dokazov, je v Radovljici. V tem času je obtoženec odgovoren za vse ukrepe, ki jih je izvedel za zatiranje slo tanjeni listin, je predsednik sodišča sporočil, da je prejelo sodišče številna pisma od prebivalstva v venskega prebivalstva. Obtoženec je | Trstu> v katenh zahtevajo, naj se bil končno prestavljen leta 1944. v ^toženega Rainerja zasliši o raz-Trst Tu je zbiral predvsem podatke ' nih okolnosm in dejstm, ki so se o IX. korpusu. V ta namen je do- bil na pomoč iz Berlina 25 inozem-cev, med temi izdajalca Begoviča, ki je imel nalogo špionirati in izdajati aktiviste OF. Nato je zaslišalo sodišče dr. Wal terja H-ochsteinerja. Obtoženec je pred sodiščem opisal, kako so v avstrijskih šolah z obžalovanjem govorili o izgubi nekdaj »nemških d-e-žel* Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Obtoženec je leta 1942. predlagal Rainerju vrsto prisilnih ukrepov protv Slovepcem. Ko - je tajil, da bi bil prisostvoval konferenci na Bledu, mu je soobtoženi Vogt ugovarjal in izjavil, d-a je Hochsteiner pri konferenci sode- dogodtia tekom njegovega delovanja kot najvišjega komisarja v Trstu, Sodišče je tej zahtevi ugodilo. Kakor v osličem delu svojega zagovora, se Rainer tudi sedaj glede zločinov, ki jih je izvrši v Trstu, brani s tem, da je dal ukrepe samo splošnega značaja. Tako pravi, da je kolaboracioilistične vojaške ih policijske formacije organiziral general S Sovcev Globočnik. I stotaka sta ' ustanovila «giiardia civi-caf> Globočnik sporazumno s pode-štatom Pugninijems Nato je predsednik sodišča prebral pisma tržaškega ljudstva zla- loval, ker brez njega kot glavnega *« okrajev Sv- Vid in Sv. Just, de- i ________ n /-4___________i.i.. i.: 7/7iw*7j Jar.nih zkl/isiisr rie*. nvcsn okrožnega vodje Gorenjske, ne bi mogli ničesar skleniti. Po izmikanju je obtoženec priznal, da je pustil leta 1943. požgati vas Mošnje, njeno prebivalstvo pa izseliti. Nato je prišlo na vrsto zasliševanje Kussa, bivšega okrožnega vodje v Kranju. Tudi on je prisostvoval konferenci na Bledu julija 1942. Na poziv predsednika, naj kaj pove o vsebini tega in drugih sestankov, se je obtoženec zagovarjal, češ, «jaz nisem prav nič razumel*. Tajil je tudi, da bi bil sodeloval pri zločin- lavcev Javnih skladišč, delavcev Telve, pristaniških delavčev'in drugih, v katerih ugotav jajo Rainer jevo odgovornost za streljanje in obešanje številnih talcev in za ukrep, s katerim so bili še živi aretiranci vrženi in sežgani v pečeh rižarne pri Sv. Soboti, kakor tudi za požig neštetih slovenskih vasi itd., Rainer znova zatrjuje, da o vsem tem ni nič vedel in ko mu je predsednik sodišča pokazal fotografije obešenih talcev iz ul. Ghega in fotografije iž krematorija, ki so bil tako težak, da je bil o njem ob veščen celo Hitler, zahteval pojasnilo od Globočnika o delovanju policije, ki je po njegovem mnenju prekoračila niero. Globočnik mu je odgovoril, da ni mogel drugače postopati, ker ni imel na razpolago svoje lastne policije. Dalje je Rainer izjavil,'da so v italijanski specialni policiji imeli vodilna mesta fašistični elementi. ZAVEZNIKI IN GLEISE-HORSTENAU Na posebno vprašanje namestnika javnega tožilca je Rainer po- ki je zasledoval to, da b; priključili »Veliki Avstriji* tudi katoliške dežele kakor Slovenijo, Hrvat-sko in Madžarsko. Za tem načrtom je stal Vatikan. Končno je Rainer izpovedal, da mu je b'vši koroški glavar Hans Fisch dng- 6. maja 1946. dejal, da delajo v Londonu na tem, da bi ustanovili v Sloveniji vlado demokratskih strank. Soobtoženi Vogt je še enkrat potrdil, da je bil Rainer vedno obveščen o zločinih, ki so j'h izvršili nacisti na škodo slovenskega naroda. »SLFS PREISKAVI! 0IAVAIIH DEEIH še vedno zavila v tajnost Španski reuubl kanski vladi Muzej v Majdanku Varšava, 16. (Tass) —- Ves svet se spominja groznih zločinov nacistov v koncentracijskem taborišču v Majdanku. Sedaj so to taborišče smrti spremenili v muzej. Nad vhodem muzeja, so postavili napis: »Majdanek 1941- 1944. Pet peči. Sest plinskih celic. 2 milijc- trdil, da jt na procesu v Niirn- na do smrti mučenih oseb.* 18, julija, -na dan, ko je sedanji diktator Franco s podporo vojaške kaste, veleposestnikov in m o nA rhofaš isto-v ter s pomočjo Hitlerjevega in Mussolinijevega režima začel oboroženo borbo proti španski republiki, katere vlada je bila demokratična in predstav ■niška, ker je izšla iz ljudskih volitev 16. februarja 1936, se Izvršni odbor 8lovansko-itdlijanske antifašistične unije za, Trst spominja junaške borbe španskega ljudstva in žrtev, ki jih je v obrambi svojih demokratičnih pridobitev doprineslo, ko se je strnjeno v svojih političnih in sindikalnih organizacijah, ob pomanjkanju orožja in z zasilno organizirano vojsko skoraj tri leta upiralo številčno močnejši vojski, ki je bila moderno oborožena in ki so jo močno podpirale nao'faši-stične divizije. Pri tem je špansko ljudstvo izvedlo socialne reforme, na podlagi katerih bi btlo izkoriščanje velekapitalistov odpravljeno. Ker se je vojna že zdavnaj končala in ker se Varnostni svet kljub dogovorom v San Franciscu še ni odločil, da bi konkretno preučil to vprašanje, kar omogoča Francu najsurovejšo zatiranje španskega ljudstva, ki se bori za svojo svobodo, poziva Izvršni odbor 8IAU špansko begunsko vlado, naj vztraja v borbi proti Francu, dokler ne bosta sovražnik španskega ljudstva št. 1 zločinec Franoo in njegova osovražena diktatura s pomočjo OZN ali pa brez nje, strta, in dokler se ne bo špdtnsko ljudstvo znova priborilo možnosti, bi ti gospodar svoje usode. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Pol cja ie aretirala še 13 civilistov izven urada za javna dela - Pojedine pri Štrukljevi - Shajališče belogardistov - „Ini.“ Rtcci ali kako obogatiš Tud; včeraj 30 policijski ergan; pssiopja delovnega urada dva no-pe več ur zasliševali nekatere iz-, v.nar.a, k; sta šla tja po poročila med aretirancev. Med njimi so bili! in jima prepovedal; vstop. Tudi Rioc:, Anita Hiibner in -nž. Rajko | uradn.kom so zabičali, da. bodo ©d-Salehar. Saieharjevu žena g. Ljud- i slovil, vsakogar, ki bi da. v javnost mila nam je pojasaiia, da se je njen I kake izjave, mož sam javi. policiji v ponedeljek zvečer. Cez dan .e prišla policija na dom in, ker ga niso našli, so naročili, naj se javi na p.jiciji, čim se bo vrnil. Tako je tudi storil, tam pa so ga pridržal; v zaporu, kjer je še sedaj. Izjavila je tud!, da so avtomobili v garaži v ulici i Gromikov predlog o alomski sili Lake Success, 16. (AFP) — Sovjetski delegat G.omiko je pred komisijo za kontroc atomske sile Torrebianca št. 4 last družbe «Po- ! predlagal uvedbo mednarodne ken- tjngentacije atomske sile, k; b: jo izvajal mednarodni nadzorstven: urad. Ta s.stem bi veljal za surovine, zaloge in laboratorije za pre-osnovo urana itd. PRVA POSLEDICA M AR SHAL LOV EGA PLANA: AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA V ITALIJI V NEVARNOSTI Zato je Italija * bivša sovražnica tako v čislih • Stališče Švedske in Švice - Za kulisami: nesoglasje med ZDA in Anglijo zatadi Porurja J Kri številnih žrtev v rižarni kliče po pravični kasni skih akcijah proti Slovencem, kot ga. Nemci pred umikom uničili, se V Ra-prvlkrat V 8,!r'jah tovorne pv» ®re ko, eedoj bodo morali X V teki,** Uvažat; iz tnrrem- botreK;hodl,Je*a leta pa Xh. ^0 . . n® kose Izdelovali 6< ao dosegli lepe so požigi vasi, streljanje talcev, deportacije itd. Končno je moral vendar priznati, da je gest&po uresničeval samo politiko nacistične stranke, ki ji je on kot okrožni vodja načeloval. Predsednik sodišča je vprašal soobtoženega Vogta, ali je bilo mogoče izvršiti v okrožju streljanje, talcev, požiganje vasi itd. brez vednosti okrožnega vodje. Vogt je odgovoril: »Izključeno! Čudim se, da moji soobtoženi vse to zanikajo*. Vogt je nadalje izjavi!, da mu Je Kuas še nedavno v Wolfs-bergu rekel, da mu primer Kokre lahko postane nevaren. Vogt Je še Izjavil, da Je tud! Hochsteiner stal nO informiral Rainerja in da sta se o vseh ukrepih vdno predhodno dogovorila. Hochsteiner Je zlasti odgovoren za izselitev Gorij in za požig vas: Moste. ORGANIZACIJA «RAZTRGANCEV» Nadalje je bil zaslišan ob.ožonec Gerlach Reinhold, ki je bil vodja geatapa v Litiji in kasneje v Ljubljani. Obtoženec v glavnem priznava svoje zločine, zlasti, da je leta 1942. aretiral 15 oseb iz okolišk.h vasi Bleda, katerih usoda ;e neznana. Obtoženec je poleg za požige hiš, mučenja in streljanja aretirancev, odgovoren tudi za organiziranje terorisfčne tolpe »raztr-ganefv*, ki so imeli nalogo zasledovati partizane. Priznal je, da je »raztrjance* oiganiziral zlasti 'z j vrst kriminalcev. Gerlach je v letu 1942. in 1943. osebno vodil preselitve slovtnsklh družin ter ob teh 1 prilikah ropal imavino pre*eljen-j cev. Obtoženec tud. priznava, da Iji decembra 1943, izvedel v Kam- je Rainer znova skliceval nato, da mu o teh zločinih ni bilo ničesar znano, in da je zvedel zanje šele tekom preiskave. Rainer je tudi priznal, da so nemški varnostni organi sodelovali s italijansko specialno po'icijo. Pariz, 16. — Dopisnik Ta&s-a poroča iz Pariza, da sta sa Bevin in Bidault kot organizatorja pariške konference zastonj trudila dati konferenci videz, da ima samo gospodarski značaj in ne političnega. Do sedaj se konferenca sploh ni pečala z gospodarskimi vprašanji, temveč je izdelala samo tehnične organizacijske načrte. Jasno je, da je propadel Bevinov poskus izolirati Sovjetsko zvezo. Nasprotno, kljub Bidaultovi pomoči, so države, katerih prebivalstvo šteje več lcot polovico vsega evropskega prebivalstva, odklonile sodelovanja na tej konferenci. Bevincv neuspeh se odraža zlasti na odklonitvi Češkoslovaške. Angleški in francoski tisk sioer še vedno piše, da je želja angleške in francoske vlade združiti vse države Evrope. Toda Bevin in Bidault nista osebi, ki bi bili primerni za izvršitev te naloge. Bevinovo sovraštvo proti Sovjetski zvezi je prignalo Bevina do tega, da je z vabo ameriških posojil izvršil delitev Evrope. Z Bevinovo Domočio zbira Anglija svoje včerajšnje sovražnike, med katerimi so ne samo Italija in Avstrija, temveč tud; Irska in Portugalska ki so med vojno sodelovali s sovražnikom. Ako dodamo k tem še Turčijo in Grčijo, ki so že itak pod ameriškim nadzorstvom, potem je razvidno, kam merijo ZDA s svojo gospodarsko pomočjo. Vsekakor bo Bevin, ako se mu bo posrečilo ustvariti zapadni blok. nagrajen s tem, da bo Amerika naklonila Angliji posojila. sFranc Tireur* piše, da je ame- Belgijski soc alisti v svojem glasilu poudarjajo, da se v Evropi formira »zapadni blok* in da mora zaradi tega mednarodni socializem za vsak slučaj zavzeti jasno sta- Marshallov načrt znižanje proizvodnje italijanske avtomobilske industrije. Kljub demantijem so italijanski industrijski krogi v skrbeh, ker se zavedajo, da italijanska avtomob’lska industrija konkurent ameriški. V Parizu se je danes sestal odbor za evropsko gospodarsko sodelovanje. Seja js imela samo teh-tvčni značaj. riški kapital trčil na interese vseh ostalih držav zlasti Anglije, ki išče 1 ga na konferenci' poskušali dat' Izjavil je tudi, da je bil zaradi zaman svojo staro klientelo v Po-1 Italiji, bivši sovražnici, ki je bila nekega dogodka v Ljubljani, ki je j renju, kakor tudi Francije, ki bi | glavna podpora hit-lerizma, najraje dobila ves porurski premog, brez katerega ne more izvesti svojega industrijskega načrta in končno Sovjetske zvez«, k; ne dopusti, da bi postalo Poruje arzenal zapad-nega bloka. Za kulisami pariške konference se odigrava nesoglasje med ZDA in Anglijo radi Porurja. Medtem ko se zavzemajo Angleži za nacionalizacijo tega industrijskega bazena, je za Amerikance ta načrt, ki diši po socializmu, nesprejemljiv. Angleži tudi radi ne vidijo, da bi prešlo Porurje pod nadzorstvo ameriških kapitalistov, Francija pa je nasprotna nacionalizaciji, ker bi se s tem okoristila nemška država in bi se dvignila nemška industrijska proizvodnja premoga na 12 milijonov ton. Zato zahteva Francija jamstva za nadzorstvo Porurja ;n rešitev tega vprašanja prepustiti konferenci štirih zunanjih mini-sirov. Ameriški tisk opozarja na republikanske voditelje, ki nočejo vzeti za evangclsko resnico izjave Bolt h'še in zunanjega ministrstva glede obnove Evrope. Kongres nima irteresa na rešitvi tega Vprašanja ;n da odklanja nadaljna potrebna posojila. List «New York Tribune* piše, da pričenja z Marshallovo izjavo politična, gospodarska m ideološka borba med Sovjetsko zvezo in ZDA. Opaža se, da so bili v Parizu pre. cej rezervirani predstavniki Švice in' skandinavskih držav, zlasti Švedske, ki se po mnenju sovjetskega tiska zaradi lastnega boga- ; koli tujega vmešavanj« stva ne pustita vodit; na uzdi od Madžarsko-jugoslovansko priia- Anglosaksov. V Moskvi tolma- teljstvo je jamstvo za mir v Podo- čijo neugodno važen položaj, k: so navju. Pošiljam svoja voščila mad- žarskemu ljudstvu in želim, da nje- litehnas in dr jih poiCcija, ni zaplenila. V tej družb; so štirje d-užab-ntki. V zvezi s to aferi se mnoga govori o izboljšanju .pašiikcv med Opčinam, in Bazov.co, za kar so določb. 180 milijonov. Licitacije se je udeležilo o kr.g 40 podjetij in je bilo delo poverjeno neki tržaški firmi. Vendar z deli niso pričeli, ker e prej posegla vmes policija.. Mnogokrat, zlasti pri cestnih delih so sioer povabili k licitacijam nekatere tvrdke, k; so jih pezneje, z enim ali (jrugim ;zgo,o.om odslovili. Tako so dobilj delo v večini primerov le privilegiranci. Pod kakšnimi pogoji, to bi šeie morala pokazati nadaljna preiskava. Na starovanju Miroslave Štrukljeve v ul. Ccmmerciaie št. 56 so Kartum, 16. (AFP) —- Stavka yečkrat prirejali pojedine in so-! želez.-.ičarjev se, je razširila tudi na Nove stavke v Franc'ji Pariz, 16. — 80 000 mornarjev in ribičev je stopilo v stavko, ki je trajala 24 ur. Stavkajoč; so se zavzeli ga zahteve upokojen-h mornarjev ;n vojnih vdov- Jutri bodo stopili v stavko delavci industrije kau-čuka in s.cer za 24. ur. Zahtevajo premijo na proizvodnjo. Slavka v Sudanu sedj« so se vedna pritoževali, da ne morejo spati, ker so gostje rogovilil; po cele noči. Poleg majorja Ri-chardsona in R.cci-ja je zahajala k njej neka Branka Pe.rovič, ki se je rada hvatila, da je belegar-distka. Pa tud; drugi ljudje te ba-že so se tamkaj zbiral., poleg zavezniških oficirjev s svojimi prijateljicami. Štrukljeva, ki je hči železniškega čuvaja iz Ijirbljanske Okolice, se je poročila v Ljubljani z ;talijansk;m skvadristom Bossi-jem, ki je. še sedaj'y koncentracijskem taborišču nekje v srednji Italiji garadi svojih fašističnih zjoči nameščence pošte in telefona, nameščence pri javnih delih in na upravne uradnike. Danes sta v Kartum prispela samo dva vlaka pod vodstvom Britancev-. Jutri bo po vsem Sudanu premet ukinjen. Stavka je izbruhnila zaradi neredov med železničarji ;n policija Bolosrsko-romunski razgovori Sofija, 16. (AFP) — Uradno javljajo, da so med bolgarsko-romun-skimi razgovori razpravljali o vprašanju sklenitve pogodba o pri-n«v. Zelo lahkemLši.jfno je trošila j jateljstvu, sodelovanju in vzajem-denar in ko sa ji to očitali, je de- n: pomoči. Poročilo dodaja, da so Jula. da je podedovala milijone po j *® dogovorili o skupnem, stališču neki svoji teti. Baje je ;mela na tekočem računu pr; neki banki 1 milijon lir za »male, stroške*. Tudi Ricc; s svojimi tremi stanovanj; ni šted;l preveč lahko pri-dobljenega denarja. V Barkovljah si je uaričil elegantno ladjico, ki naj bi stala okrog 4 miri.jone Ur. Pravijo tudi, da si je v bližini j Skorklje kupil lepo vilo. Ricci je prišel v Trst 1945. Takoj je dobil lepo stanovanje, službo pri javnih glede podonavskega vprašanja. Stalin in Molotov sprefela Envera Hodio Moskva, 16. (Tass) — Ministrski predsednik Stalin in zunanji m nister Molotov sta sprejela albanskega ministrskega predsednika Envera Hodžo. I šče. Italijansk; tisk, med njimi »Avanti* in «Messaggero» sta raz | del'11 «1 naslov inženirja. Njegova širila, vrst po kateri predvideva 1,'nbica Ana Benedetti je prišla z, njim iz Torina, kjer Je služila kot točajka. Od takrat je šio zelo na g o navzgor in tik pred aretacijo se je Ricci izdajal za multimilijonarja. Tako je ta go pod našel v Trstu ne samo Amerikance, ampak tudi Ameriko — na račun ljudstva in njegove bede. To s; tako rekoč «privatna» odkritja, ker uradnih poročil še scdaj m. Včeraj dopoldne so izgnali iz Za mirovno pogodbo i laponsko IVashington, 16. (AFP) — Zunanje ministrstvo je obvestilo predstavnike Velike Britanije, ZSSR, Francijo, Kitajske. Kanade, Filipinov, Indije, Avstralije, Holandske, Nove Zelandije, da želijo ZDA im prej sklicati konferenco za razpravljanje o mirovni pogodbi 7 Japonsko. Ameriška vlada je predlagala za sedaj, naj bi se konferenca začela 19. julija. Izjave maršala Tita o odnosih z Madžarsko Budimpešta, 16. — Agencija I »Tass* poroča, da so listi objavil-razgovor maršala T.ta z dopisnikom madžarskega radijskega dopisnika. Moje mnenje je, je izjavil maršal Tito, da so se madžarsko-jugoslovanski odnosi že tako razvili, da lahko služijo kot trdna osnova za še tesnejše vezi. Narodi obeh držav so si edini v želji po nadaljnjem napredku in utrditvi miru ter po uvedbi prave ljudske demokracije. Mi JUgoslova ni smo zadovoljni, ko vidimo, da je Madžarska dosegla znatne uspehe pri obnovi in da želi madžarsko ljudstvo živeti svobodno brez kate- GRŠKA VLADA HOČE od Varnostnega sveta izsiliti odločitve, kakršnih si sama želi — Izjave dr. Vilfana pred Varnostnim svetom — Bajka o mednarodni brigadi ima namen odpreti ameriškim četam vrata v Grčijo govi napori uspeh. za obnovo dosežejo IV. DOLENJE GORENJE IN CEROVO Francoska črta se ed Mirn.ka m ini Nebkga, Barbane, Medane in Vipolž krčevito opr: jemlje in tesno drž: Brd ter njihovih pobočij in se noče nikjer sprostiti v ravn.no, ki Je z gričevjem povezana zemljep sno, gospodarsko, prometno in lastninsko v eni ist. kat. občinski meji. Dalje od Vipoiž pa se od kote 57 (Ha vipoižkem mostu) obrne tja pod Cejovo, se zaje v osrčje vzhodn h Brd, odieže na Sovenci, na' križišču cest Steverjai Cerovo-Kojsko najlcpde kose: Steverjan, Oslavje, Pevmo, se spusti k potoku Pevmica ter pr; Sabotinu nesramno zapre vzhodnim Bricem edina naravna vrata in prehod na leiyi breg Soče bodisi v Gorico, bodis; v Solkan. SPORNA NASELJA Cie n mirovne pogcdibe opiše tragičro razčlenitev in to krvavečo rana Brd s tremi, štirimi suh.m: besedami. Cerovo, Gorenje n Dolenje, preide s svojimi giav-n ml naselji, s spodnjo ln z gornjo vasjo, v jugoslovansko ozemlje. Meja v Brdih Nastajajo pa sporna naselja južno od cejte V-polže. — V Klancu med kotam. 57 (na vipoižkem mostu ob Birsi) la 122 y gornjem deiu Birše pri Dilgcm bregu, meja namreč naj teče južno od te ceste 'in naj torej vsa manjša naselja na spodnjem koncu obeh perov gladko, in neusmiljeno kot nepotrebne ude odseče od ma tičnega telesa? Vsa ta spodnja cersvška naselja: Pri kovaču, Zva-nišče, Pališče, Mlačeaca, Jazbine Kebrišče, Trebež, Poč-vaio, Kil-nišče, Dolgi b.eg, Kresovnik niso morda kje na prevaljski ravnini, odmaknjena od svojih maternih Brd, ne, vse to gričevje z nave deni naselji je strnjeno neposredno nadaljevanje zadnjih Južnih obr.nkov, ki se po.agoma preval.jo in končajo v ravnioi na ceroyškcm Prevalju. DOLENJE IN GORENJE CEROVO JE ENO Dol. in Gor. Cerovo sta tvorili p ed letom 1927 skupaj s kat. eb- č;no Steverjan eno samo samostojno občl.io, a sta sedaj združen; v upravni cbčini Kojsko-Duhovni ja obeh Cerov obstoja že od 15 stoletja in obnega obe kat. cbčin,, spodnjo in gornjo vas, šteje - do 730 prebivalcev, ‘ma 7.up 10 cerkev ln pokopališče v Gor. Cerovem (233 m) ter po-družno crkev ln pokopališče v Dpi, Cerovem (123 m). Za obe vasi je ena občina, ena osnovna šola, en župni -urad, eno kulturno, politično, cerkverioversko in družabno središče to je v Gor. Ce rovem Vsi prebivalci so Slovenci in skoraj vsi kmet^-ulnt. Kat-obč. Gor. Cerovo obsega 324 ha 39 a 25 m2 površine, obč. Dol, Cerovo 398 ha 84 a 94 m2. Kata-strska meja gre daleč dol v prevaljsko ravn‘no ob potoku Prva-čina do Sv- Marka, od tu zopet nazaj navzgor ob potoku Birša, tako da je cesta od kote 57 do Sv. Marka v kat. občini Dol. Cerovega ;n tako ugotavljamo, da skoraj vse slovenske briške obči- ne posedujejo prevaljsko žitnico do Sv. Marka .n da je Šv. Marko tista glavna točka, kjer se srečajo in gredo narazen Občinske meje, ceste, domača ln tuja posestva, Naj se torej tudi v tem sektorju odcepi prevaljska rodovitna ravan z njivami in travniki od svoje materne zemlje, od svoje matične vasi, od svojih gospodarjev — posest,;.ko*', skratka, od svojih' pridnih obdelovalcev? Poleg tega naj se od svoje matice izločijo še ona naselja, ki tvorijo integralen del obeh Cerov? Štirideset družin s 150 dušam; naj se znajde naenkrat izoliranih. prepuščenih n.znan. uso di, tako rekoč viseč h v zraku med bližnjo domačo vasjo in med 6 km oddaljenimi sosednimi in povrh tega še laškuni kraji; Mos-so jn Lečnikom brez svoje občih«! brez cerkve in svojega krstnega kamna, brez matičnih knjig, brez pokopališč, brez šole, brez gospodarskega in kulturnega centra, po drugi strani pa naj bo: do obe Cerovi brez svojih prevalj-sk,h njiv in travnikov? Dol- Cerovo, Gor. Cerovo, Spodnji konec in Prevalje 50 cbčhska, cerkvena in gospodarska enota. Pred Varnostnim svetom je jugoslovanski delegat dr. Jože Vilfan v zvezi z govori raznih delegatov, ki so govorili o poslabšanju položaja na Balkanu, izjavil, da po zadnjih vesleh ni položaj tako resen kakor se zdi na prvi pogled. Nato je dr. Vilfan primerjal zadržanje grške vlade sedaj in leta 1946, ko so razpravljali o grškem vprašanju in ko je grška vlada predlagala nove priče z namenom, da izvaja pritisk na Varnostni svet, ki naj bi prišel do zaključkov, kakršnih Si grška vlada želi. Sedaj, ko znova razpravljamo pred Varnostnim svetom, je dejal dr. Vilfan, širi grška vlada zopet alarmantne vesti. in ZDA. Grčija je izdajala letno 35% svojih dohodkov za amortizacijo inoz mskih dolgov. Po vojni je Grčija podpisala dogovor, na podlagi katerega je bila grška zlata rezeiva položena v angleške banke. Do decembra 1946 je državni dolg grške banke narastel na preko 57 milijard drahem. Državni proračun za leto 1946-47 izkazuje primanjkljaj 175 milijonov drahem. Glede ameriškega posojila Grčiji poudarja dopisnik, da bodo večji del tega uporabil; za vojsko, orožništvo in policijo, kar bo še povečalo zmešnjavo v državi, Dopisnik govori nato o vprašanju v Grčiji in poudarja, da dve- Iz Grčije prihajajo vest; o novih leti po osvoboditvi ni industrijski aretacijah. V dobro pouč:n;h kro- proizvodnja v nobeni državi tako •I m izjavljajo, da so do sedaj v J nizka kakor v Grčiji. Isto je s tri Atenah in po vsej držav; aretirali okoli 15.000 oseb, in to od 8. julija dalje govskim izvozom. V septembru preteklega leta je KI uvoz desetkrat večji od izvoza. Tud; poljedelstvo Iz istih krogov javljajo, da je 20ije v zeio kritičnem položaju. Let s km severno od Janine v teku veli- j so pridelali za 75% manj žita kaka bitka med demokratično vojsko kor lansko leto. V Egejski Make- in vladnimi četami. V zvezi s tem dajejo predstavnik; grške vlade na levo in na desno razne izjave o neki namišljeni »mednarodni brigadi* ter klevetajo Jugoslavijo, Albanijo in Bo’garijo. Albanski list »Baškimi* piše, da je namen bajke o »mednarodni brigad:*, odpreti ameriškim četam vrata v Grčijo. Za intervencijo ameriških čet v Grčiji je pač potrebno kako opravičilo. In v ta namen najbolje služi bajka o mednarodni brigadi. List zaključuje, da bo možno rešiti grško vprašanje edino le s takojšnjim umikom tujih čet iz Grčije in z ustanovitvijo demokratične vlade, ki bo predstavljala široke ljudske množice. Dopisnik lista «World News Let-ters piše, da je Grčija na robu propada, da trpi grško ljudstvo g’;d in da ni bilo do sedaj ničesar napravljenega za gospodarsko obnovo držav. Pred vojno je dolg Grčije znašal 400 milijonov dolarjev; gla\ donijj, ki je grška žitnica, so letos posejali samo 57% orne zemlje. Grška vojska bo iteta 250.000 moi Atene, 16. — Agencija France Presse poroča, da ja grški parlament začel s preučevanjem načrt« o postavitvi komunistične stranke izven zakona in načrta o zvišanju grške vojske na 250 tisoč mož. Angleške vojne ladje v Grčiji Britansko veleposlaništvo v Atenah poroča, da bo britanska sredo-zeinaka vojna mornarica obiskala od 18. julija do 12. avgusta Gičijo. 47 otrok utonilo Genova, 16. (AFP) — Zaradi trčenja nekega parnika ob prelivu na upnika sta bila Velika Britanija | Albenga je utonilo 47 otrok. PRIMORSKI DNEVNIK 17. julija 19& Nezdrava Spekulacija s sadjem Čeprav je sadna letina razmero, ma dobra, je sadje na tržaškem trgu tako drago, da si ga ne more privoščiti ne delavec ne nameščenec s stalno plačo. Dovolj bo, da navedemo samo nekaj primerov, pa bo vsakomur jasno, da je tega kriva špekulacija. Na Vipavskem, v pasu A so te dni tržaški trgovci kupovali breskve po ceni ta do 25 lir za kg. Zgodilo se je tudi, da so jih plačali samo po 15 lir. Te breskve si lahko kupil na tržaškem trgu po 90 do lto lir. Hruške so tržaški trgovci plačevali na Vipavskem po ts do 55 lir; v Trstu je bila cena okoli 100 do lto lir. Tudi s češnjami ni bilo mnogo bolje. Na Vipavskem so jih kupovali od tl do 50 lir, v Trstu so pa redkokdaj bile izpod eo lir. Takšne cene niso upravičene niti na podlagi čista kapitalističnega računanja. Prevozni in manipulacijski stroški nikakor ne upravičujejo takšne razlike cenam. Prevozni stroški iz kraja, kjer so tržaški trgovci kupovali omenjeno sadje, znašajo največ okoli 7 lir pri kg. Ce prištejemo še druge stroške do trenutka, ko je blago postavljeno v prodajo na drobno, in normalni dobiček grosista in detajlista, nikakor ne moremo opravičiti ogromne raz’ike med nakupno ceno na de. belo in prodajno ceno na drobno-Navadno razlika med ceno grosista in detajlista na mestu ne presega io%. Kje je torej krivda? V nezdravi, v prav bolestni špekulaciji grosistov kakor tudi detajlistov, ki hočejo čez noč obogateti na račun drugih. To je pravo veriiništvo, ki ga je mogoče zatreti edino z izločitvijo tolikih posrednikov in z neposrednim nakupovanjem pri proizvajalcu. To nalogo naj bi prevzele zadruge. Z izločitvijo cele vrste posrednikov bi kmet prišel do višje cene, ker bi se potrošnja vsekakor povečala, in potrošnik bi st luhko privoščil sadje po zmernejši ceni. Nove zahteve po nadaljevanju pogajanj med strankami Ljudstvo Tržaškega OKtnlja ved. no odločneje zahteva nadaljevanje pogajanj med SIAU-jo in CLN-om, ki so se razbila po krivdi CLN-a. Na naše uredništvo prihajajo dnev-no resolucije, v katerih člani različnih strank zahtevajo čimprejšnje nadaljevanje pogajanj. Tako resolucijo so poslale tudi demokratične žene, članice SIAU-je, socialistične stranke, komunistične stranke, republikanske stranke in stranke neodvisnosti, ki pravijo, da je taka združitev prepotrebna v korist vseh demokratov Tržaškega ozemlja. Železničarji, člani demo-krščanske stranke, komunistične stranke, SIAU-je, stranke neodvisnosti in socialistične stranke pa pišejo v svoji resoluciji: «Od strank in organizacij zahtevamo, da takoj nadaljujejo prekinjena pogajanja z* združitev vseh demokratov Tržaškega ozemlja v korist miru, dela in blagostanja. TRŽAŠKI DNEVNIK Hlapci lujega Imperializma Industrij« odklonili podpis ze sklenjenega mezdnega sporazuma Pravično kazen zločincu Rainerju V teh dneh, ko s« vrši pred vojaškim sodiščem v Ljubljani proces proti vojnemu zločincu Raner-ju, pošilja tržaško ljudstvo še vedno od vsepovsod na naše uredništvo resolucije, v katerih zahtevajo za. bivšega vrhovnega komisarja Jadranskega Primorja najstrožjo ln pravično kazen. Taki resoluciji so poelali tudi delavci »Solda* in demokratične žene od Sv. Justa. Te dn. so se sestali na Uradu za delo predstavniki sindikalnih orga-n.zac.j m lndustrijcev, da bi podpisali mezdni sporazum. Do podpisa n: pr:š.o. Vsa krivda za to pade na industrijce, ki se še vedno niso'sprijaznili s tem, da Je bil italijanski imperializem poražen in da mera nasa pokra j na zaživeti samostojno življenje. Z vsemi silami se upirajo sprejeti stališče, ki je v skladu z našimi razmerami in koristmi normalnega gospodarskega razvoja pri nas. Industrije! so bili pripravljeni podpsati mezdni sporazum samo tedaj, če se ta razširi tudi na urad-ništvo Kar se tiče mezdnega premirja sa zahtevali, da se sme načeti meino vprašanje pri nas samo v primeru, če bi v Italiji skleniM nove mezdne sporazume. V vprašanju plač uradništvu Je njihovo stališče zelo pristransko. Z njim hočejo ščititi predvsem koristi višjega uradn.štva, k: naj bi dobilo zelo lepe poviške. Uradmštvo nižjih kategorij, zlasti pa tretje kategorije, pa naj b. dobilo le malenkostne poviške. Na ta način si hočejo zagotovit; popolna privrženost višjega uradništva, ki naj bi vemo služilo njihovim političnim spletkam Sindikalni predstavniki so morali tako stališče odkloniti, ker, neozi-raj se na kategorije, ima vse uradmštvo enake pravice do življenja. Zanimivejši pa je njihov poskus povezave tukajšnjih socialnih in gospodarskih razmer z onimi v Italiji. V tem je težišče njihovih namenov. Povezati bi se. hoteli z ostanki italijanskega imperializma, ki ponovno vstaja zaradi aktivne pomoči in potuhe s strani ameriškega jnperializma. Pri nas ima delovno ljudstvo drugačne življenjske pogoje kot v Ita-liji m naše gospodarstvo, ki daje pečat življenju, ima svoje potrebe :n zahteve, ki so zelo različne od italijanskih. Tudi bodoči razvoj pr; nas bo dovedel še do večjih diferenciacij. S stanjem, ki je nastalo pO mednarodnih dogovorih, se bodo morali po sili razmer sprijazniti tudi ti gospodje. Na zadnji sestanek, ki Je bil določen za predvčerajšnjem ob 10 uri, predstavnikov industnjoev ni bilo. S svojim postopkom so ponovno dokazali, da zarad. svojih egoističnih nag.bov nočejo razumeti petreb delovnega ljudstva m da hočejo za izvedbo njihovih protiljudsk h po- 50-letnica nabrežinske godbe Nabrežinska godba praznuje letos petdeseto obletnico svojega udejstvovanja. Ustanovljena je bila leta 1897. Ob tej priliki bo proslava, ki bo prikazala uspehe naše godbe v tem polstoletnem delovanju. . Proslava se bo vršila v nedeljo, 27. t. m. v Nabrež'ni. Sodelovali bodo vsi godbeni odseki prosvetnih društev Trsta in pokrajine. Po koncertu bo v ljudskem vrtu ples in prosta zabava. Poskrbljeno bo tudi za dober prigrizek in najboljšo nabrežinsko kapljico. litičnih ciljev, izvajati na vse načine pritisk na tukajšnje preb.val-stvo. Vso moralno potuho za svoje ravnanje pa dobivajo od eksponentov ameriškega imperializma v Italiji. Edini uspešni način borbe proti tem poskusom pa je složna in enotno delovanje vsega demokratičnega prebivalstva v naši pokrajin;. Zagotoviti pač moramo, da bo bodeče Tržaško ozemlje zaživelo samostojno gospodarsko življenje, ki ga določajo mednarodne pogodbe. Predrznost pa taka! Ze prejšnji teden smo poročali o obi9ku, ki ga Je napravil bivši skva-drist in vojni zločinec Pasini v tiskarni «Stabilimento tipografico triestino*. Čeprav so mu delavci takrat pokazali vrata, se je mož ponovno vrniti včeraj dopoldne. Seveda so delavci tud; tokrat v znak protesta prenehali delo, dokler Pasmi ni odšel iz tiskarne. Ta predrznost in trdovratnost vzbuja sum, da so na višjih mest.h ljudje, ki podpirajo tega fašista, kakor že mnogo drugih. Saj take primere »mo v Trstu navajeni videti skoraj vsak dan. Treba bo malo bolj posvetiti v nekatere brloge in izvleči na prosto še mnogo takih. ki bi morali odgovarjati pred ljudstvom za svoje umazane in podle zločine. 'mm IVI and no gospodarstvo v sežanskem okraju Nova okrajna podjetja - Reorganizacija okrajne trgovine - Disciplinsko sodišče in borba proti špekulantom KOLEDAR Četrtek, 17. jnltf* Aleš. Lftksej Srnce vzhaja ob 5.28, ob 20.47. Dolžina dneva 151» Jutri 18. julija E riderik, Miroslav Spominski dnevi 1945 se je pričeta berlinska, konferenca treh velikih: Sovjetske zveze, Združenih ameriških držav in. Anglije. Skupina delavcev iz ladjelnice Sv. Marka si je priborila prehodno udarniško zastavo pri gradnji Ljudskega doma pri Sv. Jakobu. Ponosni so na to svojo zmago in krepko drže priborjeno zastavo- «Naj le poskusijo oni iz Strojne tovarne, da nam je vzamejo*, je pozval eden udarnikov druge tekmece na tekmovanje. Delavci iz Strojne tovarne pa se menda tudi resno pripravljajo, da bi si zastavo prilastili in jo odnesli s seboj. Kdo bo zmagal? Prvo nedeljo t. m. se je v Hrpe-ljah-Kozini vršilo izredno zasedanje Okrajnega LO za Sežano. Tov. Pangeršič Ivanka je orisala pomen in važnoet petletke, ki bo okrepila gospodarstvo našega okraja na vseh poljih. E*ri diskusiji je bilo največ govora o pomanjkanju, o pravilni razmestitv. delovne tuie ter o njenem izkoriščanju v coni A Finančni referent je pojasnil, da je valutno vprašanje za plače med cono A in B sedaj rešeno ter bodo delavci iz cone A, ki delajo v coni B, lahko zamenjal; po kurzu svoje prihranke in jih poslali družinam. Na zasedanju OLO so 11. maja t. I. ustanovili štiri okrajna gospodarska podjetja in aicer: gradbeno, avtoprevozniško z mehanično delavnico, mizarsko in okrajno podjetje za izdelavo sodavice. Od teh podjetij dva že poslujeta. Na področju trgovine s« je pokazala potreba po osnovanju trgovske mreže v okraju. Potrebno je, da se okraj osamosvoji in naroči blago neposredno iz tovarn, kar bo dobavo pospešilo in pocenilo. Zato bodo ustanovili okrajno tr-| govsko podjetje s poljedelskimi industrijskimi proizvodi pod imenom »Okrajni magazin-Sežana*, okrajno trgovsko podjetje za promet z mlekom pod imenom »Okrajno trgovsko podjetje Mleko — Sežana*, ekrajno trgovsko podjetje za promet z mesom pod imenom »Okrajno trgovsko podjetje Meso — Sežana* in kot zadnje še podjetje ♦Vino in sadje — Sežana*. Okrajni ljudski odbor je izdal odredbo o obvezni oddaji mleka in mlečnih izdelkov, o obveznem od- kupu volne, oddaji krompirja, pre-povedi klanja ovac, pravilnik za pse ter odredbo o zaščiti gozdov. Tako bo urejen enoten naoio odkupa in zb'ranja ter zagotovljena redna preskrba prebivalstva s temi potrebščinami. Prepoved klanja ovac bo pospešila ovčerejo v okraju, medtem ko bo z uredbo o zaščiti gozdov preprečeno njih uničevanje in negospodarsko izkoriščanje. OLO je na tem zasedanju v smislu zakona o državnih uslužbencih osnoval disciplinsko sodišče za u-siužbence. Za borbo proti špekulaciji in sabotaži je bila sprejeta odredba o pobijanju špekulacije in gospodarske sabotaže. Zaradi organ’zacije načrtne mlač-ve tudi v predelih cone A, ki spadajo pod ta okraj, je bil sprejet sklep, da se čimprej skličejo na sestanke lastniki mlatilnic in zastopniki KLO. Stroga vzgoja je kakor sol v juhi. Toda paziti je treba3 da juha ni presoljena. Preskrba Koruzni zdrob, 1 kg na potrošnika po 40 lir so pričeli dehti danes za mesto na odrezek I (test*, n'ne) za skupine VII, VIII, X in XII. Dvig nakazil Vsi trgovci detaj* liati naj dvignejo v teku današnjega dne nakazila za olje, k, se bo delilo ca dodatne nakaznice za brezposelne, upokojence in reveže. Tečaji Enotnih sindikatov Tudi letos se začnejo L avgusta v ul. Monfort 3 tečaji Enotnih sin. dikatov za učence, ki imajo ponavljalne izpite. Tečaji bodo iz vseh šolskih predmetov različnih šol. za nadaljevalne šole, trgovske, srednje, industrijske, pomorske, za geometre, učiteljišča itd. Za informacije in vpise naj se interesenti oglase na sedežu Enotnih sindikatov v ulici Imbriani št. 5, soba 11, dnevno od 11.30 do 13. TII S PODEŽELJA FIZKULTURA TRŽAŠKI LAHKOATLETIZDTV in balkanske igre v lahki atletiki Balkanske Igre t lahki atletiki, na katere so povabili tudi ZDTV, bodo od 24 avgusta do 7 septembra t. L y prestolnici Romu-nije Bukarešti. Ker so dosegu atleti držav, kj bodo sodelovale na balkanskih igrah, posebno Madžarska in Jugoslavija, v zadnjih časih odlične rezultate, bo naloga naših atletov težka. Zato bodo tržaški lahkoatleti v prihodnjem tednu pričeli s sistematičnimi treningi, da bodo dosegli potrebno formo, kajti je tako bodo lahko častno zastopali tržaške barve. Spored balkanskih iger pa je naslednji: Zenske: tek na 100 m, 800 m, 80 m čez zapreke, štafeta 4X100 m. skok v višino, skok v daljino, met diska, met krogle, met kopja, troskok: skok y dolžino, met krogle, tek na 100 m. Moški: tek na 100, 400, 200, 800, 1500, 5000. 10.000 m; tek na 110 m čez zapreke, 400 m čez zaprek", 3000 m čez zapreke, štafeta 4X100 m, 4X400 m, 800X400X200x100 m. partizanski marš, troskok, skok v daljino, skok v višino, »kok v višino s palico, met kopija, met kla diva. met krogle, met diska met bombe, deseteroboj in troboj za ju-morje v teku na 100 m, skoku v dolžino ln metu krogle. Lahkoatletske tekme v Ankaranu V nedeljo, 20 t- m., bodo na športnem igrišču v Ankaranu lahkoatletske tekme, ki Jih bo v okrilju ZDTV organiziral .ahko-atle*ski odsek Rdeče zvezde iz Ankarana. Prijave sprejema tajništvo ZDTV do petka 18. t. m Za prevoz atletov bo preskrbljeno. Spored tekem bo sledeč: Zenske: tek na 100. 200 m 800 m. skok v dolžino, skok v višino. met diska, met kopja, met kragle. Moški: tek na 100, 200, 800 m 5000 m, skok v dolžmO. skon v daljino, met krogle, met kopja, tekma v hitri hoji na 25 km. Nogometne tekme za vstop v slovensko ligo V nedeljo Je bilo odigrano prvo kolo primorskih enajsteric za vstop v slovensko ligo. V prvem kolu se je borilo 6 enajsiortc in sicer lz Bilj, Ajdovščine. Vipave, Tonvna Solkana m Ilirske Bistrice. Vse tekme so bile odigrane v pravem prvenstvenem tempu m so bili do- seženi ti-le rezultati: Ajdovščina- FD Partizan (Bilje) 3:2 (1:0); Tol-mm-FD Volga (Solkan) 3.1 (1:1); Idnja-Ilirska B strica 3:0 (par for-fait); Vipava-Sežana 4:1 (2:0). Kratke vesti V Patuu je francoska teniška reprezentanca premagala italijansko reprezentanco z rezultatom 6:3. Na mednarodnem nogometnem turnirju ielcmiižajjev v Bud.mpešti je jugoslovanska reprezentanca premagala Italijo z rezultatom 4:0. Romunija pa je premagala Avstrijo z rezultatom 4:2. Lalikoatiei . S a balov ti Je pesi a vil dva neva jugoslovanska državna rekorda v teku na 200 in 400 m s časoma 22.3 m 49.9. ŠT. PETER NA KRASU V St. Petru ustanavljajo dnevno zavetišče za malo deco. ki bo prvo na Primorskem. Iniciativni odbor, kateremu pomagajo sindikati, tc. varna vezanih plošč in ljudska organizacija, je vztrajno na delu. Clan.ce AFZ so v ta namen podarile 22.000 lir. Podjetje »Tkanina* p c je darovalo 100.000 lir, potieb-r.o tekstilno blago, železnino in kuhinjsko posodo. Notranjo epremo za zavetišče pa izdelujejo v dslav-n.cah Sicle v Postojni, delno pa izdeluje tudi mizarsko združenje v St. Petru. Otvoritev zavetišča bo najbrže koncem t. m. KOPER Odhod otrok na počfniške kolonije. Včeraj popoldne Je odpotovalo na počitniško kolonijo v Slovenijo 106 otrok. Ti otroci so bili izbrani I med najbolj potrebnimi družinami I iz Pirana, Izole in Kopra ter okolice. Z otroci so odpotovali tudi' vzgojitelji in članica Okrajnega socialnega skrbstva. PUCE O letim i» poljskih delih. Sedaj imamo manj dela na polju. Žito »mo že poželi, za mlatev pa smo si zadružno nabavili veliko moderno mlatilnico. Tudi grozdje kaže dobro. Naša kmetijska zadruga je nakupila nekaj plemenskih svinj, ker je bilo v našem kraju veliko pomanjkanje mladih pujskov. V trimesečnem tekmovanju pa bomo napeljali vodo v bližino vasi m napravili skladišče v Brecih. da bomo laže razpošiljali blago v bližnje vasi. PIRAN Nagrade mladini. V torek je Koordinacijski odbor za festival v Pragi razdelil na sedežu mladine nagrade zmagovalcem izločilnih tekem v Trstu. Slovesnosti se je udeležila vsa piranska mladina, ki je na raznih prireditvah zbrala že 43 tisoč lir prostovoljnih prispevkov za praški festival. Po razdelitvi na-grad so bili tekmovalci povabljeni na zakusko, kateri je sledila prosta zabava. Nagrade učiteljstvu in učencem. 2ivljenje učiteljstva v Istri je težko. Nobene udobnosti nima, vendar so zaradi požrtvovalnega dela učiteljstva uspeh; v pravkar zaključenem šolskem letu zelo lepi. Zato je ljudska oblast odločila, da je treba dati učiteljem majhno priznanje v obliki nagžad. V la namen je odsek za prosveto pri OILO v Kopru razde lil med učitelje obeh narodnosti 700 tisoč lir. Prav tako so dali priznanje tudi nsjpridnejšim učencem obeh narodnosti. Med učence osnovnih šol so razdelili 665 hranilnih knjižic po 50 Ur in 145 knjižic po 100 lir za dijake srednjih sol. KuSturna prireditev v Senožečah V nedeljo, 13. t. m., so gojenci Tomšičevega doma iz St. Petra na Krasu nastopili v Senožečah s kulturno prireditvijo. Na sporedu so bili odlomki narodnih pesmi, razne točke, ki so prikazovale borbo slovenskega ljudstva, igra «Kaj je domovina* in slika ♦Mati Jugoslavije*. Vaščani izrekamo tem potom pohvalo upravi doma in vzgojiteljem, ki posvečajo vso pažnjo pravi vzgoji otrok, ki so izgubili svoje starše v borbi za srečnejšo bodočnost slovenskega ljudstva. Želimo si še več takih prireditev, ki bodo tudi med našo mladino in pionirji vzbudile veselje in zanimanje za prosvetno delo. norm kulturo. 20 julij bo ponoven dokaz, da je kaj takega mogoče le tam, kjer je ljudska oblast. MANŽAN PRI KOPRU Ker je bila pri nas letos dobra letina krompirja, bi bilo prav, da bi že sedaj kmetijski odsek odkupil nekaj krompirja za seme in ga razdelil kmetom za prihodnjo pomlad. Prav tako naj bi kmetijski odsek preskrbel zgodnjo vrsto krompirja za seme, veronskega ali svetoivanskega, ki Sta zelo odporna proti raznim boleznim in suši. Prav tako bo treba ustanoviti pri nas društvo rejcev malih živalr. Ker je po nekaterih družinah nekaj takih ljudi, ki niso sposobni za težka dela, bi se ti lahko pečali z rejo ovc, koz, kokoši, kuncev ln morskih prašičkov. Da se do sedaj tega ni izvedle, je vzrok le nepoučenost ljudstva. Zaradi tega naj bi na sestankih čim več govorili o tem problemu. To vprašanje pa bi morali obravnavati tudi na predavanjih in v časopisju. Sovjetski glas o naših likovnikih Za počitniške kolonij* AF2 Hrpelje-Kozi na in TuW.£ bo priredila v ned«l,f», 2^- v«n ples na prostem. Na P1 bn pestra zabava s srečelovom, . bo glavni dobitek pras.tek . dobiček je namenjen počitnic lon'ji. Velika kulturna prireditev V nedeljo, 20. t. m., bo v Cež*^ pri Kopru velika kulturna p ■ vJj tev, pri kateri bodo sodelova ^ pvvski žbert iz sosednih -.jj, gedb. Slovensko r.arodno gk iz Trsta in pevski zbor l* 5V-na pri Trstu. Vremensko poročil0 z dne 16. t. m. Zračni toplota 24.S-27.3, najnižja ^ ter 25 km na uro; nebo lačno; morje razgibano; ” morja 23.5. Zadruga krojačev ,edešu2* Danes ob 30.30 bo na *' ze obrtnikpv, novni občni zbor Zadruge za moške obleke. ulica Udine Razstava del likovnih umetnosti jugoslovanskih narodov v 19. in 29. stoletju je zbudila v Moskvi veliko pozornost. Obiskovalcev je vsak dan na tisoče, zgradba paviljona «Pu-ški n%, kjer je razstavišče, pa je o-lerašena z jugoslovansko državno trobojnico in sovjetsko zastavo. List zSovjetska umetnost» je objavil obširen članek, posvečen jugoslovanski likovni umetnosti. Lisi piše: «Umetnost jugoslovanskih narodov je prtžeta z duhom narodno osvobodilne borbe, zato je mogoče v razstavljenih delih opaziti skupne črte ustvarjalcev. V delih Srba Danila, Hrvata Karasa in Slovenca Stroja sta posebno opazna volja in značaj, stremeča k istemu cilju. Umetnost se je v letih borbe povezala z ljudstvom. Umetniki, ki so se borili v partizanskih oddelkih, so nekakšni tetopisci tistih dni. Privlačni so zlasti portreti partizanov »n javmh delavcev, katere je s filigransko natančnostjo in precizmost-jo izdelal v bakru Božidar Jakac. Zelo emocionalno učinkujejo slike Frana Simunoviča ter prizori iz vojnega življenja izpod roke Ismeta Mujezinoviča. Posebej poudarja list DAROVI IN PRISPEVKI Botri Sirce .ca so zbrali 2000 lir. Tov. Požar Marija iz Bazovice je darovala za ranjence napada na krožek «Perossa» 600 lir. V isti namen so darovali Bazovci 935 lir. Za partizanske sirote je daroval tov. Costantini Pavel 500 lir. V spomin Svetke (G.ne) Caha-rija daruje mož Caharija Franc ob priliki treh mesecev njene smrti za sirote padlih parfzanov 1000 Ur, 2R Rdeči križ 1000 lir, za otroško kolonijo 1000 lir. Milene s Kplonkov-za Dijaško matico vlogo kiparjev,, med katerimi imenuje Antona Avgustinčiča, Vojina Baktča, Grga Antunca in Borisa Kahna. Na koncu pristavlja piseo,, da predstavljajo velike slikarske in kiparske kompozicije na moskovski razstavi komaj začetek dela jugoslovanskih umetnikov, ki bodo ovekovečili junaško borbo narodov Jugoslavije v drugi svetovni no j ni. TeZkl časi za špekulante ? coni B Kakor stari ljudje, ki modrujejo pod vaško lipo «o dobrih starih časih*, tako tudi razni več ali manj skriti špekulanti in črnoborzijanci, ki še životarijo po pasu B, tožijo po nekdanjih «boljš:h časih*, to je po časih, ki so bili vsaj zanje boljši. Tu pa tam jim kri ne da miru in poskušajo b kakšno manjšo operacijo. Morda bo šlo? V nedeljo so bili v Izoli izletniki iz Trsta. To priliko je hotel izrabiti natakar Chicco Albin, ki je v ul. Roma prodajal izletnikom cigarete Kozara po 100 lir škatlico od 20 kom. Tudi lastnik gostilnft ♦A1 moro* na nabrežju je zahteval previsoke cene za jedačo in pijačo. Naletel pa je na dva domačina, ki sta poznala cene v coni B in sta se takoj pritožila, ker jima je računal 100 gr sira s kruhom in 2 brizganca kar 250 lir, kakor da bi bili v Trstu. V obeh primerih je takoj intervenirala Narodna zaščita in preprečila vsako nadaljno špekulacijo. Oba črnoborzijanca pa sta dobila lekcijo in gotovo ne bosta imela več špekulantskih skušnjav. Bivši mornariški intornlral,c^ iz taborišč ali zaporov, v •^n8v0-mtriki, ki so bili izpuščeni r £S jo častno besedo, naj se sedežu OOSS, ulica Duca !>*■ 12, soba «3. Rojstva, smrti in Poro^e 11 ntr®* Dne 16. t. m. se je rodilo II p umrlo je 14 ljudi, poro* F* bilo 8. rtjjjr CERKVENE POROKE: ^j, Ivan Domio in zasebnica Trojer vd. Madali. mizar ^ Cuk in bolničarka Zcra ^ udadnik Ugo.Donno in » Josipina Visiotici, mehanik Jordan Stanfelj in urad“lchauiia iš Fonda, uradnik Julij Aro zaščitna sestra Lidija Rojk ' Mpd čat* Arttrm 'Raripssi in Marija Anunciata Lonco ir. so, šofer-mehanik Vincenc p ^ zasebnica R^za Predonzan • C. P. Marij Sabbatucci ® * vezka Rafaela Mariino. .-tonil® UMRLO SO: 71-letna Ietil Karbončič vd. Hermann. jt Nikolaj Pitacco, 54-letni A „^ul-Bernardi, 42-letna Josipina la, 26-letni Bruno Saule, ,oVi> Luciano Švara, 55-letni -j-abr’> Tinarelli, 57-letai Jordan * fjr 55-letni Angel Navala. 82-lerr id®1 ce Nrgris ati. Pischello. Ivan Fiei, 4A-letni Ermonio 62-letni Lovrenc Blaško. Roza Lakovič vd. Borsatti. oted' Radijski sp v četrtek, 17. jul*ia TRST II •lajN 7.30. Koledar, jutranja * časa in Vfep ^ -id 7.45. Napoved 11.30. Opoldanska glasba. - ci dobna Anglija. 12.15. Repr 3 no glasba. 12.45. Napoved^^ f & CE2ARJI-POBEGI Priprave za festival slovenske in italijanske pesmi, ki bo 20. t. m., so v polnem teku. Mladina je sklenila, da bo delala udarniško vsaki drugi dan pri teh pripravah. Vse ljudstvo pa je na množičnem sestanku sklenilo, da bo zadnje tri dni tega tedna delalo udarniško, da bo olepša^p vas. Razen 14 prosvetnih društev iz vse Istre, ki so že dale svoj pristanek, se bosta festivala udeležila SNG in prosvetno društvo »Slavko Škamperle* iz Trsta. Od italijanskih prosvetnih društev bosta sodelovala CCP iz Izole in Portoroža. Oder, kjer bodo nastopala društva, bo zgrajen na ruševinah neko hise, da bo tako simbolično prikazano, kako grad.jo Sovenci in Italijani v bratskem razumevanju Stavka v Tržiču Včeraj popoldne so delavci tovarne olja Luzzatti v Tržiču stopili v stavko, ker ravnateljstvo noče ugoditi njihovim zahtevam. Delavci zahtevajo, da ravnateljstvo prizna splošni državni delavski sporazum in novo kvalifikacijo delavstva na podlagi strokovne sposobnosti. Nadalje zahteva tovarniški odbor, da ravnateljstvo določi organe, ki bodo reševali delavske zahteve. Splovitev ladje Včeraj zjutraj so v ladjedelnici ILNEA splovili motorno barko ♦Abdin*. Ladja je last egiptovskega senatorja Shehata Seyed Selm paše. Dolžina lalje je 15 m in šl-r,na 4.5 m. Ni se javil policiji 42-!etni Karel Jakončič ;z Stever-Jana bi se moral po zapoved: go-riške policije predstaviti poveljstvu CP y Kojskem. Ker tega ni storil, so ga prijavili sodniji, k; ga Je včeraj obsodila na 1 mesec in 10 dni zapora. ,.S5VW.W.V.,A,.VAV.V.\V.,.V.WVV,W.,.5V.,A\,,,V%W\SV.V,W.W5%WW.V.S%\\W'V.,,V.SVAW 153 AL EKSANDER BECK, VOLOKOLAMSKA CESIA Sebe imenujem jaz Panfilovljevega učenca, trudim se, da bi bil vreden te časti. Panfilov pa je, kot vam je znano, trdovratno priporočal: »Čuvajte vojaka! Čuvajte ga ne z besedami, marveč z dej-stvevanjem, z ognjem!* Da, pohota se mora varovati z ognjem m manevrom, s tem, da ji č.etlš, ji krčiš pot z ognjem, z ognjem in z ognjem! Ne mislim pri tem samo na artilerijo. »Artileriji zaupaj, toda sam ne popuščaj! Artilerija ne bo namesto tebe streljala z pušk. art lerija ne bo namesto teb* poveljevala tvoji četi, tvojemu bataljonu.* Tudi to so Panfilovljeve besede, ki jih je bil izgovoril nekoč pri kritiki vežbanja. Da, pehota ima dovolj sredstev, da si zavaruje »voj manever s sTo lastnega ognja. Pehota ima orožje strahovite moči, ki pri primerni uporabi, predvsem v maneveraki vojni, skoraj zagotovo paralizira sovražnikovega duha, to pa Je — salva iz pušk. Ponavljam — posebna moč streljanja v salvah tiči v njegovi nepričakovanosti. Toda podlaga take nepričakovanosti je, razen izbire trenutka za začetek ognja, spet \n spet — disciplina. Evo, to so misli, ki bi jih hotel podčrtati v kurzivu: Pehota se mora spraviti v kretanje z ognjem — in to ne samo z artilerijskim, marveč tudi a svojim lastnim, pehotnim ognjem, m ne a ki ikom, ne z grlom. V Volokolamaku pri Panfilovu 1. Spet smo hodili skozi gozd — sekali smo, krčili, si utirali pot. Vol ikolamsk m b.l daleč. Jasno Je bilo slišati topovsko streljanje. Evo, tu je tudi konec gozda. Z roba se v daljav) vidijo zvoniki. Nekoliko v stran, bliže nam — se rdečijo poslopja iz opeke železniške postaje Volokolamsk, ki je nekoliko kilometrov pred mestom. V tej smeri, pri postaji, grmi boj. Naenkrat se tam dvignejo v zrak nizki železni stolpi — velikanska skladišča bencina — ter nato, ko ao nekoliko trenutkov leb-delj v zraku: težko padajo navzdol, razpadajoč pred našimi očmi. Dvigneta se plamen in dim. Nato prodre do nas gromoviti val eksplozije. Postaja Je še v naših rokah. Toda čete že uničujejo poti. skla. dišča in magazine, da bi ne prepustile sovražniku, kot je bil ukazal Stalin niti ene kaplj« bencina, niti enega zrna hrane. Jaz vodim bataljon proti mestu. Stražarji nas ustavljajo. To so bcrci našega polka. Od njih a«m izvedel: štab polka je v mestu, na severovzhodnem koncu. P: oti mestu korakamo po tlakovani poti. nato prid« asfalt, ki se razteza do same Moskv« — to je Volokolamska cesta, do katere skušajo prodreti Nemci. Kakih sto korakov pred prvimi hišicami sem ustavil bataljon za kratek odmor, za kako cigareto. Toda kakih deset minut poznej« smo odšli v vodnih kolonah z vsemi topovi, z mitraljezkimi dvokolicami in vozovi, k; so bili razporejeni sredi borbenih edinic, na pot protj mestu. Jaz sem korakal na čelu, ko sem bil predal Lisanko aeizu. 2. Spominjam se vtisa, ki ga je bil name takrat naredil Voloko-tamsk. Nekatere hiše, v glavnem v mestnem središču, so bile poru šene po avionskih bombah, nasprotnikovo letalstvo Je bilo očividno večkrat napadlo mesto. Težka bomba je bila porušila leseno sk!a- d.šče za moko. Eden izmed oglov je bil odbit; na kraju preloma so štrleli ostri konci raztrganih brun; streha »e j« bila zrušila, vrata in ckt-neki okviri so bili izpadli. Moka, ki j« bila raztresena po eksploziji, je prikrivala s tankim vlažnim slojem stranice Jarka poleg peti ter nj bila tu dotaknjena po nogah niti po kolesih. Na ka-mer. tem tlaku je pod podplati škripalo steklo. Policaji - tihotapci Juridična razprava med javnim tožilcem in predsednikom vojaškega sodišča na procesu proti Di Salvu in pajdašem Včeraj zjutraj je govoril javni tožilec kap. Marcucci. Svoj gover Je razdelil na dva dela. V prvem delu je dokazoval, da so obtoženci prekršil, zakon proti tihotapstvu iz leta 1907. V drugem delu pa ;e dokazoval, da je obstojala tihotapska družba. Obtoženci so prekršili zakon, ker so imeli pri sebi več kot 4 kg tobaka brez dovoljenja državnega monopola Julijsk«*krajine. z namenom, da z njim trgujejo. V drugem delu svojega govora, ko je Marcucci dokazoval, da predstavlja tihotapska družba zločin, se major Baylias ni strinjal z njegovim mnenjem in je trdil, da tihotapstvo ni zločin, temveč je ped vrženo samo globi. Kljub temu da je tožilec še naprej na vse nač‘ne dokazoval, da predstavlja cihotap-ska družba zločin, ni bilo o tem robene odločitve. Tudi ponarejeni dokumenti, katere so našli pri Di Salvu, so dokaz, da se jih je Di Salvo poalužil z namenom, da olajša svoj tihotapski posel. Ob 12. uri jc tožilec Marcucci končal svoj govor in predsednik sodišča major Bayliss je odgodil razpravo na danes zjutraj, ko bo odločil, ali so obtoženci krivi ali nekrivi dejanj, ki jih obtožuje tožilec. Obsodbo pa bodo najbrž izrekli popoldne. Neuraden obisk pri majorju Pri ameriškem majorju Špice, ki ima najeto kar celo vilo v ulici Cor aica št. 2. so napravili tatovi te dni nenajavljen obisk. Njega niso našli doma. pač pa so pobrali 4 vo jaške odeje, dvoje hlač in v*č športnih predmetov, s katerimi so odšli, ne da bi čakali na majorjev po vrat e k. Avtomobila sta trčila Na vogalu uho Fabio Filzi in Torrebianca sta včeraj trdila vojaški avtomobil tipa Dodge in avtomobil AMG st. 91, ki ga je šofiral Umberto della Venezia ia Milj. Avto ZVU je zavozil na pločnik in pri tem tete ranil 39-letno Argio Družina iz ulice Romagna 54. Po-nesrečenko so z avtom Rdečega križa prepeljali v bolnico, kjer bo morala ostati 3 tedne. sprožil svoj samokres. Krogla je zadela Ivana Filija, ki je v tistem hipu stopil v urad in ga težko ranila: Prepeljali so ga v bolnico, kjer pa je včeraj podlegel ranam. Pokojnik zapušča družino brez vsakršnih sredstev za življenj«, zato bi btlo pravilno, da bi se oblasti pobrigale m preskrbele njegovi družini kakšno podporo, saj je pokojnik, čeprav po nesreči, našel smrt prav na policiji. Zopet nesreča z orožjem 13 letni deček Viljem Dellan iz Opatjega sela se je igral z drugimi otroki na travniku. Slučajno je naletel na dinamitni naboj, ki mu je eksplodiral v rokah in ga težko ranil. Avto Jugoslovanskega vojaškega odreda ga j« prepeljal v go-riško bolnico v ulici Brigata Pavia. Zdravniki so mu takoj nudili prvo pomoč, vendar je dečkovo stanje precej resno. Žeparji na delu V tramvaju št. 1 je predvčerajšnjim okrog 17. ure neznani uzmo-v.č odnesel 20 letnemu Alojziju Fabbro od Sv. Sobote listnico. V njej je bilo 800 lir in osebni dokumenti. Tudi 44 letni Jožef Soria.nl iz Magdalene Sp. 334 Je ono noč okrog 23. ure, ko je aedel v ulici Cigotti. bil olajšan za svojo denarnico. Su mi, da Je bil tat neka okrog 30 letna ženska, ki je sedela poleg njega; v denarnici je imel 1000 lir in osebne dokumente. Aretacije žensk Nravstveni oddelek pri civilni policiji Je včeraj zaprl 21-letno Lo. renzini Ado iz Brentonico, 30 letno Volpet Terezo iz Beljana, Irmano Ivanko iz Gorice in Grando Ado ;z Basaano del Grappa. poročila 13.00. Pester »P0* y,i>’ venskih pesmi. 13.30. Vich0^., p(t ba. 13.50. Pestra glasba. 1*- ' red»-davanje/ 14.28. Citanje p 17.30. Glasba v miniaturi. 1» pi«' mična glasba za klavir. D- j# na glasba. 18.30. Zenska u- ' ^jk A. Skrjabin: Poem ekstaz •. |p Radiiska univerza. 19.30- re ^ 19.45. vanskih narodov. časa in poročila. 20.00. pravljice. 20.15. Klavirski '® L M. Škerjanca. 20.45. dv0r» pravopis. 21.00. Iz Pavlihov« ne. 21.30. Glasbeni interm^' urjc! 114»._4--. 00. Slovenska literatura. 22.00. Ravel: Kvartet v te 11 F-durO.J tržaški kvartet). 22.35 ba. 23.00. Večerna glasba- c,t»’ poved časa in poroč.la. 23- ^ jjp nje sporeda za prihodnji Polnočna glasba. KIN0PRE9STAVEJI •**? i*V VIALE. 16.00: »Sovražni »4 vohunski film. Trevor IMPERO. 16.00: »Pod rde4''jj». C. Veidt in Ann»D- p. ščem* MASSIMO 16.00: ♦Morski Erik Po rt man in John ITALIA. 16.00: »Odkar »* ,, Claudette Colbert in J- jcV ARMONIA. 16.00: »Noč PuS ščin*. Tom Conway. fp za frigiderjs in aparat« *a^ž8tit‘ kavo (čaje) v stalno nt Plača po dogo'* montefj? SINGER ŠIVALNI STROJI-ohištvom, predvojni nftpr UGODNIH CENAH , TRST 94-4® IS. A Ulica dellTstria Ul. BosctJ. , Kupujemo ln £> vsakovrstno RABLJKri ^ Ivan Fili umrl 2e prejšnji teden smo poročali, kako je neki policaj na glavnem stanu v ulioi 30. Ottobre po neareii | 1'ellka likvidacija modelnv po Z 41X A šl I H ' ' KRZNARSTVO ZILIOTTO | THSt, U!.. TRKUITII II ; Tfl.Bf®'‘ J