X
Knjievna poročila.
X
da je najbolj kompliciran moderni človek, da je pesnik izbranih in lepih videnj. ki obsegajo vso skalo poezije, da so njegovi prosti stihi osebna doivetja, toda toli močna, da simbolično predstavljajo doivetja celih generacij. Niti ena Manojlovičeva pesem v «Ritmovih» ni plastična. Na primer: «Rujne rue naih zanosa (!)», ali «A1 tavna, ivahna se Zbilja (!) buni... usred sumorne Ne= svesti (!) se rodi Svesna Volja (!)», ali «Draesni Genije (!) sa sjajnim leptirskim krilma...» itd. «Draesno Nekad (!) i uzbudeno Sada (!) u čvrstu i jasnu dohvatljivu Stvarnost (!)».
Rastko Petrovič izkua v svojem «0 t k r o v e n j u» izmed vseh e najbolj človeko govoriti in je najznačilneji ekspresivni in simultani pesnik najmlajega pokolenja. Spoznavi votlost krikov «dua, Bog» itd. je začel iskati ivljenja in je zaslutil ono skrivnostno znamenje, pod katerim se objemata zemlja in nebo, časnost in večnost skrivnost spolov nagonsko, podzavestno ivljenje. Petrovič opeva «Tajnu rodenja», «Zverstva», «Noč Pariza»... V «Probudeni svesti» (v prozi) je izkual obrazloiti svojo «filozofijo». Tu pa tam se zaiskri arka misel, zakriči ivljenje samo, potem pa se pesnik spet izgubi v paradokse in umovanja, ki vplivajo bolestno in trudno.
Lirika, kot jo predstavljajo omenjeni trije pesniki, je za nao dobo nad vse značilna. Tudi pri Nemcih da omenim le te se porajajo slični glasniki bodočnosti (prim. antologijo Menschheitsdammerung). To obupno klicanje po č\o> veku, po duhovnosti, po sintezi, pa je uprav znak propadajoče Evrope, ki se je ele zdaj začela zavedati svoje dekadence. V primeri z orijentalci (Kitajci!) smo mi vprav barbari, kar se tiče na primer naega razmerja do prirode, kajti povsem nam nedostaja one, rekel bi, devike sprejemljivosti za vtise od vse* povsod, svojo neubranost, ki izvira iz hipertrofije barbarskega intelekta, hočemo ozdraviti s potenciranjem intelekta! Kaka tragika! In pogled v bodočnost? Toda ob tem razmiljanju, ki je e poglavje zase, bi skoro pozabil omeniti e eno zbirko, namreč F i 1 i p o vi č e v e g a «Srbljaka», ki pa se močno raz= likuje od najmlajih. V lični knjiici je priljubljen pesnik zbral kopico pesmi. ki jih odlikuje sveost in jedrnatost sloga in so jim motivi vzeti iz narodne poezije («Kraljevič Marko«, «Kotarski serdari»). Mirna epičnost in izbrana dikcija spominja kolikor je pač narodna poezija prela skozi prizmo pesnikove due na parnasovstvo. Kajpada nam ta knjiica ne prinaa kakih novih razodetij in ob njej se zavemo, kako dolga je pot od narodne lirike do n. pr. Petrovičevega «Otkrovenja». Nazaj ni več mogoče, naprej pa kdo bi mogel prerokovati, kakna bo prihodnost, ki jo obrazuje ta strana sedanjost!
Miran Jarc.
Ksaver Meko: Mladim srcem. 3. zvezek. Izdala in zaloila Druba sv. Mo* horja na Prevaljah. 1922.
Najprej dve zgodbi o lilijah prva starodavna in e na vse načine po< vedana o^ vitezu, vnetem čestilcu preblaene Device, ki zna le eno molitev «Ave ,Maria!» in ki mu po smrti priklije iz groba lilija s tem napisom na listih; druga. povest o brezbonem drvarju, ki je s hudičem zakvartal e duo svoje mlade. lepe in bogaboječe ene, pa ji njen otročiček od Marije le izprosi srečno zadnjo uro. Nič hudega ni reči tema dvema zelo pobonima in genljivima povesticama; tvuli napisani sta v čednem slogu in lepem jeziku, a drugače' menda ni treba mnogo, da jih spravi na papir. In prepričani smo, da ju bodo tudi bralci. katerim sta namenjeni, sprejeli s tisto vdanostjo, kakor so jih e toliko v ti obliki in od te strani. Od nadaljnjih mi je zelo ugajala «Jokajočemu otroku« s svojo ljubko egavostjo, a so me dokaj genila «Vpraanja»; pa bi me bila
186 .
X Knjievna poročila. };
tudi e «Mamici» in «Srečnemu otroku« ter «Nikar ne hodi doli k vodi, otrok moj!» in «Tvoji koraki, mamica...«, če bi se motiv le prevečkrat ne ponavljal. Prisojam si nekaj prilagodljivosti in si mislim, da si bodo rekli tudi otroci vsaj globoko v srcu: «Eh, pa e spet in spet mamica!« čeprav so se jim pri prvi in morda e eni kar duice stisnile in razirile od milobe. «Penično zrno« je zgra; jeno na pridigi in se ji to tudi do konca, a posebno e na koncu preveč pozna. Prav zanimivi in tudi zelo prisrčni pa sta obe «realistični» zgodbici: «Na mali» in «Ciganka». To je resnično ivljenje, vjeto v občutno srce ter prikazano ne= prisiljeno in nevsiljivo. Glavo bi stavil, da bosta tudi malčkom e najbolj več. Kratka «Stara legenda« ima lepo jedro, a zadnji stavek bi jaz črtal. «Gospod in Peter orjeta« je prav tako kakor «Ave Maria!« bolj pogreta, nego na novo povedana stara historija, «Sanje» pa so mi spet pustile lep spomin. Bogve kako se torej s to knjiico nae mladinsko slovstvo, kakor pravimo, ni obogatilo: toda ker bi tiri, pet teh povestic le lahko presadili tudi v dober zbornik za mladino, smo z njo lahko zadovoljni. Prvi dve zgodbi je bogato okrasil Ivan Vavpotič s prav lepimi in primernimi risbami. /. P-k.
Prosper Merimee: Karmen. Poslovenil Vladimir Levstik. V Ljubljani 1921. Natisnila in zaloila Zvezna tiskarna. Narodna knjinica, snopič 32. in 33. Str. 96.
Merimeejeva knjina prtljaga ni dokaj velika, toda dragocena. Pri nas je Merimee e malo znan. Pisec teh vrstic je ponail korziko novelo M a 11 e o F a 1 c o n e, sedaj pa je prila e gornja knjiica. Če hočemo do dobra pronik^ niti v umetnost slovečega slovstvenega mistifikatorja, se nam je seznaniti z njegovim značajem. Taine, ki je osebno občeval z njim, ga predstavlja kot malce okornega moa mrzle vnanjosti in povsem angleke pravilnosti: ali pod ledenim videzom je skrival dojemljivo duo in rahlo srce, česar pa v svojem skepticizmu ni maral kazati. Zakaj nad vse se je bal biti smeen, kakor Stend= halov junak Julijan Sorel v Rdečem in črnem.
Mnogo mu je do svojih umotvorov, a tega noče priznati. Zato se raji dela zgodovinarja ali starinoslovca, ki belei spomine s potovanja. Potemtakem je njegovo pisanje, vsaj na zunaj, videti manj objektivno nego n. pr. Bevleovo. V jedru pa je popolnoma stvaren. Dokaz temu njegove mojstrovine: Letopis Karla IX., Colomba, Tamango, Matteo Falcone, Carmen.
Kot pravi umetnik gradi Merimee pozorno in prozorno, pa bila novela e tako neznatna: dogodek se razvija vselej v prikladnem sorazmerju. Kjer bi romantiku snov narasla v zajeten snopič, je on opravil na 20 straneh. Zategas delj pa je njegova kratkoča tolikanj natrcana in naprčena. Pokrajino vam predoči v nekoliko potezah.
Merimee se veče brzda v pripovedovanju kakor človek iz dobre drube, ki ni nikoli preglasen. Preprosto in pokojno razklada najhuje grozote. Ne morem se ubraniti prispodobe z nekim Zorillovim svečenikom, ki dri v eni roki molek in mirno zebra očenae, z drugo pa ree grlo svojemu protivniku.
Dočim je Hugo pretvarjal roman v zgodovinske slike ali v simbolične speve, dočim ga je Sandova preplavljala z lirizmom, dočim je Balzac pretresal v njem socijoloka vpraanja in ga je Stendhal rabil kot orodje za dueslovna opazo* vanja, je Prosper Merimee zgolj artist:v umetnost radi umetnosti. Tu pojmujemo, koliko veljajo teorije pri ljudeh, kateri jih uporabljajo.
Vendar dovolj. Junega Slovana bo privlačil Merimee poleg vseh svojih vrlin tudi kot natvezač, ki je priobčil zbirko «ilirskih» balad z naslovom G u z 1 a (gosli), Rusa pa zanima kot eden prvih med Francozi, ki je proučeval rusko leposlovje v izvirniku, ga prevajal in tolmačil svojim rojakom.
187
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si