K javni razpravi o ekonomskih stanarinah
Čas za javno razpravo o ekonomskih stanarlnah se počasi izteka in do 10. 2. mora biti končana. Tako rezultatl še nlao znani, zato raje spregovorimo o prednostlh, kl Jlh bodo nove stanarine prinesle.
Ceprav jim pravimo eko-nomske, so še daleč od tega pojma, kot se pojavlja pri na-jemnikih stanovanj, ki za ubo-go garsonjero plačujejo tudi po 300 starih tisočakov. Za le-tošnje leto je dogovorjeno, da se stanarine povečajo' za 24,4%, za naslednji srednje-ročni plan od 1981-85 pa se moramo v mestu še dogovori-ti. Ta novo zbrana sredstva bodo dejansko šele zadoščala, da se v potrebni meri opravlja enostavna reprodukcija. Sku-paj se bodo sredstva, zbrana s stanarino, namenjala tako za tekoče kot za investicijsko vzdrževanje. Moramo si biti na jasnem, da smo zaradi so-cialne družbene politike do-besedno jedli lastni stano-vanjski fond. Sredstva, zbra-na s skromnimi najemninami pogosto niso zadoščala niti za tekoče vzdrževanje, kaje šele za večje posege, ki so jih zgradbe potrebne, ne glede na amortizacijsko dobo, ki je sto let, že po petdesetih ali celo dvajsetih letih. (Če pri tem po-mislimo samo na staro mest-no jedro, kjer imamo hiše, sta-re po več kot štiri sto let.) Ta-ko smo se lotevali pravzaprav najdražjega načina popravlja-. nja - krpanja. Delovna sila in njene usluge so vsak dan dražje in manjša popravila, ki zahtevajo veliko živega dela, so zato pravi luksuz.pa kaj ko sredstev za večja popravila ali celo adaptacije ni bilo in se je poskušalo samo krpati. Iz na-jemnin določen delež za teko-če vzdrževanje pa je absolut-no majhen in tako se je pogo-sto dogajalo, da so hišni sveti puščali po nekaj let denar neizkoriščen, da bi se ga na-bralo dovolj za drage posege. Na ta način je v naši občini pa tudi v mestu, zablokiranih če-
den kupček milijard. No, re-snici na ljubo je rešitev že na poti. Pripravlja se podpis družbenega dogovora o preli-vanju teh sredstev in tako ne bo prišlo do tega, da bi jih, ležeče v bankah, žrla inflacija.
Zavedati se moramo tudi, da sedanje uvajanje ekonom-skih stanarin ni nekakšna po-litična akcija ali muha eno-dnevnica, kot bi to nekateri radi zlonamerno prikazali, ampak izhaja iz resničnih po-treb naših krajanov. Marsikje so se že pred leti izoblikovala na sestankih hišnih svetov in sosesk podobna stališča in prenekaterikrat je prišlo na lastno pobudo stanovalcev do hišnega samoprispevka, ko je bilo treba obnoviti fasado ali kaj popraviti.
Velikokrat bi bilo pri raznih posebnih popravilih, kot je n. pr. adaptacija podstrešij, po-trebno malo več prožnosti. Če se najde kdo, ki bi rad adapti-ral podstrešje, navadno so to mladi in zagnani ljudje, ga ve-likokrat skušajo stanovalci pri tem onemogočiti, namesto do bi mu pomagali. Preuredi-tev podstrešja je koristna za vse stanovalce, saj običajno novi naseljenec popravi tudi streho in uredi inštalacije.
Zato naj pozovemo občane, da naj se kar najbolj tvorno vključijo v javno razpravo o ekonomskih stanarinah ter se zavzamejo za ohranitev seda-njega stanovanjskega fonda, to pa je možno le s povečani-mi sredstvi, zbranimi z višjimi najemninami, ki se bodo ra-
cionalneje razporejala in upo-rabljala skupaj za amortizaci-jo. Potrebno pa bo tudi nekaj medsebojne solidarnosti, da se bo del sredstev, ki je glede na stanje konkretnih stavb previsok, prelival v starejše predele, ki so še kako potreb-ni obnove in ki so splošnega pomena za celo mesto ter bo-do brez te pomoči žalostno propadli.                              V. K.