Domovin/i

N SPIRIT
fORM« IN yulGUAG« ONLf
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 9, 1968
SLOV€NIAN MORNING fetCWSPJ
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Partijska organizacija se odločila za Dubčka
Krajevne organizacije Komunistične partije v ČSR so pri volitvah za delegate na poseben kongres KP podprle A. Dubčka in tovariše
PRAGA, ČSR. — Pri tajnih volitvah krajevnih organizacij Komunistične partije so skoraj povsod zmagali delegati, ki podpirajo novo partijsko vodstvo Aleksandra Dubčka in njegovih napredih, k reformam stremečih tovarišev. Delegate so volili za izreden kongres Komunistične partije, sklican za september. Redni kongres je predviden šele za prihodnje leto.
Novi vodniki Komunistične partije so se odločili za izreden kongres, ko niso mogli na zasedanju centralnega komiteta Komunistične partije v preteklem maju pomesti iz tega vse, kar še drži z A. Novotnym in skuša s tiho podporo Sovjetske zveze zavirati reforme, ki jih hočejo izvesti novi vodniki ČSR A. Dubček in tovariši. V Centralnem komitetu KP je od 110 članov vsaj še 40 znanih pristašev A. Novotnega.
Med tem so bile vojaške vaje varšavske zveze končane in tuje čete so zapustile Češkoslovaško. Moskovska “Pravda”, glasilo Komunistične partije Sovjetske zveze, je koncem tedna napadla časnikarje v ČSR, češ da so ‘antisovjetski” in “antisociali-stični’. Istočasno je objavila pismo “Ljudske milice” ČSR, v katerem ta konservativna vojaška komunistična organizacija, ki je leta 1948 pomagala partiji na oblast, zavrača “svobodo izražanja”, ki jo je uvedel na Češkoslovaškem novi režim.
Novi grobovi
John Glavan
V nedeljo je umrl 85 let stari John Glavan, oče Mary Konsut, Angele Barlow (obe v Clevelandu) in Rozi Ocvirk (Graz, Avstr.), stari oče Marjorie Gordon, Ann Pavelka, Lloyd Bar-low, Frances Arana (Toronto Ont.) in 5-krat praoče. Pogreb bo jutri, v sredo, ob 9.30 iz C. V. Smith & Son pogreb, zavoda na 15319 St. Clair Avenue, v cerkev Kristusa Kralja na Noble Rd., nato na Kalvarijo.
Hockefeiler-icGarthy?
WASHINGTON, D.C. — Proučevalci in opazovalci predvolivne borbe govore o možnosti nastopa četrte stranke pri predsedniških volitvah. Pri tem mislijo na redno demokratsko in republikansko stranko ter na Walla-ceovo gibanje in na skupino volivcev ki se zbirajo sedaj okoli sen. McCarthyja in guv. Rockefellerja.
Če pride do imenovanja Hum-phreyja in Nixona kot demokratskega in republikanskega predsedniškega kandidata, bodo imeli skrajni desničarji možnost, da volijo G. Wallacea, do-čim liberalni republikanci in demokrati ne bodo imeli prave izbire. Tako so prišli nekateri na misel, da bi bil prav za prav potreben še kandidat za one volivce, ki sta jim Nixon in Humphrey “prekonservativna” in prebojevita v Vietnamu. V očeh in mislih teh opazovalcev bi bila predsedniška kandidatna lista Rockefeller-McCarthy zato zelo močna in bi nemara preprečila možnost dosege večine kateremukoli predsedniškemu kandidatu. Volitev predsednika bi prešla tako nujno v Predstavniški dom Kongresa.
Kvote za vseljevanje v ZDA prenehale veljali
WASHINGTON, D.C. — Sl. julijem letos so prenehale veljati kvote za vseljevanje v Združene države v okviru sprememb vselitvenega zakona iz leta 1965. Med tem ko so imeli po starem veliko prednost pri vseljevanju Britanci, Irci in Nemci, pričakujejo, da bodo prihodnjih letih v posebno velikem številu prihajali v našo deželo iz Evrope Italijani, Grki in Portugalci, iz Azije pa Filipinci in Formožani. Za Jugoslovane napovedujejo, da se jih bo v prihodnjih letih priselilo letno okoli 5000.
Z Vzhodne polute (Evrope, Azije, Afrike in Avstralije) se po novem lahko priseli letno v ZDA 170,000 oseb, toda v enem letu iz nobene države več kot 20,000. Italijanov, Portugalcev in Grkov je prijavljenih veliko več, prav tako Filiponcev in Formožanov (nacionalnih Kitajcev), kot jih more na leto dobiti vize, iz ostalih držav je pritisk manjši.
Z Zahodne polute lahko pride letno v ZDA 120,000 oseb, pri tem pa ni nobenih omejitev za posamezne države.
Delno oblačno, kasno popoldne ali zvečer verjetnost neviht, soparno. Naj višja temperatura okoli 88. Ponoči okoli 55, jutri hladnejše.
Francija zgled za ZDA?
WASHINGTON, D.C. — Nekateri politični opazovalci trdijo, da lahko Francija do neke mere velja za zgled političnih stremljenj v naši deželi. Kot se je Francija obrnila k De Gaullu, čeprav ga je sita, ko je videla, da edino on lahko deželi ohrani red in mir, tako se je začel ameriški volivec ozirati po konservativnem odločnem vodniku, ki bi jamčil deželi mirnejšo bodočnost, brez igredov, nemirov, požiganja in plenjenja v naših mestih z močno črnsko manjšino, pa tudi brez protivojnih in drugih demonstracij, ki smo jih doživljali v zadnjih letih.
Kratka krila in dolgi lasje v Bolgariji
prepovedani
SOFIJA, Bolg. — Kratka krila in dolgi lasje so dobili novega sovražnika v bolgarskem ministrskem predsedniku Živkovu. Opazil je slučajno, kako vneto dela bolgarska televizija propagando za kratka krila in dolge lase. Dal je takoj nalog javni upravi, da morata bolgarski mladini prepovedati kratka krila in dolge lase. Ta prepoved se že strogo izvaja posebno v šolah vseh vrst. Prepoved bo pa Bolgarom delala tudi sitnosti.
V Sofiji bo prihodnji mesec mednarodni mladinski festival ki se ga bodo udeležile delegacije iz več kot 100 držav. Med udeleženci in udeleženkami bo gotovo dosti kratkih kril in dolgih las. Oblast jih na meji ne bo preganjala, kajti za tujce ta prepoved ne velja. V Sofiji pa lahko pride do neljubih prizorov, ki jih bo bolgarska mladina porabila, da da duška svoji nezadovoljnosti nad vladno “zaskrbljenostjo” za moralno varnost in umetniško pojmovanje bolgarske mladine.
Šejki ob Perzijskem
zalivu se povezujejo
ABU DABI. — Na arabski strani Parizijskega zaliva je ozemlje razdeljeno na devet srednjih in malih šejkatov, ki imajo vsi skupaj komaj dobrega pol milijona prebivalcev, zato pa ogromna ležišča petroleja. Do leta 1970 je to ozemlje pod britanski varstvom, tedaj pa se mislijo Angleži iz Perzijskega zaliva umakniti in te svoje protektorate prepustiti njihovi usodi.
Šejki so ponudili Londonu plačilo vseh stroškov za ohranitev oritanskih vojaških posadk na njihovih tleh, pa je parlament ponudbo odklonil, češ da Briti niso nobeni vojni najemniki. Šejki so se nato začeli ozirati po varstvu na vse strani, pa se istočasno začeli pogajati o združitvi, ki bi naj vsaj delno zavarovala njihovo neodvisnost po etu 1970. Koncem tedna so po dveh dneh posvetov tu izdelali načrt o postopnem ustanavljanju federacije, ki naj bi bila do britanskega odhoda že toliko dograjena, da bi lahko prevzela odgovornost za obrambo in zunanjo politiko.
Rečne pafrole skrbe za večjo varnosi Saigona
SAIGON, J. Viet. — Ameriške ih vietnamske pomorske sile so razširile patroliranje po vodnih rokavih reke Saigon in njenih pritokih, da bi od te strani zaprle pot rdečim v Saigon, ki so ga izbrali rdeči za cilj svojih terorističnih napadov še pretekli februar in od tega nočejo odnehati. Novi vrhovni poveljnik ameriških sil v Južnem Vietnamu gen. C. Abrams je ustvaril skupno poveljstvo za obrambo Saigona in hoče obrambo izpopolniti v taki meri, da bodo onemogočeni vsaj vsi večji rdeči napadi na glavno mesto Južnega Vietnama.
Večje število ameriških in južno vietnamskih bataljonov je stalno v akciji v 10 milj širokem pasu okoli Saigona. Podnevi stikajo za rdečimi skrivališči, ponoči pa tiče v zasedah in čakojo rdeče, ki se skušajo prikrasti na skrivaj v mesto ali vsaj v njegovo neposredno bližino.
Dober del rdečih je prihajal v območje Saigona po vodi, saj vodijo preko tega področja številni rečni rokavi, ki so plovni tudi za večje čolne, ne le za plitve sampane. Sedaj so ameriške in južnovietnamske rečne enote povečale svoje patroliranje in tega raztegnile na vsa vodna pota, ki vodijo od juga, severa in vzhoda proti mestu.
Le desetina obljudena
WASHINGTON, D.C. — Virgin Islands obsegajo 50 otokov raznih velikosti, od teh je le pet poseljenih. Otočje so kupile ZDA leta 1817 od Danske.
Blaibergu se obrnila na bolj ie
CAPETOWN, J. Af. — Včeraj je Groote Schuur bolnišnica objavila, da se je stanje dr. P. Blaiberga nenadno obrnilo močno na boljše in je s tem odpadla vsaka potreba po usaditvi novega srca. P. Blaibergu je 2. jan. letos dr. C. Barnard vsadil v prsni koš trdno, zdravo srce mladega ponesrečenca namesto njegovega lastnega, ki je naglo odpovedovalo.
Po nekaj mesecih okrevanja pod skrbnim nadzorom zdravnikov je dr. P. Blaiberg odšel domov. Izgledalo je, da se telesno krepi in da je izven nevarnosti. Nenadno je nato nastopila huda bolezen jeter, pred nekaj dnevi pa se je tej pridružilo še vnetje pljuč. Blaiberg je moral nazaj v bolnišnico, kjer pa je izgledalo, da mu zdravniki ne morejo več dosti pomagati. Začeli so misliti na novo presaditev
JOHNSON IN VAN THIEU SE BOSTA SK0R0 SESTALA
Na predlog predsednika Južnega Vietnama Van Thieu-ja bo prišlo še pred koncem tega meseca do sestanka in razgovorov med Van Thieujem in predsednikom L. B. Johnsonom. Van Thieu bi rad nova zagotovila, da ZDA ne bodo pustile Južnega Vietnama enostavno na cedilu.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Južnega Vietnama Van Thieu je imel še v preteklem maju namen priti na obisk v Združene države. Zaradi posebnih razmer doma, pa tudi zaradi razpoloženja v Združenih državah samih, kjer je bila v tem času močna protivojna propaganda, je Van Thieu svoj obisk odložil. Potek razgovorov v Parizu in izjave raznih predsedniških kandidatov v ZDA v zadnjih tednih so vzbudili v Saigonu strah, da utegnejo Združene države lepega dne skleniti v Parizu z rdečimi dogovor in prepustiti Južni Vietnam njegovi usodi. Da bi ta strah odstranil in dobil točnejšo sliko o ameriških namerah, je Van Thieu predložil Washingtonu, naj bi bil njegov obisk za nedoločen čas odložen, zato pa naj bi prišlo do sestanka med njim in predsednikom L. B. Johnsonom “nekje na Pacifiku”.
Iz Bele hiše je prišla sinoči vest, da se bosta predsednik L. B. Johnson in Van Thieu sestala še pred koncem tega meseca, verjetno 20. julija, v Honoluluju na Havajih. Tu priznavajo težave predsednika Južnega Vietnama doma in v svetu.
Doma še vedno ni zglajen spor med njim in njegovim tekmecem podpredsednikom republike Kyjem in to v času, ko se pripravljajo rdeči na ponoven napad na glavno mesto Saigon. Ky je napovedal splošen napad na Saigon v teku dveh mesecev, pa prebivalstvo zagotavljal, da bo napad zlomljen in se bo končal hudim porazom za rdeče. V zadnjih dneh je prišlo do ostrih bojev tudi neposredno ob demilitarizirani coni, kjer so ameriške čete pokončale od preteklega petka blizu 300 rdečih.
Van Thieu je dejal da ne more za dalj časa daleč od doma zaradi nevarnosti, ki preti Saigonu, tuji opazovalci pa sodijo, da je v tej odločitvi tudi nekaj previdnosti, da ne bi poskusil Ky njegovo odsotnost izrabiti. Očitno je, da sedaj ni primeren čas za Thieujev obisk v Združenih državah. Nasprotniki vojne v Vietnamu bi brez dvoma organizirali demonstracije in piketiranje proti njemu in vprašanje vojne bi postalo še važnejše v bližajoči se volivni borbi. V Saigonu je urad predsed-srca in dela pljuč kot edino re- nika republike Van Thieuja šitev. Dr. P. Blaiberg za to misel včeraj poudaril nujnost sreča-ni bil vnet, jo je menda odklonil, nja Van Thieuja s predsednikom Včeraj se mu je zdravstveno ZDA s posebno izjavo. V njej stanje nepričakovano naglo in je rečeno, da je razgovor potre-odločno obrnilo na boljše.	ben o vrsti važnih in nujnih
vprašanj, ki zadevajo obe deželi. Posebno važna so vprašanja v zvezi z iskanjem miru in vprašanja o skupnem obrambnem naporu v sedanji borbi. Van Thieu bi rad zagotovil svojim oboroženim silam dobavo modernega orožja, da bi bile te lažje kos rdečim, ki sta jih Kitajska in Sovjetija opremili z modernim orožjem, med tem ko je velika večina oboroženih sil Južnega Vietnama še vedno opremljena z orožjem iz druge svetovne vojne ali celo starejšim.
Počitnice naj bodo priložnost za obnovo
VATIKAN.— Papež Pavel VI. je preteklo nedeljo dejal množici, zbrani na Trgu sv. Petra, da je današnji človek postal usodno “suženj stroja”, zato je doba počitka in počitnic “popolnoma opravičena in zakonita”. Človek naj bi jo uporabil za duhovno in telesno obnovo.
Nigerijska državljanska vojna dobiva divjaške oblike
Izrael ne da na Naserjevo
ponudbo nič
JERUZALEM, Izr. — Pretekli teden je prišla iz diplomatskih virov v Londonu vest, da je Naser pripravljen ponovno sprejeti na svoje ozemlje čete Združenih narodov kot varuhinje miru na izraelsko-egiptovski meji, če se seveda Izraelci umaknejo na mejo, kot je bila
4.	junija 1967.
Izraelski zunanji minister Abba Eban je preteklo nedeljo izjavil, da je to le “pesek v oči”, kajti Naser ve, da je edina pot do miru v neposrednih razgovorih z Izraelom. Teh pa noče na noben način začeti.
ŽENEVA, švr. — Med Arabci in črnci v Afriki je le redkokdaj pravi mir. Med njimi so bile vse dobe huda trenja, ki jih niti evropske kolonijalne uprave niso zmeraj mogle vsaj začasno čisto zatreti. Divjaški značaj državljanske vojne ni zamrl tudi v Sudanu. Žal prihajajo iz južnega Sudana le redka poročila o tej državljanski vojni. Južni Sudan je namreč ogromna pokrajina, redko naseljena, zato pa skoraj nedostopna radi močvirij, povodenj, tropske vegetacije in nezdravega podnebja. Sudanski črnci se zato lahko umikajo severno-sudanskim četam. Tudi za prehrano se jim ni treba bati, preskrbuje jo bohotna tropska vegetacija.
Drugačen je položaj v jugo-
vzhodni Nigeriji, kjer živi uporniško pleme Ibo. Pleme Ibo je kulturno in gospodarsko na višji stopnji, kot so plemena v severni Nigeriji, znana pod imenom Haussa. Je tudi po prirodi sposobnejše od drugih nigerijskih plemen, le da so severna nigerijska plemena bojevitejša in sposobnejša za vojaške operacije. Ni torej nekaj nepričakovanega, da zmagugejo v državljanski vojni. Pleme Ibo se je moralo umakniti celo iz svojega glavnega mesta Enu-gu. Sedaj živi v tropskih gozdovih v velikem pomanjkanju hrane in zdravil. Ker je med njimi dosti domačinov kristjanov, so začele cerkvene občine nabitati zanje hrano in zdravila. Tako akcijo je organiziral tudi Mednarodni rdeči
križ in poslal letalo z 10 tonami hrane in zdravil v Biafro. Letalo je tik pred pristankom treščilo na tla, blago je propadlo, posadka je mrtva. Ta slučaj je precej razburil evropsko javno mnenje. Širijo se namreč glasovi, da je bilo letalo sestreljeno od nigerijskega vojaštva. Nigerijska vlada noče namreč dovoliti neposredne dostave pošiljk plemenu Ibo, zahteva, da naj gredo pošiljke preko nje. Nigerijska cenralna vlada ima očiten manen, da pleme Ibo prisili k predaji z lakoto. Tako vojskovanje je nečloveško, zato tolika burja po Evropi. V Angliji ima radi tega tudi londonska vlada sitnosti, ker je z nigerijsko centralno vlado v dobrih zvezah. Ves čas ji namreč pošilja
orožje in vojne potrebščine.
Kako obupno mora biti stanje na področju plemenon Ibo, priča poročilo, da tam umre tedensko za lakoto okoli 3,000 ljudi in da bi Biafra rabilo dnevno 200 ton hrane, da ne bi ljudje umirali od lakote.
Pogajanja za mir so obtičala, ker vodniki Biafre ne zaupajo centralni vladi in zato nočejo položiti orožja. Nigerijska centralna vlada je nepopustljiva, začela pa bi hitro popuščati, ako bi London in Moskva skupaj pritisnila nanjo. Glavno politično in gospodarsko oporo ima namreč sedaj centralna nigerijska vlada v Londonu in Moskvi, ta dva ji dobavljata tudi večino orožja in drugih vojnih potrebščin. L A. j
Zadnje vesti
COLUMBUS, O. — V državni ječi v Londonu 18 milj od tu je prišlo ponoči do nemirov. Na prošnjo uprave je bilo poslanih tja 250 mož narodne garde.
TOKIO, Jap. — Pri volitvah v senat v nedeljo je liberalnodemokratska stranka predsednika vlade Sata odlično zmagala. Socialisti, ki so volivno borbo vodili največ s propagando proti Ameriki in japonski povezavi z njo, so se pri volitvah slabo odrezali.
CHICAGO, 111. — Od pretekle srede do ponedeljka je našlo smrt v prometnih nesrečah na cestah ZDA 620 oseb. Narodni varnostni svet je svaril avtomobiliste, da utegne število smrtnih nesreč doseči 700 do 800, če ne bodo vozniki dovolj pazljivi.
Iz Clevelanda :t in okolice j
Pozdravi iz Slovenije—
G. Vincenc in ga. Malka Povirk ter g. Lovro in ga. Ivanka Rozman pošiljajo svojim prijateljem pozdrave z Brezij v Sloveniji.
V sredah zaprto—
G. Miha Sršen sporoča, da bo njegova čevljarska delavnica na 7208% St. Clair Avenue vse jrede v juliju in avgustu zaprta.
Seja—
Klub slov. upokojencev na Holmes Avenue ima jutri, v sre-io, ob dveh popoldne svojo red-:o sejo v Slov. domu na Holmes Avenue. Seja je posebno važna zaradi razgovora o klubovem pikniku 14. avgusta na farmi sv. ložefa.
2uclidski upokojenci gredo na izlet—
Klub slov. upokojencev v Eu-:lidu vabi jutri svoje člane na zlet na farmo SNPJ na Heathe Ud. Na avtobusu je še nekaj prostorov. Kdor se želi peljati z njim, cena je v obe smeri $1, laj še danes kliče tajnika Johna Šamana, tel. 481-4871. Avtobus no odpeljal izpred SDD na Rentier Avenue jutri, v sredo, ob maj stih dopoldne.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri ob 7.30 zvečer sejo v običajnih prostorih.
žanimiva tekma—
Jutri, v sredo, ob osmih zvečer bo nastopilo v mestnem stadionu znano brazilsko nogometno moštvo Santos z najslavnejšim nogometašem sveta Pele-jem proti Stokers iz Clevelanda.
K molitvi—
Člani Društva Naj sv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj ob 7.30 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Aloisa Zakrajška.
Nixon pride—
Nocoj se pripelje v mesto R. Nixon, republikanski predsedniški kandidat, ki bo jutri opoldne govoril na Public Squaru.
Smrtna pošiljka—
Clevelandski učitelj, 23 let stari Daniel J. Ronek s 224 W. 32 St. je dobil preko Columbusu poštno pošiljko. Ko je to včeraj popoldne okoli treh, ko so je vrnil domov, odprl, je eksplodirala in ga ubila. Oblasti iščejo, kdo naj bi bil peklenski stroj poslal mlademu učitelju in zakaj.
Sterling Linder bo zaprl—
Znana veleblagovnica na Euclid Avenue in E. 13 St. Sterling Linder bo še pred koncem leta zaprla svoje prostore. Poslopje, kjer so ti nameščeni, je prodano. Namesto trgovine bodo zgradili moderno poslopje z uradi za banko in pisarne in motel s 400 sobami. Graditi ga bodo začeli prihodnje leto. Stal bo predvidoma od 11 do 12 milijonov dolarjev.
Francija preskuša atomsko orožje na Pacifiku
PARIZ, Fr. — Vlada je objavila, da je preteklo nedeljo razstrelila nekako atomsko bombo srednje velikosti na svojem preskuševališču v južnem Pacifiku.
Nedeljski preskus je bil prvi v vrsti, ki jih imajo v načrtu izvesti tekom julija in avgusta. Vrsta naj bi bila zaključena s preskusom prve francoske vodikove bombe.
I
KMEKISKA DOMOVIN A, JULY 9, 1968
Ameriška DoMiovm
•!' * -
6117 St. Clair Ave. — HKnderion 1-062R — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
""	NAROČNINA:
£& Združene države:
i $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 1 meaaca Ka Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
f	SUBSCRIPTION SATES:
United States:
f $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
I $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months f:	Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
on	No. 130 Tuesday, July 9, 1968
Pred 35 leti najveiji slovenski pevski naslop
v Ameriki
CLEVELAND, O. — Fotografija, ki jo vidite na tej strani, je bila posneta na dan nastopa Skupnih pevskih zborov dne 9. julija 1933 na prostorih Društvenega doma v Euclidu.
Kot ze večkrat poprej e, sem tudi 6. junija 1968 korakal čez to zemljišče ter si v duhu predstavljal to sliko. Obstal sem ravno tam, kjer je slikar to sliko posnel, ter o njej premišljeval.
“Kaj si tako zamišljen, France?” sem začul glas uglednega rojaka Jožeta Birka. Vesel sem bil tega snidenja. Po dolgih letih sva si krepko stisnila roki. Nato me je Jože vprašal, kaj imam v mislih.
Podal sem mu iz zavitka to sliko, ob pogledu na njo se je vzradostilo njegovo srce ter je Vzkliknil:	“Krasna slika!” Jaz
sem dodal:	“Krasna je ali za
njeno krasoto naši ljudje ne ve* do. Pietintrideset let je ležala v predalu moje pisalne mize, sedaj je moja želja, da se ljudem pokaže,” Jože je rekel: “Strinjam se s Teboj. Zelo lepo bi bilo, ako bi sliko poslali tudi v našo rojstno domovino.” — Nato mi je izročil velikodušen dar za pokritje stroškov klišeja, ostalo sem pa dodal jaz.
Dragi Jože! Od ustanovitve Skupnih pevskih zborov do razpusta teh smo Ti in jaz ter pok.
Mike Lah sodelovali pod imenom triperesna deteljica, kot je to pok. Mike Lah vedno poudar-J mogoče spraviti skupaj, ako ne
— Združila naju je SLOVENSKA PESEM! Zopet en dokaz, da slovenska pesem nas, ki živimo izven rojstne domovine, združuje! Dal Bog, da bi tako o-stalo, dokler slovenski človek po zemeljski obli hodi.
Zgodovina Skupnih pevskih zborov
Proti koncu leta 1932 se j precej govorilo in tudi pisalo o skupnem nastopu jugoslovanskih pevskih zborov v Ohiu. Iniciator te ideje, pevovodja “Našega doma” iz Loraina Louis Seme, je napisal nekaj člankov o tem in tudi mene pritegnil v to razpravo.
“Ali bomo imeli skupen pevski nastop pevskih zborov?” je bilo ime članku, ki sem ga poslal za priobčitev v Ameriško Domovino. Članek je prišel v javnost dne 1. marca 1933 ter se glasi: “Naši starejši pevci se z veseljem spominjajo onih dni, ko so nastopali v javnosti pod imenom “Pevska zveza”. To je bilo še ona leta, ko smo mi, mlajši pevci poslušali akorde grmečih bojnih havbic ter melodije strojnih pušk in šfapnelov na bojnih poljanah. Ko je polegla bojna vihra, se je tudi nacionalizem umaknil in se je navdušenje za skupne pevske nastope poleglo. Od časa do časa sami sebe vprašamo: Ali bi.bilo
jal. Ko so bili Skupni pevski zbori razpuščeni, so se najina pota ločila. Kjer si Ti sodeloval, mene ni bilo zraven, kjer sem pa jaz bil aktiven, Tebe ni bilo naokrog. Po petintridesetih letih sva zopet postala prijatelja.
vse, pa vsaj del jugoslovanskih pevskih zborov, da bi se strnili v eno pevsko skupino pod imenom Pevska zveža?
Pevski zbori, spadajoči pod ustanovo “Pevska zveza”, so priredil pevski koncert leta 1916 v
Johnstownu, Pa., iz katerega so odnesli prvo nagrado pevci in pevke zbora ZVON iz Forest City, Pa. Zborovodja je bil Peter Srnovršnik, dolgoletni organist fare sv. Vida v Clevelandu. S ponosom reči smem, da je pevski zbor ZVON v Forest City, Pa., bil prvi, pri katerem sem se začel učiti petja.
Da bo bolj držalo, naj podam nekoliko zgodovine, kako je ideja za skupne pevske nastope bila med nami vedno živa. — Pevski zbor ZVON je obhajal 28. decembra 1924 v S.N.D. v New-burgu desetletnico svojega obstanka. Proslave so se udeležili pevski zbori SLOVENIJA, SOČA in LIRA. ZVON je proizvajal težko Jeftejevo prisego, drugi zbori šo pa nastopili z bolj lahkimi skladbami. Lep pevski večer je bil kljub temu, da je pritiskal tisti dan hud mraz. Na omenjeni večer se je tudi porodila ideja za nastop skupnih pevskih zborov. Na pobudo g. Kogoja je bil sklican sestanek. Sešli smo se v njegovi hiši neke nedelje v januarju 1925. Zastopani so bili pevski zbori LIRA, ZVON, SOČA in SLOVENIJA. G. Kogoj je pojasnil, zakaj smo se sešli in kakšen pomen naj bi imel naš sestanek. Naglasil je, da je žal, da se niso odzvali vsi pevski zbori. Mogoče si niso na jasnem, je rekel, kakšno stališče bomo zavzemali v skupnem pevskem nastopu. Naj omenim takoj, da naš namen je proslaviti našo pesem in nič drugega. — Med drugim je g. Kogoj tudi o-menil: “Nihče naj se misli, da nameravam jaz pritegniti slovensko pesem v kakšne verske svrhe. Vsaj kdor me pozna, si ne more kaj takega misliti. Ravno-tako je nesmiselno misliti, da bi naš Peter Srnovršnik, pevovodja “Lire” ali pa Peter Simčič, pevovodja “Slovenije” poveličevala socijalizem. G. Martin Rakar, pevovodja Soče, ni bil navzoč.
Rezultat omenjenega sestanka je bil, da smo že 7. junija 1925 priredili pevski koncert v SND na St. Clair Ave. Vkljub neznosni vročini se je občinstvo odzvalo še precej povoljno. Celo gmotni uspeh smo imeli, da ne govorim o moralnem. Odbor skupnih pevskih zborov je ob tej priliki izdal krasne programe z bogato vsebino ter slikami posameznih pevskih zborov. V svoji spomenici g. Kogoj piše: “Pesem je ona, kjer se lahko združimo vsi, vsi se namreč čutimo Slovence.” Dalje piše: “Brez ozira, kaj ste, pridite na ta koncert, ker pesem vam je ljuba in mila. In pričakujemo tudi, da bo ta koncert dal podlago še večjemu združenju na polju pevske umetnosti in delo-
vanja, da se v prihodnje pokažemo še bolj pripravljeni podati občinstvu lepo slovensko pesem.”
Nato je nastal za skupne pevske nastope osem let dolg zastoj. Šele Louis Šeme s svojimi navdušenimi dopisi za skupne pevske nastope ga je porinil z mrtve točke. Oglasil se je Martin Rakar v prilog pevske zveze. Mike Lah je 4. marca 1933 ognjevito pisal o lepoti slovenske pesmi odnosno za mogočen nastop pevskih zborov.. Le g. Kogoj je bil v tem oziru skeptičen. Dne 15. februarja 1933 je g. Kogoj napisal članek za list Ameriška Domovina pod imenom “Glede pevske zveze”. En odlomek tistega članka se glasi: “Zelo bo trd oreh za streti, da se zbližamo. Pevski zbori zagovarjajo v prvi vrsti vero, nato narodnost in potem pa kaj še vse, ni za naštevat. Pod zastavo pesmi vlečejo narod na vse mogoče različne stranke.” — Na to Kogojevo izjavo sem jaz 1. marca 1933 dal to sledečo izjavo: “Sleherni Slovenec, ki se zanima za petje, ve, oziroma bi moral vedeti, da je v Clevelandu 12 aktivnih pevskih zborov. Izmed teh dvanajstih zborov so štirje, ki gojijo cerkveno petje in poleg tega tudi narodno. Čudim se, kako more g. Kogoj priti s tako izjavo na dan, da pevski zbori zagovarjajo v prvi vrsti vero. Priznam, da je cerkvenim pevskim zborom v prvi vrsti za lepo cerkveno petje, saj drugače bi ne bili vredni tega imena. Priznati pa mora vsak, kdor še ni že ves prepojen s protiverskim fanatizmom, da cerkveni pevci ravno tako delujejo za narod, če ne še bolj. Tako je z našo ILIRIJO, nič drugače s SLOVENIJO in LIRO in cerkvenim zborom pri Sv. Kristini. Cerkvenemu pevskemu zboru je nabožno petje enako ljubo kot narodne popevke, ker oboje izhaja iz naroda.”
Naj priobčim še eno pojasnilo, priobčeno v Ameriški Domovini 24. januarja 1933 po L. Še-metu: “Da nisem začel na pravem mestu, mi je zelo žal, kajti s tem sem mogoče stvari več škodoval, kot koristil. Vsekakor sem imel le čist in nesebičen namen in pri tem bom tudi vztrajal. Želim in prosim, da naj kdo začne na pravem mestu in ga bom v vsej svoji skromnosti nesebično podpiral.” — Po vsestranskem prizadevanju tistih, ki so se za to plemenito idejo zavzeli, so bili Skupni pevski zbori v čitalnici SND na St. Clair Ave. dne 15. marca 1933 poklicani v življenje. — V odbor so bili izvoljeni:
Predsednik Mike Lah
— SOČA
tajnik Joseph Birk
— SAMOSTOJNA ZARJA blagajnik Frank Kovačič
— ILIRIJA pevovodja Louis Šeme
— NAŠ DOM
Nešteto sestankov smo imeli potem, ko smo se strnili vsi v celoto, ker smo se z brzimi koraki bližali dnevu praznika naše slovenske pesmi. Vsi skupaj smo se potrudili, kar je bilo v naši moči, da bi bil uspeh zares lep!
Napočil je tako težko pričakovani dan, Dan slovenske pesmi! Danes poteka petintrideset let. Stara prišlo vica, da imajo pevce Bog in ljudje radi, se je tudi tisto nedeljo uresničila. Vreme za ta slavnostni dan je bilo naravnost idealno, dasi nekoliko vetrovno. Zgodnje jutro sicer ni bilo povsem “rožmarinovo”, ker so veslali pod milim nebom sivi oblaki, toda poznejše in popoldanske ure so bile res “nageljnov” ’dam.
Ob pol treh popoldne je bil obširen vrt Jug. društvenega doma v Euclidu natrpan slovenskega občinstva, ki je nestrpno pričakovalo, da zaori naša krasna slovenska pesem v prelestni poletni dan. (Tukaj naj omenim sledeče: Po posredovanju Ameriške Domovine je mestna vlada v Clevelandu dala na razpolago ogromno pevsko tribuno za 450 pevcev in pevk. Poleg tega je dal direktor parkov Clevelanda Mr. Matm, rodom Slovak, mnogo miz in klopi iz mestnih parkov. Tako nam je bilo mogoče postaviti to ogromno pevsko tribuno. Dva dni smo jo postavljali ter končno z zelenjem okrasili. Kot poje pesem “Ljubezen in pamlad”: z zelenjem, z zelenjem te okrasim.) — Ko so se na o-gromni tribuni razprostrli pevci in pevke devetih pevskih zborov in to po abecednem redu: ADRIJA - Euclid, CVET - Newburgh, EDINOST - Cleveland, NAŠ DOM - Lorain, ILIRIJA -Collinwood, JADRAN - Collin-wood, SOČA - Collinwood, SAMOSTOJNA ZARJA - Cleveland, ZVON - Newburgh, jih je bilo skoro 500' pevcev in pevk. Pozdravil jih je Mihael Lah v vzvišenih in krasno zamišljenih besedah ter vse navzoče občinstvo, potem pa pevovodje skupnih zborov.
Za njim je stopil na oder, ki je bil pripravljen za dirigenta, g. Louis Šeme. Šest krasnih pesmi so zapeli:
1.	“Naše gore”, skladba Foer-
sterja;
2.	“Pogled v nedolžno oko”, delo
Vodopivca;
3.	“Morje Adrijansko”, veličast-
na skladba Hajdriha;
4.	“Slovenec, Srb, Hrvat”, Vil-
harjeva pesem;
5.	“Spet ptice pojo”, koroška na-
rodna;
6.	“Nazaj v planinski raj”, kras-
no delo Medveda.
Prvo, peto in šesto so zapeli skupni zbori, drugo je zapel ženski zbor, tretjo in četrto pa moški zbor.
Vse pesmi so bile krasno pro-izvajane ter sprejete v srca naših ljudi z nepopisnim veseljem. Pa popolnoma upravičeno je bila biser tega prekrasnega festivala koroška narodna “Spet ptice pojo”! To pesem smo morali na zahtevo občinstva ponoviti.
To je bil dan triumfa slovenske vokalne glasbe, praznik zmagovitega pohoda slovenske pesmi... “Rožmarinovo jutro” in “nageljnov dan” naše celokupne sloven ske metropole. Zublji navdušenja so švigali do neba! Duše so vriskale nad o-pojem naše veličastne pesmi, srca so plamtela od vseužigajoči lepoti veličastnih akordov. — Pred zaključno točko je 6-letna Jožica Kovačič v ljubki narodni noši podala šopek cvetlic dirigentu skupnih zborov g. Louis Šemetu.
Nastop je bil veličasten, ljudje tako navdušeni, da so bili mnenja, da je sedaj led prebit in ledina izorana. Poslej se bodo lažje rezale brazde naše kulturne pevske njive, ki naj obilno rodi prežlahtno setev slovenske poezije.
Medtem pa so vsi tisti, ki so od začetka delovali v prid Skupnih pevskih zborov, vedeli, oziroma slutili, da bo to prvi in zadnji nastop! Ako bi jaz bil v pevski teoriji tako dobro podkovan, kot poznam pevsko dušo, bi vsako novo pesem, ki jo dobim v roke in jo naš Martin parkrat preigra, takoj do vse potankosti doumel in znal. Redki so pevci, ki bodo pohvalo izrekli tudi pevskemu zboru, ki pri njem ne sodelujejo. Gledališka igralka Cvetana, ki nastopa kot namišljena ciganka v igri Cigani s pravo žensko nečimernostjo, zabrusi na sodniji sodniku v obraz: pa mi smo boljši! Več ali manj je skoro vsak pevec Cvetani v sorodstvu. Svoj zbor hvali, tujega graja. DEVET pevskih zborov združiti v eno zaokroženo celoto ter skupaj harmonično delovati, je bilo mogoče samo ENKRAT.
Ko mi je bila na ustanovni seji skupnih pevskih zborov podana odgovornost finančnega tajnika, sem z vso svojo energijo deloval za skupne pevske zbore. Zakaj? Tisti čas so bili vsi tisti, ki so brenkali na napredne strune, mnenja, da veren človek ne šteje na kulturnem polju nič več kot dve — veliki ničli! Kot zastopnik cer k v enega pevskega
zbora sem bil postavljen na preizkušnjo. Vkljub velikemu delu, vkljub vsestranskem razočaranju me sladi zavest, da sem delal za dobro stvar.
Takoj po skupnem nastopu pevskih zborov se je opazila mlačnost med zborovimi zastopniki. Sprva ni to veliko vplivalo na nekatere, vendar se je končno ta mlačnost, ta bolezen, prijela vseh, tudi onih, ki so se najbolj zavzemali za to lepo u-stanovo.
Dne 22. junija 1934 sem v listu Ameriška Domovina izlil vso svojo bol in izjavil sledeče: Bil sem za skupne pevske zbore, še predno so ti bili ustanovljeni in ves čas njih obstoja sem za nje deloval. Ampak človek se ni rodil samo zato, da bi vse svoje moči posvetil narodu v škodo svojemu zdravju in v škodo svoji družinski skupnosti.
Zadnji sestanek se je vršil dne 25. februarja 1935 na stanovanju Joa Planinca, ki je zastopal pevski zbor JADRAN. Na omenjenem domu sefh bil razrešen položaja finančnega tajnika Skupnih pevskih zborov.
ZAKLJUČEK: Ne glede, ob kateri uri ..korakam čez zemljišče Amer.-Jug. Centra, mi živo stopi pred oči ona veličastna slika 450 pevcev in pevk. Samo enkrat nam je bilo dano to in omogočeno, a nikdar ne bomo doživeli take opojnosti slovenske pesmi, kot smo jo 9. julija 1933. *
FINALE: Moji življenjski koraki se nagibajo k zatonu, kot večerna zarja. Ko se oziram nazaj v preteklost ter motrim svoje delovnje na polju slovenske pesmi, mi je lahko pri srcu. Svoj pevski talent, v kolikor smem trditi, da ga po božji Previdnosti posedujem, sem porabil kot cerkveni pevec v božjo čast, kot zaveden Slovenec in pevec pa za dobrobit mojemu narodu, iz katerega izhajam, pa končno tudi sebi v veselje. Nikdar več ne bom pisal o lepoti slovenske pesmi, odnosno o skupnih slovenskih zborih. Kmalu bom postal član naj večjega pevskega zbora in pri tem zboru bom na vse veke pel tam gori na nebeških poljanah: Slava Bogu na višavah in mir ljudem, ki so blage volje!
FRANK KOVAČIČ, finančni tajnik bivših
Skupnih slov. pevskih zborov v Clevelandu, Ohio, U.S.A.
------o-----
Veliko število kosti
BALTIMORE, Ma. — Človeško telo ima okoli 200 kosti, od tega jih je 74 v glavi, vratu in telesu, ostale pa v rokah in no-

XMEBJ3KS DOHOTETH,
KANADSKA DDMDVINA
Iz slovenskega Toronta
Dr. Jakob Kolarič, C.M.
pridigar in pisatelj
V Kanadski Domovini od 25. junija letos je bilo omenjeno, da je na praznik sv. Petra in Pavla prvi slovenski župnik v Kanadi praznoval 40-letnico mašništva in sicer skrito, tam v tihoti koroške zemlje. Kadar govorimo ali pišemo o dr. Kolariču, ne smemo pozabiti še ene njegove lastnosti, ki ga brez dvoma dela velikega: dober cerkveni govornik je in pisatelj, o boje predvsem zato, da bi širil božje kraljestvo v dušah. Ko je pred desetimi leti obhajal 30 letnico mašništva, mu je tedanji njegov kaplan g. J. Kopač CM v slavnostnem govoru takole spregovoril:
“Naj se dotalknem jubilantove Učeniške službe. Je eden redkih 'Slov. duhovnikov, morda celo edini, da je vseh 30 let duhovniške službe svoje pridige in Verska predavanja vedno pisal in da še ni nikdar stopil na prižnico nepripravljen, ne da bi bil svojo pridigo spisal v celoti ali Vsaj v glavnih točkah. Koliko dobre volje in žive zavesti o Važnosti pridigarske službe je potrebno, da duhovnik vedno dobro pripravljen stopa na prižnico, ve le tisti dušni pastir, ki ima opravka s pridiganjem poleg vsega drugega dela in skrbi v svoji obsežni župniji. Da je mogel g. Kolarič ostati kot govornik vseh 30 let na višini, vedno izviren in privlačen, da se ni ponavljal, da so bile njegove pridige vedno vsebinsko bogate in prepričljive, je sad predvsem njegovih stanovitnih naporov in neprestanega bogatenja duše z branjem najnovejšnh duhovnih knjig in z vsakdanjim premišljevanjem verskih resnic.
Pa g. Kolarič ni širil božje besede le z govorjeno besedo, ampak tudi s peresom. Njegovo temeljito znanje slovenske slovnice in njegov jasen ter gladek slog ga priporočata kot dobrega slovenskega pisatelja...”
Gornje besede držijo še danes in verjetno danes še bolj, ker se mu ob 40 letnici mašništva ni treba ubadati z župnijskimi posli in ima ves čas samo za pridiganje in pisanje. Zadnje njegovo delo, ki je med nami je prvi del življenjepiša škofa dr. Gregorija Rožmana. Jubilant ima lahko zadoščenje, da se njegova pisana dela med Slovenci v Kanadi najhitreje prodajo.
Por.
nazaj v taborišče.
V Salzburg (Solnograd) smo prvi podpredsednik “Društva se pripeljali že pozno zvečer. Slovenski Dom”. Sin Janez, Tam smo pa morali izstopiti z mladi diplomiranec, je prišel za vso prtljago. Odpeljali so nas v očetom leta 1954 in sicer z mamo kasarno — imena se ne spomin tremi sestrami, ki so danes mm — in nam odkazali sobo, ki že vse poročene. 4 razrede ljud- ie bila vsa živa stenic. Stene zi-ske sole je Janez dokončal v, du so bile vse rdeče od pobitega
Kratke novice
AKADEMSKI USPEH. — 30. maja letos je graduiral na torontski univerzi g. Janez Marn. Mladi diplomiranec je sin g-Ivana in ge. Silve Marn. Njegov oče je prišel v Kanado pred 20 leti in je danes znana in spoštovana osebnost v slovenski skupnosti. Trenutno je predsednik “Društva Slovencev Baraga” in
Najnovejše GRAMOFONSKE PLOŠČE iz starega kraja, televizijske in radijske aparate, pisalne ih šivalne stroje, hladilnike, pralnike, plinske in električne štedilnike, foto in filmske aparate, kot tudi vso hišno opremo prodajamo na odplačilo po zelo ugodnih pogojih. Obrnite se s polnim zaupanjem na nas v svojem jeziku.
COMET RADIO 555 St. Clair Avc. W.
Toronto 10. Out. Canada 535-7260
Sloveniji, ostale študije pa v Torontu, kjer je letos dosegel prvi akademski naslov. Naše čestitke in Bog daj srečo pri vseh nadaljnih prizadevanjih. Tudi Janez daje svoje sposobnosti in svoj čas na razpolago slovenski skupnosti. Trenutno je tajnik Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij in učitelj na slovenski šoli v župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo.
*
OBČNI ZBOR DRUŠTVA SLOVENSKI DOM. — V soboto 22. junija 1968 so se zbrali člani “Društva slovenski dom” v društvenih prostorih na svoj redni letni občni zbor. Slišali so poročila odbornikov o delovanju doma v pretekli poslovni dobi in o finančnem stanju ter so izvolili nov odbor. Novemu odboru zopet predseduje g. Lojze Dolenc. Na občnem zboru je prevladovalo splošno mnenje, da je bilo delo odbora v pretekli poslovni dobi razgibano in uspešno. Zato je bilo mogoče tudi odplačati precej dolga.
*
OBISK Z DIVJEGA ZABADA. — 19. junija 1968. je prihitel v Toronto gospod Alojzij Breznik, ki župnikuje v Uniontown, Wash., torej na daljnem, divjem zapadu. V Toronto je prišel obiskat svoje prijatelje, ki jih je srečal na begunski poti v Evropi Ne samo srečal, z njimi je preživel tudi nekaj lepih let. G. Breznik, hvala lepa za obisk; le škoda, da je bil tako kratek. Srečanje ljudi, ki se razumejo in se radi imajo je navadno res samo kratkotrajno. Divji zapad na g. Breznika ni še prav nič vplival. Še vedno je dobra, blaga duša, kakršnega so dale Slovenske gorice. V Torontu si je g. Breznik ogledal nekaj zanimivosti mesta in obe slovenski cerkvi. Sprejel ga je tudi slovenski duhovnik g. F. Skumavc in mu razkazal veliko novo hrvatsko cerkev, posvečeno Kraljici Hr-vatske. Bog daj zopetnega snidenja!	Por.
Oh	prihoda
w itati®
(Konec)
Tako smo dočakali dan, ko smo se poslovili od sotrpinov v taborišču, naložili so nas na tovorne avtomobile in po enournem čakanju odpeljali na kolodvor. Tam so nam po daljšem odmoru odkazali prostor na vlaku, potom pa zopet čakanje tako dolgo, da so v taboriščn zvedeli, da smo še vedno tam in dobra gospa dr. Pucova nam je poslala kar precej veliko ročko (kanglo) sladke bele kave. Prinesel jo je njen sin Franci, sedaj dr. F. Puc Jr. v Chicagu, 111. Kako je takrat to zmogla, ne vem. Mi smo je bili zelo potrebni in smo ji še danes hvaležni zanjo. Franci je potem počakal do odhoda vlada in se tako počasi poslavljal od nas, da bi skoraj nastala nesreča. Odskočil je iz vlaka šele, ko je bil že skoraj v polni brzini. Zelo rad bi šel z nami naprej, ne pa
mrčesa in po njih so lezle stenice tudi podnevi, ne samo ponoči. V tej kasarni smo potem ostali celi mesec. To pa zato, ker je emigracijski urad v Ottavi čakal, da je bila voznina po $200 za osebo v naprej plačana. Vsi posamezniki, ki so bili sprejeti kot delovne moči, so imeli vožnjo zastonj, družine s šoloobveznimi otroci smo pa morali vožnjo plačati. Predno so uredili škof Webster s karmeličankami, ki tega niso hotele plačati, in potem z bratom v Ameriki glede plačila, je poteklo mesec dni. Potem šele so nas poslali dalje in mi smo imeli $1800 dolga v Kanadi, predno smo vanjo dospeli.
Vožnja po morju je bila slaba in razen žene smo bili vsi zelo bolni. Za čuda je pa to vožnjo žena lahko prenašala. Jaz sem takrat sklenil, da ne grem prej nazaj, da bodo naredili most ali vsaj brv čez morje.
Ko smo prišli v Halifax, smo zelo občudovali lep visok kruh in lahko smo ga dobili brez kart, kolikor smo ga hoteli. Nič mu nismo prizanašali. Rdeči križ nam je namreč razdelil nekaj denarja namesto hrane do Toronta. In za ta denar smo kupovali kruh in smo enega peka v Halifaxu popolnoma posušili. Ne prej in ne pozneje se mi ni zdel kruh tako lep, tako dober in tolike vrednostijkakor takrat v Halifaxu.
V Torontu nas je na kolodvoru pričakal brat p. Bernard in z njini je bila gospa Haj din jakova. Kdo izmed prvih beguncev se je ne spominja? In kdo ni poznal dobre mame, gospe Hajdi-njakove, kako nam je bila dobra
in bila vedno in v vsem priprav Ijena pomagati vsakemu, ki je bil v potrebi in koliko se jih je nasitilo pri njeni mizi. Ura je bila malo čez sedmo zjutraj, ko smo dospeli v Toronto. Najprej smo šli z bratom k sestram karmeličankam, da smo se predstavili in v samostanski kapeli je brat opravil mašo, pri kateri smo se zahvalili Bogu za srečen prihod v Kanado. Po maši smo imeli pri sestrah zajtrk, za opoldan smo pa bili pobavljeni k Hajdinjaku na kosilo. Bilo je osmega septembra — petek. Gospa nam je pripravila ogromno skledo ocvrtih rib in vse smo pospravili. Poznala je že od čorbe razširjene želodce prihajajočih beguncev.
Ker sta bila domenjena škof Webster in moj brat, da nas bo prišel popoldan ob treh pogledat k Hajdinjaku in da bo sina Lojzeta kar tam sprejel za v semenišče. Mudilo se je, ker so se predavanja v semenišču že par dni vršila. Za to priliko je gospa Haj dinj akova dala tri najlepše kose ribe v pečico, da bo z njimi postregla škofu. Ko smo se zunaj na verandi predstavili škofu, se mu za vso dobroto zahvalili in je bilo dogovorjeno radi sina in semenišča, je povabila gospa škofa v jedilnico, da bi mu postregla z ribami. Prinesla je na mizo ves pribor in škof se je vsedel za mizo; ko pa je šla gospa po ribe, da bi jih prinesla, pa rib ni bilo nikjer. Vse je premislila in pretaknila, a rib nikjer. Neznansko ji je bilo nerodno in se je opravičevala s solznimi očmi. Škof jo je tolažil, da to ni prav nič hudega in se smejal ter ji priporočil, naj kar pozabi na to, da bi tako tudi on napravil.
Kmalu nato, ko je škof že odšel, je pa prišel iz gornje svoje sobe njen sin Ciril in povedal, da, ko se je vrnil iz šole domov, je pogledal v pečico, kot je to navadno storil in nič hudega sluteč tiste tri kose ribe pojedel.
NA HODULJAH — Bruce Forsythe se je spravil na primerne hodulje, da je Anthony Newley bolj podoben otroku. Prizor je iz novega angleškega filma.
Seveda smo se vsi razen gospe smejali in tudi škof je kmalu zvedel, kam so ribe, zanj pripravljene, prešle. Ciril se je pa kar dobro počutil s polnim želodcem.
Zvečer smo se potem odpeljali na farmo. Bilo je že temačno, ko smo prispeli tja. Radi bi si še isti večer ogledali vse, pa nam je radovednost preprečila tema. Videli smo le toliko, da je bilo vse zelo opuščeno in zanemarjeno. Njive neizorane in na gosto zaraščene s plevelom. Farma je bila takrat ob robu mesta, od Hajdinjaka oddaljena 17 milj. Zdaj je pa že vsa razprodana, sparcelirana, zazidana in že precej znotraj v mestu, jezerce zasuto in divna dolina ob potoku precej razruvana in mnogo dreves posekanih. Mnogi obiskovalci se boste še spomnili, koliko jabolk je ležalo v jeseni po dolini; tam na levo pod bregom kar na debelo. Za trg niso bile, kar niso bile nič oskrbovane. Pač smo jih pa nabrali vsako leto za tovorni avto in jih peljali v mlin in prešo za mošt (tovko-vec). Vsako leto smo napolnili par sodov tega tovkovca ter potem postregli mnogim obiskovalcem — izletnikom — iz Toronta. Seveda Slovencem emigrantom, ki smo se poznali še od doma ali smo se spoznali v taboriščih in ti so pripeljali s seboj še svoje prijatelje, tako da je bilo vedno prijetno, živahno in veselo zlasti ob nedeljah pri nas. Tovkovec smo pili in marsikakšno zinili.
Takrat nismo imeli Slovenci v Torontu še nikakih prostorov, zato je bila marsikaka slovenska prireditev na tej farmi. Mislim, da je bila ena tombola, par srečelovov, Krščanski demokratje so imeli v dvorani shod, K. A. je imela dvakrat duhovne vaje, vršili so se razni pikniki itd.
V poletnih mesecih smo imeli tudi dnevno ali vsaj ob nedeljah skozi par let v kapeli-dvorani mašo. Ta se je vršila radi počitniške kolonije otrok šolarjev, ki so jih oskrbovale karmeličanke. Vsako leto jih je bilo blizu 100. Pozneje se je ta maša vršila v cerkvi, ki so jo dale sezidati karmeličanke, ki je pa le malo let služila svojemu namenu. Že pred par leti je bila opuščena in sedaj ima neko podjetje v njej skladišče. To povem zato, ker ste mnogi, ki ste prihajali na farmo, bili tudi v tej cekrvici pri sv. maši.
Spominjam se večkrat tistih časov iz prvih let po prihodu v Kanado, kako smo bili prijatelji in z malim zadovoljni. Ob tovkovcu in kruhu smo bili tako dobre volje kot potem nikdar več. Nič nismo politizirali, nič uganjali klikarstva. Bili smo samo protikomunisti in nič drugega. Pa smo se počasi tako nekam razšli in odtujili. Mnogokrat mi je dolgčas po tistih časih in želim si imeti zopet kdaj vse tiste prijatelje okrog sebe. Le kje bi se zbrali in skupaj prišli?
Denimo na stran vsaj za en dan vse neprilike in težave, odložimo za en dan vse skrbi in težo dneva in se zberimo na slovenskem letovišču pri Boltonu, da si boipo segli v roke in prijateljsko izmenjali nekaj misli. In ta dan naj bo 28. julij — zadnja nedelja v juliju, na IX. SLOVENSKEM DNEVU.
Lojze Ambrožič,, st.
Kot zvoni v Kremlju, lake odmeva v Beli hiii
WASHINGTON, D.C. — Zgodilo se je že lani, da so v Kremlju prav kmalu pregledali vso škodo, ki jo ima Egipt od lanske zgubljene vojne z Izraelom. Za Moskvo pomeni ta škoda tudi zmanjšano vrednost Egipta kot političnega in gospodarskega dolžnika, kajti Moskva je “investirala” v Egipt nekaj sto milijonov dolarjev in bi jih seveda rada dobila v doglednem času nazaj. Na kaj takega trezne glave v Kremlju zaenkrat niti ne mislijo, menijo pa, da bi moral Naser bolj vpoštevati stvarnost kot arabsko domišljijo. V ta namen so ga sedaj že drugič po zgubljeni vojni povabili v Moskvo na razgovore. Razgovori so morali biti važni, kajti z ruske strani so se jih udeleževali kar trije naj višji rdeči vrhovi Brež-njev, Podgorny in Kosygin, niti zunanji minister Gr omiko ni prišel do prave besede.
Vsi so pričakovali, da bo sedanji sestanek v Moskvi pomenil začetek pogajanj za politično končanje zgubljene izraelsko-arabske vojne, pa ni bilo iz tega nič. V zadnjem uradnem poročilu so v Moskvi kar prešli vprašanje iskanja pota do miru v arabskem svetu. To je tudi razumljivo. Naser osebno bi bil najbrže pripravljen na pogajanja, toda je politično preslab zanje. Saj je njegov režim priznal, da so na Naserja v kratkem času nameravali napraviti kar dva atentata, pa so bile priprave za zaroti pravočasno odkrite. To je hud poper za Moskvo. Ako zmanjka Naserja, kakšen režim bo pa dežela dobila po njegovem odhodu. S tem si moskovska diplomacija najbolj beli glavo.
V Beli hiši so seveda z vso pozornostjo sledili razgovorom v Moskvi. Tudi Johnson i m a isto željo kot Brežnjev, Kosygin in dr., namreč mir v arabskem svetu. Ko je postalo jasno, da Naser ne more biti pripravljen za mirovne razgovore, je Johnsonova administracija kar hitro prodala Izraelu še dodatno količino raket Hawk, ki jih instrumenti lahko poženejo z oporišč, da potem iščejo sovražna vojna letala. Take rakete mora Izrael imeti za rezervo. Zgodi se namreč lahko, da bi Izrael imel posebno smolo in zgubil v novi vojni veliko svojih vojnih letal. V tem slučaju bi se mogel braniti proti egiptovskim vojnim letalom le s Hawk raketami.
Ako bil mednaroden položaj drugačen, bi levičarji vsega sveta vpili proti ameriškemu “imperijalizmu” in njegovemu izraelskemu satelitu. Pa je vse mirno, saj je Naserjeva politika omogočila ameriško prodajo Hawk raket izraelski vladi.
predsedniškega kandidata.
Komunistična partija smatra, da bo črna kandidatinja pritegnila vsaj nekaj nezadovoljnih črnih volivcev. Črna kandidatinja naj bi bila tudi dokaz, kako važnost polaga Komunistična partija na “črnski osvobodilni boj” v Združenih državah.
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
CLEVELAND, O.
DELO DOBIJO
Oskrbnik
Iščemo dvojico, da bi skrbela za poslopje, na razpolago SVa sob. Kličite KE 1-8092.
(132)
Moški dobijo delo
Oskrbnik
Iščemo oskrbnika za 14 stanovanjsko hišo v Cleveland Hts. Kličite YE 2-8757.	—(131)
MALI OGLASI
Komunistična partija imenovala kandidatinjo za predsednika ZDA
NEW YORK, N.Y. — Od leta 1940 Komunistična partija do letos ni nikdar postavila kandidata za predsednika ZDA, razpoloženje za kaj takega se ji ni zdelo primerno. Sedaj smatra, da je to toliko spremenjeno, da lahko zopet javno nastopa. Tako je na štiridnevni konvenciji pretekli teden izbrala novo vodstvo, na katerega čelu je ostal stari preskušeni Gus Hall kot glavni sekretar. Mrs. Charlene Mitchell, 38 let staro črnko, pravnukinjo sužnja in skozi 22 let članico Komunistične partije je ta imenovala za svojega
Lastnik prodaja
Eno dvodružinsko hišo, 5-5, in eno enodružinsko hišo, 7, na enem lotu, na 6765 Bonna Ave. Oglasite se osebno ali kličite 391-3720.
(11,12,17,18,19 jul.)
BARVAM
hiše zunaj in znotraj. Kličite 432-0219.
-(133)
Na potovanje
Katerega zanima izlet z busom v Yellowstone, San Francisco, Fontana, Salt Lake, Las Vegas, Grand Canyon in še več zanimivih krajev, naj pokliče do 10. julija Mary Bučar 851-1569.
Naprodaj
spalna oprava, davenport, lampe, šivalni stroj, in Kenmore pral-nik. Poceni, radi selitve. Na 13612 Aspinwall Ave. 681-3745.
(131)
Dobre kupčije
blizu E. 156 St. in Lake Shore Elvd. hiša pet sob, $13,500.
E. 76 St.
hiša šest lepih sob, $6900.
Carl Ave.
dve hiše na enem lotu, vsaka za dve družine, v lepem stanju, cena zmerna.
V	Mentor
blizu bulevarda, lep lot, $3900. Improvements in.
V	Madison
4% sobni bungalow, polna klet, dva zaprte verande, dva akra zemlje, zmerna cena.
V	Madison
na tlakani cesti, 30 akrov dobre zemlje, 850 čevljev frontage.
JOHN KNIFIC REALTY 820 E. 185 St.
481-9980
(131)
V najem
Oddamo 2 sobi. Kličite 431-0610
(132)
Lastnik prodaja
Prodajam brez posredovalca Colonial hišo, zidano, 3 spalnice, papirana, 2 ognjišči, kurjava na vročo vodo, IVs kopalnice, dnevna soba; za $29,900. Kličite torek, sreda, četrtek RE 2-9254. 21600 Kennison Ave. iz 222 St.
(9,10.11,12,15 jul)
Stanovanje oddajo
Trisobno, na novo dekorirano stanovanje, zgoraj oddajo v bližini sv. Vida. Kličite EX 1-7562.
(130,133)
VABILO NA IX. SLOVENSKI DAN V KANADI
V NEDELJO, 28. JULIJA 1968, NA SLOVENSKEM LETOVIŠČU, južno od Hwy. #9, 7milj zapadno od Hwy. #27.
IX. SLOVENSKI DAN, narodni praznik slovenskega zdomstva,
bo posvečen 20-letnici prihoda prvih povojnih slovenskih begunskih skupin v deželo svobode—Kanado. Praznovanje tega dne bo pod duhovnim pokroviteljstvom svetniškega škofa Friderika Barage, čigar 100-letnico smrti letos obhajamo.
Ob H.oO bo na Slovenskem letovišču sv. maša za žive in mrtve Slovence. Popoldanska prireditev se bo pa pričela ob dveh.
^Slovenski dan je tudi praznik slovenskih narodnih noš. Naj bi se ta dan vse narodne noše zbrale na tem koščku slov. zemlje. Priporočamo se za obilno udeležbo, za dobro voljo in Boga prosimo za lepo vreme. Nasvidenje!
DRUŠTVO SLOVENCEV BARAGA
S.T.Z.
KMERMSM DOMOVINA,
M D. RAULJEN:
Mrtvi ©gufenik
mmttmmmwBmmmmmmmmmmmmwmt
“Glavne razpečevalnice, prosim! Ampak ti si mi čeden slovenski umetnik, če se doslej še nisi pokazal v naših domačih Atenah, v naši dični in slavni Ljubljani. Seveda, zajemal si umetnijo kar z veliko žlico, ne-
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
HOUSES-
Want To Be Close To The Advantages Of A Large City? Want The Relaxed Pace . Friendly Atmosphere Of A Small Town?
NEED FULL TIME REGISTERED NURSES
For General Floor Duty With Some Surgical Duty
DANIELS MEMORIAL HOSPITAL
(20 Bed General Hospital And Nursing Home Wing (19 Beds) To Reap The Benefits.
Call or Write: Administrator Phone (406) 487-5931 P. O. BOX 945
SCOBEY, MONTANA 59262
(131)
MALE HELP
MACHINIST
Top Rate For Qualified Man
Steady Year Around Work Should have some experience with repair of round dies. Day work with some overtime. Excellent company benefits.
Apply In Person Or Phone Mr. R. K. McElroy
Trio Metal Cap Div.
Kerr Glass Mfg. Corp.
317 N. Francisco Ave.
NE 2-1010	(131)
mara v Parizu in v Rimu in v Firencah.”
“Tudi to!” je kljubovalno pritrdil Mirt. “Povrh še v Zagrebu, če te zanima.”
“O, v kraljevskem Zagrebu, v ljubljenem mestu mojih izletov in opravkov. To se bova še imela kaj pogovoriti! Kar se Zagreba tiče... nu, molčiva zaenkrat, da se me ne lotijo skomine. Pa se živi tudi v Ljubljani, predragi mojster Mirt. Tudi v Ljubljani. Gosposko in veselo. Kdor zna, kajpada! In kdaj blagovoliš priromati v Ljubljano?”
“Na jesen, predragi boter.”
“Boter! Ni slaba. Ne boš slabo odrezal pri botru Ignaciju Orehku, ravnatelju prve kolekture.”
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — Experienced for family of 4. Some cooking. Late morning until after dinner. Excellent salary. Lincoln Park area. References. After 6 p.m. WE 5-2460.
(132)
CHILD CARE—Lite Housekeeping. Part time for working mother. Responsible woman for 4 children. Room & board plus $15 week. FU 5-1902.
HOUSEKEEPER who takes pride in her work. Mature, dependable, experienced with children. Good sal. to right person. Beaut. No sub. home. References.	831-4745
CHILD CARE — Young, pleasant, reliable girl to live in. Care 2 children ages IVz and 4. $30 wk. to start. References. 973-6692.
(132)
•	ASSEMBLERS
•	INSPECTORS
•	PACKERS
•	MACHINE OPERATORS
•	PUNCH PRESS OPERATORS
DAY OR NITE SHIFT
THE ILLINOIS LOCK CO.
301 W. Hintz Rd. Wheeling, 111.
An Equal Opportunity Emplcyer
(132)
CARE OF INVALID Stay — Lite housekeeping — References.
Call 388-3564 after C p.m.
(131)
HOUSEKEEPER — We have an attractive No. Shore home for pleasant, reliable woman who is fond of children. Must be able and willing to do cleaning and cooking. Excellent salary. 256-4646.	(131)
CHILD CARE AND GENERAL HOUSEWORK Mature woman. Permanent. Live in. Able to travel. References are required.	824-2861
(131)
BUSINESS OPPORTUNITY
$ FLORIDA MONEY MAKER $
Many excellent small and large established businesses. Some part time.
•	COCKTAIL LOUNGES
•	RESTAURANTS
•	DRIVE-INS
•	FAMILY RECREATION CENTERS
•	LADIES’ WEAR STORES
•	WIG SHOPS
•	GAS STATIONS
•	VENDING MACHINES
•	COIN LAUNDRYS	/
S • BEAUTY SHOPS
\ • MANY OTHER BUSINESSES
^ Netting from $7,500 to $25,000 yearly
WRITE FOR FREE INFORMATION
If we don’t have what you want, we will find it at the right price.
UNITED BUSINESS BROKERS
2407 N. Atlantic	South Mall of Bellair Plaza
Daytona Beach, Florida 32015
Tel. # (904) 672-1968
“Nu, srečk pri tebi ne b o m kupoval!”
“O srečkah mi pa kar lepo tiho bodi. Brez njih bi ne bilo dobitkov brez dobitkov ne dobičkov in brez dobičkov ne bi Ignacij Orehek vsak večer gostil vesele in pisane družbe. Prav lepo se priporoči botru, da te sprejme v svojo znamenito bratovščino!”
Ignacij Orehek je že komaj momljal, zleknil se je v postelji, še pomrmral obrnjen v steno, potem umolknil, zasmrčal in ležal kakor zaklana žival. Mirno je nato zaspal tudi Mirt.
Še preden se je razlil izza robovja planin sin j kasti svit in so se v leščevju plaho oglašali prvi znanilci jutra, so Mirta
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
ROSEMOOR — By Owner. — 5 rm. brick bungalow. 3 bdrms., modern kit. & bath. Tile bsmt., 2 car brick gar. Nr. 101 st Street. Conv. located. 463-6541.	(130
NICE RESORT — BY OWNER — 200’ lakefront, 420’ deep. Store, cottage, boats, possible trailer rental. $35,000. MU 5-1681.
UNION PIER, MICHIGAN — FOR SALE BY OWNER 9 room house, V2 block from lake. Lge. grounds. $13,000. 288-0731 or (616) 469-0725.
(131)
FOR SALE BY OWNER — Large, spacious cottage. 50 miles from Chgo. Yr. round home. Can be used as inc. prop. On private beach. Ideal for retired couple. 238-7385.	(132)
LAKE HOLIDAY — Somonauk — Private resort lake, cleared lot 90 by 200’. All util, avail, for connection. $2,900. Call Mon.-Fri. 8:30 a.m. —5 p.m. GL 1-1000 ext. 2049. Private party. Mr. Watson.	(131)
DEEP LAKE — For Sale by transferred owner. Yr. round 5 rm. home. Bsmt., lge. adj. lot, natural frpl. $15,000. 356-7318.	(132)
ROUND LAKE PARK. By OWNER 2 bdrm. year round home. Completely remodeled. % blk. from private beach. $700 dn.' Full price $8500.	Ph. 356-5340
(132)
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY: CORNER STORE. Brick, with 4 apartments. 1 car garage. $23,000. 1481 West Huron St Phone 226-8983
(133)
RESTAURANT & TAVERN — By owner — Fully eqpd. On U.S. Hwy. 12 at Solon Rd. With adjoining 2 lots. 1st yr. gross — $50,000. Gd. money maker. Price $60,000. (SiSl 675-2411.	(132)
DELICATESSEN
Good business in expanding Palatine, 111. Next to liquor store and parking lot.
16 S. Bothwell, Palatine. 359-1848
(132)
BAKERY
Well est. Completely equipped. Very reasonable, $5,000. Selling due to illness. PE 6-1744 or BE 7-0148.
(133)
DELICATESSEN German. Good opportunity for couple. Well Established. Sacrifice due to illness.
Ph. KE 9-8038
(1331
GAS STATION — BY OWNER For sale or lease. Good location. Good business. 447-0965.
(132)
DRUG STORE. Well established. South-West side. Money maker. OWNER retiring. Ph. 254-9431.
(132)
zbudili težki koraki po stopnicah.
“Holej, le pokonci!” je s pestjo butal na vrata gospodar.
Potem je spet počasi odštor-kljal na dvorišče, kličoč k sebi lovske pse, ki jih to pot ni jemal s seboj. Po vrsti jih je priklepal.
Ignacij Orehek je planil pokonci kakor na povelje. Noče se zameriti sosedu, noče, da bi ga imeli za zaspaneta. Pri oknu se je pretegoval, naenkrat pa obstal in se zagledal proti Lenkini sobi. Prižigal si je cigareto in Mirt je ob plamenčku vžigalice opazil, kako se je Ignacijevo lice razpotegnilo v nasladen nasmeh. Že je tudi Mirt šinil iz postelje. Pristopil je k Nacu. Lenkino okno je bilo zagrnjeno z rdečim zagrinjalom. Toda v svitu žarnice se je na zagrinjalu v senčni sliki odražalo njeno golo telo. Oče je bil poklical tudi njo. In spet je bila, ko se je umivala, podobna plahutajočemu labodu.
Mirta je spreletelo. Prsti so se mu krčili, grabila ga je jeza in čutil je, da bi zdajci lahko zgrabil Ignacija za goltanec, ali pa ga z udarcem pobil na tla. Pa je namesto srda in sile izpre-govorilo v njem nekaj drugega. Zapel je. Tanki glas je prijetno pretresal tišino, zvenel je, kakor da se hoče mladost sprostiti nečesa, kar jo teži in kakor da obenem hoče peti hvalnico zarji novega dne.
V prvi svetlobi, ki se je medlo razlivala iznad Smrekovca ka-
kor z velikega svetilnika, so stopali skoraj brez besede po klancu.
“Zaobidemo gmajno in gozd in tam vama odkažem stojišče,” je rekel Artnik. Potem so v s o pot molčali. Preden so se spustili s kolobiti na senožet, je stari Artnik z roko pokazal, kod naj se jasi približata Mirt in Nac, vsak s svoje strani, sam pa si izbere pot po sredi. Še je položil prst na usta, potem so se ločili. Artnik in Nac sta se kakor Tihotapca spuščala niže v gozd in se skoraj neslišno izgubila v zeleni samoti. Mirt pa se je vzpenjal po gornji strani gozda in se priplazil do dolgega plota, ki je ločil senožet in pašnik od gozda. Za plotom se je previdno spuščal proti jasi nad Divjo skalo. Veter je bil ugoden, rahlo je zdaj pa zdaj pljusnil z višave v globel in se iz nje dvignil čez jaso. Z njim se je dvigala in trgala megla iz soteske. Onkraj globeli so strmo vzpete sive skale, podobne razdejanemu ognjišču nekdanjih velikanov, ki jim je domača bajka tu prisodila domačijo. Mirt je bil ves zagledan v pisano družbo planinskega zelenja in sivega skalovja, mladih smrek in starih mecesnov, samujočih na policah nad brezni. Naenkrat pa se je zdrznil. Kakor da jo je kdo dvignil iz globeli na trato, se je vzpela in zazibala rjavkasta žival. Dvignila je glavo, bahato so se pokazali rogljiči. Rejeni stari
Pele,
najvišje plačan
korenjak na svetu
(blizu $1,000,000 na leto)
in najboljši soccer igralec
vodi Santos Brazil nogometaše proti
Cleveland Stokers
10. julija ob 8, uri zvečer v Stadium
NIČ ZVIŠANJA V CENI ZA TO MEDNARODNO IGRO
Zgornje lože	$5.00
Zgornje
rezervirane	$4.00
Celi nižji prostor $3.00 Sončni sedeži	$1.00
Vstopnice se dobijo v Stadium, Gate A, ali skoro pri vseh Rich-man Bros. trgovinah.
ROČNI ODTISI” — V Franciji se uveljavlja nova modna norost “neposredni ročni odtisi” na oblekah. Na sliki vidimo “umetnika” z barvami, ko čepi na tleh, v sredi pa dekleta z odtisom roke na plašču.
srnjak je najprej zavohljal po zraku, potem je nekajkrat ki-maje sklonil glavo, odmulil šop trave in spet pozorno postal. Slutil je nevarnost. V njegovih jantarastih očeh se je zrcalila previdnost. Te oči! Bile so negibne, kakor steklene. Nastopil je veliki trenutek. Sklonjen za plotom je Mirt počasi dvignil puško. Samec ga ne opazi. Obrnjen je proti planini in kaže Mirtu prsno stran. Mirt rahlo prisloni puško k ramenu. Za trenutek mu zastane dih. In že zmaga v njem stara človeška strast. Tenko odjekne strel. Štirikrat, petkrat se odbije odmev od skal. Na jasi se je prekobalila žival, kakor da jo je božjast vrgla kvišku, z zagonom se je na smrt ranjeni samec še nekajkrat vrgel proti soteski, iz katere je bil prišel. Nato se je čul močan padec in šum po melišču. Pa ne, da je ubegnil?
“Hoo! Ali je kaj?” se j e s srednjega stojišča oglasil Artnik.
Mirtu so se tresle roke, puško je prislonil k drevesu, preskočil ograjo. Beseda ni mogla iz grla. Samo zavrisnil je in hitel na
jaso, kjer se je bil srnjak preko-balil in se še pognal proti soteski. Sledovi krvi so razločno kazali smrtni beg. Mirtova misel, da je prav za prav zaplotniško poslal smrtonosni svinec v žival, ki mora živeti v večnem strahu pred zasledovalcem in v večni borbi za svobodo, se mu je grenko mešala z dotlej nepoznanim občutkom lovske sreče. Noge so mu vztrepetale, pot mu je oblil čelo. Toda strast se ni dala ukrotiti, bila je močnejša od sočutja do nastreljene živali.
Vnovič je zavriskal in klical k sebi. Že je prisopihal Artnik, ves napet kakor struna. Za njim se je prizibal Ignacij Orehek, sopihal je, prijemajoč se z desnico za srčno stran.
“Tak, kako?” je hlastnil Artnik.
“Kaj vem!” je Mirt pokazal proti melišču.
“Hudika, nevarna reč!” je odmajal Artnik. “Če je zdrknil v globel, se bodo krokarji mastili.” Odložil je puško in stopil na rob Divje skale, pokleknil, se sklonil in iskal z očmi.
(Dalje prihodnjič)
------o-------
MULLALLY POGREBNI ZAVOD
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore BIvd.
365 E. 156th St.	KE 1-9411
Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. if Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani. if Parkirni prostor. Zračevllni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
■m..................
K
S
K
J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrtL
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki.
Premoženje-----------------------$16,300,000.00
Članov - 45,000 ___________Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam In pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolicL
CME ....
NASLOV MESTO ... DRŽAVA
■..♦•••••........1


CODE

SrfmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimuitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiHiitiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmntimmniK

ČE 3E SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
I Moj stari naslov:
/ Moj novi naslov:


MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO