86. številka. Izdanje za torek 20. julija 1897. (T Trstu, t torek xjntny dne 20. julij* 1897.) Tečaj XXII. „flOIHOBT11 lihaja po trikrat na teden v testih ta. danjih ob lovklh, 6«tr«klh tn ■obot»H. Z jntranje isdanje is- kaja ob 6. ari zjutraj, večerno pa ob 7. uri Tciei, — Obojno iadaaje stane: ca Jsdenmeseo . f. 1.—, laven AvttriJ« f. 1.50 aa trt dm«o, . a 8.— • 9 ■ M sa pol leta . . . «.— . • ■ s» to leto . . . 13.— . ■ .18,— I« plačevati lapra] m »ii fertz priložena ■»raonlae t« sprava M •zlra. fosamitine itevilke a« dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v Irstu po 9 nvi. iiven Trsta po EDINOST V ri* • >* 8 lasi I • ilovan^kti« političnega društva za Primora k o» Oglasi M raiune po tarifu v petita: iS naslove s debellasl Srkam i se plač u i t prostor, koUkor obsega navadnih vrst a. Poslana, osmrtnice in javne tali vale, 1 o* mači oglasi itd.se računaju po pogodbi. Tsi dopisi naj se poiiljajo uredrji*tv> a lic« Caserma it. iS. Vsako piano mora biti frankovano, ker nefrankovan* se *a sprejemajo. Bokopisl se ne vrafaio. Naročnino, reklamacije In oglase sprejema upravniitvo ulica Molino pic-eolo hit. 3, II. nadst. Naročnino in oglas« je plačevati loco Trst. Odprte reklamu eije so proata poitnino. eMnorU J* mm". Crtice iz zbornice poslancev. (Dalje.) Banket veiive v slovd Nemški opozicijonalci so si prizadevali, da onemogočijo sleherno delo v parlamentu in pričakovali so menda, da se zasedanje zbornice odloži; toda iznenadilo jih je, jako iznenadilo, ko so Čuli, da je zasedanje zaključeno. Med odloženjem in saključeqjem je velika razlika. Zasedanje se ; odlaga vsako leto, zakljnčilo pa se je samo enkrat, leta 1869. Sicer se pa vsakih 6 let razpnšča državni zbor. Po zaključenja je pretrgano delo državnega zbora. A ko se je zopet sešel le-ta, treba na novo voliti predsedništvo, odseke, poročevalce, vse. Vsi predlogi, ki so bili stavljeni v prejšnjem zasedanju, so kakor da ne bi bili stavljeni. Dokler se ne snide zopet državni ■bor, poslanci ne ufcivajo imunitete, to je, more se jih preganjati sodno, brez posebnega dovoljenja zbornice, kakor vsacega druzega državljana. Zlasti to peče liberalce, ker bi sicer mogli brezmerno hujskati Nemce, in to čisto neopravičeno. Postopanje opozicijonalnih Nemcev je zbližalo jednega k drugemu tudi člene in skupine v večini. V kolikor niso bile poprej trdne zveze med njimi, utrdile so se potem še bolj. To tiiiiAist kaže zlasti odločilo in dostojanstveno izrečena izjava Javvorskega v imenu večine. Večina je trdna, je zložua v načelih, toliko proti manjšini, kolikor tudi proti vladi, ako treba. Obveščena o tem, kar se ima zgoditi, priredila je večina banket, na katerem naj bi se poslovili in pozdravili nje členi — in da dajo duška svojim čutstvom zložnosti in trdnosti. Na čela alse je sedel Častni starec, Poljak Vitez J a v o r s * i. Povdarjal je mladeniškim tonom in odločnostjo, s katero se odlikuje, da je vzajemno delo večine nje najtrdniša vez, ter je pozval na trikratui .živio" Njegovemu Veličanstvu. Češki velikaš grof Palffy je izrazil nado, da se večina zopet snide v novi moči in stari zvestobi, da ne 145 PODLISTEK Fromont mlajši & Risler starši. ROMAN. — Francoski spisal Alpbanse Daudet, preložil Al. B. ~ Risler se ga ni upal izpraševati dalje. Ko sta v zadregi molčć sedela drug drugemu nasproti, je vojaška godba pod vrtnim drevjeuu pričela svirati italijansko operno ouvurturo, jeduo izmed tistih veselih skladeb, ki so takorekoč u-stvarjene za milo nebo in javna šetališča, in katerih veseli glasovi se družijo s čivkanjeui lastovic in biserečim se pljuskanjem vodometa. Bučna ple-hasta glasbila so v svežem nasprotju s tihimi, soparnimi poletnimi dnevi, ki v Parizu človeka tako upehajo, njih glasovi so jedino, kar vzbuja pozornost. Daljnje ropotanje vozov, vrišč otrok, korake letalcev požirajo ti poživljajoči zvon&ni valovi, ki ao Parižanu ravno tako potrebni, kakor vsakdanje škropljenje ujegovih jsetališč. človeku se zdi, da krepe in poživljajo vse na okrog, trudne cvetice, prašno drevje, od vročine trudne in obledele o-braze, vse gorje, vse trpljenje velikega mesta, ki žalostno, samo v se zgrudeno počiva po klopeh na okrog — ravno tako kakor se zdi, da zrak napolnjen veselih zvokov, dobiva novo življenje. Videlo se je tudi ubogemu Rislerju, kakor bi odnehovala napetost njegovih živcev. odstopi niti koraka od svojih načel ter je nazdra-vil nje voditelju se sivo glavo ali mladeniškim ognjem: Javorskemu. Načelnik katoliške ljudske stranke, baron D i p a u 11 je povdarjal, da tudi napadi na predsedništvo drže večino skupaj nerazdružno, ter je nazdravil predsed-^ ništvu. Podpredsednik Abrahamovič je obžalovaC* da je predsednik še bolan ; zahvalil se je na zdravijci predseduištvu ter dvignil čašo za pravi parlamentarizem. Tudi drugi podpredsednik dr. Kramar ae je zahvalil na zdravijci ter je nazdravljal večini na tem, da hoče pravičnosti nasproti vsem narodoa monarhije. Njemu je osobito drago, da je za tako pravičnost tudi jeden del Nemcev. Oni in vsa večina ne zahtevajo privilegijev, kakor jih zahtevajo opozicijobalni Nemci (In poleg istih tudi Italijani 1), ampak zahtevajo le jednake pravice za vse. Trajno more zmagati samo jedno: velika, prava krščanska pravičnosti V imenu Mladočehov je tudi dr. H e r o 1 d nazdravil veČini, veseleči se na tem, da se je večina zopet našla: ne umetno, ampak naravno. Izrekel je željo, da bi vse skupine večine sestavljale trden zid in naglašal je, da je večina za tisto in tako Avstrijo, kakor se je razvijala, za Avstrijo, temelječo na avtonomiji narodnosti. Spominjal je tudi, da se je razkrinkala ona stiauku, ki je imenovala samo sebe državno stranko, a sedaj je pokazala, da je razdevajoča stranka ; namerjal je na nemško-liberalno stranko, kateri je italijanska stranka v Primorju le podružnica. V ime slovanske krščansko-narodne zveze je dvignil čašo dr. S u š t e r š i č na zvestobo skupin večine, ki se je utrdila vsled udarcev opozicije. Brez volje te večin« sensbode moglo zgoditi ničesar, dokler bede ista zvesta sebi in svojim načelom. Posl. grof Dzedušicki se je ozrl v ime Poljakov na načrt adrese; rekel je, da združena desnica po svojih načelih vzdržuje monarhijo, na katere srečo dviga svojo čašo. (Pride še.) aKako dobro dš človeku, ako sliši malo godbe!" je rekel svetlih oči in tiho je pristavil: »Srce mi je težko, stari prijatelj... ko bi vedel ti..." Molčć, s komolci podpirajoča se sta sedela pri oknu, med tem ko se jima je servirala kava. Slednjič je umolknila godba; vrt se je praznil ; dnevna svetloba se je dvigala z hišnih oglov proti streham rer pošiljala zadnje žarke oknom podstrešnih sobic, lastovice v strešnih koritih, stiskajoče se druga k drugi, i>a so, poslavljajoče se, pozdravljale dan z zadnjim čivkanjem. »Reci, kaj naj počneva sedaj ?■ je vprašal Planus, ko sta ostavila gostilno. »Kar hočeš..." Čisto blizn, v prvem nadstropju neke hiše v Rue Montpensier je bil cafć chantant, kamor je vrelo mnogo ljudij. ,Ali naj greva gori ?M je vprašal Planus, ki je na vsak način hotel premagati prijateljevo otož-nost; „pivo je izvrstno". Risler se je dal pregovoriti; že pol leta ni pil piva. Stopila sta v nekdanjo, v koucertno dvorano izpremenjeno gostilno. Odstranili so bili pregradne stene treh velikih, skupaj držečih se sob, katerih strop so sedaj nosili pozlačeni stebri, ki so bili v mavriškem slogu okrašeni z rudečimi in svetlomo-i drimi barvami, majhnimi polmeseci in turbani. DOPISI. Iz Tolmina dne 9. julija 1897. (Izv. dop.) [Slavnemu c.kr. okrajnemu šolskemi svetu v primerno uvaževanje]. Slehernemu poznavalcu naših razmer mora biti znano, kako akutno je postalo v zadnjem času agrarno vprašanje tudi v soški dolini in poleg drugih li-8tov je tudi „Edinost" že razpravljala o tem v posebnih, člankih. V resnici jeli so ae sedaj zanimati za tužne razmere našega kmeta tudi poklicani dunajski faktorji in človek bi sodil po svoji skromni pameti, da bo to zanimanje posebno dobrodelno uplivalo na pristojno delavnost naših domačih oblasti. Žal, da nam je danes poročati o dejstvu, ki je moralo močno omajati to opravičeno nadejo, o dejstvn, tako nerazumljivem, a hkrati toli kvarnem uspešnemu delovanju na kmetijskem polju, da se nam vidi potrebno, isto javno in najodločneje grajati ter zahtevati odpomoči. In to dejstvo pregrešil je naš slavni c. kr. okrajni šolski svet. Evo dokazal Največje zanimanje in najintenzivnejode« lavnost za povzdigo kmetijstva v našem okraji pokazal je v zadnjem času — tega mu ne more odrekati tudi neprijatelj — tukajšnji ljudski uči telj g. A. V. On si je stekel največjih zaslug za naše mlado, a že krepko razvijajoče se sadjarsko društvo, bil je uzorno delaven za ustanovitev oz. prustrojitev mlekarskih zadrug, poučeval je ljudi ustno in pismeno, kjerkoli mu je bila dana prilika ; s kratka, žrtvoval je čas in delo iz gole, nesebične ljubezni do stvari. A ni obstal pri tem. ITvidevšI, da je naše mlekarstvo in sirarstvo, ta glavni vir kmetijskega dohodka v naši dolini, še na tako nizki stopinji, da mu je zaprt širši trg, da torej treba v tem pogledu ljudstvu temeljitega pouka slej ko prej, podal se je v minoli zimi, iz-poslovavši si zakoniti dopust in neznatno podporo, na sloviti sirarski tečaj v San Michele na Tirol- Navzlic zgodnji uri so bili prostori prenapolnjeni, in že na pragu se je zdelo človeku, da se zaduši, ko je videl od ljudij zasedene mize in v ozadju, na pol od stebrov zakrito tolpo belo oblečenih ženskih postav, gnetečih se na prizorišču. Prijatelja sta težko dobila prostora; slednjič sta sedla za steber, ki jima je zakrival polovico odra. Ta čas je stal spredaj na njem lep gospod v črnem fraku iu rumenih rokovicali, z lepo pufie-sanimi in namazanimi lasmi. Pel pa je s tresočim glasom: „Vi levi zlatogrivi, ne silito tako! Nazaj od mojo črede, jaz čuvam jo skrbna-o-o." Občinstvo — mali trgovci tega predmestja* ženami in hčerami — je bilo vidno zadovoljno, posebno družbe ženski del. Saj je bil res pravi idejal vseh štacuuskih sanj, ta lepi pastir iz puščave, ki je tako odločno ogovarjal leve in pasel svojo čredo v društveni obleki. Ukljub svojim ma-lomestnim navada«, skromni opravi in običajnemu smehljanju štacuuskih prodajalk so vse te dame pograbile čutstveno vado ter koprneče poglede streljale v pevca. Smešno je bilo videti, kako za-ničljiv in skoro preteč je bil ta pogled, ako se je uprl v soproga, ubogega soproga, ki je sedel svoji ženi nasproti in mirno pil časo piva. (Pride še.) skern, kateri je dovršil z odličnim uspehom - to pa po ogromni večini ob lastnih stroških. Pridobil si je tam tudi znanje odličnih avstrijskih kmetijskih strokovnjakov in od pr stoj ne strani stavita se mu je laskava ponudba, naj bi v slovenskem jeziku spisal posebno knjigo o sirarstva, kar je tudi obljubil z veseljem. Spomladi se ga je potem vabilo od strani kmetijskega miniiterstva, naj se udeleži še na Dunaji večdnevnega „fatterbaukursa", kar je tndi storil in sic>T izposlovavši si za šolo substituta iu zopet ob tako skromni gmotni podpori, da ran je bila tudi ta dopolnitev strokovnega znanja občutna gmotna žrtev. — Odlični pristojni krogi jeli no se zanimati za vztrajnega moža in mislilo se je že na ustanovitev zimskega tečaja v Tolminu, kateri naj bi vodil g. V. s pomočjo drugih strokovnjakov, kakor okrajnega gozdnega kG-inisarja, okrajnega živinozdravnika itd. Dvomiti se ne da, da je ta ideja zdrava in lepa in da bi bil storjen z uresničenjem i.ite ?ažen korak ter položen morda cel6 temelj — k a men j za ustanovitev stalne kmetijske šole v Tolminu, kakoršne že več let prosijo občine in okraj Prip ^mniti pa je treba tu, da bi bil g. A. V. pri vsem tem delu in poleg istega tedno opravljal tudi svojo učiteljsko službo, da bi torej ista ne trpela prav nič. — S početka so res tudi šolske oblasti dobrohotno zrle na plemenito in požrtvovalno prizadevanje vrlega učitelja in g. predsednik okrajnega šolskega sveta mu je sporočil svoje priznanje ce16 v posebnem jako Iftskavera ppuau. Toda Sfdaj prihaja — katastrofa 1 Gosp. Vrtovec je kakor izvoljeni zastopnik svojih stanovskih tovarišev tudi člen okrajnega Šolskega sveta in kakor tak prizadeval si je po svojih močeh, da brani opravičene želje učiteljeva, čigar gmotni položaj je tu na Goriškem uprav — škandalozen. O teh razmerah čivkajo vsled nebrojnih javnih pritožb že vrabci na strehah in le tisti poklicani faktorji, ki bi jedini lahko od-pomogli tem nevrednim odnošajem, tišče glave v posek liki ptič noj. Tudi v našem okrajnem šolskem Bvetu mora sedeti nekaj mož, ki ne kažejo v tej stvari potrebne, recimo, energije, in tako je prišlo, da je g. V. mesece in roeseoe zaman urgi-ral imenovanje definitivnim) tistih učiteljev in učiteljic, ki so že pred tremi oz. Štirimi leti (I) položili izpit učiteljske usposobljenosti ter imajo vsled tega zakonito pravico do deflnitivnega imenovanja, od katerega naprej jim potem pristojajo petletni ne. Z zatiadenjem teh imenovanj prištedi si torej okrajni Šolski zalog za prihodnja leta par forintov na Škodo ubogih učiteljev in v očigled takemu nevrednemu postopanju naj ne vzkipi kri zastopniku svojih, na ta način — recimo oškodovanih tovariševi In vzkipela je kri tu g. V,—u tako, da je v jedni zadnjih sej v ojstrih in ogorčenih besedah ožigosal to nevredno .varčnost". To je jedina pregreha, katere si je svest g. Vertivec in se na to je — ponosen. Kako se je poročalo o dotičui seji tačas odsotnemu g, predsedniku okrajnega šolskega sveta, to nam sicer ni znano, pač pa ne morvmo dvomiti več, da je zadnji g. A. V. prepovedal vsako na-daljno delovanje na kmetijskem polju pod kaznijo premeŠčenja oz. ceU izgube službe. Jaz ne poznam razlogov g. predsednika za to prepoved, a!i jaz — obsojam iste! Kavzalne vezi med označenim postopanjem g. V.—a in njegovim požrtvovalnim kmetijskim delovanjem iščem zastonj, a tega tudi ne morem misliti, da bi bil hotel gosp. predsednik okrajnega šolskega sveta udariti stvar, ko je zadel človeka. Ako je učitelj V. sicer kaj zagrešil, n«j se ga spravi v zakonito preiskavo, katere se pa on menda ne boji, ker je sam prosil za isto! Zategadelj dvomim po pravici, da-li ima slavni e. kr. okrajni šolski svet v tej zadevi tako čisto vest, kakor jo ima preganjani učitelj. Vsakako je absolutno neopravičena in krivičua označena prepoved, naravnost perfidno pa je postopala ona dosihdob še neznana oseba, ki je g. V.—a napram odposlancema kmetijskega miniaterstva, hoteča očividno podkopati mu pridobljeno zaupanje višjih krogov, obrekovala, da igra cele noči, daje s tem zadolžil svoje imetje, da se želi usiliti za župana tolminskega itd. Kdor pozna uzorno privatno in rodbinsko življeuje g. V.—a, temu se mora studiti tako perfidno obrekovanje in po moji nemerodajni sodbi, bil bi poklican v prvi vrsti baš okrajni šolski svet, da v tem pogledu obrekovanega učitelja kar najkrepkeje brani navzgor ter mu pribori primerno zadoščenje. S takim orožjem se ne borć poštenjaki. Nadejamo se trdno, da uvidi zlasti tudi v prvi vrsti poklicani branitelj učiteljske časti, gosp. prvomestnik okrajnega šolskega sveta, in da razveljavi neutemeljeno, žaljivo in kvarno prepoved, ki se je zamogla roditi sploh le pod hipnim uti-som slabe informacije. Vsako kaznovanje navedenega gospoda zaradi njegovega, v predstoječem popisanega postopanja moralo bi napraviti, ne gledž ■ na opravičeno ogorčenje učiteljstva, v ljudstvu j najslabši, vzdrževanje označene prepovedi in sploh oviranje njegovega kmetijskega delovanja pa cel6 utis, da gospoda v okrajnem šolskem svetu — najmileje povedano — kar nič no razumevajo pravih potreb našega ljudstva in svoje lastne naloge, da nadvladnfeti marveč tndi nad stvarnimi uvaževanji — osebnost in strast. Iz vsega srca želimo že v interesu miru in sloge, da se nam prihrani ta žalostna perspektiva. _________ Dr. K. T. Polltiftke vesti. V TRSTU, dne 19. julija 1897. O situvaciji v Avstriji pišejo nekateri listi — a .Fremdenblatt" jih dementira — da Badeni odstopi in se povrne na svoje prejšnje mesto kakor namestnik v Galicijo. V ministerstvu da nastane deloma prememba. Vendar so to sama domnevanja, kajti nič ni nejasnejega na sveto, nego je-- situvadja v Aviitriji. Svojim komunikejem v „Fremdenblattu" je vlada zvalila vso krivdo na nemškoliberalno stran na tem, da se niso mogla začeti pogajanja za spravo med Čehi in Nemci. Iz .Stidsteierische Post" posnemamo, da so opozicijonalni Nemci stavili nastopne pogoje: a) v zbornici poslancev naj se zasnuje nova večina; b) v novo večino naj se vsprej-mejo vsi nemški liberalci in nacijoualci, izvzemši skupino Schftnererjbvo in socijalne demokrate; c) iz večine naj se izključijo vsi nemški konservativci, krščanski socijalisti kakor tndi Slovenci in Hrvatje; d) vlad«naj izjavi na obvezen način, dane izda jezikovnih naredeb za Hrvate in Slovence. Torej vladni listi sami so priznavali, da so bile zahteve Nemcev pretirane. Sedaj pa, ko so isti Nemci — odbiti, ker so bile njih zahteve pretirane — uprizorili ne le pretirane, ampak naravnost zločinsko agitacijo, sedaj je menda vlada postala mebkeja nasproti Nemcem. To sicer ne odgovarja ravno zahtevam zdrave logike, ali je resnično. Česar niso mogli doseči Nemci pred obstmkcijo in pred veleizdajskini čini v Hebu, to so dosegli sedaj: dvojezični gimnazij v Celju je odpravljen. Vemo in slišimo, kako oii-cijozni listi ravno radi tega Čina prepevajo vladi svoje dolžne slavospev, češ: zbornica ni dovolila pokritja stroškov za to šolo, torej je vlada pokazala le svoje strogo konstitucijonelno mišljenje, da je zaprla zavod in se tako pokorila volji zbornice. Tako je dolžnost vladam v koostitucijonalni državi! — Vse to se le;>o posluša in čita in podpisali bi tudi mi o'oetna rokama, ako ne bi bilo že toliko, tem nazorom nasprotujočih prejudicev, ako ne bi vedeli o nebroj slučajih, ko so se za razne vladi priljubljeni stvari zahtevali naknadni krediti, ako ne bi vedeli, koliko stvari se vendar-le dogaja v nas proti ivtrečno izraženi volji parlamenta; in ako bi se ne spominjali, da je ruvno grof Badeni večkrat že varijral raenenje, da vlada se ne more ponižati do vršiteljice volje parlamenta, da ona se ne daje voditi, ampak hoče voditi. Misleči na vse te p rej udice ne moremo drugače, nego da mislimo da je odprava dvojez. gim. v Celju le kaplja olja, ki naj bi pomirilo besneče valovje nemškega obstrukcijonizma, ali morda zlati mostiček, preko katerega uaj bi se rešili nemški liberalci iz rnučue situvacije, v katero so zašli. Seveda so nemški listi toli .previdni", da ne priznavajo tega čina vladinega kakor koncesijo nemški obstrukciji. Zlasti graška .Tagespost* se dela, kakor da bi bila sedaj v večih skrbeh za svoje južnoštajersko nemštvo, nego je bila poprej, češ : slovenske pa-ralelke na nemškem gimnaziju nam bodo še bolj nevarne. To je pač le taktiški manever. Mi se nočemo prepirati o tem, da-li je več vreden za nas samostojen gimnazij ali pa vsporednice. To vprašanje tudi ne more alterirati resnice: da se nemška agitacija sme ponafiati lepim načelnim vspe- hom. To je gotovo, za nas popolnoma gotovo. Mi Slovenci bodemo morali poplačati vsaj jeden del računa nemške obstrukcije. Nejasna je splošna si-tuvacija v Avstriji, v nejasnem smo gledč tega, kar nam prinese morda že prihodnja jesen, ali gledt namer sedanje vlade pa je odprava gimnazija ? Celju vendar nekoliko razsvetlila položenje. Zato soglašamo popolnoma z »Sudsteierische Post", da je za slovenske poslance prišla dolžnost, da na mnogoštevilnih shodih volilcev opišejo pojašnjeno politiško položenje, ter da dajo avstrijsk odgovor na pruske provokacije 1 O odpravi gimnazija v Celja govorimo na dragem mestu. Z Dunaja prihaja vest, da vlada nameruje sistemizirati s 15. septembrom začasno tri samostojne gimnazijske razrede, v katere vstopijo dijaki razpuščanega nižjega gimnazija. Dnnajski listi pravijo, da so Slovenci za to, kar so izgubili, dobili bogato nadomestilo. To pravijo dunajski listi a mi, ki ne čutimo — »dunajski*, smo že daleč od menenja, da bi bili Slovenci dobili s tem kako nadomestilo. Predobro poznamo gospoda Gautscha in njegove — somišljenike! Jezi sel .Narodni ListyK pozdravljajo t veseljem predlog, naj se skliče vseslovenski shod in naznanjajo, da bi zastopniki češkega naroda porabili to priliko, da dokažejo svojo solidarnost 8 Slovenci. Nemci so že zdaj vsi izven sebe, ko shoda niti še|ni in grozć in pretć, da ga preprečijo, ako bi tndi morali porabiti v to najhujša sredstva. Posebno se zaletavajo tudi v predlog glede ulaganja slovenskih ulog na deželnem sodišču v Gradcu in pri okrajnih sodiščih na Štajerskem in pravijo, da bodo take uloge ,zweifellos" odbite. Mi pa pravimo, da je azweifellos", da so Nemcem v Avstriji začela goreti — tla pod nogami. Različne veatl. Občni žbcr pol. društva .Edinost". Naša pričakovanja so se spolnila — ne, aadkriljena sol Občni zbor minole nedelje je bil res inpozanten po udeležbi in po načinu, kakor se je vršil. To je trebalo videti, kako je vibriralo v zbornici, ko je poslanec Spinčid slikal sedanje položenje in kako se je odobravanje dvigalo do navdušenja in se je na nekaterih mestih, ko seje tudi poslanec povspel na višek izražanja svojih čutil, povspevalo navdušenje do srčnih ovacij l Zborovalci so čutili, da imajo pred seboj resničnega zastopnika interesov naroda, a poslanec je videl, da ima za seboj narodi Zborovanje je trajalo od 9. ure pa do 1*15, a zborovalci so istim zanimanjem nlu3zadnjega govornika kakor prvega vzlic tro piski vročini, ki je vladala v dvorani. Burno odobravani so bili tudi opetovani govori deželnih poslancev, preč. g. dekana Kompareta in Ivana Nabergoja. Zlasti poslednji je bil ginen do solz na toli prisrčnih dokazih, da ga tržaški Slovenci še vedno smatrajo svojim — očetem. Državnozborski mandat so mu iztrgali, pode ga tudi iz deželne zbornice, ali iz src našega naroda ga ne iztrže — nikdol On je naš in mi ostanemo njegovi. To so dokazali dogodki na občnem zboru minole nedelje. Ttjga razmerja ne premeni nobena sil?. Predložene in velikim navdušenjem in soglasno so bile vspre* jete resolucije: zahvala knezu Frideriku Schivarzen-bergu, za premembo držaonozborskega volilnega reda za Trst in okolico, za izdanje jezikovne naredbe za naše pokrajine, za premembo društvenih pravil in še več drugih. Jedno jako zanimivo in za naše razmere preznačilno je predložit po«i. K o ni p a r e. Iz utemeljevanja smo izvedeli, da po — volji si. vlade se letos nista mogla posvetiti dva bogo-slovca. S to resolucijo je preč. g. Kompare pro-vzročil pravo senzacijo. Tudi drugim utemeljeva-teljom resolucij so zborovalci pritrjevali burno. To so bile argumentacije, katere je razumelo ljudstvo. — S poročilom pričoemo najbrže že v današnjem večernem izdanju. Občni zbor .Edinosti* knezu Schwarzenbergu. Predvčerajšnji občni zbor političnega društva .Edinost* je vsprejel jednoglasno in velikim navdušenjem resolucijo, s katero se izreka zahvala knezu Bedfich-u Schwarzenbergu za njegov govor 4. t. m. v Čeških Budejevicah. To resolucijo prinesemo v poročilo o občnem zboru. Za danes prinašamo le brzojavko, katero je odposlalo predsedstvo Edinosti takoj po občnem zboru na kneza in sicer v češkem jeziku: Jelio Jasnosti knižeti Bedrich-u Schwaraenbergovi Z4atek Vorlik. Politički spolek .Edinost" t Terstč usnesel na dnešoin valuyai shromaždčui jednohlasne vyjađfiti Vaši Jasnosti uejsrdećučjši diky odroda slovinskAho a chorvatskeho s Pfimori za Vaši syapaticke ryze slovanskć slova 4. Července v Č. Budčjovieh pro lepši budoucnost naletio n&roda. Narod naš je pfesvčučen, 2e Vaše Jasnosti uikdy nezapomene Sv^u iiobuluim slovem podpo-rovati jeho opravdivy boj pro svou eksistenci. M a n d i <5, pf adseda. V slovenskem prevodu se glasi ta brzojavka : Njegovi Jasnosti knezu Miroslavu Schwarzenbergu Grad Vorlik. Politično društvo .Edinost* v Trstu »klenilo je na današnjem občnem zboru jednoglasno izraziti Vaši Jasnosti najsrčnejšo zahvalo naroda slovenskega in hrvatskega na Primorskem za Vaše simpatične pristno-slovanske besede 4. julija v čeških Buđe-jevicah za boljšo bodočnost našega naroda. Narod naš je o3vedočen, da Vaša Jasnost nikdar ne pozabi Svojim mogočnim glasom podpirati njegov opravičen boj za svojo eksistenco. M a n d i d, predsednik. Njegovo Veličanstvo presvetli cesar sprejme prihodnji teden v Ischlu v avdijenciji ljublj. župana Ivana Hribarja, ki bode poročal vladarju o zadnjem potresu. Doktorjem bodo promovani tekom tega tedna tile gospodje: modroslovca: Iferdo Jančar iu Ivan Regen ; medicinca : Ivan Benedikin Anton P o d n e č n i k. Čestitamo I Kje to barbari ? t Nočemo zgubljati mnogo besed. Vsa do g: dbica se da povedati na kratko, a je značilna, je grda, gr0zna. Te dni se je vršila v Rovinju v lika kazenska pravda. Jeden zagovornikov je bil tudi dr. Laginja. In ta veliaa pravda se je morala odložiti na proSnjo dra. La-ginje in v soglasju z državnim pravdnikom, ker siromak Laginja ni mogel dobiti ni hrane ni stanovanja t! Take stvari se menda dogajajo le — med divjaki 1!! In sli ho dalje. Ker je žnpan dal zapreti par „pošteujakov", katerim ni bilo zadosti, da je mož branitelj obtožencev moral stradati vsled zdivjanosti prebivalstva, marveč so se na ulici zairamovali siromaka, uprizorili so demonstracijo še v mestnem svetu odloženjem svojih mandatov. Kulturni, vsikdar pogla^rokovičeni in na Dunaju toii oboževani dr. Bartol i pa je rekel, da se je dogodil „le qualche piccolo incidente"; laški listi pa trde z vso primerno nesramnostjo, da so ti čini v čast narodu italijanskemu, ker da odgovarjajo narodnemu kavalirstvu. Današnji .Piccolo" pa še norce brije iz dr. Laginje, češ, da je bil jako — zabavna figura!! Nikdo pa da ne sme tožiti Rovinjcev, kajti ta dogodek da najmauje ne žali čuta — človečnosti. Ta človeška bitja so pač že tako pokvarjena, da niti nimajo toliko kriterija, da bi mogli razločevati kaj je človeško, kaj nečloveško VI — Med ljudmi, katerim je srce tako oledeneJo 'n otopilo — med takimiljudmi, o italijanski s n r o v o ž i, iščite — b a r b a r o v IJ! Mi smo se odvadili do dobrega nadejati se česa od vlade, ali po t.em nesrečnem dogodku moramo postati recidivni ter vskiikniti: nadejamo se, da bode slavna vlada nekoliko drugače sodila o rovinjskem .človekoljubja", nego sodijo laški listi in gladki, sladki* oboievani in vsikdar poglaijerokovičeni — dv. B-rtolil! Ob*t afccijsti na Dunaju so ustavili parlamentarno mašino z ropotanjem in kričanjem. V Rovinju so se vs« drugi kaveljni: tam so svojim gaženjem človečnosti ustavili mehanizem — justice. Kje so barbari ? ! •Ščavo". Slovenci smo pohlevni ljudje, a pre-poblevm ne smemo biti, ker to nas ponižuje pred drugimi, to nam je v škodo, — nasprotnik izkorišča našo pohlevuost v svoje namene, v svojo zabavo. „Kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti I" Tega ne zabimo nikoli in nikjer! Naša ponižnost sama je kriva, da nam je tujec a petami, da nas preganja, smeši, tlači v pogibelj, ker mu ne znamo pokazati tudi one svoje prirojene nam čednost', kateri sa pravi — srčnost, Srčni moramo biti, tudi osorni, če treba, a — dostojni. Brutalnost nam škoduje, o tem smo prepričani več ko dovo'j. Kako je to prišlo, prašuje se človek nehot6, da se sme že vsaka ostudna italijanska baba, vsaki paglavec predrzniti, da obsiplje Slovenca s psovko „ščavo". Vemo, da je ta psovka prišla že tako v navado, da marsikaka labonska capa niti ne ve, kaj izusti z isto. A za nas Slovence je ta psovka tako skrajno poniževalna, da bi se morali sramovati sami pred seboj, da se nam sme lučati v obraz, kajti s to psovko se izraža še mnogo več zaničlji-vega, nego se razume navadno. V to psovko polaga predrzni italijanaš vse zaničevanje, ki more zadeti najuevreduejšo stvar na svetu, — stvar, po kateri se sme hoditi z nogami, po kateri se sme pljuvati, stvar, katera sodi na gnojišče, v smeti. Le poglejmo pouliško sodrgo, s kako nesramnim izrazom v svojem demcralizovanem obrazu izreka to psovko! In to si moramo dati reči mi, ki stojimo duševno in moralno za nebo visoko nad svojatjo I Res je, da sodrga najraje maže tisto, kar je čisto, toda ako se čisti ue otrese blata, ki se meče nanj, postane res umazan sam. Zato je skrajni čas, da odvadimo italijanaše od te psovke in to na jako kategoričen način. Vsikdar, kadar ti reče italijauaš „ščavo", ne bodi len in pojdi ga tožit! Globa 5 gld. ali zapor 48 ur ga že strezni, da se odvadi zmerjati. Ko se bodo množile tožbe iu kazni, naveličali se bodo zmerjati ti — ljudje. Ako imaš prič žaljenju, navedi jih ! Na noge torej iu otresimo se nesnage, ki se vali na nas od nevrednežev I Bodimo srčni, a — dostojni 1 Za žensko podružnico v Trstu nabralo seje v kavarni „Commercio" 76 kron. CiriMMetodov dar. Darovali so: Janez Jesenko profesor 10 kron, Anton Šorli 6, Ivan Klunc 1, J. Pretner 1, Pečenko 1, Stoka I, Dr. Rybaf 3, Jakić 3, Počivalnik 3, And. Čok 1, Pinter 1, Dr. Mat. Pretner 4, J. S. 2, brata Stepančič 10, Čanek 10, Mandič 2, Dr. Gustav Gregorin 6. V spomin biagovestnikov naših daroval —j 3 krone, J. G. Vrbanov 3, Primožič 2 gld. in A. Goljevšček 3 krone. Celjski občinski svet je naročil magistratu, naj stori vse zakonito dopustne korake, da se preprečijo vsi shvnostni sprevodi v Celju o priliki otvoritve „Narodnega doma" in blagoslovljenja zastave .Celjskega Sokola" dae 7. in 8. avgusta t. I. Oj ti ubogi steber nemškega mosta do Adrije, ali se res že tako maješ, da se bojijo, da se — po-dereš, jiko bi .«li Slovenci preko tebe v sprevodu z zastavo ? Bu l .Ostdeutsche Rundschau" grozi Sloven cem s silo in napadi, ako bi se drznili, sklicati vseslovenski shod v Celji ali v Celovci. Oho! Ali je .Herenvolk" prišel že do te točke? Kdo pa Sflio ? Morda je ta grožnja pa že kar odmev vladnega nastopanja proti Germanom v Hebu? Za Heb bi se radi maščevali nad Slovenci? Ne boi! Ako vlada zabrani shod, ki ne bi bil protiavstrijsk, se bodemo pokorili seveda. Ali mi se ne plašimo nemških groženj. Zdaj pa uprav nalašč! Zavedajmo se ! Kako da italijanaški element vleče na uho o vsaki priliki in pazi, kaj počnemo in govorico Slovenci v Trstu, priča sledeča mična, a mirna dogodbica. Na vrtu neke slovenske gostilne zunaj Trsta sedela sta miuole nedelje dva gospoda, Slovenca, pri kupici vina. Pridružil seje jima priprost okoličan in iseni nič tebi nič pomešal se v politični pogovor obeh gospodov iu prašal: »Kaj pravite gospodje, ali obveljati volitvi Hortisa in Mauionerja, ali ne obveljati ?" Jel je pripove dovati nek;ij stvari iz že dovolj znane volitvene mahinacije Italijanaše? in prosil pojasnila o tem in onem. Gospoda sta mu obrazložila politično položenje v Trstu in Primorskem, potolažila ga, da čas ni več tako daleč, ko se bode Slovencu tržaškemu gndilo bolje; ali to sedanjo krizo da moramo še prebiti. Opominjala sta ga, naj stoji okoličan krepko na svojem narodnem stališču, naj se ne gane ni za las od te zavesti, da je Slovenec ravno toliko vrelen kakor Italijan. Zato se Slovenci na smejo dati prodajati kakor bedna žival in to za ceno enega golaža ali liter vina, kakor se je to zgodilo že tolikokrati. Resna, prepričevalua in mirna beseda gospodov je napravila globok utis na okoličana, a ne samo na tega, marveč še na nekega druzega in baš iz tega se da sklepati, da je italijanstvo umetno na povrčju vzdrževana pena, a da je notri v globočiui src in duš — vse nekaj druzega. Pri sosednji mizi pod trto sta namreč sedela mlada gospoda, katerima je bilo videti na lici, da sta Slovenca, a da ju je oblizala tista italijanska pena, ki leži kakor prozorna megla na Slovenstvu tržaškem. Krepko sta vlekla na ušesa ta važeu in političen pogovor in opetovano sta pritrjevala italijanski : .moatro che 6 vero I" — Gospoda sta to opazovala zadovoljstvom in izerpila iz tega uverje-nje, da je treba samo krepke slovenska burje, in skoro izgine tista — peua, ki pretvarja ded^j prave Slovence v Trstu v smešne — bastarde. V Rojanu je bilo včeraj izredno živahno. Praznovali so dvojni praznik : procesijo »v. Rešnjega Telesa in goi cerkvenega patrona. Z mnogih his so vihrale zastave, na večer pa je bila razsvetljava. V kičmi konsumnega društva je prepevalo mnogo pevcev društva .Adrija". Ljudstva se je kar trlo na vrtu, ki je viharno ploskalo pevcem. Tja je došel tudi dež. posl. iitrski veleč. g. dekan Ko m p are. V imenu konsumnega društva je gosp. Godnik napil temu gospodu, na kar je vse ljudstvo navdušeno pozdravljalo vrlega zastopnika rojakov istrskih. Gosp. Kompare se je zahvalil prisrčnimi besedami. Od vseh strani so mu doneli nasproti »Slava* .Živio" .Hočemo, hočemo", ko je govornik slavil shveusko rodoljubje in je pozival k vztrajnosti, vskliknivši: Naša stvar je pravična, zato mora zmagati! Na to so pevci zapeli cesarsko pesem; množica je poslušala stoje in ra^oglava, a ob kraju vrta so se prižigali umetalni ognji. Ta prizor naj bi si bili prišli ogledat — klevetniki 1 Tudi v gostilni našega rodoljuba Josipa Ka-talana je bilo jako živahno. Tam so prepevali pevci društva .Zarja" v družbi z nekaterimi pevci .Slov. pevskega društva*. Ad vocem „Zarja". Za vsako ceno so hoteli poznani nasprotniki ugonobiti to društvo. Zastonj jim je vea trud iu vse — intrige. Društvo se razcvita sedaj tako lopo, kakor že dolgo ne! Tu videuio zopet: vztrajat; treba 1 Čini Avlte eolture. ]V nedeljo zvečer j* sedelo več gostov v gostilni „Al Stiriano" na novi cesti. Gosti so bili deloma Slovenci, deloma Italijani. Kar naenkrat je več Italijanov in Italijank ostavilo gostilno in že par minut potem jelo je le* teti kamenje v gostilno skozi vrata in okua; kamenje je razbilo mnogo posode in je provzročilo mnogo škode in seveda tudi strahu med gosti, vsled česar ae je moral zapreti lokal. Važno pa je in treba konstatirati, da ni bilo p o p r e d n i-kacega prepira mej gostili Gotovo je torej, da v gostilni ostali gost.i niso dali najmanjega povoda za ta divjaški napad od sinov avite eolture ! Čujemo, da so že sinoči zaprli jednega teh junakov, ostali pa so menda včeraj prišli v roko pravice. O itrajku delavcev v trgovini z lesom. Ozi- rom na dotično notico, ki smo jo prijavili v soboto, naprosili so nas trije štrajkujočih delavcev, da popravimo to vest v toliko, da delavci zahtevajo 9 urno delo v dobi od 15. oktobra do 15. marca z IV, ure počitka, in 10 urno delo >od 15. marca do 15. oktobra z 2 urami počitka. Zajedno zahtevajo puvišanje mezde na 2 gld. na dan. Ti deiavci za-trjajo, da ,so njih zahteve opravičene ozirom na težko in naporno delo, ki je morajo opravljati. — Po govorjenju teh delavcev zdelo se nam je, kakor da nam hote nekako očitati nedobrohotoost do štrajkujočih dolavcev. Tako očitanje je po vsem neosnovano. V prvo dotične notice uismo pisali sami, auipak došla nam je od strani, ki mnogo ->bčuje z delavskimi krogi. Ni jedne besede ni bilo v naši notici, s katero bi bili hoteli označiti zahteve delavcev pretiranimi, namreč je piipoznano tam izrecno, da delo teh delavcev je res „zelo težko", in izražena želja, da s e poboljša stanje lesnim delavcem. Jedino iz česar menijo nekateri, da morejo sklepati o naši namišljeni nedobro-hotnosti do delavcev, bi bilo to, da smo svarili k previdnosti, da delavci dobro premislijo, predno store ta kerak. A posledice marsikaterega štrajka nas poučujejo, da ravno ob takih prilikah treba res treznega premisleka in skrajne previdnosti. Mi ne obsojamo štrajkov na sploh in v načelu — saj se navadno postavljamo na stran štrajkoveev, v kolikor so opravičene njih zahteve. To smo pokazali nedavno povodom štrajka v Lloydovom ar-zenalu. Naši predali so vsikdar odprti težnjam in pritožbam delavcev in vsikdar smo pripravljeni po- ■agati, ako je sploh to mogoče naši skromni besedi. V tem pa se menda ne kaže ne dobrohotnost, ako svarimo delavce, naj bodo — ra čun ar j i! Prva zapoved onemu, ki se je česa lotil, je vendar ta, da je meril vsaj približno, da doseže postavljeni gvoj cilj: Če kje, velja to še posebno za itrajkovce. Zato in le zato smo opozarjali delavce na slabo sedanje stanje trgovine z lesom. V našem dopisu ni bilo rečeno, da štrajkove) ne dosežejo svojega cilja, pač pa smo smatrali za svojo dolžnost, priobčiti pomisleke dopisnikove, radi katerih bi se utegniio dogoditi, da štr&jkovci ne dosežejo svojega cilja. O takih slučajih pa vemo, da nastajajo za delavce slabe posledice. To smo hoteli reči in nič druzega. — Sicer pa so brez-potrebna vsa nadaljna zatrjevanja, da želimo le vse dobro štrajknjočim delavcem, ko povemo, da so ti delavci po ogremni večini Slovenci, naši bratje in členi naših društev. Novi pridobninski davek. (Dalje). Ali poljedelstvo in gozdn arat vo plačujeta pridbnjjinski davek? Gledć osvobojevanja poljedelstva in gozdnarstva od splošne pridobnine bilo bi opaziti, da odgovarja namenu zakona, da tudi po uvejjavljenju novega zakona ostane pri dosedanjem omejevanju pridobnine nasproti poljedelstvu. K poljedelstvu in gozdnarstvu pripadajočimi, torej pridobnini ne podvrženimi se smatrajo poljedelske in gozdnarske postranske obrti, v kolikor se načelno bavijo prirejanjem lastnih izdelkov; k takim pa ne spadajo pivovarne, kon-sumni oddaji podvržene žganjarije, tovarne sladkorja in druga podjetja izrečno industrijelnega značaja. V pomirjenje poljedelcev naj služi, da dolžnost, plačevati pridobnino, se ni nastopala tedaj, ako se na podjetju, določenem le za obdelovanje lastnih pridelkov poljedelstva, prirejajo tudi drugi ne samopridobljeni izdelki, v kolikor je to potrebno, da se vzdržuje normalno opravljanje. Sosebno ne bode treba plačevati pridobnine v takih slučajih, ako je produkcija urejena za določeno mero in ako vsled elementarnih nezgod (slabih letin, kuge med živino itd.) ni možno pridobivati produkta, potrebnega za redno izdelovauje, Da se v takih slučajih vzdrži normalno delovanje, smeti je' izjemoma pritegniti tudi ptujih produktov. — K gospodarstvu in kmetijstvu spada in je oproščeno pridobnine tudi izkoriščevanje tako imenovanih pacifikacijskih zemljišč, tu je zemljišč, ki so se odtegnila poljedelstvu za druge svrhe (n. pr. opekarne, kamenolomi itd.), Ako ni s tem združeno še kako drugo izdelovanje. Če je pa n. pr. s kamenolomom združena tudi kamenoseška obrt, potem nastopa dolžnost plačevanja pridobnine. Nepodvržena pridobnini je slednjič prodaja poljedelskih in gozdnarskih pridelkov (*ita, krompirja, vina, sadja, mleka,JJdrv itd.), izvzemsi predajo na drobno v vedno odprtih, v to svrho določenih prodajalnicah ali zalogah, ki niso v tistem kraju, kjer se vrši gospodarsko ali poljedelsko pridelovanje. Kraj pridelovanja je namreč tam, kjer so deli posestva. Tak kraj je tndi bivališče davkoplačevalca, aao ni preoddaljeno od posestva. Mislimo si tu slučaj, da posestvo leži v jedni občini, lastnik pa biva v sosednji, od kjer v resnici opravlja svoje posestvo. (Pride ie.) Prenos Kopitarjevih kostij. .Slovenska Matica" je določila, da preneso kosti Kopitarjeve iz Marksovega pokopališča na Dunaju istodobno v Ljubljano, kadar se preneso kosti Srba Vuka St. Ka-radžiča v Beligrad. To se ima zgoditi tekoče leto meseca kimovca. Vročina v Dalmaciji. V Dalmaciji vlada letos izredna vročina, ki tirja mnogokatero žrtev. Tako so umrli od žeje 8 vojaki na potn iz Zadra v Drniš. „Crvena Hrvatska" javlja, da so na orožnih vajah v Popovem Polju poginili štirje pešci in pet topničarjev.Več konj je istotako poginilo od presilne vročine, istotako volov in druge živine po vsej Dalmaciji. Nov hotel|V Mostaru. Bogataš K o m a d i n v Mostaru zida nov hotel, kateri bode ugajal vsem modernim zahtevam gostov. Hdtel bode stal 300.000 goldinarjev. Medved ubil vola. V Lasici v Bosni je 11. min. meseca ubil medved vola, ki je last Tome Lučiča. Vol se je pasel z drugo govedjo v planini Igman, ko je prihrumel medved. Lomila sta se z medvedom dolgo časa in pastirjem se je posrečilo naposled, odpoditi zver. A vol je bil tako premi-kasten, da je poginol. Strela ubila celo družino. Iz Caserte v južni Italiji se javlja vest, da je dne 15. t. m. v dolini Cassina razgrajala grozna nevihta. Med ogromnimi drugimi nesrečami ki jih je provzročila huda ura, je bila tudi ta, da je udarila strela v neko hišico in ubila ondi celo drnžino, sestoječo iz sedem oseb. Samomori v prvi polovici leta 1897 na Dunaju. V prvi polovici tega leta umorilo se je na Dunaju, kakor je razvidno iz prijav policiji, 210 Ijudij in sicer v prvi četrtini 90, v drugi 120, — kar dokazuje, da iščejo samomorilci naravo za svoje naklepa. Od teh 210 samomorilcev je* 157 možkih in 53 žensk, kar znači zopet, da si ženska v skrajni sili lože pomaga v življenji nego možki in da je mnogo bolj elastične naravi naproti nesrečam, nego pa možak. — Vendar pa so to samo statistično številke. Koliko pa izginja ljudi z Dunaja, o katerih ni nikdar več glasu. 12 milijard časopisov. Po neki najnoveji statistiki znaša vseukupno število časopisov, kolikor se jih tiska na zemlji, 12 milijard iztisov (ena milijarda je tisoč milijonov, en milijon desetkrat sto tisoč). S temi listi pokrilo bi se širjave 30,000 štirjaških kilometrov. Papir, na katerem se tiska to časopisje, bi tehtal 781.240 t,on (jedna tona je deset met. stot.). Ako bi vse te iztise tiskal jeden sam stroj, potreboval bi zato celih 333 let, predno bi izftel prvi časopis. Ako bi se pa vsa ta množina časopisov zložila na jeden kup, napravil bi se 80,000 metrov visok papirnati st^lp. Če se konečno izračuni, da čita vsak človek časopise samo 6 minut na dan, tedaj bi vsi ljudje na zemlji potebovali nič manj nego 100.000 let, ako bi hoteli prečitati vse te časopise. Stradtlec Succl se prodneira sedaj v Veroni se svojim želodcem. Veroneii mu niso prav zaupali in radi tega se je dal Succi zazidati. In stra dal je zazidan 10 dni. Ko je začel stradati, je tehtal 72 klg., zdaj pa tehta samo še 66 in pol klg. Ko so ga spnstili iz hišice, je bil Succi še tako čvrst, da je telovadil in naposled še jahal. Zdaj bo Succi stradal š<* 14 dnij. — No, v Italiji mislimo da ima Succi še mnogo konkurentov, le da se ne producirajo javno na Succijev način, sicer pa so navajeni stradati po ravno tako dolgo — nezazidani 1 Morda bi tudi njim ne — .zaupali" Veronezi posebno 1 Oklic slovenskim abiturijentom 1*) Al idemično društvo „Slovenija", katere geslo je „Vse za narod in svobodo" in katera združuje že 57 tečajev slovenske akademike na Dunaji, Vaa vabi, da postaneta njeni členi. Društvo Vam ponuja na izbero domačih in tujih časopisov in leposlovnih listov (skupaj 52 po številu), tudi njegova knjižnica je založena precej bogato (šteje blizo 2000 zvezkov) Že v minolem letu so se osnovali v področji „Slovenije* strokovni klubi, v katerih se člani iste stroke sknpno pripravljajo za svoje delo v domovini in v katerih se spopolnjuje še seti ter tja pomaakljiva terminologija. Tako se je oživil po nekaj letih tudi slov stveno-zabavni klub. Kak plemenit in vzvišen namen ima naše društvo, pričajo pravila sama, iz katerih naj navedemo tuk»j le sledeče točke 1 §. 1. Namen društva je, biti duševno in zabavno srediiče slov. visokošolcev na Dunaji in gojiti dijaški živel j mej svojimi člani. §. 2. Sredstva v ta namen so: društveni shodi, seje, zabavni večeri, veselice, izleti, znanstvena in leposlovna predavanja, gojenje glasbe, društvena čitaluica in knjižnica. §. 4. Redni člani morejo biti le slovenski slušatelji dunajskih velikih šol za časa svojih ukov. §. 5. Vsak redni član ima pravo, da se udeležuje vsakoršnih društvenih shodov in sej, na občnem zboru stavi predloge in resolucije, interpeluje predsednika ali odbor, debatuje, voli in se da voliti ter pohaja v čitalnico in uporablja društveno knjižnico. Tovariši t Vstopite v naše društvo in omogo« čite, da bo kos svojim nameram 1 Na svidenje na Dunaji l Za odbor akad. društva „Slovenijew. jur. Metod Dolenc phil. Anton Jeršinovid tč. predsednik. tč. tajnik. *) Kdor želi pojasnila, obrne naj se d« t. predsednika jur. Metod Dolanca (Grm. Noto mesto) ali pa do t. Dr. phil. V. Kusarja (Đnnaj, VIII. Lederergasse 20.) Najnovejše vesti. Tret 19 Vodja socijalistov Gerin, rojen v Sežane, se je po sedemletnem bivanju na Dunaju, vrnil v Trst. Včeraj ga je pričakovalo na južnem kolodvoru 400 aocijaluih demokratov ki ho ga navdušeno sprejeli. Carigrad 17. V današnji seji za pogajanja miru se je od turške strani skušalo še na različne načine nasprotovati glede uredbe meje Poslaniki so bili radi tega vedenja sila nevoljni in so zahtevali energično pisane izjave v tej zadevi. Vendar je upanje, da se pogajanja skoro završe, čeravno uteorne Turčija še delati raznih neprijetnosti. ZAHVALA. Za srčno sočutje, ki se nam je skazalo povodom jbolezni in smrti predragega brata, gospoda Ivana Fabiani, trgovca in posestnika, za darovane krasne vence in mnogobrojno spremstvo pri pogrebu, posebno čast. g. duhovnikom, kakor tudi vsem znancem in prijateljem od daleč in blizu, ter za ganljivo petje domačim pevcem in njih voditelju g. Hr. Ražem izražamo naj srčnejso zahvalo. Bog povrni vsim ! V LOKVI, dne 18. julija 1897. I Marija Pakiž Kristina Fabiani sestri Marija Fabiani, teta Prva trgovina Velika, korist S Po&itjatve olja od 5 I. naprej. "Usojam si naznaniti svojim p. n. gg. odjemalcem na ( Primorskom, Kranjskom in Štajerskom, osobito pa gg. trgovcem. kateri si nnrofajo od 100 kg naprej, da >uradi • m o i* ne in razširjene mojo trgovino, otiduj dobijo nit-ročeno blago ua dom v oz ni ne prosto. Imam blugo vselej j prve vrsto in postrežba jo vedno t o 5 n a, solidarna in p o Aten a. ttlago zamenim takoj, uko 110 ugaja. Za Trst in [ okolico prosto na dom od 5 1. naprej, pustivši posodo na I domu, brez are ! Cenik: jedilno olje 1. 28; fino 1 32; fine.iše 1. JK>; ' najUnojAo 1. 40; namizno pnlttno 1. 44; nam. fino 1. 48; j nam. finojfte 1 f>2; nam. naillnej&e 1 56; ekstroflno 1. 60-j 64; specijalitetno olje 1. 72-80. „Svoji k svojim !u Pričakovaje obilo novih odjemalcev, j beležim se zahvalno v naprej spoštovanjem j _Anton 6lrca, Acguedotto 9. NAZNANILO. _ Spodaj podpisani raznašalee lista „Euinosl" k. ie zajedno URAR. priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i «1 e r ik C o 1 j a, vratar hiSe št. 8 via Solitario T fjovlnake brzo-jcJr« iu ** tJaaisipelba, l^ono« v.njeuen 9 35 9.37 Pč '»iuu -spomlad 1 9 72 do 9.74 Oves z« jesen 5.70 5.72. R' in josen 7.35 7 87.Kor.ua v. jnli 16H?. 4 33 4 85 . « nova od 78 kil. f. 9 70—9.Ć5 ..i 79 • |. 9 75 9 90 ua 80 kil f. 9.85—9 90., od .-.i. ki. t. 9 90 9 95 » bk cii, t.-.r —______ .> • - -ti-«,J• .i.-.^iptrnja 18. julij* i 'r*7. Driarni dolg papirja „ „ v i'rt"br.i . A n.trijsku. renta f t.Ihi-j „ „ v krotlfJl Kreditno akoijo L»udou 10 J«bt. , Kapoleoiii.........9.58 20 mark . . . 11.73 100 itali. H' . . 45.55 dan-102 15 102-25 123.36 101.2« il69.fi0 119.50 predv^oraj 102.10 102.15 ! i 3.25 101.90 267.75 1 19.50 9.52'/, 11.73 45.50 Lastnik kensorcij lista .Edinost". Izdavatelj in odgovorni urednik : Frnu Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trsta.