43. štev.
V Kranju, dne 29. oktobra 1910.
XI.-leto.
GORENJEC
Političen in gospodarskj list
Stane ta Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti ta celo leto 4 K, za pol leta I K, n druge drsava stane 5 «0 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravni št v o je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi«.
Izhaja vsako soboto ===== zvečer =====
Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjka oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnistv>i naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj ss izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Kdo je kriv konkurza v Agro- Merkurju?
Neprijetno je dirnila marsikoga Test, katero so prinesli listi tekoči teden, da je nad velepod-jetjem Agro - Merkur, osredDJo nakupovalno in prodajalno zadrugo v Ljubljani, razglašen konkurz.
Agro - Merkur je bila zadruga z omejenim poroštvom, pri katerem so znašali deleži po 20 K in katerih jamstvo je bilo dvajtetkratao. S svojim delovanjem je pričel jedra pred poldragim letom. Sedež in skladišča je imel v Ljubljani, stojo podružnico in baje tudi glavno zalogo si je ustanovil takoj ob priCetku t Trstu. In kakor se govori, je prizadela podjetju glavni udarec ravno tržaška po-družnca.
Kakor dosedaj objavljeno, iznašajo nepokrita pad?a t celem 106 000 K, katere bodo morali a strožki konkurinega postopanja, ki bode končano t enem ali dveh letih, pokriti člani. Jamstvo članov za Agro-Merkurjeve obveznosti iznaša nad 300.000.
Nekaj čudnega je, da podjetje, katero je imelo t prvem letu nad itiriinpol milijona kron prometa, katero je izkazalo 4468 K tistega dobička in v katerega odbora so bili gg.: Josip Lenarčič, dr. Gregor Žerjav, Oton Bajt in Iran Rozman, napoTe bankerot.
Ugiba in pile se, komn naj se pripisnje krivda neuspehu podjetja. Mislimo, da ravao kot napreduj aki imamo pravico in ne samo pravico, tudi dolin sat, ker smo kritizirali in pisali o raznih podobnih neuspehih konsumov, premisliti nekoliko zadevo 1
Zadružnštvo aamonasebi v idealnem pomenu besede, t rokah mož železne volje in eneržije, t rokah ljudi, profetih ljudskega maljenja in skupae
nesebične vzajemnosti in združitve, je moč, i katero more mali, takorekoč brezpomembni mož nastopati v modernem, novodobnem svetovnem gospodarstvu. Toda žal, da si tudi z zadružno idejo razni koristolovci, mešetarji, sebičneži in malopridneži hočejo napolniti svoje žepe ter tako škodujejo plemenitim osnutkom in organizacijam na podlagi skupne, nesebične vzajemnosti.
Temu je kriva spbfna današnja izgoja, katera, namesto da bi skrbela za vzgojo plemenitosti srca, le žal vzgaja nizkotni egoizem in sebičnosti Studi se človeku današnja izgoja, posebno družba, ako zanese človeka pot med njo. Nič ni slišati plemenitega, koristnega splošnost*, celoti, vedno pa stoji v ospredju samopašnost, pohlepnost.
In tu bi bilo treba poseči ume s, odstraniti krvosese in parasite ter jih treščiti t kot pozabljivost'. Toda vidimo baš nasprotno 1 Taki ljudje se znajo prikupiti s komplimenti, pokloni, frazami in kaj ie vsem ter se preriti do vodilnih mest. Proč s takimi, da je naša lastna koža varna 1
Drogi zopet hočejo z zadružništvom pridobiti široke ljudske mase za avoja načela in jih s tem privezati na sebe. Vendar pridejo vmes umazane, hinavske, podle duše, kažejo se vnete strankarske pristaše; s sladkimi besedami upijanijo voditelje, skrbe za svoje globoke žepe — in taki potem neizmerno škodujejo zadružništvu in pa političnim načelom, katerim bi bilo treba pridobiti tal in pa somišljenikov.
Vrnimo se k naslovu tega članka. Agro-Merkur se je prišteval od ene strani naprednim organizacijam, od druge strani, posebno trgovske, so bile pritožbe proti njemu. Radi Agro • Merkurja je nastal političen dvoboj med starimi in mladimi. O zadevi je večkrat razpravljal izvrš3valni odbor
narodno - napredne stranke, katerega sklep je bil, da mora Agro - Merkur prenehati na zahtevo trgovcev. O i minoritete pa se je forsiralo njegovo delovanje. Špekolantje so pričeli izrabljati položaj. Dolge in večoe vožnje po litri, Dalmaciji, Italiji, Zagrebu, Budimpešti i. t. d. so šle na račnn Agro-Merkurja. Sklepale so se velikanske kupčije in pravi se, da ne v škodo onim, kateri so jih sklepali. Gsvori se o nesramno velikanskih postranskih provizijah glede kupčij, katere so trle Agro • Merkur tako, da se je končno izčrpal. Čudno je to, kar se namreč splošno govori, da vsi nastavljeni voditelji z joga, kateri so bili pred kratkim brez vsakih gmotnih sredstev, vodijo, oziroma prično trgovati na svojo roko in da preneha zadruga, v katere procvit so bili zavezani delovati po svojem nameščanju.
Kaj bode dognala sodna preiskava, se še danes ne ve. Gotovo je, da je eden voditeljev te zadruge bolan ter se bed? gotovo vsled tega od prizadetih zvračala krivda na njega. I a če se zvrne krivda na njega, v očeh nepristranskih ljudi se ne bode smatral kot krivec, pač pa kot žrtev sebičnežev, kateri to ga obdajali, kakor oie medico, ter ga vsled neizkušenosti in hipnega idealizma pripravili do žalostnega konca.
Učimo se pa iz tega, da bodimo v prihodnje akrajno previdni 1 |
Šola na Jesenicah.
Petindvajset let bijemo boj za jeseniškim razmeram odgovarjajočo šolo, a ves ta čas nismo dosegli ničesar, kar bi bilo v dobrobit šolstvu. Nasprotno je tekom tega časa naraslo število iolo-obiskujočih otrok na 700, in učilnice so postale v zdravstvenem in praktičnem smisln popolnoma ne-
PODLISTEK.
Nekaj o Argentini]* En njenem mesu.
Povsod se govori o argentinski republiki in marsikomu se cede sline po ceneni argentinskem govejem mesu. Republika pa zasluži, da se je letos spominjamo Še posebej, ker obhaja — ustanovljena je bila 1810 — stoletnico svojega obstoja. Tem povodom je argentinska komisija za stoletno slavnost izdala po uradnih virih v Buenos-Aires letos velik zemljevid z statistično - zemljepisnim opisom republike. Evo iz zanimivega spisa nekaj podatkov, ki utegnejo zanimati tudi širše kroge:
Republika je zelo obsežna; zahodna meja je dolga 4800 km, meje sploh so obsežne 10.200 km. Vsa površina Argentinije znaša približno 3 milione štirijaških kilometrov, na kateri pa prebiva le okrog 6 milijonov prebivalcev, polovico od njih je priseljencev (od teh 60.000 Avstrijcev). V Argentiniji se navadno ne vrše plemenski boji, tam ni razločka med Indijanci, zamorci ali Kitajci. Indijanci so pristopili k katoliški veri, mnogo jih je izginilo vsled neke bolezni omotice; zamorci le redkokje še žive, dočim rmena plemena doslej niso dobile šc no-
benega vpliva na republiko, ker so jim vrata zaprta in se ima ustavno gojiti evropsko naseljevanje. Če se pomisli, da ima dežela ravno tisto redilno moč kakor Nemčija, tedaj bi Argen-Unija lahka preživljala 950 milijonov prebivalcev, dočim ima naša Avstrija ie 26 milijonov n 9 in pol milijona ovac.
Republika obstoja: 1.) iz 14 pokrajin, ki so v svoji notranji upravi samostojne; 2.) iz zveznega okrožja, ki ima svoj sedež v glavnem mestu, Buenos-Aires; 3.) iz devetih narodnih ozemlj. Vlada se kakor v kakem republikanskem zveznem zastopstvu. Ustava mora v vsaki pokrajini skrbeti za justično, mestno in naučno upravo. Ljudstvo voli v dve zbornici svoje poslance in starešine, ki kujejo postave. V vsaki pokrajini, kakor tudi v glavnem mestu voli narod z večino glasov v razmerju 1 poslanca na 33.000 prebivalcev, kakor tudi dve starešini, kate-i voli postavna zbornica dotične pokrajine z večino glasov. Inicijativo za zakonodajstvo lahko da ena ali druga zbornica. Izvršilni organ je predsednik republike, ki se voli vsakih šest let Med drugo volitvijo mora preteči nadaljnih šest let.
Živinoreja in poljedelstvo sta glavna vira gospodarskega bogastva v Argentiniji; tako so n. pr. I. 1908 ondi našteli 30,000.000 goveje živine, 7,500.000 konj in 67,000.000 ovac. Argen-
tinijo prekašajo na bogastvo goveje živine le Zedinjene države in Vzhodnja Indija, na konjereji pa Rusija in Zedinjene države. Na približno 100 prebivalcev pride v Avstriji 37 govedi in 10 ovac, v Argentiniji 550 govedi in 1883 ovac Zelo ugodno podnebje v Argentiniji pa tudi dopušča, da se vsa živina pase, vsled česar tamkaj pravzaprav hlevov ne poznajo. Ker raste živina v naravi, nima takozvanih hlevskih bolezni, ki so udomačene pri nas. Tuberkulozo doženejo zdravniki pri argentinski živini le zelo redkokdaj. Argentinska živina tudi ne more biti najslabejše kakovosti, ker imajo tamkaj zelo lepo plemensko živino. Na razstavi v Buenos Aires je bil leta 1906 prodan plemenski bik za 88 tisoč frankov. 2 leti stari ovni tehtajo tudi 140 kg, kar znači, da imajo posebno lepo ovčje pleme. Veterinarstvo je v Argentiniji modernejše kot pri nas in v Avstriji je malo tako modernih klavnic in hladilnic kot so v Argentiniji. Mesogledstvo se izvršuje tamkaj veliko strožje kot pri nas.
Vsled velikega števila živine pa nima to blago skoro nobene cene, osobito če se pase živina na prostranih planjavah v notranji Argentiniji, ki nimajo nobenih prometnih sredstev.
Argentina so si dolgo časa pomagali s tem, da so izvažali konserve, ekstrakte, osoljeno meso, suhe meso Tassajo 1.1, d. 1 in pol milijona volov
novo!
Ravnokar le liSel nal-novctll, sankcllatilrafll
Cena 60 vin. Dobiva se v naši tiskarni, v Nar. knjigarni In L. Schvventnerju v Ljubljani.
Občinski red in občinski uolilnl red za Kranjsko
sposobne za pouk, V razredih, kjer je predpisanim potom dovoljeno le 30 do 40 otrok, sedi, oziromi cepi po tleh ali pa na deskah med klopmi po 60, 70 do 80 otrok. V več razredih rsnemajo klopi in po tleh sedeči otroci ves prostor, tako da občuje učitelj lahko le s poleg katedra prisotnimi otroki. Ker je bilo šolsko poslopje nekdaj graščina, zato je popolnoma neprimerno za šolo. Na vseh straneh je prepih, zaradi česar trpijo otroci na trganju, zobobolu in učitelji na revmatizmu, prehlajeaju. Zaradi nepravilne razsvetljave vidi na tablo le komaj polovica razreda in ob deževnem vremenu se sploh ne vidi; zavoljo starosti poslopja motijo ponk miši, ki v strah in nekaterim v zabavo motijo pouk in tudi «prešicki» in mladi ščurki, ki jih dobivsjo otroci v tintnikih, kvarijo estetičai nspeh. Najlepše je pa takrat, kadar si skozi strop pribori dei pot, da oblaja prevroč, časih 25« do 30° G razgreti smrad v šoli: tudi ni redko, da udari dim iz dimnika tako silno v šolske sobe, da se ne da dihati, zaradi česar se mora izpustiti deca domov. Da so peči slabe, tako da se ne dado iz-knriti, je tudi važno. Pozimi se prav pošteno zmrzuje in prchlaja. Lepopisje, risanje in slični predmeti se ne morejo gojiti. Ni prostora, posebno ne za one otroke, ki sede med klopmi ali po tleh.
Ni težko umeti, da pri teh razmerah kljub temu, da se poučuje najbolj vzorno, ne more biti normalnih uspehov. Tudi pa ne morejo žrtvovati učne osebe svojega zdravja, ne morejo izčrpati vseh svojih življenskih sil, da bi vendar spravile uspeh na normalno višino, ker zato bi ne imele nobenega priznanja, ie hiranje bi bila krvava ironija priznanja. No, priznati pa se mora učiteljstvu, da idealno izvršuje svojo nalogo, zaradi česar pa tudi v malam hira. Vsi učenci, ki se udeleže preizkušnje za sprejem v srednje šole, to dobro prebijejo.
A vendar niso uspehi v vseh razredih normalni. To de učiteljstvu težko. Ljudstvo namreč ae upošteva zaprek in očita vse učiteljstvu; jeseniško ljudstvo hoče izobrazbe za svoje otroke, a naša šola je ne more dati in pri najboljših uspehih že zaradi tega ne, ker je samo štirirazrednica. Žito ni čudo, da se je ustanovila šulfarajnska šola, kamor pošiljajo navadno mlačni starši svojo deco z nado, da se v komfortni šoli več nauči kot pa na slovenski štirirazredoici. Posebno nemški jezik se tu uvažuje.
Zadnji čas se nam obeta šestrazrednica, meščanska šola, obrtno-kovinska in gospodinjska šola. Da bi se vendar merodajni faktorji zediaili ia dali Jesenicam šol — po katerih naše ljudstvo tako hrepeni; naj bi rešili tudi ti faktorji učiteljstro trdega, zdravju kvarnega dela v učilnicah, ki niso učilnice. Koliko bolezni se utihotapi v sedanjih razmerah v nežno mladino, ki jo potem spremlja v vse dobe življenja, če ae strejo že takoj mladih, razcvetajočih telesc, Koliko težkega imajo oni na vesti, ki z intrigami zavlačujejo mirno rešitev jese-
niške glavo« šole; naj bi sa jim ta zbadila, da izprevidijo svoje neplemenito delo.    Učit. tovariš.
Sestava okrajnih cestnih odborov po načrtu novoga cestnega zakona.
(iovoril v deželni zbornici poslanec Oirll Piro dne 24. oktobra 1910.
Visoka zbornical
V prvotnem načrtu cestnega zakona, kakor se nam je predložil lansko jesen, se je odkazal okrajnim cestnim odborom precej omejen delokrog. Njih glavna naloga bi lila, nadzorovati napravo in vzdrževanja občinskih cest ter potov, vaških ter gospodarskih potov ia dovoljevati podpore iz okrajnega cestnega sklada za občinske ceste ter pota, Glasom § 25. takratnega načrta si je namreč deželni odnor pridržal povsem oskrbovanje tako tehnično kakor gospodarsko deželnih cest, to se pravi, odvzela se je okrajnim cestnim odborom dosedanja pravica oskrbovanja deželnih in okrajnih cest, ali kakor se bodo imenovale, deželnih cest 1. in II. vrste. Vsled določbe g 28. bi sicer imel deželni odbor pravico, to oskrbovanje deloma ali popolnoma prepustiti okrajnim cestnim odborom, vezan pa v to ae bi bil. Tendenca prvotnega načrta je tedaj bila ta, da se cestna uprava po možnosti centralizuje.
Bržčas se je odločil deželni odbor za to načelo vsled neprijetnih izkušenj, katere je imel z nekaterimi okrajnimi cestnimi odbori, in zato ne vem, če je bilo posebno modro, da je z bistveno spremembo §28. prvotnega načrta zoput posegel po principu deceotralizovanja cestne uprave. § 28. zakonskega načrta, kakor smo ga dobili v roke v zadnji seji, določa namreč, da je oskrbovanje deželnih cest tak« tehnična kakor gospodarsko povsem prepustiti okrajnim cestnim odborom, ki naj to pravico izvršujejo neposredno. Zalibože se k spremenjenemu načrtu ni priložilo nikakega motivnega poročila, ki bi nas vsaj poučil o nagibh, ki so napotili deželni odbor, da je opustil svoje prvotno stališče. Ne preoitaja nam druzega, kakor kosštatirati dejstvo, da bodo okrajni cestni odbori po novem cestnem zakonu velevažae korporacije, ki bodo imele obsežno avtonomijo in na razpolago velika denarna sredstva.
Ker se bo z uveljavljanjem novega cestnega zakona močno podražila deželna uprava, kar bodo poleg Ljubljane občutila zlasti tudi mesta in trgi na deželi, zanima nas tu v prvi vrsti sestava okrajnih cestnih odborov in vprašanje, ča ter v koliko bodo tudi zastopniki mest in trgov poklicani k sodelovanju v okrajnih cestnih odborih.
Sestava okrajnih cestnih odborov po sedaj veljavnem zakonu temelji na načelu interesnega zastopstva, atesta in trgi, večji posestniki, vičji industrijalci ter trgovci in občinska predstojništva kraetskih občin dotičnega cestnega okraja volijo po skupinah svoje zastopnike v okrajni cestni odbor. Vrhutega ima največji davkoplačevalec cestnega okraja virilni glas v cestnem odboru. Novi cestni zakon hoče korenito pomesti z interesnim zastopstvom. Poleg dveh ali treh zaupnikov deželnega odbora bi sedeli v okrajnem cestnem odboru zgolj odborniki, izvoljeni po občinskih odborih posameznh občin dotičnega skladovnega okraja. Na mesto interesnega zastopstva naj stopi tedaj krajevno zastopstvo. Kakih 15 let sem že član okrajnega cestnega od-
se še danes pokolje v Argentiniji na leto Ie radi kože in rogov, dočim ostane meso neporabljeno. Dunaj rabi na leto 200 tisoč volov za živež. V Argentiniji porabijo toraj 7 do 8 krat toliko volov kot Dunaj samo za kože in rogove, drugo meso pa vržejo proč. Tellier je napravil 1. 1873 prvi poizkus hladilnic, kise je dobroobnesel leta 1876 pri prvi ladji Frigorifik, ki je vozila iz Francoskega v Mehiko 105 dni in imela seboj cel čas nepokvarjeno meso v hladilnici.
V kratkem času so zadobile hladilnice velikanski pomen za prevažanje mesa. Argentinija ga je začela izvažati na Angleško. Leta 1890 je znašal izvoz 37 tisoč ton, ki pa je od tedaj tako rasel, da je dosegel preteklo leto 532 tisoč ton.
boljše če tri dni po prevozu na Dunaj še leži, da je potem vležano. Meso se vsled suhega zraka v hladilnicah posuši na površini v prvih 30 dneh 10%- Vrednosti meso vsled zmrznjenja ne izgubi. Le okus je nekoliko drugačen, če ga primerjamo z našim mesom. Pečenka je bolj rujava, bolj suha in pusta kot iz našega mesa. Juha je enaka naši. Argentinsko meso se ne sme kuhati v mrzli vodi, marveč najboljše je, če se ga vtakne v krop in se ga pusti le malo časa v njem. Pečenka se peče kot iz našega mesa.
Ljubljana dobi od pošiljatve v decembru ali januarju tudi nekaj poizkušnje, in sicer bržčas kakih 5000 kilogramov, kar znači dnevni konsum Ljubljane. Cena v Ljubljano postavljenega mesa
Dunaj rabi na leto 100 tisoč ton mesa. Z mesom, ki se izvaža iz Argentinije na Angleško, bi se torej lahko skozi celo leto preskrbovalo 5 Du-najev ali pa 300 takih mest kot je Ljubljana. Argentinija izvozi posebno veliko ovčjega mesa, okoli 10 milijonov komadov, kar znači trikrat toliko število kot ga Avstrija na ovcah sploh premore.
Meso, ki prihaja sedaj iz Argentinije v naše kraje, izvira iz notranjih pokrajin te države. V Buenos Aires ga pripravlja veliko podjetje ,La Blanca" za eksport. Meso prihaja k nam zmrznjeno v mrazu 9 in pol do 12° C. V tul zaviti četrti volov leže v hladilnicah ladij kakor drva. Kakor kamen trdo in zmrznjeno meso rabi pri poletni vročini 20° C 12 ar, da se odtaja in omehča. V tedanji temperaturi mislijo Dunajčani, da je naj
bo znašala kilogram 1 K 20 vin. Prodajalo se bo meso seveda dražje. Razlika med ceno domačega in argentinskega mesa ni zelo velika, četudi utegne znašati 30 do 40 vin., upoštevajoč enako kakovost. Cena argentinskemu mesu se poveča s colnino za 30 K pri 100 kg. Z upeljavo argentinskega mesa, osobito če bo ostalo le pri poizkušnjab, seveda draginja ne bo takoj odpravljena. Pomen uvoza argentinskega mesa leži v tem, da se opozore merodajni faktorji na to, da je treba konečno vendarle tudi nekaj ukreniti in ne samo študirati, da se povzdigne domača živinoreja kvantitativno in kvalitativno ter s tem odpomore tudi pomanjkanju in bedi, ki nastaja med konsumenti radi visokih cen mesa.
bora kranjskega in tekom te dobe sem imel priliko, •poznavati opravo in poslovanje okrajnega cestaega odbora. Z ozirosa na te večletne izkušnje izjavljam kir odkrito, da se mi vidi princip krajevnega zastopstva za cestne odbora pr a vi. Ako kdo, potem ima gotovo občina interes na cestni upravi in ta interes bi se uveljavil s krajevnim zastopstvom v cestnih odborih. S krajevnim zastopstvom bi se olahkočilo poslovanje cestnih odborov in delovanje bi postalo intenzivnejše, kajti odborniki kot zastopniki posameznih občin bi bili bolje poučeni o nedostatkih častne uprave v svojem kraju, kakor so sedaj odborniki, izvoljeni po skupinah. Zanimanje za delovanje okrajnih cestnih odborov bi raslo in tudi kontrola bi bila boljša. Seveda bi imelo krajevno zastopstvo tudi svojo slabo stran. Odborniki bi izkušali za svoje, po njih zastopane občine izposlovati kar največ udobnosti iz enostavnega razloga, da bi se jim ne moglo kaj očitati in da bi se jih ne prezrelo pri prihodnjih volitvah. Nevarnost je velik«, da se bodo stavile pretirane zahteve na okrajno-cestni zaklad.
Cestni okrajni odbor naj po novem zakonu obstoja iz 7 do 18 odbornikov. Po § 39. določa število deželni odbor po velikosti in važnosti občin, ki leže v dotičnem cestnem okraju. Častni okraji z nsjmanj 40 000 prebivalcev morajo imeti vsaj 15, z najmanj 30.000 prebivalci vsaj 12 in okraji z najmanj 20 000 prebivalci vsaj 10 odbornikov.
Največje važno ti glede sestave cestnih odborov je za mestne ia tržne občine § 40,, ki določ«, da deželni odbor porazdeli odbornike, katere je voliti v cestni odbor, med posamezne občine cestnega okraja, vpoštevajoč davčno moč, število prebivalstva in občila. Prav tako določa deželni odbor občine, ki volijo skupno.
§ 40. novega cestnega zakona vsebuje veliko nevarnost za mestne in tržne občine. Dočim § 39. zahteva, da morejo posamezni cestni okraji z ozirom na mnogobrojnost prebivalstva dobiti gotovo število odbornikov, govori § 40. Ie splošno, kakšni oziri naj vodijo deželni odbor pri razdeltvi odbornikov med posamezne občine. Vse je prepuščeno razsodnosti deželnega odbora, zakon pa ne nudi nobenega sredstva, s katerim bi bilo možno siliti deželni odbor, da bi se pri razdelitvi odbornikov res oziralo na davčno moč, na število prebivalstva in na občila.
Prožna stilizacja § 40. odpira aa stežaj vrata samovolji deželnega odbora. Gospoda, ne pri-krivajmo si ničesar 1 Vsaka stranka, ki je nakrmilo, izkuša ojačiti svoje stališče ia skrbi zato, da dobi trajno premoč v posameznih zastopih. Prav tako S. L. S. in radi tega vam nočem ničesar očitati. Vsakemu je srajca bližje kakor suknja. Kakor imenujete v okrajne cestne odbore, v okrajne šolske svete in druge korporacije ie svoje ljudi, prav tako bi izkoriščali § 40. cestnega zakona na Ikodo mestnim in tržn m občinam. Ako se pa ozirate na veliko davčno moč mestnih in tržnih občin, potem boste morali priznati, da mesta in trgi opravičeno zahtevajo primerno zastopstvo v okrajnih cestnih odborih. Za vzgled naj vam navedem kranjski sodni, odnosno cestni okraj, ki plačuje na direktnih davk h K 134.933 48. Od te avote pade na Kranj K 44.903*—, tedaj ravno tretjina. Istotako plačuje Skofja Loka dobro šestino direktnih davkov v škofjeloškem sodnem okraju. Tako prispevati obe mesti, eno z '/»• drugo z V« k okrajno cestnemu zakladu,  za katerega se
Dva sina.
Spisal Marko Vovivk.
I.
Mož je umrl in mi zapustil dva otroka, dva lina. Treba je bilo delati, treba je bilo odgajati deco. Sama nisem mogla zmagovati. Prodajala sem in prodajala. Vse sem prodala. Težko nam je ubogim prodajati svoje blago, katero smo prislužili z lastno krvjo.
Vse sem prodala. Mučila sem se, delala od noči do noči. Nikdar nisem imela časa, da bi ie razve elita s svojima otrokoma.
Otroka sta rastla ; že sta skakljala okrog mene in žvrgolela, moja slavca.
II.
Moj Andrejček je bil krepak, jasnovk, kuštrav. Bil je vesel, živahen dečko. Bili so dnevi, ko mi je s stojo razposajenostjo napravil skrbi, toda večkrat me je razveseljeval. Pokarala sem ga in ga poljubila. Oa je bil starejši.
Mlajši Vasilej je bil tih in miren. Ni ga bilo slišati v bil:, ne videti ga na dvorišču. 2e lisa prvega detin*tva je bil nekako zamišljen. To pa je bilo zato, ker se je rodil ob tako težki url, bilo je zato, ker mu je dal Bog tako naravo.
Andrejček je letal po vasi ter se vračal vsi rdeč, smejoč in šaleč se, on pa, Vasilej, je nadeval pred hišo: razsipal je prst in opazoval bilke. Razkopaval je povsod, izkopal črvička ali ulovil metulja ter ga gledal in mislil... Andrej je zakričal in on se ja silno prestrašil, Včasih je legel na vrt
I. prllo-ja „GoftnJcuM       43 z 1.1f10.
ravno pobira cestna naklada na neposredne davke. Slično razmerje je tudi po drugh okrajih.
Ce tedaj mestne občine tako izdatno prispevajo in bodo vsled novega cestnega zakona morale Je obilnrjso prispevati k stroškom cestne uprave, potem pač zahteva eut pravičnosti, d« se ozirate nanje pri razdelitvi c-sinih odbornikov mei posamezne občine. To se bo pa rgodilo le tedaj, ako se uzakonijo njih upravičene zahteve po primernem zastopstvu v okrajnih cestnih odborih, kar bi kar nič ne kršilo načela krajevnega zastopstva. Saj so menda mestne in tržne občine prav tako krajevni zastopi kakor kmečke občine.
Z ozirom na navedene razloge prav toplo podpiram predlog tovariša Viinikarja, ki meri na to, da se v cestnem okraju nabajajočim mestom in tistim trgom, ki Štejejo nad 1000 prebivalcev, odkaže saj en odbornik. Prosim vas, da glasujete za ta upravičeni predlog.
Kranjski deželni zbor.
Seja dno 21. oktobra.
O Lenarčičevem predlogu glede izvolitve zastopnikov v deželni železniški svet se sklene, da deželni odbor izdela organizacijski statut deželnega železniškega sveta sedanjim razmeram primerno in ga predloži deželnemu zboru v potrjenje.
O reorganizaciji deželnega zdravstvenega sveta se vname daljša debata. Govorili so grof Barbo, dr. Krek, baron Sckvvarz, dr. Zaje in dr. Novak, na kar se sprejme s slovensk;mi glasovi predlog, da se število članov zviša na šest in da se naj vlada pri imenovanju članov ozira na razne stroke zdravstva in na narodno pretežje slovenskega prebivalstva dežele.
O prošnji županstva občine Mošnje za preložitev klanca na državni cesti od potoka Piračica do Malega Dobrega polja poroča poslance Piber in se spr jme tale predlog: Prošnja s 3 izroči deželnemu odboru, da se obrne na vlado s tthaično utemeljeno obrazložitvijo in nujnim pozivom, da ta nevarni klanec čimpreje preloži in tako nevarnost odpravi.
O načrtu novega zakona o vantvu planinskega cvetja je nferiral poslanec Hladaik. Po daljšem govoru je nasvetoval, da se sprejme tale predlog: 1. Načrt zakona o varstvu planinskih cvetic se za zdaj vrne deželnemu odboru. 2. Deželnemu odboru se naroča, da s primernim poukom prebivalstvo opozori na krasjsko planinsko ftoro in jo njegovemu varstvu toplo priporoča. V to a viha naj razdeli med ljudske in nadaljevalne šole in prizadeta društva podobe o planinskih cvetkah, in naj povzroči, da bode učitelj«ko otobje mladino poučevalo o planinski flori in o potrebi njenega varstva. Za nabavo takih podob se dovoli deželnemu odboru kredit 500 kron. 3. Deželni odbor naj poskrbi, da bodo vse javne straže, kakor orožniki, poljski, gozdni in lovski čuvaji, cestni nadzorniki in drngo javno osobje že zdaj v okviru svojega delokroga uplivali na izdatno varstvo onih znamenitih planinskih cvetlic, ki se najbolj uničujejo. 4. Deželni odbor naj s poučnimi okrožnicami in javno nabitimi razglasi posamnim posestnikom in gorskim vodnikom že sedaj toplo priporoča, da na svojem ozemlju, oziroma v svojem delokrogu skrbe kolikor rac g oče za varstvo planinskih cvetk.
Za njim je govoril grof Barbo in poslanec dr. Tavčar,   ki  pravi:   Deželni   odbor  je predlo-
ži zakon, ki nima s politiko nčeaar opraviti. Mislil sem vsled tega, da bo sprejet brez vsakega ugovora. Toda uprarni odsek je napravil iz tega zakonskega načrta politikum, se izrekel proti zakonu ter za uvedbo nekakih poučnih tečajev planinskih flor. To je ponesrečeno. Vsakdo, ki motri stvar s treznega »tališča, mora priznati, da je zakon v varstvo planinskega cvetja nujno potreben. La nizki f listri, ki iz gostilniških sob zro na snežna vrhove, o tem no morejo biti poučeni. To, kar je sklenil upravni odsek, ae zadošča. Saj je vendar znano, da tisti, ki pustošijo planinsko floro, ne pripadajo nsšamu preprostemu ljudstvu, marveč opustoševalci so turisti, a ti pa so itak poučeni o nedopustnosti svojega postopanja. — Pradlsgam, naj se predlog vrne upravnemu odseku, da ie zakon v varstvo planinskih cvetlic sklene že v tem zasedanju.
Popoldanska seja.
Poročevalec posl. Jaklič uvede debato o načrtu novega cestnega zakona.
Posl. pl. Schollraaver izjavi, daje ta načrt za njegovo stranko nesprejemljiv in da bodo vpo-rabili vsa sredstva, da ta načrt ne bo zakon. Obsoja vlado, da je predložila v sankcijo novi občinski zakon navzlic ostremu protestu veleposetniške in narodno-napredne stranke. Z ozirom na to je mnenja, da bo vlada s tem zakonom ravnotako postopala, vsled česar izjavi, da se njegova stranka odtegne vsaki diskusiji o novem cestnem zakonu in da se bo sploh absentirala.
Posl. dr. Tavčar: Po izjavi, katero smo ravnokar culi, mi ne preostaja drugega, nego izreči, da je v tej resoluciji protislovje. Kdor je zadovoljen z ljubljanskim občinskim volilnim redom, mora biti zadovoljen z obč. volilnim redom. Oba zakona sta si podobna. Ce eno grajam, moram grajati tudi drugo. Najprej odkritosrčno dvoje želim: Ce se predlaga tako važen zakon, v katerem ae premi-njajo dosedanja načela, naj se predlože tudi razlogi, da ni treba iskat*, iz katerega studenca izvira vsa ta modrost. Kakor smo culi, ta elaborat niti ne odgovarja sklepom upravnega sveta. 24 ur pa za to prav gotovo ne zadošča. Gjspoda, brez zamere, bojim se, da bo ljudstvo vsled takega zakona preveč zaječalo. Deželna podpora se sme dovoliti samo v izjemnem slučaju. Gospodarski položaj bo vam kmalu čez glavo zrastel. Proračun za 1. 1911 kaže, da po odbitku vseh dež. dohodkov, ostaja deficit 1,228 000 K. Izražam svoje občudovanje nad vaš m pogumom, ko je tak dtf c t, da nastopite z novim cestnim zakonom, ki bo ogromno obremenil dež. proračun. Dokazati hočem, da bo ta zakon pogubonosen za občina zame, za deželo, za mesto Ljubljano in tudi za posamezne cestne okraje. (Dr. Krek ugovarja.) Važna 10 nova načela, ki ie hočejo uvesti. Naj prvo se bom pečal z načeli v prvem poglavju. Ne smemo stati na italiču, da ie tolažimo s tem, da bo ostal zakon samo na papirja. Če se sklene v zakonu, da se določijo nova javna pota, potem morajo stopiti v veljavo tudi tisti faktorji, t. j. občine, ki bodo skrbele za to, da so ta občila v dobrem stanju. Občna bo morala pa tudi siliti, da so ta javna pota v dobrem stanju. Premalo ste premislili posledice zakona 1 Najprvo trdim, da se bo iz tega zakona izcimila za kmetske občine velika škoda. Ce bo občna, glavarstvo storilo svojo dolžnost, bo vsaka občna zaradi teh potov zašla v velike atroške. Prva nevarnost tiči vtem, da ste pomnožiti javna pota. Predočujte si, kakšna so javna
in je ves dan preležal nepremično, kakor da bi prisluakovnl nečemu.
cKaj si se zamislil, sinček ?» ga vprašam.
•Mislim, kako je ta svet veliki*
Se dokler je bil deček, je že pozaal vsako cvetlico, kako se zove, kako cvete, 1 kakim cvetom se okrasi. Vedel je, kdaj lete ptice na jug, kdaj se vračajo z juga, vse to je znaL
«To mu je Bog dal tako,* so govorili ljudje. •Pustite ga, ker mu je Bog dal tako.* III.
Kadar so nastopili oni dolgi jesenski večeri, ko me je žo delo utrudilo, tedaj sem vzela dvojico na kolena in jo pričela učiti dobro, kakor sem znala, tako sem jih učila. Pravila sem jima tu in ono, pogovarjala sem se ž njima. Mojema Andrejčku je bilo kmalu zadosti, dolgočasil ie je. Otiral si je oči ter zeval in zdehal. « Pusti me, mama!* je prosil. Jas sem ga takoj spustila in kaj si je on vse izmislil I Igral se je, dokler ga ni zazibal spanec. Vasilij bi bil vso noč pri meni, da bi ms poslušal ter ml pozorno gledal v oči*
Poipali smo. Kadar sam se ponoči prebudila, ni spal moj Vasilij.
•Sinček, zakaj ae spis?*
•Tako, ne morem I Zakaj je noč tako temna in brez luči, mama?*
•Bog je dal tako, detece, da je ponoči temno. Spavaj,* sem mu rekla, «spavaj 1»
On je obmolknil. Toda dolgo ie je še nemirno preobračal«
Kadar je mesec posvetili skozi okno, je gledal Vasilij in zatisail oči. Cula sem od ljudi, da ni dobro, če sije mesec 1 svojo svetlobo na ipečo deco, zato lem jih odela in Vasiliju rekla: <Ne glej v mesec, Vasi lej, to ni dobro 1» On je vzdih-nil... Samo, kadar je bila njemu noč primerna, tedaj je tudi on zaspal čisto mirno; vendar ni imel pravega spanja, ker je sanjal nemirne sanje.
Andrejček ni bil tak, 2e je posvetila zora, že je izšlo lolnce, on pa je še spal ves zardel. Kakor ga je bilo zvečer težko spraviti spat, tako ga je bilo tndi težko zjutraj vzdigniti. Ko je stal ta moj razposajenček, se je začni po hiši njegov krik, da so se tresli vii tramovi. Potem je jel skakati in razsajati, da ga je bila polna hiša I Tako je bil dober, vesel in ljubezniv. Toda hočeš, nočtš, vsaka-kor jih je bilo treba brzdati.
Vasilij je bil mlajši, pa je vendar poučeval starejšega brata. Andrejček je bil nagel, ognjevit kakor iskra. Cesto se je po trikrat ali le po večkrat iprl s deco na ulici ali pa se stepel za vsako malenkost
•Andrejček,* mu je rekel tedaj Vasilij, «zakaj al žalosten P*
•Tepel sem se, kaj hočeš le več?*
•Vidiš, Andrejček, to izvira le is tvoje razposajenosti, da jim nisi nagajal, ne bi bil sedaj žalosten in se ne bi sramoval, da 10 te pretepli*
A Andrejček mu je odvrnil po svoje: «Eb, saditi je predolgočaino 1» Dalje prih.
pota po deželi. Letni udatek za ta javna pota bo tako grozovit, da jih občina ne bodo mogle prenašati. Ce mi ponudijo 20 milijonov kron in mi pravijo, naj popravim vsa ta pota, ne sprejmem tega. Veliko občm bo, ki bodo morale predpisati 30—40% dodal, če bodo hotele zadostiti zahtevam tega zakona. Mislite, da je največja dobreta za naSega kmeta, če so se gospodarska pota proglasila za javna pota. Predvsem se bodo vpoSte-vala pota, ki vodijo po g udih. Vsi poznamo ta pota. To so pota, katerih narava je taka, da jih absolntno ni mogoče spraviti v tako stanje, da bodo trajno vporabna. Navaja slučaj, da je bilo samo za eno tako pot treba 40.000 K. Občina pa mora po novem zakonu siliti, da se taka pota popravijo. Ce se bodo pa lastniki k temu silili, bo občina morala po veliki sili poseči. V tem pa tiči velika nevarnost za občane, pa tudi za občino. Vzemite kakega uglednega trgovca z lesom. Ta bo gotovo silil v to, da ie popravijo taka gozdna pota. Premislite, predno o tem sklepate 1 Občine bodo jokale, če bodo marale prevzeti tudi taka gospodarska pota. Novi cestni zakon je od vas premalo premišljen in obsega velike nevarnosti, ki bodo davile in drle pred vsem našega kmeta. Novi cestni zakon bo tudi pogubonosen. To je jako lahko dokazali: V drugem poglavju so navedeni faktorji, ki morajo vzdrževati te ceste. Dežela prevzame v oskrbo vse deželne ceste in vse dosedanje okrajne ceste in statuira se princip, da bo dežela plačevala 30% vseh tozadevnih stroškov. En princip se je pri tem kršil, ki je utemljen v naravi stvari same. Povsod se vpošteva načelo, da mora največ stroškov za občila nositi tisti, ki jih najbolj rabi. To načelo se pa v tem zakonu ne bo vpo-rabilo, ker bodi tisti, ki jih najmanj rabijo, največ plačevali. Velika nevarnost tiči v tem, da imtte vi, kot politična stranka, vezane roke. Vaši volilci bodo vedah to vaše stališče izkoristiti. Po celi deželi bo zavrvelo, da se vsako pot sprejme med de-želae ceste. 2* danes je pri dež. odboru več nego sto prošenj, naj se obč. pota sprejmo med okrajne ceste. Posledica tega bo, da bo izdatek dežele za vzdrževanja teh čast prav kmalu prekoračil znesek enega milijona kron. Na vem, kako boste našli izhoda, če boste hoteli obvarovati deželo pred gospodarskim polomom. Zikon je bil v slabejšem stanju, ko je zapustil upravni odsek. Gospodarstvo norih cestnih odborov ne bo zdravo, temveč bodo na stroške dežele nobel gospodarili. Sami boste prišli do prepričanja, da bo novi zakon nesreča za deželo in njeno prebivalstvo. Danes je polnžaj tak, da je dr. Sosteršič Nekak ženin, ki je stopil v zakon z nevesto bar. Schw arzem. I a mesto Ljubljana naj šteje doto temu zakonskemu parčku. Ljubljana naj prevzame ogromne vsote za deželna občila. (Demšar: To je požrtvovalnosti) Vi lahko delate dovtipe. Pravim, da je to krivičnost — v tem se razlikujeva midva, d vi zdihujeie, da se vam slabo godi, dobro — ne smete pa misliti, da v Ljubljani jemo samo pečene golobe. Ljubljana je danes v takem gospodarskem stanju, da ne more prenašatih teh stroškov. Nobena vlada ne sme izrabljati tega in na to delati, da zadavi napredno Ljubljano. Ne bo šlo, izprešali iz nje zadnjo kapljo krvi — kri onih prebivalcev, ki ao kri vaše krvi. Vi davite tudi svoje lastne somišljenike. Krivično je to. Nobena vlada bi ne pustila, da bi se s stolnim mestom ravnalo tako, kakor s piško, kateri se puli pero za peresom. Če tnčtte, da mi respek-tiramo vaša volilce, morate tudi vi nas meščane respektirati. Ljubljana pit čaje dobro tretjino vseh dež. doklad od direktnih ces. davkov. Ljubljana plača tretjino za vsako deželno podporo. Mesto Ljubljana že dosedaj napram deželi popolnoma izpolnoje svojo dolžnost. Ljubljana bo morala takoj od začetka prispevati več nego 200.000 kron za dež. ceste, sčasoma bo pa to znašalo 300 do 400 tisoč, kmalu na to pa celega pol milijona kron. Vsi okraji imajo koristi od teh cest, samo Ljubljana ne. Vsaka občina bo dobivala od dežele podpore, samo Ljubljana ne bo dobila ničesar, čeprav Ima velike naloge pred seboj. Pri regulaciji Ljubljanice se bosta morala napraviti dva velika nabiralnika, kar bo stalo okoli pol milijona kron. Ljubljano dsti na mesarsko klop, tega ne bi smela pripusti nobena vlada. Ljubljana nima zastopstva, da bi protestirala proti temu. Apelira na vlado na Dunaju in izjavlja, da ie z novim zakonom krši gospodarska bodočnost stolnega mesta Ljubljana. Cestni odbori bodo od zdaj naprej gospodarili z deželnim denarjem. Ne ve se, ali bodo cestni odbori komandir ali tehnično osobje ali obratno. Kaj bo z dolgom dosedanjih cestnih odborov? To vprašanje naj bi se predvsem rešilo. Častni odbori bodo smeli samo 30% doklad razpisati. Cestni odbori bodo pa morali pomagati kolikor mogoče občinam pri vzdrževanju cest. Kmalu bodo imeli pa cestai odbori take do klade, kakršnih dozdaj niso imeli, in pa ie ogromne dolgove. Nobena pametna večina ne ime vsega zase imeti. Novi cestni zakon je na vie strani slabo premišljen. Ni nič slabejsega, nič gospodarsko nepremišljenega, nego novi cestni zakon. •
Posl. dr. Lampe hvali stvarno izvajanje poslanca dr. Tavčarja. Obsoja pa stališče veleposestniške kurije. Priznava, da je novi cestai načrt tudi lahko nevaren, če bo slaba oprava. Stoji na sta ilen solidarnosti, da je vsa dežela enotna. Prome ji tako razvit, splošen, da se morajo tudi itrošk
za javna pota porazdeljevati po teza načelu, Upa, da bodo cesta! odbori vestno izpolnjevali tvoje naloge. Ni za centralizacijo. Zavzema ie za avtonomnost posameznih korporacij. Misli, da je njegova stranka s tem zakonom napravila jako srečen korak, ker so izključili interesno zastopstvo. Klerikalna stranka noče Ljubljano odirati, temveč hoče samo enakomerno te stroške za ceste porazdeliti. Druge mestne in trike občine nosijo večje doklade, nego Ljubljana (dr. Ta7čar: «Pa za svoje potrebe 1») Vsaka reforma gre nekoliko v meso. Vabi končno narodno-napredno stranko, naj glasuje za predloženi cestni zakonski načrt.
Posl. dr. Novak pravi, da ta načrt ni več tak kot prvoten, nego da je korenito izpremenjen. Navaja posamezne točke, ki so v novem načrtu izpremenjene. Sama klerikalna stranka se je ustrašila prejšnjih zahtev zakona. Večina misli pri upravi potov pottopati sistematično, kar pa ne pojde tako lahko. Dolžnost dež. odbora bi bila, vse natančne podatke o posameznih vrstah cest predložiti zbornici. Iz tega bi vsak poslanec lahko izračunal, kakšna bremena bi imela nositi v bodoče dežela. Smatra novi zakon za nasilen napram posameznim občinam, poaeboo pa napram Ljubljani. Gre se za vprašanje n. pr. kdaj bo treba popraviti gospodarsko pot. Prišel bo kak občinski odbor ter vzel na piko kakega intereaenta pri tej gospodarski poti. Obč. odbor bo sklenil, da ta pot več ne zadošča petrebam. Obč. odbor je torej opravičen diktirati takemu iatereseatu mejo njegovih potreb ter zahtevali od njega, da popravi pot, četudi faktičao tega ni treba. Obč. odboru ni treba zasebnega udeležnika niti zaslišali. Take določbe so pa brezdvomno nasilne. Navaja posamezne tozadevne paragrafe. Zakon niti ne pove, kdo naj določa te potrebe. Isto je tudi glede uvrstitve posameznih potov in cest. Tudi v teh določilih so nasilstva. Mogoče je, da bo kak župan kako pot, katero je dosedaj kdo uporabljal kot servitutno pot, proglasil za javno pot. Dolžnost obč. organov bi bila, da v vsakem takem slučaju zasliši posamezne Ustnike zemljišč, čez katera vodijo taka servitutna pota. Tega pa v novem zakonu ni. Kar se Ljubljane tiče, je dr. Lampe čudnega mnenja. Če ima majhne doklade, mu ni prav, če ima pa vel ke, pa pravi, da je obč. gospodmtvo slabo. Ljubljana ima pa še veliko nepokritih potreb. Ne smete se torej sklicevati na to, da ima Ljubljana še nekaj denarja v žepu. Ce mislite imeti Ljubljano za molzno kravo, tedaj vam kličem, ne mučite te molzne krave. Dr. Lampetova namera obremeniti samo bogatejše aloje, ae ne da izvesti, ker vlada ne dopušča doklad diferencirati. Večina se sklicuje na to, da hoče varovati avtonomijo dežele, avte-nonomijo njenih mistifikacij. Najprimitivnejši čut pravičnosti zahteva, da sme vlada samo takrat razpustiti okr. cestne odbore, če jim more dokazati kako krivdo. Vlada sme po novem cestnem zakonu brez vsakega vzroka razpustiti okr. cestne odbore, kar gotovo ne pomenja varovanja avtonomije. Izjavi, da bodo zastopniki nar. napredne stranke glasovali zoper ta zakon.
Nato so govorili poslanec Demšar, Bartol in Kobi, potem zaključi deželni glavar sejo.
Seja dne 25. oktobra.
Nadaljuje se debata o cestnem zakonu. Navzoč je tudi šk\f Bonavenlura, ki je med govorom dr. Sušteršiča zadremal.
Prvi je govoril dr. Sušteršič in podal neko izjavo proti velepoaestnikom.
Na to je izjavil dr. T rili er vimenu narodno-naprednih poslancev, da so hodili in bodo hodili svojo lastno pot in storili v bodoče le to, kar jim veleva njihova narodna in strankarska dolžnost in predlaga konečno, da se cestni zakom vrne deželnemu odboru, da stopi v dogovor z mestno občino ljubljansko zaradi določitve pravične kompenzacije za izredna bremena.
Za njim sta govorila dr. Lampe in dr. Sušteršič, nakar se je odredilo glasovanje. Resolucija dr. Trillerja je bila odklonjena.
Pri špecijalni debati sta stavila poslanca dr. Viš-nikar in Pire (o tem na drugem mestu) več izpre* minjevalnih predlogov, pa so bili odklonjeni. Slednjič te bil sprejet zakonski načrt novega cestnega zakona tudi v tretjem branju.
Prihodnja seja 27. oktobra popoldne.
Gospodarski del.
Plemenske prašička velike angleške pasme za polovično ceno bo deželni odbor v kratkem zopet razdeljeval. Oddalo se bo po enega mer-jaščka ali pa merjaščka in dve avinjici skupaj. Živali bodo prihodnjo pomlad že za plemenitev. Prošnje je vložiti takoj na deželni odbor v Ljubljani. Posestniki iz krajev, kjer se nahajajo živinorejske zadruge, naj prosijo potom zadrug. Kdor prosi, se s tem zaveže, da odkazane mu živali tudi sprejme.
Roti določila glede spremnih Uitln ia paketa na Romunsko. Z ozirom na predmetno pred kratkim priobčeno notico nam naznanja trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani, da je rumunaka carinska uprava vsled intervencije c. kr. trgovinskega ministrstva dovolila, da je pri uvozu zavitkov na Rumunsko odslej treba priložiti za več zavitkov brez omejitve njih števila, ki jih pošlje
posamezni odpošiljalec akupno enemu prejemniku, aamo eno originalno fakturo za vso vsebino do-tične pošiljatve.
*
Tedenski sejem v Kranju dne 24. oktobra 1910. lata. — Prignalo se je: 127 glav domače goveje živine, 235 glav bosanske goveje živine, 57 glav goveje živine hrvaške, 8 domačih telet, — hrvaških telet, 112 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domačih ovac, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Od prignane živine je bilo za mesarja 60 glav domače govedi in 80 glav bosanske govedi. — Cena od kilograma žive teže: 80—86 vinarjev za pitane vole domače, 76—80 vinarjev za domače srednje pitane vole, 72 —76 vinarjev za ne-pitane domače vole, 80—84 vinarjev za bosansko goved, 1 K do 1 K 16 vin. za teleta in 1 K do 1 K 20 vin. za prešiče za rejo. — Pšenica K 1050, proso K 725, rž K 8—, oves K 8 50, ajda K 7'50, repno seme K —, detelno seme K 60—, fižol ribničanK 1350, mandalon K 12*— koks 14 50 K, krompir K 3 — za 50 kg.
Umetnost in književnost
Mirko Cernič, Telesni nai postanek, raz -voj In konec Poljudna znanstvena razprava s slikami. Gorica 1910. C na K 1 60, po pošti K 180. Hvalevredno je, da se je zsčelo pri nas delati s poljudnimi knjižicami za ljudsko izobrazbo. Pred kratkim smo dobili neko knjigo o spolnem vprašanju, zdaj je pa izdal mladi medicinec, g. Mirko Cernič drugo in jo sam — založil. Knjižica mi v splošnem ugaja, samo par stvari hočem omeniti. Morda jih bo g. pisatelj upošteval pri II. izdaji, katero knjiga brez dvoma doživi. Predgovor, oziroma zagovor bi bil lahko krajši. Saj ni potrebno tako na široko razlagati pomen knjige, še manj pa kr-cati «rodoljubne filistre* (5). Rad verjamem g. pisatelju, da je imel težavo z izrazi, vendar bi bil lahko v časi nekoliko bolj pazil. Omenjam Ie : ne-izpodbojen (23), iookulacija (23), cigarast (31), diferenciacija in diferencija (55), spolovila štrajksjo, luč je umrla (71), ki iz nje i. t. d. Tudi tiskovnih pomot je precej. Neumesten je citat na strani 21, tako tudi stavek na strani 27. Dovolil sem si le par opazk — zdravniška kritika še pride — hoteč opozoriti, da bi se pri poljudnih delih moralo malo bolj gledati na jezik in na — ceno. Knjiga je malo predraga. Priporočam jo vsem, ki se hočejo res poučiti o skrivnostih našega življenja — <bi-gotnikom, tercijalkam in otrokom knjiga ni namenjena*. Dr. P.
Janeza Trdina ibranl spisi, IX. knjiga je pravkar izšla. Cina broš. K 2 50, eleg. vez. K 3 70, po pošti 20 vin. več. Kakor prejšnje zvezke, tako tudi tega kar najbolje priporočamo. Založnik je ljubljanski knjigar L. Schwentner.
Jaka Stoka: Mutasti mmikant. Burka v enem dejanju. Z ozirom na snov in priprostost odra, upati je, da bo ta igra dobro došla društvom na deželi. Dobi se po vseh knjigarnah po 60 vin.
•Obrtniški koledar* je izšel. Izdajatelj nam piše: Prepričan sem, da je nujno potreben. Razne organizacije in stanovi imajo svoje koledarje, v katerih najdejo njih pripadniki in interesenti koristna in potrebna navodila in pojasnila, le obrtniški stan je dosedaj pogrešal svojega strokovnega koledarja, v katerem bi našel, vsaj v najvažnejših stanovskih vprašanjih, potrebni pouk. .Obrtniški koledar* pa daje obrtnikom, rokodelcem, gostilničarjem in dr. marsikatero pojasnilo in navodilo glede njih obrtnih pravic in dolžnosti, kajti poleg običajnega koledarskega gradiva vsebuje ta koledar tudi: Podrobna določila za kolka vanje listin, spisov, računov itd. Tabelo za osebno dohodnino. Razvrstitev obrtov. Gostilničarski obrt in njegovo pravo. Vinotoč pod vejo. Stavbni obrti. Obseg in izvrševanje obrtnih pravic. Obrtno sodišče. Obrtni svet. Obrtno zadružništvo. Obrtni nadzorniki. Zadružni inštruktorji. Obrtno pospeševanje. Obrtni pospeševalni zavod za Kranjsko. Obrtne nadaljevalne sole. O patentih. Obrtne pravice trgovcav, ki prodajajo storjeno obleko. Davkoprosti bencin za obrtne namere. Krošnjarstvo. Določila o zapiranju prodajalnic itd. Koledarju je priloženo 16 listov črtanega papirja za beležke. Cena lično v platno vezanega koledarja je samo 60 vin., nevezanega 40 vin., po pošti 5 vin. več. Dobi se v vseh večjih knjigarnah in trgovinah s papirjem in pa pri izdajatelju in založniku Josipu Hauptmaou, oficijalu trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, Francovo nabrežje št v. 7.
Potni spomini. Daije.
Znameait je v zvoniku cerkva sv. Štefana iz uplenjenih turških topov lit zvon v teži 402 stota. Dunajčani mu pravijo veliki pumerl kot razloček od malega, v teži 208 stoto v. Velikost tega velikana znaša 3 m, ravno toliko je njega premer, obseg na znaša celih 10 m. Razven dveh drugih, v Moskvi in Erfurtu, je največji zvon na svetu.
Ne daleč od sv. Štefana je kapucinska cerkev, v kateri je grobnica, kjer počivajo ia spe večno spanje umrli člani naša vladarske hiše, Dosedaj je tamkaj pokopanih 132 članov habsburško - lotarinške rodbine.
] Prav v obližju je cesarski dvorec, kjer pa cesar navadno ne stanuje, kajti oa ima svoje prebivališče v Senbrunu.
Palača je vredna ogleda, velikanska stavba z mnogimi dvori. V njej so razne cesarske pisarne. Vsako opoldne igra v njej vojaška godba, kadar se menjavajo vojaške straže, in sicer se vrste dan za dnevom godbe vseh polkov, kateri imajo svoja bivališča v mestu. Takrat je vedno pričujočega dovolj ljudstva, posebno tujci so radi navzoči ob tej priliki.
Iz dvora se pride mimo v naravni velikosti izdelanih spomenikov nadvojvoda Karla in princa Evgena, sedečih na težkih noriških žrebcih do kras-n-ga spomenika cesarice Marije Terezije. Ob vsaki strani tega spomenika stojita krasni, velikanski palači, v katerih eni je umetniški, v drugi naravoslovni dvorni muzej. Proti vstopnini se v gotovih dneh lahko ogledajo znamenitosti.
Tu smo že na takoimenovanem ringu, kjer se kmalu prične <Francev ring* z državnozborsko palačo. V tej palači se shajajo ljudski zastopniki, katere pošiljajo avstrijski narodi, da kujejo postave, po katerih se nam je ravnati.
Na zunaj avstrijska držvnozborska palača ni videti visoka stavba, to tem manj, ker jo od spredaj deloma zakriva precej visoka rampa kot dohod v glavni del poslopja. Ob straneh rampe so postavljeni kipi znamenitih državnikov še iz grške in rimske dobe.
Državnozborska palača zavzema   16.000 m površja, to je priližno tri orale.
Kar se tiče glede zazidanega površja sveta, ie šteje k največjim novejšim dunajskim stavbam univerza 21.720 m1, medtem ko ima dunajski rotovž ali mestna hiša 18.700 m*.
S popisovanjem teh stab bi našim bralcem malo ustregli; lepoto, velikost in mogočnost si je vtisniti v spomin mogoče le z ogledom na licu mesta. V podzemlju dunajskega rotovža so velikanske in krasne kleti, kjer so gostilniški prostori, ob rasnih prilikah porabljajo se tudi za kake demonstrativne in imponujoče shode.
Tudi vseh spomenikov, kateri predočujejo znamenite može, kakor vojskovodje, pesnike, umetnike i. t. d. ni moč popisavati, ker se nahajajo skoro v vsakem javnem vrtu, večjem trgu in ima vsak svojo posebnost, bodisi glede tehnike, pomena ali izdelave.
V drugem okraju, Leopoldovo mesto imenovanem, se nahaja takoimenovani prater, igrišče, zabavišče in izprebajališče Dunajčanov. Kot mala primera pratru bi bil n. pr. v Ljubljani Lattermanov drevored. Prater je cesarjeva last, vendar pa je ljudstvu odprt. Dosedaj še ni veliko sveta zazidanega. Pred letom 1769 je slutil samo kot lovišče dvoru, in je bil ljudstvu še nepristopen. Ob priliki svetovne razstave na Dunaju I. 1873 se je izvršila regulacija ter se pričalo v njem tudi staviti hiše.
Kot spomin na svetovno razstavo stoji tukaj še sedaj znamenita stavba •rotuada*, vrhu katere se nahaja pozlačena zlata krona. V Pratru so bdi tudi prostori letošnje lovske razstave, katera se je pred kratkim časom zaključila. Dalje prih.
Dopisi.
Ii Goric nad Kranjem,
v.
O abstinenci, gostilnah in prodajalnah ter o plesu — na katoliški podlagi — v tukajšnjih pokrajinah. Abstinenca, za katero se brez upa na zmago borita tukajšnja Slomškarica gospodična »Terezija* in kranjski gospod <Nace>, tukajšnji ožji rojak, je pa taka-le: Notorične očitne žganjepivce in -pivke sta prepustila svoji usodi, Marijine device in de« vičarje sta pa vzela na zapisnik, seveda pod gotovim davkom in strogim zabičeajem, da nobene opojne pijače niti poduhati ne smejo. Strašno. Teoretična abstinenca je torej izvrstna. Kakšna pa je praktična? Prav «luštna> in «fhtna», pa tudi nadvse «obrajtana». V <kamrici», v štibelci*, na «čumnati» — oj — tja ne vidi bistro oko nad-zorovalne dame »Reze*, le «vlecimo» in <praznimo» steklenice od — kisle vode — sedaj napolnjene z žgečo vodko 1 Zivio, abstinenca 1 Pa tudi klerikalna županstva podpirajo to imenitno abstinenčno gibanje. Gorice, vas 26 hišnih številk, ima dve gostilni in tri prodajalnice za špecerijsko blago.. To jesen pa sta se v neposredni bližini Goric hkrati odprli dve gostilni in dve prodajami s špecerijskim blagem — na Letencih in na Malijevem brdu. Leteace šteje 5 hiš, Malijevo brdo pa je samota, pa ima vendar gostilno in prodajalno.
V nedeljo, 16. oktobra je bil na Malijevem brdu bal — seveda na katoliški podlagi; plesalo se je seveda tudi na katoliški podlagi do 3. nre zjutraj, in godec je odnesel 44 K (reci štiriinštiri-deset kron) zaslužka. Razume se, da ss je vse to vršilo brez kakega dovoljenja ali licence od strani kakega oblastva. — Tak ia enak bal se je vršil v nedeljo, 9. oktobra 1.1. tu i: na Kokrici v znani gostilni «pri dišeči roži* (vrtnarici), katerega sta se
*) Ali stil bila kaphn in učitelj tudi do 3. ure zjutraj, mi ui znano.
All irtlätC bolečina?Kevmut^ne, gihuVne, glavobol, zobobol V Ali sle si vsled prehlajenja, prepiha kaj pridobili? Poizkusite vendar bolečine odstranjajoče, ozdravljajoče, okrepčevaloo Bieda.vo Fellerjov flu d z zn, «Elsufluid». To je res dobro! To ni samo reklama! Poizkusni tacat 5 K franko, Izdelovatelj samo lekarnar Feller v Stubici, Elsaplatz Nr, 264 lllrvatsko).
II. prlloja .XSortnku" lf. 43 z I. 1910.
poleg drug h udeležila frjdi predoseljski kaplan in učitelj s svojo g-jspicu«) do treh zjutraj; razume ae samoobsebi, da brez licenčnega dovoljenja in brez ozira na policijsko uro. Trezni ljudje »tikajo glave in se povprašujejo, kako je to, da je dandanes vse dovoljeno.
Res imenitno plačuje klerikalni erar svoje — generale.
Rlbno pri Bleda. Nekoliko odgovora dopisniku v zadnji številki «Domoljuba*. Kdor razsodno bere notico o tukajšnji prireditvi, si mora misliti, da smo Ribnjani potrebni dopisnikovih dobrih svetov. Svetuje nam dobrohotno, da naj bi gostilničar, kadar je kaka prireditev, oskrbel dva orožnika, ki bi varovala varnost življenja in nočni mir. Res, dober je ta svet. Vendar si pa dovoljujemo tudi mi svetovati dopisniku ter ga Se posebej prositi, da naj bi on dobrohotno uplival na ribenske ga gostilničarja, da se tudi v njegovi gostilni ali na njegovem dvorišču ne vrže kako nerodnosti. Ne bomo naštevali različne dogodke od prejšnjih časov, a pribiti hočemo, da so se, ko se je končala prireditev gasilnega društva, dne 2. oktobra, odpravili junaki v vaSko gostilno ter baje do 3. ure popol-noči popivali in kalili nočni mir. Tukajšnje gasilno društvo je od leta 1902 priredilo najmanj po dve veselici na leto, in sicer v najlepšem miru. V vaški gostilni pa, kjer ni bilo veselice, se je tuintam Večkrat kalil nočni mir do raofga jutra, osobito ob sobotah in nedeljah. Najnovejši dogodek, ki se je pri piti v vaški gostilni dne 9. oktobra, je ta, da je nek mladenič razbil sipe pri gramofonu, drugega pa je, ko je odSel okrog 9. ure zvečer iz gostilne domov, nekdo nenadoma zahrbtno sunil z nekim železnim drogom v trebuh. VpraSamo dopisnika, ni li vaški gostilničar bolj potreben, da si oskrbi orožnike, kakor pa društvo P Pred nekaj leti se je baje v občinskem odbora predlagalo, da naj bi se nastavil policaj, ki bi imel nalogo, osobito ob nedeljah in praznikih paziti na to, da se ne bi kalil nočni mir in da bi se ob določeni uri zapirale gostilne. Ta predlog pa je, kakor smo culi, padel v vodo. Gotovo so bih s tem merodajni Ribnjani zadovoljni. Treba bi pa tudi bilo nadzorovanja ne aamo gostilne, temveč tudi gostiiaičarja samega, da bi se preprčali, kako prihajajo k njemu razni bolniki iz daljnih krajev, osobito ob mladi luni. Zakaj, na to naj odgovarja sam gostilničar, ako mu je drago. Najboljši nas nasvet pa Je ta, da bi se ne kalil nočni mir, naj bi pa tudi starši jzeli v strah take mlade fante. Dobro pa vemo, da ae ne bo izvršil ta nasvet, ker so nekateri taki, da se ne upajo svojemu otroku nič reči..
V Kranju, dne 29. oktobra 1.910.
V koroikem deželnem ibera je dne 27 t. m.
govoril poslanec Grafenauer, da je kmečko-gospodarski pouk na Koroškem brezpredmeten, ako se vrči samo v nemškem jeziku, zahteva torej uvedbo slovenskih učnih knjig. Potem kritizira postopanje deželnega odbora v slovenskem delu dežele. — Proračun deželnega fonda izkazuje zmanjšanje premoženja za 1,343.615 kron.
Saborike volitve na Hrvatikem so se vršile 28. t m. Poklicali so v daželo tuje vojaštvo, za katero je pripravljeno 200.000 kron. Odpeljalo se je tudi nekaj vojaštva s Koroškega.
Saharske volitve na Hrvaškem. Od 75 mandatov je dobila koalic ja 32, banova vladna stranka 15, krščansko-si c.jalna stranka prava 12, Starče-vičanci 10, Radičeva kmečka stranka 4, srbski radikala 1, brezbarvni pa 2 mandata. Potrebnih je 13 pžjh volitev. Koalicija je, kakor kaže, izgubila odločilno besedo. Izvoljeni so voditelji koalicije: Prebičev č, Tuškan in Mjdakovic.
novosti založite tiskarne lu. Pr. Lampreta v Kranju
¿3
Zelo aktualno I    Ravnokar je izšel    Zelo aktualno 1
7. snopič poljudne zbirke Ječ luči":
:: Strašna grozodejstva v:: B samostanu čenstohovskem.
O Cena 20 vin. S tremi Slikami. Cena 20 vin. (št| Dobiva se v tiskarni Iv. Pr. Lampret In po knjigotržnlcah.
Prihodnje dni izide 8. snopič zbirke »Več luči I" O DRAGINJI.
Izšel je
JVaJanoxre>j*l »ankoljonlroiil
občinski red ln občinski uolllnl red za Kranjsko.
in
Mozes   ali Darwin?
šolsko vprašanje. Predaval prof. A. Dodel.
Ustava na Kitaj skesa. Narodna skupščina je sklenila, pozvati vlado, da uvede konititucionalni sistem, in sicer kar najhitreje. Zahtevo motivirajo s sedanjim položajem v državi, ki je težak posebno v fiiančnem ozira.
Godovi prihodnjega tedna:
30. Kladij, Slavobt, Vladika, Gorazd: 31. Volf-gang, Lucila; Stojslava, Srečko; 1. novembra. God vseh svetnikov. Ljubomil; 3. Vseh vernih duš, Just, Neža, Bogomil; 3 Viktorin, Hubert, Ida, Rado; 4. Karol B., Modeata, Vera; 5. Ctharija, M.rko, Savina, Mojmir.
Sejmi prih. teden na Gorenjskem ;
2. novembra na Jjseniraa; 4 v Preski pri Medvodah.
Novičar.
Zelena zavist ali grda nevsiljivost. Naši klerikalci mislijo, da so vzeli vsevprek v svoj zakup. Ker so pozabili v zakonsko predlogo glede novega obč. reda in ob?, volilnega reda postaviti tudi paragraf, ki bi določal, da se sme novi zakon tiskati le v Katoliški tiskarni, smo v zadnji Številki «Gorenjca* nakratko objavili, da izda naša tiskarna drugi teden ta novi zakon. Imamo to pravico in nam, hvala bogu, ni treba hoditi po dovoljenje v Katoliško tiskarno. Pobožni »Slovenec* je seveda tudi čital naše naznanilo glede nove izdaje. Tuhtal je celo nedeljo in iztuhtal v pondeljek, da izdajo tudi v Katolrški tiskarni novi zakon. Da jim Lampret ae pokvari «kšefta», so prihodnji torek razglasili žegnani č fatje v svojem listu, da izide novi občinski red zanesljivo v Katoliški tiskarni še ta teden. Lampret jih je pa prehitel. Zato so so spravili nanj in očitajo Lampretovi tiskarni — zeleno brošuro. Le počasi, gg. konkurentje I Katoliška tiskarna je tiskala takozvano škofovo rdečo brošuro, ki je provzročila šele zeleno brošuro. Škofje hotel dokazati, da je pod kožo rdeč, kakor vsi drugi pravi ljudje na tem božjem svetu, zato je spiski krvavo, rdečo brošuro, pri nas smo pa rekli: S j je nekaj upanja, da naše ljudstvo ni tako pokvarjeno, da bi se ravnalo po trapastih naukih rdeča brošure, zato je izšla — zelena brošura. Sicer pa, kdo Vam pojde še danes na tak Um P Morda se najde še kak zanikan tepček, pa tiati naj kupi le Vaš, od «stre ko vojakov* in «juriatov» iz Katoliške tiskarne pregledani obč. red, naša tiskarna Vam tega ne zavida. Tako bo naša tiskarna razpečala svoje, katoliška pa svoje izvode. In pomaga no bo obema. Skromno željo pa bi izrazili h koncu: Ne bodite vendar tako požrešni 1 Menda Vam ne pičle tako huda, da se pričkate radi tega. Poštena konkurenca to ni, kakor tudi ni bila to, da ste od-jedli »Učiteljski tiskarni* v Ljubljani vladne tiskovine, ki so se v tej tiskarni tiskale več desetletij. Kaj tako zahrbtnega zansorejo le — prodane duše. Sicer pa na svidenje še večkrat, »prijatelji* -konkurentje iz Katoliške tiakarnel
Isial jo najnovejši, ssakoljoilranl občinski rad in občinski volilni rad ta Kriajsko v založbi naše tiskarne. Knjižca je prirejena p j pa-datkih iz deželnega odbora kranjskega, torej avtentičnega vira. V njem je opaziti nekaj protislovij, katere pa so tudi v sankcijoniranem zakonu. Gena je 60 vin., a poštnino pa 70 vin.
Konfiskacija. Deželna vlada je minuli ponedeljek zaplenila 7. snopič »Več ljufiil* — Strašna grozodejstva v samostanu čenitohovskem. Konšta-tirati moramo, da je to pot prvič pri konfiskaciji prišel s slugo z glavarstva orožnik z nasajenim bajonetom. Sicer je prišel s slogo vednole kak urednik.
Deželni sbor kranjski je imel svojo sejo v četrtek popoldne in v petek dopoldne, kjer se je po priporočilu dež. poslanca Cirila Pirca sprejel načrt zakona v vodovodni nakladi za Kranj, dalje se je vnela daljša debata glede meščanske korporacije v Kamniku, pri kateri je nastopil tudi kamniški poslanec dr. Vilfan. O tem poročamo prihodnjič. Včeraj je bil se deželnega odeorntka namesto Jarca izvoljen iz splošne kurije poslanec dr. Zajec. — Danes se razpravlja o deželnem proračunu.
K deželnemu lavarovalaeasu sakladu je govoril dne 19. oktobra t. 1. g. deželni poslanec Ciril Pire takole: Visoka zbornica 1 Z ozirom na ne baš ugodni gmotni položaj dežele Kranjske bi bilo gotovo pozdravljati vsak korak, ki bi meril na to, da se v doglednem času odpravijo ali vsaj utesnd gotovi redni deželni izdatki. In tak namen ima Izvestno predlog, da naj se opusti vsako zavarovanje deželnih poslopij proti požaru in da naj se vsakoletne zavarovalne premije od napo-minanih poslopij v znesku K 512209 obresto-nosno nalagajo v svrho ustanovitve lastnega deželnega zavarovalnega zaklada, ki bi tekom let narastel tako, da bi konečno odpadel vsak prispevek v zavarovalne namene. Predno se odločimo za ta korak, se nam je vsakako baviti z vnašanjem, v kakem razmerju je riziko, če se ne zsvarujejo deželna poslopja proti požaru s koristmi, katere bi donašal zavarovalni zaklad. In v tem pogledu, čestita gospoda, se bojim, da bi dežela ne prišla na svoj račun. $tedilo bi se pač
pri krajcarjih, a na drugi strani bi se morda morali razmetavati stotisočaki. Glasom poročila deželnega odbora bi deželni zavarovalni zaklad narasel v 50 letih z obrestmi vred na K 815.619 — Z ozirom na sedanje varnostne uredbe in z ozirom na dejstvo, da se je tekom 50 let pripetila le ena večja škoda po požaru — ko je leta 1887. pogorelo deželno gledališče — sklepa deželni odbor, da je verjetnost za večjo škodo vsled požara le majhna. Če bi tudi skozi nadaljnih 50 let gledala mila usoda deželna poslopja skozi veliko okno, potem ni dvoma, da bi zavarovalni zaklad nele zadoščal, marveč da bi še naraščal. Kaj druzega je seveda, ako bi se takoj spočetka pripetile večje škode ali pa pozneje večkrat zapored. Potem bi takoj račun verjetnosti razpadel v nič, razpadel pa tudi zavarovalni zaklad. Deželni odbor sam priznava v svojem poročilu, da je to neugodna stran domačega zavarovanja. Sedaj so vsa deželna poslopja zavarovana za svoto K 4,927 485 —. Od te svote se plačuje na zavarovalnin premijah letno K 512209, t. j K 1 04 od K 1000 — zavarovane svote. Deželno gledališče samo je zavarovano za K 402.500*— in zavarovalna premija za ta najnevarnejši objekt znaša K364705, tako da je za ostalo zavarovano svoto K 4,524.958* — plačevati na zavarovalnih premijah le letnih K 1475*04, t. j. 35 h od 1000 K zavarovane svote. In zaradi te bagatele naj izpostavljamo deželno imetje velikanski nevarnosti na ljubo zavarovalnemu zakladu, ki bi bil jako problematične vrednosti I Tu se gre za poslopja, ki so neizmerne kulturne in gospodarske važnosti za deželo: deželno gledališče, deželni muzej ,Rudolfinum" z dragocenimi zbirkami, dež. dvorec, dež. bolnico in blaznico, domobranski vojašnici i. t. d. Ako bi ogenj upe-pelil katerega teh predmetov v prvih letih, ko bi se zasnoval zavarovalni fond, bi dežela morala rajeti posojilo, da bi zopet postavila poslopje. Od tega posojila bi bilo treba plačevati najmanj 4% obresti, tedaj približno 40 krat toliko, kakor znaša sedaj povprečna zavarovalna premija, vpo-števši drago gledališko premijo. Iz navedenega sledi, da riziko, katerega bi prevzela dežela v slučaju, da ne zavaruje več svojih poslopij, ni v prav nikakem razmerju z morebitnimi ugodnostim i nameravanega deželnega zavarovalnega sklada. Konečno naj omenjam le še nekaj. Splošno je znano, kako je naše posestnike na deželi težko pripraviti do tega, da bi sploh in zadostno zavarovali svoja poslopja. Mislilo se je že večkrat na prisilno zavarovanje. Ako bo deželna uprava sama dajala slab vzgled in ne bo zavarovala svojih poslopij, bo malomarnost na deželi le še pospeševala. Iz navedenih razlogov narodno - napredni poslanci ne bomo glasovali za predlog, da naj se zasnuje lastni deželni zavarovalni zaklad.
Današnja praditava ¥ narodni čitalnici kranjski ima naslednjo vsebino: Svečar Kuntara se je zapletel radi svoje sestrične Erike, soproge polkovnika Kaplja, v častno afero z odvetnikom dr. Vranom. Stvar mu je silno zoperna in ne ve, kako bi se rešil iz te zagate. Suknjar Kemperle, stric njegove žene mora posredovati med njim in dr. Vranom, oziroma njegovim sekundantom, zelo nervoznim polkovnikom Kapijem. Monika, Kuntarova soproga, ima svojega moža že itak na sumu, da ji uhaja črez ojnice, zato prav rada privoli v predlog Rosine, Kemperletove soproge, ki tudi dvomi, in sicer popolnoma opravičeno o zvestobi svojega moža, da pustite obe opazovati svoje može po detektivih, Rozina posebej še svojo pastorko Jelico, kojo sumniči ljubkovanja za njenim hrbtom. V poštev pride slavnoznana po-izvedovalnica Luciferja, ki tudi prevzame ta posel. Nervoznemu polkovniku se ravno vsled te afere v toliko odpro oči, da dvomi o zvestobi svoje žene. Torej pusti tudi on opazovati svojo soprogo Eriko po tem zavodu. Kemperle se je med tem že do dobra spoprijateljil z dr. Vranom, kateremu zaupa vse svoje izvenzakonske galantne doživljaje. Ker se Kemperle boji, da bi prišla njegova re-solutna soproga na sled njegovemu nedopustnemu počenjanju, pusti jo opazovati po neki drugi detektivski tvrdki. Slučaj pa nanese, da zve njegova soproga, kaj njen soprog počenja. Dr. Vran pokaže obupanemu suknjarju rešilno pot: Luci-ferjeva poizvedovalnica mora mu preskrbeti dvojnika, njemu povsem stičnega človeka, tako, da ga bode lahko vsakdo ž njim zamenjal. Podjetni Lucifer takoj ukrene vse potrebno. V Luciferjevi pisarni seznanita se dr. Vran in Rosina, ki smatra tudi njega detektivom. Resolutna Rosina mu torej brez dolgega govoričenja naroči, opazovati njeno pastorko vido. Dr. Vran, čuvši, da se gre za dve mladi deklici, Rosinini pastorki, s precejšno doto se takoj prilagodi svoji novi vlogi in odide kot detektiv — komi v hotel, kjer stanuje Rosina s svojimi pastorkami Jelico in Vido. Deklici ga seveda smatrale sotrudnikom večje konfekcijske tvrdke. Došla Erika pa spozna v odsotnosti obeh dekle v dozdevnem komiju dr. Vrana. Dr. Vranu, ki se je kot detektiv o vsem natančno informiral, zelo ugaja živahna Vida, zaljubi se v njo. Vsled zagonetnih sporočil iz obeh nasprotnih poizve-dovalnic postanejo biti vse tri soproge druga na drugo ljubosumne, kar dovede do pravcate domače bitke, v katero mora kot angelj miru poseči svečar Kuntara. Tako postane vse očito: vsi stranski skoki gospodov soprogov in vsa tajna
nadziranja in opazovanja od strani gospe soprog. Izkaže se tudi, da je zaljubljena Vida dopisovala že dalje Časa z šifriranimi pismi z dr. Vranom, • seve, ne da bi o tem kaj slutila. Ko uvidi Kemperle, da je igra zaigrana, prizna ravnodušno vse j svoje pregrehe svoji boljši polovici, češ. ona je vse to s svojo strogostjo zakrivila. Rosina izpre-vidi svoje napačno ravnanje s soprogom in obljubi postati drugačna. Energični dr. Vran porabi ugodno priliko in zaprosi Vidine roke, ki je v njega itak že do ušes zaljubljena. Starši so s j tem popolnoma zadovoljni in vse se konča v miru in zadovoljstvu.
Kaj so raaagatl? Se nikdar ni tako značilna obsodil renegate Nemec, kakor je to storil prof Adolf Bartels v «Deutschsoziale B ä'ter», kjer pravi doslovno: Der geborene Slawe, der für deutsche Art und Sitte wirkt, ist in meinen Augen ein Lump, denn er hat seiner natürlichen Bestimmung nach für seines eigenen Volkes Art und Site zu wirken, und nicht für die eines fremden». Po sodbi nemškega profesorja, so vsi renegatje lurapje, geraaanizacija lumparija. Lumpi so pa potem tudi vsi tiati, ki podpirajo germanizacijo. Prepričani pa smo, da bedo renegati in Nemci mirno spravili v žep to obsodbo ter nadaljevali svoje lumparije.
Zmage pijani... »Slov. Narod* pile: V novomeSko-belokrsnjskem volilnem okraju je zmagal klerikalni kandidat. Kaj drugega ni nihče pričakoval. Narodno napredna stranka je to prav tako dobro vedela, kakor Gaogl, ki seje žrtvoval, prevzemu kandidaturo. A vzlic temu ne smemo klerikalcem njih sedanje norosti zaradi te zmage zameriti. Tresle so se jim hlače. Bali so se. Tako so se bali, da so poslali agitirat ne le vre svoje duhovnike, nego se svoje poslance. En dan so imeli klerikalci več shodov, kakor naprednjski ves čas volilnega gibanja. A vendar je Gaogl dobil četrti del vseh oddanih glasov. Ci se pomisli, da so se razmere od zadnje volitve, ko je bil Šuklje izvoljen skoro soglasno, izpremenile tako, da je Gangl dobil kar četrti del vseh oddanih glasov, potem smo s tem uspehom, četudi samo mora-ličaega pomena, lahko prav zadovoljni. Vsak četrti volilec v tem okraju je naprednjak. In to v okraju, kjer se je napredno gibanje šele začelo. Vsak četrti volilec je na napredni strani, dasi je b la napredna agitacija v primeri s klerkalno le malenkostna, dasi so klerikalci vpregli duhovnike v delo za svojrga kandidata in izrabljali vso moč, kar je ima cerkev. Pa niti duhovski terorizem, niti poslanska agitacija, niti denar niso mogli preprečiti, da je vsak četrti volilec ostal zvest narodno- napredni atranki in je, kljubuje duhovikemu pritisku, glasoval za Gangla. Vsak četrti volilec! Glasovi se samo Štejejo. Ko bi se možgane tehtalo ali ko bi ae -uvatevala gospodarska veljava posameznih vohlcev, \ bi bilo razmerje med Jarcem in Ganglom seveda vse drugačno, kajti po inteligenci in po gospodarski veljavi odtehtajo Ganglovi volilci Jarčeve vsaj stokrat. Ti volilci, ki so glasovali za Gangla, reprezentirajo pamet in gospodarsko moč v novo-meiko-belokranjskem okraju, ti so jedro prebivalstva in ti pričajo, da nimajo klerikalci prav nobenega vzroka markirati nekako uroebeano veselje. To veselje je komedija in prav nič drugega.
Nesreča. V torek dopoldne okolu 9. ure je povozil Bedenkov hlapec gospico Marico Remic, ki je uslužbena pri tvrdki Snger. Konj ae je splazil ter jo pritisnil najprvo k zidu, potem jo je pa prevrnil in ji je Sel voz čez telo. Zadobila je znatne poškodbe. Tudi minoli teden se je pripetil enak slučaj in so bili pekovski mojster PikuS in njegova mala otroka v smrtni nevarnosti. Najnovejše pa je, da se vodi konje kar skozi zvezdo. Od druge strani se nam pa poroča, da uganja neka družba hlapcev ponoči svoje orgije. Naravnost vi smili so zadnji čas na »Stari pošti,* prej pa tudi že v gostilno g. Šumija in pri Jelenu. Zadnji čas je torej, da se začne izvrševati cestno policijski red nekoliko bolj natsnčao in strogo. Saj se mnogokrat primeri, da prebudi mirno spečega prebivalca huronsko tuljenje. Posebno priporočljivo to torej ni za mesto Kranj, ki hoče vendar več veljati, kakor kaka podgorska vas.
Gostilno na Smarjetni gori opusti s 1. novembrom »Društvo za privabite? tujcev in olepšavo mesta Kranja s okolico*. Na ta način izgubi Kranj avoj najlepši izlet, ki je imel krasen razgled. Društvo za pomet tujcev je to moralo storiti, ker ni več moglo vzdrževati gostilne iz lastnih stroškov. Kakor nam javlja lastnik g. I. Cof, tudi on ne bo več imel gostilne, tako da ostane Cof išče od 1. novembra dalje defmitivao zaprto.
Izpretaemba trgovina. Dediči po trgovcu in posestniku g. Francu Omersi v Kranju so prodali staroznano trgovino z ieleznino v Kranju št. 190 ljubljanskemu trgovcu g. Franu Berjaku, soimetniku tvrdke B jrjak & dober v Ljubljani na Vodnikovem trgu. Prevzemnik trgovine gosp. Fran Berjak bode to trgovino z železnino vodil neizpremenjeno naprej, a tndi obdržal soimetništvo v svoji ljubljanski trgovini.
Izžrebani porotniki s Gorenjskega za IV. po-rotniško dobo so naslednji gg.: Fran Cuznar, posestnik Podkorenom, Ignacij Fock, tovarnar v Kranju; Adolf Galle, graščak v Zgornji Šiški; Josip Hacin, posestnik v Crešnjevkn; Luka Hafner, posestnik v Kropi; Josip Jesih, mesar v Medvodah ; Anton Kadtinc, posestnik v Sp, Šiški;
Vinko Majdič, veletržec v Kranju; Rihard Mally, strojar, Karel Ruech, trgovec, oba v Tržiču; Jožef Wucherer, posestnik v Lescah, in Ignacij Zupan, posestnik v Zapricah.
Dijaška kuhinja v Kranja je izdala za leto 1909/1910 svoja titkano pore čilo. Podpiralo se je 44 revnih dijakov. Za 11417 kosil po 25 vin. in 11 493 večerij po 15 vin. se je plačalo 4578 20 K. Premoženjsko stanje ukazuje 46 950 93 K. Odboru načeluje dr. Eivard Savnik.
Zdravniki na Kranjskem dobe pripra-e zoper kolere (Cholerabereitschaft), med tem so pa poslali vojake s Kranjskega, da bodo zanesli s Hrvaškega kolera domov. Zares zelo pametna odredba! To nezmiselno početje od vojaške strani se bode zelo bridko miščevalo.
Riaglssllo. Kakor se je v drž. zak. št. 148 iz I. 1910 že objavilo, se bode pri prihodnji liudski štet vi tudi štela živina p« stanju z dne 31. decembra 1. 1910. Ker je natančno poznanje stanja živine prvi in neobhodno potrebni pogoj za pravo in umestno delovanje v ta namen, da se živinoreja pospešuje, da se živina izkorišča, kakor tudi da se meso preskrbuje širšim krogom konsumentov, se vsled odločbe c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 13. oktobra 1910, št. 24 983, opozarja, da je v prvi vrati v lastno korist posestnikov živine potrebno, da dado kolikor mogoče resnične in popolne podatke o stanju živine, in da je bojazen nekaterih, da se taki podatki le zahtevajo v s vi ho zvišmja davkov, popolnoma brez podlage. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 22  nov. 1910.
Plesne vaja v Trilöu «e prično dne 4. nov. t. I. ob 8. uri zvečer v prostorih g. Lončarja in se bodo nadaljevale vsak ponedeljek in petek ob določeni uri. Giari slovenskega bralnega društva v Tržiču in člani ter članice telovadnega društva »Sokol* v Tržiču se s tem vabijo, da se plesnih vaj udeleže. Posebna vabila se bodo poslala samo nečlanom.
ttmrla je v Ivkagi 4. oktobra 1910 gospa Marija Urbane, po domače Skurtova, atanujoča prej me »ta v Kranju. Umrla je na operaciji v bolnišnici sv. Jožefa, stara šele 39 let. Z »pušča šest nepreskrbljenih otrok. N. v m. p.!
V Naklem so ustanovili gasilno društvo. Vlada je pravila že potrdila.
Odlikovani«. Delavec v prabarni v Kamniku, Andrej Zabnik, je dobil častno svetinjo za 40letno zvesto službovanje.
Poročila se je v Preski pri Medvodah gospica Ivanka TrampuS s trgovcem g. P. Šimričem.
Ustanovni občni zbor draitva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju trži-škem se vrši v sredo, dne 9. novembra t. 1. ob petih popoldne pri okrajnem sodišču v Tržiču.
Premamba voznega raia os progi Ljubljana-Kamaik. S 15. novembrom 1910 vozi iz Ljubljane mešani vlak ob 7 10 zvečer in prihaja v Kamnik ob 8 19 zvečer.
»Slovensko bralno društvo v Tržiču* je imelo svoj redni letošnji občni zbor 15. oktobra L 1. po običajnem sporedu. G. predsednik je pozdravil zbore valce ter se spomnil ranjke gospa Pollakove, soproge ranjkega Vilkota Pollaka — slovenskega mecena. Zborova'c't so vstali v znak sežalja a svojih sedežev. Nato je podal g. tajnik svoje poročilo glede društvenega delovanja. Opravičeno je pozival člane, da pomagajo tudi ti kljub častnemu številu sedanjih članov pridobivati še novih, da bo falanga tem močnejša proti raznim navalom. Po-vdarjal je zavednost, katera manjka še ponekod ter bičal mlačnost, ki preveja še slovensko javnost. — Knjižnico akad. far. društva «Prosvele* prevzame iz prijaznosti g. notar Matija Marinček, ker manjka društvu za to primernih lokalov. Sledilo je poročilo g. blagajnika. Stanje društvenega premoženja prejšnjega Uta je bilo K 3116 49, dohodki letošnjega leta so znašali K 766 84, akupaj torej K 3883 33. Stroški so bili K 649 23, tedaj znaša sedanje čisto društveno premoženje K 3234 10, za K 117 61 več kot lansko leto. G. pregledovalca sla našla vse račune v najlepšem redu. Sledila je volitev novega odbora, ki seje izvolil sledeče: Ing. Karol Pollak, predsednik, Rajko Pollak, podpredsednik, Anton Sepaher, tajnik, Ivan Cizl, blagajnik, Adalbert Rooss, Rhard Mally, Janko Zadnik in Jos<p Ster, odborniki, Ivan Jezeršek, društveni pevo-vodja ter Franc Krystuf k, knjižničar. Pri slučajnostih se je vnela živahna debata glede nekaterih važnejših točk. Vendar je občni zbor poveril odbor, naj ta sam ukrepa dalje glede teh. G. predsednik je pozival k sklepu vse člane k skupnemu delu, ae zahvalil sborovalcem na udeležbi ter zaključil zborovanje.
K asmstnern v f riien, o katsrem smo zadnjič pisali v tržiškib novicah, se nam poroča od str ani sorodnikov nesrečne Ivanke, kar popravljamo resnici na ljubo, da ubošioa ni bila v blagoslovljenem ] stanu. To toraj ni bil pravi vzrok k obupnemu koraku, pač pa slabe razmere v njeni službi, o katerih je večkrat tožila svojim prijatelji cam.
Nearsöaei. Anton Sitar, 34 let stari čevljar v Tržiču, je bival pri zakonskih Ahačič. V noči na 13. t. m. sta spala v isti sobi s S tarjena še dva druga delavca, in sicer en čevljar in en usnjar. Star se je vedel celo noč kot blazen, tako da sta bila tovarša primorana ga do 5. ure zjutraj stra-žiti, ker je nameraval skočiti skozi okno. Ko sta pa tovariša vsled utrujenosti zaspala, je S.tar is-
' ginu. Zjutraj okolu pol 6. ure je zapazila Jožefa Sitar ležati v vodnem koritu nago možko truplo. Obvestila je takoj sosede in ti so spoznali v ponesrečencu Sitarja, ki je v korito, v katerem se je nahajala komaj 40 cm globoka voda, bodisi samovoljno ali pa po nesreči utonil. Sitar je bil strasten žganjepivec in brezdvomno je, da se mu je vsled tega um omračil, ker si je domneval, da ga vse preganja.
Jesenice. Preteklo nedeljo je vprizorilo gledališko društvo R. B ünasriederjov igrokaz »Iz tovarne* (prevod E. Schiff erja) ki je žel posebno med delavstvom mnogo priznanja. Snov je vzeta iz življenja tovarniških delavcav in je radi tega komad kakor nalašč za nale razmere. Igralo se je, kakor vedno, dobro in bi bilo želeti, da sa igra ponovi. Predsedstvo naj se n kar ne vstrati, če včasih obisk ni bogve kako dober, za dobro stvar se mora pač tudi bolj riskirati. Upamo, da bo pri reprizi dvorana napolnjena. Di se je s to vprizo-ritvijo zadelo v živo, označuje dejstvo, da je to-vamški uradnik Pongratz med drugim dejanjem demonstrativno odšel, ko je videl živo sliko, kako se v nekaterih tovarnah ravna z delavci; on jih namreč v tukajšnji tovarni sprejema in odpušča. Nekdo je trdil, da pes zacvli, kadar se mu stopi na rep. Glede posameznih igralcev se ne hodom spuščal v podrobnosti, ker so bile vse večje parijo jako dobre, samo nastop delavcev v prvem dejanju bi bil lahko boljši, kar se da do reprize popraviti z intenzivnimi izkušnjami.
Ogen] v bohinjski graščini. Dae 17. oktobra je oznanil plat zvona, da gori v gradu (graščini). Takoj so bili na mestu gasilci ter zadušili pretečo nevarnost. Ogenj je nastal po neprevidnosti. V gradu namreč predelavajo stanovanja in uradne prostore za oskrništvo verskegi zaklada katere m ima preseliti še tekoče leto na Bistrico. Delavci so v onih sobah in prostorih, katere so prezidali, da bi se hitrejše sušilo, nažgali oglje ua kamnih ali ploščakih. Seveda bi morali tu i čuvati, da bi iz oglja, katero tli, se ne zanetila kaka iskrica v lesovje. Zal, tega baje niso storili in t?ko je nastala preteča nevarnost, da grad zopet zgori. Gasilci so prgasili goreče tramovja in tako zadušili ogenj. Bila pa je nevarnost, ker so iskre ž s letele skozi odprta okna in se je gost dim valil iz poslopja.
Vrhovi gorenjskih pisala iare v vsej krasoti, pobeljene so z zapadlim snegom. Po lepih in solnčnih dneh zadnjih tednov je začelo deževati in temperatura je znatno padla. Lspi jesenski dnevi so najbrže pri kraju. Prvi sneg naših planin napoveduje tudi nam bližajočo se zimo.
Pri volitvah v naftni odbor blejski so bili dne 21. m. m. izvoljeni župani: blejski, gorjanski, ribniški, bistriški in srednjevaški, zdravnik dr. Ba-nedik in posestnik Peterae!. Ko Se deželni olbor imenuje dva zastopnika in se pridružijo še vtrilisti, se sestavi odbor.
Amatarfotografom! Ker nam je došlo od raznih strani toliko dopisov, da nam ni mogoče vsakemu posamezniku odgovoriti, ulj. prosimo vse p. n. interesente, da blagovolijo še nekoliko časa potrpeti, da se urede druge notranje važnejše zadeve pripravljalnega odbora. Cim bode odbor sestavil klubova pravila, sklic o isti eden ali dva prijateljska sestanka, ki bodo pravočaso objavljeni v dnevnikih in želimo, da se istih vsi, ki se za stvar Tesno zanimajo, blagovolijo udeležiti. Ob tej priliki se bode vsak lahko natančneje informiral in izrazil svoje želje in nasvete. Prosimo pa vse one interesente ki nam dosedaj niso še javili svojih naslovov, da jih naznanijo takoj na: Pripravljalni odbor društva «klub slov. amaterfotografov* v Ljubljani.
Ii Buenos Aires se nam poroča: Na svetovnem trgu znani patentirani lokomobili na vroči par, ki jih izdeluje R. Wolf, Magdeburg-Buchau, so dobili na centenarni razatavi v Baenoi Airesu grand-pr x
V Čikaol imajo, kakor nam od tam poročajo, prav gorko in prijetno jesen.
Dražje cigara. Tobačna režija pripravlja zvišanje cen za cigara. Kratke cigare bodo stala v bodoč* 6 vin., britanika 16 vin., trabuke 18 vin, Najbrž se to zgodi {moti novemu sata.
Slovaaal V Anartkt. Mesto JoKet ima okrajni odbor, v katerem je 56 odbornikov. Mei temi odborniki sta dva Slovenca.
Državo gsljoiaia je neka dražba v Ameriki, ki je čistila sladkor. Podpredsednik te družbe, ki je vedel za vse te goljufije, je bil obsojen na dve leti ječe in na 20.000 kron denarne kazni.
Po nesreči svojo mater ustrelil. Na Laškem se je zgodil tale žalosten dogodek: 20letni mladenič, po imenu Buffi, je bil na lovu. Ko je prišel domov, je brisal v hiši pri oknu Dpsko. Mladeničem mati, ki je kuhala v kuhinji,'pride v hšo in se pogovarja s sinom. Naenkrat pa poči puška in strel gre materi v prsa. Mati le padla in bila mrtva. Sin je pa tako žaloval, daje rnajal amešan.
Loterijska srečka dne 23. okteta* ¿71
Trst   44   8   37   89 21
Da s« ve ceniti čaj in da m dvigne kontom. Zanimanje, ki ga je zbudila razprava, ki je izflla pod tem naslovom pn ivrdki Ed. M es s m »r (centrala Frankobrod ob M.), kije znana dobaviteljica '..ja, je to tvrdko napotüo, da je tudi letos izdaa nadaljevanje, ki je ilustrirano. Znamenita razprava se posije na zeljo vsem interesentom franko,
Škodljivi bonboni sopar kaieJJ. žsllbof je le predobro snauo, kako se razširja na polju jestvin nepoštenje in ne-reelnost. Ali nekateri trgovski elementi se tudi s tem ne ta-dovoljujejo. T» profltna lakomnost se pa čuti tudi Ze na hiei-eničnem polju prav neprijetno. Tako se prodajajo pod vsemi mogočnimi imeni bonboni zoper kašelj, ki ne vsebujejo niti sledu onih tvarin, ki so nujno potrebna v uspešno zabran tev kašlja in hripavosti. Zato se dobi lečkrat sredstva zoper kašelj ki reprezentirajo samo sladkorno vrednost. Takim bonbonom manjka seveda vsak zdravilni učinek, samo nekaj napravijo z vso sigurnostjo: pokvarjen želodec. Varuje naj se torej pred nepoštenimi ponudbami, ako se noče poleg katarja dobiti še pokvarjenega želodca. Najsigurneje je, ako se poslužuje izključno le zdravniško pripo očenih Kaiserjevih prsnih karamel. Ako se jih pod tem imenom zahteva, se jih dobi v vseh lekarnah, drogerij h in trgovinah s kolonialnim blagom.
Svetujemo Vam, da ne zanemarjate revmatične in pro-linske bolečine, bodljaje, bolečine v križu in sklepih. Poiz-kusni tucat FeUerjevega fluida z znamko «Elsafluid» stane samo 6 kron. Učinkujoče dele rabarbara-korenine, I i pospešuje izocenjavo snovi ter čisti rad tega kri, vsebujejo bolečine zmanjšujoče, tek pospešujočo in kri olajšujoče Fellerjave odvajajoč* Rabarbarapilule z znamko «Elsapilule». 6 škatljic frsnko 4 krone. Dobi se jih pri E. V. Fellerju v Stubicr, Elsin trg štev. 264 (Hrvatsko).
J(aj je vse mogoče
napraviti li Pekatet, razvidi vsakdo, kdor si naroči kuharsko knjigo, ki Jo dobi brezplačno pri „Prvl 72    kranjski tov srni testenin r Ilir tki Bistrici.' 3—1
Peter Urbane v Čikagi (2221, Herndon Street Chicago Illinois, Severna Amerika) naznanja v svojem in v imenu svojih Sest otrok tužno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, oziroma mati gospa
Marija Urbane
dne 4. oktobra 1910 ob 6. uri zvečer, v starosti 39 let, po kratki in mučni bolezni za nasledki operacije v St. Joseph Hospital, blago v Oospodu preminula.
Nepozabno pokojnico smo pokopali dne 6. oktobra 1910 na St Boniface Cementery na vogalu Clark Street in Lawrence Avenue v Čikagi.
Ljubljeno pokojnico priporočamo v blag spomini
ČIKAGO, 16. oktobra 1910.
5 k gnovega  oskubenega  K 9*60 boljše K 12—, belo, mehko oskubljeno K 18"— do K 24"—, snežno-belo, oskubljeno K 30'— do K 36 — PoSilja franko po povzetju. Zamenja se in vzame se nazaj, če se povrnejo poštni stroški. 228 6-5
IfsCslti Seclsci, £ob<s 371 pri pizni«, Celko
£?e t**. 113 vi j te *l
nič drugega proti      242 24—2
pri meai čisto nove slovsaika pleiče za gramofon , jako glasne in lepe melnodije ter ceneje vot poprej. Imam tudi vsake vrate Igla in bsrmoaiks ročnega izdelka.
Se priporočam
247   3 -3
?.8tejal Kranj J 02.
hripavosti, kataru, zasllzenju, krčevitem In hrznem kačlju kakor okusne
JWT KAISERJEVE prsne karamele
s tremi jelkami
CQAA not. over. »pričeval od zdravnici 57 vvr tov jn privatnikov zagotavljajo siguren uspeh. Paket 20 In 40 vin., doza 60 vin. Dobi se jih v lekarnah: Karel Savnik, pri sv. Trojici v Kranju in H. Roblek v Tržiču.
U I
Največja snažnost!
281 —2
Udobno, hlgfjenskl urefena
briunica s
U. Rozman s KRHIIJ
Točna postrežba! |
1
Nahajal se nasproti 88     župne cerkue
o hiši St. 106
A
Prodaja   najboljših   sredstev za negovanje las, raznovrstnih lasnih izdelkov,  podloikov ter krepa
Jubilejne ustanove.
Trgovska ln obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1910:
a) osemnajst cesarja Franca Jožefa ustanov (8 po 50 K ln 10 po 20 K) za uboge
onemogle obrtnike Vojvodine Kranjske;
b) Štirinajst cesarja Franca Jožefa ustanov (4 po 50 K ln 10 po 20 K) za uboge
onemogle obrtnike Vojvodine Kranjske;
c) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih
obrtnikov;
d) pet cesarja Franca Jožefa ustanov po 20 K za uboge vdove kranjskih obrtnikov
ln trgovcev. m
Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 16. novembra 1910. Priloži naj ae jim od občinskega ln župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec ' obrt ali trgovino samostojno iavrševal da sedaj zaradi onemoglosti ne more vrč delati in da j je ubog; oziroma, da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
3B 8
matija Ažman mg; Hjm
nasproti   Klobučarja Ovčjaka
naznanja slavnemu občinstvu, da Je prevzel obrt Mihaela Pantarja v Kranju
HT za izdelovanje mrtvaških krst
ker Je bila hiša onega prodana. 92 Krste se dobe vsakovrstne ln po najnižjih cenah.
92 6— 81
IfS QD OD QQ OD OD OD QO (^(^(^(^(^(^(^(^QD(Qg
ešernooa ulica o Grlčar ITlejač
: LJUBLJHnH
Preiernooa nllca o  BaU imh1  »j iiimjhii Preiernooa ulica o
nllndno naznanjata, da |e zaloga za jesensko sezono tabo o oblekah za gospode in deCbe, kakor o konfekciji za dame popolna ln se priporočala za prao obilen •====  pošei, zagotaollaloC točno ln solidno postrežbo.
209 6-6
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 5,000.000 K.        Stritarjeva Clioa ŠteV. 2 Rezervni fond K 450.000. j
Podružnice v Spljeto, Celovcu, Trstu ln ..Sarajevu
Sprejema vloge na knjižice ln tekočI račun ter lih obrestuje od dne vloge po čistih
78 62-84
°l 2 o
-M----■ - -- « I I
Kupuje ln prodajaj srečke ln vrednostne papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
m
5974
Edina slovenska kisla voda
je po zdravniški« strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
(zborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesib, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolatovrfka slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Ino-roostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899
Naroča ae pri  OSkrbrilitVU TolstO-
vrške slatine, posu GuštanJ (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene.
Slovenci 1 Svoji k avojiml Zahtevajte povsod le Tolstovrlko slatino I Vsaka slovenska gostilna naj ima edino slovensko kislo vodo.
Po celem svetu znan Je žlahtni
l^t«io «!»<>«» i     I«« t k Icoleijna, m> « »J vlifcj<» lar-tacra «;>«» J «.
H. WOLF g*"!
Flllalka DnnaJ, Nw»n..*a »n*«mi
Voaečl in stoječi polnoparai ia patentirani
lokomobili na vroči par I
m  lO  ou»  800 Iconjalclml ailatnl.
Najbolj gospodarski, najtrpežnejii in najsigurnejii atrojl na moč na
vse industrijske in gospodarske obrate.
«•*««.■£**»«.  IsUelava  »ad  0«0.000 r»<S.
I
Kako
se varoje pred želodčnim boleznim?
Da se izogne boleznim, ni katerih trpi večkrat sedanje človeštvo, naj se uporablja pravočasno
nektar dr. Eng-ela
kajti
močen želodec in dobra prebava
sta temelja zdravega želodra. Kdor si torej hoče ohraniti zdravje do najvišje starosti, naj uporablja po svojih izvrstnih uspehih dobro znani
nektar dr. Engela.
Ta nektar, ki Je pripravljen iz izvrstnih zeliščnih sokov in dobrega vina, učinkuje zbog svoje posebne in skrbne sestave Izvrstno na prebavo, slično kakor učinkuje dober želodčni liker ali želodčno vino ter nima prav nikaklh slabih posledic. Zdravi in bolniki torej lahko zavžlvajo nektar, brez ozira na svoje zdravje. Nektar upllva pri pametni uporabi pospešujoče na prebavo in pospešuje tvorltev sokov.
I 0
Zatorej naj aavzivajo
nektar dr. Engfela
Če hodi on s Teboj,
Je zdrav želodec Tvoj!
Želočnl liker »FLORIAN" ne slabi In ne :: omami kakor razne opojne ti pijače, ampak daje moč In veselje do dela.
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40. m    m 4-80.
Naslov za naročila: .FLORIAN". LJubljana.
vsi oni, ki si hočejo oMi ali dober želodec.
Nektar je izvrstno sredstvo proti želodčnem kataru, želodčnem krču, želodčnim bolečinam, težki prebavi ali zaslizenju.
Istolako ne dopušča nektar navadni zaprtja, utefienja, bolečin pri koliki
ali utripanja srca, temveč zdržuje zdrav spanec in dober tek ter t reprečuje torej brez-spalnost, slabo vojo, glavobol in živčno utrujenost. V širokih ljudskih plasteh je čislan po svojem učinku ker vzdržuje veselost in veselje do življenja.
Nektar se dobiva v steklenicah po K 2*— in K 4'— v lekarnah v Kranju, Kamniku, Štofji L^ki, Ridovljic;, Trftiču, Jesenicah, Idriji, Vrhniki, L ti ji, Ljubljani, kakor tudi v vseh večjih in manjših krajih Vojvodine Kranjske ter vse Avstro - Ogrske. Tudi razpošiljajo vse lekarne 3 in več steklenic za originalne ceno v vae kraje Avstro-Ogrske.
aW  Svari se pred ponaredbamll
220 17-2
Zahteva naj se izrecno
mr  nektar dr. Engela
Moj nektar ni nikako tajno sretl.tvo. Snovi »o: Samot 800,0, malaga-vino it00,0, viunki Špirit 60,0, glicerin 100,0, mejo vino 100,0, sok jarlebinka loo.O, sok creAnje ¡(00,0, trputec 80,0, borovnice 80,0, verniut 30,0, fenhel, janež, helenina korenina, cncijan, kalniu*. kamelice a 10,0. Te snovi uaj se nieša.
Postavno varovano.
Mistna hriillilii i
je prvi, najvarnejši in največji zavod za nalaganje denarja v pol. okraju Radovljica na Gorenjskem.
Mestna hranilnica v Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 47» od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati. Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto čistih obresti in poleg tega še dvakratne obrestne obresti na leo. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjske v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. Mestna hranilnica V Radovljici daje največjo varnost sa hranilno vlogo mod vsemi dragimi denarnimi zavodi v polit okraju Radovljica. Zato nalagajo c. kr. sodnlje ln drngl o. kr. uradi vso vloge od nedoletnlh otrok ln drnge denarje le pri tej mestni hranilnici. — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne
položnice, katere so vsakemu na razpolago.
Posojila na zemljišča
Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obrestovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč
proti vračilu na 14, 16Vi, 19Vi, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let. Tako vračilo jeza vsakega dolžnika zelo Ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane toraj še vedno 300 K dolžan. Dolžnik mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela isnebl, dasl plača v celi dobi šo sa 97 v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranilnica v Radovljici prvi zavod v polit, okraju Radovljica. Kdor želi najeti posojilo ali dobili kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hianilnični pisarni nasproti c. kr. okrajne sodni je, kjer se uradnje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in od pol 3. do 5. ure popoldne razen v nedeljah in praznikih.
ist-i? Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici.
INGER
šivalni stroji
ii vse le mogoče II-"   oalne namene, s
Dobe »e v vseh naših prodajalnah.
S1NOER Co., akcijska družba šivalnih strojev. 85 48 38
Podružnice povsod. Podružnice povsod.
Hrani It. 53, nasproti c kr. poite.
lis is u Popravila
šivalnih strojev
se izvršujejo ▼ naši delavnici točno in stvarno.
SINGERCo.,
deln. družba Siv. stroje?.
Največja in najstarejša trgovina a Šivalnimi atroji v Avstriji.
Hrani, eiaonl trg 53.
Odda se lepa
meblirana soba
■ separatnim vhodom.
Kje, pove upravništvo tGorenjc».
23S 3-3
Peilte!
Pazite t
Tönnies
v Ljubljani
52-24 133
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kot posebnost lasa in ti« stroja za obdelovanje lesa. Franci« - turbine osobito za iagine naprave zvezane neposredno z vratilom Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
w^w«*f *•   (cso posteljno perje!
1 kg sivega dobrega pul.e-nega 2 K, boljšega 2 K 40 h; p ima pol belega 2 K 80; ba-lega 4 K; belega, puhanega ' K 10 b ; 1 kg velefmpga w>7T Vssnežnobelega puljeoega 6 K S, BenlsA^ls^jfjain^ž^J^ h, 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega5 finega 10 K; najfinejš. prsni puh 12 K. Kdor vzam« 5 kg, dobi franko.
Izgotovljtine postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, belega ali rmeneg« nankinga, parmioa, 180 cm dolga, 120 cm široka, s •Ivama stglavnifcoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm iirok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim poataljnlm pariam 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; sama parnlea po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; aglavaloa 8 K, 8 K 50, 4 K; por-nloo, 200 cm dolge, 140 cm široke, 13 K, 14 K 70 h, 17 K 80 h, 21 K; sglavnloo 90 cm dolge, 70 cm iirok. 4 K 60 h, 5 K 20 h, 5 K 70; apodnf • par-■loa iz mo nega, črtanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 K 80 h, 14 K 80 h. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljena je zamena Za neugajajoče se denar povrne.
S.Benlsch, Dešeuic it 821, Češko.
Obsežni ceniki zastonj in franko.  192 60—10
lO kron dnevno! ,0-»
Lahek zastužek za vsakega v mestu in na deželi, tudi v majhnih krajih. Pošljite Vaš naslov po dopisnici na tvrdko Jakob König, Dunaj VH./3.
Poštni urad 63. ■■ ■=
■aftal Šivalni stroji in kolesa
■'■JI   I Tovarniška saloga       49 52-88
fejj iv. Jax-a v Ljubljani
JE5i» Dunajska cesta 17
priporoča svojo najbolj priznan.
iiv. stroje in kolesa
Ceniki na rshttvaajs aasten).
Ii god si I nakup 80.000 parov 6avl|av. i    4 pari 6avtjav oaaia 10 kron. i
Zaradi ustavitve plačil neke velike tovarne, mi je bilo naročeno, da prodam veliko zalogo čevjjev izpod ceno. Zato pošiljam dva para oovljov sa gospoda In dva para danaoklk 6ovl|ov na trakove, rjave ali črne, gtlo-širane, s trdo pribitim podplatom, elegantne, najnovejša fa-sona. Velikost po številki ali po meri v centimetrih.
Val 4 pari Čevljev aamo lo kron.
6—6      Pošilja se po povzetju. Izmena dovoljena. 216
Brsta Scnahvraren - Indnstrie Frane fiamaan, Dunaj II., Aloiagasse itey. 3.
JOS. WEIBL
J. Spreitaerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikova   ulioa dat.
STivitie ~ aatuo u koastrskcflsko ktlsetfiiearsiro. Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande,
stolpne krtte, Štedilnike i. t. d
Špecijalitetat 88 52-33
valj ioni sastori (Rollbalken).
kot priznano Ilde
V uff r%nnm/
WSI
ovarniSJo znamk«
pridatek f za kávoi
ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd>-liliji no mlečno milo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko., Tešin ob. L., ker je edino to milo najbolj učinkujoče vseh medi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega tsinta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfimerijami i. t. d.
55 40-38
191 62—10
\wX\i troefiaa m Berenjskem.
Rudolf Rus
nrar v Kranju
Največja saloga ur, slatnlne ln srebrnlne. Ceniki poštnine prosti.
Pozor! Zaloga gramofonov najnovejšega sistema   :: Ploščo najlepših slovenskih komadov.
Ustanovljeno leta 1885.
Josip Pogačnik v Radovljici
1 Krojaški  mojster ===s==
Odlikovan 1909 na razstavah v Londonn ln v priporoča cenjenemu občinstvu
Parizu s prvim darilom: častno diplomo, velikim svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst zlitim častnim križcem in veliko zlato kolajno.     ob,lek Jf sosP°de' ffl^niSikih t
salonskih, taristovskih in loyskih oblek ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega ln črnskega sukna. — Naročila a« izvrSnjeJo po najnovejšem kroju točno in osno ter ae sprejemajo popravila.
Specilalist t izdelovanju frakov it salonski! sukeoj.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—84
Martinova cesta 20 R   £atttt Martinova cesta 20
Postajališče električne cestne Ola0joiO)a)lB      železnice pri šentpeterski cerkvi. 180—14
LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. dri. uradnikov
Bogata zaloga pohištva rsake mto v vseh cenah. Oglodala, slike v vseh velikostih.
Popolna opravo za vilo. špecljalltete: Oottllnlikl stoli.
Pohlttvo Iz železa, otroško postelje /a tozlikl  pe vsaki asa/.
htodrooi It lična-toga omrežja, afrl-ionsko travo ali Urno, pno trato mino r zalogi.
in spalno sobo od 160 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Opran za Jedilno sobe, sahne, predsobe, oele garniture.
in sodo; pottelja, neina omarica, o-mlvsJna mita, obešalnik, mita, atomsko ogledalo.
špecljalltete r nevestinih balah. Veliki praetor I, pritlično In r I. nadstropju, čudovito poceni za hotele, vile In ta letovišča 62 gld.
i ;i r hi i: im: iii (¡1 :i i ih ;i h h » in .i , i., .tu a.» m
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in k pohištvene oprave, spominki iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri kamenarskem
Alojzij« VodiiKtt
\wm\.
r.mm
Anton Adamič
KRANJ :: Glavni trg.
Glavna aaloga: nasproti lekarne. Podružnica: zraven iupne cerkve.
pripore čj 26118-1
svoj« bogato založene trgovine galanterijskega, noritnberikega mednega blaga, Šolskih potrebS5ln, papirja, igrač in rasnih pokrival.  ::  PredtlNicorlJti t
205 r>2 - H
Ljubljana
Kolodvorska mojstru = ulica =
fflil
ToViriUKi
zalegi otročjih tfo-viW in
Gene iradi pomanjkanja prostorov zelo ugodne I
Ne mudite prilike I Na debelo ln drobno 1 Konc. zobarski atelje
ni U !is£
od sedaj nadalje samo v
Stritar"«" ulica 7.
44 52-43
Konc. zobotehnični atelje
O. Seydl
£jttbtjani
Edini
hj Ml« amZdraunlShi ZUUIJteliniSkl .-.
atelje
u Rranju SS
u Isti hiši, kjer je lekarna.
Ordinacije osah dan, fndl ob nedeljah.
Ne zamenjajte mojega zobozdravniikega in sobotehniikega ateljeja a konc. zobarskim ateljejem, ki je vprejinjih časih v Kranju ordiniral samo ob ne de j ah.
Umetni zobje se fzgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila tako]. Vsa zobotehniška dela Izvršuje izkušen zobotehnlk, ki |e moj sodelavec še lzpočttka in ki v tem poslu ostane tudi še nadalje. Tako ml je mogoče cenjenemu občinstvu garantirati za dovršeno delo. Atelje Je opremljen z najmodernejšimi ln najrazličnejšimi potrebščinami ln pripomočki.
Glinaste peči
147 52-19
Štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vase ln druge glinaste lsdelko v vseh barvah, trpežne ln cone priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov v Ljubljani.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim itd. //>
Najboljše kosmetlčno
ZObOčlstllno sredstvo
Jzdelovate!-'
0. Seydl
Ljubljana, Spital.-Stritar.ul. 7
Čitajte in priporočajte I
ff Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, zabavnih in akkielnih spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja periodično, najmanj   štirikrat na leto
1. snopič: Cerkvene pristojbine ali štolnlna z
dodatkom Kako se določa kongrua?
2. snopič: Kako sina oprostim vojaščine in druge
važne določbe glede vojaškedolžno&tl.
3. snopič: HALLEYJEV  KOMET (REPATICA)
4. snopič: Blra, kongrua in cerkvena konkurenca
5. snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj Iz življenja
fajmoštra Božidarja Kozamernika. — Kako dolg rep je Imel pes svetopisemskega Toblje. — V nebesih. —Konec sveta in sedež za .nebeško kraljestvo"
6. snopič: KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN...
7. snop č: Strašna grozodejstva v samostanu
čenstohovskem. Konfiscirano. Cena SO, o«, »O vi**.
6v založni tiskarni Iv. Pr. Lampret v Kranju ter v knjigarnah in trafikah.
*Vo^
POSOJILNICA V RADOVLJICI
Rezervna zaklada iznaia:
registrovana sadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 574% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6°/«:: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
181 62 13
Denarni promet v leta 1909:
i 1 4,000.
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in t podružnici
od 8.—12. ure dopoldne
in od
2.-6. ure pop. izvzemši
nedelje ln praznike.
Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.299.
Isdaja komorcij «Gorenjca*.
Oigovarni urednik Miroslav Ambroži«
Latinioa in t itak I v. Pr. Laropreta ? Kranju.