} 158 številka. Trst, v sredo, 8. junija 1904 Tečaj XXIX. W Izhaja -vsak dan lađi od nedeljah in prazni tih) ob 5. juri, ob ponedeljkih ob uri zjutraj. P«*a«ezne številke se prodajajo po 3 novč. (6 stotink) t miopih tobaksrnah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Ocl i, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, &t. Petru, Sežani, Nabrežini, Ncvemmestu itd. ln n&roSbe sprejema uprava lista „Edinost", stha Kolin plccoio štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. '»m oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON 8tv. 870. dtnosl Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč / Naročnina znaSa za vse leto 24 kron, pol leta 12 rr^n, 3 mesece 6 kio«. Na naročbe brez doposlane naročnine se afiava ne obim. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrcnkjva«« pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list«. URED NI ŽT V O : Ulica Torre blamoa itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik koDBorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kon^orcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. za Poštno-hranilničn \ račun št. 841.652. (Brzojavne vesti.) Japonska oklopnjača zadela na mino ? BEROLIN 7. » Lokal-Anzeigerju« so sporočili iz Ć f\i : Japonska ladija, ki je zadela pri Talienvanu na mino ter ee potopila, je oklopnjača »S kišima«. Ladija Be je baje pogrezn.la v najkrajšem času ter ž njo vred vi-a pesadka, 741 ncož. Jiponci so radi te strašae katastrof* eiino prepadeni. Sodi se, da je veled tega možao, da stopi balt'ška flota čim prej v akcijo. (Oklopnjača »Š kišima« je bila spuščena v morje leta 1898, imela je 15.000 ton., 18 vozlov brz:ne, 1 velike in 46 manjših topov. Ako ee ta vest potrdi, pateja ostanejo Japoncem samo še 4 oklopnjače. Op. ur.). Iz Liaojanga LIAOJANG 7. (Reuterjev biro). Na vztočni strani poluotoka Liaotung te je izkrcala še ena japonska artni la, da zabrani prodiranje ruskih čet od Tačičava proti zadnjim s rtžam generala Oiu. Japonci s) opustili naČrr, ako sj splch tak načrt iir eli, da bi napadli Liaojang. Deževje, ki prične v dveh ali treh tednih bo prodiranje onemogočilo. Medtem sj kozaki ve dao v dotiki z japonskimi preda:iažami, doč m opazuje neki drugi oddelek desno krilo generala Kurokija, severno od reke Jalu. ZJravstveno 6tanje čet je baje povsod izredno dobro. Poročilo generala Gilinskega PETROGRAD 7. Brzojavka generala Gilinskega na vojnega ministra od 3. t. m. -e giasi : Naše zgube v dobi od 14. do 21. maja eo znašale 10 častnikov in 175 mož. Jci japonskih vojnih u etnikih so bili nsjdeni risko-japonski slovarji, katerih besedilo je 1> ^r.n-jeno razmeram v Ddjnem in P^rt Artarju. Te čete so bile kak r je videt, že od dlje časa namenjene proti Port Artarju. Rnske čete pri Gensanu BEROLIN 7. »L »kal-Anzeiger« je preci poročilo iz Tokija : Ruske čete so dospele lo Gensana. Bilo je več mal;h pra^k, v kadrih je bilo ubitih več Rusov. Japonci n a j imeli zgub. Deževje je že pričela. Rusko ameriška pogajanja — Re zervni častniki. PETROGRAD 7. Novine prinašajo oč.t^o inspirirao? členke o nekih ru*ko-ame-naših pogajanjih. Rjska diplomacija pripravlja baje že sedaj pota, da se s&lene po porazu JajKjncev, kar se pričakuje v teku tega neseca, za Rusijo ugoden mir. Rezervnim častnikom je dostavljen odlok, naj bodo pripravljen zi odhod na bo išča, ker primanjkuje častnikov. PODLISTEK. 2 Azijske povesti. Iz zapiskov priobčuje Anatol. I. Pričela se je nevarna pot navzdoli. Na ooeh straneh so štrlele kvišku visoke skale, večinoma gole. Nekatere pa s o bile na vrhu •raščene z mahom. Tam daleč na desni raz-pr s ti ral se je gozl, v katerega je vodila na-j -a pot. Pod močnim vetrom, ki navadno P e ob Bajkalu, tresla so se šumeča nizka ' "eve-a; pod negami sj hreščale snhe veje. dolgi in težavni poti sva prišla vendar e* **dol in steza, ;o katiri sva jahala sedaj, je v.la med szaiami in jezerom; včas:h a prišla tako Llizu jezera, da so nama v tne kaplje brizgale v obraz. »Si-li bil že kdaj ob Bajsalu«, sem vpra* š tovariša. »Enkrat in sicer od Duškačana sem«. »Tudi jaz sem ga že prebredel, a to na--i'Toti Irkutska«. Poročilo generala Kuropatkina. PETROGRAD 7. (Uradno). Brzojavka generala Kuropatkina na car a Nikolaja od 5. t. m. se glasi : Dne 3. t. m. so bili napadeni naši kozaki od japoaske pehote, ki je bila utaborjena na višinah pri vasi Kotji-aiudza. Z j o nočjo došle pomoči in s strelja njem topov so kozaki prisilili Japonce, da so svoj položaj zapustili ter se umaknili. Streljanje s puškami je trajalo od 1. do 6. pop. O 1 japonske strani ee je udeležilo boja 6 stotnij, od katerih so 4 došle na pomoč. Sovražne utrdbe so bile dobro zavarovane. — Naši konjeniški topovi so streljali izvrstno. — Njihovo streljanje je največ pripomoglo k vspebu. Na naši strani je padel poveljnik kozakov. Dva Častnika stabla lahko ranjena, 13 kozakov je bilo ranjenih, med temi dva labko. Zgnbe Japoncev niso znane, vendar so gotovo večje nego naše. Kuropatkinov glavni stan LONDON 7. Reuterjev biro je prejel brzojavko iz Petrcgrada : Neki inozemski č.istnik, ki »e nahaja pri ruskih čet^h v Mandžuriji, je sporočil, r!a po podali general Kuropatkin in njegov štsb po železn e, na neko točko med Haičeng^m in Tašičaom, 60 vrst južr.o od Liaojanga. Napad na vojna dopisnika. NIUČVANG 7. (Reuterjev biro) Vojni dopisnik londonskega »Dailv Telegrapha« Etzel in dopisnik »Dailv Maila« Brindle, sta v zadnjem času opazovala gibanje roparskih čet. Ko sta ee odpeljala od tod v džunki ter sta bila blizo Š antaitze pri Inkavu, so nanju streljale kitajske Čate. Etzel je bil ubit, Brindle se je baje rešil. Govorice o ruskem vspehu na morju. LIAOJANG 7. R uterjev biro je spo-roe 1 : Tukaj je rajš rjena govorica, da je ruaka eskadra izišla iz P^rt Arturja ter dosegla na morju vspeh. Podmorske mine. TOKIO 7. (Uradno.) Admiral Togo je sporočil: V^zlic viharnemu morju napreduje dobro odstranjevanje min v ialivu Talienvan. Od 3. do ♦>. t. m. je bilo najden h in raz streljenih 41 min. Neki Kitajec, ki je bil prej pilot, n»m pri tem dobro služi. Za plitve tadije se je našla varna morska ees'.a. Boj blizo Takušana TOKIO 7. (Reuterjev biro.) Oddelek japonskih čet, ki se je izkrcal v Takušanu, je iznenadil in porazil v nedeljo oddelek koza kov na cesti v Kinču, 6 milj severnozapadno od Takušana. Pomorska bitka? ČiFU 7. (Reuterjev biro.) Tukaj ee sodi, da se je vrš la sinoči v { ečilskem pristanišču pomorska bitka. Parniki poročajo, da so slišala silno streljanje. Slična poročila prihfjajo tudi iz drug h virov. Prebivalci bregov v okolici Čifu so s :šal 6treljaaje s topi ter so videli od morske strani mečia egijen žar. V »Sedaj n ti čez ne prideva, če ne bo kmalu kakšae naselbine. Storiti l>i morala kakor Tunguzi, ki sedajo na ledtu • pleščo in jo porivajo z drrgovi napraj.c »Mislim, da bi tudi na ta način ne prišla danes čez«, pravim jaz, »posebno pa še, ker morava vzeti konja s seboj. Poslušaj, kako buči in divja jezero.« »Prav imaš Vanja, danes prideva težko čez, če tudi dobiva kak plov.« Tako sva jezdila dalje in pot se je vila kakor kača okoli teh skal, da ni bilo nobenega konca. Po dolgem času je vskliknil Saratin, ki je jezdil pred menoj : »Naselbina !c Kakor plahe, zbegane kokoši so čepele tri revne hišice prav ob obronku hribov ; pred kočami se je igralo nekaj otrok, ki so ob najinem prihodu zbežali s srašnim vpitjem. »Hfj ljulje, ljudje!*, kričal je Saratin. Na to je stopil iz jedne hišic že precej Htar, bradat mož v težkem kožuhu; sledilo Talienvanu se vzdržuje govorica, ki pa še ni potrjena, da je zadela vojna ladija „Jašima" na mino ter 89 potopila. (Oklopnjača „Ja-šima" je bila spuščena v morje leta 1890, ima 12 500 ton. 18.5 vozlov brzine, 4 veče in 34 manjš h topov. Op. ur.). Napad Japoncev na Port Artur. ClFU 7. (Reuterjev biro) V minoli noči so odločno poskušali Japonci približati se Port Artarju od kopne strani. Neka džunka, kije zapustili zjutraj neko točko, 3 milje južno od Daljnega, je slišala severno od Port Arturja streljanje s topovi, ki je trajalo od 7. ure zjutraj do 2. ure popol., v katerem času je prišla ladija v daljavo, v kateri ni mogla nič več slišati Z li se, da so nameravali Japonci napasti Pcrfc Artur tudi od morske strani. K) so Rmi to zapazili, so odposlali na morje eskadro, v svrho, da prične bitko in tako prepreči japonskim ladijam, da niso megle pri napadu eodelovati z vojsko na kopnem. TOKIO 7 (Reuterjev biro.) Nova po-rcčila od eskadre, ki blokira Port Artur, pravijo, da je biia ruska topničarka, katero je nedavno razstrelil torpedo, od oblike „Gremjaščega" in ne oblike „Giijaka". Admiral Kataoka je rekognoBciral do Ssnsaniao in Takutao. Delegacije. (Brzojavke.) BUDIMPEŠTA 7. Ogrska delegacja ja sprejela proračun in tudi izredni kredit za vojno mornarico. BUDIMPEŠTA 7. (Ogr. delegacija) Po sprejetju končnega računa in okupacijskega kredita je bila seja zaključena. Končna seja jutri. Brzojavne Vesti. Cesar Fran Josip. DUNAJ 7. Cdaar pride 10. t. m. iz Bu-d m peste na Dunaj, ter ostane tukaj dokonča junija; potem se pa poda čez poletje v Ischl. Turško odposlanstvo na Dunaju. DUNAJ 7. »Neue Freie Presae« donaša ve:t, da je ca dvom in na ministarstvu za zunanje stvari naznanjen prihod posebnega turškega odposlanstva, katero slovesno izroči cesarju Fran Josipu najvišje odlikovanje, katero mu je sultan podelil. Obrtni svet. DUNAJ 7. Za četrtek 9. t. m. ob 10. uri zjutraj je sklican na sejo pododbor za pomorski promet. Na dnevnem redu so : 1.) Predlog člen*, državnega poslanca dvornega s\ etnika Vukovida glede obnovitve subven-cijske pogodbe z avstrijskim L'ovdom. 2.) Predlog člana Zarottija glede naprave novega pomola v Žavljah. 3.) Predlog člana Vuko- mu je par možkih, ki so bili tudi v takih kožuhih. »Kaj hečeš črt, da tako vpiješ in motiš mirne ljudi ?« »Mislil sem, da ste na delu in da vas bo težko klicati«, ee je izgovarjal Saratin. »Kakš:n pogan pa bi, da niti ne veš, da je danes nedelja ?« Danes je nedelja ! Mnogokrat se mi je že zgodilo, da sem se do dobrega zmešal v tedenskih dnevih. To se promišljeniku (sibirski lovec) prav dostikrat dogaja, ker časih mestce dolgo ne prihaja v naselbine in med ljudi. »Bog te vsprejmic, dejal sem jaz, „povej mi, kje bi sa dobila prilika priti čez BajkaU. »Kdo pa si ti? Kako te zovejo?« »Vanja Catrovič«, sem se predstavil jaz, in ti ?« »Kuprijan Jeltimovič. Bog te vsprejmi, Vanja !« »Ali imate vi čolne?« vica glede dogradnje dalmatinskih pristanišč. Nadvojvoda Rainer v Gorici. GORICA 7. Sinoči je priredila mestna godba nadvojvodi Rainerju podoknico. Danes zjutraj se je odpeljal nadvojvoda v Furlanijo nadzorovat vaje štabnih častnikov deželne brarabe. Ob 12. uri in pol je dal nadvojvoda načelnikom civilnih in vojaških oblastnij v hotelu diner. Ob 3. uri pop. se je pa odpeljal v Kormin, kjer si je ogledal spomenik cesarja Maksimilijana I. Ob 4. uri in tričetrt se je nadvojvoda odpeljal na Dunaj. Na goriškem kolodvoru so ga še pozdravili ter se poslovili dostojanstveniki. Poroka velikega vojvode Meklenburškega. GMUNDEN 7. Danes se je vršila tukaj poroka volikega vojvode Meklenburžkega z princesinjo Aleksandro Kumberlandeko, GMUNDEN 7. Novoporočenca eta po-poludne odpotovala. — Na pogrebu prinee-zinje Marije Hanoveranske dne 10. t. m. bo zastopal cesarja nadvojvoda Fran Sal-vator. Novi civilni adlatus. SARAJEVO 7. Sekcijski načelnik pri bosanski deželni vladi Beoko Bojnik je imenovan civilnim adlatusom bosanBke deželne vlade. Z Balkana. CARIGRAD 7. Zadnji atentat z dinamitom na železniški progi Gevgheli in Gi-mendei je merodajne diplomatične in turške kroge neprijetno iznenadil, vzlic temu, da je bilo naznanjeno, da prično atentati z dinamitom. Vsled tega atentata Ee utegnejo naredbe na bolgarski meji poostriti. Glasom najnove-jih poročil je bila vsled atentata ena oseba ubita, 2 pa ranjeni. Proga je nepoškodovana in promet ni bil prekinjen. Turške oblastnije so podvzele t3koj stroga mere za nadzorovanje železn ce. Govorica, da je bil namenjen atentat avstrijskemu civilnemu agentu dvornemu svetniku Mullerju, je neosnovana. — Dvorni svetnik Muller je odšel iz Skoplja na Dunaj. CARIGRAD 7. Sultan nameruje podeliti cesarju Fran Josipu hišni red Chanedan-i-al-i-Osman, ki je bil ustanovljen pred nekoliko leti, in katerega imajo do sedaj le cesarski princi ter nemški cesar in angležkt kralj. V drugi polovici junija se poda po-eebno odposlanstvo na Dunaj, da izroči to odlikovanje cesarju. Vseučilišče zgorelo. LONDON 7. Iz Tokija so sporočili : V Jokohami je zgorelo vseučiš5e in inženirski oddelek pomorskega poslopja, z dragocenimi instrumenti vred. Sodi se, da je bilo navlan zažgano. Škoda je velikanska. Nemški državni zbor. BEROLIN 7. Državni zbor je sprejel v 2. čitanju zakonski načrt glede uničevanja trtne uši. Potem je pričel drugo rezpravo o zakonskem načrtu glede spremembe o kovanju denarja. »Imamo«. »Ali morete naju prepeljati čez Bajkal? Plačava dobro«. »Ne gre, Vanja«, je odgovoril stari Kuprijan in resno odkimal z glavo, ne gre. Pomisli, naši lahki ribiški Čolni in pa razburkani Bajkal ! Še-le pred jednim mesecem se je otajal in težke ledene plošče plovejo še po njem«. »Vi se pečate z ribištvom?«, sem ga vprašal, ker je omenil ribiške Čolne. »Da, revno in dobro. A vi z lovom?« »Mi smo promisljeniki«-. »Ce hočeta čez Bajkal, idita tu dalje do potoka, potem pa ob njem navzgor, da prideta do vasi Josačnijev«. »In ti naju prepeljejo?« »Da, imajo tu nekje brod skrit in so se enkrat pedali ce!o do Verholenska po Leni.« »Hvala Vam. Bjg z Vami!« (Pride še.) Naša MM in njihova naloo. Na slavnosti razvitja zastave »Pevskega in bralnega društva v Brjah« pri Kihem-bergu, je govoril g. dr. Henrik T u m a o pomenu naših društev in o njihovi nalogi. Jedro njegovih izvajanj je bilo : Cvet vabi cvet, klasu se pridružuje kla9. Tako je v naravi. To navstajanje in snovanje ustvarja tisto moč, ki vlada v naravi. Drevje je ozelenelo in donese nam sadu. Tako je tudi v človečki družbi. Tudi mi se družimo, da združeni donašamo sadu. Tudi naša društva so kakor rastline iz zemlje, ki vabijo naše oko se svojo pisano obleko. Tudi ptice imajo svojo barvo in svoj glas in se združujejo v krdelo, ki puje slavo in proslavlja t:sto večno moč v naravi. Po združevanju prihajajo tudi ljudje do moči in do živeli, dokler bomo — hcteli združenimi močmi ! Govornik je zaključil navdušenim pozdravom novi zastavi. Rtisko-japonska vojna. Trst, 7. junija 1904. Ni je tako lapidarne, gorostasne — bedastoće, da bi se jo japenofili sramovali napisati, kadar hcčejo pros'avljati japonsko in poniževati rusko vojsko. Ko tako le primerjajo vrednoBt japonskega z vrednostjo ruskega vojaka, postajajo kar ne3lani, da se jim mora pameten in razsoden človek le smejati. Te dni so se bili povspeli do vratolomne trditve, da japonski vojak zato tako visoko nadkri-lju e ruskega, ker je dovolj bistrega uma, da popolnoma umeva, za kaj se gre v tej vojni in ga to umevanje bodri in sokoli. Ruski veljave, ko izjavljajo eno misel, eno in isto vojak da jG top> zbog česar nič ne umeva krepko in odločno voljo. L? po združenju v ! in je p0V9em apatičen. Tudi naša — staro-eni misli in v eno isto energično voljo pri-; gestitljiva »Trieater Zeitung« je smatrala hajamo do obilega ploda. Do lepe bodočnosti j potrebnim, da se je pridružila njim, ki so se pridemo, ako sami delamo zanjo, ako sami emešiii B takim absurdnim pripovedovanjem, hočemo. Od nekdaj so se družili ljudje psd * Vaak japon3ki vojak, da umeva torej znamenjem za svojo zmago. veg tigtih kompleks političnih in narodnih V prejšnjih dobah je odločala moč roke. jnt?re?ov , ki so združeni z vprašanjem Ljudstva so si imenovala svoje vitez*, svoje daljnega iztoka ! ! Ia zato da je junaški ! ! kralje. Kadar so se podajaU v b:>j, so bili na faa^ ^a ! Ne, japonski vojak ni toliko vitezi in kralji na prvem mestn. Kjer so bili junaški, kolikor fanatiziran! A f*nati-oni, tam je bilo tudi njihovo vidno znamenje. zjraj0 ga lahko za to, ker ne umeje in ne Kakor cvet na polju vzhaja iz zemlje, tako more umeV£tj, kaka so vprašanja in kompli-so tudi ona vzhajala iz človeške duše. Vitezi Racije, ki so dovele do te vojne ! On je verski so si bili svesti svoje moči, a na svoja zna- fdnatik in veruje, da je to vojna, ki ima menja so prirejali svoje grbe, ki so simboli- ohraniti religijo in običaje, katere mu hoče zirali njihovo moč. Ljudstva so videla ta zna- — kakor so mu vtepli v glavo — ugrabiti menja in so si govorila: tam so naši, tam je l£Ugija. naša skupna volja I tiste pravljice o sijajnem intelektu Zastava je bila v vseh dobah visoko in vjBOki kulturi ter nečuvenem junaštvu čislan znak in zaničevan podlec je bil oni, japcn,kega naroda odgovarja »Agramer Tag-ki ee je izneverjal zastavi. In kakor so ljud- biatu kaj izborno, ko piše med drugim: etva v svojih bojih sledila svojim znamenjem, »Temu plezanju po kolenih prei požr- tako si je tudi cerkev izvolila bandeio v tVOvalnim patrijotizmom Japoncev treba že znak svoje moči in slave. Izlasti na prazDik po3taviti vprašaj, ko vemo, v kaki materi-ev. Kešnjega telesa, notri med razcvelo na- jalni be(ji jege ljudske mase v državi Mi-ravo, vihra cerkvena bandera kakor vidno kada in da so tam udusiii najbolj razširjeni znamenje ene družbe, ene moči. Cerkev je ]i3t> ker 99 je odločno izrekel proti vojni. In vedela, da mora kazati svoja znamenja, svojo razmišljevati bi mogli dalje, da tista brez-barvo, da vlada. Pod svojimi znamenji zrna- brižnost, S katero gre V boj in v smrt ja-guje, s svojimi znamenji združuje ljudi v eno ponski vojak morda ne izhaja toliko iz pa-mieel, eno molitev. Razvijanjem svojih zastav trjj0tiZma, kolikor cd tega, da nima sposob-hoče reči, da moč življega je vedno ista. noati in povoda za cenjenje vrednoti življenja. Zmaga je tam, kjer se misel umeva. £er tQj kar ae navadno imenuje hrabro, eo Moč narave je večna in ta nam kliče : ludi Indijani in vsi divji narodi, ki ne vedo posnemajte me in zmagate tudi vi ! Ca s nam ničesar o domovini in narodni zavesti. V kliče : družite Be ! Ne samo znamenjem kraljev resnici osupniti pa mora človeka drznost, ki moramo slediti, ampak tudi znamerjem svo- je v tem, da ljudje, vzrasli v našem pasu, bode: veljati mora tudi beseda našega na- vsporejajo kulturo ruskega in japonskega roda ! Vaše zastave, drag. Slovenci, naj bodo naroda in dajajo prednost — Japoncam. Ako znamenje vaše krepke volje, vaša svo- bi mi ne vedeli druzega, nfgo to, kar se bode! Pokarati morate b krepko voljo, da nam poroča iz japonskega rodbinskega živ-umete idejo svobode! Zbirajte se pod zastavo ljenja, ako bi ne vedeli druzega, nego to, da omike, ki je stvaritelj ca svobode ! Vase za se nravstveno čustvovanje ceI6 tudi izobra-stave naj bodo znamenja narodne volje in ženega Japonca more spoprijaznti s tem, da medsebojne ljubezni! Tudi oni, ki propove- mati svojo lastno hčer daja v najem kakor dujejo, da eamo delavec bodi vladar sveta, »soprogo«, morali bi ee s studom obrniti od tudi socijalna demokracija si je dolcč la cinizma, ki si upa le omenjati v eni sapi svoje vidno znamenje ter smatra izdajalcem rusko in japonsko kulturo ! Kaj pa je prav vsakogar, ki se izneverja temu znamenju. za prav to, kar se po naših pojmih cznača Narod ne sme pričakovati boljšega stanja kakor kultura? So-li vojnška Bvojstva, je-li od podpor od strani države in samo oi uda-j spretnost v pridobivanju, ali so to posamični no-ti do cerkve. Mi moramo delati tudi izven' v umetnosti in znanju odlični duhovi, ki šole, izven cerkve — mi morama delati tudi morejo dati narodu tzaačje kulturnega na-na svojih domovih. Mi moramo skrbeti, da roda?! Gotovo ne! Splošno moralično nazi-mora biti narod probujen. Ko bi imela vsaka ] ranje, splošno nravstveno čutstvovanje je, ki občina, vsako društvo svojo zastavo, potem; mora služiti kakor merilo. In ako merimo s pride narod do zmage. IzlaBti pa, ko se po-j tem merilom, moremo pač reči brez Btrahu, kažemo krepke, mcčne in združene na go- S da je v nauk h krščanstva vzgojeni ruski epodarskem polju. Proti združeni človeški j narod na višini, da se Japoncem dela omotica, volji ne more nastopiti ntbfna sila. Mi se ; ako gledajo lja gori ! Reči smemo brez -f- 10 9, v Barnaulu -f- 12 3, v Irkutsku -f- zbornica skrbela tudi za interese sloven- 0 0, v Citi -j- 8 3, v Nerčinsku -f- 8'0, v skega prebivalstva. V ta namen pa bi Nikolajevsku -J- 5-2 in v Vladivostoku -{- 7-8 morala nastavljati uradnike, ki so vešči stopinj Reaumvija. slovenskemu jeziku. — Vidimo, kako 83 ^_,^b„^__. povEod na Goriškem širi narodna zaveBt. j A neoporečno dejstvo je, da so Slovenci v Financijelna pogajanja med Hrvatsko narodnogospodarskem pogledu najvažneji ži- in Ogrsko. velj v deželi Goriški in ša sosebno za nje Kakor javljajo vesti iz Budimpešte in glavno mesto. Logično in pravično bi bilo, Zagreba je izginila vsaka nada, da bi prišlo | iek svetovnoznane p »Btojnske jam?. Prihod nazej v Gjrico ob 8. zvečer. Voznina tja in nazaj II. rez. K 10.30 at, III. raz. K 6.70 st. Kdor b: se hotel pridružiti med potom lo Nabrtž ne ali v Nabrežini, mora plačati voznino od Gorice in nazaj, kar je pa še edno ceneje, kakor vsak drugi viak, je ugoden vozni čas in pridemo Primorci skupno v Ljubljano K sprejemu gostov. Ker zahteva železn čno vodstvo najman;e JO u deležni kov in za te 2000 kron kavcije in ker trel a preskrbeti ra vse vdeležaik« prenoč š*a, ee bode otira.o le na prijave s 5 kronami vaišč ne. Prjave sprejema br. načelnik Jos. Za-lel : prijaviti »e je zadnji čas d> 12. junija, klavna društva, ki se tude'ež3 izleta korporativno ali v «le; utacijah, naj blagovole prja viti svoje čiaoe skupno. Kdor ima sorodnike ali znanca v Ljub-ani, naj si pre-krbi prenočišče sam in pri r rijavi to saznan', da ee prireditelju vlaka zmanjša del. . 20-letnice pevskega društva »Slavec« T Ljubljani *e j* vdeiežilo na Kozlerjevem vrtu ok« 1j 2000 ljudi. Slavnost se je vršila po doltčenem v^p^redu in s sode ovanjem {^vskčga »društva »Ljubljan««, Z rovnikovegi z'jcra iz Sr. Vid* in zbor- Šišenske čitalnice. Imenom »Glasbene Matice« je izročila čestitke »Slavcu« deputaeiia > Matičarjev«. O razstreljavaiiju ponesrečil je na v adbi nektgd v >dnjaka 3 7-letni posestn kov en Jakob Š-pec iz Dan pri L >žu. jMna 82 jt vžgala predčasno in Šepec je dobil take p škodbe, da je b 1 takoj mrtev. Nemarna vožuja. Pišejo nam: Cesta, ki vodi iz pod fvanjela po hribu y Rihenberk je sedaj, ko delajo tam novo železnico, ob •eiavnik h zapite. Ob nedeljah pa, ko delo I *iva pe sme v * > z i f i po cesti, tla ni treba po oh Bianc. Ker pa je množina debelega kamenja, ki ih razpisa vt-jo mine, razmetana P'i veem hribovju ;n bi ee lahko kaka taka skala nepričakovano odtrgala, priporočamo vsem, naj ne voz;jo [in hodijo po cesti od takozvanege »Melišča« proti Rihenberku. Nesreča o streljanju proti toči. v Lindaru pri Pazinu sta hotela streljati proti t či 38-letni Avgust Baksa in 33-letni Ant. Jedrejčić. Mej tem je strela vdarila v top in raznesla istega in njega vsebino. Oba sta bila nevarno ranjena, vled čeBar so ju morali odpeljati v puljsko bolnišnico. V Ljubljani je utonil v nedeljo popoludne sedemlecni učenec Emanuel Baran, sin c. kr. učitelja na obrtni šoli g. Josipa Birana. Deček je po procesiji prišel domov, vzel košček kruha in rekel, da gre metat ktuh ribam. Truplo ponesrečenega dečka so dobili še !e v nedeljo zvečer. Pogumna deklica. V soboto zvečer je v Ljubljani neki dveletni otrok, ki se je igral ob bre^u Gradaščice brez nadzorstva, padel v vodo. Desetletna hči odvetniškega uradnika, Marija Verčič, je Bkočila za otroke m v vodo ter ?ga toliko časa držala na rokah, da je prišla pomoč. Poskus samomora. Predvčerajnjim popoludne so ljudje, idoči po ulici Miramar, našli, sedečo na neki klopici, žensko kakih 30 let, kate ri se ie ža od daleč poznalo na obrazu, da trpi. Nekateri mimoidočih so pri- DrŽavni dolg v papirju „ v srebru Avstrijska renta v zlatu v kronah 47„ Avst. investicijska renta 31/,®/« Ogrska renta v zlatu 4% n ,, v kronah 4% „ renta 31/, Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 98.12, 5°/0 italijanska renta 103.60, španski exterieur 85.80 uri popol.: včeraj danes 99.80 99.80 99.80 99.80 118 40 118.40 99.30 99.30 90.70 90.65 117.30 117 80 97.20 97.20 88.80 88.70 16lo.— 1618.— 640.— 639.50 239 40 239.37 117.32 V3 117.30 23.47 23.47 19.07 19.05 95.15 95.15 11.32 11.32 čajno je pa Karoliaa Lozer slišala oklice v cerkvi sv. Antona novega. Skušala je, da prepreči to poroko in je v to svrho šla na župni urad in k zaročenki sami. Ker so pa ostali vsi ti njeni koraki brezvspešni, je kupila v mirodilnici Ongaro cel liter žveplene kisline, izvabila sleparskim načinom Hmelaka v hišo št. 10 v ulici Torrente, kjer stanuje njegov prijatelj krojač Anton Jerič, ga tam počakala na stopnjicah ter mu vrgla v obraz ono raz-jedajočo tekočino. Hmelak ima lastno kovačijo in je bil prej jako lep človek. Bil je dolgo v bolnišnici, njegovo življenje je bilo v nevarnosti, izgubil je popolnoma vid in njegov obraz je ssdaj grozno, grozovito razjeden, kar mu ostane akcije otomanske banke 588.— za celo življenje. I Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice . .. . I—-— Lombardi —.— unificirana turška renta 84.60 iS a včerajšnji razpravi je toženka vedno ; menjice na London 251.75, avstrijska zlata renta jokala in tožila, da jo je Hmelak pripravil i J?/-50 °^rf1ka zlata reDta 190.65, Lftnderbank J . 455.— turške srečke 123.—, parižka banka 11.32. ob dekhško čast. Priznavala se je krivim italijanske moridijonalne akcije ——, akcije Rio zločina, a trdila'je, da ie storila to za »svojo , Tinto 12.91.Trdna J ' J J j London. (Sklep) Konsolidiran dolg 90J/S Čast«. Dejala je tudi, da obžaluje svoj zločin. I Lombardi S1/*!« srebro 25"'/s, špaaska renta 853/s ita- Hmelak, da jo je zavel s tem, da jej je ob-, »janaka ranta l03 tržni diskont 2 -, menjice na ' . . . __ . i , , Dunaju 24 20 dohodki banke —.— izplačila banke ljubil poročiti jo. Ko mu je pa povedala, da _.—. Mirna. Tržna poročila 7. junija. BudimpeSta. Plenica za oktober 3.29 do 9.30. Rž za oktober 92 do ti.93. Oves za oktober j h G.— do 6.01. Koruza za julij 5.41 do 5.42, za je postala noseča, ja postajal vedno hladneji : nasproti njej in slednjič da jej je izjavil, da ne mara več zanjo. Trdila je dalje, da mu je vrgla v obraz ono tekočino, ne da bi me- avgust 5.52 do 5.53. riia, kam da ga z isto zadene in pa z na-j Plenica : ponudbe srednje; povpraševanje ...... , . , i , • t ,__omeieno, ugodneje. Prodaja 22.000 metersiih stot, stopili k njej .ter so se kmalu prepričali, da j menom, da ga le malo rani, ne pa, da ga vzckJžmo\ d=ioma Za 5 stotink zvišanja - Druga je se samomorilnim namenom pila karbolno 'tako grozno poškoduje. žita vzdržano. Vreme: lepo. kislino. Pozvali so telefjničnim potom zdrav- toženko je bil zaslišan kakor glavna! H a v r e. (Sklep.) Kava Santoa good ave- r , i • t • tt i i_ ir • j • rage za tek. mesec po 50 kg 39.50 rrk, za sept. nika z zdravniške po3taje, kateri je tikej priča poškodovani Josip Hraeiak. Ko je sodni 49 25 prihitel k nesrečnici, jej izpral želodec ter \o aiuga, držeč ga za roko, pri vedel Hmelaka v H a m b ur g (Sklep pop.) Kava Santos gooi J * 1 1 1 • • 1 1 - » 1^.1 average za junij za september 32a 4, za dec. dvorano,je pri pe gledu na njegov obraz spreletel za marec 34V'^, vzdržano. Kava Rio navadna dal nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico. Rava je bila tako slaba, da ni mogla niti govoriti. Saša. Letos imamo hudo sušo. Dne 4. maja zvečer smo imeli nevihto Jn tedaj je očes nima druzega znamenja, nego dve rudeči 18.75, za marec. 19-05. čut groze sodnike, porotnike i a občinstvo, foco 32—34, navadna reelna 35—37, navadna dobra Hmelakov obraz je ves ena sama rana. Na vsem _ , . C1 , wn ia Ul J Hamburg. (Sklep.) Sladkor za junij 18.lU, za obrazu mu je videti živo, krvaveče meso. Od julij 18.40, za aept 18.o5, za oktober 18.70, za , _ - - ; . . . . » ^ . , j. 1 London. Sladkor iz repe surov 9 3/ls 3h dtževalo kakih 7 ur. Od tedaj pa nismo jamici, iz katerih se tu pa tam pocedi — Java 10.G— Sh. Mirno. imeli več poštenega dežja. La na binkoštni 1 solza. Usta so posebno gro sna : podobna so j Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno ponedeljek zvečer je deževalo par ur, a temu ' rudečej gobi in so v,a skrivljena. Vse to ^a^vgdo Z 68^-^JonIsT^n MehTpFč dežju je takoj sledila burja, ki je brzo po- vdarja še bolj v oči gledalcu vsled tega, ker pr0mptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do kvarila vse, kar je bil dež storil dobrega nima Hmelak niti dlake več na obrazu vsled marec-avg. 68.30 do 69.30. n , . 6 ! . ^ 1 . • i- *r- x - • New-York. (Otvorjenje,) Kava R10 za bodeče Polja trpe silno vsled suše in posledice te učinka zveplene kisline. ISjegovo pričanje je dobave> vzdržano, 5 stotink zvišanja. suše bo najbolj občutil vbogi kmet ki ima v skozi in skozi dementiranje toženkinih trditev. Pariz. Rž za tekoči mesec 14 50, rž za polju, v suhi, sedaj razkopapi zemlji vBe «o oi toženka nikdar zavel z obljubo, da jo Se'^i " svoje nade. Izlasti trpč po suši vrtnarji po poroči. Nikdar jej ni tega obljubljal m tudi Bec 19.95, za julij 19.90, za julij-avgust 19.95, za okolic,. Za vinogradnike pa ta eu5a ne ho j« »M« "vajati. Neki veSer, ko .» g^tS^S. ^^^V"0'?-!«^ tako škodljiva, kajti pod pritiskom pekočih prišla iz gledišča in je Hmelak spremil Ka- 27.60 za september-december 27.20. (mimo). Repič- solnčmb iarkov je vinska trta lepo oevela in "lino domov, ga je ona povabila, naj jo »^"^^"^ecIŽbe" Mulno' spremi v sobo in je pri tem izrekla jako špirit za tekoći mesec 40 50, za julij 40.25, za karakteristične besede, po katerih ni mogel j»lij-avg. 40.—, za aept.-december 35.25 (trJno). . 1 . *. Sladkor surov 88° uao no/ 233/4—24 (mirno), bel 'e ti, da se malone vsaki dan pripravlja za on mkafcega dvoma, zakaj da ga vabi, za tekoči mesec 27y4, za julij 271/„ za ju'ij- dež in misliš, da £edaj pa sedaj prične pa- J« spremi v stanovanje in p, katerih je JJ^f^^ ^^ ^ (mlaČao)' mtilliran dat:. Ali iz teh oblakov le noče biti vode. postajal nepotreben — tudi, ko bi bil en gojil obeta še precej dobro. Ali čudno v-pričo te ^dolgotrajne s u se V četrt ure je navadno zopet jasno. Predai- misel na to — V8ak poskus zavajanja od noči n. pr. je bilo nebo zastrto z oblaki ni*g°ve strani. »Da, z mirno vestjo—je dejal in bliskalo in gromelo je silno. Dežja pa le Hmelak — smem trditi, da je ona zapeljali ni bilo. Gospodarstvo. Stanje žetve na Ogrskem. Iz Budim- mene, a ne jaz njo«. Ko je Hmelak povedat j Gg:. sotrudnike prosimo potrpljenja, besede, katere je Karolina izgovorila o priliki, pešce javljaj, da prihajajo o stanju žetve v " " " * " obče neugodne vesti radi razn h klimatiČnih neprilik, izlasti radi velike suše. Iivestjapra- Vae pride na vrsto. Porotno sodišče. popravit'. Dežja potrebujejo tudi tobak, lan ko ga je vabila, naj jo spromi v njeno stanovanje, je toženka posegla vmes 8 krikom : »O moj Bog! To ni rep, to ni res. Zakaj ne vijo, da je na mnogih mest;h pšenica pod- ..... , .... ' govori resnico ?« legla. Jesenske pšenice je tega leta za 25% Včfrj se je vršila pred porotniki kazen- 6 I - .^o/ - - o«o/ , . , . t - r ' Vsled tega jo je predsednik pokbeal na ncaaje, rži 10%. jecoipna 24°0, o^aa na ne- tka razprava proti 40 letni KaroliLi Lozer. 5 ' J * r . 1, , . rr. ni . 1 -j ' . ... . , ' rad, kar pa ni nič koristilo, ker je toženka ; katerih mesLih celo 74°/0. Ako pride v naj- doma j z j rsta, radi zločina tež&e telesne K , . ', j ^ * „ , . . .. j twt i še nadalie posezala vmes, zanikovaje na razne krajšem času obilniji dež, ne utegnejo žetve posaodue. Predsedoval je vitez de N«dam . • - . . . ... . , iHmelakove trditve, lenezki, votanta sta bi!a sodna svet. Mo=che in Rismondo. Državno pravdništvo je zastopal , . j . . .. . . r, 'priče javni poatreščeic, katerega je bila to-t dr. PacgrazEi, a branil je toženko odvetnik i , / . ... , dr F llin ch ženka usodnega dne poslala s pismom k . . _ . . . _ , j ,, Hmelaku ; "ratar hiše, v kateri se je zvršil ( Ijlasom obtožnice je toženka dne o. fa-I . . TT * . , ^ . , , j . tt . . zločin; policijski agent Hugcn otircer ter 1 bruvarja t. 1. vrgla v obraz Josipu Hrnelaku , . , . , , v ,. . 1 , ... , , , . , j » ■ tt zdravniška izvedenca dr. JSjdias in dr. Men z. cel l:ter zveplene kisline, vsled cesarje Hme- .. 1 1 , . . . , „ . . i Ta poslednja na predlog branitelja v svrho Jak popolnoma oslepel na obe očesi in ima! . . T . ® . . - -j . x. .. da ee določi stopinjo odgovornosti, ki se sme sedaj grozno razjeden ve* obraz. >»eši č.ti-1 .... . ... .3. ... .i, nalagati toženki za njen zločm. telji ee gotovo se spominjajo tega dogodka, 6 Za Hmelakom 8) bili zaslilani kakor in drugi sadeži, priče javni postrešček, katerega je kajti mi smo o tem pisali v dveh številkah Ob '2. uri in pol popoludne je bila raz- »Ednosti« zaporedoma. V prvej notici, ki . prava prekinjena do 5. ure popoludnr. Yr ■ 1 v * 1 • . . . , , ,, večernem nadaljevanju razpr«ve je bilo naj- smo jo priobčili takoj dan po dogodku, smo,! . . i . , , t. ,. t , prej stavljen^ oorotnikom 1 vprašanje, a potem pod utisom bised Karoline Uozer, s katero 1 f r sta sledila govora zastopnika državnega pravd-nietva in branitelja ter predsednikovo reasu-miranie razprave. Porotniki §0 pr trdili stavljenemu jim vprašanju z vsemi 12 glasovif a sodišče je na podiagi tega pravorefea obsodilo Karolino Lozer na 5 let težke ječe. ie tedaj naš poročevalec govoril na policiji takoj po njenem aretovanju, nekako pomilo* vali današnjo težanko. A dan po tem se je ntš poročevalec natančneje icfjrmiral o stvari in smo takoj priobčili dru^o notico pod naslovom »Drugi zvon«, v kateri smo pedali btvar, kakor smo jo čuh iz ust ostb?, ki ni bila v stvari nikakor prizadeta, toraj popol-• no m a nepristranska. Josip Hmelak je spoznal Karolino Lo - i zer na n^kem plesu leta 1900. Karolina Lozer se je tedaj začela na vse mogoča na- „ , . „ , _ , tt . Napoleoni K 19.0o 19.07, angležke Ure K —.— čine usiljevati Hmelaku. Pr šlo je res do do —, Londan kratek termin K 239.45 239.90 pp^lnega obsevanja mej njima, a brez da bi Francija K 95 10-95 30, Italija K 9Ć.10 -.95.3J 1 6 J J J * italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K se bil Hmelak obvezal, da jo vzsine za ženo. 117.25—117.45, nemški bankovci K —— —.— Seveda ona trdi nasprotno. Wed njene u=i- fvstrijaka ednotna renta K 99.15 - 99.40, ogrska kronska renta lv 97.— «7.30, itahianska renta K ljivoati in vednega nadlegovanja je prišlo mej 101.25 101.76 kreditne akcije K *ii0.— — 642.— K"n ip ITmpl-jlr mislil ri« a« državne železuice K 634.--- 636—, Lombardi K ujima do tožbe. Ko je ±lmelaU: mislil, (1a se rjj_ ?8 _ Lloydove akcije K 64S-652.—. - je vendar rešil njenega nadlegovanja, seje bil Srečke: Tisa K 32i.---327.—, Kredit »v 465.— « . i_ i x . „ > , do 475. Bodenkredit 1880 K 296.— 306.—, Bo- zaro^il z neko gospodično Kastelic, s Katero denkredit' c1889 K ^^ 29S 50, Turške K 127.60 se je imel poročiti še minoli predpust. Slu- do 129.50 Srbske —do —.—. Borzna poročila dne 7. juniji Tržaška borza. Tovarna pohištva Aleksander Levi ^fino a.-- = ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, ds se ni bati nikske konkurenca Sprejemajo se vsakovrstna dela tadi po posebnih načrtih. r. a.t tre van oenlk brezplačno In fraaic !ydrDse žitna fcsK "OSKUf iTE" vtceh 5 ke. octOiKa J K 60 rt Miti. DOMAČI PRIJATELJ" «»eot oC^nv^cAfn pc fcčsrna ji/.te A rte cfrcga-\ 7//. Krčma v mestu se proda z inventarjem in koncesijo. — Naslov pove uprava lista »Edinosti«. jfagelfni". Nove svetne pesmi za mešane in možke glasove. — 1'jrlashil IVAN OCVIKK. ( ena partituri K 2.—. Založil skladatelj pri Sv. Juriju oh južni železnici. Štajersko. j^kordant za kamnolom zu neko veliko podjetje pri Gradecu s • takoj sprejme. Ponudbe pod : ^Carlo ! !!♦« glavna pošta Gradec (Graz). Ultea prsata 9 'vogal Sapone^ I MlM l^gT" za moške in dečke. Velik izbor hlač za delavce. Jako ugodne cene. Ulica brcata S ti!. Sapone) r MK -n CO UstaDO vljeno leta 1832. uradniških mest. Pri ..Tržaški posojilnici in hranilnici** so razpisana razna uradniška mesta. Trgovsko naobraženi prosilci naj vlože dokumentirane prošnje do 15. junija t. 1. Po povoljnom službovanji definitivna namestitev s pravico do pokojnine. priznano najboljše Oljnate barve zmlete s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah yfdol/ J(auptmann v Ljubljani prva tovarna oljnatib barv, lirneža, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. ts p» & ** o cr o Ilustrovani ceniki se dobe brezplačno. TfiST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jestvin, kolo* nijalij, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, nada j le moko, žito, kavo, sladkon. Razpošilja, blago tudi na deželo bodisi na . robno ali debelo. Naznanilo. Podpisani si usojam uljudno naznaniti sjavnemu slovenskemu ohčiustvu mesta in okolice, da sem s prvim tekočega meseca sprejel dobro znano gostilno „ftons. društva" v Rojanu. Pri por oči vsi se za obilen obisk udani Fran Valetič. oooooo oooooo oooooo oooooo oooooo oooooo oooooo oooooo CUNflRD Lil H e koncesionirana proga v Avstiriji TRST—NEW-YORK. Redno prevažanje potnikov in blaga naglim parnikima. Najcenejše in najprikladnejše 1U • AMERIKO. Izvrstna narodna domača hrana. —1 KAvVU konkurenčne proge. - - P^" ! 5 ] oooooo ooosoo oooooo oooooo oooooo Odlaz iz Trsta za New-York : Parnika: „PANNONIA"1 v sobito 2S. maja 1904. „ULTONIA" v aeboto 11. junija 190-t. nadalje vsako drugo soboto. Za poizvedovanja iu vozne listke obrniti se do avstrijskega domačega glavnega zastopa SCHRODER & Co., Trst, ulica Carlo Ghep 8., L naistr. aii pa do g. Franceta Jfowy, konc. agent v fjubljani, JVlarijin trg 1. Razglas o vpeljavi postopanja, da se Ivana Furlana mrtvim izreče. Isti je bil rojen dne julija IS44 v Tomaju okraja težaškega, poročil se je dne 5. februarja 1868 v Vidmu z Teresio Fur-!en in živel je z svojo soprogo do 5. februarja v Dunajskem novem mestu, kjer je delal kakor ključar, 4. februarja 1*71. je odšel iz dunajskega novega mest^, zapustivii svojo ženo in od tedaj ee ne ve nič o njem. Ker ee misli, da se izreče postavno dozdevanje o smrti v smislu i? 24. štv. 2 sploš. meše. zik. se uvede na prošnjo Terez je Kuran, njegove soproge, posestnem hiše v Brunn-d jif štv. 135 po gospodu dru. Oskarju Orcsel advokatu v Mariboru postopanje za iz avo o smrti izpr^šenia. V obče se torej naroča, poroS.la o imenovanem pr dati e. k r. sodnistvu ali varuhu gospodu dru. Eduardu Kenner, advokatu v Dunajskem novem meatu. Ivan Fuilan ee vabi pa, da 89 zglasi pri podpismem sodišču ali pa da javi svoje življenje na kak drug način. — Sodišče odloči o izreku smrti po preteku 15. m ja 1905. na ponovno prošnjo. Ckr. okr. okrožna sotlnija v I)un*j-jkem novem mestu oddeltk IV." dne 4. maji 1904. prodajalnica izgotovljenih oblek ^ „Mla CM Hi Trieste" ^ tvrdite EDVARD KALASCH XX S Via Torrente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" ^ W s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke W Q po meri in najugodnejših cenah. V v/ prodajalnici ima tudi zalogo pe-^ rila za delavski stan po izvenredno ^ ~ r 1 1 o vicu; K nizkih cenah Izbor boljših io navadnih snovij. VELIKI IZBOR ^e izgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se na-pravijo po meri. W Avtorizovana krojaeuiea. ^^ XXXXKXXXXXXXXXXX * * X X X X Zaloga izvozno-marčne (E?cport-Marzen) in vležane (La§rer) v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu, i I Zaloga Jtfattonijeve Qiesshubler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah H P" i ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom čista alkaličko-muriatička £patovačka kiselica i naj- nije samo najbolje i najzdravije stolno piće, već je koristnija i najglasovitija liekovita voda, koja je od prvih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivn ko