TELEFON: CORTLANDT 2876.
Entered as Second Class Matter, September 21. 1903. at the Fort omce at JNew York. N Y., und er the Act of Congress of March 3. 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO 276. — ŠTEV. 275.
NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 23, 1923 — PETEK, 23. NO 7EMBRA. 1923.
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
POLICIJA PROTI DELAVSKI ARMADI
Berlmaka policija je začela z vso vnemo zasledovati pro-letarske stotine. — Po boju v Grunewaldu so morali delavci izročiti orožje. — Boji med kmeti in poljskimi tatovi. — Policija je presenetila delavce pr ekserci-ranju. — Zaplemba propagandnih letakov in spisov.
Berlin, Nomf-ija, 22. novembra. — Borliiiski policiji .> j»OM < <"-ilo izslediti glavni stan takozvanili proletarskih tot in. l*roletarske stotino se imenujejo skupine obro-/enili delavcev, kojili namen je proizvesti revolucijo v Nemčiji, i 9 ^H I 'I . I ^H ^^^Hl Hr J i-roietarskc .stotine so jkki direktnim poveljstvom moskovske vlade. Iz Moskve dobivajo moralno in finančno jxxlporo.
i V In se njihova želja uresničila, bi bila sedanja nemška vlada strmoglavi j ena, in na krmilo bi se povzpeli bolj-ševiki.
Policija je obkolila velik ograjen prostor, v katerem so se ve/hali delavci. Vdali so se brez najmanjšega odri, na. Najprej so hoteli pobegniti, ko so pa izprevideli, da so obkoljeni, so mirno odložili orožje.
V Grunewaldu, kjer se je vežbala nadaljna skupina, je pa prišlo <io vročega spopada. Zmagala je pa policija in aret irala par sto oseb.
Policisti so nadalje zaplenili veliko boljševiške literature. kiijig in lepakov. Nekateri lepaki pozivali dela ve. saj se pridružijo anarhističnemu boju.
Berlin, Nemčija 22. novembra. — Po vsej deželi se vla'ijo tolpe |»oljskih tatov. Na polja se vsujejo kot ko-bilire ter poberejo vsak sadež, ki je slučajno še ostal. Tolpe so organizirane. Nekaj jih stoji na straži, ostali pa kradejo. *
Kmečko prebivalstvo je napram tem tolpam brez vsake moči.
Berlin, Nemčija, 22. novembra. — Policija je izsledila Veliko skladišče orožja, v katerem se je nahajalo nad tisoč pu^k in revolverjev. Orožje je baje last berlinskih koniu-] istov, ki so .se tra hoteli poslnžiti v odločilnem trenutku.
VELIKE POŠIUATVE NEMŠKIH IGRAČ
V New York so do3pele velike po-' aijatve igrač iz Nemčije za bo-' žične praznike. — Japonska iz-j ločena kot tekmovalka. — Trg o
NASPROTNIK KUKLUKSKLANA.
vina z igračami šir j ena.
ogromno ras-
POGODBA GLEDE OBNOVI-VITVE DELA.
Daeueldorf. .\»-nuija. 22- nov. Pr»* l kratkim so sklenili za.stop-ni v i jMitviisk«* barvilne industrije ] >oj»< m I bo z medzavezniiko vrhovno kmni»;jo v Koblcnza plede obnovitve dela jk> raznih tovarnah.
Pogodba s** tie« najmanj 50.000 delavcev. Tovarne bodo pošiljale zave/nikc-m barvo na račun reparacij.
V kratkem bo zaeeLo delati tudi 30.000 delavcev po raznih tovarnah za čevlje.
DEVET OSEB MRTVIH VSLED EKSPLOZIJE KOTLA.
New Iberia, La.. 22. novembra. V V?dw tovarni za sladkor je ek-
•*pl«*1iral veliie Jsotel. Devet oseb bilo na	ubitih. ]>et pa
■turtnonevarno ranjenih. Polovica tovarne je rajtdejane.
Glavni znak letošnjega božične- j ga praznovanja bodo nemške igra-1 ee za ameriške otroke in ameriški J dolarji za nemške otroke. PotTlja-tve nemških i jrrae v Združene <lr-i žavo presegajo glede množine in! vrednosti slične pošljatve predi vojno, ko je bila Nemčija priznan! dobavitelj takih igrač po celem svetu- Skoro vsaka ladja, ki pr;-de v New York iz nemških pristanišč. prinaša semkaj nemške igrače kot precejšen del svojega tovora.
Kot plačilo 7-1 te pošiljatve pa ne zahtevajo nemški tvormčarji še nadalje nemških mark. kot preje, temveč ameriške dolarje ali pa blago. Slični dogovor je bil sklenjen tudi z Anglijo in Ho-Umdsko, kamor se izvaža veliko nemških igrač. Te igrače plačujejo prodajalne v valutah dotičnih dežel in nemški t vomica rji so si ie nagromadili izdatne rezervne sklade v inozemstvu.
»Svoje delavce in potrebni materija! pa plačujejo deloma še vedno s papirnatimi markami. Šele pred kratkim so zahtevali nemški delavci, naj se jim izplačuje mezde v drugih valutah, najrajše v dolarjih in pri tem zavračajo odločno nemško marko.
Kljub polomu valute je razširi-
___la Nemčija svojo trgovino z igra-
London, An-lija, 22. novembra.	na ogromen način. Ameriški
Obe politični stranki bosta izrab-1 varstveni tanf ni delal nemškim ljali V volilne namene politično industrijalcem nikakih teikoč. razmerje, ki vlada med Anglijo ml Potrfls na ^ponskem pa je nu-Franeno. Llovd George pravi. da dil nadaljno bodrUo za izdelovanje je dala Francija samo vsled tegaj^ra^ v Nemčiji. Tekom vojne pa nekaj koncesij, da bi omogočila > stopila Japonska v ospredje kot ministrskemu predsedniku Paid- b'erantmja otroškdi igrač v Ame-vvinu zmago.
Konservativci bobna jo v svet o
veliki diplomata zmagi Anglije.' sP°rta obeh narodov Prece> sliC>" _______na^V tekočem letu pa je Nemčija daleč nadkrilila Japonsko.
VPLIV NA ANGLEŠKE VOLITVE.
STRESEMANN JE SE VEDNO NA KRMILU
Glasovanje, če naj se mu izreče zaupnico ali nezaupnico, se bo danes vršilo. — Francoska vlada podpira z vsemi silami vsakega Nemca, ki raje proti sedanji vladi. —■ Nemčija ima več dolžnikov, ne pa samo Francije. — Vsledtega ne gre, da bi samo Francija spravljala denar. — Poslanec Remmele ni smel v parlament.
Pri lsodočih volitvah bo kandidi ral za governerja države Texas Lynch Davidson, bivši gover lierslci poročnik. Davidson je odločen nasprotnik klanske orir anizacije. Ker je v Tex asu klan stvo precej razvito, je le malo upanja. *da bi možak zmagal.
NEWYORSXA HIŠNICA SODIŠČE JE STOPILO PREFRIGANA TATICA M&ZAGEM NA PRSTI
Sluikinja. ki je bila aretirana radi Dr. Strte?iffe, proti kateremu je
riko in prav posebno pletle punčk. Leta 1921 fcta bila tozadevna ek-
SODNXK SE JE ZAVZEL ZK PO-
UTIČNE KAZNJENCE.
__OBESIL SE JE NA SPOMENIKU
Washington, D. C., 22. nv. _	NEZNANEGA VOJAKA.
Sodnik Rud k in. ki je volil leta	~~
1919 preiskavo proti političnim	Pariz, Francija, 22. novembra,
zločincem ter jih tudi cbso.lll, je	Francija ima se enega neznanega
naprosil prc-I snhiika <'oolidga,	vojaka. Njegovo truplo so našli
naj te ljndi takoj poro "do ti in iz-	obešeno na spomeniku "Neznane-
tatvine blaga v vrednosti 11,000 dolarjev, je dvakrat skušala izvršiti samomor. — Kradla je vse, kar ji je prišlo pod rok?.
bila dvignjena obtožba radi uboja, ie pcmagal sedmim ljudem na drugi svet. — "Zdravnik" je dobil sleparsko diplomo.
Berlin, Nemčija, 22. novembra. — Nemčija si na vse načine prizadeva izboljšati svoj položaj. To bi se ji deloma ] »osrečilo, če bi mogla najeti kje kako večje posojilo.
Tozadevna pogajanja so že v teku in sicer glede posojila tisoč milijonov zlatih mark.
O tem je razpravljal danes kaiu-ler Stresemaim pred nemškim parlamentom. Rekel je, da bi bilo mogoče najeti to posojilo, če bi bila sedanja vlada stalna, da bi se oni. ki bi posodil, lahko na kaj zanesel.
Nemški kancler je govoril dve uri neprenehoma.
Razpravljal je o notranjem in zunanjem položaju ter več kot enkrat poudaril, da je pripravljen vsak hip odstopiti, če bi bilo to v interesu Nemčije.
Na današnji seji bi se imelo vršiti glasovanje, če naj se izreče kanclerju zaupnico ali ne.
Stresemaim je rekel, da Francija z vsemi svojimi silami in viri podpira vsako separatistično gibanje v Nem-čij-
Francija je obljubila, da se bo začela tekom štirindvaj->etih ur znova pogajali z nemško vlado, pa je sne d I a svojo besedo.
'-Sramota za Francijo," je rekel, "da se načelnik francoske okupacijske armade pogaja in baranta s privatniki, ne pa z nemško vlado, ki je edino merodajaim. Nemčija bo izkrvavela, če Francija ne bo hotela zaceliti •ane v Porurju in Porenju. Na vsak način je pa boljše zkrvaveti kot pa živeti v sužnjosti.
"< e bi Nemčija dovolila Franciji, da bi uporahlja-a premog za druge namene kot pa za reparacije, bi s tem priznala pravičnost porurske okupacije. Nemčija )a nima samo enega dolžnika, ampak je dolžna vsem zaveznikom. Vsledtega bi ne bilo pravično, da bi samo Francija spravljala denar."
Glede notranjega položaja je izjavil, da bi se izboljšal le v slučaju, če bi bil uveden daljši delovni čas. Sedanja kriza je bolj parlamentarska kot pa kabinetna.
Predsedniku Ebertu je priporočil, naj izda najradi-kalnejše odredbe, če bi bilo to potrebno.
Izjavil je, da prevzema vso odgovornost nemške vla-
pusti iz ječo. Proti njim baje bilo zadostnih dokazov-
I DENARNA IZPLAČILA
V jugoslaviji, italiji in zasedenem
Rozemlju
se potom naš« banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah:
Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA
Razpošilja na zadnje pošte in iuplačuje "PoStni čekovni zarod" in "Jadranska banka' r Ljubljani. Zajrrebu. Beogradu. Kranja. Celju, Ma-ri I Mir u, Dubrovnik v. Si»litu, Sarajevu ali drugod, kjer je za bitro
izplačilo najugudnej«.*.
1000 Din ...... $13.40
2000 Din....... $24.60
5000 Din. ______ $61.00
Pri nakazilih, ki znašajo manj kot en ti»ot dinarjev ratunimo posebej po
15 c«nt«» i« poštnine in #rug« ttrelke.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
Razpošilja na zadaje i**>te in izplačuje	"Jadranska banka" t Trstu, Opatiji in ZaUru,
200 lir ................$ 9.80
300 lir ................$14.40
600 lir ................$23.50
1000 lir ................$46.00
Pri nakazilih, ki znalajo man] kot 230 lir ratunimo potebtj po 15 centov
X* poštnino in dr m«* ttreikc.
Za fMtllJalv?. ki priaecaj« ineaek pet tiso* dolarjev ali po dvaUso* lir dovoljujemo p« mogočnosti če posebni popust.
Vredncmt dinarjem in liram aetlaj ni »talna, menja večkrat in nepričakovano; ta t***m raalof» nam nI eioeofe podati natančne cene vnaprej.
imo | jo eeni i ilSfJJ*t dne. ko nam do«pe ]Milani denar v roke.
ni ga. vojaka" v Dunkirk, kateresa je pred kratkim odkril predsednik Poincare.
Pri sebi je imela dva franka ter red častne legije. Na rokavu je imel znamenje, da je bil v vojni trikrat ranjen.
C lede l«pl»*il v —»errfifcfli dolarjih glejte potrtm og»aa v tem Bata.
IVnnr na tu je podali najbolje no Domestic Money Order ali pa New Bank Draft
frank sakser state bank
Tel.: Conlandt «£«7 NftW York, H. T. Jadranske Bank.
MORILEC RABPUTINA SPEL V AMERIKO.
DO
S parnikom '4Berengaria" je dospel v Ameriko mlad Rus Felikse Josapov. ki se je proslavil s tem, d a je ubil meniha Rasputina. V Ameriki bo skušal kupiti od milijonarja -J. E. Widenera dve Javni Rembrandtovi sliki, kateri je bil prodal pred časom, ko je bil v denarnih 2adre^ah. za pol mi-ljona dolarjev. Sliki sta baje veliko več vredni.
oompeba jz proti prizna hju sovjetske rusije.
lo je dvignila veleporta proti, PreJ- dokler ne ustanovi na Bavarskem ustavnih razmer. "Dr." George Sutcliffu i*z Union-'; Vojno stanje bo šele tedaj odpravljeno, ko bo vse-ville, ki je b:l preje fotograf. Ob- povsod zavladal red.
tožba ima za podlago smrt Alber-: Stresemannov govor so motili komunistični poslanci ta Hoodvja. prejšnjega vojnega Z žvižgi in kričanjem.
^ovariša Suteliffa. ki je umoril! Glavnega komunističnega govornika, poslanca Rem-?odf1a S rvlv° dr ^i^nibUovzborniei. Policija mu je preprečila dostop.
-rezalo se bo tudi smrt nadalj.j Za kanclerjem je	^	^n[ster dr
Tih sestih pacijentov, katere je	All,us
mel Sutcliffe v oskrbi tekom par -n	. ,	. ,
Pozneje je bila seja odgodena na jutrišnji dan.
Jutri se bo vršilo glasovanje, če naj parlament izreče
Lujiza Johnson, zelo čedna 23 i Hartford, Conn.. 22. nov. — let stara blondinka. je bila v sre- Boj, ki se je vnel proti takozva-
do aretirana, ko je sedela elegant-i nim "zdravnikom", mazačem, je
no oblečena v neki odlični resta- imel za posledico prvo obtožbo'	. . . ,	- , ,	-------- - —
vrači j i na Times Square v New! rad i umora po drugem redu, kaie- de napram Bavarski m da zvezna vlada ne bo odneliala
Torku ter obedovala. Spoznala sta jo Joseph Daly, detektiv newyor-škega policijskega glavnega stana ter detektivski kapitan Phillips iz Merrieka. L. I., kot hišnico. ki je bila preje zaposlena pr' Mrs. Beverly Robinson v Mer rieku. L. T., ter baje oropala svo.i<-delodajalko za obleko in nakit 1 vrednosti $11.000. Elegantna oble ka. katero je nosila ob času aret?> cije. je baje last Mrs. Robinson
Ne da bi vzbud;la kako pozor nost. sta pozvala oba detektiva de klino. naj jima sledi, in povedi r ju je v svoje stanovanje na za r-adni 71. eesti, kjer sta našla de ^ektiva večji del obleke in nakita. Manjkala sta le dva majhni« predmeta, a našla sta tikete za stavnice. Ko sta detekt'va iskala po sobi ,je Lujiza dvakrat skuhala požreti strup, a detektiva sta i i v obeh slučajih izbila stekleni-čico iz rok. Zaprli so jo začasno na policijski stražnici na zapadni 80. cesti.
' Lujiza je izginila dne 29. oktobra iz hiše Mrs. Robinson, ne da bi zahtevala zaostalo plačo. Pustila pa je v svoji sobi kratko sporočilo, v katerem je dala izraza svojemu obžalovanju, da se mora posloviti na tako malo cerimoni-jale i način. Nato se je ugotovilo, da manjka oblek in nakita v vrednosti dva tisoč do-larjev.
Preteklo nedeljo, ko se je s pomočjo telefona prepričala, da ni nikogar doma. pa se je Lujiza baje vrnila v hišo Robinsonovih ter odnesla nakit in obleko v vrednosti $9000.
mesecev svoje prakse.
Sutcliffe je dob'1 doktorsko di c nlomo od nekega sleparskega I ^tresenaannu zaupnico ali ne.
vseučilišča" ter je nato kupil orakso starega dr. Popley-a. ki InCAl MC RA7MPRF V	*x>lovic<> tozadevnega ozemlja,
ie sodnijski zdravnik v Farming-	HfltlflLllL f	\Ta skrajnem nevero zanadu pri-
tonu. Ta zdravnik je bil zaslišan 7APAI1M! AVQTDAl III: ^"j^0	merino-volno,
od veleporote in coroner Hart-. LAlnUM A f U I llALIJl katero iščeio vsi kvnei <.w»*
ford okraja ga je začasno suspen-'	--j Brez dvoma ima zapadna Av-
liral z mesta sodnijskega zdrav | Zapadna Avstralija je zelo napre- straliJa leP° bodočnost. Po mo nika.	j dovala ter prvači glede ra^oia "em mnen-iu ^o imela v nadalinil
i zadružnih skupinskih naselbin. Izmed vseh dežel na svetu ima Avstralija najlepšo bodočnost.
h
SOVJETSKA VLADA BOJKO TIRA ŠVICO.
Moskva, Rusija, 21. novembra
Ruska sovjetska vlada je začela I. . 1 , , "*" , . . r . , . , .. , kim dnem bolj v bojkotirati Švico, ker je bil pred'_________.
švicarskim sodiščem v Lozanju
oproščen Maurice Conradi, mori-
Sydney, Avstralija, 22. nov- — Zapadna Avstralija postaja z vsa-ažna z oz'rom na naseljevanje ter razvoj ozemlja. Ta država vodi vse drusre av-
dvaisetih letih dežela nekako 20 milijonov ovc ter proizvajala najboljšo volno v Avstraliji Tudi bo lahko proizvedla vsako leto kakih 40.000,000 bušljev žita.
ŽENSKA
DEPUTACIJA WILS0NTJ.
PRI
nilo ter popolnoma financiralo
| l^t^J^t B'lr^ni™ ripre-
ro\ »Kej^a.	__	i *__ ____i____ t-.____:__i. jel v avdijenci deputacijo ženske
Zunan ji miniter Cičerin je Te- j	"	.....j" organizacije United Daughters o£
kel, da Rusija rajži izgubi velike j ™™ ^ 2	133 de* the Confederal, Z delegatkami
svote denarja, kot da bi trgovala!^ ^ ta poskus je bil tako USPe- ^ je p_ej ^ ^^ na.
Švi
'ICO.
kar jih je njegova žena pogostila. Woodroxv AVilson je častni elan
BEG IZ NEMČIJE.
WaahiBfton, D. C., 22. nov. — Predsednik American Federation of Labor je imel včeraj dolg govor. v katerem je napadal najnovejšo kampanjo za priznanje sovjetske Rusije. To kampanjo baje vodi William Randolph Hearst. Pri tej propagandi je udeleženih
tudi dosti mednarodnih bankirji- . , „
VELIKA
6LAZNIKQVA PRATIKA
<s tremi mlatiči)
Pragu, Čehoslovažko, 21. nov. — Vedno rastoča beda v Nemčiji je pognala številne Nemce preko meje brez primernih izkaizil. Čeho-slvaska vlada je vsled tega odredila strožje zastraženje bavarske ,in prav posebno saške meje. i Revizija potnih listov na meji Cena s poštnino 20c.^s Je p°^tala strožja. .Za sprejem Če-
_ __hoslovakov, belecih iz Nemčije.
8L0VSMI0 PUBLISHING CO. ustanovilo zdravstveno mini-
8Sf Cortlandt Street	strstvo v Pardubicah taborišče z*
Hew York	internirane.
sen, da razmišlja sedaj v^ada o ustanovitvi kooperativnih tvor nic, ki naj bi porabljale mlekarske in druge produkte poljedel-	organizacije. eev.
E. A. Brooks, dobroznan južno-avstralski renear je kupil 843,000 akrov v Murchiston okraju ter rekel po svojem povratku semkaj: — Bel sem v zapadno Avstralijo v prieakodvanju, da bom naael STANE SAMO 40C tam deželo peska in žalosti, a sem}
se grdo motil. Videl sem obširno,' NaroČite ga takoj, rodovitno pokrajino, ki je naravnost vabila kapital in ljudi, da jo
KOLEDAR
za leto 1924
no
razvijejo.
— Prepotoval sem 2800 milj pažnikov ter videl pri tem neka-
da
boste brez njega
"GLAS NARODI'« $2 Cortlandt St., New York
-
-r,..'..M, »^r-rii^liSMil^ ^S&ii
i;^!-:;Ins.-;:,-?-



GLAS NARODA, 23. NOV. 1923

GLAS NARODA"
(SLOVENE DAILY)
Slovanska nriroljuM in laška bojwiiost.
Owned and Published by
Siovemc Publishing Company	___
(A Corporation)
FRANK SAKSER, President	LOUIS BENEDIK, Treasure
Ptic« of 9-uainesa of the Corporation and Addresses of Above Officers:
_ _ « Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
•'GLAS NARODA" (Voice of the People)
________Issued Every Day Except Sundays and Holidays.__
Za celo leto vcJJa list za Ameriko ' Za New York xa lelo lets....................S7.Q
in Canada ................ »6 0C Za pol leta ...............................................W-5
Za pol leta ........................ S3 00 Za inozemstvo za celo leto .........S7.0
Za <tetrt leta ...................... S» 50 Za pot leta ................................................»3.5
Subscription Yearly »6.00_______
Advertisement on Agreement.
_"Glas Naroda" izhaja vsak« dan izvzemži nedelj in praznikov._
Doptnl brp: podpisa In o»t>«nc>Ft] .«e ne priob«-ujejo. Tartar naj *e blagovoli po-•ttjati po Money Order. Pri ■prememfci kraja naročnikov, proflmo. <Ia se nam tudi prejfcnjo bilvallKe nainanl, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA" 82 Corttandt Street. Borough of Manhatttan. New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876	_
^DES^Tcounc."
PRISELJEVANJE
Oni ,ki pravi, da hoče biti vsa-ka ženska igralka,. se moti. Vsaka ženska je igralka.
izredno
Skoda, sirarna škodi« <U» ne mozejo biti ameriški kapitalisti brez teli presnetih priseljem-cv.
Kot apostol miru in sprave med{ šim orodjem, z vašimi puškami! evropskimi narodi je nastopal j Vi ste izraz duše vsega italijan-prezident češkoslovaške republi-Ukega naroda. Ako bodo jutrišnje ke Masarvk v Parizu. Bruslju in | žrtve težje od AČera jšnjih, ali jih Londonu. Njegov miroljubni glas j vzdržiite ? (Soglasen krik: da.) je zvenel prnjetao pri vseh onih. j Ako bi jaz jutri zahteval to, kar,	.. *
ki res stresne po obnovi svojih bi se utegnilo imenovati najvišja! Jugoslavija ima tri dežei in po ustvaritvi gospodar- preizkušnja discipline, ali mi jo f	in slavne diplomate,
.ko dobro utrjene Evrope, uš«*a1 daste i (Da!) Ako bi jutri dal »J. TretJ1 Je tlstl' kl imenovati j pa so si mašili pred njim tisti, ki j gnal za alarm velikih dni, takih. imena prvih	^
hodijo v povojnem času i>o kri- ki odločujejo o usodi narodov.	*
vih potih imperija 1 izma in zame- ali mi odgovorite 1 (Da! Prisega-j — Ali danes lažje kašljate? — tujejo demokratska načela.	jino!) Ako bi jutri rekel, da treba J1' vprašal bolnika zdravnik.
V svoji napitniei v PariziiTje ^ova ^Četi in nadaljevati po- j ~ Seveda, dosti lažje — je od-Masarvk iskreno nagla šal uda- ^ do konca, proti dru-Lm sm*- j vrnil — saj sem se vso noč učil nost t V.lioslova ko v mirovni misli,'	boste korakali ? (l)a ! Da ! j kasljati.
ki daje prijateljstvu med Fran- j Navdušeni kriki.) Nastopila jej	r * *
cij<» in Češkoslovaško trdno pod- spomlad, vstajenje plemena, ljud-j Misijonarji so prodrli v temin, ; lago. v Londonu pa je na Kings'**1™ postaja'-nawKl. narod postaja ■ afriške divjine, kjer je živel ne-| C'ollewu v 0tl"0V0ru na ]>ozc1f^" država. ki išče jk» svetu poti svo- j varni rod strašnih divjakov-rektorja poudaril; — Hočemo i- Je ekspanzije. — Tako govori V^ak divjak je imel po deset meti novo Evropo, ki ne bo po- Mussolini, ki proslavlja prvo ob-j žena.
znala več sporov in bojev med letnico svojega pohoda v Rim! —j l\i treh letih je pisal misijonar narodi, marveč bo pomenila nji- Kaka razlika meti njim in Masa-; svojemu načelniku: hovo udruženje in enoto. — V ]v> rvkom!	j — Kmalu jih bomo rzpreobrni-
irovorih /. novinarji je izrazito o- Mussolini vidi pred seboj le | 11. Mnogoženstvo smo že odpravi-pozarjal. da njegova pot služi iz- mlade, oborožene bojevnike, pu-jli- posebno pri divjakih, ki so sta-ključno obrambi miru in da utr- ške- bombe, goni jih na pohod im ri nad sedemdeset let. Le to je ne-
Sugosluuciunka
Ustanovljena L 1898
Kalni. 3*&tmta
Inkorponrana i. 190-
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
J
.... .	4 .	.	. ditev prijateljeva med Francijo	p»/jva na pripravljenost, da pre- rodno, da imajo sedaj tisti,-ki so
l gibali SO, IRtskllsall so na ta lil na oni nami, pa 111| C^k()>]ayakko sigurno 1>ripo_	stopijo državne meje in napadejo j Stari trideset ali štirideset let. po
>lo in ni >Wk	; more t okrepitvi evropskega r»v-M>seda. ekspanzija it ali janstva na t dvajset, žena.
Kdo, «"•( lit- pi'isi*ijt*lief. !><> opravljal najbolj težka lil nmosja r>obro se zaveda vseh	široko mu lebdi pred očmi,	j	- * * .
najbolj umazana tlela V obljubljeni deželi i	težko? in nepopolnosti sedanjega Iz Prage jt- šla po Evropi misel PoznŽsp rojaka, ki je izvanred-
V Evropi so se ljudje precej izpailietovali. Izpame-; &,sa. zato .pa je izjavil, da ker so	miroljubnosti in demokracije, iz no obziren.	*'W|V
tovaia Sta jih sila ill vojna. A' njihovih glavah so začele t n. se morajo premagati ill o<lpra-	Rima hodi jMi Italiji misel bojev*-1 Ce se zamudi y veseli družbi do i
Glavni odborniki; Presednlk: RCDOIf PERDAN, 913 E. 186 St.. Cleveland. Qt Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P1SHLEK, Ely, Minn. Začasni blagajnik LOUIS CHAMPA. Box 961, Ely, man.
Blagajnik iWapla£anlh amrtaln; JOHN MOVERN, ill _ ijth At«.
Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOB. V. GRAHEK. 80S American State Bank Bids., IM Grant 6 L M Sixth Ave.. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK, Room 206 Bake well Bid*., tor. Diamond	Qxmat
Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street, Chicago. 111. FRANK 8KRAJUSC. «822 Washlncton Street, Denver. Cole,.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNTK, Box «80. Ely. Minn.
GREGOR J. POREXTA. 310 Stevenson Bide.. Puyallup. Wash
FRANK ZORICH. (217 St. Clair Ave., Cleveland, u.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland, O.
PAULINE ERMENC. 383 Tark Str.. Milwaukee, "Wis. J03IP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. ANTON CEi^ARC. 638 Market Street. Waukegan. ITL
Jednotlno uradno glasilo: "Glaa Naroda"
Vae atvarl tlkaJoCe se uradnih ia<lev kakor tudi denarne poilljatve naj ae poSUJaJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ee poftllja na pred-
aednlka porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov In bolnllka
spričevala nal se poSilja na vrhovnega, »dravnlk*.
Jugoslovanska Ivatolifika Jednota se prlporofia nem Jugoslovanom aa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se iglasl tajnika bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl t 8 člani ali članicami.
kova miroljubnost, sledi iz članka Andre Tardieua. ki izvaja, da praška vlade nima nikakega interesa, videti v svojeon sosedstvu nezadovoljno, nemirno in minirano Xemt'ij-o. (,'eškotsilovaška vpija za pristašinjo sporazuma med
rojiti (lru^arlie llli-li. ki niso V llirkaj posebnem soglasju 1 viti. Kako vsestranska je Masarv-js kapitalist i<"niaii jx»stavaiiii.
Pred temi novimi nazori jt* pa treba zašeiti deviško. 1 oni/no in vdano ameriško delavstvo.
\ tem oziru so nazadnjaški kapitalisti in nazadnjaški delavski voditelji ene^a in istega mnenja.
<)lx' skupini vesta, da brez priseljevanja ne moreta
nikamor.	X	Francijo in Nemčijo. Torej mir in
Obe skupini se pa tudi bojita kot vrag križa novih idej.1 .porazum pa klic po izvrševanju Že leta in leta stikajo tako kapitalisti kot delavski vo-J dolžnosti s strani vsakega! Pri reditelji, kje bi iztaknili priseljenee, kateri bi ojiravljali dela, eepeiji v Parizu, li kateri so prišli katerih tujorojeni Amerikanee ne more oziroma noee o-1 zastopniki češkoslovaške kolon1-jiravljati, in ki bi ne zastrupljali tukajšnjih delavcev z no-i -i^	Masarvk: — Sedaj
Vimi prekueuškimi nazori.	' '	j imamo svojo državo, republiki.
Pred leti so bili neka j zmašili s takozvano triprocentno! ^^ -re za t0' da vsak med J!a i .. 4 , ■ • .	. -li* t •	-i	i | mi. od najmanjšega do najvecje-
k voto, ki jr> teineliila na številu liuuL posameznih narodno- ' . ,	,
.. .	. . .. .	''	. w .. . „ .	era, od najmlajšega do najstarej-
si il, k.itt-ri so se nahajali leta 1910 v Združenih državah. -	• i i-	_
. .....	.	... ^r	sega. "vrsi svojo dolžnost, da po-
1 a varnostna odredba jih pa m zadovoljila. Se vedno| ^tane „aša <lržava vzor republike.
>e ,}e zmuznil v deželo kak nezaž« ljiv in nezaželjeni.	vzor demokracije. _
Da i»o *ho tem gostejše, so znižali kvoto za en procent, jz llst češkoslovaških drža\-ni-
in vzeli za podlago ljudsko štetje izza leta 1890.	kov se ob vsaiki priliki razlegajo
Število prisrljeneev se bo zmanjšalo le za malenkostno j pozivi za demokratično in pravič-
število. Nekaterim narodnostim bo pa priseljevanje pre-' no delo in tako je sporočil te dni
eej, oziroma ]>opoln«»nia zabranjeno.	lr. Heneš ameriškemu ljudstvu
S tem pa še ni vsega konec. V Beli hiši se bavijo z iJ0t01u	Vork Worlda"" spo-
naSrtotn, kako bi bflo »ogole vitkega pristdjenea prej pre-,	ki I,ravi
iskusiti in preštudirati, ee je zrel za Ameriko aH ne.	! |e te7,ieij"a ^koslovaška pohtt-
vi - t i - v	^ . . _ . _ i :a zadnjih pet let na onih treh
/ urugmu besedami rečeno: Or.e. ki se bodo hoteli , .. - , ,	, + -v ^
, ■ , i	ii	, ...	glavnih naeelih, na katerih je
J.nselitl. bodo preiskale ameriške komisije v evropskih; Z(trajm g^nerika, namreč na pri>1 anis<-ih.	Lvobodi, pravičnosti in demokra-
V deželo liodo spustili vsakega, k\ nima prevee raz-ieiji. Kak<»r so se ta načela dobro vitih misli in nazorov. Ko jim bodo preiskali obisti in obnesla doslej, tako bo tudi v bu-j ainrt, jih bo<b> registrirali, fotografirali, premerili ter jim i loče in češkoslovaška republika o<lvzeli odti>e prstov.	poskusi slediti stopnjam svoje ve
Tako oštempljani bodo prišli v Ameriko.	l'ke ameriške .sestre.
Na ta način hoee vladujoei razred pregnati svobodo mi-j Francija, Belgija in Anglija bo sli ill nazorov.	; >b Masarvkovi navzočnosti prise
Gospoda pa najbrže ne pozna zgodovine revolucij ' -ale na mLr in demokracijo. -Revolucije so že trgale <1 rugae ne verige kot so take|Nem5ija sl Ž<?\V S^a"Jlh
težkih trenotkui oddiha za nov«; življenje, A\-strija miruje — samo iz Italije doni te dni bojni 'j-las. ki hoče zajeti tudi nekaj na
diplomatique r.iti.
Dop
is.
I.etoS
Iz Belo krajine.
: pnid^lek prav iiHx-ari plasti in«*-
dali stras«H> ja-ki je že večkrat
še soseščine na severu, jugu m
__\zhodu.
*ii* • ..j- - •	Mogočno so izzveneli akord5
I ni m Met J,k i ^ pi<ate-lj«-vum lf^-a-i 6., . .	,
n.i il. p-ovori	j >vecamb izjav o miroljubne sti in
V S:5ih se je poro;-ja Kata Taj-i <lobrcm sožiTju med niivova in pa Magda Petrfiova.j narodi ^ *** velikega slovanske V'l va OO Štefanu Kapeletu i/ misleea ila.sarj*ka. Plemenite-Sel.	j mu njegovemu trudu sledi iz Ita-
nji in izrt*dn«»
rt u ga 1 ko. svojo "dolžnost".
ii trg"\<»i pridno <fi>gl;LŠa-'	zl'kovei vdrli vsta-|l"je odziv "črnih srajc", ki .st
žal, da ljudje še ne znajo! rrvaitti Kate Kapeh*. babice v j pripravljeni na vojni pohod pre <»birati ifi p»kati kakor je	t<*r o<lnesii ves denar.! ko italijanskih mej kamorkoli, al
frt-ha b.. pn^ej ixnika. daM;ar ^ imo1a doma. Sumi se na j zavestno v prvi vrsti in ob prv
ker k«:jejo vsa znamenja] priliki proti Jugoslaviji Na se
veru glas po miru, na jugu gla
t<
da
prwej pori u privadijo. Potem bo-e!i naši rojaki le«p in fM>x>ol-nov vir dohodkov, ki jini Imi, d.^H v teh dratgnh časHi. Sli- j io p« imHe vedno <«iafbo ce- j •r n m-	rui br»-zd«ntnih j
iea!;. Na v^a-k način bo treba :i, da tudi te vpeljejo pri
na to
V Malih S-lih »rueek Mihe Kovaka ■inel raka na licu.
je
i„
umrl 4letni Revček je
itn*.
liCt pripel •prav
i»žiija izr^no lepa jewn je no^Ia, d« *n ljudje v suhem ili -tvoje pridelke in tudi prv
ftejali ozimino.
Od belokranjiike le-sne veleindu-strije ima iplošnost malo koristi Ta ffrspod| so tako skopa, da "ne morejo" dati niti ern^a voza lesa *a ^iMki	ki se je na-
1'Tjiva
postaviti v n<*ki ohčinL Vebiknpitalirevu ima torej rm veliko <*mi<«la za vedno najflaH^van: ljtiiKki blagor.
I'ef.U^ ietrsieo G atigioviMni roj-itra pro^iivijo društvi v Cmorn-
po boju!
Kako je pridušal Musollini svo je faitete v Milanu: — Vi nepremagljivi! V septembru te«ja let j
Nesreča na Posavju.	j je Preitvela Italija s političnega
„	. .....	i vidika najinteresantnješo preiz
Ko se je ljubljanski trgovec: kužnjo ^ ,e4a 1860 dalje>
Modic vračal z motornim kolesovn . . ... Ti ...	.
.. T - u i-	*	..... .;jt; izvršila Italija v svojem poli
v T.juhliano, je v temi v bliz ni ..	. , , *x '
1'rbančkove gostilne zadel v ko-ltlCnem ^'ljenjU korak absolutne nja nekesra izvrtščka. Pole- zuna-! avtonomije in imela je pogum, da nj;h poškodb je dobil Modic pri Je ^rekla kompetenco ženevske pa d en tndi notranje poškodbe in;mu	Ako bi bil takrat
SO prepeliali v bolnico.	j rekel italijanskemu narodu, da
naj koraka, pa bi bil korakal. — Napad z nožem ▼ gostilni. Revolucijo ste odpravili s palica
Delavca Antona Kol ari v a rz Li- mi" ^ ** imate djUlGR v svoiih ti je ie v prepiru sunil v gostilni pesteh? (Faiisti kriče: puške.
"Pri posti" neki nr-ma»ee z vvr>-žem in precej poškodoval. Ko-lariča »o marali prebijati v !jub-1 janko bolnifeiico.
uiurfkete, bombe. In kvišku so d vi (iali s\oje orožje.) Ako se je mogla storiti revolucija s palicami, se pa daAes Ivani revolucija \ vi-
tosti in ekspanzije.
Turbulent en element prve vrste v Evropi je danes Italija in proti
enajstih zvečer, . ga ni mogoče praviti domov. Pravi, da ne gre in ne gre, ker
no ves miroljuben del Evrope.
Red "najboljših" ljudi.
taki Italiji mora nastopiti odloč- »oče, da bi se žena zbudila.
J Vsledtega rajši ostane do jutra.
Iz vesele družbe pa gre naravnost na delo, in ko se vrača zvečer proti domu, kupi za zadnje (cente kako darilce za ženo, ker je bila revica preveč v skrbeh, ker je revica utrujena in izmučena, ker je držala revica eelo noč debel valjar v roki in stala pri vratih.
Novice iz Slovenije.
Lovski blaoror.	. i«, je bil delaven -lan raznih i:a-
Iz Radeč pri Zidanem mostu po- rodnih društev, ročaji»: Med brakado, ki jo je pri-' V Kamni •>■;•! iei je umrl I vrat pl. redilo lovsko din.štvo v Loki, :*> K;»ppus. predsednik nad/, ust va naleteli na divje»a prašiča. !*<> puškarne v Kranju in bančna rav os?nem stroln je padel mei jasee, ki nat-.dj Pokojnik je bil marljiv je tehtal 10t> kilogramov Zadnje sp:barski delav»4*. Zapušča vd \'o <trčile jtt spr<.žil z uspedu m član
društva Frane Oesir.
m tri otroke.
\ inai'bor-iki bolnic: je umrl bivši ruski poslanik na CVt/mju A. 'iiei^i v starosti 7:* let.
Znani afriški raziskovalec Fro-benjue pripoveduje o nekem eti-jopskem rodu. katerega označajo j raziskovalci za roti najboljših ljudi- Se nikdar ni nihče slišal, da bi i bil katerikoli pripadnik tega ro- J du. razrešenega po vsem Sudanu razgrešil kak zločin na svojem bližniku. Prklni so in ne dotaknejo se nobene'ttije reči. Oni .si predstavljajo smrt starega človeka ta- . .. ko, da umrjo samo raditega, da na !lMeijo-
drugem svetu skrbi za potrebni! ~ Tore-' zastran P«hibicije si dež. Jako lepo .si predstavljajo j hvaležen Bogu? jiadalfevanje življenja po smrti! ~ Da- zastran P™hibicije. Prej in zopetno vstajenie svojih detlov |,lokler ^ bl1 na komarju salon, v svojih vnnkih. Lobanjo umrlega je °C'e sam hodil	SedaJ
shranijo in kadar v rodbini misli-: pa salon zaPrli" Kro^ naSe hiše jo, da je pokojnik že dosti dolgo i Je vse snho" Kakih dvajset blokov časa mrtev bel za dež
Tatovi v cerkvi.
V noči na lil*, oktobra .so vi.-mili v trzinski; cerkev neznani ziikov-ci in poskušali priti do d-mineva-
Grobovi v vojni padLh.
Xa celjskem mestnem ^kopališču je voj-iška < blu»t osjiažila in okras'.'la prav ličilo že popolnoma zanemarjene grobove v .svetovni t vt.mi padlih žrtev. Pr.i tem jo je *	I podpirala tudi mestna občina. Po- nega t>ogateu:a plena. V zakristiji
Katehet je vprašal v šoli' polnemu pozabi jen ju pa so zapad- so raz!>ili nabiralno pušč-io, a ueenčka:	li vojaški grobovi na bolniškem na njihovo žalost nJ bilo ničesar
—	j^akaj moramo biti hvaležni; pokopališču. Pričakovati je, da v njej. Nato >o cdprli taberna-Bogu?	i vojaška komanda tudi te gro*i>ove Udj. kjer pa ptl Vse v miru.
—	Zato, ker nam je dal prohi- prevzame v svojo oskrbo.	»Samo v drugem nabiralniku, ki so
• razbili, so naššU nekaj <lr« biža.
1 Ich fahre auf den Balkan nacb Maribor",
i ako je otlgovoi il baron Twkkl nekemu sopotniku, ki je v vla-!;u med Gradcem in Spil jeni vpra-
ša!, kan; gre. Značilnemu odgovo-
Napad na orežnika.
Neznan, »^esantno oblečen m">-ski je v Z;if*' rju napadel s samokresom orožn&kega kaplarja Cin-!iča in <ra ranil. Storilce je takoj
v in da je že dosti skr- Vstran Prodaj* star Italijan	^ ^ ^ ^ ^^ £ ^
, potem stopijo preti lo-|p,jaco- Vsak ^čer me pošlje oce ; uifci zgražali lzrazi kot -Windi
:u je sledilo L/ ust barona Twick- ])()	p(-begnil in kliub za-
la tak > zabavljanje čez -Jugosla-' ^pdt5Viinju ga niv) (lol(lli>
banjo in pravijo: — Ljubi naš ded! Ti si že dosti časa mrtev in mi hočemo. <la se povrneš meti "ia-:. Nato denejo v lobanjo neko seme in jo pokrijejo z zemljo. — Tn ako zrast? drevesce ter da sadove. poje hči ali snaha eno zrno.
tja m vsak večer mi da nikel. Pri- j ^	serhLsche Hunde.
sparal sem že tri dolarje. Ce bi nP|Saubm,- kd >;f> l:ar mr^0jelli_ v
bilo prohibieije. bi ne Imel niti Kpilju j0 4 poštenjak ' izstopil in cen^a-	* jo imhnil ptš čez mej;), češ, da
»a za r*ar cisraret pusti jug'oslova tis!"a sti*aža čez mejo.
Sinček je prišel ves razburjen
k svojemu očetu, kateri pa ni bil
katero se razvije v dete. Tako ži-	na dobrem gla.su.	} Vclkovi na Kranjskem.
ve ]>o veri tega rodu detli v s*vojih j Ka-i I)a	— vpraša | V Loškem iztoku je v enem ted-
i -i i t	oče.	j dnu vjel v železje tri volkt ve zna-
] — O nič. Sosed mi je rekel, da ,	}■ Knavs. Pr\ i mu jo
' jabolko ne pade daleč od jablane. °dnoscl I)ast z veriga in navadno
vnukih dalje.
Glava ruskega carja v Moskvi?
Pariški list Matin prinaša najvažnejše odstavke iz poročil o limoni ruske carske rodbine, katera je sestavil general Dietrix po naročilu Kolčakovem, ko so bele čete zasedle 1'ral. General je izvedel natančno preiskavo in trdi. da so bila trupla earja in ostalih članov rodbine iz Jekaterinograda prepeljana na avtomobilih v gozdove in tam vržena v neko zapu-čeno jamo. Boljševiska vlada je iresodila. da je bilo to ravnanje neprevidno, in odredila je ekspe-dicijo, da se trupla uničijo. Eks-->edicija je vzela s seboj zdravnika in več posod s petrolejem, alkoholom in raznimi strupi. Trup-'a »o bila sežgana, glave pa odrezane in namočene v alkoholu prepeljane v Moskvo. Komisar »Sverd-lov je takrat baje vzkliknil: — Sedaj je naša eksistenca zaogtov-tjena, kajti, ako se moramo umaik-niti, zbežimo v Ameriko, kjer bomo za drag denar kaizali glave ruske carske rodbine. —
— Ti presneti pamž, — vzklikne oče — kaj si mu pa naredil.1 * * *
V	Newarku je neki moški utonil v čebru vina.
Ej. še dolgo bo trajalo, predn-o
bo Amerika suha.
# * *
Mož: — Otrok strašno kriči. Spati ne morem.
Zena: — Gakaj. mu bom ka^ zapela. Se bo pomiril.
Mož: — Oh. kar pusti ga, naj kriči.
* * *
Povej mi, s kom občuješ, pa ti bom povedal, kdaj boš prišel do mov.
* * »
V	Ohicagi ni nič novega. Kvečjem le to, da cerkve ne bo
treba razširjati. Kvečjem farovž bodo morali prizidati.
zidno opnko. D,ruga dva. sanica in aniieo, težka 2-J do kg. pa je •ubil blizu uastavi&ča živa vjeta samo za šapo prve noge.
Prepir s krvavim koncem.
V	Laizaajevi gostilni v Sneber-iih pri Devici Mariji v Polju se je spri Li4leti».i mesar Ivan Krušjč z nekim neznancem, k*, je razsajal po gostilni. Med prepirom je ne-'.naaiee potegu:] noč ter je sunil K ruši ca v roko in v trebuh, s ;mrtnoncY4rninii poškodbami je oil Kru.šič prepeljan v bolnišnico. Njegovo stanje je kritično.
Smrtna, kosa.
V	ljubljanski !>olniei je umrl dne 29. oktobra Franc Merlak. magistratni sluga.
V	Ijubljansld bolnici je tudi u-mrl Ivan Italwek. bivši trgovec v Šmarju pri Ljubljani, vrl narodnjak in napredaijak. V Ljubljani, kamor se je bil preselil iz Šmar-
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Potrtega sVca naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nas je zapustila r.a^a edina hčerkica HEDWIG JUSTINE PELLICH, stava S let, 1 mesec in 2 dni, po enodnevni bolezni vnetju možganske mrene.
Xa tem mestu se zahvaljujemo vsem. l;&teri ste nam kaj pomagali prenesti tako težko bol. Najsrčnejša zahvala vs -m darovalcem št-pkov in veaicev. iai sicer družinam: Frank Kobilca, .Mary, in Catherine Gabri'*. John IV.litch, John St m ad. John Pogačnik, An-thr.ny Heue'na. Anthony C'rnko-v'e. Felix licneieb. Martin. Stare, Rado Vavpotic. Steve Pillis, Vinko Zal ok ar in P. J. Jerman, Marv Cerar. Anthony Vranetieh, EHe Wnico, Mrs. Geratv in družini, Airs. Heffenste:n In njenim soigralkam za krasen venec. Zahvaljujemo se tudi Rev. li. Snoju za cerkveni blagoslov.
Ti nasa srčkana Vikiea se pa veseli v miru s ^taro mamico meti angelčki v nebesih in prosi za tvojo žalostno mamico in papa in bratca.
Žalujoči ostali: Louis Pellich, oče. Helen Pellich, mati.
Louis Pellich, bratec.
New Yo*k, 20. novembra 1921.
ALI VESTE,—
«la je naš Bled evropsko-znano kopališče ter <la prihajajo vanj vsako leto ljudje iz najodaljenejših krajev? AU Twte, rta Vam dajo Heltnar TorSlce Ci-earete več vrednosti za vas denar kot navadne cigarete, ker vsebujejo lOO^fr Cisti torSkl tobak?
1H0VA ZANIMIVA KNJIGA	Hp RPLENJE in strahote z bojnih pohodov biviega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in 0 polkovem uporu ter njega zakletvi.
	
NA KRVAVIH POLJANAH — $i» --	
	Knjigi je trdo rana, Tietraje 370 stran! fn 36 tUk ia rojam.
	"OLAB N Alt OD A" » OortlaaM Itml, Ktw York, N. T.
r-sc|
Posledice dušeslovnega poskusa.
Dolgo časa sera pomisljal, pre-|govi ženi. Nase je komaj mislil, den sesi oklenil napisati to. Če- Vedel je le, da ji ne ume poveda-prav ne imenujem tukaj pravih ti, kar mu je rekel zdravnik in da imen prizadetih oseb, se bo goto-{ ji sme naprtiti nadaijno t»krb šele vo kak čitatelj »e spominjal do-'tedaj, ko bo postalo to neobhod-tičnih dogodkov, čeprav ni nik-' no potrebno.
Jar jKjst&l očit resnični motiv usode polnega dejanja Will Berger ja.
Wiil Berger je moral plačati r smrtjo na električnem stolu umor nekega zdravnika. ki je spadal med takozvane aristokratične člane zdravniške profesije. Slučaj je vzbudil svoj čas le trenutno pozornost. Omenjali .so čudno obnašanje obtožen ca tekom procesa. Prepovedal je svojemu zagovorniku krizno zaslišanje vsake na* sprotne priče. Ničesar ni izjavil in skoro z veseljem je sprejel svojo smrtno obsodbo. Izgledalo je, kot da «e mu zdi to najboljši način, kako napraviti vsemu konetv
Par ur pred usmrčetijem mi je napisal pr>slovilno pismo. v katt-rem mi je povedal, zakaj je izvršil umor.
. . . Rekel mi je, da imam le še tri mesece življenja preti seboj. — j.* pisal, govorec o svoji žrtvi. Poteklo pa je šest mesecev in jat sem bil še vedno živ. Nato sem vprašal kakega pol ducata dru gih zdravnikov, in izvedel, da je oni trpeči j al 1st napravil napačno diagnozo- Ni me čakala skorajšnja smrt. Ko sera nato obiskal špecijalista, m; je brez obotavljanja priznal. <'a me je namenoma varal >*.lelo se mi je. da mil j>ovzročajo moje bojazni in bolesti veliko veselje. Smejal se mi je. Tedaj pa mi je zavrela kri v glavi. Ustrelil *>em ga. . .
Niti z besedico ni omenil Ber i:er, kakšne so bile strašne posledico tega eksperimenta. Iz svojega lastnega spomina ter nadalje na temelju zapiskov zamrlega, — sodnijskih aktov ter izrekov 12 listov, sem nato sestavil povesi kot •-♦•m prepričan, da se je zavr-sila in katero hočem navesti tu. Mogoče bo na ta način pojasnjen tudi senzacijonalen in drzen roparski napad, ki se je završil v onem ča.su in katerega ni polici ja nikdar rešila. Takrat okraden juvelir pa jo dob;l par dni po dejanju po poŠti od anonimnega po šiljatelja paket, v katerem so bili
ukradeni dragulju • • #
V bližini za pad ne 38. ceste v Now Yorku sta živela pred par leti BiH in Selma Berger, ki sta >-i bila vdana v verni ljubezni. —-Kot umetnika, ki sta proizvajala različne plesne in pevske točke, sta bila bolj srednje vrste in že dve leti ata bila brez stalne službe in vsled tega do vr*tu zadolžena. Končno so jima obetali boljši časi. Igrate sta preko d ieva v manjši v« ude vi 11 ih in Selma je rvečer nastopala še v kabaretih, da ne izkoplje na ta na"in iz dolgov. Postajala pa je vedno bolj suha in bleda in pojavil se je tudi sumljiv kašelj. Bill je varčeval 1 vsakim eentom, da spravi skupaj toliko denarja, da bi jo mogel po slati v Colorado-
Nato pa se je lotil njega samega strašen glavobol in brez vednosti iieJrme je k onemu ipecijali.stu. kateremu se je zdel revni človek primeren predmet za duieslovne eksperimente. Onega dne je zdrai nik nhote in nevede izrekel sam »vejo »mrtno obsodbo, ko je povedal Berger ju na kratko in hladnokrvno, da so dnevi njegovega življenja šteti in da bo živel največ ie šest mesecev.
# * *
Kot strela iz jasnega je zadela Berger j a ta novica. Misel na skorajšnjo smrt ga ni mučil«, toliko radi samega sebe. Videl pa je le bledo liee Selme. njene udrte oči in sumljive rdeče pege na njenih licih.
— Imam le majhen prehlad, — mu je rekla po zadnjem napadu kašlja. — To je posledica vlažnega v semena. N	si bom o-U j šal a delo. jjjjllla
Berger pa je dobro vedel, kaj ti bolestni znaki pri nje-
Počasi je še i proii Broadwayti navzdol. S strašno enoličnostjo ga je navdajala neprestano le ena misel: — Jaz moram nkrbeti za Selmo. Ne smem je zapustiti kar tako. Okrevati mora. To sem ji dolžan.
Kako pa naj stori tot Se vedno je tičal v dolgovih in le Šest mesecev življenja je še imel pred sti-boj.
Naenkrat se je znašel pred prodajalno juvelirja. Mehanično se je ozrl v izložbo ter videl dragocene verižice, prstane, zapestnice in drugo- Mislil si je: — Če bi 1-mel le toliko denarja, kolikor je vreden ta nakit. Selma bi lahko živela od obresti.
Izprva je bila to le mimoidoča misel, a Berger se je vedno zopet zalotil pri njej. Pričel je resno razmišljati o tem, kako bi so polastil dela teh dragocenosti.
—	Najmanj petdefiettisoč dolarjev so vredne te stvari. — je mrmral predse. — Sušilo se je prt-magal ter šel naprej, a neodolji-va moč ga je pognala nazaj.
—	Sto vragov! — "e zamrmral.
—	Pa kaj za to? Saj moram vendar umreti! Zakaj bi ne riskiral? <*'e bi le vedel, kako pobegniti s tem nakitom ?
Tedaj pa je začutil pod nogam; votlo bobnenje. Pogledal je iu videl, da stoji na mreži in da predstavlja ta mreža vratca, vodeča v predor podzemeljske železnice.
Naenkrat mu je prišla ideja. —■ Ogledal si je prodajalno in njen položaj ter cesto, vso polno ljudi. Nato pa se je vrnil v svoje stanovanje. — Moram skrbeti zanjo.
—	je rekel. — Zanjo riskiram vst.
# * *
Gledališki okraj ob "veliki beli poti" je bil poln ljudi, ki so iskali zabave. V neskončnih vrstah s«» dvigali v obeh smereh avtomobili. Na poslopjih so blestela velikanska električna reklamna znamenja, pred blagajnami gledališč so se gnetli neštevilni in sredi vsega tega je izvršil Berger vse potrebno za roparski vlom.
Bilo je osem zvečer- Neopazen se je sklonil ter dvignil vrata pred prodajalno juvelirja. Pod vratica jo položil majhen kos lesa, da jih obdrži odprta. Zraven •e postavil rdečo svetilko kot da ie kak delavec označd s tem pr<r-metu nevarno točko.
Berger se je ozrl naokrog. V ljudski množici ni zapazil nobenega. ki bi izgledal kor kak detektiv. in prvi policist je bil dva bloka vstran, kjer je vodil promet. Berger je vedel, kako drzn^ je njegovo podjetje in da je n-speh odvisen le od drznosti in naglice.
—	Mora se mi posrečiti, — je mrmral. — Radi Selme. Jaz moram skrbeti zanjo, predno zapustim ta s vel. . .
Naenkrat pa je bilo čuti velikanski trušč. Neki voznik taksi-kaba ni mogel dosti hitro ustaviti svojega avtomobila in zavozil je r vso naglico v zadnji del nekepu drugega avtomobila.
Zavladala je velikanska zmešnjava. Ljudska množica se je pri«"ela zgrinjati okrog pozorišea nezgo«le. PHhrtol je policist tor skušal potegniti iz avtomobila neko žensko.
Medtem ko je bila pozornost vseh osredotočena na to kolizijo. se je odigrala nekako sto čevlje^ vstran druga tragedija, Berger je z železnim drogom zaprl dvojna vrata juvelirske prodajalne, potegnil nato iz žepa opeko, zavito v papir ter rajdbil izložbeno okno.
Ljudje, ki so prihajali mimo, so videli dolgega, suhega človeka v sivi suknji, s čepico na glavi in dolgim salom, ovitim okrog vrata- V desnici je držal velik revol-ver.	j
—	Nazaj! — je ukazal, — ali P* . - !
CENA NI MERILO KAKOVOSTI
T^ AJ ste vi eden onih kadilcev, ki mislijo, da ni mogoče dobiti za ptimero ceno dobrih turških cigaret?
Če ste, poskušajte HELMAB, Napravljene so iz čistega, 100% turškega tobaka, naprodaj po primerni ceni.
20 Helmar stane nekoliko več kot 20 navadnih cigaret, in z vsako Helmar imate nekajkrati več užitka.
HELMAR so v lepenkastih škat-liah, da se ne lomijo in kruše. Navadne cigarete so v zavojčkih.
ZAPOMNITE SI ŠKATLJO IN
Ogledal si je nakit, ki je bil deloma oškropljen s krvjo ter mislil pri tem na svojo žrtev.
—	To je usoda, — si je mudil. — Mogoče pa bo vendar okreval. Najbrž je poročen in družinski o-če. Kaj pa morem storiti? Svoj načrt moram izvesti radi Selme. (Zdravnik mi je rekel, da imam le še šest mesecev življenja pred seboj. Hitro inoraui delati. Kaj pa. če se ie zmot'.l ? Ni mogoče, preveč slaven zdravnik je.
—	č\idno. da imam toliko denarja sedaj, ko je že skoraj pre-
i [K>zno. Selma bo strašno obupana i ko bom moral pod rušo, a se bo morala potolažiti.
Izlil je votlo, v kateri si je spral rano ter pričel iskati skrivališče za naropani nakit. Tedaj pa je nekdo potrkal na vrata. Berger je hitro vtaknil nakit v žep ter si ogm:l kopalno suknjo.
—	Noter! — je zaklieal.
Počasi so se odprla vrata in
vstopila je debela gospodinja.
—	Ravnokar mi je nekdo telefoniral. — je rekla kot opraviče-vn.lno ter prenehala govoriti. —--Bila je nervozna ter se je pomilovalna ozirala na svojega gostaea. Ker pa je molčal, se je ozrla v drugo smer ter nadaljevala :
—	Na Broadway ju. v bližini 42-cesto, je bil izvršen roparski na pad na juvelirsko prodajalno. .
—	Da. . . kaj hočete? Zakaj mi pripovedujete to?
Gospodinja se je zopet pomilo valno ozrla v Bergerja. Pom i sijala se je. iskala besed, a končno je vendar rekla :
—	Bandit je razbil veliko iz ložbeno šipo. Ropot je prestrašil nekega šoferja, ki je zavozil pri tem v neki drugi avtomobil. Nato je zavozil nadaljni avtomobil v njegov taksi, v katerem je bila vaša Jena. Našli so njen naslov v ročni torbici. BLla je ubita na mestu. Vaša žena je mrtva. . .
Kooperacija — največja pomoč farmerjev.
Farmer ji so mnenja, da je sodelovanje boljše kot pa zakonodaja. Načrt, preiskušen v Georgiji, je izpremnll obubožano občino v eno najbogatejših v deželi. Duh kooperacije se vedno bolj širi.
Poroča John Flynn.
V času. ko poživljajo politični' Zanimiva stran tega je politika farmerji ali pravzaprav farmer-1 bank, da posojajo farmerjem deski politiki dežele kongres, naj jih nar za nakup domače živine. Pe-reši, je prišla iz Georgije povest o torica bank v Turner (»kraju je bi-farmerjth v nekem okraju, ki so la prva, ki je storila to v eeli dr-prenehali obračati se na državno žavi.
zakonodajo s svojimi prošnjami j Mr. Bishop, ki načel j vije Ash-ter se pričeli zanašati izključno le burn sirarni, je izjavil, da niso iz-na svojo lastno moč in iznajdlji- gnbile banke niti enega centa pri vost.	teh posojilih, da nimajo nlkakih
Posledica tega koraka je bila, zaostalih obveznic in da smatrajo da se je izpremenil najprevnejši. domačo živino za prav tako dobro najbolj bankeroten in brezupno1 jamščino kot bombaž, obubožau okraj na jugu, ki je imel le po en pridelek na leto, v teku par let v neodvisen okraj, v katerem opazimo povsod prospe-riteto.	{
Pozorišee tega uspeha je Tur- : ner okraj v Georgiji in način, kako je bilo izvršeno vse. je postal1 na jugu znan kot Turner okrajni Brazilska vrsta rib
načrt.	1
Turner okraj je majhen okraj t v južni Georgiji, ki zavzema oze- j mlje 231 kvadratnih milj. Prebivalcev ima 12.400. Največje mesto, Asliburn, ima 2300 prebivalcev in drugi največji kraj le 530-Okraj je skoro izključno polje-deLski ter je na slabšem stališču kot večina drugih okrajev glede zemlje ter krajevnega položaja.
Turner okraj je nosil proklet-stvo sistema enega pridelka. Bombaž je bil ali duh tega okraja.
Najbolj krvoločna riba na svetu.
imenovana piranha, ki ni vet j a kot naša navadna ščuka, napade odrasle ljudi in domačo žh ino.
Poroča Prosper Buranelli.
Velika kanoa se je pomikala počasi naprej po tihi r eki. Bel človek, v družbi treh Indijancev, je metal iz kanoe trnek ter vlekel vanjo ribe. Te ribe niso bile nič daljše kot navadna ščuka ali postrv. z majhnim grobeem ter debe-
3
BOXES Of lOoflO
Ljudje so se umaknili. Hitro inilieo. Iz te je vzel klobuk, katere-hladnokrvno jc delal Berger. Z! ga je zamenjal za svojo čepico in levico je grabil demantne prsta-. temnomoder šal mesto sivega, ka ne in drugi nakit ter ga basal v
svoj žep. V prodajalni je neki majhen človek vlokel za vrata in vpil: — Držite ga! Neki prodajalec je prihitel k oknu, z revolverjem v tresoči se roki.
j terega je nosil poprej. Tako preoblečen je hitel naprej proti Times Square postaji.
Ravno ko je hotel oditi neki vlak prot^ Grand Central postaji, so zapazili nekateri potniki člove-— Proč! — je zavpil nanj Ber- ka, nosečega levico globoko v že-ger in prodajalec se je umaknil, pu, ko je plezal na leseni peron Komaj minuta je potekla, kar je postaje. Preveč pa se jim je mu-razbil steklo izložbenega okna, dilo da bi mu posvečali kako večin ljudje se še niso popolnoma za- jo pozornost. Berger je ravno privedli, kaj se vrši in nihče ni sto- šel na cesto, ko sta planila na popil bližje.	j stajo dva policista ter vprašala, Berger se ni pomišl jal. IVvignil i če ni kdo videl moža S sivo čepijo vratca v podzemeljski hodnik, ki so bila le par korakov vstran, in še predno je mogel kdo razumeti njegov namen, se je spusti! napol navzdol. Desnico je imel še j vedno- nad vhodom, in takrat se
je prerinil skozi množico detektiv, 7. revolverjem v roki ter xistre lil. —
Leva roka Bergerja je omahnila, a istočasno je z desnico dvakrat ustrelil in detektiv je padel na tla.
Berger je izpustil orožje, zaklenil vrata za seboj ter odhitel po stopnicah navzdol. Levica mu je visela nepremično navzdol, a ni so brigal^ za bolečine ter bežal naprej.
# . •
Krogla mu je predrla roko, a ni ranila kosti ali pretrgala kake večje žive.
— To sem storil za Selmo, — ;e mrmral. — Nikdo me ne sme zalotiti*
Potegnil je iz žepa ročno svetilko ter nadel vdolbino v zidu, kjer je že preje skril majhno cu-
!.*o in sivim šalom, ki je prišel a tračnic na peron. Nihče se ni mogel spomniti, da bi videl takega človeka.
Medtem pa je šel Berger po 42. cesti proti svojemu stanovanju. Navdajal ga je čut zmagoslavja.
— Izvršil sem, kar sem nameraval, — je rekel. — Nakit bom izpremenil v denar in lahko bom skrbel za Selmo.
Nato pa ga je obala slabost in le s težavo je prišel do svojega stanovanja.
Ko je prišel v svojo so1m>. se je Bergel slekel. Rana na roki je nehala krvaveti. Skrbno jo je izmi! v gorki vodi ter jo obvezal z robcem. Rekel si je, da bo moral ob-S»kati zdravnika. Selma venda* ne sme vedeti, kako je dobil to poškodbo. Rekel ji bo, da se je ponesrečil ter ranil na roki- Tudi nakit bo moral spraviti v denar tako, da ne bo Selma ničesar o-pazila in da ne bo vedela, kako je prišel naenkrat do toliko denar-
i»-	.	.x'iljJUSl
Vitka ženska.
Sedaj je moda vitkih žensk. V svojih modnih krilih so kakoi povite, a vendar je ta moda okus* na in lepa ter priprotsta. Da bi se le krila ne podaljšala in ne več. nego so se že! Glede vitkih, pravzaprav suhih in debelih žensk je prinesel neki italijanski list to le sodbo:
Suha žena ima prednost brez vsakega dvoma- Debela ženska napravlja vtis, kakor da je duša potisnjena v z'mnico ali pod po-šito odejo. Debela ženska se sme-se vedno, ona je flegmatična iit skoro apatična. Najrajše sedi ali na pol leži na mehkih stolih, kjer mimo opravlja svojo prebavo. Govori tako sladko, kakor bi se hranila s samimi sladkorčki. Posluša vas z napol zaprtimi očmi ter smeliljaje sledi vašemu govorjenju. Ne vzkipi, se ne vznemirja in ni nervozna. Citajte ji preikras-no pesem, ona se bo smehljala. Pokažite ji prekrasno pokrajino ali marino ob solnčnem zapadu. mesečino ob snegu, sliko, kip — ona se bo smehljala. Pripovedujte ji patetično zgodbo ali grozno tragedijo, popišite ji požar, bitko. . . ona se bo smehljala in samo smehljala. A suha ženska, kako je ta drugačna! Suhe ženske so idealne, ki prevladujejo v vmi-nah. v azurju kakor himne. So se-rafične silhuete, ljubeznive, ki so ostarele v čisti ljubezni in samo ti. Žive samo od čustev in čustva jih izpijejo. Zde se kakor prikazni. katerih se ue more dotakniti. V suhi ženski je življenje jako de-likatno, živčevje, ki vibrira ob najmanjšem vtisu, njihova fantazija je vedno živa. Ekscentrična je tudi. če hočete, toda ima umetniški okus. žrtvuje se junaško, v pozabljenju same sebe gre tako daleč, da živi in umrje za svoje ideale- Samo egoisti so zlobni, sn ha ženska ne more biti nikoli ab solutno zlobna — Ali ni bU do-tičnik. ki je to plsaL čez glavo zaljubljen bas — v tako suho žensko. da je samo v takih videl vse vrline?
seJAZL NAROČAJTE 88 KA •GLAS HABODA', HAJVSČJI 8L0VZK8KI DNEVNIK V ZmTJtMMm DK2AVAH.
lim telesom. Te ribe pa so strašno Padanje cen bombaža po vojni ter j krvoločne in grizle so les kanoe ter mreč je zdrobila okraj v finanč-1 skušale doseči roko, če jo je kdo nem oziru. Pred dvomi leti je bil j iztegnil iz čolna-farmer tega okraja finančno in j Te ribe so slavne in obenem zlo-duševno bankeroten.	| plasne jvranhas ali ljudžrske ribe
V okraju pa je bil en mož, ki je spoznal zlo ter vede.l za od pomoč. Bil je to urednik okrajne<r> lista. Pridobil je za svoj načrt vodilnega bankirja okraja in ta dva sta sklicala skupaj trgovce okraja ter rekla :
—	Trgovci tega okraja ne morejo živeti ter obstajati brez far-merja. Farme okraja so pa uničene, obubožane. Naš okraj je bankeroten. Ka'j hočemo storiti v tem pogledu i
Napotiti moramo farmerje, da izdatno skrčijo površino, posejano z bombažem. Nato jih moramo pregovoriti, da posejejo na ta način oproščene -«kre s krmilnimi pridelki. Turner okraj ima slafoo zemljo in ti pridelki bodo ubogi ter jih bo težko spraviti na trg. Vsled tega moramo ustvariti trg za te pridelke na farmah samih. Vsled tega morajo spravit o farmerji na svoje farme krave, prašiče in perutnino.
—	Farmerji pa nimajo denarja, da bi si kupili semena, krave, prašiče ter perutnino. Vsled tega moramo vsi prispevati ter dati na razpolago denar in pet. bank okraja mora pomagati.
—	Nato moramo vsi skupaj postaviti sirarno in mlekarno v Asli-burn, v katero bodo vozili farmerji svoje mleko in izpopolniti moramo organizaijo za prodajo tf-ga, kar ima farmer naprodaj. Mi vsi, bankit^ji, trgovci in farmerji tega okraja moramo držati skupaj kot en mož. Ustvariti moramo vsled tega veliko družabništvo, da napravimo farmerja dobrostoje-čim.
Vse to zveni zelo enostavno in priprosto. Kavno tega pa v splošnem nočejo storiti farmerji dcž<*-le. Da je to dejstvo odgovorno /a zadrege, v katerih se nahajajo farmerji, je razvidno iz tega. kar se je pripetilo prebivalcem Tumor okraja, kakorhitro so prestavili svoj program v dejstvo.
Učinek lahko pojasnimo z eno stavnim ugotovilom, da je bil načrt skrajno uspešen in da se je v dveh letih okraj izpremenil iz ban-kerotne občine v eno najbplj pro-cvitajočih se v celi deželi. Načrt je potegnil farmerja iz večnih dolgov ter mu pokazal, kako je mogoče napraviti farmerstvo dobička-nosnim.
Načrt je nadalje povečal dobičke trgovcev in bank. Iz vseh delov juga pa so bili nato poslani komiteji v okraj, da prouče metode ter jih prilagodijo svojim lastnim potrebam.
.........._
_____
iz reke Amazonas, mogoče najbolj krvoločne živali na celem svetu.
Beli mož je bil Arthur S. Fisher. ki je odpotoval v Južno Ameriko, da nabere več eksemplarjev teh rib za muzeje in da napravi kino-slike, predstavljajoče njih življenske navade.
Ta ljudžrska riba jo dolgo časa predstavljala skrivnost. Krožile so številne povesti, kako so te ribe napadle in požrle številne brazilske Indijance, katere so zalotile v vodi.
Pokojni predsednik Roosevelt je bil tekom svojega južnoameriškega raziskovalnega potovanja priča nevrjetne drznosti in krvoločnosti teh rib, katero je na živahen način opisal a* svoji knjigi: "Trough the Brazilian Wilderness".
fte vedno pa so ostale te ribe le malo znane. 0 njih načinu življenja so krožile vsakovrstne vesti, a manjkalo je primernih znanstvenih podatkov, temelječih na dejanskem proučevanju In. raziskovanju.
Sedaj pa je prišla klno-kamera ter razkrila skrivnosti tega ribjega ljudožroa. Ali je piranha res tako krvoločna kot so jo dosedaj opisovali T
Po reki navzdol je prišel na£ Indijanec v svoji kanoi. Ni bil dovolj pazljiv. Kanoa se je preobrnila in mož je padel v vodo. Takoj ga je napadla velikanska množica piranha-rib. Nebroj ostrih zob se je zapičilo v njop-ovo telo, ko je priplaval s pomočjo rok na površje. Tolkel je krog sebe v blaznem strahu, ko so mu krvoločne živali trjrale koščke mesa s telesa, Voda se je izpremcirla v rdeče pene. Obupno je plaval Indijanec- Sedaj mu je zmanjkalo enega prsta na rotki, sedaj na nogi. Ena riba je skočila iz vode ter zasadila svoje ostre zobe v njegov vrat. Na smrt obsojeni plavač jo je odtrgal. Njegova kri je pordečila vodo na več jardov naokrog. Nadaljne riibe so se lotile njegovega nezavarovanega trebuha. Krčevito boreče in zvijajoče se telo Indijanca je koneč-no padalo proti dnu reke. kjer so krvoločne ribe zaključile svojo gostijo.
Imamo slučaje, ko so našli okostnjake, popolnoma oblečene v obleke, katere so nosila žrtve. Piranha ne zagrabi namreč nikdar blaga ter se loti telesa žrtve skozi odprtine. Žrtve ne zaptisti, dokler ni oglodana slehrna kost.
__________
fSUAS NARODA. 23. NOV. 1923
Neodkrite in nepreiskane pokrajine sveta.
Kljub ▼sem modernim siedztvom so ostala obširna osemlja sveta se vedno nepreiskana ter takor ekcč nerazkrtta. — Deviška ozemlja v Afriki, Aziji in Ameriki čakajo na raziskovalce. — Romantika je izginila.
V naaem burnem dvajsetem sto-j raziskan, vsaj površno, soglasno let ju pozabi človek le prerad. da j s Herbert om I>angom, ki je izve-je na »vetu ie vedno dosti mest denec glede Afrike, in krajev, katerih ni obiskal ke' — Tam je vedno nekaj norega, noben za.«tof>nrk belega plemena.! — dostavil. — a sorazmerno le
DnAčaust.
Svet postaja vedno slabši.
Angleški umetnik pravi, da postaja svet vedno bolj grd in da so ženske krive tega. — Moderne lanske so baje sužnje barbarskih krojev.
Skriti kotički sveta izvajajo se
vedno oivo romantično privlačno silo, ki je po vedla koli k ista«! or je preko Atlantika, Pearvja na Severni te^aj in na stotine slavnih raziskovalcev v nepoznane dele HTrta. V času, ko se znanost globoko poglablja v skrivnosti materije in ko so nova mehanična čuda vsakdanja prikazen, najdetno ie vedno obsežna ozemlja primitivnega sveta nedotaknjena, prav kot m bila od prieetk« stvarstva Pred nedavnim eawnn je prišel v newyoriko pristanišče majhen čoln, in krmar tega čolna, mlad Francoz, je izjavil, tla je tvegal Mvoje življenje ter napravil pot 3000 rail j le radi "ijMisa". Skoraj vsak dan poročajo listi o odhodu ali prihodu kake raziskovalne skupine, pogosto obložene z dragocenim znanstvenim piemom. Dočini ee navadni svet muči in trapi v boju za obstanek, je še vedno dost* ljudi, ki zapuste vse ter odidejo % nepoznano.
Treba pa je seveda priznati, da ima vse pustolovstvo v modernem č&au praktične svrhe. Kjer so nekoč ljudje iskali vrelec mladosti ter reke polne zlata, iščejo sedaj petrolejsk« sklaJe ter sledove pi* votnega življenja, še predno človek zavladal iia tem planetu. Predvsem pa iščejo prvotne sledove človeka samega.
Skoraj ga ni količkaj večjega ozemlja na svetu, o katerem bi s** ne glasilo, da obstaja tam petrolej. V trenutku, ko postanejo poročila verjetna, imajo veliki petrolejki t rust i že. svoje ljudi na licu mesta.
Resnični razkritelji nepoznanih ozemelj pa so znanstveniki. Ti preobračajo zemeljsko skorjo v najbolj oddaljenih kotičkih sveta ter najdejo n<-pobitne sledove plemen
ki obstajala poprej. - ljudi in
živali in mogoče tudi kakih polljudi. Včasih najdejo tudi kako živo stvar, ki pomaga pri sestavi teorije o stvarstvu-
Lzvanredno zanimivo dejstvo je da imamo skoro pred svojimi vratni i najbrž največje nnpre iskano ozemlje na svetu, namreč gornji baz in Amazonas reke. Pogled 71a zemljevid bo prepričal vsakega, da je to ozemlje le megleno označeno in večiua zemljevidov kaže le glavni tok reke in par pritokov. Med temi dotoki in v ozadju pa leži obiirno ozemlje, ki je tako malo znano, da nudi zanimivo polje t\ špekulacije. Številni beli mrsje so šli po teh rekah navzgor ter prodrli v bližnja ozemlja in mnogi t?h se niso nikdar več po. •vrnili. Ob vodnih črtah, posebno ob glavni reki sami, imajo preku-povalei gumija svoje postojanke. Lahko pa gremo le deset milj od rodne poti v katerokoli smer, in mirno smemo reči, da ni stal na dotičnem mestu še nikdar poprej noben bel človek.
J>r. WLssIer, elan Ameriškega naravoslovnega muzeja, je rekel, da vsebuje to ozemlje brez dvoma številne dragocene stvari, ki bodo pomagale pri preiskavi razvoja življenja ria tm planetu. Ne veruje pa, da bi se našlo v tem prostranem ozemlju predagodo-vinska bitja kot dinozavre in mamute.
Ostali del južnoameriškega kon tinmta je večinoma raziskan, vsaj zadostno, da se pozna v splošnem njega rastlinsko in živalsko življenje. Dosti tega ozemlja pa Se v»dno obetaj a iz primitivne divjine. v kateri šive le Indijanci, s par velikimi plantažami ob rekah.
"Najtemnejša Afrika" je »raz ki je tako vtisnjen v domišljijo da vzbuja spomine na Stanlevja Plred duševnimi očmi zagledamo neštete milje močvirja in džungle, dirje domačine, roparske živali m nebroj nevarnosti na vseh rfraneh. Vse te je resfnfa*> glede ki zapusti glavno cesto, v splošnem je bil kontinent dobro
majhni deli niso bili še preiskani. Največje tako ozemlje je v francoski zapadni Afriki, kjer sega od meje Libije na iztoku pa proti zapadneinu koncu. Tam se nahaja velika Sahara, o katedri vemo le še malo.
V belgijskem Kongu je tudi še precej ozemelj, ki so tako malo poznana, da so skoro neraziskana. Eno teh ozemelj se pričenja ob južni meji belgijskega Konga tei sega v angleško Rode-zijo- Čeprav je ta dežela precej dobro znana, k^r so jo obiskale različne skupine belih ljudi, so našli tam pred kratkim najbogatejše sklade bakra na vsem svetu. Kmalu nato so našli tam najstarejše okostje, k' je znano veti i, namreč Homo Rho-densiensLs in v zadnjem času so
O dedienosti imajo dandanes že veliko literaturo. Včasih so se dedienosti smejali. Šele poskusi z prahom in drugim sočivjem, — drevjem in raznimi živalmi so prinesli več jasnosti tudi o dedič-
nosti med ljudmi. Podeduje se du- London, Anglija, 20. novembra, ševne in telesne lastnosti žal, da i z vsakim dnem postaja naš stari največkrat slabe lastnostii Naj-: g^ ^ ^ ^ m tega ^ krjve večkrat preskakuje dedičnost o;l ženske.
pradeda na očeta ali od deda na To je mnenje C. R. Nevmsona, vnuka ; bližnja dedičnost od oče-«s,jajnega mladega angleškega ta na sina ali od matere na hčer iunetnika, ki je prepričan, da je je redkejša. Nič redkega ni, da se daDes	doS!ti ^ kot je ba
v rodbinah podedujejo abnormi- pred dva tiso- leti
Pesnik in vreme.
Nevinson črpa svoje izjave iz modernih tirad proti neponižnim modernim krojem.
— Skromnost je različne oblike soglasno z vero, podnebjem in
tete. Tako so naprimer obitelji, katerih imajo člani po več prstov na rokah ali nogah. Včasih ima kako deite šest prstov, bodisi da je šesti prst docela razvit ali le deloma. Včasih imajo vsi člani' l£>bo "in vsled tega*je nemogoče familije po šest prstov, včasih pa J ustanoviti splošen standard. — le i>osamezniki. Dandanes dajejo j praTj Nevimson.
roditelji šesti prst operirati otro- To	kot nekaka obramba
ku takoj v mladosti. Včasih se za j moderne ženske, a treba je slišati take pojave niso brigali. Tako je ■ vse Nevinsonove nazore, da si imel celo kralj Karel VII. Šved- moremo kvariti sodbo o njih. ski po šest prstov na nogah, kar j _ v sedanjih časih, ko ne ob-ga je pri hoji oviralo in je moral' taja ^kaka individualnost v nositi posebne čevlje.	j 0bleki, je sploh nemogoče soditi o
Tudi dolžina teles jc dediČna.
razkriii tam največji sklad radijske rude. Vse to so našli v sorazmerno majhnem okraju, če vzamemo v postev Afriko kol tako. Iz tega lahko sklepamo, da je Af lika še vedno polna stvari, o ka terih ne vemo ničesar, čeprav je kontinent v splošnem raziskan.
Kurator Lang je izjavil nadalje da je našla neka ekspedicija mu žeja pred kratkim novo vrsto opie in sicer v zapadnem delu belgij vkega Konga.
Kdorkoli je obiskal naravoslov ni muzej v New Yorku. je stal 7 začudenjem pred okostjem veli kega dinozavra ter mislil na dne ve, ko so ti velikanski repi mahal' naokrog ter se pomikala ogromn? trupla skozi bujno rastlinstvo. Tako razmišljanje daje človeku prijeten občutek, da leži več mi lijonov let med nami in temi zvermi. V Afriki pa so naši i okostnjake dinozavrov, 'ki so trikrat tako veliki kot največji v muzeju, ki meri šestdeset čevljev.
Evropa je seveda odprta knjiga a v Aziji je še vedno več zapečatenih strani. Valdemar Jaehelson kurator petrograjske^ra muzeja, je eden glavnih poznavalcev Azije.
— V Aziji je par obširnih ozo melj, ki so tako malo znana, da jih lahko imenujemo neraziskana. — je rekel. — Jaz ne pravim, da 111 bilo še nobenega belega človeka v teh ozemljih, vendar pa so prak tično deviška polja za znanstvelika in predvsem za proučevale* izijskib plemen. Življenje se je irez dvoma najprej pojavilo v A ziji in prepričan sem, da bomo našli tam sledove prvega človeka Najmanj raziskani del Kitajske leži med Ala Šan pogorjem ter severno mejo Tibeta. Ta zadnja ležela je postala precej dobro poznana v zadnjih par letih. Gobi puščava, kjer »o na&li jajca dmo zavrov, bo razkrila nadaljae važne znanstvene podatke, a je ne moretno imenovati neraziskane. Skorc cela sibirska obal je dobro znana, a v prejšnje dele, mejoce na I"hot>»ko morje, je znanost 'ko-maj prodrla.
V Mali Aziji in Indo-Avstralij5 je več divjih prostorov in par teh je še neraziskanih- Tako pravi dr Raven, ki je bil tam na raziskova njih.
— Nekaj navadnega je priti > vasi v notranjost dežele, kjer niso videli še nobenega belega človeka — je rakel, — čprav so že dolgo vrsto let pločevali davke belim zavojevalcem. Davke kolektajo n radniki - domačini. Človek ima čuden občutek, če zrejo domačini nanj kot na brtje iz drugega sve ta. Mislim, da ni bolj divjih pro štorov na svetu kot so oddaljen deli Nove Gvineje, posebno okrog Snežnih gor ob severno iztočni o-bali. Te gore so visoke do 18.000 čevljev ter so še neraziskane. Par raziskovalcev je dospelo do teh go ra. a radi sovražnih domačinov težkoč transporta, višine ter iz te ga izviraj oče ga mraza ni nihče (r stal tako dolgo, da bi mogel priče ti z raziskovanji. Neki oddelek, k je prišel v te gorex je sporočil, da
V Orijentu žive izredni doigmi. Neki Hasan Ali je imel sinove, ki so bili dva in pol in po dva in tri-četrt metra visoki. Druge obitelji se odlikujejo z dolgoživnostjo. — Anglež Paar Tomaž, oče Katarine. žene Henrika VIII. je dočakal 152, njegov sin 113, njegov vnuk 109. njegov pravnuk Robert pa 124 let.
Banketi v starih časih.
Prirejanje bankeitov uglednim osebam in gostom ni običaj najnovejšega časa. Ko je došel kralj ali vojvoda v mesto, kjer so ga ^po^tovali, so prebivalci priredili svečan sprejem in razkošen banket- To je še danes običaj, samo kakšna je razlika ! Dandanes sta- nja. nejo banketi tiso«ee in tisoče, po-sebno če se plačajo iz državne blagajne. Nekdaj je bilo vse drugače :n evo primera: V nekem starem 'rancoskem mestu v Normandiji e bil prirejen sijajen banket kraju Francu I. Račun tega banket ie ostal v občinskem arhivu in f/ ljega se vidi: Snedli so 18-1 krn-r. 12 kruhov je stalo dva mar-aša (10 centimov). dva ovna po G mnrjašcv komad, šest tort po ri mar jase komad, štiri kflogra me svinjine po dva mariaša kilogram. veeje število petelinov, rac. erebic in druge perutnine. Seveda se je na banketu tudi pilo, in bijoča je bila le prvovrstna. Glavno je. da se je plačalo za oni ban ket. na katerem je bil kralj ter njevo spremstvo in vsi ugledni ljudje iz mesta in okolice, le 34 rankov in 80 eentimonr.
Naš Prešeren je sicer pel, da "Kdor govoriti kaj ne ve, on vreme hvaP ali toži," vendar je znano. da niso se samo navadni Zemljani pritoževali nad vremenom baje odkar svet stoji, ampak so tudi prosvitljeni duhovi počastili vreme s tem, da so govorili mnogo o njem. Največji dtih vseh Nemcev, mojster Goethe, je primerjal zračno elasciteto z moralno elas-citeto človeškega duha. Naljubši letni čas je bil Goetheju poletje. V nekem pismu na Herderja je vprašali: — Kako se more živeti, ko je barometer nizek in je pokrajina brezbarvna ? — Schiller ju pa je tudi pisal nekoč, da more le v poletju najti potrebno veselje in razpoloženje za delo. kar mu docela nedostaje v slabem letnem času. Njegovo razpoloženje je bilo posebno odvisno od solnca;. njegovo globoko hrepenenje po svetlobi in toploti ter vroča želja
ameriško nevesto.
Bolgarski kralj Boris hoče priti v Ameriko, da si tnkaj poišče nevesto, a romunska kraljica h oče vprizoriti slično potovanje, da iibriše eventuelno dober vtis, katerega bi napravil Boris.
. 9	. . 11
Poroča B. in sley-Casper.
Prvikrat v zgodovini namerava resničen kralj obiskati Ameriko v namenu, da odvede s seboj Amerikanko kot nevesto in kraljico.
Bolgarski kralj je prvi dejanski vladajoči monarh, ki je objavil tak svoj namen. Obiskati hoče Ameriko tekom naslednjih pat mesecev.
Že lausko leto se je oficijelno objavilo iz Sofije, da namerava kralj obiskati Ameriko. Ministrski predsednik Stambolijski, voditelj agrarne stranke ter velik sovražnik kralja, pa ni hotel dati Borisu dovoljenja^ da odpotuje iz dežele-
Stambolijski je ob onem času
po jugu je izvirala gotovo iz dej-1 nameraval ustanoviti republiko, stva. da se telesno ni dobro po-, a on in njegovi tovariši se niso u-eutil v severnem vlažnem zraku.' pali preveč javno žaliti javne g,.
značaju ženske, ee pogleda človek njeno obleko, — pravi mlad umetnik.
—	i^e večja pa postane napaka, če človek domneva, da je moralnost te ali one dobe zajamčena od krojev, katere 'so nosili ljudje, živeči v oni dobi.
—	Moderna obleka ne razkriva nikake nemoraino&ti, pač pa je nasprotno popolnoma barbarska. Pri ženskah ne prevladuje več okus in njih edini standard je oni vrednosti, — ne umetniške vred -nosti. katere sploh ne morejo razumeti, temveč enostavne denarne vrednosti.
—	V današnjih časih imamo le enoličnof-t srednje vrednosti, ki je posledica želje milijonov žensk, da na način op;.ce posnemajo to. kar je baje "moderna", mesto da bi ra-zvile umetnost samoizraža-
Nenavadno občutljiv je bil Goethe tudi ob izpreanemibi zračnega tlaka. — Pri visokem stanju barometra delam vse lažje nego ko je barometer nizek. — Tako je dejal in njegov hišni zdravnik je pisal nekoč: — Svetloba in toplota sta bili zanj neobhodno potrebni, ko je stal barometer visoko, se je počutil najbolje. Zimo je mrzil in večkrat je dejal v šali: Človek bi se v poznem poletju najrajši obesil, ko bi si mogel prav predstaviti vso grdobo zime. — Mnogo se je Goethe zanašal na barometer, da vsa menjava vremena se mu je zdelo, da je odvisna le od barometra in ne nasprotno- Goethe je enkrat eelo resno nastopil kakor vremenski prerok. Tako pripoveduje naprimer Madžar —
mnenja, ki je bilo vedno za mla rega kralja. Stambolijski se j»'
Na lausannski konferenci so prosili bolgarski zastopniki za izhod na morje, ki jim je bil obljubljen, a ničesar ni prišlo iz tega.
Zgodovina kraljice Marije proti bolgarskemu kralju pa sega še dalje v preteklost. Boris bi bil danes zet kraljice Marije, če bi slo po volji romunskega kralja, ne pa kraljice pri določitvi bodočega moža princesinje.
Bolgarski kralj Ferdinand, ki živi sedaj v izgnanstvu, se je sestal z romunskim kraljem, in na tem sestanku se je formalno sklenilo zaroko med Borisom in romunsko prineezinjo Elizabeto.
Svetovna vojna pa je zmedla vse tozadevne račune, kajti obe deželi sta bili v vojni v sovražnih taborih in dogovor je postal za-raditega neveljaven ?n tudi nemogoč.
Kralj Boris je zelo priljubljen
bal, da bo narod zahteval povra-,ter vesten monarh, ki nima za se-tek kralja v slučaju, da bi odpo-tb°j nikake škandalozne zgodovi-toval in da bi moral nato on spre- ne kot veČina drugih vladarjev, jeti pogoje, diktirane od kralja, j v sorodu je s španskim kraljem
ter eelo z burbonsko vladarsko družino.
S cmokom se je zadušila.
S'ir?kinji Mariji Čeke v Dolg* v Prekmirrjn 5e P™ j^di obtt-'"-al cmok v grlu Zadušila se je lir.b takojšnji zidrav. pomoči.
Ženske srednjih razredov, ki so v sakem oziru ugledne, so prave sužnje takozvane konvencije.
—	Služkinje, igralke, za«topn> ce profesijonalnth slojev in žene iz srednjih stanov se oblačijo soglasno s predpisano modo, v kolikor jim pač dovoljujejo denarna sredstva. Moralnost in okus jih ne ovirata, jim ne pomagata ter sploh ne prideta vpoštev. Bedasto je vsled tega domnevati, da je prišel val nemoralnosti nad t-o ali ono deželo, če nosijo ženske vseh stanov takozvane "drzne*' kroje ali da je nastopila doba skrajne moralnosti, če zaide moda v drugi eikstrem.
Razmere v -današnjih dneh olaj šajo ženskam po opičje posne-1. mati svoje tovarišice- Nimajo niti inteligence, niti eaieržije, da bi bile originalne.
—	Dokler ne bodo ljudje spoznali, da ni lepota vprašanje cene, temveč okusa, bomo morali prenašati enoličnost povprečnosti in to je vse, kar je dosegla demokracija. To je takozva-ni čredni
Stambolijski pa je bil strmo-glavljen in ubit, in stranka kapitalistov, sestavljena iz prijateljev Borisa, vlada sedaj Bolgarski. — Novi kabinet kralja dela v njegovem interesu. Po zaključenih volitvah bo Boris lahko izvršil svoj načrt ter odpotoval v Ameriko.
Načrte kralja Borisa pa skuša preprečiti romunska kralj ie a Marija, ki že dolgo vrsto let ribari v političnem morju. Kraljica Marija, ki je zelo premetena ter lepa ženska, hoče zagotoviti od stri-
sojen,
Ferjentsek, da se je nekoS poslav-1 ca Sama pričanje Grške, kjer
ljal od Goetheja^ ki mu je rekel: — Malo prej sem vam nasvetoval, naj greste v Weimar, sedaj vam to odsvetujem, ker bo nevihta. — Ferjentsek je opomnil, da je to izključeno, saj je vendar najlepši!
Na Dunaju se je pred kratkim vršila razprava proti nekemu mladeniču, ki si je v samomorilnem namenu pognal kroglo v prsa in sicer je bil obtožen, ker ni imel — orožnega lista- Obtoženi je poletni Karel Helbig, po poklicu zastopnik. Stanoval je pri svoji materi. Kadi domaČih prepirov je sklenil končati svoje življenje, kar je dne
je našel sledove velike parkijaste živali, slične govedi. Mi vemo, da so take živali tam, a doslej jih še ni zagledalo oko belega človeka.
—	Ali je mogoče, da obstajajo že sedaj v Novi Gvineji in drugih malajskih otokih velike živali, kt so drugod izumrle T
—	To je komaj mogoče, — je odvrnil Raven, — in prav gotovo ni v gorah velikih plezavcev, ki so živeli v nizkih gorskih prostorih. Nekakih okostnjakom niso na-ili v tem ozemlju in najbolj važni prispevek je -bil oipičji človek z Jave, eden takozvanih členov v verigi evolucije.
—	Otok Celebes je nadaljm drv ji prostor in notranjost Bornea je najbrž še bolj divja. Številni ta-mošnji domačini so imeli manj stika z belimi ljudmi kot prebivalci Centralne Afrike. Nobenega sledu pa ni o velikih bitjih iz sive preteklosti Cek> domače legende ne omenjajo takih bitij, in to nudi izvrsten dokaz, da niso obstojala. Povsem mirno lahko rečemo da ao vsi dinozavri mrtvi, z mast a-doni in drugimi velikimi zvermi vred.
vlada njena najstarejša hči Elizabeta, a predvsem hoče s svojim lastnim obiskom v Ameriki uničiti katerikoli dober vtis, katerega 12. junija tudi skušal izvesti. Pobi mogoče napravil kralj Boris. 1 gnal si je kroglo v prsa, vendar se-........... Kraljica Marija ima dosti vzro- ■ je zdravnikom posrečilo, da so
dan z jasnim sinjim nebom in naj- • ka <]a po&kusi
uničiti prizadeva-' mu rešili življenje. Ko je zapustil lepšim solncem. Goethe je ostal' nja kra]ja	y Ameriki Ko ; bolllico, je dobil obtožnico, v ka-
šo sestavljali v Parizu mirovne; teri je bilo navedeno, da je skusal pogoje, so Združene države pro- izvršiti samomor s samokresom, testirade proti stro-gosti mirovnt ne da bi imel za to orožni list. — pogodbe v Neuilly, ki je prisili- Obtoženi je pri obravnavi izjavil, la Bolgarsko izročki Tracijo Gr- da naj mu verjamejo, da ob času. . ški. Izročena pa je bila Grški ko je nosil samomorilne namen?, nesljivosti barometra. Tako pn-;kljub predsedniku WilsoDUt ki m!ni mism na to. da si najpreje napoveduje nadvojvodmja Lujiza, 1.1 h<>tel priznat.	vWle in adi ,)avi OPOini list, katerega najbrže 1828.: - Goethe, zagovornik ba-iminlstr^;ja Harding-Ooolidge je! tudi ne bi dobil. Na življenju mu
zavzela isto stališče, čeprav je bi- j itak ni bilo nič ležeče in nikoli ni la Grška prisiljena izročiti iztofi ' imel slutnje, da se bo moral kasno Tracijo zmagoviti Turčiji. ! neje zagovarjati za to, da se je Ameriška vlada trdi, da pri^a-1 hotel brez oblastnega dovoljenja da Tracija Bolgarski in da ne bo ustreliti. Sodnik je obsodil nepre-nikdar miru na Balkanu, dokler vidnega kandidata smrt; na 20. ne bo to ozemlje v bolgarskih ro- 000 kron globe in mu je bilo ofo-kah.	J enem orožje zaplenjeno-
pri svojem mnenju in gost je od-še lzačuden nad takim vremenskim prerokovanjem. Sel je v Weimar, zajela ga je res nevihta in bil je premočen 'do kože. Seveda so tudi pesniku vstajali dvomi o za-
rcwnetra, začenja dvomiti o njegovi zanesljivosti in si ne zna razlagati njegovega dviganja in padanja, — In enkrat je pesnik razjarjen vzkliknil: — Atmosfera, ta stara koketa, afektira redni svoj tok, a se udaja prvemu vetru. — V takem razpoloženju je prišel do zaključka, da človek ni še do-rastel meteorologiji in da so vsa njegova raziskovanja in trud zaman. V resnici pa ni Goethe nikoli izgubil vere v meteorologi jo. — Mi smo zato tu, da opazujemo pri-rodo. — Po njegovem prizadevanju so se na Nemškem ustanovile
nagon v svoji najhujši obliki, — P™ vremensko-poročevalne po-suženjsko oboževanje materija-? staje. Posvečal se je posebno stu-lizma Svet je danes grši kot jel^iju raznih oblik oblakov m lie-bil pred dva tisoč leti Mi smoth^nih *>arv- katere 80	v
bolj oddaljeni od iepote kot smo bili kedaj poprej.
V tem, kar pravi mladi angleški umetnik, tiči dosti resnice, ki velja prav posebno za Ameriko.
Is Carigrada.
njegovih dnevnikih. Vsa ta opazovanja so oplodila njegovo pesniško ustvarjanje in v velikem Številu njegovih pesmi so prekrasna opazovanja prirode.
BOŽIČ,
čas lepih spominov je pred durmi!
Pri odhodu francoskega vojažt va so se odigravali na morskem bregu hrupni prizori s strani raznih Grkinj in Armenk, ki so pri-He tja v svojih žalnih oblekah poslovit se od svojih francoskih zaročencev. Plakale so reve ter kričale ter je imela turška poilicija.ž njimi mnogo posla, da niso kar popadale v morje. — Več turških gospa se je udeležilo 19. oktobra velikega plesa, ki se je vršil v neki dobrodelni namen in ga je priredil vojaški poveljnik v mestu. Na ples je prišla tudi inozemska kolonija. Pravijo, da bodo mogle turške žene tudi v kratkem nastopili na gledaliiken odra.
Pijanci na pokopališču.
Na svetih dan okoli 4. popoldne se je pr'umhal a na pokopa-lVšče k sv. Krištofu v Ljubljani tclpa pijancev, Id .<» ipriceli izza-vati mhrne obiskoval ee grobišea. V spojim vinskem navdušenju ni-*o imeh respekta niti pred veličanstvom smrti in bi bilo prišlo celo do pretepe, ce jih ne bi odstranilo par <mergičnih mož. Ko so bili vsi zopet na cesti, so se nekoliko pomirili ter nato ods'i v neko gostilno, kjer so nadaljevali * prepirom, ki se je kmalu razvil v splošen pretep.

Uljudnost so označili kot umetno dobro naravo, a zdi se nam bolj primerno reči, da je dobra naravia narsrrna uljodnMt.
A praznik vzbuja pri vsakemu dolžnost, da se s kakim denarnem darilom spomni svojih sorodnikov, prijateljev in znancev v stari domovini, kjer je vsak še tako mali dar s hvaležnostjo in veseljem sprejet.
Ako hočete, da bodo taka darila pravočasno in v redu dostavljena, pošljite jih potom znane —
Frank Sakser State Bank
82 CortUndt Street : New York, N. Y.
Dobra postrežba ssjamceaa! GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE v
... -v	•	-
! - .-.--Si. ggs sjji ssgp

QLAB NARODA, 23. SOV. 1923
Na Bledu.
Pove«. — Spisal Rado (Xedaljcvanje.)
Dr^li
tvič, * pr,

gozd
praktično dekle vzame na inifvfa, da. je preskrb-
m> na pnjaaeii raz- ljenc
<ilcb ko pod nami je' "In na groin cvete druga roki kotlini wnlo Biejsko je- a" , je dejal doktor Jurmac.
l*-p veUkSMki wurkgtl. "Tudi moja ljubezen cvHf, o u za i lini*. ifora za jruru 'kaofrfi. cvet* r«ln« nanovo, ka i..?!* m vrp^-nijala. da bi vi- kor žlahtni špargfelj. po-u-bno pa več n.wvoTf lepote. Nad J* ntoiatu puintlitl, da evete me->r> \t- \ urnim I tuintajn Uh MPT* maja! in utcja zvestoba je
ZANIMIVI M KORISTNI PODATKI
iFgrt^n Lir.put* Icformitutn 9*r»ice — Jucoc'uv Bureau.)
I d.ra: • "'.arji	Kuhali
V dol mi je bWeia miada dk'*t sji^ n*»J iflfti« tuf-Bicd ffMon in jo. Vi-v^lrini je p al plaitai^-i.
UKtmn^Jia.
si, kakor ;»etelin~*, je emaksje tculmjdb Ovnovka.
'' H ms.mu: kakor golobček. Pe-! I n mi n«* zdi nk- kaj pcipra-
Spoznavajte sinjo dnrio!
Severna Dakota je skoro sedemkrat tako velika kot država New Jersey. pok! rug i krat tako velika kot država New York, a prebivalstvo Severne Dakote znaša le etr> petino prebivalstva države New -Jersey ter eno Šest-V takih ijrrah *e razvija, imisel • naj,-hio prtrbival-rtva New York* j sodelovanja. Na i »Tališču se otrok f C-^prav lahko poljedelsko ozemlje
___ nauči načel pravega športa in — Severne Dakote podpira in vzdr-
Dasi rusko poljedelstvo še ^ J P^^ti. Ona	pri ka- iuie pr.bivalst™ dletih mil.jo
daleč ne do^ga predvojnega pri-'^	^	nov ljudi.
Preporod ruskega poljedelstva.
' V skupinskih igrah Treba uvaže-' vati tudi pravice drugih igralcem.
itekia k i strani Kjer ven za 1 »po primero zakonske zve-
tt«zala Jelovica, prednja «tra-udovit ofa Kras-i svoje mra ie pr»»ce ob Mrctii. m • odrini. Na Itxtn n*-l«u je ie ' jlkmI* točna
•»	o tirtiolVfa utojega *rea'
M' ji ljub- z« d> 'tin- je čimdaije
L3i a.
oirl"-t»n' u«*
ne? cika dekla, b Žalibog je hi! v r im polno grdi malo ozirii h ubi#»i:« dane k »»tri. prša
a!lt«s>, z.*tti*> <i, pucut-L-katt, uia -t« «i papir in razbite slek!en,.e** j* kvarile prijetni !»o p:ba*i; oblekli -»ur* aopet siiknje.	i
"-<*r.<tuo j*-, d.i j«- t t)e«-, Anirb-ž. jm vi mttmrn-J. na lepoto sianreeskih jvlanin", je dejal 1 ialeiMIVie.
" Doume IB »e ziia prav črnit, -vojine'*, te ftlvruil d rkt' r Za!o-kar. "Še dandaii«-*. j" mn-c" <»uii-
in hujša, tdrav krokodil.*' Mciki .
prav

zmaga.
Nadalje »e šolska tHovalba briga tu3i za zdravje otroka. PtJaga
deLka. se vendar začenjajo pojavljati znaki, da se vrača nazaj kot 1 akt or v svetovni trgovini poljskih
ka prihaja poljedelski depart- ^~~ ~™ ment Združenih držav na podla-
Severna Dakota proizvede ean o^mim spomladanske pšenice. Severna I>akota ima ttidi pet-
produktov: do tega zaključ-	pozornost na pralobivanje sto mUijonov ton premoga pod
rihaja poljedelski depart-	navad, -[svojo rušo. torej največji sklad
Shakespearjev Hamlet na boljše-viškem odru.
V ?rlt^lališ.*u v M- -kvi vprizar-;ajo že nekaj ča>a Shakkiparjevega *AHamleta", v katerem je danski prine pretvorjen v komunističnega voditelja in m<»no! o "biti in ne biti * jt- nadomeščen z dolgim izvlečkom izr. Marsovega "Kapitala". S^laj preti stavi ja jo tudi "» "t^arja 1-- ;>a:r " o 1 ti. R. Sha wa. v kateri igri <e pokaže sfinga v <-bliki velike reklame neko tvrdko. Drama se vrši v m«^-derneni nočnem restavrantu in velika egiptovska vrata so nabita z zadnjimi sovjetskimi noveanica- j mi. Kritiki odobravajo te novosti in pravijo o Shakespearju. da je !
takole še " passabel" gledališki pisatelj. samo preveč tiči v buržo-aznih itlejah in preozek je njegov svetovni popled.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste s njih postrežbo zadovoljit, da oglašujejo v listu4'Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda'1
posebne raziskave o ruskih raz-
zgoje je ta. da pT^moga v Uniji, se otrok zaveda, da more on pri-1 Severna Dakota, čeprav leži na
mera
h. Najpomembnejše dejstvo.'k T^Tu ^^ ™ P >veru*	^^
odvrača od bolehnega tarnanja.	melone in jagode.
na leni lt^>e™ trobentala ihnovki. -p «nimA pre-' "O ne -- nerve-ati-
- nezvLhti!" je za-j ki ocnacuje ruski gospodarski	. alravsK
I preporod, je po mnenju depart
večaiojiia1 menta <»kolKČina. <la se je na le-
je u^ \ ar jal JaiLk«j.
ena vzgoja ozko1 Severna Dakota proizvede več spojena s telesno vzgojo-	! rži kot katerikoli dve drugi drži'-
25 KORISTNIH PREDMETOV POVSEM ZASTONJ.
v ; o»fl" zens ii
" An, uiedXciuei .»^»loh ne znajo juUti!" je bleknila svetnica. "Kaj ' ' se je nasmehnil dt<ktor
.Jrlo je lilad- Za loka r iu odvrnil nekoliko gla^-
. an
[I, Sh
k i niš i v ki*-] i n«
I h
ne j.-: "Štiri leta s^*m Ijnbrl, štiri :t-ta s-fli r.-nial ju «st-dnudi nebe->ih! Zvest, '»a uioje ljub ke je doleti iai iiitK-ni ljubezni mimo za-•ixila za vtikt maj. Ni se ji bilo ;reha zaljubiti drugi«- - treba ji je bilo !«.. pred oltarj<Mii ]>okonj«o reci .»v<ij "<JLh", ^kaj nj-.-na faiuozna
mami je lUUoe^Ui mene, lue-ne gore«>iktga dicinca brez službe, vabila d«.«bru • i*a tudi .^ele Anglež preskrbijetit^a uradnika tako dol-
\Hd > liruUkUt U -ri.	> v bišo, da je skotil v odprto
o p<*td»-set#nn leti se n> klelJto, (ki-im srn jaz, enoletni /I kr-t wrnjv.	iz- prcstovoljee, junasku branil do-
rnmli ^ deti i f? *re. za-1 movimo na velikili manev rih tam kadar vabi y«ra vno- rjkili Celovca... Da, da, dolga jarve iu mra.ka in ko žari nad mrzlica pa dolgu ljubezen sta liia-\fijolieasti»iif roKiiatimi. vitajmi- ',,Jtrat kaj piida." -m n medlo^'ltimi orjaki razbe-j <-^PHl Oven si j.- jKMnafcnil !j« 'li 'lr:)»:5a%*, vse te prsdep^te damnik po ,-rtraiii nad levo uho in kralj v kralj*-vnn ^kHata! To j^	žil l.-pe besede: 4 Tukaj ob iz-
n«-be*ko 1« jk», kaj tak«-|ra ne poza- hodne^in l jbu JuJijaltill planin, 0 bite vse žive dni!"	Gonofefa, ti prL<a*gaJii ob tej ž»Lo-
Prijetna utrujeni .snrn seslli v<srLi	ugcdiii ipriltdno-
in kupa zJ ogenj h drv v tanko go-' l>rit"o v^h večno zvestobo. I>aj, to planinsko travo pxl Stoletne »e poljubim in objamem. o Gc->inr«-ke, ki so jim w^ale z maham i notefa 1
otkane ^eJe malone do ta!.	j *'A — beži, bcii!" se je lA-an Ja
"Ne spravljajte *i zakladov na 'PUsta Oenofefa. 7.e dji. ki-r jih Umča rja in! "V-iOiS, ti si meja prva in zad-
» - ,	- ,	i	Telesna vzgoja je dosledno oni vi skupaj ter polovico lanu, kate-
tosnjo letino posejalo za 15 do 20 , ,	, .	.	. i	1 J 1	?
del i-zgoje. ki se pe,-a z ra?»t)o m r(»<rn v,- proizvede v Združenih
odstotkov v**č zemlje kot lani.
Pred vojno je Racija izvažala •
razAojem otroka. Njejr:i svrha je državah.
velike količine žita. oljčnih tro-
i pospeš"ti dobro zdravje in oiiej Severna. Dakota upa postati
ptn. le« in drugih jndjskih pri-!^^^ ^	največjih koruzo proizvajajo-
rtelkov. Ta trgovina e bila malo- ^d°b"icih <IrŽaV	k,jub kralkl ,>l"
_ . _ .	nh državljanov.	1 ^ • • - ■■• ^-----:—-----
ne popolnoma prekinjena, ni dru
raja.
iztak
Zllien h« d !
ve '
tležel". ki prklelujejo eez svoji' domače potrebe, so bile pokli- ! eane. da zalagajo ta primanjkljaj. Združene države. Kartada. Argentina in Avstralija so povečale po vršino svojih žitnih polj in, dasi ao Združene države zopet nekoliko skreiie povr«*»o žitniJi nase-vov. je ta v Kanadi in Argentini? belok ožnih dete<t je 1. 19il v A-
' m err ki umrlo 72. predno so doise-
Beda in nevodnost mater ubija otroke.
Izmed vsakih tisoč živorojenih
ie vedno narasla.
| letni seziji ter proizvede že sedaj kakih 20-000.000 bušljev lrn leto.
Poljedelski izvedenci j* ► m»ie-n j a, da b<i postala Severna lakota fna vcdilnili ameriških. <lržav za proizvajanje mi"Ju.
V ftevemi Dakoti se pečajo številni ljudje z rejo srebrn'h li>ic.
Severna Dakota je ena najbolj naprednih držav glede števila konsoiidlranili kmečkih šol.
NE POŠLJITE NiTI CENTA
VELIKA PONUDBA SAMO ZA 60 DNI

Rusija, ki si priza^leva doseči. gli starost f>negaleta: izmed črn-
predvojno fn-odukeijo. je dosedaj	cev je to razmerje znašalo 108. —-
izvodila Še ULale koKčine žita, ali	Razmerje detinske umrljivosti je
maiinerija za rokovanje večje tr-	t>rlo torej med črnci za 50 odstot-
gov'ne se stopil jeva je vzpostav-	kov večje kot med belokožci in
Ija. Sovjetska vlada je z uvozniki	mf*l poslednjimi več kot dvakrat
v Nemčiji, Avstriji. Danski, An-	vofije, kot bi moralo biti, ako bi
Že sedaj je med ljudstvom na vada. da se reče ob kihanju: — gleški iti Norveški sklenila dogo- *** rarvnali po onem. kar danes ve- Bog pvomagaj, — in če Je ravno
Kibanje.
v ore. ki ustanavljajo trgov, zve- mo o preprečljivosti dertinske u-ze. načine plačila in prometne o-! mrljivosti.
lajša ve. Svrha teh dogovorov je ! Federalni otroški urad je v dol-
zlasti ta. da se Rusija zalaga z inozemskimi pfdjedelskimi .stroji in drugimi potrebščinami, ki naj o-mngočajo preporod ruskega poljedelstva. v zameno za žito in molj' ' je dr iai go^ni Oveil, k«- n-ia l.i«*b>a je nadaijeval ob I druge surove pridelke. Kakor je
rečeno, se je letos zasejalo od 15 do 20 odstotkov več zemlje v — vsem ozemlju federativnih sovjetskih republik, vštevši Ukrajino ; v nekajterih izmed okrajev, fcj^r je vladala lakota, znaša ta po višek od 30 do 35 odstotkov. — Vremenske razmere pa so skrčile letošnji povprečni pridelek za u ker nekoliko pod povprečni pri-
stno j.-h malicati. Prithio je segel i obe ni veselosti. * 1'pam. da tudi p. salamah in prekajenesn jež ku. | ^ premotila lepota drugega
liaJdu in jurist ^ta se zasidrala 'n^škega. Ti si moj ideal — <:aj najbolj dalf*" <*1 go^pe svet-! "Ah, kaj zopet kloba.sa danes!" n'«e ki ju ie zato gledada d««kaj ie v^dfeuje zajavkal ideal iu se pisano. V du-i j: je tlela tiha pa ,otiI testeniee gosjiii jeter, foika jezica; k »maj malo jo je "P^lušaj • me, zlata moja pi-i.ladila planhisl;a sapica, ki je | - Ti si bila vsekdar moj ideal /al«no lovila v ooširnih rokavih'"1	ak<>tudi uea-
nj ne v^njove bluze, liogx^iwl injkava leta iletuzidemova. Nikdar Hilda pa sta se imskrbno našla- n« prepLrttu s tabo, rajši so jala i dniiačo klo*)aNJ m zaljub- ^»akn-m v gojilnico ali kavar-ijetfin i pPila sta prav srtč-1 lio Ta:ko Ima vsak svoje ve^lje. i»a , smehljala sta se n«-]jreneho-	veselLš svoje taktične zmage,
gi vrsti raziskovanj o dctin&ki n-mrljivosti našel, da je beda največji sovražnik deteta. Deteta u-mirajo v največjem številu v družinah. kjer je očetov zaslužeik najnižji. nadalje v družinah, kjer mati dela izven hiše. predno se dete rodi ali ko je še v dojilni dobi: več jih umira v družinah, ki stanujejo v zakotnih stanovanjih, kot v onih, ki stanujejo v prostranih ulicah.
Ali te tetžkoee, ki so posledice siromaštva, se dajo premagati, a-ko imajo matere na razpolago in-
dotieni kaj pripovedoval, še dostavi: — da je res!. — S kihan jem se torej potrdi, da je res, kar se je reklo tisti hip. Ta navada pa sega v prastare čase. ko je bilo vobfie razširjeno mnenje, da je kihanje dobro znamenje. Tako vemo Lz zgodovine, da so po vojni pri Kuraaksi bile grške čete popolnoma neodločne. Ksenoon jim je rekel, da jih lahko re^i le še hitra in nagla odločitev. Še ved no se je obotavljala vojska, ki je štela desettlsoČ mož. ko v onem hipu kihne in neki Atenec hitro nas veto je. da je to znamenje bogov. ki odobrujejo. Tudi iz Homerja je znan odstavek, kjer gro-
Da dt ka5i-mo velikost	razprodaje, vam bomo po*!aIi po pošti ali po t-k)»-
prsu za brezplačen prcnled r.a3o n« vn 21-Kamensko pczlačerio uro v krasnem
cngravirantm . btKiu. sarsmlrai:« za <i\ajiwt	Ceno smo ». in i tal i i>olovi.-..
in polep t. pa Lomu jk>U1i i!;»r' v ozmrna rrfniij povs*m zastonj. Te ure so ja-
,:o <iobre tvr	vsem :.vetu. Kolc-sje j.- u ti;, <\	uiat.-rijala ter i-
izuč-.-nih dt-lav cv. Tre fo znnrif. da kii*ej«» pravil, rt ms ter ne prehitevaj«* in
ne akuntvajo kot p«r.wva«li ,!rucf ure. Regulirane bo In pr.-iskcfcre v va.h
ozir:Ii v tovarni, prdr.o jih ]* >Ijeni'i raAim eil jemo hem. Niso niti prevelike niii
premajhne. pa£ »a	m. ~ke ure. vrJik..Ht 1«.. Mi t i t^- ure lahka prodajali j...
$25.<>0. kt-r jih ra Jnianvt velik«. zrIur.* in k« r putr« hajemo «ler:ar z;i dnii,'<* blar't
i rodajamo t- ure skon.j x.-, I- IoviOno ,-en,.. ,teK tes;a ,-a.	z vsako uro
y«WtM -- predmetov. Predmeti so naslednji: paditni verižica varnostna
britev s klmjo: u» je jako lepa in maji.na žepna Pritev. vrel na cena »1.00. Krasna časa za milnico s kovinskim robom, .'r.pio s kovinskim držajem: ta	h 1-b.šo ie
vreden »1.25. lmitacijski š-str.-lni kallbereki revolver, teiko ^»nikljan s .'m'm retajem. Daljnogled, čarovnija, ž. pno (gledajo s sliko na Xiidnji «trarl glavnik nov žepni godbeni instrument, na katerega lahko vsakdo l^-ra. Imitačijska za-lestna ura. bogato ok.až.na: fountain J^n. kni. ki Ka lahko nosite kroK vratu na.
traku ali verižici. Upa. okraiena s jozlaCeniml eltraski. žepni noi. tenska zapest^ nie;».. pozlačena ali iz tdonove Uo«tl. L.-.nka z i:ro-budilko, kravama iKla z kamnom. ki se sveti kot diamant, moderni manfietr.i gumbi, ovrutni gumbi ter krušen
prstan, ki izgleda vreden $5.0v.
Ura in vsi ti predmeti so vredni rajmanj 125.00, in nikjer ne morete kupiti
za manj. .vaša posebna nizka	v^e skupaj	samo J12I-5. fe poSljete
kupon z naročilom. Ce ne p«.:-ljete kupona, je cena 115 S<5
Vam ni treba pcSlljati der.arja vnaprej, niti enega centa, samo poSlJite ku pen. »12-1:5 pa plačate, ko vam Lo vse prineseno v hifio. M| garantiramo zado-" voljno«, ali pa vrnemo denar, lzreiite ta kupon in ga poSUitf z^ n"ro0ilon"na:
UNION MAH. ORDKE COMPANY 629 Eight Avenue,	Dept. 170.	Milwaukee, Wis,
ktiCOr> Pri£tedit« <-00- Cena brez kuoona je $1S.95. S kuponom samo S12.95.
UN1£^..MAH' oRl>EIi Ciy- oW Eight Ave.. Dept. 1T0. Milwaukee. Wis
I'rceim pofildte ml takoj to 21-kamensko pozlačeno tiro in poleg tega 25 predmetov povsem zastonj. Ta kupon je vreden ia.Ou in bom ob sprejemu plačal samo UZ.„a za \se. \ »lučaju, da ne b. m zadovoljen, vam tom vrnil blago in vi mi boste poslali denar nazaj. Moje ime je ..................................
Moj naalov ................................................................
formacije. 1. kaj tvori dobro o- vori o nesreeni in zvesti Penelopi
<ielek leta 1922., in skupna letina J skrbo zanjo pred porodom rn za
bo letos približno enaka lanški. Okolsena. da se je rž boJj prima.	Jaz pa svojega atrategienega umi- bližala predvojnemu obdelovanju Kako umivata!" je op«>zori! idealna žena! Ako zajrladam kot pšenica, .se razlaga iz dejstva .Janko in vzdihnil irosu&io: "oJtv°j° JJubeanivo lepoto — zbogom,! da so pred vojno pridelovali pšenico na vele posestvih, po razkosanju veleposestev pa so kmetje povečali setev rži na račun pšenice.
časa porodiu in 2. kaj tvori dobro oskrbo za dete.
IVnelopa. Odisejeva soproga, se je zatekla v svojo sobo, ker so jo snubači nadlegovali, in tam je
lro&ucaoo
zlata d«»ha prve ljubcKui!"	pamet! Ali ni tx> z\«>sta, huda iju-
"Oprostite,	d«ikbr<r, kaj
ste rekli!" je vprašala x masatnimi	"-Sam s<be smešiš!"
usti gospa Ovnova, ki je navali«-	"Zvestoba, ki st-m ti jo prisegeJ
svoji jezi naglo obirala velik kos v	mmulih letLli —"
mrzlega pij anca.	" -^'ehaj vendar, leipo te pav>sim!
" Milovfiva. govoril seru o prvi Z<iaJ	ne k«j gwori«!"*
ljubezni, o sveti ljtibe*ni! Ta ne-	" O — malo takiii pm-ornikov
sebična, požrtvovalna ljul>ezen na	k«kor J3^' Ako začnem, še nehati klanja «rce k vsarnn plemencitetnu | jfjpem: ° — i** ***** rojca* m blagemu. Mikoli. nikoii ne iw>-1 i>enM-Hteni • K°Jen «talec sem, ie «*ee p</zabiti zlate prve ljubez-
igralec!
ni! Kako bi pa tudi m«>gel kdo pozabit i najlepših čustev svoje naj lep^e dobe? Duša in roža cvetela le enkrat!"
"NTo, nekateri imajo pa kar cel rožni grra", je pripomnil doktor Jurinac m si zvijal cigareto.
' Kaj pa velite vi, go^>od Bale-nc/vič!" je vprašala zopet gorspa svetnica in z očmi že izbirala drugi ko« peč-mke.
"Ljubezen je humbug!" *e je odrezal Baleoorič.
"Lj«l>ez«ni nJ noben humbug!** j« uin-varjal doktor Jurinac. *' I - jubezeu je najlepši dar božji."
"Povej nam o Oenofefa, za koga se je pa vnelo tvoje drobno wrc v svojih prvh de\-adh sa-rijah*" je vlxudno \-prasal gospod Oven, ki je sedaj jMei sardele. da bi lagl.ie piL
"Vaši piščanci % pa m iabor-ni. gofjpod Balenovič!" je ljid>ez-nivo pr znala G^iofefa in segla po drugem ko«, ne da hi pogledala avejega moia.
"Žalibog zamori slana nailh socialnih razmer skoraj vsak cvet prve ljubezni", je nadaljeval doktor Zak>kar. 'Mrrejesio naj bi bilo tako, da bi ae mogel vsak oženi* i va«j ob petindvajsetem letu."
je", je prhrdil Baleno-
I?8T!es igralec, jutri operni j>e-
"Moj taleut za oder je fenomp-naJeii. zlata mota golobica, grlica in putka! To ti dokažem še no-Cl-j Zapfjumi m to! Zdaj pa dvigam svojo polno kupico na najino zdravje iu želim, da bi še dolgo skupaj živela iu veselo prenašala :iadlo«re in težave sladkega jarma zakonskega
in da bi se zmeraj ta'
V šolali Združenih držav se poučuje telovadba. Dvaintrideset držav jo ima kot predpisani šolski predmet in ostale države se pripravljajo storiti ravno tako. To ni nika<ka novotarija, kajti telesna vzgoja je stoletja stara.
Telesna vzgoja je bistven del splošne vzgoje. Saj otrok pohaja šolo ne le z dušo, ampak tudi s telesom. Do nedavno so ameriške šole polagale važnost le na razvoj
Siromaštvo nteigne biti v sprem j prosila bogove, naj ji kmalu vr-stvu nevednosti, ali prav malo je' ne.jo dragega soproga. V istem
razloga verjeti, da so premožne matere manj nevedne o materinstvu kot siromašne matere. Pre>-možne matere si lahko nabavijo znanje zdravnika in ■bolničarke. Ali tam, kjer so javne klinike ali zdravstvene postaje za deteta, si
trenutku je kihnil njen sin Tele-mah in Penelopa je bila prepričana. da s-o jo bogovi uslišali in tla se njen soprog gotovo vrne.
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni
Kako sem se jaz likal Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1.. 2. in 3. del. Vsi 3 zvezki vsebujejo 44 ti m train,
(1.60
ALI VESTE, —
more tudi najbolj siromašna mati j (Li je argMltinaki milijomir MiioSevI*
ko lepo razumela in ljubila kakor J otrokovega uma, a zanemarjaje dames! Bog te živi, ljubica moja!" nonolnoma nieiww telesni r*^ Izpil je duškcmia.
"Čestitam vam, gospod svetnik,
Ja ste si ohranili mladostne ideale!" mu je eaJklical doktor Jurinac.
"Fh -- ideale? Ideali so od-padli me ji duši, kakor stari papigi pisano perje. Ostalo mi je le še samo eaio <pi?ano pero in to pisano pero je ljubezen do moje Geno-fefe!"
Gokpa svetnica je srdito pogledala na uro in zatrobila na naš smeh: 4:Polisestih je že, gospoda! Treba bo domov. Čez eno uro zaide iioluee."
Dvignili smo se m krenili nazaj proti Bledu. Va smo bili židsne volje, 1« mama Genofc so se držah kislo.
(Dalje prihodnjič.)
& i«
so popolnoma njegov telesni razvoj. Moderni šolski program za hteva uveden je mladinskih iger — iger, pri katerih treba rabiti mišice, kot pri tekanja, skakanju metanju in plezaliju_ Za najmlajše otročice se uvajajo igre kot zgodovinske alegorije, ritmične kretnje in tekanje; narodni plesi, atletične tekme, organizirane igre in proste vaje služijo za starejše otroke.
Telesna vzgoja se ukvarja tudi z onimi mišicami, od katerih je odvisna pr&ončna postavi telesa Telesna vagoja šolskih otrok prispeva k njihovemu družabnemu ia moralnemu razvoju. IgralSče ne pozna plemenskih, razrednih ali soeijalxA razlik. Najboljši * telovadbi zavzema prvo
. - • . .j".
oskrbeti jjotrebne informacije zal radi oskrfoe svojega deteta. Dejstvo je, da tam, kjer obstojajo take ustanove, se je umrljivost detet znatno znižala.
^Zlasti v eni točki potrebujejo matere pouka. Nasplošno se ceni, da 7g odstotkov vseh otrok v A-uieriki ima krivice tekom prvih dveh let življenja. To ne pomenja da tri četrtine vseh otrok trpi na najhujših napadih mehkokostno-ati, kakršno vidite v naj siroma«-nejših krajih med otroci s skriv-1 j enimi nogami ali velikimi glavami. Ali tri četrtine otrok trpi na krivicah zadosti resno, da nasta ne kaka stalna skaza njihovega o-kostja, kot naprimer ploskonož nost, pohabi j enost na prsih in druge hibe, ki napravljajo otroka za vse življenje manj vztrajnim proti boleznim
Dandanes znamo, da so krivice posledica neprimerne hrame in pa pomanjkanje solnčnog asvetla. — Ako ukrenemo potrebno, da bo prebrana deteta vsebovala potreb ne vitamine in se solnee pusti, da vpliva blagodejno, se lahko popolnoma iznebimo krivic pri o-trocih.
ki ima nad petsto parnikov iu la«lij. rnjeu I>almatiiitM-? Ali veste, »la so H?Imar Turške Cigarete v lepenkastih ^kattjah. kar jih S^iti pred lomljenjem in kxuseujeai ?
ROJAKI, VAEOCAJTE SS WA 'OLA8 1TABODA', HAJVEČJI
NAZNANILO.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem po širni A merilci, da nam j ? kruta smrt vzela tina oziroma brata JOŽEFA BIRK.
Pokojni je pretirinul 17. oJctdbra ;>o težki bolezni v stari domovini v njegovem rojstnem kraju na Vina pri Dobu v starosti 20 let. Tukaj v Ameriki zapušča mater, brata in dve sestri, v starem kraju pa enega brata. Tudi pokojni je bil v Ameriki ter bil član društva .sv. Frančiška št. 46 KSKJ. Sel si je iskat zdravja v staro domovino. ali zastonj, ni bilo več pomoči za njega.
Dragi sin in brat, počivaj v mirti in lahka naj ti ho domača žemljica. Umrl si, toda »vel boš v naših srcih zadnjih dni. Glej, križ nam sveti govori, da vid 'mo se nad zvezdami!
Žalujoči ostali: Mary Birk, mati
Anthcnv in Ferdinand, brata.
Fannie Stariha in Mary Kapla sestri.
Brooklyn, N. Y., 21. nor. 1923.
ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec.
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,
PrUiajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tn slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težsvami ter nam predočujc ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 slrani,
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povesi. Vsebuje 170 strani,
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-aeatavljen. Vsebuje 239 strani,
Darovana. Spisat Alojzij DostaL
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr. ščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani,
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna ▼ življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po
živo in resnično slikanih domačih značajih. _
Vsebuje 231 strani.
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu	po-
vest, ki opisuje premetenost tajnega policista Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani
JO
JernaČ Zmagovač. Spisal Henrik 8ienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,
.tt
ladnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se na-ai očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drur7 kmečki junaki borili zoper prevzetne graščake in junaško umirali mučeniike smrti Vsebuje 878 strani,
POŠTNINA PROSTA
"GLAS (NARODA"
82 Cortlandt St* J^ew York
.11

POVEST i
Spisal JEAN RAMEAU.
?
|	Za "Glas Naroda" priredil J. T.	^
H	(Nadaljevanje.)
Kaj pa onaT||
Nagovorila je kot tujca, vprašala jra je po gospodu Bruska I lu t« r jh» njegovem ?»iiiu in sieer tako inalmmarno kot vprašuje člo- ! vek jmi neznanih o ebah.
Najrajši bi zakričal: — Saj .sem vendar jaz oni! Saj sem ven <lur ^a/ --.na gf^fx^la Hruskala. saj sem vendar jaz oni, ki ste ga poljubili za jJovo.*l*risegam vam. gospodična Marija, da ni minul nit; eu dan. da n<* bi nudil na vas.
Tega j; pa ni mogel reči. kajti njegov obraz je bil grozno naka-/.en. in rane so »>e koinuj začrle celiti. Eno oko je zamogel le napol j odpreti. Tak ji ni mogel dati spoznati. Gotovo bi strahu pobeg-1 nila pred njim.
Morda jo bo ogovoril pozneje, čc se mu bo obraz kaj poeelil. j
Stra&no inu j«- bilo težko. In ko je dospel na mesto, kjer sta se ; ločja, bi bii najrajši pokleknil in naglas zajokal kot na grobu svo- i
je areee.
Nasi«* injegt dne je šel v trg. Lekarnar mu je dal neko mazilo.' Toda Gfiilo se je le počasi.
Obraz si je umival vsak večer, pa namazal z mazilom ter ga pokril z b«*lo platneno cunjo. Pralno je šel naslednjega dne na polje, si ga je obvezal še z drugo ruto. Tistega dne. ko so mlatili, je imel obraz že bolj zakrit. On je moral delati, Ciprijan ne. Ciprijan je bil ' gospod, študiran človek.
K » j.* zagledal Marijo, jef vztrepetal. V teh zadnjih treh letih je postala nepopisno lepa.
Ko je bilo konec štednje časa
Ko so bile ,10. septembra ure pomaknjene nazaj, je solnce prenehalo opravljati ui vas Cvzuiuo delu. Vsled teb ilodat-nih ur teme. se je pojavita zahteva vefje privlačnosti vase trgovine.
Tostavite eno naših novih 300 Watt Standard Lighiitg In its n ud svoja vrata, da va.s tx<do odjemalci našli.
The New York Edison Com
t/// lour Service Installment, Wiring and Fixture Bureau
pany
865 Broadway
Telephone: S:u\ vcfint 5680
je hujskal zbcrovalcc proti seda- » njemu državnemu redu z beseda-	——
otr »bno je. da nastopijo re- 24. novembra:
..	. i • • Majeatlc. Cherbourg;
voinegoiiarue mase. Sauio te bi mogle kaj do^či, četudi
ULt. S t'.
Hretanje parnikov - Shipping News
mi
Rochambwn,
Havre; Ohio. Cherbourg:. Hamburg; lVe«. Ži"t Va-! Koo*evelt. Cherbourg, Bremen; New ...	• 'Amsterdam. Kourogne; TyrrheiJa. Cher
»m'^.mom ;n nasiljem naj baur*. ' se 'zprenie.ii politični rod v tlrza- '27. novembra: !vi. kakor <e je zgoddo na vzho- \ ^ngaru, Cherbour»-
.. A	. . ..	..	2*- nov«mbra:
dll. Zorga Te b:l radi tell be?* d- Pre«. Garfield. Cherbourg.
j obtožen :>«- zakt-un za zaščito dr-ja novembra:
..	- 1 -	-M Albert Bita i a Cherbourg. Himburg;
zave. Na razprave ki se je Vrsda 'Mongolia, Hamburg.
Izpred sodišča.
j dne 2M. oktobra pred nt^ib irskim ! okrožnim sodLščem. j-.* vlacbii za-i • topnik L-:pisš izjavil, tla je radi j imenovanih besed nastalo med j zborovale' tako v» iiko razburje-: nje. da j.' moral shod, ki ga je vo* ; «1.1 <«bčln--ki svetnik lialiun, razpustiti. Ž« rga je p: i razpravi za-• iiikal. da bi govoril inkriminirane j hes-xla S^nat ^a je Obsodil na 6 mesecev poostrenega zapora ter , na poiTačilo stroškov.
Tat v samostanu
Štiri bale so vozili
V frančiškanskem samostanu je
hranil neki dulioven svetogorsske-
, .. . „ .Iga zavoda več cerkvenih stvari, mnogo pr;c, med njim: tudi mau	stv;ui j,, p..išel neki kro.
ictedrški fantje in zbrali precej- ^eek. Kljub nejasmm izpovedna	vajenec, d« ma Tržiča, in
njo svotico za pijaeo. V nedeljo f	cprc«tdo, ker »2 jt.	namizn5	prt, £ip_
2. julija so ne zbrali pri V*vkeovi 111	popojionia UVCTltl 0 „ &l .|Klry . d medelia
• *	*	- n<m<> LIHii.^.	TV'.«	1. .. 1	#	3
ponlklana sv»*"-aika v skupni vrednosti 37(H) l)ž:i. Dečko je tatvino
a pijaeo. V nedeljo f	Cf	^ • ^ i- vzel namizni oh,
zbrali pri Valovi 711	Poanta overiti o| ke za ( ltav cllKVrlj L
rovixxlmji in jo predli, če smejo	Ta.<o *> blle ^ure
ii nji pri/edit i domačo zabavo i klJub temu I>receJ
4 plesjin, kar jim je žena tudi do-	joka je priznal in prosil odpušča-
la. In pili fantje, peU m pie-;	IVTlad	j nja 1>ob;i ^ 6 leduov
ali in zbralo so je pri Vavfcnu tu-'	k'umtj 1ft let star. a radi!--
ii mnogo sosedov. Prtili so tja tatvine le kaznovan, je pokradel Ali ji' bilo mog<*'»\ da je nek/>^ njemu ponudila svoje ustnice! ^ orožniki, ki s fanti bali- v nukem IjubljaaKkem zavodu J Krščen 2 rdečo zastavo.
ur ga prisila, naj je ne pozabi. Ta naj se zgodi, karkoli hoče, — j .aH in bila je vesela in živahna	meseci ved različnih prtov, 4	_
tedelja. Proti večeru je veeiiia ve- metre črnega blaga "111 raznih dru-j »■le družbe odšla »11 vse bi bilo do- >rih vrednosti za 14 fHK) kron. Pri-j
>r •. da se nI preseUlo kakih 30— P" s<> na »led, še prenino je ...........
■ O fantov v «**!><.•, kjer »i nadalje- bla^o spravil V denar. Pred s:4di_ i ^cejo _m_ jim dajejo poljubna 1
večno bo mislil nanjo. Ta prvi žarek ljubezni mu je preveč presu-nil sree, da bi jo mogel kdaj pozabiti.
Jernej je videt, kako je njegov oče pozdravil ženski, ko je pa stopil Ciprijan na prap. je v njem vse vztrepetalo.
Dokler pa. ni zadela nesr«'<"a, -sta *>i bila brafa skoraj popolnoma podobna. Jernejev obraz je bil pa sedaj podoben nagnjili stari repi, Ciprijanov bil pe neizpreme!ijen.
Poleg t»iga je bil pa lepo oiiLven, znal je govoriti, bil je pač gospod.
Kaj ee bi 011 gospodično Marijo.'
Cesar se je ubogi Jernej bal, se je zgodilo. Ciprijan je začel takoj dvoriti mladi deklici, m Jern< j je kmalu opazil, da ji to dvorjenje ni posebno neljubo.
Ciprijaua se je smejala ter je vzela rože od njega
— In jaz.' — je pomislil Jernej. — Kdo je mislil nanj? Nihče. Njegovim >tariiiem >e ni zdelo vredno, da bi pa predstavili stari go s|>e K<doim-r in njeni vnukinji. Sieer se ga mlajšega sina ne pred stavlja.
<ios|>odiena Marija je bila oba zamenjala.
Seme ljubezni napram mlajšemu je pognalo cvet. Ta cvet je j>c liot»-l starejši utrgali
To v" je tudi Jerneju zdelo, l.i ko je izprevidel. da je njegovr dom.H va n snična, je pustil mlat če in mlatilnico, šel v skrit kot v kaščo ter milo zajokal.
Kako strašno je sovražil svojega brata. On mu je skvaril obraz on j'- položil temelj njc«Ovi HftM NI ga sieer namenoma ranil — toda ranil ga j^ in nakazil.
V sovjetski Rusiji imajo starši svobodo, da kratijo otroke kakor
ali veselo pircvanje. Ta zabava s.'-mu je svoje dejanje skesano pri- f1^^ Nek'1 delaVeC £ ja se je koneala s prepii-om m le ^nal ter obljubil, da se bo odvadil:hčeri Pri krstu 11110 Okwbr.ua v nalo je manjkalo, da ni padlo voe tatinskega posla. Dobil je de-jt. P<^ašč«nje revolucije iz oktobra .rtev. Ker fantje niso te doruače1 tetlnov t^žke ječe.	i 1917. Te dni je neki delavec da'-
»rireditve, dasi je bda v zasebni	j izvršiti krst. kakor ga je predlagal
lii, prijavili in plačali veselične-	Obsodba komunista.	j tovariš Trockij. Duhovnika je na-
davka, je pi išJa o krog .jjoI 12. Dne 9. junija -o je vršil v M ari-; dom est i 1 predsednik obratnega ire oi-oznisika patrulja iu zalite- :ioru javesi shod '' Staveza ž?ljez-! sveta in otrok je bil blagoslovljen /ala, da se fantje mimo raaidejo. n'čara Jugoslavije", na katerem; z rdeeo zastavo in ne s "siniboli To pa k;< običajno fantom ni b'.lo se je oglasil k bosivii tudi stroje-' bre^verstva'\ Dobil je inf^Ljenin. k> volji in ker so bili že precej vi ijeni, so se orožnikom uprli.. Po it;di so pa precej surovi. j)a*lale & žaljive besede, celo grožnje, za-»avljivke i)i i>sovke m prvi povod :a nadstrjni poostreni prepir je l/J a, da so «>rcžiiiki aretirali 2 naj-; lujšn razgrajača brata Alojzija iai ložeta Ij<^arja. To je fante razjarilo tako, da s> so dogovorili in lavalili na orožniško ipastajo, ki \ e takoj nasproti Vavknuve liiše, ;ar je bilo za fante v tem shičaju jako neugodno. Jasno, da sj šli i

I antje v gručah iz g-jistilne, g_»to-
Priv š. il bi mu hoditi v gospodski olileki naokoli, privoščil b | da razjarjeni vsled aretacije mu v-e. d« nar in vse posestvo svoj.-ga očeta — in bi mu velikodušna j Iveii tovarišev in pijani niso b^š »;
odpustil.
Tega, -la se hoče p lastiti njegove Marije, mu pa ne bo nikdai
odpustil.
Pn-.bno jezt-n je bil, ker jo je Ciprijan fotografiral. On tegi ni /n:d 11 tudi ni im«da ilenarja. da bi kupil aparat. Misel, da se j« p<"l Ciprijanovimi rokami ustvarila slika ljubljenega dekleta, g; je navdajala z divjostjo.
Najrajši bi bil razbil aparat r 1 drobne koščke. Zakaj mora bit: !»aš on d» !ežen t»-ga trpljenja, ki dosedaj ni nobenemu človeku skri v i niti tata? H I je vedno ponižen, z vsakim dober in prijazen.
Par d;ii n*.io je šel Ciprijan v Sames. Zelo skrbno se je oble kel. Noj»i I je laVaste čevlje in svetle rokavice.
Nesel je sliko gospodični Mariji-
•I« rtieju bili naročili, naj pregleda vse pristave in vinogra de. IN «1 m- 1 a vinograde, ee bi bilo treba še nje »kropiti z mod-o
gal ico.
l*o enem tednu je prwla w^iet gospa Kolomer s svojo vnukinjo. Ostali sla več kot dve uri, in jk zneje ju je Ciprijan spremil do
mostu.
Iz/a onega dne so pri Brnskalovih dosti govorili o novih znan kali. Stari je hvalil starko, mladi pa mlado. In ko je govoril o nji jdo je na krat ko imenoval "Marijo".
—	Oče, Marija je izgubila .sob.čnik. Ti ga nisi našel, kaj ne? O. m ga j To je pa dobro. Tako jutri se peljem s kolesom v Sames. Marija ne more biti brez solncnika.
TiMega večera se je stari Bru-Jcal kaj zaupno pogovarjal s svojo ženo. To je bilo le redkokedaj in še takrat jo je ponavadi vprašal za »vet.
Tu bi ne bilo slabo, kaj ne Katarina? — je rekel. — Stara je eisto zanorjena v mlado. Vse ji bo zapustila.
Seveda, seveda, Peter. Seveda---seveda---kar
*e tega tiče.
To je bilo ponavadi vse. kar je rekla.
Jerinej je nekoč .slišal očeta in mater tako govoriti, in zdelo se inu je, kot da »»e pogovarjata o njegovi smrti.
Torej je le res. Oče in mati skušata poročiti Ciprijana z Marijo.
Jernej je vso noč jokal in škripal z zobmi.
—	Saj vas vendar jaz ljubim — je govoril polglasno kot da bi ga morala Marija slišati- In vi ste mene prvega ljubili. Zadnje štiri tedne je raoj obraz re« nekaj -strašnega, toda sčasoma bo vse dobro, gospodična Marija. Sedaj me ni treba gledati, *edaj me poslušajte. kaj vam pravim, da je vaše, edino vaše moje ubogo srce.
Par krat ji je hotel pisati. Ko je pa napisal pismo, je videl, da ni v njem izražena niti senca njegovih občutkov in da pismo kar mrgoli .slovničnih napak. Vse skupaj je strgal in vrgel v ogenj.
Zvečer «i je p« z odejo zatlačil osta, da bi naglas ne zakričal Katarina Bruskal je kmalu opazila, da njen sin trpi, pa ni mogla dognati, kaj mu je pravzaprav.
Ljubila ga je. cek> bolj ga je ljubila kot Ciprijana. On je bil on je bil žrtvovani.
(Dalje prihodnjič.)
ii
Izšel je
epo govorili, in to je bilo obteill-'
10	pri razpravi. Na obtožni klop: »red ljubljanskim sodiščem so bi-i: brata Alojzij in Jožef Logar, /ranee Kupnik, Jakob Lcfgar, Ja-iub Menart, Karel in France Na- 1 ;"de, Janez Zagona, Leopold Gru-k*n, I* ranee Brus. Janez" in Ignac irenčič, Jožef Rupnik in Jiikob Jabrovsek. Obtoženi so bili, da sd ioteli osvobodili aretirana tova-iša ill so v to svrlio napadil ub-
.roženi s poleni v rfrnjenih vrstah »rožniiko postajo ter na nedosio-jen način psovalii orožnike in na jjiuoč došle finančne pauailke. i /autozn pa se ta napad ni posrečil i n dasi je padel en strel, se ni p*'i-| jetila nobena nesreča. Obsojeni »o »ili: Alcjaij Lagar na 3 tedne, Jo-! :ef in Jakob I^ogar vsak na 14 dni .apora, K*x-aue Rujuiik 11a 1 teden, /rane Nag ode na 10 dni -in Leo-Kdd Gruden na 4 dni zapira. Vsi vstali pa so bili. ker se j".m krivda
11	m^*gla dokazat i, oproščeni. Tak i ,e bil žalosten konec veselega pi •ovanja v Hotedršicali.
Slovensko - Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imet!, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLO VENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE GA ŠE* DANES. Cena s poštnino 4-0 centov. Za Jugoslavijo je ista cena.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.

Blnkostne kure.
Ana RovšJcova. doma od Sv. Valentina, si je oskrbela, kakor pa trdijo baje samo hudobni so-■cdje, za binkoštne praznike tam aekje na oni strani domače vasa 5 .epih kuric. Skrila jih je pod stre-io in jih o praznikih vnak dan -■ilalc in pekla. Večkrat ji je p»-nagal tudi njen sinček, ki ipravi, la je mama kuro klala, on pa jo je d 1 žal za rop. Nerodno pa je bi-10 za ženo, da je otrok po svoji »tročji navadi pravil sosedom o binkoštnem ]>irovanju in o kurali z podstrehe. Zvedelo se je in že-la je bila obsojena na 5 dni zapora in inora plačati kure. — Pritožila pa se je bi ugotavljala, da je vse. to izmišljeno in da je zlobna soseda, s katero ee je že prav-dala, otroku dala kos kruha in obljubila aro, če pove to povestico » kurah-tudi dragim. Ponovila »e je obravnava, tiriiiinih je bilo
.... -L k.
Izšla je nova izdaja
'PESMARIGA GLAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima. 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Kk dan; 2. res oženil bi m»: 3. Kazen; 4. Kmečka petem; 5. Vasovalec; 6. Na trgu; 7. Pesem o beli hlfild; 8. Proftnja; 9. Dan slovanski: 10. Tihi veter od morja;
II.	Še ena; 12. Povejte, ve plaulne; 13. Sijaj, tolnčlce; 14. Lahko noč; 15. Deklica mila: 16 Slanca; 17. Vabilo; 1«. Pastirček; 19. Rožmarin; 20. Cerlrvicm; 21. Profinja; 22. Imel mn ljubi dve; 23. Danici: 24. Savska; 23. Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 2S. IJnbezen in pomlad; 29. Božiča 1 flavulj; 30. Naša svezda; 31. Lahko noč; 82. Pod noč; 33. Kaj bi te pr«4al; 34. Bože pravde; 35. Na (Tobih: 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo: 38. Uslifi! nas; 30. Na morja: 40. Pastir: 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Oblaček; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 4C. Glas Grobo-vu; 47. Kstrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaa M rad m-de^Ih rož: 50. Zdravica; 51. V tnraka; 52. Lepa n&2a domovina : 53. Vlgred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, kaj ■ tak žalostna; 56. Slanica; 57. Oj, te mlinar; 58. Pojdam t rate; Bft. Slovenac. Srb. Hrvat; 00. Na3a zvezda; «1. V slovo; 62. Izgubljeni cvet: 63. Sanak spava: 64. Glejte, kako omlra pravični ; 65. Naprej: 66. Kje dom je moj. 07. Hey Sloven i. 71. Domovini ; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet, ti si krasen; 77. IT boj: 78. Večer na Savi; 7». Zrinsko, Frankopanks; 80. Bto čutift. Srbine tnžni?; 81. Pob m ti mi Js; 82. Pomlad ln }ero; 84. V tihi noči. 85. Milica; 80. Njoj; 87. Njega al; 88. Pod olcioin: 89. Prva Ijntiezen; 90. r^ahko noč; 91. Pri okna sva mrlče slonela: 92. Strunam: UR. Slovo; M; Strunam; 95. Pro-«nju; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 98. L jo-bevn in jmimlad; 99. Lahko nič; 100. Baztanek; 1CL Svm-čanje; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prelj£
Cena s poštnino $3.
WGLAS NARODA"
88 Cortlandt Street	Hew York
30. novembra:
President Wilson. Trst.
I.	decembra:
Lrt*vi.ithun. Cherbourg: I-a Savole, Havre; Olj nipic, Cherbourg.
5.	decembra:
Pres. Polk. Cherbourg. Bremen: Pres Arthur, Bremen; Bremen, Bremen; Colombo. Genoa.
6.	decembra:
Thunngia, Hamburg; Minnekabda Cherbourg. Hamburg.
7.	decembra: America, Genoa.
S. decembra:
Aquitania. Cherbourg: Sierra. Ventnna Bremen; Rotterdam, Boulogne.
II.	decembra: Suffren. Havre.
12. decembra:
Paris. Havre: Pittsburgh. Cherbourg. Hamburg; Pres. Adam«. Cherbourg:
Muenchen. Bremen: Lapland, Cherbourg; Corte Fiosso. Genoa.
13.	decembra:
Georjre Washington. Cherbourg. Bremen; llansa, Hamburg.
14.	decembra: Andania, Cherbourg.
15.	decembra:
Majestic. Cherbourg: DerfHlnger, Bremen.
19.	decembra:
Pres. Monroe. Cherb^-irg; Orbita. Cher-
bourg. Hamburg; Veendam. Boulogne.
20.	decembra:
Cleveland.* Cherbourg. Hamburg. 22. decembra:
Berenparia, Ch»»rbour*:: America. Cher. l»ourg. Bremen: Albauls. Cherbourg; Beld-litz, Bremen.
26.	decembra-
Ch|i-iiir«i. Havre: ?>»•«. V:in Bur^n. Cherbourg; Canopic, Cnerbourg, Hamburg.
27.	decembra:
Westphalia. Hamburg; Torek, Bremen.
28.	decembra:
Martha Witshlr.gton. Trst.
29.	decembra:
La Savoie, Havre; Pres. Harding. Ch -r-bour;. Uretnen; lopne.
New Amsterdam. Hju-
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW YORKA do TRSTA
(preko Genov«) Najbolj i* in najkntjla pot po Sredozemskem morju z naiitni reličaitnimi pamiki,
COLOMBO ____5. dec.; ........ 29. Jan.
AMERICA ____7. dec.; ........ 9. aprila
*DUtl_IO ......8. Jan......... 16. febr.
TA0RMINA ...22. mar......... 30. apr.
•Xajv*fji in najhltrcjil parnilc iu olje
Fredozetnuko morje. Udobne kabine tretjega razreda s 2, 4 ln C posteljami za družine In ienske.
Pri okusnih obedih Je vino brezplačno, 'a podrobnosti vpraftajte nai«pa aicenta v vašem mestu ali pa naravnost pri
ttWiZM GEimt! ITALIANA
Italia. America Shipping Corporation 1 State Street General. AgenONew VorV
VaSl laatupnlkl v Jugoslaviji: Jadranska Qanka, Be lg rad ln njene podružnica
New York. Plymouth. H »vre. Paris
: PARIS .................. 12. decembra
New York. Havre, Pari*
! ROCHAMBEAU ........ 24. novembra
i LA SAVOIE ............ 1. decembra
I SUFFERN .............. 11. decembra
. New York. VIco [Spain;, Bordeaux
. LA BOURDONNAIS ........ 27. nov.
I fiiilt la Hn£U hUa« acaats ali aa |Ut«i ind: ' 19 STATE STREET.	NEW YORK
Božična odplutja v Jugoslavijo
S- BOŽ10 bodo »	ixm>liUH ««"iplut-
ja. I. K V1ATHAN
1m) OtipiUi 1. iliivni-bra. rilESIPENT ARTHUR 5. «lett>m-brn. — (JEOR (ii:
WASHINGTON pa 12. tl«'«fmlira iz New York«. Tudi druga wli lutja. Pn^krtiljeue so dobre z v cz /. Jugoslavijo preko Bremena uii t"bertK>urga. 1'ilvajte udobnosti jmtovanja rm ameriških vladnih pa mikih: velike kabino: zakoniki lsiri in družini* potujejo v }h>-seliuih jirostorib: prostorni pr« me-natli kr«>\i; postrežba uljudnih stre-žajev; izvrstna in raznolika hrana.
United States Lines
45 Broadway	Mew York City
Lokalni zastopniki v vseh mestih.
Upravitelji za
C. S. SHIPPING BOARD
Naznanil
Rojakom v Duluth-u in železnem okraju Minnesote naznanjam, da sera odprl moj nrad na 215 Torrey Building:, Duluth, Minn., kjer sem na razpolago rojakom v vseh zadevah.
GEO. L. BE0ZICH.
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni nabirati na -ocninc za "Glas Naroda", »o: Joseph Černe, Anton Simčič in Joseph SmatxeL
Upravni 5tvo.
Rad bi izvedel za naslove mojih prijatelj-v IGNACIJA DOMLN-CH), FRANKA NOVAK, JOSIPA SOCK, FRANKA 1IEHAR
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
DOR Je namenjen potovati t stari kraj, je potrebno, da Je natančno i»uuOen o potnih listih, prtljagi In driifrih stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled nase dolgoletne izkušnje. Vam bodo gotoro v korist; tudi priportičamo vedno le prvovrstne parnike. ki iniajo kabine tudi v III. razredu.
Tudi oni ki Se niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih meseeev ln so pripuščeni brez vsake neprillke v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika all pa svojra iz starega kraja, unj nam
plSe za pojasnila in navodila. Ju-poslovanska letna kvota zna.sa 6426 novih priseljencev.
Za potne stroške Izplačuje po na-Sem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York
Glavno zastopstvo Jadranska banke.
POTREBUJEM
ljudi /n delo v šumi. Jaz sem se •ipet vrnil nazaj na Camp 57 ka-k/ir sem b:l in bi želeJ, da pridejo in ALOJZIJA MARINICIf, vsi vsi fantje nazaj, ki so /.e pri meni domn otl Velike Nedelje na Sp. lelali. Jaz sem skrbel, da bo za vse Štajerskem. Ako kateri rojakov prav. — Frank Lonchar, Box 73, ve za naslov jrori navedenih, naj Camden on flaiilev, W. Va. mi naznai.', za kar' bom zelo hvaležen; ee p;i kateri ta poziv sani bere. naj se mi o^laai na naslov: F rank IJer<^ula 504 Broadway, Astoria, New York.
(23-26—11)
Iščem JAKOBA KOVAČ, po domače Adamov. Profi'm, da mi ip<£!je .svoj se<lanji naslov, ker mu iina::i nekaj važnega sporo-<"* it i. V f lučaju, da sam ne bere. prosim rojake, da ira op< z<>i-ij » na ta oglas. — Frank Prudic. Camp 2.">, LiuwfMxl. W. Va. _(23-24—m_|
Vsak peree bi moral imeti
novo izdajo
"PESMARICA GLAZBENB MATICE"
Za itiri moške glasove
Uredil Matej Hnbad
Knjiga ima 296 strani, ter vaebn ie 103 najboljših in najnovejših peami z notami
Cena ■ poštnino $3.00.
"GLA8 NARODA" 49 Cortlandt aL. New York. N. 1
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor ka] ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli —
mali oglasi v "Glas Naroda".
RAVNOKAR JE IZŠLA
MJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja.
Vsebuje 308 strani. ISP" Cena s poštnino $2.— ^tl SLOVENIC PUBLISHINO CO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y.