o pravni naravi Epanagoge. 335
O pravni naravi Epanagoge.
Dr. Ciril Kržišnik. I
Justinijan je v svoji zakonodaji zbral iz številnih pravnih virov vse one določbe, ki naj še nadalje ostanejo veljavno pravo. V kodeks (Codex Justinianus 529, Codex repeti-tae praelectionis 534) je zakonodajna komisija uvrstila cesarske konstitucije, digeste (533) vsebujejo pravniško pravo in v institucijah (533), ki so učbenik in zakonik obenem, je zbrana za študij prava najpotrebnejša snov. Te tri zbirke pa so po Justinijanovi volji le deli enotnega zakonika.^ S poznejšimi zakoni, z novelami (535—565), je Justinijan določbe prejšnjih zbirk v marsičem spremenil. K svojim zakoni-
^* Prim. J. J elit t o, Oie peinliahen Strafen im Kriegs- und Rechts-wes«n der B'abyJioni«r und Assyr6r, Breslau 1913.
1 Consit. Tanta § 12, 13; const. Ommem § 7; const. Cordi § 3.
336 O pravni naravi Epanagoge.
^ iGonist. Deo aucltoiro § 12; oonist. Tanta § 21.
^ B. 'KiiMer: Gesohichte des romliscben iRieohts. Leipzig^Eriangeai 1925. S. 434.
* Prim. Niov. VIM, 1.
^ Zaohariea a LLnigerothal: CoUectio llibrorum iuris Graeco—^Romani inedlitciruTn. Eclotga Leoniis et lOomisitantioii, Epanagoge BaaiHi Leoniiis ct Ailexandii. Lipsiae 1852.
« B. Kubler: Geschichte dcis rom. Rechts. S. 442. iZachariae a Lingenthal: Imperatoirum BasHii Constantini et Leonis Prochiron. Heidelbergae iM|DGaCXXXViII.
8 C. G. E. Heimbach: B.aisiiIicorum lilbri LX. Lipsiae 1833—1870. 6. vol. Zacbairiae: Suppllemienitum editioniis Baisiiliioorum HeimlbachiaTiiae (Ldib. XlV--XlX). Lipsiae 1846.
E. C. Ferrini, J. Mercati: Editionis Basilicorum iHeimlbachianae sup-plementum alterum. Lipsiae 1897.
kom pa je Justinijan prepovedal pisati komentarje, ker se je bal, da ne bi dolgovezne in nasprotujoče si razlage zabrisale jasnega pomena njegovih določb.^ Dovolil je le dobesedne prevode, izvlečke iz posameznih določb (indices) ter navedbe paralelnih mest in dodatkov k posameznim naslovom.'' Toda kljub Justinijanovi prepovedi so bila k prej ime-Bovanim zbirkam že v 6. stol. spisana številna dela in komentarji. Institucije je komentiral Theophilus (Paraphrasis Institutionum), izvlečke (indices) iz digest so sestavili Do-rotheus, Stephanus in Cyrillus. Komentarje h kodeksu so pisali Thalelaeus, Isidorus, Anatolius in Theodorus. Ti komentarji so imeli pred Justinijanovimi zbirkami to prednost, da so bili pisani v grščini; dasi je namreč latinščina v Justi-nijanovem času bila še uradni jezik pri sodiščih, je vendar ljudstvo samo ni več razumelo.* Za praktično uporabo pri sodiščih niso bili primerni niti Justinijanovi zakonik niti poznejši komentarji, ker so bili preobširni. Zato sta Leon Izav-rijski (717—741) in njegov sin Konstantin Kopronimos izdala okrog 1. 740 priročnik, Eklogo ('K/Ao-j-t- tcov vdy.(ov)°. Dasi je Ekloga po besedilu naslova le izvleček iz Justinijano-vih zakonikov in novel, je vendar v njej uzakonjeno veliko novega prava." Povratek k Justini j anovemu pravu pa pomeni zakonodaja prvih dveh cesarjev makedonske dinastije, Bazilija L (867—886) in Leona VL Modrega (886—911). Ba-zilij L je dal sestaviti v 1. 870—879 priročni zakonik in učbenik, Prohiron -;o/Ltpo; voao;).' Najvažnejša pravna zbirka 9. stoletja, ki je bila izdana že za vlade Leona Modrega okrog 1. 890, pa so Bazilike ("i ^iai^t/ci).'* V Bazilike so bile
o pravni naravi Epanagoge. 337
sprejete one določbe Justini j anovih institucij, digest kodeksa in novel, ki so bile v 9. stol. še veljavne.
V istem času kot Prohiron je bila sestavljena še ena zbirka, ki nam je ohranjena pod imenom Epanagoge (Ktv-ava-,'wyfl Toiv voafov)." Postanek in pravni značaj te zbirke je še sporen. Aldo Albertoni^" je sestavil lep načrt, kako naj bi bila pri bodoči izčrpni obdelavi bizantinskega prava Epanagoge razmotrivana. Ta sestavek pa bi bil predvsem poskus, pokazati, katero izmed dveh mišljenj je verjetnejše, ali je namreč bila Epanagoge od cesarja Bazilija 1. izdana kot oli-cijalen zakonik, ali pa je ostala le oblikovno popolnoma dovršen zakonski osnutek.
IL
Naslov zakonika 'h sravavto^/, tolmači Zachariae takole: »Ex quibus (sel. mss) quum appareat enchiridium juris, de quo hoc loeo sermo est, re vera nihil aliud esse, quam edi-tionem Prochiri emendatam atque auctam. Nam verbum zT^cf.^iifzvi significat reducere i. e. suh incudem revocare: ita-que e7i;xv7.ywYvi toO voaoj est repetita praelectio legis, illius ni-mirum quam paulo ante Basilius ediderat." Po tej Zacha-riae-vi razlagi je torej Epanagoge druga, pomnožena in popravljena izdaja Prohirona. Istega naziranja so bili pozneje skoro vsi pravni zgodovinarji, ki so se bavili z zgodovino bizantskega prava, tako Mortreuil,^^ Heimbach,'^ Siciliano-Villanueva,^' Ferrari in Freshfield.^** Zachariae pa pri svoji trditvi, da je Epanagoge druga izdaja Prohirona, ni vztrajal. V »Zgodovini grško-rimskega prava« je postavil hipotezo, da sta Bazilike sestavljali dve komisiji ali dva učenja-ka.^^ Prva komisija je sestavila Prohiron in Epanagoge je
* Izidlanai v Zachairiiaei-vii Coilleotiio librcirum iuris Giaeco—RcmiMii ineditoruin.
Aldo Alibertoni: Per una esposizione deil diritto bizantino con ri-guardo aMMtalia. Imola 191217. S. 54—S5. " Zachariae: Prochiron. S. LXXXIL
J. A\. iBi. Miortreuil: Histoire du droit byzantiii. Pari« 1844. Tome II.
S. 40.
Heimbach: Prolegomena Basilicorum. Lib. II. cap. III. § 6.   Ersch und Gruber: Ebcyikllopa:diiie. iBtd. 86. S. 305.
Enciclopedia giuridica italiana. IV, v. S. 53—36. ^° Enoiolopedlia italliania VII, S. 145.
^* E. H. Fresihfiold: A provincial manual of later roman lavv. The Calabrian Procheiron. Cambridge 1981. S. 46, op. 1.
Zachariae: Geschichte des griechisch-romischen Rechts. 3. Aufl. Berlin 1892. S. 23.
338 O pravni naravi Epanagoge.
V. Sokolskij: O haraiktere i značenii Epanagogi. Vizantijskij Vre-mennik, I (1894) 17 —54. iZlasti s. 27.
A. Vasiiliiiev: Histoire de 1' Empiire bvzantici. Pariis 1932 Tome I. s. 460 450.
a) Epaniagoge, prooem: ...   to rj.lv lap eV. Suo htoo-jrsMv h 3-jv9--(jiv žrj |i'.oupYi)0(X'. TOV avftptoTOV, S;Si(jxč'. auTbv to'JTov ,Tvx'. -/.al T-ov oXot/jT(ov ir.čb/uii  ;:oiir)T»iv, J)V ai ijifjtpat auToč xaTa oui-iffovsiav IXoY'-5fl''iiav;,
b) Plh'otii ad Amphilochium quaestio LXXXVn. Migne, P. G. 101 S,
560. B: Tb -vio Eziivr) T^ !i7tu;j.iT(0 ¦/.a'l i^/^EjAoiTiatto !fiszi [J.opj)a; Tiua; y.iu. TotSaUTa, oX'l;J^»Ta zap'jTo5;i'5a'. cij5'ev LT;p^v e^jt^v, 75 sva -•: tov ijTov ir:ivT'OV noirjTfiv hrArfVM ir.:Ziiivfiia.'..
iPrim. tudi: Eiusdem sanctislsimi iPhotii narratio de Manichaeis rece-ns repulluilantibus. Migne, P. G. 102, s. 16—264.
Prim. Sokolskij, op. c. S. 31 — 36; Zachariae: Geschichte, s. 22, op. 21.
delo druge komisije. Prohiron in Epanagoge sta bila torej sestavljena istočasno. Da Epanagoge ni druga izdaja Prohirona, je učil tudi Sokolskij: Epanagoge je povsem samostojen zakonik, ker vsebuje v primeri s Prohironom veliko novih določb, zlasti cerkveno-politični nauk o diarhiji cesarja in patrijarha.^** Sokolskijevemu mnenju se je pridružil tudi Vasiliev v svoji zgodovini bizantinske države.^^
Avtor Epanagoge ni znan. Domneva Zachariaeva, da je Epanagoge delo ene komisije ali enega učenjaka, ki so sestavljali Bazilike, se zdi da ni povse brez podlage. Epanagoge vsebuje namreč veliko določb, ki so bile sprejete tudi v Bazilike, medtem ko istih v Prohironu ni moči najti. In razvrstitev snovi v Bazilikah odgovarja mnogo bolj Epanagogi kot Prohironu. Prav verjetno pa je, da je bil patrijarh Fotij avtor predgovora ter 2. in 3. naslova Epanagoge. Poglavja 2. in 3. naslova so povsem nove določbe Epanagoge in niso morda prevzete iz kake prejšnje zakonske zbirke. Na Foti-jeve spise proti Manihejcem spominja nauk predgovora, da je Bog v človeku združil dve različni počeli, tako da more človek spoznati, da je Bog stvarnik vseh stvari.^" Značilno je dalje, da primerja avtor predgovora odnos države do cerkve z odnosom materije do forme. Vsebina in jezik predgovora kažeta na učenega in zgovornega bogo,slovca-pravnika, kar je Fotij tudi bil. V Epitome legum, zasebni pravni zbirki iz začetka 10. stol. (okrog 1. 920.), je v prvem naslovu kot 20. ter 21. sholion (t/o^iov = opomba) navedena definicija cesarja iz Epanagoge (II, 1, 3,) in zraven je zapisano 'l*(oTiou. Na podlagi teh indicijev Fotijevo sodelovanje pri sestavljanju Epanagoge skoraj ni več dvomljivo."'
o pravni naravi Epanagoge. 339
F. A. Biener:  Geschichte der iNovellen Justinians. Berlin  1824.
S. 123.
Zaiobariiae: Prochiron, s. LXXXII. iHistoriae iu.ris graeco-romani delineaitio. Heidelbergae 1839. S. 40.
24 Miortrediil: Hiisitoire dlu drioiiit byzantiin, II, is. 40.
2^ Zachariae: lonere Geschichte des griechiisich-riomisohen Rechts. I. Personenrecht. Leipzig 1856. S. 36 — 39.
2* EMoga in Epanagoge normirata nek način imovinsike skupnosti med zakoncema. Prim. Zachariae, Geschichte, § 11.
2' Zachariae: Collectio. S. 130.
Epanagoge je enako kot Prohiron sestavljena iz 40 naslovov in naslovi se dele v poglavja. Naslovi 1—11, katerih v Prohironu ni, obsegajo določbe o svetnih in cerkvenih dostojanstvenikih: o cesarju, mestnem prefektu, kvestorju, o patrijarhu, škofih in duhovščini. V ostalih naslovih (11—40) je zbrano pravo Prohirona: ženitno, obligacijsko, dedno in kazensko pravo.
III.
Vprašanje, ali je Epanagogo publiciral cesar Bazilij I. ali pa je ostala le zakonski osnutek, je v tesni zvezi s problemom o razmerju države do cerkve v Bizancu. Vprašanje o pravnem značaju Epanagoge je postalo sporno sredi preteklega stoletja. Dotlej so pravni zgodovinarji menili, da je bila Epanagoge oficijalni zakonik tako kot Prohiron. To misel so izrazili Biener,^'^ Zachariae^* in MOrtreuil.^* Zadnje dva imenovana pravna zgodovinarja sta učila, da je bila Epanagoge publicirana kot oficijalni zakonik, a ta nam ni ohranjen v prvotni obliki, temveč kot Epanagoge s sholiji (Epanagoge cum scholiis), ki se razlikuje od oficijalnega izvirnika le malo. Pozneje pa je Zachariae v zgodovini grško-rimskega prava^^ postavil nasprotno hipotezo o pravni naravi Epanagoge. Povod zanjo je dal 19. naslov Epanagoge, ki obsega določbe o imovinskem pravu med zakoncema. V tem naslovu vsebujejo poglavja 5—9 določbe o imovinskem pravu med zakoncema, ki so prevzete iz Ekloge. V poglavja 12—17 pa je sholiast uvrstil določbe Prohirona, ki so zbrane iz justinijanskih virov, tako da sta tu postavljena drug poleg drugega dva različna pravna sistema.^" Sholiast pripominja, da je on pripisal poglavja 12—17 (pravo Prohirona) o'Jx tb? i-f/.pid^h-zoi., t. j. ne kot zakonito potrjena, marveč zato, ker nasprotujejo poglavjem 8—9.^^ Sholiast pripoveduje dalje, da so določbe Epanagoge bistveno različne od justini-janskega prava in da tudi pravo Prohirona ni dejansko ve-
340 O pravni naravi Epanagoge.
1 javno pravo. Iz teh sholiastovih pripomb sklepa Zachariae to-le:
Ce sta bila oba, Prohiron prej in Epanagoge pozneje, publicirana, kako je mogel Bazilij potem, ko je že v Prohironu in Bazilikah uzakonil justinijansko pravo, sprejeti v Epanagogo povsem različno pravo Ekloge, kako je mogel sholiast reči, da pravo Prohirona ni uzakonjeno, kako je mogel Leon Modri v svojih novelah Epanagogo popolnoma prezreti, ko je vendar v njih tudi to upošteval.^* Iz teh razlogov sklepa Zachariae, da Epanagoge ni bila nikdar oficijalno publicirana, temveč je ostala le zakonski osnutek in opombe sholia-stove so spreminjevalni revizorjevi predlogi zakonskega osnutka, namenjeni zakonodajen. Temu Zachariaevemu mnenju se je pridružil tudi Heimbach^" in še dostavil, da je iz prav tega razloga razumljivo, zakaj je bil uporabljan kot vir Bazilik le Prohiron in zakaj tvori Prohiron osnovo Har-menopulovega Šestoknižja (Heksabiblos). Zachariaevo hipotezo o pravnem značaju Epanagoge je sprejela večina pravnih zgodovinarjev kot zelo verjetno, toda ne vsi. Že Vorre^" in pozneje bolj obširno Sokolskij^^ sta skušala dokazati, da je bila Epanagoge oficijalni zakonik. Sokolskijevi dokazi proti izvajanjem Zachariae so naslednji :
Imovinsko pravo med zakoncema, prevzeto iz Ekloge, je bilo v Epanagogi zato zopet uzakonjeno, ker je bilo kot staro običajno pravo v ljudstvu tako zelo vkoreninjeno, da je bil Bazilij po brezuspešnem poskusu, da bi zopet uveljavil justinijansko pravo (Prohiron), prisiljen, da poskusi s kompromisno rešitvijo in je moral deloma priznati veljavnost prava Ekloge. Ta Sokolskijeva trditev pa ni prepričevalna. Ne le, da ni verjetno, da bi bilo v razmeroma kratkem razdobju tako različno pravo uzakonjeno, v Prohironu^' in Bazilikah*'' Justini j anovo pravo, v Epanagogi** pravo Ekloge
Pnim. G. S. Mairiidaikis: iarjxbv Si/.atov ev toi; vsap«; -ar/ ^;'j-:avT;v'uv aj-:ozpair6p(ov, Atene 1922. S. 3.
2^ Erisch und Girubeir: Encj^kliopadiie, Bd. 86. S. 305.
D. Vorre : ll:p"i Jipo aa'.a!a; Sojp S; zaTa tov po;i5iVbv /m iSito; zaTi tov |5u5avTra/.bv vd[iov. Atene 1884. SI. 58. ss. (iCitiirano v J. et P. Zepos: Jus Graiacoromainuni!, II, s. XIII—^XIV); prim. tudi Konstanti nos E.. PoHgenes: ripa ;xaTLLa -to\ -pot/.<5;  Atene 1930 (3. izdiaijiai). S. <i2>. op. 1.
V. Sokabkijl: O haraktere i značenii Epanagogi. (Glej  zgoraj
qp. 18).
32 Prochiron, tit. V, VJ.
33 Basilica, lib. XViri, XXIX. 3* Epanagoge, XIX, 5^9.
o pravni naravi Epanagoge. 341
in v novelah Leona Modrega''" mešan .sistem imovinskega prava med zakoncema, nam pojasni tudi 20. novela Leona Modrega to navidez tako zamotano vprašanje. Leon pripoveduje v tej noveli, da sta njegov oče Bazilij in on sam**^ razveljavilo pravo Ekloge in potrdila zopet staro, t. j. justinijansko pravo. Toda običajno pravo je bilo močnejše in je ostalo dejansko še nadalje v veljavi, dasi je bilo formalno razveljavljeno. Dalje omenja tu Leon neko uredbo (oiaraEi;) svojega očeta, s katero je Bazilij zopet potrdil staro pravo o ženitnih pogodbah. Dasi nam ta uredba ni ohranjena, vendar ni razloga dvomiti, da bi je Bazilij ne bil izdal. Vse to pa izpričuje BaziHjev namen, dati zopet prednost Jutinij anovemu pravu pred običajnim pravom. V 20. noveli se izraža Leon tako, kakor da bi bil napravil on šele nekak kompromis med Justini j anskim in običajnim pravom. Ta novela torej nič ne ve o uzakonitvi običajnega prava v Epanagogi.
Kot drugi dokaz proti Zachariaei izvaja Sokolskij: Zmotno je Zachariaevo mnenje, da je sholiast kot revizor zakonskega osnutka uvrstil poglavja 5—9 (pravo Ekloge) in poglavja 12—17 (pravo Prohirona) v XIX. naslov Epanagoge in s tem prepustil zakonodajen izbero, da se odloči ali za prvi ali drugi pravni sistem. Sholiast ni bil revizor zakonskega osnutka, ker mu je znana novela 106 Leona Modrega, kar priča o tem, da so bila sholija pozneje pripisana in ne, ko so sestavljali Epanagogo. V nadpisu k poglavijem 12—17: Ta'JT3C XX jJ.s;(pi toO tsXuo; toO titIou /scpa^aioc ou^ w; tf/.^i&i^TOL ETE^VTrav, aXV wTavLi [Aavoasva tčS e' )cxi c' •/.y.i T "/.al 7)' x.at i>' TuocpETEO^.TKv, pa hoče sholiast povedati, da naslednja poglavja ne spadajo k zakonskemu besedilu Epanagoge.
Sokolskijevo mnenje, da sholiast omenja v Epanagogi XIX, 9. shol. 106. novelo Leona Modrega, pa ni pravilno. V XIX. naslovu so v poglavjih 9 in 17 določbe, koliko pripade ženi po moževi smrti moževa imovina. Justinijan je v noveli 117, V, določil, da pripade siromašni vdovi, ki v zakon ni prinesla dote, po moževi smrti ena četrtina moževe imovine, če iz tega ali morebitnega prejšnjega moževega zakona ni bilo rojenih več kot troje otrok. Ce mora deliti vdova moževo zapuščino z več kot tremi otroki, ji pripade enak delež kot enemu izmed otrok. Na tej četrtini ima vdova le užitek, lastnina je pridržana njenim otrokom. Če vdova nima
35 Leonove novele 20, 22, 85.
3« Prim. C. A. Spulber: Les novelles de Leon le Sage. Cernauf i 1934. S. 166. op. c), d).
23
342 O pravni naravi Epanagoge.
3'' Nov. 106: Iltpl Tou ta; a^(5žpOj; ; uvai/.a; /.oi zpcAita [if, Ei(j-vsyxo'Jiia?, xA Ksfi. To5 XaaPaVitv :ra[Sb; piolpav iuTa;.
Primerjaj silično sholiastovo miseJ, ko je v Epan. XIX, 12. shol. po primerjavi določb Epanagoge in Prohirona zapisal: -X7iv xa\ a;j.^(5Tčpa -m e' zal r,' zčoaXa'Ci) ota-icpiia'., xai v. Ixtiva lT/ypi., toOto xJv I; pi^rj, [Jiitaiov.
otrok, je lastnica omenjene četrtine. Vrednost te četrtine pa ne sme presegati 100 funtov zlata.
Prohiron ponavlja določbe Justinijanove novele z edino izjemo, da priznava vdovi, ki ima otroke, pa se v drugo ne poroči, na oni četrtini lastnino.
Epanagoge pa ne pozna omejitve vdovske četrtine do vrednosti 100 funtov zlata, dalje ima vdova z otroki na že omenjeni četrtini le užitek in ne lastnino kot po pravu Prohirona. Epanagoge prisoja vdovi četrtino ne glede na njene imovinske razmere, Prohiron pa priznava to ugodnost le revni vdovi, ki ni imela dote.
Epan. XIX, 9: lispl t?;; i-poaou ^{'j^xiyA<;, eits L'j;ropo? site ž^opo; ei-/i.. K tej formulaciji pripomni sholiast: 'H vsapi t?.v af7rpot-/.ov ou Ttiv si Tuj^oi y.al EUTiopov (pvi^jt, alla Triv axopov. tt, ^io e'j-o'pw x.a'i i—poi/to) ouSev S(Stoc7tv. V tem shoHju vidi Sokolskij Leonovo novelo 106, ki res vsebuje slične določbe.*^ V resnici pa je shohast imel pred očmi Justinij anovo novelo 117, kar izrecno pove v shoHju k 17. poglavju, ko našteva zgoraj omenjene razlike med pravom Epanagoge in Prohirona. Ta sholion se glasi takole:
Kott TOJTO TO >tEcpaXatQv Sia^EpETai toO d',   y.aTi tz to toptcasvov
[V-ETpOV  TOij  TETaprOU  T(OV  p  llTptSv, JCaTOC TlažStOV  OVT(i)V  EJ^EIV  TlfiV
[ATiTEp« [j:h SLUTopoYa(;.oOijav xxt. /taT« Seitucteikv to TSTapTov jcal TpiTOv,
OTt EKEtvO  [J,ŠV TTSpl iZ-poi/tOU CpVld yil'^Xiy(.6i,  EITE S'J-0p6{  E(7TtV EITE Ž"OpO?,
toOto Se t-/)? pi"C vEJcpS? ov ^spl [j-ov-/;; a-opou Six>.xij.Savsi- t^ Y''? 2'J~o?':> itžv aT:poix,6; ectiv, StoVi 7:poix.a o'J>t etceSiojcev, oOSev o>,u;   vsapi SiSoutv.
St OUV S!4EtV0  E/>CpiVETat, TOOtO,  XXV E/pa'^'/),   JAOCTatOV.
Zadnji stavek tega sholija — o'Jv e^eivo e;-/.pEvETa'. ... — pač izpričuje, da je moral pisati sholiast to, še preden je bil Prohiron publiciran, sicer ne bi mogel reči, da pravo Prohirona ne bo veljalo, če bodo uzakonjeni predpisi Epanagoge.*'*
Zato je mogel sholiast tudi v nadpisu k 12. poglavju zapisati:f!'^''''^^- t«. .. ^Epalaia oOy w; s -/.piti^EvTa ETs&Tirjav, česar sicer ne bi bil mogel potem, ko je bil Prohiron že publiciran, razen če bi bila Epanagoge s svojo poznejšo uzakonitvijo derogi-rala Prohiron. A za tako razveljavi j en je Prohirona nimamo nobenega dokaza.
Da poglavja 12—^17 res ne spadajo k osnovnemu tekstu
o pravni naravi Epanagoge. 343
^* V Zachariaevi izdaji natisnjena kot lil7. Jus graecoromanum III. S. 221—22. Eikistra^^igantne liimenuijemo cmte Leonove novele, ki niso biile sprejete v nijegovo zbirkio 113. niovd.
j. Niioote: a&vTo; tou sooou to l-ap/^L/.bv |3t|5)^iov. Le livre dlu Prefet ou V odit de F Emipereur Leon le Sage sur les corporationis de Gonstanti« nople. Geneve 1893'.
<' 'E;:ap. |Big),;ov, 1, 2.
R. Vari: iLeonis imperatoris Tactica. Budapestimj 1917. iSiličniost v definiciijiah cesairjia, paitrijarha in generaila je v tem, da Epanagoge, in Taktika navajata najprej sploSno definicijo vtsakeiga zvanja, naišteviata niato dlolžnosti (mor.o;) teh dlostojanstvieniikiov, Oizmoilta daJje kaij je namen teh zvanj in konono določata kakšne lastnosti morajo imeti cesar, patrijarh in general.
Epanagoge BaatAsj; cOTiv Evvoiio; L-;'jta7'!3t... (Epan. II, 1). rTaTotip/r,; L5t\v e!xojv J""« Xpt(JT0U (Epan. III, 1).
-zo-b; T(j) paoi^H Ttov TL ovitov /.a\ o::ap/_dvTwv žuviijiEdjv Si i a<)-6Tr,To; r, <puXay.7i XA irstfiliia ... (Epan. II, 2).
S/.o7:b; TO) -aiptip/r;, ::p'oT&v [ijv, oD; i/. oeou Trap^^a^sv tinb^da zal !iL[j.vT(5r|Tt piou S'.aojXi?a;... (Epan. II, 2).
TiXoi TO) paoiX=t TO Eusp; eTilv... (Epan. II, 3).
Ti 0^ to -aT&iioyri 7] Toiv zaTa TOJiidTEua^vtov auToi  tiu/aiv   am^rfila...  (Epan.
m, 3).    ,^
"loia -aTpiip)(^ou to sEvai o;oazTr/.ov... (Epan. III, 4).
'Eraar,|ju5TaTo; Iv opt)-o8o?''a za\ t-jOč^E^a ooSaz'. sTvat o Paaiisu;... (Epan. II, 5).
Tactica
zxpotxti-6i iiztv rj ToO iWo -/eio« aTpaT'.(oTiz&u 6-E'pLaTo; zopucpoto; ap);(OV... (T. 1, 10; I, 9).
SzoTib; T(i> OTpaTr|7(B to [ikv 'Jj;' auTov 6-^'xa au?f|rai ... (T. I, 14).
Tikoi Tiu arpaTi)- o tu suSoztijuIaavTi Sia TtavTiov Trj; te d-iiai xa\ pa<jtX[z!); aTOXau=iv Euvoia? ti zaToX'.;tiip'!(javTt Tfov :Tpa7:(5vTwv zai aptjio^^vTtov —pajjjLaTtov Ts-j^sjO-at too ^vavTtou... (T. I, 15).
'IStov 6k <jTpaTr(-/oij to zpiiTTOva tivat ::avT(i)v Ttov ('jtb X."P* opovrldsi zal av5p;a xixi SizaioTjvr; xa\ aioopoTjvr;. .. (E. I, 11—13).
23*
Epanagoge, kot je poudaril Sokolskij, je iz sholiastovega nadpisa k omenjenim poglavjem povse jasno.
Najvažnejši dokaz, da Epanagoge ni bila oficijalen zakonik, pa je dejstvo, da je Leon Modri v svojih novelah EpanagogO' popolnoma prezrl. V eni svojih takozvanih ekstravagantnih novel,^" ki je bila sprejeta tudi vsT^ap/iscdv PilJT-iov je Leon VI. notarskim kandidatom predpisal, da morajo za svoj izpit znati na pamet Prohiron in poznati vse-binke določbe Bazilik.*' Epanagoge tu ni omenjena. V vojaški zakonodaji Leona VI., v zakonu nazvanem Tactica,*^ se da zaslediti neka sličnost z Epanagogo. V Taktikah podaja Leon Modri definicijo generala na isti način, kot jo je Fotij sestavil za cesarja in patrijarha v Epanagogi.*^ G. Vernad-
344 O pravni naravi Epanagoge.
skij, ki je opozoril prvi na to zanimivo vzporednost," misli, da je bila Epanagoge vendar oficijalen zakonik, ker jo je Leon VI. posnemal pri sestavi Taktik.Toda med Taktikami in Epanagogo ni druge zveze, le opredelitveno načelo je obema zbirkama skupno. Avtor drugega in tretjega naslova Epanagoge je bil Fotij. Da je Leon VI. posnemal Fotijeve definicije, je razumljivo, saj je bil Fotij učitelj in vzgojitelj mladega Leona*^ in je uporabljal pač ista opredelitvena načela, ko je poučeval bodočega vladarja. Odtod torej neka sličnost v definicijah cesarja in patrijarha v Epanagogi in generala v Taktikah.
Dalje dokazuje Sokolskij oficijalni značaj Epanagoge s tem, da so sestavitelji Bazilik uporabljali Epanagogo kot pravni vir, da so bila nekatera poglavja Epanagoge sprejeta v Synopsis maior (Svn. Basilicorum), v Synopsis minor, v Sintagmat Mateja Vlastara in v Harmenopulov Heksabiblos. Krmčija vsebuje nekaj odlomkov iz Epanagoge in predgovor k Epanagogi sam dokazuje dovolj jasno njen oficijalni značaj.
Koliko je bila Epanagoge sprejeta v poznejše zbirke? V Bazilike, ki so bile sestavljene verjetno le nekaj let kasneje kot Epanagoge, ni bila sprejeta nobena povse nova določba Epanagoge, temveč le one, ki jih je že uzakonil bodisi Justinijan bodisi Bazilij v Prohironu.*® Ni pa dvoma, da so sestavitelji Bazilik Epanagogo uporabljali. Mnogo poglavij iz Epanagoge namreč (katerih v Prohironu ni) je bilo prevzetih v Bazilike, nekatera celo v spremenjeni obliki Epanagoge, ki ne odgovarja Justinijanovi formulaciji.*^ Toda to še ni dokaz za oficijalni značaj Epanagoge; znano je namreč, da sestavitelji Bazihk niso uporabljali izvirnega besedila Justinijanove kodifikacije, temveč poznejše zasebne komentarje. Heimbach pripominja v Prolegomena BasUioorum,*^ da sholiasti Bazilik navajajo le Prohiron in ne Epanagogo.
V Epitome legum*" v zasebni zbirki iz začetka 10. stol.
** G. Vernadsikiiji: »Thiel Talotics«; of Leo the Wiiisie amd tihe Epanagoge. Byzantion, VI (1931) 336-305.
*^ Prim. A. Vogt: La jeunesse de 'Leon VI le Sage. Revue historique 174 (1934) 389—428. IZlasti a 404.
^« Prim. Zacbarias: Collectio. S. 224—235 (Indices).
" -Glej Dig. I, 3, 14 in 37; Epan. II, 7; Basillica II, 1, 24. Slokofekij op. C. s. 30—31.
*^ Prolegomena Basi&ottium. Lilb. II. oaip. III. § 6.
Zachiairiaie: Jw Graeoo.Rjom. II. Tit. I. — XXIII. Lipsiae 1856. Jus Graeco-Rom. VII. Tit. XX1V-L. Lipsiae 1884.
o pravni naravi Epanagoge. 345
(okrog 1. 920.) so navedena le 4 mesta iz Epanagoge. Kot 20. in 21. sholion k I. naslovu Epitome je navedena opredelitev cesarja iz Epanagoge (II, 1, 3,). Codex Bodleianus 3399 (rokopis Epitome) navaja Epanagogo XIX, 23—29 kot razlago k Epitome XXXII, 33. V pravi tekst Epitome sta bila sprejeta le dva poglavja iz Epanagoge:
Epan.: XL, 63 = Epit.: XXIV, 49 Epan.: XL, 81 = Epit.: XL, 29. Synopsis Basilicorum^" je izvleček iz Bazilik v alfabet-skem redu iz druge polovice 10. stol. Rokopisa tega izvlečka Codex Lipsinus in Codex Parisiensis 1351 navajata iz Epanagoge pri črki B, III, 2 kot notae marginales poglavja o cesarju (Epan. II. 1—7,) in pri črki X, 1 poglavja o patrijarhu (Epan. III. 1—6). Codex Labbaeus navaja pri črki B. III, 2 Epanagogo II, 1—4, kot sholion.
Pira (-irpa)°^ je zbirka odločb Evstatija Romaja, sodnika cesarskega sodišča pri hipodromu v Bizancu. Sestavljena je bila ta zbirka v 11. stoletju, a njen avtor nam ni znan. Epanagoge v tem delu ni omenjena in zato smemo sklepati, da je sodniki cesarskega sodišča niso uporabljali.
Synopsis minor,^^ slična zbirka kot Synopsis maior (iz 13. stol.), vsebuje že več citatov iz Epanagoge:
Epan.:   II, 1—5    = Syn.min. B, 21—25 III, 1-4, 8 =   .      „   n, 63-66 „    Vil. 1, 2     =   „      ,   A, 59, 60 „   VIII, 1 =   „      „    E, 59
„     XI, 9        =   „      „    a, 61
XI, 11. 12        „      „    k, 56, 57 „   XI[1, 13       =   „      ,   M, 64.
Tu je treba pripomniti, da so v Synopsis minor poglavja o cesarju in patrijarhu uvrščena v pravi tekst te zbirke, medtem ko jih Epitome in Synopsis maior navajat.i le kot sholija oziroma kot notae marginales.
Sintagmat Mateja Vlastara""^ ponavlja zopet Fotijeve določbe o cesarju in patrijarhu.
Epan. II, 1, 2, 3, 5, = Syntagma, B, cap. 5. Epan. III, 1—4, 8—11, = Syntagma, H, cap. 8.
Zachariae: Jus Graeco-Rx)m. V. Lipsiae 1869. 5^ Kadhariae: Jus Graieco-Rom. I. Lipsjae 1856. ^'^ Zachariae: Juis Graeco-Rioim. IL Lipsiae 1856.
Rhallis in Poitlis, 6. ZV.  MatS-afov -ou B^aiTipso); auvca;'ij:a zati arai/^Eiov. Atene 18i9l5. Prim. tudi: Epsoh und Gruber: Encyldopadie. Bd. 86. S. 468.
346 O pravni naravi Epanagoge,
Tudi Harmenopulos je v svojem Šestoknjižju (E^i^iP^^o;)''* uporabljal Epanagogo tako v tekstu zbornika
Epan. XII, 18 = Hexabiblos I, 6, 43
Epan. XIII, 1 = Hexabiblos I, 8, 1 kakor tudi v sholijih:
Epan. XI, 5—8 = Hexabiblos I, 4, 45 schol.
Epan. II, 4 = Hexabiblos I, 1, 21 schol.
V dodatku je Harmenopulos četrti naslov {Uzpi ^sipoTovfa? sTuiTOOTTtov /.od Trpiu^-JTsptov) sestavil iz različnih pogl.ivij 8, 9, in 11 naslova Epanagoge.*^
Iz teh navedenih primerov sledi, da je bila Epanagoge sicer pravnikom vedrio znana, a vendar so jo sestavite! j i pravnih zbirk v 9. in 10. stol. le skopo uporabljali. Šele poznejše zbirke so prevzele nekoliko večje število poglavij iz Epanagoge. V primeri s Prohironom pa igra Epanagoge v bizantinski pravni zgodovini povsem drugotno vlogo.
V tiskani Krmčiji (Moskva 1653) je v 36. poglavju poleg pisma o simoniji, katerega je poslal patrijarh Tarazij papežu Hadrianu I (772—795), priobčen tudi »izvleček iz 14. poglavja
^* J. E. Heimibaoh: Gorastaintini HarmenjOpuli maiiiuale leguia si^ iHiexabibki8 oum appendicibus legibus agramiiis. Leipzig IKSL
Na tem mestu je treba omeniti tudi taikozvana Enchiiridda privata, t. j. zasebne predelave Ekloge, Proharonia in Epanagoge (Zaichariae: Pro-ohiron § 3, Etelineatio § 42). Najvažnejše take zbirke, ki vsebujejo tudi poglavja iz Epanagoge so: Epanagoges tituU XIII, Ep-anaigoge cum Fro-chiro oompoisita, Prochiiron Vatioanum in Epanagoge aucta. Domneva iZachariae-va (Colilectio, S. 59.), da vsebuje tudi rokopis Prohirona, katerega hrani monakovska državna knjižnica (Ood gr. 309, tu naveden kot Proch. m.) poglavja iz Epamiagoge je povsem pravilna. Za zgled naj bodo tu navedeni le viri prvega nasloiva (rapi (juvaiv^ntio; fivriursia;) tega rokopisa:
Proch. M. I, 1 = Proch. i, 1 Proch M. t, 10 = Epan. XIV, 11
I, 2 =     ,    i, 2 „       1, 11 = Proch. I, 9
1, 3 = Epan. XIV, 3 ,       I, 12 = Epan. XIV, 13
I, 4 = Proch. I, 3 „       i, 13 = Proch. j, 11
i, 5 =     „    1, 4 ,       I, 14 =,     I, 12
I, 6 =     „    I, 5 „       I. 15 =,     I, 13
i, 7 = Epan. XiV, 14 ,       i, 16 =    ,     1, 14
I, 8 =    ,    XIV, 10 ,       L17 = Bas.XXVIII,1,8schoL
], 9 = Proch. 17 ,       I. 18 = Epan XIV, 9
I, 19 = Bas. XXVni, 1, 15 Zachairiae, ki je v svoji izdajii Probiroinia (s LXVI—'GXXXII) o teh zbirkah obšinneje pisal in jih skušal tudi datirati, se je pozneje (Col-iLectio. S. 59) »zalo previdno izrazil: Quo tempore tuin Procbiron Vatica-num tum reliqui libri ex Epanagoge eflormati compositi sint, dijudicare admodum diffioile est. Verjetno pa je, dla »o bdle nekaitere teh zbdnk sestavljene že v 10. stoi. (Prim. Zaohariae: Jus Graeco-Rom. IV. S. 177—178).
o pravni naravi Epanagoge, 34?
osmega naslova svetih in pobožnih cesarjev Bazilija, Konstantina in Leona.« Ta izvleček tvorijo 13. 15. in 1. poglavje 8. naslova Epanagoge. Sokolskij"" je bil mnenja, da so se-stavitelji Krmčije rabili slovanski prevod Epanagoge, v katerem pa so. bila imena zakonodajcev Bazilija, Leona in Aleksandra — te navaja predgovoT Epanagoge — zamenjana z zakonodajci Prohirona. Avtorji Krmčije pa so smatrali Epanagogo za oficijalni zakonik, katerega so publicirali gori imenovani bizantinski vladarji.
K tem Sokolskijevim izvajanjem je treba pripomniti, da nimamo nobenih neposrednih dokazov, da bi bila Epanagoge kdaj prevedena na slovanski jezik. Le ti gori omenjeni odlomki iz Krmčije so nam znani. Da imena zakonodajcev, ki jih navaja odlomek Epanagoge v Krmčiji, res niso odločilna za določitev uporabljenega pravnega vira, nam priča dejstvo, da je isto zamenjavo imen zakonodajcev Prohirona in Epanagoge zagrešil sestavitelj zbirke, katera se imenuje Prochi-ron Vaticanum®' in pozneje Leunclavius v svoji izdaji Grško-rimskega prava.^** Iz dejstva, da je bil odlomek Epanagoge sprejet v Krmčijo, pa ni moči sklepati, da je bila Epanagoge oficijalen zakonik.Da avtorji Krmčije niso sprejeli v svojo zbirko samo formalno veljavnih zakonov, dokazuje Ekloga Leona in Konstantina Izavrijskega, ki tvori 49. glavo tisi .me Krmčije kljub temu, da jo je Bazilij I. v predgovoru k Pro-hironu izrecno razveljavil.^"
Pomisleki Zachariae v. Lingenthala proti oficijalni naravi Epanagoge ostanejo končno močnejši kot Sokolskijevi nasprotni dokazi. Prav tako je še najboljša rešitev vprašanja o postanku in pravni naravi Epanagoge ona, ki jo je predlagal Zachariae"" : bili sta sestavljeni dve komisiji, ki naj bi priredili veliko pravno zbirko i^v./.a.&ipat.; twv Tralaitov v6i/.wv, ena komisija iz svetnih pravnikov, druga komisija tudi iz pravnikov-teologov, med katerimi je bil tudi Fotij."^ Vsaka
Sdkollskij, 0(p. C. s. 26—36; prim. tudi Vasiliev: Histoire de I' Em-pire byzantin, I, S. 451.
iZachariae: Oallectio, s. 58—59.
J. Leunclaviiuis: Jois Oraeoo-roimaniuim, I. s. 296, 394.
Plrochiron, prooem.: dZimi -f_fT\, to; om EvtXtj; rj |j.jXXov 35 ivatpozi) o xotXoiJ-|i.LVo? i-yz'.p'.S{oi xaS-:<jTaTo Ttov za),"); voaofl-iTrifl-svTtov... Prim. C. A. SpiUllber: L' Edogue des Isauriens. Cernauti 1929. S. 93—^102.
Zaichiairiae: Geschiichte, s. 23. *^ Ziaidhariae: Collectio, s. 56: atque etiam in context\i Epanagoges, veluti tit. IX. C. 16, tit. XI C. 5. tit. XII c. 18, tit. XIV c. 11, tit. XXXVI1U C. 20, satis multa occdurunt, quae clericum sapiant.
348 O pravni naravi Epanagoge.
izmed teh komisij je sestavila učbenik v 40 naslovih, kateri naj vsebuje za študij najpotrebnejše pravne določbe. Delo svetne komisije, Prohiron, je cesar odobril in publiciral ter je ostalo skozi vso bizantinsko dobo najvažnejši pravni priročnik. Delo druge komisije, Epanagoge, dasi popolnoma dovršeno in opremljeno tudi z uvodno novelo, ni bilo uzakonjeno. Kot zbirka pravnega gradiva, se nam je ohranilo, bilo je večkrat prepisano in deloma uporabljeno pri sestavljanju poznejših pravnih zbirk. Epanagoge omenja v uvodni noveli kot zakonodaj ce Bazilija, Leona in Aleksandra. Ni pa to edinstveni primer, da nam je pravna zbirka ohranjena z imeni vladarjev, ki niso bili nje zakonodajci. Tako ima sirsko rimska pravna knjiga (iz 4. stol.?) naslov: Leges Constantini Theodosii Leonis, dasi je bilo sprejetih v to zbirko le 3 zakonov imenovanih cesarjev."^ Ali v6[j.o; /scop t/.6;, ki je bil sestavljen v prvi polovici 8. stol. pa ima v naslovu Justinija-novo ime: Ksp^^aia v6[j.o'j "/ecop;'tx.o'j -/.rt/z L-/.>,o;'r,v ht. toj Icj-TTiviavoO
IV.
Različna mnenja o pravni naravi Epanagoge pa v zadnjem času niso nastala toliko zaradi njenih določb zasebnega prava, temveč radi njenega nauka o razmerju med cesarjem in patrijarhom, t. j. med cerkvijo in državo, ki se v Epanagogi prvič pojavi v pravni zbirki, dočim so že prej ista načela propovedovali borci za osvoboditev cerkve izpod oblasti cesarjev. Epanagoge, ki v 2. in 3. naslovu podaja opredelitev cesarja in patrijarha ter našteva njih dolžnosti, določa razmerje med cerkvijo in državo s temi-le besedami: »Država je sestavljena kot posamezni človek iz delov in udov. Najvažnejša in najvzvišenejša dela sta cesar in patrijarh. Zato sta duševni in telesni mir in sreča podložnikov odvisna od složnosti in edinosti nositeljev cesarskega in najvišjega du-hovskega dostojanstva«.*'" Teorijo o harmonični diarhiji med cesarjem in patrijarhom je Sokolskij''^ apliciral na Rusijo in
*^ Prim. G. Bruns- E. Sachau: Das svrisoh-romischie Rechtsibuch. Leipzig 1880. S. 319—20.
*^ J. et P. ZapoB. Jus Graecoromaffium, 11, S. 65 Brim. tudi G. Ver-nadakij: Sur les origineis de la Loi agraire byz.anitine (J{6|j.o; Tštof/izdj). Byz.antion, IL (1925) 169—180, Vernadskij misli, da je bil v6ao? •itw^yvt.fi% publiciran za vlade- Justinijana II. Rinotmeta (685—695).
Epan. 111,8: J'^; roli-e^a; h. pieptov xai ;j.op'!c)V avaX(5}'w; iiL m^^ii>TM auviira-jx^vt)?v Ti [i^/iSTa za\ iva-//.acdTaTa pi^pr) pa3iX'j; Ž5T'.v zai zaTptipjfri;. A'.b xai r] xaxa J/u)r_r]v, xal a'.i|jLa Toiv »''Tttjzouv EtpTJvr) xal euSaiaovia |5aa'.XE'a; IttI xa\ ap/uspoisuvr); h TTiaiv 6'jioopo3'jV7] xa't aja^ovia.
«5 iSdkolskij, op. c. S. 43. ss.
o pravni naravi Epanagoge. 349^
*® G. Verrniadskij: Vizantijskija učenija o vlasti carja i patriarha. Sbomik statej, Posvjaščeninih pamjati iN. iP. Kondakova. Praga 1926. S. 143—il54. Drugo .naziranje o tem predmetu je izrazil v kritiki te razprave H. F. Sohimiid v Zeiitschinift fiir Saiv)igny-Sitiftuirag uind Relhltsigelschidhte. Bd. XiLVlI., kan. Albt. XVI. S. 530—535. G. Veimandskiij: Die kiirch>Iiicih-politi-sdhe Lehre der Epanagoge und ihr Einflus.s auf das rusische Leben in XVII. Jahrhundert. Byzantini8ch-neugriechische Jahrbiicher, VI (1927) 119—142.
G. Ostrogorskiij: Otnošenje cerkvi i gosudarstva v Vizantii. Semina-rium Kondakovianum, IV (1931) 101—134. PHm. odklonilno kritiko F. Dolgerja v Byzantinische Zeitschrift, XXXI (1931) 449—50, Prm. tudi: F. Dolger: Die mittelaltei^lidhe Kultur anif dem Balkan (die Periode von der Griindtung der unalbhangigen Staaiten biiis zur Tiimkenlherirschaft). Revue Internationale deis etudes balkaniques, I. (1934/35) 449-^50, G. Ostrogor-skij: Zum Stratondienst des Herrschers in der byzantinisch - slavischen Welt. Seminarium Kondakovianum, VII (19.55) 187—204. M. Mitard: Le pouvoir imperial a temps de Leon VT le Sage. Melanges DieM, Pari« 19.30. Vol. I. s. 217—223.
nakazal, kako je živela ideja o vzajemnem sodelovanju cesarja in patrijarha po padcu Carigrada v moskovskih vladarjih in patrijarhih. Razmerje med cerkvijo in državo v Bizancu in Rusiji pa je bilo v zadnjem času predmet znanstvenih raziskovanj G. Vernadskega in G. Ostrogorskega.*' Oba zgodovinarja se v svojih razpravah sklicujeta na Epanagogo kot oficijalni zakonik — nje oficijalno naravo naj bi bil nasproti Zachariae-u dokazal Sokolskij — in učita, da je bilo idealno razmerje, kakršnega ureja Epanagoge, značilno za odnos države do cerkve za vso poznejšo bizantinsko dobo.
Dasi je Epanagoge ostala le zakonski osnutek, se vendar njen vpliv na nauk o razmerju med cerkvijo in državo ne da tajiti. Kajti vprav določbe, ki jih podaja Epanagoge o cesarju in patrijarhu, so bile sprejete v skoro vse poznejše pravne zbirke; toda pomniti je treba, da so vse te zbirke le zasebna dela in ne oficijalni zakoniki. V znamenitem citatu Epanagoge III, 8 je pa izražen Fotijev ideal: ekumenski in ortodoksni cesar kot zaščitnik cerkve ter ekumenski, od Rima in od cesarjeve samovolje neodvisni patrijarh.