SSTRGOVSKI LIST —
S^ivftoU.« din. B ■ ^ ^0	W	10	•	m*	■■	•	10	■	S,
iasri^^irs: •	S£yst»^is^
Plača ln toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarnlitvo Eaiun prt “•
nlcl v Ljubljani št. 11.953.
Izhaja	Ljubljana.	sreda	SSTZ
Dolžnost vseh
Dogodki po svetu se vedno bolj poostrujejo in nobenega dvoma ni, da še nismo doživeli dnevov največjega razburjenja. Kajti čimbolj se ogenj vojne po svetu širi, čim več dežel spravlja pod svojo oblast, tem večja je tudi nevarnost za vse druge države, ki so še mogle ostati nevtralne. Nevtralnost države je danes istovetna z neodvisnostjo in samostojnostjo države. Kajti osnovni smisel nevtralnosti države je, da more nevtralna država svobodno ohraniti in vzdrževati korektne odnošaje z vsemi državami, ne pa le z eno skupino dižav. Država, ki takšne svobodne nevtralnosti ne bi mogla izvajati, ki se mora podrediti volji samo ene skupine držav, dejansko ni več neodvisna, temveč je že izgubila svojo samostojnost.
Ohranitev resnične nevtralnosti je danes vedno težja in dogodki so dokazali, da prav nič ne pomaga kateri koli državi, če se še tako iskreno trudi, da je vedno strogo nepristranska do vseh in če še tako rigorozno izvaja dolžnosti nevtralnosti, če ne zna svoje volje za ohranitev nevtralnosti podpreti tudi z orožjem. Ves narod, vse prebivalstvo države mora biti vsak hip pripravljeno, da svojo nevtralnost brani za vsako ceno in da se ne ustraši niti vojne.
A niti to ne zadostuje. Volja naroda, da brani svojo nevtralnost proti vsakomur, mora biti celo tako močna, da prepriča tudi zunanji svet o učinkovitosti te volje. Tisti, ki bi hotel kršiti nevtralnost katere države, se mora zavedati, da bi naletel na tako odločen in tako močan odpor, da je več ko tvegano, če bi se mu kršitev nevtralnosti sploh izplačala. Šele v tem primeru je nevtralnost katere države zavarovana, s tem pa tudi njena neodvisnost in suverenost.
Jasno je, da ne more biti priprava in organizacija takšne učinkovite nevtralnosti delo posameznika, temveč da je to dolžnost vseh, velikih in malih, voditeljev ljudstva ko tudi ljudstva samega. Kakor je ohranitev nevtralnosti rešitev za vse, tako je tudi dolžnost vseh, da delajo za utrditev vsega onega, kar more dati volji po nevtralnosti doma in v tujini večji poudarek.
Živimo v časih — in tega se moramo vsi zavedati vsako minuto — ko so vsa naša notranje-po-litična, a tudi vsa druga vprašanja malenkostna v primeri z vprašanjem ohranitve nevtralnosti. Zato je majhen človek tisti, ki celo v teh časih ocenjuje vsa vprašanja s stališča svojih osebnih ali strankarskih simpatij. Dorasel današnji dobi je le tisti, ki vidi pred seboj samo eno nalogo, da ohrani svoji državi nevtralnost, resnično in svobodno nevtralnost.
To je najvišja naloga nas vseh in tej nalogi se morajo podrediti vse druge in tej nalogi se morajo žrtvovati vsi drugi oziri, vse druge želje, vse druge misli. Zakaj danes doživljamo čase, ko je vsak narod izgubljen, če ne vrže na tehtnico na najbolj učinkovit način vso svojo silo, če ne zna z absolutno strnjenostjo vsega naroda po-tencirati svoje sile do skrajnosti.
In da se ta visoki cilj, a neob-hodno potrebni, doseže, bi morali vsi zanesti med vse plasti ljudstva najbolj živo propagando, da ne bi bilo niti enega državljana, ki se ne bi zavedal, da zagreši že narodno izdajstvo, kdor tudi po svo-
jih močeh ne pripomore k učinkoviti obrambi nevtralnosti. Ta propaganda je tudi ena dolžnosti nas vseh in tudi tej dolžnosti se mora pokoriti vsak in na vsak način. V trdih časih veljajo tudi za vse trde dolžnosti in tega se morajo vsi državljani živo zavedati.
Takšna propaganda pa je potrebna tudi zato, da se že enkrat
neha ona omahljivost, ono hitro podleganje tujim vplivom, na čemer bolehajo nekateri naši ljudje, a tudi visoko postavljeni ljudje. V časih velike preizkušnje ne smejo ljudje majhnega naziranja, slabotne volje ter strahopetnega srca slabiti veliko misel obvarovanja narodne neodvisnosti.
Svobodna nevtralnost daje vsem
največji blagoslov, ohranja vsem življenje in premoženje, zato pa so tudi vsi dolžni, da za to nevtralnost delajo in žrtvujejo in da predvsem pozabijo na vse svoje osebne, strankarske in druge posebne želje. So časi, ko za takšne želje ni mesta in v takšnih časih živimo danes. Niti za hip ne smemo na to pozabiti!
Dr. Henrik Steska:
Naše ustavno sodstvo
Motrania ureditev ustavnega sodstva
Poleg določitve pristojnosti ustavnega sodišča so raz državnopravni vidik posebno važna vprašanja, kdo predlaga ali imenuje člane ustavnega sodišča, kakšna kvalifikacija se zanje zahteva, na čigavo pobudo se uvaja postopanje pred ustavnim sodiščem in ali sodišče stalno posluje ali se snide le od primera do primera.
V sestavljeni državi, kakršna je Jugoslavija, nikakor ne bi bilo pravilno, da bi le država postavljala člane ustavnega sodišča; tudi deželam, ki državo sestavljajo, naj gre primeren vpliv, saj mora ustavno sodišče v takih državah piedvsem skrbeti, da ne država, nc poedine dežele ne prekoračijo meje, ki je potegnjena med kompetenco državne oblasti in kompetenco deželne oblasti. Določitev članov zgolj po eni izmed teh oblasti bi ne mogla zadostno nepristransko ščititi ustavno določene razmejitve in s tem tako rekoč bistvenega značaja države. Izrazitih ustavnih sporov navadno ni toliko, da bi moralo ustavno sodišče stalno uradovati ter zbog tega ni potrebno, da bi bili ustavni sodniki kot taki tudi sodniki po poklicu. Vsekakor se morajo člani ustavnega sodišča odlikovati po točnem, tudi teoretično dovolj podprtem znanju o organizaciji in funkcijah države in sploh o pravnem življenju svoje domovine. Višji redni in upravni sodniki, profesorji prava na univerzah, vsi ti brez ozira, so li še aktivni ali v pokoju, dalje upokojeni višji upravni uradniki in posebno ugledni odvetniki bi bili za ta posel posebno pripravni. Ker gre za sojenje in ne za aktivno upravljanje, višja starost ne bi smela biti zadržek za postavljanje teh sodnikov, pač pa je brezpogojno treba mnogoletne, pri reševanju težavnih pravnih vprašanj izkazane izkušnje in v kočljivih primerih preizkušene poštenosti. Nekatere člane ustavnega sodišča bi bilo treba šele predlagati in imenovati, drugi bi mogli postati ustavni sodniki kar po svojem položaju, ako to dopušča poraz-delba državnega ozemlja na avtonomne dežele, zlasti le-teh število in obseg, ter se s tem število ustavnih sodnikov preveč ne zvišuje in premalo ne ozira na razliko v velikosti poedinih avtonomnih delov države. Kot volilna telesa za izbiranje ustavnih sodnikov pridejo v poštev zlasti centralni in deželni parlamenti, kar pn svojem položaju pa bi bili posebno primerni člani ustavnega sodišča po eni strani predsedniki najvišjih sodišč, po drugi strani pa predsedniki najvišjih deželnih sodišč.
Ako ustavno sodišče stalno ne posluje, marveč le v presledkih, n. pr. enkrat vsako četrtletje, ali pa sploh le po potrebi posebe, po-
tem pač ne bo razčlembe tega sodišča na oddelke ter bo plenum odločal. V plenumu morajo pa biti državni in deželni (banovinski) interesi enako zastopani, zbog česar je treba:
a) da je število od državnih faktorjev določenih ustavnih sodnikov enako številu od deželnih faktorjev odrejenih sodnikov;
b) da morajo biti vsi člani pri sojenju prisotni;
c) da zadržanega člana zastopa njegov na enak način določeni namestnik.
Poedine dežele pa niso enako velike po številu svojega prebivalstva. Ozirati se je deloma torej še na velikost avtonomnih dežel. Ako bode Jugoslavije sestavljena iz treh avtonomnih dežel, iz slovenske, iz hrvatske in iz srbske banovine, potem bi povsem odgovarjalo, da enega ustavnega sodnika predlaga banovinski (deželni) zbor Slovenije, dva sodnika lirvatski sabor in tri ustavne sodnike pa srbska skupščina; zaradi paritete bi potem centralni parlament moral predlagati tudi šest ustavnih sodnikov, s čimer bi prišli do dvanajstorice sodnikov, kar bi ne bilo preveč.
Možno bi tudi bilo, da predsedniki vrhovnih rednih in pa upravnih sodišč po banovinah postanejo že po svojem položaju ustavni sodniki, a potem bi bila vsaka banovina ne glede na svoj obseg enako zastopana, vrh tega pa bi se na enak način ne mogli določiti oni ustavni sodniki, ki jih ima odrediti državna oblast.
Dvanajstorica sodnikov, torej sodo število, ne moti, ker se z zakonom more predpisati, da ob enakem številu glasov velja sklep, za katerega je predsednik glasoval. Predsednika ustavnega sodišča in njegovega namestnika naj volijo ustavni sodniki sami iz svoje srede, in sicer za krajšo dobo, n pr. za eno leto. Predsednik in podpredsednik bosta morala stalno bivati v Beogradu, kjer bo za opravljanje tekočih poslov tudi tajništvo tega sodišča.
Dasi je dobro, da preskušeni možje sodijo kot ustavni sodniki, vendar bi se moglo predpisati, da se postavljajo člani ustavnega sodišča le za neko, a seveda daljšo dobo, n. pr. za 9 let, kar pa ne bi smelo izključevati ponovne izvolitve. Skladno predpisom o drugih sodnikih naj tudi poslovanje ustavnih sodnikov preneha s 70. letom starosti
V nasprotju z upravnim sodiščem je ustavno sodišče povsem izredna pravna institucija. Za uvajanje postopka pred ustavnim sodiščem je treba vobče predloga vrhovnih oblastev, kakor vrhovne državne uprave (ministrov), vrhovne deželne uprave (bana) ali pod nekimi pogoji (n. pr. ustavnost zakona je predpogoj za odlo-
čanje v konkretni stvari) predloga kakega državnega ali banovinskega sodišča najvišje stopnje. Kadar gre za negativne kompetenčne konflikte med državno in avtonomno deželno oblastjo ali med različnimi deželnimi oblastmi, takrat bo mogla neposredno prizadeta stranka predlagati uvajanje ustavnosodnega postopka, a pri pozitivnih konfliktih pa pač le subsidiarno, ako nobeden izmed odločujočih vrhovnih uradov ni zahteval, da se nastali kompe-tenčni spor reši. Ako sodi ustavno sodišče tudi o imovinskih zahtevkih javnopravnega značaja ali izjemno o domovinstvu, potem bodo mogle seveda tudi neposredne stranke predlagati postopek.
V taki sestavljeni državi, v kakršno se povsem naravno in tako rekoč nujno razvija Jugoslavija, je ustavno sodstvo posebno veli-
kega pomena. Celoto države vežejo in vkup držijo skupne zadeve, kakršne so vojaška oblast, skupne prometne ustanove (železnice, pošta in brodarstvo), zunanje zadeve in v posebni meri kralj, ki ni le organ državne skupnosti, marveč sodeluje v obsežni meri tudi pri banovinski zakonodaji (potrditev v banovinskih parlamentih sklenjenih zakonov) in pri banovinski upravi (n. pr. pri imenovanju višjega banovinskega uredništva). Avtonomijo banovin pa po drugi strani ščiti temeljni predpis, da se brez pristanka poedine banovine ne sme izpremeniti njen državnopravni položaj in okrniti njena avtonomija. Kdor ima oblast, ta gnan od enostranskih teženj morda skuša ob ugodnih prilikah opirajoč se na svojo moč tu pa tam prekoračiti ustavno mu priznane pristojnosti. Da se pa nosilci in izvrševalci državne kakor tudi banovinske oblasti strogo drže začrtane jim meje in niti nehote, kaj šele namerno ne segajo v tujo pristojnost ter s takim postopanjem omajajo pravni čut prebivalstva in izpodkopavajo najtrdnejši temelj vsake države, namreč zaupanje v stanovitnost in svetost prava,, za to ima skrbeti ustavno sodstvo. Kos svoji nalogi bo to sodišče, le, ako bo uživalo zbog intelektualne in moralne višine svojih sodnikov med vsemi merodajnimi sloji globoko zasidran ugled in se bo zavoljo te avtoritete kljub možnim zmotam javno mnenje rade volje (podvrglo njegovim izrekom.
Dansko zasedla Nemiiia
Norveška v vojni z Nemčijo
Dogodki se razvijajo z nenavadno hitrostjo. Komaj je sklenila norveška vlada protest proti fran-cosko-angleški noti, s katero sta naznanili, da položita tudi v norveških vodah mine, že so novi dogodki ta protest uničili in norveški poslanik v Londonu ni imel več časa, da ga izroči angleški vladi. Kajti v tem sta že nemška poslanika v Kodanju in Oslu sporočila nemško zahtevo, da danska in norveška vlada pristaneta na zasedbo svojih držav po nemških četah. To zahtevo so Nemci utemeljevali s tem, da more Nemčija prestreči angleško-francoski napad na Norveško in njeno zasedbo po francosko-angleških četah le na ta način, da »prevzame Nemčija vojaško varstvo Danske in Norveške«.
Norveški zun. minister je odgovoril nemškemu poslaniku, da Norveška ne veruje, da bi zavezniki nameravali zasedbo Norveške. Nemško zahtevo zato norveška vlada odklanja. Danska vlada pa se je s protestom nemški zahtevi vpo-gnila.
Nemške čete so takoj nato, oz. že pred tem začele pohod proti Norveški in Danski. Po nemških vesteh so nemške čete zasedle že v torek vso Dansko, zavzele tudi Oslo, celo vrsto norveških pristanišč, nemška letala pa norveška letališča. Dve diviziji vojaštva so Nemci prepeljali z letali na Norveško.
Komandanta nemških čet na Norveškem in Danskem sta tudi izdala proglas na prebivalstvo, v katerem naglašata, da je zasedba le začasna, da ne bo Nemčija uporabila obeh držav za vojaška oporišča proti zaveznikom in da ima
zasedba samo ta namen, da se ohrani bodoča neodvisnost Norveške.
Nemško poročilo tudi pravi, da so dali Norvežani zelo slab odpor, edino pred Oslom in da je norveški odpor že zlomljen.
Končno poročajo Nemci, da je bila v Oslu že ustanovljena nem-ško-norveška vlada, ki je proti legalni norveški vladi, ki se je skupno z norveškim kraljem umaknila iz Osla v Hamar ob švedski meji.
Iz drugega tabora pa prihajajo vesti, ki pravijo, da se vendarle niso dogodki razvijali'tako gladko. Odpor Norvežanov je bil v nekaterih krajih zelo močan in obrežne baterije pred Oslom so zadale Nemcem težke izgube. Boji se tudi še nadaljujejo.
Na morju pa so se začeli težki boji med francosko-angleško ter nemško vojno mornarico.
Vrhovni svet zaveznikov se je takoj sestal in sklenil vse potrebne ukrepe za vojaško pomoč Norveški.
Min. predsednik Chamberlain je
govoril o zasedbi v parlamentu ter izjavil, da bosta Francija in Vel. Britanija nudili Norveški vso podporo in da so zavezniške bojne ladje že odplule proti Norveški. Zavračal je tudi trditev, da bi bila zasedba odgovor Nemčije na polaganje min po angleški mornarici v norveških vodah. Kajti nemške ladje s četami so morale biti že na poti proti Norveški, ko so se te piine šele začele polagati. Chamberlain je ob koncu svojega kratkega govora izjavil, da se bo ta novi korak Nemčije končal v njeno škodo in pospešil njen končni poraz.
Tudi Švedski je že bil izročen nemški ultimat. Ta vest pa še ni čisto potrjena, kakor tudi ne, vest o splošni mobilizaciji švedske.
zbor Združenia trgovcev v Ljubljani
Občni
V ponedeljek 8. aprila ob 8. zvečer je bil občni zbor Združenja trgovcev za mesto Ljubljano, največjega in vodilnega slovenskega »druženja. Za občni zbor je vladalo večje zanimanje kakor običajno in je bila zato tudi udeležba večja, vendar pa bi mogla biti še boljša.
Občni zbor je otvoril predsednik Viktor Meden, ki je konstati-ral sklepčnost in pravilno sklicanje občnega zbora ter nato pozdravil vse .zborovalce, zlasti pa naslednje zastopnike: obč. svetnika Zvonimirja Lukiča kot zastopnika župana dr. Adlešiča, komisarja dr. Mihelčiča kot zastopnika obrtne oblasti, predsednika Ivana Jelačina in tajnika dr. Ivana Plessa kot zastopnika Zbornice za TOI, predsednika Zveze trg. združenj Staneta Vidmarja ter tajnika Zveze dr. Ivka Pustiška,
Preteklo leto je v naših vrstah in tudi v javnosti globoko odjeknila žalostna vest, da je preminul v najlepši življenjski dobi naš dragi tovariš, bivši naš predsednik Karel Soss.
Za njim so šli v večnost tudi tovariši, ki so od vsega početka stali trdno v vrstah nacionalnega trgovstva, in sicer: Viktor Itohrman, Karel Planinšek in Ludvik Černe. Zapustili so nas nadalje: Fran Drofenik, Valentin Urbančič, Frančiška Rihteršič in trg. sotrudnik Pran Verbič.
Vsem ohranimo topel spomin! {(Slava jim!)
Z današnjim dnem poteka funkcijska doba dosedanjega odbora združenja. Triletna doba v razburljivih časih, ko so se razvijali nepredvideni dogodki na političnem in gospodarskem polju, je minula tako hitro, da se jedva zavedamo.
- Normalno se je razvijalo delo uprave kolikor toliko samo v letu 1937., dočim je bilo vse kasnejše delo uprave pod vtisom bliskovito se razvijajočih velikih svetovnih dogodkov. Prosim vas zato, da vse delo uprave ocenjate tudi s tega vidika.
Čeprav pa je bilo zaradi teh dogodkov delo uprave ovirano, je vendar nastopila vselej, kadar je smatrala za potrebno in mogoče, da uveljavi zahteve ljubljanskega trgovstva. Pri vseh oblastvih, zbornici, zvezi itd. je našla v svojem prizadevanju najboljše razumevanje. Podrobneje bo o tem poročal tajnik, o delu za zgradnjo zavetišča pa bo poročal predsednik tega odbora Anton Verbič.
Upravo združenja smo vodili v tej dobi tako v administrativnem kakor tudi v gospodarskem pogledu vestno po svojih najboljših močeh, nesebično, previdno in varčno. Zadostili smo vsem obveznostim združenja, pri tem pa še vedno prihranili toliko, da smo podpirali trgovske tovariše in nameščence, ki so bili v stiski.
Vzdrževali smo našo lepo napredujočo trgovsko nadaljevalno šolo. Letos smo praznovali tridesetletnico, odkar je naša šola prešla v slovenske roke. Tisti, ki smo pred 30 leti vodili borbo za osamosvojitev naše šole iz takratnih nemških oblastvenikov, vemo in se spominjamo, kako odločne in težke nacionalne borbe smo imeli. S ponosom in zadoščenjem gledamo danes na takratno borbo za našo šolo. Še bolj smo pa ponosni na našo šolo zaradi tega, ker je ena izmed najboljših te vrste v naši državi.
Podrobneje bo poročal o delu šolskega odbora njegov predsednik Anton Verbič.
Združenje trgovcev v Ljubljani je doseglo letos svojo 1061etnico.
Zdenka Kneza in Antona Agnc-lo za Društvo veletrgovcev in in-dustrijcev,
podpredsednika Trg. društva »Merkur« Albina Smrkolja, ravnatelja Ljubljanskega velesejma dr. Milana Dularja, predsednika Osrednje sekcije lesnih trgovcev Frana Škrbca, predsednika Osrednje sekcije trgovcev s tekočimi gorivi Viljema Laznika, predsednika Društva trg. potnikov in zastopnikov Janka Kreka, predsednika Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« Karla Kregarja,
ravnatelja gremialne šole Rada Gruma,
podpredsednika Pomočniškega zbora Alojzija Sitarja ter zastopnike tiska.
Nato je podal predsednik Viktor Meden svoje predsedniško poro čilo, iz katerega posnemamo:
Leta 1934. smo hoteli slovesno praznovati lOOletnico, pa nam je žal tragična smrt blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra to preprečila.
Naše združenje je torej prvo in najstarejše združenje v naši mladi državi, ki je dalo pobudo, da so se razširila združenja trgovcev ne le v naši ožji domovini Sloveniji, ampak tudi širom naše države Jugoslavije. Ustanovila se je Zveza trgovskih združenj za Slovenijo, katero vodi naš odlični predsednik tovariš Stane Vidmar. Da se je pa potem iz vseh zvez po banovinah porodilo Centralno predstavništvo v Beogradu, je pa predvsem zasluga bivšega predsednika naše zveze tovariša Kavčiča.
Kljub stoletnemu obstoju pa naše združenje ni imelo svojega doma. Šele sedanja uprava je to važno vprašanje dokončno ugodno rešila. Trgovski dom je dejansko naša lastnina. Vsako leto plačamo okrog din 100.000'— iz prihrankov in tako bo v doglednem času pri dobri upravi ostanek povsem poravnan.
Ker smo večinski lastniki Trgovskega doma, vam bo o delu društva »Trg. dom« podrobno poročal gospodar stavbe Avgust Volk.
Že pred 8 leti je ustanovilo združenje socialni sklad za onemogle tovariše in brezposelne trgovske nameščence. Vsak proračun je imel postavko za ta namen.
Sedanja uprava pa je zbrala iz prihrankov in prostovoljnih prispevkov znaten znesek, tako da je mogla kupiti stavbno parcelo, ki je danes vredna najmanj četrt milijona dinarjev.
0 tem bo še obširneje poročal naš tovariš Verbič.
Da morejo uveljaviti posamezne stroke svoje želje in predloge o vseh perečih vprašanjih, smo ustanovili skoraj za večino glavnih strok posebne sekcije, ki jih je danes pri združenju že 24. Na željo članov se bodo ustanovile sekcije še za druge stroke.
Posli uprave so kakor vidite razdeljeni na posamezne odseke oziroma funkcionarje. Tako imamo tudi posebnega referenta za občinske zadeve v osebi marljivega člana uprave Zvonimirja1 Lukiča. Njegovemu prizadevanju se imamo zahvaliti, da so bile nekatere trdote mestnih trošarin in uvoz-nin v zadnjih letih odstranjene in da se tudi v letošnjem proračunu niso zvišale. G. Lukiču pomaga v mestnem trošarinskem in finančnem odboru tudi naš tovariš Josip Bahovec.
Kar se tiče prometnih razmer na glavnem kolodvoru, so te še nadalje desolatne. Referent za to
vprašanje je vrli član uprave Čebin, ki bo o tem obširneje poročal.
Imamo tudi svoje tovariše v davčnem odboru, ki je za vse na3 najvažnejši. Ugotavljam, da so člani tega odbora storili v polni meri svojo dolžnost. Tovariši Vidmar, Verbič, Novak, Florjančič in Josip Bahovec naj sprejmejo na današnjem občnem zboru za njihov trud prav toplo zahvalo.
V reklamacijskem odboru zastopa naše interese naš požrtvovalni in nesebični tovariš Albin Smrkolj. Tudi njemu gre naša iskrena in topla zahvala.
Da donaša dvorana Trg. doma združenju primerne dohodke, smo ustanovili poseben odsek, v katerem so tovariši Janko Krek, Joža Štrukelj in Viljem Laznik. Delo odseka je bilo zelo uspešno.
Prehajam na najmočnejšo osebnost naše uprave. Ta je steber, na katerem vsaka uprava zida in utrjuje svoje delo. Ta osebnost je naš finančni referent in blagajnik tovariš Ivan Železnikar. Njegova naloga nikakor ni lahka, zlasti še, ker vodi ne le posle blagajnika združenja, temveč tudi posle blagajnika društva »Trgovski dom«, blagajnika Trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« in končno še blagajnika odbora za zgradnjo zavetišča.
Malo je v današnjih časih tako nesebičnih mož, ki žrtvujejo toliko časa za stanovske zadeve, kakor baš Železnikar. V imenu vseh se mu za njegovo res nesebično in požrtvovalno delo .prav toplo in iskreno zahvaljujem.
Zahvaliti pa se moram še ostalim članom uprave, zlasti načelniku sekcije z manufakturnim blagom Žlendru ter tov. Mravljaku in Robežniku.
V dobi vojne.
Živimo v dobi, ko se skoro ves svet oborožuje. Nihče nam ne more povedati, kakšen bo konec sedanje vojne. Vemo pa, da imajo vojni dogodki dalekosežne posledice. Na lanskem občnem zboru sem vas spomnil na težko usodo bratov Čehov ter dejal, naj nam bo njihova usoda resen opomin k složnemu delu za napredek naše države. Še močnejši opomin pa pomeni za nas usoda bratov Poljakov. Ta nas opominja, da pozabimo na vse, kar nas razdvaja, da mislimo le na to, kako bi krepili naše sile za obrambo naše močne domovine Jugoslavije.
Kaj nam jc Jugoslavija, vemo ceniti danes še prav posebno!
Pozdravljamo iskreno sporazum z brati Hrvati, ki naj še bolj utrdi našo notranjo moč in silo.
Iz srca se veselimo ustanovitve jugoslovansko - bolgarske trgovinske zbornice, ki naj ne samo na gospodarskem polju, temveč tudi na kulturnem in političnem polju še bolj utrdi bratsko skupnost Slovanov na Balkanu.
Če upoštevamo vse, kar smo v zadnjih dveh letih doživeli, potem moram reči, dragi tovariši, da smo vendarle lahko vsi s svojo usodo v teh velikih in nemirnih časih zadovoljni.
Z notranjo ureditvijo naše države se nam obetajo širše samouprave. Z decentralizacijo državne uprave se bo okrepilo tudi naše narodno gospodarsko življenje.
Trgovska vprašanja
Kar se tiče, dragi tovariši, obrtne zakonodaje, ugotavljam, da se tako potrebna novelizacija vleče v neskončnost.
Glede spremembe narodbe o odpiranju in zapiranju trgovin čakamo na rešitev kr. banske uprave že skoro dve leti. Prosili smo ureditev odpiralnega in zapiralnega časa v špecerijskih trgovinah in bonbonierah, da ne bodo te prikrajšane zaradi druge stroke.
Predsednik Meden se je nato zahvalil vsem članom uprave in nadzorstva ter načelnikom vseh 24 sekcij za uspešno pomoč. Posebej se je še zahvalil Zbornici za TOI, Zvezi trg. združenj ter banski upravi in mestnemu poglavarstvu za vso izkazano podporo.
Zavedajmo se vselej, da sta delo in napredek našega stanu močno zvezana z napredkom stanovskega glasila, »Trgovskim listom«, ki je glasnik naših upravičenih teženj in zahtev in stvarnih nasvetov Zato iskreno želim, da bi »Trgovski list« našel med članstvom še več razumevanja. Uredniku »Trg. lista« naše priznanje, toplo zahvalo za podporo pa tudi gospodarskima urednikoma dnevnikov gg. Potočniku in Sevniku. Upam, da nas bosta tudi v bodoče povsod podpirala.
Vsa vprašam ja, ki se tičejo napredka našega stanu, naj najdejo tudi v novi upravi enako požrtvovalne sotrudnike kakor doslej.
Želim, da ostanejo med združenjem in našim odličnim pomoč-
Živimo v dobi stalnih presenečenj. Kar je bilo pred dnevi važno in razburljivo, je danes že skoro pozabljeno. Dogodki se vrstijo pred nami tako hitro, da jih komaj dohajamo.
Posledica teh izrednih dogodkov in časov je tudi, da ni pravega časa za temeljito reševanje vprašanj in morda je tudi v tem razlog, da niso bile naše upravičene zahteve zadostno upoštevane.
Minili so ravnokar meseci, ko se sestavljajo
proračuni:
državni, banovinski in občinski. Na vse te proračune gledajo gospodarski krogi s podvojeno pozornostjo in z bojaznijo, da bodo prinesli nove davščine. To se je tudi zgodilo: banovinski proračun za leto 1939./40. je bil zvišan za približno 15 milijonov, od 177 na 193 milijonov, za leto 1940./41. pa se približuje skoraj 200 milijonom. Zvišan je bil tudi ljubljanski občinski proračun, in sicer od 123 na približno 131 milijonov. Gospodarski krogi v Ljubljani prispevajo samo na mestni trošarini in uvoznini približno 28 milijonov dinarjev, na dokladah na direktne davke pa okrog 11 milijonov. Če pogledamo državni proračun preteklega leta, vidimo, da je bil tudi ta zvišan za 760 milijonov, ki nam je prinesel novo dajatev, in sicer v obliki sklada za narodno obrambo, zvišala se je trošarina na kavo in zvišale železniške blagovne tarife itd.
Letos 1. aprila smo dobili dvanajstine in s tem v zvezi spremenjeno in dopolnjeno ter zvišano tarifo skupnega davka na poslovni promet in uvozno carinsko tarifo.
Torej živimo v času neprestanih zvišanj vseh proračunov in dajatev.
To zvišanje je zadelo gospodarstvo tem bolj, ker so nastale zaradi zunanjih razlogov velike uvozne težave, ker se ni dobilo za uvoz potrebnih deviz. Niti izvoz se ni vedno gladko razvijal, čeprav se je v nekatere države kakor zlasti v Italijo dvignil Zdnizenje je zaradi teh težav večkrat interveniralo.
Proti kartelom
Gospodarski krogi so posvetili posebno pažnjo naraščajočemu številu kartelov. Opozarjali so merodajne faktorje na škodljive posledice favoriziranja kartelov. Našo borbo proti kartelom je podprlo tudi dnevno časopisje, za kar mu gre topla zahvala.
Ko gledamo veliko favoriziranje kartelov, se nam vsiljuje vprašanje, če so karteli tako potrebni,
niškim zborom, ki ga vodi agilni podpredsednik Sitar, tudi v bodoče tako prisrčni ednošaji kakor doslej.
Kot zaključek smatram za potrebno ugotoviti, da se je administrativno poslovanje v uradu združenja vršilo vselej v najlepšem redu. Izrekam priznanje preizkušenemu tajniku Lojzetu Smuču ter marljivi uradnici gospe Jerškovj. Urad združenja je bil vsakomur, zlasti pa našemu članstvu vedno na razpolago z naj večjo uslužnost-jo in ustrežljivostjo.
Ljubljansko trgovstvo je bilo vedno državotvoren element in se točno zaveda svojih dolžnosti do države, banovine, občine in obče-koristnih naprav. Tudi v bodoče bo te dolžnosti opravljalo z enako požrtvovalnostjo.
Želim, da bi vse upravičene zahteve gospodarskih krogov našle povsod dovolj razumevanja. V ostalem je pa naša iskrena želja, da se naša država na zunaj in na znotraj še bolj okrepi. Če pa se bo pokazala potreba, smo vedno pripravljeni žrtvovati za našo Jugoslavijo vse naše pozitivne sile.
Naj živi naša velika, močna, složna in edina Jugoslavija! (Glasno odobravanje.)
da bi se zaradi njih moral žrtvovati nacionalni trgovski stan? Na to vprašanje moremo odgovoriti le negativno.
Kaj zmorejo karteli, ste lahko ugotovili ob zadnjem pomanjkanju bencina in petroleja. Mislim, da ni nobene stroke, ki bi imela toliko dela in truda ter borb, kakor bencinska pri naši zvezi, ki jo vodita gg. Laznik in Kiler, poleg teh pa še avtomobilska sekcija, ki jo vodita gg. Lovše in Jerman.
Če ne bi imeli karteli teh privilegijev, bi bilo za vse gospodarstvo bolje. Mnogo manj nejevolje pa bi tudi bilo, če bi se pravočasno upoštevali predlogi gospodarskih organizacij.
Mnogo smo se morali boriti tudi proti
delovanju Prizada.
Upali smo, da bo z vstopom Hrvatov v vlado postalo delovanje Prizada koristnejše za gospodarstvo in za državo. Pričakovali smo tudi, da bodo njegove kompetence omejene, namesto tega pa smo doživeli, da dobiva Prizad sedaj še večje kompetence in delokrog. Pri izvozu zasluži Prizad silno veliko, da znašajo njegovi fondi že okoli 200 milijonov din. Torej je ustanova z ogromnim kapitalom, ki usmerja nakupno in izvozno politiko vedno več pridelkov, da se moramo bati novih presenečenj v škodo trgovine.
Glede »uputnic« omenjam, da te enako silno škodujejo, a da se njih ukinjenje ni moglo doseči.
Tajnik Šmuc je nato omenjal v svojem poročilu vpliv raznih dogodkov na naše gospodarstvo in naglasil potrebo, da so gospodarski stanovi čim bolj strnjeni in složni. Omenjal je, kako je bolna psihoza zagrabila ljudi, da so konsumenti začeli kopičiti blago.
Nastalo je pomanjkanje blaga in nato se je začela draginja, ki jo je hotela oblast zatreti z drako-ničnimi sredstvi. Izšla je proti-draginjska uredba, ki je dala nov povod za hujskanje proti trgovcem, zlasti detajlistom. Karteli pa so medtem delali, kar so hoteli.
Uredba o pobijanju draginj© je bila naperjena v prvi vrsti proti trgovskemu stanu. Policijski organi so stalno inspicirali cene v trgovinah in izložbah itd. Zdelo se je, da se vračamo v leto 1922,
Po temeljitih preiskavah pa je oblast ugotovila, da pri naših trgovcih ni skritih zalog, temveč so nasprotno ljubljanski trgovci prodajali blago še po starih cenah. Po izjavi g. bana je bilo do meseca februarja v dravski banovini 46 primerov prestopkov o pobijanju draginje in so v tem številu
Poročilo	pre
Viktoria Medena
Poročilo	tainik
všteti tudi obrtniki, gostilničarji, mesarji in deloma trgovci, ki niso imeli označenih cen blagu.
Pač pa so imeli ljubljanski trgovci v lanskem letu nepremost ljive težave z diktatom kartelov in ostalih dobaviteljev. Ti niso cene blagu samo diktirali, še več, spre minjali so na lastno pest že pred meseci, to je pred krizo v jeseni sklenjene in podpisane dogovore o nabavi blaga. In baš v teh kritičnih časih je nastala nova kre ditna kriza.
tajnik Šume je nato v svojem poročilu na kratko omenil še vse druge važnejše dogodke in razne nove uredbe, med njimi zlasti na-redbo o minimalnih plačah za trg. pomočnike.
Predlog, ki ga je stavila Zbornica v imenu delodajalskih skupin po predsedniku trg. odseka Smr-kolu kr. banski upravi, ni našel dovolj razumevanja ter se je zato bati, da se bo brezposelnost med trg. pomočniki občutno povečala.
V petek 5. t. m. je podpredsednik Zveze Verbič predstavil gospodu banu deputacijo zveze, v kateri je bilo 15 predstavnikov zunanjih združenj. Deputacija je predložila g. banu obširno in zelo stvarno predstavko. Gospod ban je deputaciji zagotovil, da bo vzel odredbo o minimalnih mezdah ponovno v pretres. Pri tej priliki je podpredsednik zveze g. Verbič opozoril g. bana na 'krošnjarsko vprašanje, ki zahteva odločnejših ukrepov.
Obširneje je nato poročal tajnik Šmuc tudi o
davčni reformi.
Ta je povzročila v gospodarskih organizacijah vse države veliko zaskrbljenost, da je bila sklicana vsedržavna konferenca vseh zbornic v Ljubljani, za katero je pripravila glavni material naša zbornica. Na konferenci so bili sprejeti konkretni in tehtno utemeljeni predlogi, nakar je bila še posebna konferenca v Beogradu med zastopniki zbornic in fin. ministrstva. Tudi Centralno predstavništvo v Beogradu je zborovalo zaradi davčne reforme in se pridružilo mnenju zbornic.
Kako temeljito je bilo delo zbornic in kako utemeljeni so bili njih predlogi, zlasti dokazuje knjiga, ki jo je izdala ljubljanska Zbornica za T0I o ljubljanski konferenci ter o vseh predlogih zbornic. Knjigo je vzorno uredil gen. tajnik Ivan Mohorič, da je knjiga naravnost dokumentaričen dokaz o nujni potrebi temeljite revizije sedanje davčne reforme.
Poleg drugih novih uredb, zlasti uredbe o -kontroli cen moram omeniti tudi, da je 1. julija -stopilo v veljavo pokojninsko zavarovanje trgovskih sotrudnikov, ki velja samo za one trgovske sotru-dnike, ki bodo dokazali, da so dovršili dvoletno učno dobo ali pa dovršili 4 razrede meščanske, srednje ali tem enake strokovne šole.
Beg kapitala v druge kraje
Mnogo se v zadnjem času govori o begu obratnega kapitala v južne pokrajine, največ v Beograd. Tako slišim<>j da je v zadnjih šestih mesecih šlo nad 250 milijonov dinarjev in da je bilo samo v ne-pre mnuie plasiranega okrog kdavni vzrok
dokladeT0.0bčUtne avtonomne doklade. In to je res! Naše gospodarske organizacije vedno opozarjajo, naj se ne nalaga s saX upravnimi dajatvami novih bre men industriji, in jo sili v d rune pokrajine, ker bo na vse zadnje naša Slovenija res postala samo uradniška dežela. V Ljubljani imamo 133% samoupravnih doklad! Kdo bi bil tako nespameten, da bi zgradil v Ljubljani industrijsko podjetje, če so samoupravne doklade tako visoke!
Industrija sili tja, kjer laže diha. Mi vsi vemo, da z razvojem industrije se pospešuje tudi napredek trgovine in obrti, zato iskreno želimo, da merodajni činitelji o
naših ugotovitvah razmišljajo in da ukrenejo potrebno, dokler ne bo prepozno. Pri tern pa je treba poudariti še naslednje: Ni dovolj, če so v naši državi industrijska podjetja, potrebno je tudi, da so ta po kapitalu naša, kajti le take tovarne so naše in le od njih imamo polil dobiček. Zato pa morajo merodajni faktorji nuditi res domači industriji vse pogoje za njen uspešen razvoj.
Uspešno delo združenja
V svojem poročilu sem moral bežno preko mnogih važnih vprašanj, vendar nisem šel preko onih, ki so v preteklem letu dala dovolj povoda za raizprave na sejah uprave in sekcijah in ki so posegala v interese posameznih strok. Da je bilo delo v Združenju intenzivno, dokazuje naslednje. Uprava in nadzorni odbor sta imela 18 skupnih sej, načelniki sekcij so razpravljali o gospodarskih vprašanjih na 52 sejah. Šolski odbor je razpravljal na 3 sejah. Socialni odsek je imel 6 sej. Poleg internih sej so se zastopniki uprave udeležili 13 raznih anket, izvršili 11 intervencij pri raznih uradih in oblastih, trikrat so bile deputacije pri g. banu in županu, poleg tega pa so se člani uprave, ki so istočasno člani davčnega odbora, udeležili tudi sej davčnega odbora.
Vseh sekcij imamo 24. Okrožnic, -ki so vsebovale najvažnejša gospodarska pojasnila, je združenje razposlalo 42, rešilo 1974 spisov raznim uradom in oblastvom.
Članstvo združenja -se je dvignilo od 1349 v letu 1938. na 1402 v letu 1939. To je za 53 članov. Po novih predpisih o legitimacijah je združenje doslej izdalo 1452 poslovnih knjižic, in sicer 262 učencem, trgovskim sotrudnikom 405, sotrudnicam oziroma prodajalkam
785. Tu niso vštete legitimacije osebja, ki je zavarovano pri pokojninskem zavodu in katerih je po naši cenitvi približno 300, tako da moremo računati, da je v ljubljanskih trgovinah zaposleno približno 1800 osebja.
Združenje je vložilo 187 ovadb proti kršiteljem zakona o obrtih. Končno ugotavljam, da je Združenje izvršilo uspešno precej intervencij pri pol. upravi glede kršitve zakona o pobijanju draginje.
Kar se tiče davčnih zadev, sporočam, da je posebna deputacija Združenja predložila šefu davčne uprave obširno in utemeljeno predstavko, v kateri smo navedli vse glavne momente, ki so vplivali v preteklem letu na poslovno življenje v Ljubljani. Tej pred-stavki smo priložili 42 izjav predstavnikov posameznih strok, ki bodo nudile referentom podlago pri ocenjevanju čistega dohodka v preteklem letu.
Uprava združenja je tudi storila potrebne korake, da zaščiti svoje člane pri novi regulaciji tržnih prostorov v Ljubljani.
Poleg vseli teh internih poslov Združenja so tudi posamezni člani uprave in nadzornega odbora dajali po potrebi članstvu potrebne informacije. Kdor je iskal informacije v pisarni, srno mu šli, vsestransko na roko. Zlasti v davčnih vprašanjih, trošarinskih, taksnih in carinskih zadevah je bilo Združenje vedno dober in stvaren svetovalec. Da je kontakt članstva s pisarno Združenja res živ, nam potrjuje statistika tel. razgovorov, ki presegajo v preteklem letu število 8000. Želimo, da bo zveza članstva z združenjem ostala tudi v bodoče tako iskrena in stanovsko prežeta za napredek in čast ljubljanskega trgovstva kakor doslej. (Odobravanje.)
Po zdravi gostov
Obč. svetnik Zvonimir Lukič je pozdravil občni zbor v imenu župana dr. Adlešiča in mu želel polno uspeha ter izrekel željo, da bi bili tudi v bodoče odnošaji med ljubljanskim trgovstvom in mestno občino tako dobri ko dosedaj.
V imenu obrtne oblasti je pozdravil občni zbor komisar dr. Mihelčič. Svojemu pozdravu je dodal krajše poročilo o delovanju obrtne oblasti in navedel nekatere podatke o kaznih, ki jih je izrekla obrtna oblast zaradi nelegalne tr-
govine in zlasti krošnjarstva. Povedal je, da znašajo kazni, ki jih je izrekla obrtna oblast nad din 21.000, da pa tu še niso vštete vse kazni, ker še niso vsi postopki končani. Velika težava pa je, ker so prijave dostikrat premalo konkretne in ker tudi ni mogoče krivcev vedno izslediti. Izjavil je, da tc obrtna oblast tudi v bodoče upoštevala vse predloge združenj in vedno kaznovala vsak dokazan prestopek obrtnih predpisov.
Nato je povzel besedo
predsednik Zbornice Ivan Jelačin
Pozdravlja občni zbor v imenu Zbornice ter mu želi popoln uspeh. Čeprav sta se že predsednik in tajnik v svojem poročilu dotaknila vseh važnejših dogodkov, smatra za potrebno, da opozori na stališče, ki ga je treba zavzeti zaradi nekaterih dogodkov.
Sedanja vojna se razvija čisto drugače ko vojna pred 25 leti. Nam se pošilja od vseh strani ogromno propagandnega materiala, ki ga človek ne bi mogel pre-čitati, tudi če bi ga bral vso noč. Iz vsega tega materiala pa se vidi eno, da se polaga vedno večja važnost na gospodarstvo in da postaja vedno važnejše vprašanje, kdo bo v tej vojni zdržal gospodarsko. Zato postaja tudi gospodarski pritisk vedno večji in mi to na lastni koži vedno bolj čutimo. Zaradi te velike važnosti gospodarstva v razvoju sedanjih dogodkov pa je tudi potrebno, da se beseda gospodarskih stanov posluša mnogo bolj ko prej. Zato pa je tudi nad vse napačna vsaka iz demagoških ozirov nastala agitacija proti gospodarskim stanovom.
Nisnio vsi uvozniki niti vsi iz-v°zr*j.kb temveč večinoma detajli-s l. Naj pa bomo uvozniki ali izvozniki ali detajlisti, smo vendar vsi tesno navezani drug na drugega. Zato pa moramo tudi skupno braniti svoje interese in drug drugemu pomagati.
Naš uvoz postaja vedno težavnejši. Poleg predpisov Narodne banke ovira naš uvoz še angleška blokada. Vse to nas odločno opominja, da zahtevamo decentralizacijo tudi v deviznem poslovanju. Če dobi Zagreb svoja devizna pododbora, jih mora dobiti tudi Ljubljana. Cela vrsta naših industrij je enako interesirana na tej zahtevi.
Na drugi strani se tudi izvoz ne razvija tako kakor bi bilo želeti. Tudi tu moramo zahtevati, da se nam omogoči sodelovanje in potem bo poskrbljeno, da se bo izvoz pravilneje razvijal, če pa bo izvoz pravilno urejen, potem tudi ne bo izvoz povzročal draginje v deželi, ker bo dovolj blaga. Samo tako je mogoče zaustaviti draginjo, nikakor pa ne s policijskimi ukrepi.
V zvezi z nastalo draginjo je treba tudi odločno nastopiti zoper hujskanje proti trgovskemu stanu. Tega hujskanja ne bomo trpeli in borili se bomo proti pavšalnim očitkom na naslov trgovcev prav tako odločno, kakor smo se borili pred 20 leti.
Neki angleški industrialec mi je dejal, da računajo Angleži s tem, da bo blokada skrajšala vojno za najmanj dve leti. Če je to res, potem je v tem dokaz, da računajo zavezniki z dolgo vojno. Zato pa je treba, da se vprašamo, če smo
na to pripravljeni in če smo se pravočasno prilagodili vojnim razmeram.
Nato je prešel predsednik Jelačin na nekatera notranja vprašanja. Že 20 let je, od kar smo prvič postavili zahtevo, da se uvede pokojninsko zavarovanje tudi za trgovske pomočnike. Sedaj se je ta zahteva vendarle izpolnila. Odločno pa moramo ugovarjati temu, da se hoče trgovske pomočnike kategorizirati slabše ko druge. Zahtevamo za trgovske pomočnike popolnoma iste pravice.
Ne moremo se tudi strinjati z delovanjem 1’rizada. Pri obisku v centrali dobi človek prepričanje, da se vse te centralne ustanove ustanavljajo le iz osebnih razlogov. Zato tudi te ustanove slabo poslujejo. To velja tudi za Prizad. Ko je izbruhnila vojna in so se cene začele naglo dvigati, je začel še Prizad kupovati žito, da je s tem še bolj pognal cene kvišku, namesto da bi začel prodajati iz svojih zalog in s tem omogočil znižanje cen. Potrebna je zato kritika v listih, da se vse te nepravilnosti odkrijejo.
Predsednik Jelačin je nato govoril o davčni reformi. Ko smo bili pri finančnem ministru ter v imenu zbornic zahtevali, da se davčna reforma spremeni, nam je odgovoril fin. minister z dvema težkima argumentoma. Dejal je, da so bile blagajne, ko je prevzel finančno ministrstvo, prazne. Ena banovina je dala le 1,6 milijona
din vseh davkov, druga pa 3 milijone. Zato je bila davčna reforma nujna. Na to pa moramo odgovoriti: Če plačuje ena banovina slabo, potem naj finančni minister pritisne finančno direkcijo v dotični banovini, da doseže boljše dohodke. Nikakor pa ne gre, da bi zaradi tega morala plačevati več banovina, ki že itak stori v polni meri svojo davčno dolžnost, kakor n. pr. Slovenija.
Drug argument finančnega ministra je bil, da nam je zastavil vprašanje: ali mislimo, da je bolje, če se zvišajo davki ali pa da se spravi v tek tiskarski stroj in tiskajo bankovci, da se torej zatečemo k inflaciji. Priznamo, da je inflacija najslabši izhod. Toda hkrati moramo pripomniti, da so naši gospodarski ljudje izjavili že 15. februarja, da pristanejo na vsako zvišanje davčne stopnje, da dajo tudi milijardo din takoj in v gotovini, toda naj se ta denar pobere na način, ki je za davkoplačevalce sprejemljiv.
Predsednik Jelačin je apeliral na Hrvate, ki imajo sedaj v državi najvplivnejša politična in gospodarska mesta, da vendar pripomorejo k pravilni rešitvi vseh teh vprašanj.
Z glasnim poudarkom absolutne vdanosti Jugoslaviji je zaključil predsednik Jelačin svoj večkrat z glasnim odobravanjem pretrgani govor.
Za njim je govoril predsednik Zveze trg. združenj
Siane	V
Pozdravlja občni zbor kot predsednik Zveze trgovskih združenj in želi občnemu zboru združenja, ki je naše največje združenje, prav posebno lepih uspehov. Ne bo govoril o raznih zunanjih in drugih vprašanjih, temveč spregovoriti hoče le nekaj besed o organizaciji slovenskega trgovstva. V zadnjem času se je udeležil mnogih občnih zborov, tako tudi sijajnega občnega zbora Združenja trgovcev v Mariboru in enako mogočnega občnega zbora Združenja za okraja Maribor levi in desni breg. Oba občna zbora sta bila izredno dobro obiskana, oba sta potekala v tako zanosni enotnosti in harmoniji, da je bilo vešelje. Na obeh občnih zborih se je pokazalo toliko zdravega in krepkega smisla za potrebe enotne organizacije, da se je jasno manifestirala velika zavednost našega trgovstva na severni meji.
Po občnem zboru pa so prišli k meni tovariši in me s skrbjo spraševali, je nadaljeval predsednik Vidmar, kako pa je v Ljubljani? Ali je res, da se tu kaže neka vznemirjenost in da so se pojavili osebni prepiri? Ne zamerite mi, če govorim po svoji stari navadi čisto odkrito! Nič hudega ni, če se pojavlja borbenost, ker borbenost ni nevarna, ker bi brez nje zaspali. Ne pozabite pa, da gledajo iz vse Slovenije trgovci na vaš občni zbor in da pričakujejo, da je ljubljansko trgovstvo na čelu vsega gibanja za dvig našega gospodarstva in tudi za utrditev naše države.
Živimo v časih, ko gledamo, kako maje vojni vihar države, ko maje tudi gospodarski red, ker dobiva vedno znova smrtne injekcije z leve in z desne. Ne vemo, kakšen bo konec vsega tega. V takšnih časih se porajajo tudi nove misli. Imamo ljudi, ki nočejo nič videti, ki nočejo videti novih sprememb, imamo zopet druge, ki bi hoteli kar čez noč spremeniti vse. Mi trgovci pa moramo kot trezni go-
spodarski ljudje biti tisti, ki hladno in mirno preudarimo, kaj je dobro in pravilno.
Povsod na vseh občnih zborih sem videl slogo in enotnost. To naj pokaže tudi današnji občni zbor. Ponovno apeliram zato na vse, da govore le stvarno in da se zavedajo, da bi težko zadeli vse trgovstvo Slovenije, če bi videli neenotnost na občnem zboru največjega trgovskega združenja.
Če bomo enotni, bomo vzdržali in premagali vse težave, če pa bomo neenotni, potem pridemo pod kolesa. (Glasno in živahno odobravanje.)
V imenu Pomočniškega zbora
je pozdravil občni zbor podpredsednik Sitar in se zahvalil upravi združenja za razumevanje, ki ga je vedno izkazovala za potrebe Pomočniškega zbora.
Blagajniško poročilo
Blagajnik Ivan Železnikar je nato podal blagajniško poročilo. Iz njegovega skrbno in pregledno sestavljenega poročila je bilo razvidno, da je bilo blagajniško poslovanje združenja zelo ugodno. Premoženje združenja je naraslo na 1,7 milijona din.
V imenu nadzorstva je poročal g. Čepon, ki je podal primeroma obširno poročilo. V njem je posebno pohvalno omenjal delovanje blagajnika Železnikarja ter izrekel tudi svoje priznanje pisarni združenja. Predlagal je absolutorij, ki je bil sprejet od občnega zbora soglasno.
Blagajnik Ivan Železnikar je nato poročal tudi o proračunu, ki predvideva 391.000 din izdatkov. Za kritje proračuna se bodo pobirale tudi letos popolnoma iste doklade ko lani.
Proračun je bil soglasno sprejet, enako tudi predlog uprave, da se iz prebitka dodeli 50.000 din za zavetišče.
Sledilo je poročilo predsednika odbora za zgradnjo zavetišča
g. Verbiča	o
Po nalogu banske uprave je uprava združenja dopolnila pravilnik o upravljanju sklada za zgradnjo zavetišča, da je sedaj popolnoma jasno določeno razmerje med združenjem in bodočim zavetiščem. Ta pravilnik je po toplem priporočilu Zbornice za TOI banska uprava z odlokom z dne 5. junija 1939. tudi potrdila..
Ob potrditvi je imel fond za so-oialni sklad te zneske: v Mestni hranilnici 48.110 din, prostovoljni prispevki so dali 22.060 din in dotacija združenja 50.000 din ali skupno vsi dohodki 120.179 din.
Takoj po potrditvi pravilnika je šel odbor na delo, da čimprej realizira misel zavetišča. Razpisal je ponudbo za nakup parcele. Dobil
je celo vrsto ponudb, nakar je pritegnil odbor k svojemu delu še druge elane združenja, ki so nato pregledali vse ponujene parcele. Po vestnem in temeljitem preudarku se je odbor odločil za nakup parcele Jakobine Lavrič v Karlovškem predmestju (Na Prulah) v izmeri 1212 ma in za znesek 150 tisoč dinarjev. Ker je imel fond samo 120.000 din denarja, je dala uprava združenja skladu 50.000 dinarjev posojila, na pomoč pa je priskočil skladu tudi tov. Avgust Volk, ki je daroval 10.000 din, za kar mu izrekam toplo zahvalo. Naj bi našel obilo posnemalcev! S tem darilom in z novo dotacijo združenja v višini 50.000 din se je sklad povečal na 184.916 din. Nakup parcele je bil v vsakem oziru potreben, bil pa je tudi dober, saj je danes ta parcela vredna najmanj 250.000 din<
Ko se je to delo srečno končalo, smo takoj sestavili načrt, kako bi se omogočila gradnja zavetišča. Izdelali smo obširen program za nabiralno akcijo, za prirejanje raznih prireditev itd. Ta program je bil izdelan v 6 sejah, ko so nakrat svetovni dogodki s svojimi težkimi posledicami prekinili naše delo.
Sedaj pa se je že zopet začelo novo delo in sporočiti morem veselo vest, da že razpolagamo z novo gotovino 230.000 din, ki pa bo v kratkem narasla na 400.000 din. Nimam zadosti besed, da bi se v zadostni meri zahvalil vsem dobrotnikom, ki so se tako izredno izkazali. Zahvaljujem pa se tudi vsem tovarišem v odboru, ki so me podpirali.
Nato je poročal predsednik Verbič še
o akciji za obmejno šolstvo.
Razposlali smo blago naslednjim šolam: Sv. Duhu v Halozah, v Svetinja, v Peteševcih, Zamostju, Čen-tibi, Dolini, Duhodnikih in Besni-
ci, obdarovali pa smo tudi šole na Kočevskem. Skupno je darovalo ljubljansko trgovstvo v ta namen 17.350 din. Če pa upoštevamo še nabiralne akcije raznih drugih društev, pri katerih je trgovstvo sodelovalo v zelo veliki meri, morem reči, da je darovalo trgovstvo v Ljubljani v narodne in dobrodelne namene za božične praznike najmanj 100.000 din.
Vse pošiljke so bile poslane tako, da so bili otroci obdarovani ravno za božič. Vso ekspedicijo sta opravila brezplačno tt. Novak in Janko Krek* S solzami v očeh so sprejemali otroci darila in praznovali božič z vzklikanjem naši Jugoslaviji. Tako je ljubljansko trgovstvo znova pokazalo svoje odprto srce za narod in državo.
Končno naj še pripomnim, da je po zapisnikih izdalo združenje v letih 1931. do 1939. brezposelnim trg. pomočnikom in onemoglim trgovcem podpor za lepo vsoto
221.000 din. (Z glasnim odobravanjem je bilo sprejeto to poročilo.)
Nato je na kratko poročal o Trgovskem domu njegov gospodar Avgust Volk. Gradbena vrednost Trg. doma je ocenjena na 3,516.000 dinarjev. Vsega dolga je še za
1.450.000 din, a se je ta dolg znižal že za približno 200.000 din. To ugodno stanje je omogočila sanacijska akcija, s katero so se znižali dolgovi doma za približno 2 milijona din.
Sledili sta še poročili predsednika šolskega odbora g. Verbiča ter poročilo g. Čebina o problemu ljubljanskega tovornega kolodvora. Obe poročili priobčimo v eni prihodnjih številk.
Nato je občni zbor sprejel predlog uprave, s katerim se spremenita §§ 23. in 29. pravil, da se število članov upravnega odbora zviša od 12 na 18, nadzorstva pa od 3 na 4 člane.
Sledile so
volitve
Vloženi sta bili dve listi. Prvo listo uprave je predlagal g. Smrkolj in ta je bila tudi izvoljena z veliko večino. Drugo listo je predlagal g. Florjančič z g. Romanom Golobom na čelu. Lista pa je ostala v veliki manjšini.
Izvoljena je bila naslednja kandidatna lista uprave:
Predsednik: Meden Viktor.
I. podpredsednik: Lukič Zvonimir.
II. podpredsednik: Novak Franjo.
Člani uprave: Agnola Anton, Bahovec Ivan, Čermelj Kristijan, Fabiani Pavel, Gregorc Ivan, Krek Janko, Kamenšek Franc, Kette Josip, Laznik Viljem, Mravljak Franc, Motoh Bogomir, Pavlin Franc, Pezdir Ivan, Štrukelj Joža, Verbič Anton, Verovšek Joža, Volk Avgust, Žlender Anton.
Namestniki uprave: Jurčič Simon, Starc Rado, Jeras Maks, Je ločnik Viktor, Kanc Anton, licis-ner Ivan, Rebolj Hinko, Lovše Ivan, Robežnik Avgust, Vodnik Albert.
Nadzorni odbor: Člani: Čebin Dominik, Čepon Janko, Hrehorič Franc, Schmitt Oskar.
arja 1934. leta, št. 6240, s katerim je zbornicam naročilo, naj opozore vsa združenja, da prenehajo vsako akcijo po § 384. zakona o obr-tih, ker je to preuranjeno in nima nobenega pravnega delovanja, zato se bo vse zaključke združenj v tem pogledu smatralo za neveljavne.
Izredne življenjske razmere silijo ponovno trgovski stan, da opozori merodajne faktorje na nujno rešitev tako važnega in perečega vprašanja socialnega zavarovanja trgovcev, zato upravičeno zahteva,
da se mu po zakonu zajamčena izvedba obveznega zavarovanja da s posebno uredbo in to čimprej ter istočasno zahteva, da se razveljavi odlok ministrstva trgovine in industrije iz leta 1934., s katerim je bilo združenjem trgovcev prepovedano ustanavljati socialne ustanove.
Zbornico in Zvezo prosimo, da zahtevo ljubljanskega trgovstva z vso svojo avtoriteto in poudarkom podpirata.
Soglasno je bila sprejeta tudi naslednja resolucija:
Krošniarstvo se mora
zatretiI
Namestniki: Černe Ludovik, Iva čar Franc, Olup Josip st., Stepič Mirko.
Častni odbor: Jelačin Ivan, Medič Franjo, Pogačnik Fran, Smrkolj Albin, Vidmar Stane, Železnikar Ivan.
Delegati za Zvezni občni zbor: Člani:	Fabiani	Pavel, Gregorc
Ivan, Krek Janko, Jelačin Ivan, Laznik Viljem, Lukič Zvonimir, Meden Viktor, Novak Franjo, Smrkolj Albin, Škrbec Franjo, Štrukelj Joža, Verbič Anton, Verovšek Joža, Vidmar Stane, Volk Avgust.
Namestniki: Bahovec Ivan, Bizjak Franc, Bogataj Ivan, Kačar Franc, Legat Anton, Pavlin Franc.
Odbor »Zavetišča«: Člani: Agnola Anton, Čebin Dominik, Kette Josip, Krek Janko, Lukič Zvonimir, Mravljak Franc, Novak Franjo, Smrkolj Albin, Verbič Anton. Volk Avgust.
Namestniki:	Kamenšek	Franc
Krivic Ivan, Marinko Joža, Pezdir Ivan, Pogačnik Franc, Strojanšek Ina.
Nato sta bili sprejeti naslednji resoluciji:
o socialnem zavarovanju trgovcev
Ljubljansko trgovstvo, zbrano na svoji redni letni skupščini dne 8. aprila 1940. leta, ugotavlja po večletnih in neprestanih borbah za izvedbo socialnega zavarovanja, da ni razreda niti stanu, ki bi bil tako prepuščen na milost in nemilost glede zakonite socialne zaščite kakor baš trgovski stan.
Dejstvo je, da je vlada po svojih zakonskih določilih s posebnimi uredbami uredila nameščencem minimalne mezde in razširila tudi pokojninsko zavarovanje na trgovsko pomožno osebje.
Ni pa se poslužilo pristojno mi-
nistrstvo kljub številnim zahtevam gos[K>darskih organizacij pooblastila, ki ga mu daje § 384. zakona o obrtih, s katerim lahko po zaslišanju pristojnih zbornic v dveh letih po tem, ko je stopil obrtni za kon v veljavo, izda uredbo o organizaciji, načinu in pogojih zavarovanja članov združenja za primer bolezni, onemoglosti, starosti in smrti ter nesreče.
Če bi se to zgodilo, bi morali trgovci imeti socialno zavarovanje žc leta 1934. To pa je preprečilo ministrstvo za trgovino in industrijo z odlokom z dne 22. febru-
1. Vsi napori trgovskih organizacij pri odločujočih državnih, banovinskih in lokalnih oblastvih, da bi se odpravilo krošnjarjenje z manufakturnim blagom, ki ga lahko imenujemo ilegalno trgovino na veliko, so ostali brez uspeha.
Ugotavljamo, da se je krošnjar-stvo v teku preteklega leta tako razbohotilo, da je mestoma prevzelo že 50 in več odstotkov legalni trgovini in prav resno ogroža eksistenco trgovcev v mestih, posebno pa na deželi.
2. Razen z manufakturnim blagom se zadnje čase krošnjari na veliko skoro z vsemi predmeti špecerijske stroke, izvzemši sladkor in druge predmete monopolne uprave, ki imajo predpisane prodajne cene. Po vrhu tega so si v vseh večjih, posebno industrijskih krajih uredili krošnjarji stalna bivališča z zalogami in od tu stalno osrečujejo svoje odjemalce. Istočasno pa nudijo svojim glavnim dobaviteljem, raznim Hacetom, zaklonišča. Dasi obstoje stroga navodila kr. banske uprave, podrejena oblastva proti tej ilegalni in protizakoniti trgovini nič ne ukrenejo. Izkušnja nas uči, da tudi v bodoče ne bo bolje in sicer tako dolgo, dokler ne bo krošnjarjenje, izvzemši z izdelki lastnih proizvodov, popolnoma prepovedano.
Da takšne prepovedi za vso državo še ni, je mogoče samo pri nas, ker nobena druga urejena država ne bi dopuščala:
1. da se na veliko in brez sleherne odgovornosti sme slepariti predvsem bedno podeželsko ljudstvo, kakor je bilo to v neštetih primerih za krošnjarje ugotovljeno,
2. da se prodaja ukradeno blago in s tem posredno podpira zločince, *
3. da se vrše prepogosto nasilja predvsem nad ženami odsotnih kmetskih in delavskih mož, kakor je to ugotovil med drugim neki banski svetnik z Gorenjskega, ,
4. da država mirno gleda, kako se sistematično uničujejo pošteni
trgovci-davkoplačevalci, kako se
odjeda kruh njih nameščencev od ljudi, ki ne poznajo nobenih obveznosti ne do države, ne do državljanov, da ne govorimo o socialnih in kulturnih dajatvah.
Krošnjarji ne samo, da ne upoštevajo določbe o delovnem času, vršijo tudi nasilja in sleparije, prevažajo manufakturno blago avtomobili, preplavljajo podeželje in mesta s kvalitetno slabim blagom, često sumljivega izvora, katero poslovanje je smatrati za protizakonito.
Krošnjarstvo ni samo vprašanje gospodarstva, marveč tudi vpraša nje javnosti. Trgovski stan ne pla čuje samo občutne državne in avtonomne davščine, temveč upošteva tudi življenjske potrebe svo-
jih številnih nameščencev, ter je pristal na ureditev minimalnih mezd ter uvedbo pokojninskega zavarovanja za trg. nameščence. V izdatni meri podpira tudi vse kulturne, socialne in narodne ustanove.
Zaradi tega ne more ostati ravnodušen in gledati, kako se tolerira ilegalna trgovina, ki ne nosi nobenega rizika in se izogiba vsem direktnim in indirektnim davčnim obveznostim, dočim je legalni trgovski stan zlasti v današnjih izrednih razmerah z davčnimi in socialnimi dajatvami preobremenjen.
Ljubljansko trgovstvo nujno in z vsem poudarkom zahteva od merodajnih činiteljev, da izpolnijo zagotovilo, ki ga je dal član vlade na vsedržavnem trgovskem kongresu v Ljubljani, ko je dejal, da se bo krošnjarsko vprašanje rešilo v pozitivnem smislu in se ustreglo vsem upravičenim zahtevam trgovstva. Če se to ne zgodi, bo trgovski stan prisiljen v interesu zaščite legalne trgovine in v znak protesta zapreti svoje obratovalnice. Trgovstvo pa bo tudi prisiljeno, dokler ne bo ugodeno tej njegovi osnovni zahtevi, odreči podporo brez izjeme vsem humanitarnim, socialnim in kulturnim društvom ter ustanovam.
Politične vesti
Ze v 24 urah
barva. plesira io kenu^no snatt obleke, klobuke itd. ftkrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. 1’ere. suši. monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4 6 šelenburgova ni. 3 Telefon št. 22-72.
V Londonu in Parizu je bilo izdano istočasno sporočilo angleške in francoske vlade, da sta bili obe vladi prisiljeni zaradi nemške kršitve določb o nevtralnosti podvzeti protiukrepe, ki so sicer v normalnih razmerah nezakoniti, ki pa postanejo zakoniti, ker so odgovor na kršitev zakona po sovražniku. Obe vladi ne moreta trpeti, da bi še nadalje potapljal sovražnik norveške ladje, sam pa porabljal norveške teritorialne vode' za prevoz materiala, ki je bistveno važen za nadaljevanje vojne. Zato sta cbe vladi ukazale svojim vojnim ladjam, da položc na določenih mestih mine. V posebni noti sporočata obe vladi, kje so položene te mine. 48 ur bodo francoske in angleške vojne ladje križarile v teh krajih, da opozore ladje na grozečo nevarnost. Angleške vojne ladje so takoj nato odplule na označena mesta,
V Londonu so se sestali angleški diplomatski zastopniki v balkanskih državah. Namen, tega sestanka je, da se zoži blokada Nemčije in zamaše vrzeli, ki so ostale še odprte. Anglija bo v balkanskih državah najprej pokupila vse blago, ki ga sicer kupuje Nemčija. Ponudila pa bo balkanskim državam tudi vojaško jamstvo, ki ga naj jim da armada generala Weyganda na Bližnjem vzhodu.
Zasedba Danske in boji na Norveškem so potisnili daleč v ozadje vse druge dogodke. sJet J,ekl^2a_ presenečen po novem dogodku, z,a sedba Danske je vsem svetu velikanski nevtralnih državah je povzročim nove skrbi, a tudi povečala odloe n ost da branijo svojo neodvisnost, j^o mnenje v Ameriki zasedbo
obsoja, italijanski listi imajo besede razumevanja za zasedbo, sovjetsko časopisje pa komentira do-g°dke P° svoje. V Franciji je zasedba vzbudila tudi nejevoljo, da je zavezniki niso znali preprečiti.
Ostro nastopa proti nemški zasedbi Danske in Norveške »Osser-vatore Romano« ter naglasa, da je bil šele 1. 1939. sklenjen na nemško pobudo pakt o nenapadanju med Dansko in Nemčijo.
Nemška vlada je po ameriški vesti predlagala madžarski, bolgarski, romunski in jugoslovanski vladi, da pristanejo na ustanovitev nemške donavske policije. Zahteva se naslanja na incident z nekim angleškim vlačilcem.. Romunija pa je že sama likvidirala ta incident v smislu statutov donavske komisije in s tem dokazala, da je nemška policija na Donavi nepotrebna.
Takoj po brennerskem sestanku jo sporočil sovjetski veleposlanik Majski lordu Halifaxu, da med Italijo in Sovjetsko unijo ne bo sklenjena vojaška zveza.
Na seji italijanske vlade je bila sprejeta uredba o okrepitvi obalne obrambe. V zvezi s tem piše »Gior-nale d’Italia«, da je to posledica pisanja francoskih in angleških listov, ki neprestano naglašajo možnost, da bi zavezniška vojna mornarica mogla podvzeti v Sredozemskem morju kako akcijo.
V Bukarešto je prišlo 30 italijanskih vojaških pilotov, ki bodo vež-bali romunske pilote, zlasti v uporabi italijanskih letal, ki jih je dobavila pred kratkim Italija Romuniji.
Zakon o državljanski mobilizaciji je sprejelo bolgarsko sobranje soglasno. Zakon predvideva zbiranje vseh nacionalnih in gospodarskih sil v vojni in miru in naj-strože kaznuje dvig cen in vojne dobičke.
Pri trgovinskih pogajanjih med Nemčijo in Romunijo v Bukarešti j© prišlo do novih težkoč, Ker so postali Romuni precej nepopustljivi. Nemci so upali, da bodo pogajanja ugodno zaključena, ker je imel dr. Clodius, ki je vodil poga-anja, tudi pooblastilo, da ponudi Romuniji politična jamstva za njeno neodvisnost. Nemčija ne zahteva več, da bi se tečaj nemške marke zvišal in tudi ne, da bi se povečal izvoz romunske nafte. Romunija pa zahteva, da se mora plačati vsa nafta in njeni derivati, ki se izvažajo po Donavi, v devizah.
Ameriško poslanstvo v Belgiji je pozvalo ameriške državljane, da zapuste Belgijo. Oni, ki bi ostali, bodo sami odgovorni za vse posledice.
Tajna seja angleškega parlamenta, ki bo sklepala o poostreni
gospodarski vojni in blokadi proti Nemčiji, je sklicana za četrtek.
Japonska mornarica je popolnoma blokirala portugalsko pristanišče Makao ter zahtevala, da Portugalci evakuirajo dva otoka. Ko so Portugalci to storili, so Japonci zasedli oba otoka. Portugalska vlada je zaradi tega protestirala v Tokiu.
Romunija je uvedla za kntje izdatkov za narodno obrambo posebno 2odstotno doklado, ki se pobira pri vseh prodajah blaga ter vseh transakcijah.	„„nn,„
Finska bo izvedla delno
Horda le ravno za Vas
Radensko zdravilno kopališče najboljše, ker je po mnogm zdravilnih sestavinah najmočnejše v Jugo-
SedaiTmate dovolj časa. da proučite prospekte raznih kopališč In da si izberete ono. ki Vam po svoji zdravilnosti najbolje ustrezal Prospekte pošilja zastonj, rado m z veseljem:
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI
reformo, da	™
ASi SSetsS
krajev,
Rusiji.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce,
da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega naloga!
Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovani prispevki dejansko plačani!
To opozorilo je smatrati kot
opomin
! Proti delodajalcem, ki ne
bedo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti, ki ne dopuščajo odlašanja.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless. urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi . Ljubljani.