Le Valli del Natisone su Internet www.lintver.it novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.700 lir - 0,88 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št 3 (1088) Čedad, Četrtek, 17. januaija 2002 Storia Natura Cultura , www.lintver.it / JE KU MUST NO \ K RWO.' (gmo-75^- Zima je lietos pokazala zobe. Dan za dnevom je bluo jasno an suhuo, še previe suhuo, saj v puno krajev začenja zmanjkavat voda. Snega smo le malo videl lietos, ledu pa ries ni manjkalo. Leden mraz an vietar so pa pokril an obliekli vse, drevi, lasen, ziduove an vse je bluo ku stekleno, ku nareto iz glažovne. Na naši fotografiji pogledita, kajšna je bila cerkvica na varhu Matajurja, an žihar tisnita se cjah šporgetu (foto Germano Cendou) Ospedale, nessuna bocciatura e i lavori finiranno in estate Un sopralluogo effettuato martedì 15 dai direttori generali delle aziende sanitarie del S. Maria della Misericordia e del Medio Friuli, accompagnati tra gli altri dal sindaco di Cividale Attilio Vuga e dal presidente della commissione sanità in consiglio regionale, Giovanni Castaldo, è stato l’occasione per fare il punto della situazione sulla realtà dell’ospedale ducale. Negli ultimi tempi due gli allarmi che riguardavano la struttura, il primo - e-sternato dalla sezione di Cividale di Rifondazione comunista - sui lavori di ristrutturazione del nosocomio, il secondo su un presunto declassamento dei reparti, annunciato nei giorni scorsi da Pietro Qualizza a nome del Comitato di rinascita dell’ospedale e dell’associazione regionale sanità. E’ stato l’ingegner Paolo Corubolo, responsabile tecnico dell’Azienda sanitaria del Medio Friuli, a chiarire l’aspetto concernente i lavori che interessano il pronto soccorso. “1 locali -ha detto - effettivamente non avevano l’altezza corretta misurando dieci centi-metri in meno di quanto previsto, però abbiamo chiesto una deroga, che ci è stata concessa, e quindi sono rientrati nella norma”. (m.o.) segue a pagina 2 V soboto bo že 32. tradicionalno novoletno srečanje Voščila v Kobaridu V organizaciji občin Kobarid, Bovec in Tolmin ter Upravne enote ni odnosi med upravitelji Posočja in Nadiških dolin, kako se sproščeno pogovarjajo slovensko in se razumejo. Seveda ni vse optimalno, a odstranjenih je bilo veliko ovir in predsodkov. In ko bo Slovenija, zelo v kratkem, polnopravna Clanica Evropske Unije, bo naš prostor bolj zaživel. S temi občutki in z zavestjo, da je bila prehojena dolga pot, da imamo iz leta v leto veC skupnega, se bomo v soboto udeležili tradicionalnega že 32. novo- letnega srečanja v Kobaridu. Na sreCanje vabijo Zupani obCin Kobarid, Tolmin in Bovec ter predsednik tolminske upravne e-note. Kot vsako leto so tudi tokrat povabili zelo u-glednega gosta, slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla in druge predstavnike slovenske v-lade in parlamenta. Poskrbeli so tudi za kulturni program, ki bo obogatil sreCanje in na katerem bodo letos nastopili kulturni delavci z obeh strani meje. BOTTEGA LONGOBARDA ACQUISTA AL MIGLIOR PREZZO ORO - ARGENTO PERSONALE SPECIALIZZATO VALUTERÀ’ E CONVERTIRÀ’ IN DENARO CONTANTE TRATTATIVE RISERVATE MASSIMA DISCREZIONE CIVIDALE DEL FRIULI Stretta S. Maria di Corte 20 TEL 0432-730932 TEL 0338-6627325 Per la minoranza slovena del F-VG Conferenza di programma La minoranza slovena del Friuli-Venezia Giulia ha bisogno di ripensare se stessa, le sue forme organizzative, il suo ruolo all’interno della società regionale, i contenuti della sua proposta culturale. Lo esige, all’indomani della approvazione della legge di tutela che stenta a decollare e ad essere applicata, il nuovo contesto nazionale ed intema- zionale in cui è inserita. Per questa ragione le due organizzazioni della società civile slovena, la SKGZ (Unione culturale economica slovena) e la SSO (Confederazione delle organizzazioni slovene) hanno organizzato una conferenza programmatica che si svilupperà in più fasi ed avrà inizio il prossimo 1. febbraio. segue a pagina 8 Najprej je bilo prijateljstvo in solidarnost med Slovenci, ki živijo na obmejnem,' nerazvitem območju, ki jih v podobni meri šibi hud fenomen izseljevanja in praznjenja gorskih vasi tako v Soški dolini kot na italijanski strani. Za Slovence iz Benečije, Rezije in Kanalske doline je bilo tudi pomemben izraz podpore in opore v svoji skrbi za ohranjanje domaCe slovenske besede. Iz tistih skromnih začetkih, 32 liet od tega, se je novoletno sreCanje v Kobaridu spremenilo v veliko sreCanje, v pravo manifestacijo prijateljstva med sosedi, med prijatelji in pripadniki istemu narodu. Kulturnim delavcem so se pridružili z beneške strani tudi Zupani in drugi administratorji. Iz prijateljstva se je rodila tudi želja po sodelovanju in marsikateri konkreten projekt. Sele v teh zadnjih letih, ko nas Evropa s svojimi strukturalnimi sredstvi spodbuja in vabi k skupnemu delu in investiranju za skupen in celovit razvoj naših krajev, lahko razumemo v polni meri, kako so bili dalekovidni tisti ljudje, ki so na eni in drugi strani želeli veC zbliževanja med nami, Čeprav nas je ločila meja. V zadnjih letih smo tudi z veseljem videli, kako so postali tesni in propozitiv- Četrtek, 17. januarja 2002 2 Il punto della situazione sull’ospedale di Cividale Anche un reparto per malati terminali dalla prima pagina Superato il problema, nel complesso la prima fase di ristrutturazione dovrebbe terminare entro maggio o giugno. I lavori riguardano, oltre il pronto soccorso, il secondo, terzo e quarto piano dell’ospedale, questi ultimi due già consegnati dalla ditta appaltatrice. Il quarto piano prevede l’alloggio dei macchinari oltre a spogliatoi e depositi, il terzo le camere di degenza della Rsa assieme ai locali per la riabilitazione, il secondo le stanze del reparto di Medicina. Sono i-noltre state svolte numero- se opere di messa in sicurezza. Ulteriori investimenti sono però previsti in una seconda fase, come ha spiegato il direttore generale dell’azienda sanitaria del Medio Friuli Roberto Ferri, e interesseranno il padiglione d’ingresso, che servirà come centro di prenotazioni, e il padiglione di levante che diventerà invece sede del distretto sanitario del Cividalese, trasferito dalla sede tradizionale di via Cavalieri del lavoro. L’azienda sta inoltre valutando la possibilità di collocare un reparto di una decina di posti letto per i malati terminali. Infine la questione della presunta bocciatura di alcuni reparti dell’ospedale di Cividale da parte dell’azienda del S. Maria della Misericordia. Una polemica nata con una presa di posizione del comitato di rinascita dell’ospedale secondo il quale i reparti di Analisi e di Radiologia sarebbero stati considerati, in una classifica tra tutti i reparti, quelli con il punteggio più basso. Il direttore generale del S. Maria della Misericordia Gilberto Bragonzi ha però chiarito: “Abbiamo classificato tutte le strutture per categorie Al, A2 e A3, con l’unica finalità di definire gli stipendi dei dirigenti, come previsto dal contratto dei medici”. Allarme rientrato, dunque. Bragonzi ha anche sottolineato come il 2002 sia da considerare “l’anno iniziale dell’ospedale di Cividale, grazie ad una impostazione politica di sviluppo che parte da una forte integrazione con U-dine”. Lo dimostrerebbe proprio l’attività di pronto soccorso “collegato in modo continuo con Udine di cui è diventato un box operativo”. Inoltre “con maggio un piano dell’ospedale verrà interamente dedicato a Medicina”. Intanto aumentano gli interventi di day-surgery, con il coinvolgimento, negli ultimi mesi, anche dell’equipe chirurgica del S. Maria della Misericordia. (m.o.) A *• ima Stojan SpetiC BodoCemu britanskemu prestolonasledniku trda prede. Lepega plavolasega princa Williama, ki tako spominja na pokojno mater Diano, so namreč zalotili, ko je žural in kadil marijuano. Oče, Charles Windsorski, je objestnega in preživahnega sina močno okaral in posvaril. Babica, kraljica E-lizabeta, prav tako. V Etonu, kjer o-biskuje prestižni college, so ga opozorili: samo Se enkrat, naj se ponovi, pa bo izključen. In nič ne pomaga plemenita kri, ki se pretaka po njegovih mladostnih žilah. Egiptovski kralj Faruk je, v rimskem preganstvu, zbijal šale na račun prepričanja, da bo novo tisočletje pobralo vse kralje: “Ostali bodo kralji na kartah in, seveda, angleški kralj.” Kajti monarhija je na otoku tradicija, zgodovina in ponos ljudstva, ki bi jo ohranilo tudi v morebitnem socializmu. Zato pa morajo biti državniki neoporečni. Pa se zidovi Westminstrske katedrale niso tresli, niti niso člani zbornice Lordov ali spodnjega doma zagnali vik in krik, da si kdo upa gleda- ti pod prste prestolonasledniku. Tudi v Ameriki ni drugače. Tam so celo bolj moralisti in je sodnik brskal v najbolj intimne predele zasebnega življenja predsednika ZDA Billa Clintona in njegove žene Hillary. Saj ni šlo samo za Monico Lewinsky, naj se je Bog usmili, pač pa za nečedne posle pri kupoprodaji nepremičnin in gradbene špekulacije. Clinton je tako ali drugače prišel do konca mandata, Hillary je senatorka, vendar njen mož ne sme - kot odvetnik - opravljati svojega poklica pred ustavnim sodiščem. Recimo, da je prejel zasluženo kazen. Seveda se ameriško javno mnenje ni zgražalo, ker so sodniki brskali po njegovih predalih in hlačah. Vzrojilo bi, če bi mu dokazali, da je lagal ljudstvu. Italija je, seveda, svet zase. Tu se ministrski predsednik, sicer najbogatejši človek (eden izmed redkih, ki bo tudi po uvedbi evra ostal milijarder, medtem ko mi niti milijonarji ne bomo več), lahko mimo spreneveda in igražka z resnico. Brez sramu v parlamentu izjavlja, da sta se z zunanjim ministrom Ruggierom ločila sporazumno, s stiskom roke, ker je bila njegova funkcija v Famesini le terminska, za določen čas zaradi Rug- gierovih osebnih obveznosti. Dejstvo, da je sam Ruggiero odstop utemeljil drugače, polemično tudi do e-vroskepticizma italijanskega premierja, ga ni ganilo. Ni važno, če govoriš resnico ali lažeš, pomembno je, da tvoja “resnica” pride do množice ljudi preko televizijskih ekranov. Berlusconi je v parlamentu dosegel vrhunec svojih igralskih sposobnosti, ko je sodnikom sporočil, da “se ne bo pustil ustrahovati”. Kdo koga ustrahuje? O tem je z-davnaj povedala vse basen o volku in jagnjetu. Pa tudi sicer, Berlusconi že sedaj noče povedati, zakaj ne dokaže svoje nedolžnosti pred sodniki, namesto da jih ovira v svojem delu. Saj je za ostale procese lepo poskrbel. Ker ni mogel dokazati nedolžnosti, je kratkomalo z zakonom ukinil zločin, za katerega so mu sodili. In mirna Bosna. Skoda le, da je prestiž, ki ga je Italija dosegla v Evropi s Prodijem in Ciampijem, ki sta jo pripeljala do skupne evropske valute, sedaj padel pod ničlo in smo le “republika indijskih fig”. Angleži se z Orwellom spominjajo živalske farme, v kateri so bili prašiči “bolj enakopravni” od drugih živali. Vendar je Cavaliere v Montecitoriu med evropske temelje postavil tudi rimsko omiko, saj pozna rek, da “quod licet Jovi, non licet bovi”. Posebno še, če je ljudstvo prav volovsko potrpežljivo. Tržaška luka in sodelovanje s Slovenijo Kaj se bo zgodilo s sedmim tržaškim pomolom? Ali bo zdržalo sodelovanje med koprsko in tržaško luko, sodelovanje, ki je preraslo poslovne okvire in postalo simbolno kot izraz novih časov med Slovenijo in Italijo? Ilyjevo obdobje odpiranja naše dežele in predvsem Trsta do vzhoda, je nova tržaška in ne samo tržaška uprava zamrznila in iz zgodovinske ropotarnice potegnila stare napetosti. To smo na lastno kožo že preizkusili mi, Slovenci v Italiji. Glede sodelovanja tržaškega in koprskega pristanišča, je Miro Kocjan za Primorske novice zapisal komentar. V njem ugotavlja, da koprska Luka samo nekaj mesecev upravlja s tržaškim pomolom št. 7, pa že grozi, da bo sodelovanje s Trstom propadlo. Začetek je bil kar obetaven in koristen za obe luki, ne glede na tržne težave, ki se kdaj pojavijo. Sicer pa bi bilo čudno, če jih ne bi bilo. Stik med dvema lukama je bil tudi porok za nove in širše sporazume, denimo za neposredno železniško povezavo med dvema mestoma in lukama. Pojavljajo pa se še druge zamisli. Poznavalci ocenjujejo takšno sodelovanje ne samo kot poskus ustvarjanja večje konkurenčnosti severnim lukam, marveč tudi kot potezo, ki sodi v evropske razsežnosti. Dve sosednji državi sta se začeli še bolj odpirati, kar je evropsko napotilo. (Seveda to ne izključuje nujnosti, da morata vendarle skrbeti vsaka za svoje koristi). Se bolj hvalevredno pa je bilo to, da sta se za sodelovanje dogovorili dve sosedi, med katerima še donedavna niso vladali zgledni politični in tudi siceršnji odnosi. “Ob zdajšnjem dogajanju”, ugotavlja Kocjan, “se spominjam daljnih razglabljanj, ki sva jih imela s tržaškim županom Marcel-lom Spaccinijem, in tedaj iluzorne zamisli, da bi dve luki pričeli sodelovanje mimo meja, ki so obstajale. Preblizu sta si namreč, da bi se spopadali. Seveda sva hkrati ugotavljala, da so bile takratne razmere nezrele in da ideja ni realna. Temu podobna zamisel se je sicer pozneje, nekako v megli, porodila tudi na osimskih pogajanjih, vendar ni prešla poluradne ravni.” Zal zdaj kaže, da se vračamo v nekdanje obdobje, ko je na italijanski strani pri nekaterih vplivnih dejavnikih obvladovalo stališče, da s Koprom in Slovenijo ni vredno sodelovati. Desnica je spet začela pritiskati. Ravnatelj tržaške luke se je znašel pod udarom nacionalističnega topništva. Desnica ne vidi, bolje, namenoma noče videti, da je Slovenija tudi v tem primeru naravno tržaško zaledje in da morebitno sodelovanje Trsta (in Italije) z vzhodom pelje čez njeno ozemlje. Obeti niso rožnati. V Italiji so zamenjali zunanjega ministra, ki se je odkrito ogreval za sodelovanje in pričakujejo novega, ki prihaja iz nasprotnega tabora. Kar se zdaj dogaja v tržaški luki ima, hočeš nočeš, ne le gospodarske, marveč tudi politične razsežnosti. Sodelovanje terja odkritost in premočrtnost, ki pa ju tržaška stran zadnje čase žal ne kaže. Za vključitev v Evropsko unijo bo potrebna privolitev Italije, ne more pa ta biti pogojena s tem, da se bo Slovenija odpovedala politiki in ciljem, ki so navsezadnje evropski, (r.p.) Potočnik nuovo ministro europeo Ministro europeo Il premier Drnovšek ha già scelto il candidato per il Ministero degli affari europei. Sarà Janez Potočnik, 43 anni, dottore in economia ed attualmente efficace capo della delegazione slovena che sta negoziando con Bruxelles l’ingresso della Slovenia nell’UE. L’attuale ministro Igor Bavčar si sta infatti predisponendo ad abbandonare la politica per passare alla guida del colosso industriale Istrabenz. Janez Potočnik dovrebbe passare indenne al vaglio del parlamento slove- no. Tutte le forze politiche, con la sola eccezione dei 4 parlamentari del partito nazionale (SNS), si sono infatti espressi per la fiducia. Nell’UE nel 2004? Londra si attende che la Slovenia porti a termine il negoziato con Bruxelles già alla fine di quest’anno in modo da poter aderire all’UE già nel 2004. Lo ha dichiarato a Lubiana nei giorni scorsi il ministro inglese per gli affari europei Peter Hain, in visita uffi- ciale a Lubiana. Ancora un caso di BSE In Slovenia si sospetta un nuovo caso di “mucca pazza”. Il dubbio di essere in presenza di un secondo caso di encefalopatia spongiforme si è manifestato in una stalla moderna e ben tenuta nel comune di Ormož. Ora si attende il responso degli esami di laboratorio che saranno eseguiti in un centro di Berna in Svizzera. Il primo caso, registrato l’anno scorso, aveva provocato un calo delle vendite di carne fino al 40 per cento, mentre solo nel 2001 sono stati investiti per la prevenzione della B-SE oltre 5 miliardi di talleri. Senza passaporto Ora i cittadini sloveni possono entrare in Svizzera senza passaporto. E sufficiente la carta d’identità. Le università crescono Le Università di Lubiana e di Maribor oltre agli altri 6 centri di livello universitario hanno reso noto il bando per le iscrizioni al prossimo anno accademico 2002/2003. In totale sono a disposizione 22.648 posti pari al 2,3 per cento in più rispetto all’anno scorso. Gli studenti dovranno o-perare la scelta del corso di laurea entro il prossimo 8 marzo. La Metelkova in Brasile La Metelkova è uno spazio a Lubiana dove si incontrano le avanguardie artistiche, dove si fa ricerca e sperimentazione in campo artistico. Ma è anche un fenomeno sociologico. E proprio gli artisti della Metelkova sono stati scelti da Aleksander Bas-sin, direttore della Mestna galerija di Lubiana a rappresentare la Slovenia alla Biennale di arte moderna che avrà luogo a San Paolo in Brasile. La Biennale di San Paolo che si terrà il prossimo marzo si svilupperà sul tema “l’iconografia delle metropoli”. La Slovenia a-vrà a disposizione 150 metri quadrati d’esposizione. -MAiH-lt V-1’ O 9-d A CViaÌ .PeSEM LJUB6T,HI '1 ___ Vl»!X .a«?, K^AaJt ittsaaag . *J* f=ÌEpfl - j ft \ tfj Ì7] P Ì tfl\i j) Notni zapis priljubljene Birtičeve pesmi Leto 2002 bo v vsem slovenskem prostoru potekalo v znamenju narod-no-zabavne glasbe in v prvi vrsti priljubljenega ansambla “Beneški fantje”. 2e svojCas smo pisali o tem, kako se je skupina rodila 50 let od tega skoraj slučajno, iz potrebe po o-bogatitvi ljubljanske radijske oddaje, namenjene beneškim Slovencem. In vesela slovenska pesem je bila takrat prej in bolj toplo sprejeta kot slovenska beseda po beneških domovih. V Sloveniji pa so Beneški fantje postali neke vrste ambasadorji in celo simbol BeneCijie. Letošnje leto bo torej slavil visok jubilej, petdesetletnico nepretrganega delovanja tudi ansambel Antona Birtica “Beneški fantje”. Leta 1952 je namreč Anton BirtiC - MeCanac u-stanovil in od taktrat vodi “Beneške fante”, z njimi je opravil pomembno kulturno in narodno-prebuje-valno delo med Slovenci doma in po svetu. Kot simbolični spomin na tel pomemben dogodek objavljamo sliko originalnega rokopisa pesmi Zvezde žarijo z dne 16. maja 1950, ki jo je Anton BirtiC napisal v Medvodah na Gorenjskem dve leti prej in s katero sta on in njegov ansambel zablestela. Sliko nam je posredoval sam BirtiC. “Na skrajno skromen papir sem za ta rokopis narisal s svinčnikom dve strani notnega Crtovja, kar dokazuje, da sem - kot študent - živel v bednih razmerah” pravi BirtiC. Prvotni naslov pesmi je bil Pesem ljubezni, a publika, ki jo je zelo pogosto naročala v oddajah z glasbo po želji jo je preimenovala v Zvezde žarijo. “Partituro za moški z-bor sem tedaj uredil v 6/8 taktu, pravi BirtiC, za svoj ravno ustanovljeni ansambel Beneški fantje pa v 4/4.” Prav je tudi povedati ime avtorice besedila, ki je bila Micka Mrakova iz StudenCic pri Medvodah. V novinarskih krogih -poudarja še Anton BirtiC -se pripisuje tej pesmi Častno mesto in da se je prav z njo pričela velikanska z-godov inska doba narodnozabavne glasbe. Četrtek, 17. januarja 2002 Ansambel Antona Birtiča slavi svojo 50-letnico Že petdeset let Zvezde žarijo La sfilata da Cepletischis a Livek il 3 febbraio Torna il “pust” senza frontiere Ansambel Antona Birtiča Beneški fantje Anche quest’anno il Comune di Kobarid e la Comunità montana delle Valli del Natisone stanno collaborando, assieme al Turistično društvo di Livek, alla Pro loco Var-taca e all’amministrazione comunale di Savogna, all’organizzazione del “Čezmejni pust”. In particolare, al lavoro c’è un comitato organizzatore costituito dal sindaco di Kobarid Gregorčič e dai commissari delle Comunità montane delle Valli del Natisone e del Collio, Sibau e Corsi. II carnevale senza confini nelle sue prime due edizioni, a Livek e Cepletischis, ha ravvivato la tradizione del “pust” nella Benecia e nella valle dell’Isonzo, oltre a rappresentare un significativo momento d’incontro tra le genti che vivono di 9Ua e di là del confine. L’appuntamento è per domenica 3 febbraio. I gruppi mascherati bene- Qui e sopra il titolo due momenti del pust 2001 ciani si ritroveranno alle 12 a Cepletischis da dove partirà la sfilata per Livek. Il passaggio del valico potrà avvenire senza “prepustnica” ma con la sola carta d’identità. Da domenica 3 fino alla fine del carnevale a Savogna ci sarà un tendone dove si terranno i principali momenti dedicati al “pust” dal giovedì al martedì grasso. La sede del Comune di S. Pietro ospiterà infine la mostra “Maschere rituali alpine all’incrocio di tre culture - Italia, Slovenia, Austria”. TisoC in več let na Goriškem Zanimiva razstava na gradu Kromberk V Goriškem muzeju na gradu Kromberk je že od začetka oktobra odprta zgodovinska razstava z naslovom “TisoC in veC let na Goriškem”, ki je nastala v sklopu številnih pobud, povezanih s proslavljanjem 1000-letnice prve omembe Gorice, oziroma Goriške v zgodovinskih virih. Na tem projektu so sodelovali številni strokovnjaki s področja arheologije, zgodovine, umetnostne in kulturne zgodovine ter etnologije. Na vsebinsko raznolik način so torej v Goriške rnuzeju prikazali veC sto- letni razvoj na tem kulturno prehodnem ozemlju. Razstava se prične s prikazom izbranih eksponatov iz starokrščanske in predromanske dobe. Nato se pripoved nadaljuje s predstavitvijo kasnejših obdobij romanike, gotike, renesanse in baroka in sega do prve svetovne vojne. Razstava “TisoC in veC let na Goriškem” je odprta po naslednjem urniku: ob delavnikih od 8. do 14. u-re, ob nedeljah od 13. do 17. ure, ob sobotah zaprto. Za najavaljene skupine je obisk po dogovoru možen tudi zunaj urnika. Iniziate venerdì a Cividale le celebrazioni a 1200 anni dalla morte del patriarca S. Paolino, esempio per oggi Mons. Battisti: “La Chiesa con l’incontro sul monte Lussali ha anticipato l’Europa” Un saluto trilingue (italiano, friulano e sloveno) da parte dell’arciprete di Cividale monsignor Guido Genero ha aperto ufficialmente, venerdì 11 gennaio, le celebrazioni cividalesi dedicate a S. Paolino d’Aquileia a 1200 anni dalla sua morte. La lunga serie di iniziative ha preso il via nel teatro Ristori con una riflessione di monsignor Alfredo Battisti sul tempo di S. Paolino, che visse molti anni a Cividale ma sarebbe nato a Prema-riacco, raffrontato con il nostro tempo. Preceduto e seguito dai canti dei cori “Albino Perosa” di Mortegliano e “Gottardo Tomat” di Spi- limbergo, l’intervento dell’ex vescovo di Udine ha ripercorso la storia del santo, nominato patriarca da Carlo Magno, per poi effettuare un parallelo con que- Mons. Alfredo Battisti sta fase storica. “Urge, come ai tempi del santo - ha detto tra l’altro - un soprassalto di missionarietà. Oggi il compito è più arduo perché si deve proporre il Van- gelo non ai pagani ma ai cristiani”. Sul piano culturale e politico i periodi si assomigliano di più, e la rassomiglianza sta tutta nella costruzione di un’unità europea che la Chiesa, ha affermato Battisti ricordando l’esempio degli incontri sul monte Lussari tra i cristiani friulani, sloveni e austriaci, aveva compreso e attuato prima dei governanti. Infine un appello ai responsabili della politica regionale “perché questa è una regione ponte, chiamata a favorire l’unità dell’Europa dell’est con quella dell’ovest”. (m.o.) Četrtek, 17. januarja 2002 4 Interrogazione di Marinig e Dorboiò a S. Pietro La pietra piasentina rinuncia alla piazzetta Il consorzio della Pietra piasentina di Torreano rinuncia alla realizzazione della “piazzetta dell’Arengo” nell’area davanti alla nuova sede della Comunità montana, a S. Pietro al Na-tisone. L’intervento era stato finanziato con i fondi del Leader dal “Natisone Gal” con 175 milioni di lire su una spesa complessiva di 335 milioni. La circostanza ha indotto Giuseppe Marinig e Fabrizio Dorboiò, consiglieri comunali della maggioranza a S. Pietro, a presentare al sindaco Bruna Dorboiò due ordini del giorno che verranno discussi nella prossima assemblea. I due consiglieri ricordano in un documento che la Comunità montana, in accordo con i Comuni, aveva a suo tempo favorito l’istituzione di un “Distretto della pietra piasentina” per una razionale coltivazione delle cave e soprattutto per garantire un marchio di qualità al prodotto. Un distretto che la Giunta regionale sarebbe pronta ad appoggiare, mentre Marinig e Dorboiò invitano il sindaco e la giunta di S. Pietro a dichiarare la propria opposizione al progetto, proprio perché “il rifiuto di realizzare la piazzetta ha fortemente deluso l’amministrazione locale”. La nuova sede della Comunità montana a S. Pietro Il secondo ordine del giorni invita il sindaco “a rivedere i rapporti con i cavatori al fine di tutelare principalmente gli interessi dei cittadini del Comune” ed “a sollecitare la Comunità montana e il comune di S. Leonardo ad azioni coordinate per tutelare i propri interessi nella gestione delle cave”. Una presa di posizione che parte da quello che i due consiglieri definiscono “l’evi- dente vantaggio economico che l’attività garantisce agli operatori e che non avvantaggia in termini finanziari le amministrazioni locali, spesso nel mirino degli ambientalisti e dei cittadini”. Una stilettata, infine, al commissario straordinario dell’ente montano Giuseppe Sibau, accusato di “mancanza di interventi politico ed amministrativo sulla decisione presa dal consorzio”, (m.o.) ZELENI LISTI Ace Mermolja Del sodstva pod udarom Berlusconijeva vlada je v nekaj več kot pol leta odprla več nevarnih front. V teh dneh je najbolj odmeven spor vitezove vlade s sodstvom. Berlusconi in njegovi trdijo, da ne gre za vse sodstvo, ampak le za nekatere sodnike, ki da naj bi sodili pristransko. Zal so v prvi vrsti “pristranskih” sodnikov tisti, ki sodijo in raziskujejo afere, v katere so vpleteni sam Berlusconi in nekateri njegovi pomembni sodelavci (Previti itd.). Vsa zadeva bi imela drugačen odmev, ko bi v središču polemik ne bila prav milanska sodnija, kjer so se odvijali procesi “čistih rok”. In drugačna bi bila teža besed, ko ne bi klical k “odporništvu” Bo-relli, ki je vodil sodnijsko akcijo, ki je odkrivala podkupljeno Italijo, stranke in strankarske veljake. Tudi slepcu je torej jasno, da je resnično pod udarom del sodstva, vendar tistega sodstva, ki nadleguje mogotce. Noben vladni mož se ne zgraža, ker sodniki slabo sodijo mamilašem ali drobnim zlikovcem. Problem so sodniki, ki brskajo po predalih mogotcev, ki naj bi ostali zaprti. Gorje demokracij, kjer se mogot- cem in bogatim nič ne more zgoditi! Vroča je tudi fronta s sindikati. Berlusconijeva vlada vztraja pri določenih reformah, ki želijo o šibiti sindikate, predvsem CGIL, ter okrepiti tisto vejo industrijcev, ki se prepoznavajo v predsedniku Confindustrie D’Amatu. Slednji je odkrito na strani Berlusconija. Zanj se je spopadel tudi z Agnellijem, ki je hočeš nočeš patriarh italijanske industrije- Novi hočejo vreči s prestola ikone. Zal Fiat za Italijo ni podoba, ampak bistven gospodarski dejavnik, ki daje delo številnim manjšim in srednjim podjetjem. Smrt Fiata bi bila za Italijo katastrofa, kot bi bilo v teh časih izjemno hudo, ko bi prišlo do čelnega spopada med sindikati, vlado in podjetniki. Gospodarske številke preproste tega ne dovoljujejo. Morda pa tudi v tem primeru Berlusconi meni, da lahko odpravi s sindikati, kot je pred tolikimi leti takratni vodja Fiata Romiti. V zgodovini sindikalnega gibanja je ostala zakoličena protimanifesta-cija uradnikov in vodstvenega osebja, ki je pomenila poraz za klasične sindikate. Tokrat ne bo tako, saj se v stiski sindikati ponovno združujejo. Berlusconijeva šolska ministrica Morattijeva je v skladu s smerjo tudi sama izzvala spor. Metodično je razgradila poskus prejšnje, levosredinske reforme ter v nekaj tednih izdelala nov predlog za reformo. Doživela je plaz nezadovoljstva. V osnovne šole naj bi pustili otročiče, ki so še primerni za vrtec, strogo naj bi ločili gimnazije od poklicnih šol, kot je to veljalo nekoč, ko so bile poklicne šole namenjene otrokom revnih družin. Mladi pubertetniki naj bi se odločali za smer, ko še pojma nimajo, kaj bodo v življenju delali itd. Morattijevi se napoveduje nov zid in mnogi bodo pogrešali Berlinguerja. Ne bi ponovno pisal o zunanjepolitični fronti, ki jo je Berlusconi sprožil z odstavitvijo zunanjega ministra Ruggiera. Z enim mahom je promoviral evroskeptike ter butnil po glavi predsednika republike Ciampija in predsednika Fiat-a Agnellija. Danes pravi, da je bilo z Ruggierom vse že prej zmenjeno. Kdo naj temu verjame? Kako to, da Berlusconi odpira toliko front hkrati? Odgovora nimam, saj spretni politiki ravnajo drugače. Očitno pa Berlusconi. tvega kot podjetnik, ki želi ali je prisiljen skleniti kupčijo, ki lahko pomeni triumf ali pa pogubo. Morda preveč zaupa lastni moči, ali pa mu kak “komunistični” vohun podtika napačne sonda-že... Strade per Mersino e Montefosca, si muove la Protezione civile Contributi per un miliardo, interventi anche per il cimitero di Brischis Pismo uredništvu Plastika, naš Bepo, Bush, Bin Laden... Scuola di musica in galleria La segreteria della Scuola di musica della Glasbena Matica di S. Pietro al Natisone informa che dal 7 gennaio si è trasferita presso i locali della Beneška galerija, in via Alpe Adria 69. Dal 7 gennaio è cambiato anche l’orario di apertura della segreteria che è o-perativa dal lunedì al venerdì, la mattina dalle ore 11 alle 12.30, il pomeriggio dalle 16.30 alle 18.30. Nuovo inoltre anche il numero di telefono: 0432 -727332. *** Tajništvo Glasbene šole Glasbene matice iz Spetra se je preselilo in od 7. januarja deluje v prostorih Beneške galerije s sledečim umikom: od ponedeljka do petka od 11. do 12.30 in od 16.30 do 18.30. Nova je tudi telefonska številka glasbene šole in sicer 0432 - 727332. Oltre un miliardo di lire da parte della Protezione civile, altri 390 milioni dalla Direzione regionale per l’ambiente. Sono i sostanziosi finanziamenti dei quali ha avuto di recente notizia, con soddisfazione, l’amministrazione comunale di Pulfero guidata dal sindaco Piergiorgio Domeniš. Dalla Protezione civile regionale, grazie all’interessamento dell’assessore Paolo Ciani, sono stati messi a disposizione 350 milioni per lavori di riassetto delle strade Loch-Montefosca e Loch-Mersi-no, che si aggiungono a interventi finanziari già previsti dal Comune e dalla Provincia di Udine. Altri 700 milioni serviranno al ripristino del cimitero di Brischis, dove il muro di cinta è stato sfondato da alcune frane. E’ di 390 milioni invece il contributo della Direzione regionale per l’ambiente per la manutenzione e difesa delle sponde del Natisone a Loch. In questi primi mesi dell’anno, infine, l’amministrazione comunale si appresta ad accendere un mu- tuo di 400 milioni per la viabilità che porta a Montefosca ed un altro di 150 per quella a Mersino. A queste somme si aggiungono 55 milioni stanziati dalla Provincia e 15 dal Comune di Pulfero. Paršu je Novi Matajur garduo zavit v tisto plastiko, v tist tanki Celofan oku an oku njega. Pomislin: al so se zmotil, namest genjat dajat po butigah tiste “borše”, vre-Ce uoz. plastike, petrolio obdielan za se zaslopit... so zaCel Se naš Cedan Matajur zavijat tu tisto gardo-to! Tako nakretnost brez konca ne kraja jo varžeš an v zemjo zakopaš pa na ankul zagnije (Ce se jo upaš zažgat pa se uciefaš od smraje an dol na tleh zlegne potle ku strup). Malo potlè mi pride Se Dom zavit v tisto špotljivo gardino. An Slovit tudi. Ostù san an se nomalo oku vprašu, takuo san zaviedu, de paC tak je ukaz poglavarju Talijanskih Puošt (paš Se drugod po sviete?), de od sada napri se bo mu-orlo takuo napri ! ! ! An kje so pa ardeCi, kje so zeleni??? Varžen za-dost jezan v smeti tele Celofan an uoč mi pade na Članek Dom-a, kjer naš Bepo omenja Acijonkato-lika an kjer, je zadost razumljivo, sieje strup gor na slovienske organizacije Sso an Skgz pa ne omenja to drugo, kumi rojenò, ki se zdi adna Forma siera an keri previe čudnih starih Čarnih an bielih mis bi tie-le grist. Plastika, Bepo, Bush an Bimb-Laden, še Berluškon gor na varh an nieka gospa gor s Spietra, ki je sada parSla tan z Argentine an je bla nieka predsednica al tajnica adnè sekcije Z.S.I. po sviete (so jal) an je po cieli Italiji, po televizjone hvalila laske Fogolarje an Se omenila nie naše Zveze emigrantov. Boh! San pomislu... SreCno novo (zmotjeno) lieto vsiem. A. Il paese di Loch visto dalla strada che porta a Mersino Questi pensieri sparsi giungono da un altro mondo. Per anni mi sono chiesto quale sguardo potesse avere Aureliano Buendia e come fosse stato possibile immaginare, per qualcuno, un luogo come Macondo, il villaggio dei “Cent’anni di solitudine”. Neanche questa volta ce l’ho fatta a trovare una risposta, ma ci sono andato vicino. Alle due del pomeriggio del 10 dicembre l’aereo atterra a Cartagena de Indias, proveniente da Bogotà. Dovrebbe esserci qualcuno ad aspettarmi, ma non ne sono poi tanto sicuro. Mentre attendo di ritirare il bagaglio vedo che all’uscita una ragazza tiene in mano un foglio con una scritta, troppo lontano per riuscire a decifrarla. Quando finalmente sto per uscire leggo il mio nome. Faccio un segno con una mano e un sorriso, mi risponde un altro sorriso e quasi un salto di gioia. Claudia è la compagna di Martin Salas, l’organizzatore del festival internazionale di poesia di Carta-gena al quale quest’anno sono stato invitato. Cartagena si trova sulla costa atlantica, di fronte ai Carai-bi. E’ stata fondata nel 1533 dal conquistador Pedro de Here-dia diventando subito la base delle spedizioni provenienti dalla Spagna. La città cominciò presto a prosperare e attirò le attenzioni dei pirati. Dopo l’assalto di uno dei più famosi, Francis Drake, il re spagnolo Filippo li decise di costruirvi attorno una muraglia. Progettata da un architetto italiano, Battista Antonelli, l’opera venne terminata dopo ben 208 anni. Non è una muraglia altissima ma è congegnata, anche per la presenza di numerosi passaggi sotterranei, in modo da essere invalicabile. A dominare la città c’è il Castillo di San Felipe, la più importante fortezza del continente a-mericano. Agli inizi dell’800 la regione prima proclamò la sua indipendenza dalla Spagna, poi capitolò alla Corona ma, nel giro di pochi anni, tornò finalmente libera. A Cartagena si ricorda un lungo assedio degli spagnoli, durato 105 giorni, che costò la vita a 10 mila persone. La città conta oggi un milione 250 mila abitanti. Ciò che la rende veramente eccezionale è la parte vecchia, quella compresa tra le mura, una serie di quartieri non è cosi. Alcune frequentano corsi di lingua italiana alla Casa Italia, hanno conosciuto o vorrebbero conoscere il loro principe dagli occhi azzurri. Al di là di questo, che è comunque un problema pensando a come molte di loro si riducono una volta giunte qui, fa pensare il fatto che qui i rapporti tra le persone, non necessariamente solo tra uomo e donna, siano molto meno convenzionali e più accelerati rispetto a noi. Passeggiare per qualche centinaio di metri nel centro della città con Edwin Mackanzie, colombiano con padre di origine scozzese, significa farsi presentare una ventina di persone che lui già conosce e osservare, stupefatti, come entra in contatto con un’altra ventina di persone, che subito lui ti presenta definendoli “amigos” anche se li ha conosciuti da appena due minuti. Una delle ultime sere di permanenza a Cartagena, ormai terminato il festival, Martin Salas mi invita per una cerveza nella bellissima e calda plaza San Diego. Parliamo molto, con tutte le difficoltà linguistiche del caso. Martin mi chiede della poesia in Italia, della situazione politica, se c’è qualche resistenza. Offro risposte sconsolate. Gli racconto della “Stazione di Topolò”, della necessità di “fare” poesia. Lui ne è un buon e-sempio, il festival se lo organizza quasi da solo, cercando gli sponsor e gli spazi, tenendo i contatti con i poeti. Mi dice che forse in agosto verrà a Medana, alle “Giornate della poesia e del vino”. Glielo auguro di cuore. E’ l’ora del ritorno, e non me ne dispiace. Trovo che le cose belle debbano avere una durata limitata, non eccedere nel tempo, altrimenti diventano un’abitudine. Lascio con un abbraccio, l’ultima sera, l’amico Edwin, che in febbraio probabilmente ritroverò in Italia. E’ quasi mezzanotte e siamo tutti e due un po’ brilli, e ben felici. L’aereo per Bogotà parte alle sei del mattino, leva-taccia infame. Quando sto per fare il check-in sento u-na voce alle mie spalle. Edwin è venuto a salutarmi: “Ehi amigo, todo bien, sì o no?”. Todo bien, todo bien, amigo. Michele Obit Viaggio nella Colombia che si affaccia sull’Atlantico per un festival di poesia Il calore di Cartagena Qui a fianco Martin Salas, organizzatore del festival di poesia di Cartagena (a destra) assieme a Otoniel Guevara, poeta del Salvador. Sopra e sotto alcune immagini della città dove i colori, la musica, i visi si fondono con la storia della colonia. Un misto di Caraibi e Spagna. Allegria ovunque, salsa e rumba fin dal primo mattino a tutto volume lungo le vie, frutta tropicale venduta agli angoli delle strade, centinaia di taxi che rischiano sempre di investirti e gli autobus sgangherati e multicolori. Ha un cognome che da solo basterebbe per renderlo simpatico. Otoniel Guevara viene dal Salvador, un’altra terra dove la guerriglia è pane quotidiano. Porta la barba e lunghi capelli neri, deve attirare non poco le ragazze. Nelle note biografiche del suo libro “Cuaderno deshojado” (“Quaderno sfogliato”), che ricevo in omaggio mezz’ora dopo averlo conosciuto, racconta che la sua infanzia è stata da uomo dei campi e la sua adolescenza una guerra alla quale non era stato invitato. E’ diventato poeta per sod- disfare Dio e, se mai ci fosse bisogno di una giustificazione, lui ha trovato quella giusta. Ritrovo qui due giovani poeti sloveni, Lucija Stupica e Iurij Hudolin, che avevo incontrato un paio di volte a Lubiana. Come per me, anche per loro il tramite è stato Aleš Steger, che ha partecipato al festival lo scorso anno. Come unici rappresentanti dell’Europa siamo un po’, come dire, l’attrazione principale delle varie letture. L’inaugurazione del festival avviene nel Centro de Convenciones, davanti ad un pubblico attento di circa duecento persone. Un paio di queste, alla fine, si avvicinano timorose a noi con un foglio di carta qualsiasi e una penna. Altre letture non saranno tanto seguite ma comunque rappresenteranno una bella esperienza, come quella in una piazza di un quartiere popolare, con gruppi sparsi di persone seduti sulle pan- chine o sui gradini della chiesa, la salsa ed il reggae che si alternano alla poesia, i taxi che passano vicinissimi e strombazzano. La notte il termometro segna 24, 25 gradi. E di giorno gli alberi e i Babbi Natale si sciolgono al sole. Luis Edoardo Rendon è, oltre che poeta, il condirettore del festival di poesia di Medellin, uno dei più importanti al mondo. Dei poeti italiani sono passati di lì, mi racconta, Sanguineti, Magrelii, Conte, insomma grossi calibri. Luis Edoardo è un surrealista, non solo come poeta. Mi regala un libro da cui provo a tradurre alcuni versi in italiano, anche per cercare di avere più confidenza con lo spa- gnolo. Presto però mi rendo conto che la sua poesia è troppo giocata sulle assonanze e sui giochi di parole, e lascio perdere. La guida sulla Colombia di Guido Piccoli, edita da ClupGuide, dedica una decina di pagine alle ragazze, le chicas colombiane. Sono in realtà racconti dello stesso Piccoli su alcune ragazze conosciute durante i suoi viaggi. Ne ho conosciute anch’io, ovviamente. Al di là della bellezza, il più delle volte straordinaria, quello che mi ha colpito è il calore e la sensibilità di molte di loro. Sarà stato un caso, non lo so. Per molte colombiane l’Italia, e in parte minore la Francia, rappresentano una sorta di Eldorado, e hai voglia a spiegare che 6 no vi matajur__________________________________________________________ n Četrtek, 17. januarja 2002 ------------------------------------------ “Mama.... zaščita!” Tele je bil naslov diela, ki nam ga je na Dnevu emigranta predstavilo Beneško gledališče. Ni šlo za izvirno, originalno gledališko dielo pač pa za nieke vrste pripovedi o poti, ki so jo prehodili Slovenci v Furlaniji do sprejetja zaščitnega zakona, do današnjih dni. O težavah an pritiskih, ki so jih morali premagovati samo zaradi zvestobe do svoje zemlje an roda. O tem, kakuo so živiel v strahu zaradi svoje ljubezni do svojega slovienskega jezika. Bila pa je tudi pripoved o tem, kakuo so zavedni Slovenci skarbiel za svojo kulturno tradicijo an slovi-ensko besiedo, kakuo so se trudil za jo obvarvat od vsi-eh hudih sil an jo daržat živo. Kuo so se začel počaso povezovat med sabo, kakuo se je rodilo prvo kulturno društvo Ivan Trinko, kje ima korenine špetrska dvojezična šuola. V predstavi, zelo na kratko poviedano, smo videl ne le v kakih razmierah so se Slovenci obdržali po naših vaseh an dolinah, pač pa tudi kaj vse so naredili an postavili na nuoge v časih, ko niso bili priznani an niso imeli na svoji strani obedne zakonske podpuore. Tolo pripoved o zgodovini Slovencev v Kanalski dolini an Reziji, v Terskih an Nadiških dolin v zadnjih sedemdesetih lietih je napisal Aldo Klodič, ki se je opiral tudi na dramaturško dielo Izidorja Predana - Dorica. Za postavitev na oder je tudi letos poskrbel režiser Marjan Bevk. Pomen povzamemo pa lahko s prizorom, kjer se daržita za roko star beneški duhovnik (Renzo Gariup) an učenka dvojezične šole (Emma Golles). Slovenska duhovščina je skozi stoletja govorila, molila an učila beneško ljudstvo po slovensko, sedaj je njeno vlogo prevzela dvojezična šola v Špetru, ki je lie-tos postala daržavna. Predstava se začne s prizorom iz Predanove “Prepovedi”. Laziški gaspuod don Cuffolo pod lipo skriva v zemljo slovenske knjige, ki jih je takratna fašistična oblast povsod uničevala an žgala. Bilo je lieta 1933, ko je fašizem prepoviedu še molit po sloviensko v beneških cerkvah. Prizor se zaključuje z znamenito zadnjo pridigo, ko slovienski duhovnik prosi beneške viemike, naj se oklepajo svojega jezika prav s tako ljubeznijo kot svoje zemlje, naj ga varjejo v svojih domovih, kot lučko de na ugasne. Dokjer ne pride dan, ko bo slovienska be-sieda spet imiela svoje pravo miesto v družbi. Drug prizor prikazuje partizanskega komisarja (Giovanni Carlig), ki pride v beneško vas. Pohodil so našo zemljo an že naredil “provincia di Lubiana”, pravi beneškim ljudem. Odvzet čeni trije momenti, protagonisti katerih so bili naši najmlajši, tisti, ki so rasli an rastejo v okolju, kjer je močna skrb za naš slovienski jezik. Alessandra iz Rezije, kjer je v zadnjih letih domači jezik prestopil tudi prag šole, je prebrala nekaj svojih spisov v rezijanščini. Nastopila je tudi skupina dijakov, bivših učencev dvojezične šole, ki so se predstavili s “Postajo 900”, glasbeno kompozicijo z “bidoni”, violini, basom in harmonikam. Dirigiral jih je prof. Aleksander Ipavec. Mladim, ki so sodelovali na Postaji Topolovo in predstavili “Les tambours de Topo-lo” so se pridružili prav za Dan emigranta drugi bivši učenci dvojezične šole. Ponudili so nam nekaj posebnega in prijetnega, tudi sami pa so bili veseli za nastop in tudi zato ker so se po dolgem času spet srečali med sabo in delali na skupnem projektu. Tisti, ki so pa bili najbolj vseč vsem, so bili učenci petega razreda dvojezične špetrske šole. Predstavili so zelo sproščeno dvojezično predstavo, slovensko-angle-ško. Bili so ries super pridni in super simpatični. Prikaza-li pa so zgodbo skupine otrok, ki se srečajo nekje v Ameriki an se začnejo spraševat, zakaj takuo čudno govorijo angleško, zakaj izgovarjajo besede, ki jih drugi ameriški otroci ne poznajo. Se začenjajo spraševati, zakaj je takuo an odkrijejo, da so Benečani. Pridejo v Benečijo, spoznajo njih varstnike, spoznajo kulturno delovanje slovenskih društev an se znajdejo tudi na Dnevu emigranta v Čedadu. Lietošnji Dan emigranta je bil živahen an je bil vsem všeč, še posebno so bili vsi veseli videti tiste beneške otroke, ki so takuo veselo, sproščeno an živahno igrali na odru, so se pogovarjali angleško an slovensko. So bili najbolj evidenten dokaz, de kupe z našo dvojezično šolo imamo glaboke korenine v naši zemlji, an grede živimo v današnjem modernem cajtu, naš pogled je pa obamjen v jutrišnji dan. Parvič po puno lietih je bil Dan emigranta brez Checca. Njemu je biu posvečen začetek našega praznika. Lia Bront je zapiela njega piesam “Ist te prosim o muoj Buog”, na kitaro jo je spremlju Alessandro Ber-tossin. Druži nas jubezan do našega jezika An lietos se je v Ristori v Čedadu zbralo zaries puno ljudi iz vsieh naših dolin. Dan emigranta je za naše ljudi v parvi varsti Beneško gledališče an prepoviedat so nam tiel naš jezik, našo piesem, našo molitev. Požgal so nam domove, posul fabrike, odpeljal naše ljudi v Gonars an niemška koncentracijska taborišča. Zatuo smo parjeli za puške. Ljudje, ki ga poslušajo, počaso zastopijo, de niemajo opravila z “ribelli”, kot jih je prikazovala fašistična propaganda, de partizani so ljudje, ki se borijo za sloviensko stvar, za svoj dom an svoj jezik. Tretji prizor je iz drame “Emigrant”, začne se z žalostno beneško “Oj božime” an hitro potlè poslušamo nosečo ženo (Loredana Dreco-gna), ki bere ganljivo pismo svojega moža, rudarja v Belgiji. Težkuo dielo pod zemljo nje mož Mario (Ro- berto Bergnach) opisuje v pismu očetu. “Parjatelji se poznamo samuo po glasu an po zobjeh, če se kajšan po-smieje. Težak an grenak je kruh, ki ga tle služimo”. Na koncu se čuje močan šum, krik iz rudnika. Ratala je na-sreča. S četartim prizorom, kjer sta župan (Matteo Chiabai) an sindakalist (Mario Bergnach), se pripoved vrača v Benečijo, kjer se začenjajo organizirati levičarske stranke, ki so pruot izkrvavitvi naše zemlje zaradi emigracije, ki zagovarjajo pravico beneških ljudi do diela an življenja doma, ki spodbujajo šindake an druge domače oblasti, naj se zganejo za de beneška zemlja ne umarje. V zadnjem delu je prika- zana povojna zgodovina Benečije z ustanovitvijo kulturnega društva Ivan Trinko, ki ima v svojem programu združitev vseh Slovencev videmske pokrajine, od tistih, ki žive pod Višarjami in pod Kaninom, do tistih v Terski in Karnajski dolini. Kajšan se zmisle na slovien-ske knjige skrite pod zemljo an jih če pamest na dan. Pa ni še cajt. Začne se potle “rožar” od vsieh Dnevov emigranta, katere oblasti so govorile pred beneško publiko, kaj so obečovale v štierdesetih lietih. Vse do lietošnjega lieta, ko končno imamo zaščito, ki nas brani an nam daje možnost obdaržat svoj slovienski jezik an razvijat svojo kulturno tradicijo. "Starim" igralcem so se lietos pridružili tudi učenci iz špetrske dvojezične šole Nič nam ni bluo šenkano, do današnjih dni, an za vsako stvar se je bluo trieba trudit an potit. Takuo bo an od sada napri. Za uživat pravice, ki so napisane v zakonu se bo muoru vsak od nas zavihnit rokave an parjet za dielo, takuo, ki je poviedala Živa Gruden v svojem govoru. Predstava se je zaključila z Emmo Golles, ki je pru le-puo prebrala slovensko pravljico iz knjige Pravce iz Benečije an jo šenkala obema govornikoma: predsedniku slovenskega parlamenta Borutu Pahorju in senatorju Milošu Budinu. V igri so nastopili še: Lidia Zabrieszach, Graziella Tomasetig, Marco Predan an Emanuela Cicigoi. V predstavo so bili vklju- četrtek, 17. januarja 2001 Izšel je zajeten Trinkov koledar Za Dan emigranta je prišel med slovenske bralce Trinkov koledar za leto 2002. Bogat je kot v vseh zadnjh letih in ne le po zajetnosti -obsega namreč 225 strani in objavlja prispevke 29. avtotjev iz beneškega in širšega slovenskega prostora -, pač pa tudi po vsebini. Tudi letos je urednikom uspelo zbrati več prispevkov v domačih slovenskih dialektih in torej ponuditi bralcem bogastvo in barvitost slovenskih govorov na Videmskem, od rezijanskega in tipanske-ga do nadiškega. Za uvodni, koledarski del je spet poskrbel trbijski župnik Emil Cencig, ki ponuja opis leta in mr- vice iz ljudske modrosti. Sledi poglavje “Naš današnji dan”, kjer je najprej objavljen dolgo pričakovan zakon štev. 38 iz leta 2001, s katerim končno italijanska država ščiti slovensko manjšino. Tu je tudi zelo zanimiv prispevek senato-tja Stojana Spetiča o dolgi poti zaščitnega zakona. Poglavje zaključuje prispevek Lojzeta Peterleta, prvega predsednika samostojne Slovenije, ki se spominja desetletnice samostojnosti. Drugo poglavje z naslovom “Popotovanja”'je zgodovinsko in versko obarvano in objavlja prispevke Francesche Tonero o verskih poteh v Prapotnem, Maria Gariupa o procesijah v Kanalski dolini, msgr. Franca Rupnika o prvi apostolski vizitaciji na ozemlju oglejskega patriarhata, Franca Fomasara, ki razmišlja o koreninah Evrope in dveh čedajskih osebnosti: Pavla Diakona in patriarha Paolina. “Rast iz zgodovine...” je poglavje, ki predstavlja nove pobude za ovrednotenje našega prostora. Av-toiji so Roberto Barocchi, Zdravko Likar in David Klodič o zgodovinski dediščini, Moreno Mio-relli (o Postaji Topolove) in Cesare Tomasetig (o Mittelfestu). Iole Namor predstavlja Slovenski glas beneških Slovienju v Belgiji, An- drej Vovko pa družbo Svetega Mohorja in beneške ude. “... in izročila”, kjer lahko beremo zelo zanimive prispevke Julijana Strajnarja, Adriana Qualizze -Hvalice, Giovannija Corena, Roberta Dapita, Adriana Noacca, Janeza Dolenca in Ane Zuzzi, Catie Quaglia in Rema Chiabudinija. V zadnjem poglavju je še spomin na Kekka in dr. Jože Lovrenčiča. Zaključuje skrbno izdelana bibliografija videmske pokrajine, ki jo je pripravila Ksenija Majov-ski. Likovni vložek je letos kolektivnega značaja, je posvečen Beneški galeriji, ki jo predstavlja Pavel Petričič. Iz lieta v lieto se buj širi med občinskimi upravami in društvi navada pripraviti dvojezične domače kolendarje 2002 Trinkov koledai jaz sr bili lamu sc biužtian...______ Kur so viha/tih od C# ruminila m s/irth Kar m viltajili od (Ig ruminila m s/irth na “Buog z vam”, i giorni dei bambini di Savogna darju so poezije Renza Gari-up, Marie Grazie Gariup, Alda Klodič, Lorette Ber- c a n e b 0 1 a lieto 2002 anno “Buog z vam 2002” è l’augurio che i bambini delle scuole d’infanzia ed elementare di Savogna fanno attraverso un bel calendario realizzato, all’interno del progetto “Sentieri-Stezice”, anche grazie al sostegno dell’amministrazione comunale, della Pro loco Vartacia e del gruppo A-na di Savogna. I bambini - lo raccontano loro stessi - parlando con i propri nonni hanno scoperto che nelle loro parole c’è un mondo di valori. I mesi sono così illustrati da disegni e da frasi riprese dai racconti dei nonni. Racconti semplici, di come ci si saluta in dialetto sloveno, di come si augura buona fortuna o come si saluta prima di entrare nella stalla. Alla fine di ottobre si ricorda la tradizione di andare di casa in casa a recitare le preghiere per i defunti e a raccogliere panetti, “brat hliepce za te dušice”. Molte le invocazioni a Dio, compresa quella che si fa quando un bambino giocando si fa male: “Buog se usmil čes use dušice u vicah”. ŽENAR GENÀR GANAR Naše «.k. 1 T 2 S 3 Č 4 P 5 S C *5 6 N 7 T 8 S 9 Č 10 P 11 S 12 N • 13 T 14 S 15 Č Iz lieta v lieto smo buj bogati, kar se stenskih kole-daijev tiče. Ratala je pru lie-pa navada, de nimar v vie krajih parpravjajo svoje koledarje. Kar je lepuo je, de takuo pride na vidno mesto v vsaki hiši domača realnost an tudi domača slovienska besieda. Ankrat je biu sa-muo koledar Doma, ki lietos žal ni paršu na dan, sada jih je pa kar liepo število. Na parvo miesto je pru luožt stenski koledar, ki so ga napravili otroc iz vartca an osnovne Suole iz Sauo-dnje an sodi v projekt Stezice, pri katerem sodelujejo vse Suole obmejnega pasu naše pokrajine. O njem pišemo posebej tu blizu. Posebno pozornost zaslužita dva koledarja, ki sta jih napravila dvie naše kamun-ske uprave, tipanska an gar-miška. Tel zadnji je rezultat sodelovanja s kulturnim društvom Rečan an je pru li-ep. Napravla gaje Margherita Trusgnach. Ima za vsak miesac lepo fotografijo čar-no-bielo an tudi poezijo domačih avtorju. Takuo, de je ries posvečen rojstnemu domu, ki je tudi naslov poezije Rinalda Luščaka na parvi strani. Na garmiškem kolen- Č 17 P 18 S 19 N 20 P 21 » T 22 S 23 Č 24 P 25 S 26 N 27 P 28 T 29 S 30 Č 31 vasi na stenskih koledarjih Ženar 71UÌ7 -2LM:va n C.M imm.____________ Žet mr » Januar i T - NOVO umi Kolda 17 C Ant« fòj q c » -■ ~ ^ Zima No jutro inn n* zbudilo an tu uoue je su, je su velik snieg, na usta paria mi je srnieh. Kuo je lepuo tle zame tu gorkuoli ležat, tu mieru ie s/hiI, kar po »viete so stmin« tujske an nadu: ni Judje se na murjo smejat, pa mutirajo tarpiti an jokat. Sarino Roga ist bon molila, de ohrani nas tuj snih reči, an njega Mat Sveta Marija, naj ona pa sviel pomeri. De mier pride med nas, te prosim, muoj Ruog, usliši moje prošnje, ugriej na n t Ijuheznjo tarre De kor bo druga zima, četudi bo mraz. bo snieg an bo led. nu svietc bo lepuo iiviet, če rti bomo imicli letele oči m.nakdm_______________ nich, Doricja Predana an Giacoma Canalaz. 2e drugo lieto je tudi zveza naših emigrantov Slovenci po svetu izdala kolendar, ki sta ga spet pripravili Marina Cernetig za jezikovni del an Sandra Manzini je napravila pa risbe. Posebnost telega koledarja je v tem, de so - lietos prestavlja vič sort diel an vsake sort posode an orodja z njim povezane -imena napisana v beneškem, terskem an rezijanskem dialektu. Na pobudo Centra za kulturne raziskave an fare iz Barda v sodelovanju z združenjem Blankin iz Čedada je paršu na dan tudi koledar za Bardo. Bogatijo ga fotogra- fije iz starih cajtov an dona-šnjih dni, pa tudi pregovori an odlomki iz svetega pisma v terskem dialektu. Društvi Lipa an Monte Joanaz iz Ceniebole, le s pomočjo združenja Blankin so izdali koledar, ki je prav tako dvojezičen an je posvečen hišnim imenam. Na njem so stare čmo-bele fotografije, na katerih se lahko prepoznajo starejši prebivalci Ceniebole. Na koncu naj omenimo še koledar, ki ga je izdalo kulturno an rekreacijsko društvo Sv. Standreš iz Kra-varja. Vsi fotografski posnetki prikazujejo delovanje an inciative društva. An tel kolendarje dvojezičen. Aktualno Deželna šola je vse bolj evropska Da se na področju šolstva v naši deželi nekaj bistvenega spreminja in da je v tem novem procesu aktivna sama šolska struktura, ki jo vodi deželni šolski ravnatelj Bruno Forte, postaja iz dneva v dan bolj jasno. Pravna osnova zato sta zaščitna zakona za jezikovne manjšine (482) in slovensko manjšino v Furlaniji-Juljiski krajini (38), izhodišče je pa prav gotovo bolj odprto, evropsko pojmovanje šolstva, ki naj je občutljivo do manjšinskih jezikov in kultur kot pogoj za polno oblikovanje osebnosti otrok in naj vrednoti večkulturnost in večježičnost, še zlasti na obmejnih območjih pa naj omogoči poznavanje sosedov jezik. Take in podobne misli in predlogi so prišli na dan na mednarodnem zasedanju na temo “Jezikovne manjšine v Furlaniji-Julijski krajini, Slovenji, Flrvaški: bogastvo vredno ovrednotenja”, ki sta ga na sedežu goriške pokrajine prejšnji teden priredila šolski sindikat CGIL in Medregijski sindikalni svet FJK - Slovenija. Med drugimi so se posveta udeležili prof. Bruno Forte, prof. Silvana Schiavi Fa-chin, Maurizio Tremul in Giorgio Brandolin. Lettera alla famiglie sulle novità previste dalla legge La scuola si apre alla lingua slovena Riguardo all’uso della lingua slovena nelle scuole dell infamia e nelle scuole elementari e medie della provincia di Udine nel rispetto dell’ambito territoriale di riferimento, il direttore dell' Ufficio scolastico regionale Bruno Forte ha inviato alle famiglie, in italiano ed in sloveno, con modulo annesso, la lettera che segue. Questo Ufficio informa le SS.LL., che, con l’approvazione da parte del Parlamento Nazionale delle leggi 15/12/1999, n. 482 e 23/2/2001 n. 38 e con l’emanazione del Regolamento di attuazione della prima di queste due leggi, pubblicato nella Gazzetta Ufficiale del 13/9/2001, divengono operative le norme di tutela delle minoranze linguistiche storiche, tra le quali è compresa quella slovena della provincia di Udine. Esse si attuano “nel rispetto dell’ambito territoriale di ciascuna lingua” (art. 2 della legge n. 38) e la sua delimitazione “è adottata dal consiglio provinciale”, “sentiti i comuni interessati, su richiesta di almeno il 15 per cento dei cittadini iscritti nelle liste elettorali e residenti nei comuni stessi, ovvero di un terzo dei consiglieri comunali dèi medesi- organizira v Spetru / organizza a S. Pietro al Natisone Tečaj / Il corso OFFICE AUTOMATION - za brezposelne z opravljeno višjo srednjo šolo / per i diplomati in stato di disoccupazione; - tečaj in didaktični material brezplačna / il corso ed il materiale didattico sono gratuiti; - trajanje 600 ur, 240 za delovno prakso / durata 600 ore, di cui 240 di stage; Programma e obiettivi del corso: Il tecnico dell’automazione d'ufficio è un operatore di personal computer e della rete capace di utilizzare tutte le applicazioni più diffuse in ambiente ufficio, gestire le periferiche e la rete aziendale nelle funzioni di base ed avanzate nonché operare con gli altri mezzi di office automation, coniuga pertanto le competenze impiegatizie con le tecnologie informatiche e telematiche. Il programma è suddiviso in tre aree: area delle mansioni di ufficio, area degli applicativi, area delle reti. Con il corso si acquisiscono le conoscenze necessarie per accedere all'esame per l'ottenimento della ECDL (Patente europea di informatica). Začetek tečaja v januarju I Inizio corso in gennaio: Vpisovanje in ostale informacije na tel. št. 040/566360 ali na spletni strani www.lintver.it. Per informazioni e iscrizioni n. tel. 040/566360 oppure sul sito www.lintver.it Tečaj je odobril Deželni odbor/ Corso istituito dalla Giunta Regionale in ga financirajo: e finanziato da: Evropska komisija / Commissione Europea Evropski socialni sklad / Fondo Sociale Europeo Ministrstvo za deio in socialno skrbstvo / Ministero del Lavoro e della Previdenza Sociale Avtonomna Dežela Furlanija Julijska Krajina / Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia Deželno Ravnateljstvo za Poklicno usposabljanje / Direzione Regionale per la Formazione Professionale mi comuni” (art. 3 della legge n. 482). Gli articoli n. 4 della legge 482 e n. 12 della legge 38 stabiliscono le modalità d’uso della lingua della minoranza nelle scuole, fermo restando il principio che “la lingua ufficiale della Repubblica è l’italiano” (art. 1 della legge n. 482). Esse sono: - nella scuola dell’infanzia l’educazione linguistica prevede che lo svolgimento delle attività educative avvenga anche nella lingua slovena. Inoltre “la programmazione educativa comprenderà anche argomenti relativi alle tradizioni, alla lingua e alla cultura locali da svolgere anche in lingua slovena, senza nuovi o maggiori oneri a carico del bilancio dello Stato”; - nella scuola elementare e in quella secondaria di primo grado “è previsto l’uso anche della lingua della minoranza come strumento di insegnamento”. Sempre negli istituti dell’istruzione obbligatoria “l’insegnamento della lingua slovena, della storia e delle tradizioni culturali e linguistiche locali è compreso nell’orario curri-colare obbligatorio determinato dagli stessi istituti nell’esercizio dell’autonomia organizzativa e didattica”. Pertanto, fin dal prossimo anno scolastico, le scuole dei comuni individuati dal Consiglio provinciale di Udine come zona slavofona dovranno assicurare ai bambini e agli alunni il diritto ad e-sprimersi e ad apprendere nella lingua di minoranza, a condizione che i loro genitori, all’atto della pre-iscrizio-ne, dichiarino se intendono avvalersi per i propri figli deH’insegnamento della lingua slovena. Va poi chiarito che questa opzione, offerta dalle leggi sopra citate, può rendere più sicura in chi usa corrente-mente la lingua slovena, o le sue varianti locali, la coscienza della propria identità culturale e linguistica, dato che anche la lingua slovena costituisce uno degli ele- II direttore generale dell'Ufficio scolastico regionale prof. Bruno Forte menti che sono a fondamento della specialità della regione Friuli-Venezia Giulia. Tuttavia questa facoltà può essere utilmente esercitata anche da chi non si e-sprime in questa lingua, perché può costituire una base concreta per l’amplimanto del proprio orizzonte linguistico e porre le premesse per costruire una sensibilità plu-rilinguistica che è essenziale in un mondo dai confini sempre più aperti. Spetterà ai docenti e, in particolare, a quelli di lingue sviluppare un equilibrato curricolo che, all’insegna dell’uso e del confronto tra i-diomi differenti, faccia apprezzare ad ogni bambino e ad ogni alunno le potenzialità espressive di chi può disporre di un’ampia gamma di strumenti linguistici. Si invitano, quindi, i genitori ad accogliere con favore questa offerta formativa, che può essere anche un modo di attestare la dignità di questo territorio plurilingue e della sua storia. Il direttore generale Bruno Forte Le minoranze di Alpe Adria a confronto segue dalla prima La Conferenza programmatica della minoranza slovena in Italia si svolgerà in più fasi ed in un periodo di un anno circa di lavori. Si tratta di un’iniziativa che si inserisce nel progetto “Le lingue minoritarie nella regione Alpe Adria: dalla separazione alla collaborazione” ed è cofi-nanziato dalla Direzione generale per l’Istruzione e la Cultura della Commissione Europea. L’obiettivo del progetto, che si apre con un simposio e prosegue con tutta una serie di i-niziative collegate, è quello di fornire delle risposte rispetto al futuro linguistico e culturale dell’area ed elaborare per le comunità linguistiche interessate una strategia comune per la valorizzazione delle rispettive lingue e culture. La prima fase della conferenza programmatica avrà luogo venerdì 1 e sabato 2 febbraio nella sala congressi dell’Area di ricerca di Padriciano sul Carso triestino. La prima giornata sarà dedicata alla conoscenza delle principali minoranze di Alpe A-dria, approfondendo i temi legati all’uso della lingua, l’istruzione ed i mass media. Ne parleranno autorevoli esponenti delle mino- ranze friulana, ladina, slovena della Carinzia ed italiana dell’Istria. In una parola un momento di incontro e confronto. La giornata di sabato 2 febbraio sarà invece dedicata all’analisi della realtà interna della minoranza slovena delle provincia di Trieste, Gorizia ed Udine e sarà articolata e sviluppata per gruppi tematici (aspetti giuridici e applicazione della legge di tutela, economia e territorio, scuola, attività sportive ed educative, servizi sociali, cultura e mass media). Dopo questa prima fase conoscitiva in cui si dovrebbe realizzare l’inventario delle questioni aperte, il lavoro di analisi proseguirà nei prossimi mesi in gruppi di lavoro. Anche con l’aiuto di diversi specialisti ed attraverso il confronto con le diverse realtà organizzate della minoranza slovena si continuerà a mettere a fuoco i problemi. E solo alla fine di questo lungo percorso, che dovrà vedere una partecipazione molto ampia, si trarranno le conclusioni che in sostanza dovrebbero tradursi nella strategia politica per i prossimi anni, nella definizione delle priorità programmatiche e delle linee di sviluppo. E’ stato molto attivo a Stolvizza per valorizzare la figura dell’arrotino Dante Lettig ha lasciato un gran vuoto Le campane sono suonate a Stolvizza per annunciare che, purtroppo, Dante Lettig non ce l’aveva fatta. Gravemente infortunato perché investito da una automobile il 23 novembre scorso a S. Giovanni di Casarsa, era ricoverato all’ospedale di Udine. Le sue condizioni erano state critiche fin da subito. L’apprensione degli stol-vizzani e di chi lo conosceva è stata costante. Il pensiero, anche in queste giornate di festa, è spesso andato a lui e alla sua famiglia con la speranza però nel cuore che tutto si potesse risolvere al meglio. Dante in questi ultimi anni aveva dato molto a Stolvizza ed in lui si vede- va una persona buona e disponibile e al tempo stesso forte e decisa che dalle parole arrivava anche ai fatti. La costituzione del Comitato per il monumento all’Arrotino nel 1997, che ha coinvolto gran parte del paese, la realizzazione del monumento nel 1998, dedicato a questo tipico mestiere, l’organizzazione della festa dell’arrotino, arricchita anche da squisite specialità gastronomiche per le quali provvedeva direttamente, l’allestimento della mostra dell'arrotino nel 1999 dove è conservata la memoria storica di quel paese, la stampa di un libro sulla sua vita ed esperienza lo scorso anno, sono state le tappe importanti di questo suo impegno. E lo spirito di collabora- zione e di coinvolgimento delle varie forze è stato il filo conduttore di queste i-niziative sommato al caloroso e costante appoggio della sua famiglia. Dante ha dimostrato che i sogni e le aspettative si possono realizzare, lavorando con serietà ed impegno e con il sorriso sempre sulle labbra. Questo credo che sia l’essenza di ciò che ci ha lasciato. Gli siamo grati per tutto ciò che ha fatto e per l’esempio che è stato per noi e speriamo che questo insegnamento possa dare anche a noi quella forza e buona volontà nel dare e fare qualcosa per il proprio paese e per la propria valle, perché continui, nonostante tutto, ad essere viva. Luigia — Minimatajur---------------- “Narlieuši šenk je veseje” Za uoščit veseu Božic družinam so otroc dvojezičnega vartaca v Spietre šenkal lepo predstavo (recito) an s telo igrico so nam storli zastopit, de “narlieuši šenk na sviete, je veseje”. Pridni, zaries pridni tisti, ki hodejo že zadnjo lieto, pa tudi tisti, ki so kumi prestopil prag vartaca. Lepo sor-prežo jim jo je nardila županja iz Spietra, Bruna Dorbolò, ki jim je šenkala an “videoregistratore”. novi matajur Četrtek, 17. janurarja 2002 Otroc od zbora Glasbene šuole iz Spietra so nam pokazal, kakuo so se lepuo navadli piet pod vodstvom (sotto la guida) Davida Klodič. Poslušal smo jih v cierkvi v Ažli, kjer jih je posnela tudi Rai, an tudi na božičnim koncertu v cierkvi v Ruoncu Zakoj bej jočate? Din gospud - ne mlad nè star - dušyl z Laškaga a-nu an si gardeše gore na Ravanco za njagii šahti. Ta-w vasy, dyn sajtlin ta-par Tililoju anu dyn ta-par Nandù, tant za se po-dragiat anu tadij poCasu spet ta-na poti na gore po Poje. Ko an bil ta-na kuncy vase itii, ki njyn so te stare škule, an vidi ta-prid jišo, ta-na šaližu, dnoga didaca, ki an bo bil mel štirkrat dwisti lit todé wòkul anu ki an jokal taj din wotròk. Te gospud se postavil an ga gledal anu pušlušal dar-du ko an poCal ga wot-barjuwat: - 2u Kristi, nun! Ko bej mate ki jočate? Stè bolan, to wan dila kej? Muc’ mate lit? Lipi moj sinyC ja myn nikar kòj Styrkrat dwisti lit, taj ti' me vidiš! Ja si zdraw, gračje Bogave, niman nikar! - mu rispundal didac. Gospud spet: - Ma zakoj bej jočate? Didac: - Mòj woCà me lupai! An mi dal bert! Gospud: - Was wočii was liipal? Ma zakoj? Didac: - Za wojo ki si vijawal peči mimu dedu! Te gospud ni' vedel koj ricyt: an se pobral anu an si šyl po njaga poti basan smiha dardu ko an dušyl gore na Ravanco. - Réci za se wociirat za smijon! - an šyl nu si g’al. (Iso pravico je bil napisal rejnik Gwàn Clemente Tomažyc' z librino Autori Resiani -1984) “...te dobre daržita...” takuo so nasi otroc zapiel v Scigli “Koleda, koledon primite babo za gužon, te dobre daržite, te hude varzite”, takuo, an še kako drugo vižo, so ankrat piel po vaseh, kar so hodil po koledo. Je adna naša stara navada, ki pa pai- kajšnim kraju šele živi, ku v Scigli, za reč adno. An pru v teli vasi so se zadnji dan lieta že zjutra ušafali o-troc, ki hodejo v dvojezični vartac an Suolo v Spietar an šli po vasi z njih korpicam (al cajne, al pletenice, kličita jih, takuo ki vam gre pru!). Vasnjani so jih pru veselo sparjel an jim zvestuo metal iz pajuolu an ganku liešin-ske, oriehe, jabuke, pa tudi karamele, “bagigje” an še druge reci... So imiel ki po-bierat otroc, pomagali so jim tudi uCiteljce, mame, tata an noni, ki so jih spremljali. O-troc so bli pru veseli tega, pa tudi vasnjani, ki kar so zagledal tarkaj otruok kupe so šli s spomini na stare lieta, kar ankrat je bluo puno o- truok tu vsaki vas. Oživiet naše stare navade an učit naše otroke jih spoštovat je zaries ’na pametna stvar. četrtek, 17. januarja 2002 Risultati 1. Categoria Tarcentina - Valnatisone 0-0 Amatori Fagagna - Real Filpa 1 -1 Caffè Miani - Valli Natisone 1-1 Moulin rouge - Ost. al Colovrat 4-4 Calcetto C.E. Zamparo - Merenderos 4-4 I emme servizi - Bronx team n.p. Paradiso dei golosi - Rata caliente 5-2 Real madracs - Il santo e il lupo 4-6 Prossimo turno 1. Categoria Tricesimo - Valnatisone 3. Categoria Savognese - Gaglianese Ciseriis - Audace Amatori Reai Filpa - Ediltomat Osteria della salute - Valli Natisone L'Arcobaleno - Poi. Valnatisone Osteria al Colovrat - Ai Cons Calcetto Merenderos - Muppets Bronx team - Rata caliente Dlf/BpU - Paradiso dei golosi Il santo e il lupo - Climair Classifiche 1. Categoria Ancona, Reanese, Lumignacco 28; Flu- mignano 25; Riviera, Colloredo, Union Nogaredo 23; Tarcentina 21; Buonacqui-sto 19; Valnatisone, Trivignano 18; Majanese, Venzone 15; Tricesimo, Tre stelle 13; Villanova 11. 3. Categoria Arteniese 29; Moimacco 27; Chiavris 24; Bearzi 21 ; Stella azzurra, Gaglianese 20; Ciseriis 19; Savognese 18; Serenissima, Savorgnanese 17; Fortissimi 14; S. Gottardo 5; Audace, Donatello 2. Amatori (2. Categoria) Pizz. Rispoli, Linea golosa 14; Poi. Valnatisone 12; Bar agli amici, Bar Savio, Campeglio 11; S. Lorenzo 10; Gunners, Povoletto 9; L’arcobaleno, Carioca 6; Team Calligaro 4. Amatori (3. Categoria) Osteria al Colovrat 20; Ai cons, Atletico nazionale, Piaino 12; Moulin rouge 11; Pizza Split, Moimacco 8; Xavier, Bar Manhattan 7; Panda calcio 6; Orzano 3. Amatori (Eccellenza) Calcetto (Eccellenza) lor O m t "7 • Anni OA O n n I Cilnn 1 P * Bar Roma 17; Anni 80, Reai Filpa 16 Warriors 14; Baby color 13; Deportivo E-diltomat 12; Valli del Natisone, Osteria della salute, Termokey, Mereto di Capitolo 11; S. Daniele 7; Fagagna 6; Caffè Miani 5; Tissano 4. Varmo, Da Toni 15; Al baffo, Feletto 13; Bar Zarabara Tolmezzo* 12; Alla speranza 11; Merenderos*, Sol Caribe 9; Muppets 8; Hidroclima 7; Diavoli volanti 3; C.E. Zamparo, Aquarius Nuovomillenium 2. Calcetto (2. Cat.) Pizzeria Moby dick 14; Rata caliente 13; Special five 11; Bronx team 10; Caffè centrale 9; Paradiso dei golosi, Autou-dine, I emme servizi 7; Dlf/Bipiu 4; se-gnacco 2. Calcetto (3. Cat.) Il santo e il lupo, Poi. Valnatisone, Bi- rago bar 12; Elettrotecnica manzanese 11; Climair 8; Klupa 6; Eurospin, Reai madracs 5; San Marco 1. Le classifiche degli amatori sono aggiornate alla settimana precedente. * Una partita in meno Partita ricca di gol e di emozioni quella giocata contro la pizzeria Moulin rouge di Remanzacco Al Colovrat si dimostra tenace Pareggio a reti inviolate per la Valnatisone - Il Reai Filpa raggiunto nel secondo tempo dal Fagagna Nel calcetto torna alla vittoria il Paradiso dei golosi - Il santo e il lupo continua la sua corsa di testa La Valnatisone dopo il successo sulla Tre Stelle toma dalla trasferta di Tar-cento con un punto ottenuto al termine di una gara equilibrata. I ragazzi allenati da Fulvio Degrassi domenica saranno di scena sul campo del Tricesimo, una gara con in palio tre punti che valgono il doppio. La partita di andata a S. Pietro si era chiusa in parità. Dopo la sosta natalizia e di fine anno ritorneranno a giocare per l’ultima gara del girone di andata le due squadre valligiane che militano in Terza categoria: l’Audace di S. Leonardo e la Savognese. La giovane squadra di Claudio Duriavig giocherà a Tarcento col Ciseriis mentre i gialloblu di Fedele Cantoni ospiteranno la Gaglianese. Partita amichevole per gli Juniores della Valnatisone sconfitti nel finale a S. Gottardo (4-3). Gli azzurri, dopo essere stati in vantaggio di tre gol (due di Gabriele Miano ed uno di Si-mone Crisetig) ed avere messo in campo tutti gli effettivi, sono stati raggiunti e superati dagli udinesi. Da segnalare il rigore parato da Luca Talotti agli avversari. Hanno fatto meglio i Giovanissimi della Valnatisone che, grazie alla rete messa a segno da Francesco Cendou, si sono imposti nell’amichevole di Nimis. Il presidente Paussa ha esposto il consuntivo dell’anno passato Tiro a segno, trend in crescita avversari che si sono riportati in parità. Ancora in vantaggio i valligiani grazie alla rete siglata da Gianni (E-di) Qualla alla quale controbattevano i pizzaioli portandosi prima in parità e quindi ribaltando il risultato. A rimettere le cose a posto ci pensava Patrick Chiuch che con freddezza trasformava un calcio di rigore, consentendo ai ragazzi di Roberto Tomase-tig di mantenere 1 ’ imbattibi 1 ità. Nell’Eccellenza del calcetto i Merenderos devono ancora recuperare la gara col Bar Zarabara di Tolmezzo. I sanpietrini hanno giocato lunedì con la Zamparo con il lutto al braccio per l’immatura scomparsa della giovane mamma del loro compagno Simone Vogrig. Alla famiglia di Lorenzo Vogrig così duramente colpita, vadano le nostre condoglianze assieme a quelle dell’intero movimento sportivo valligiano. Il risultato di parità è scaturito dalle reti di Emiliano Dorbolò (doppietta), Walter Petricig e Gianluca Gnomi. In Seconda categoria è tornato alla vittoria il Paradiso dei golosi che ha battuto la seconda della classe Rata caliente. Per i sanpietrini hanno fatto centro tre volte David Specogna e due Massimo Medves. Il Bronx Team ha ripreso a giocare ieri sera, mercoledì 16. Non perde un colpo II sant«) e il lupo che vuole mantenere la testa della classifica di Terza categoria fino alla fine del campionato. Domenica ha superato a Remanzacco la Reai Mandracs. Per i ragazzi di Mauro Clavora sono andati a segno Andrea Zuiz (quattro gol), Roberto Clarig e Moreno Mauri. (Paolo Caffi) Nell’incontro di fine anno tra i soci del Tiro a segno di Cividale il presidente Giuseppe Paussa ha esposto il consuntivo dell’anno passato: gli iscritti sono stati 657, venti in più rispetto al 2000. Altro aspetto interessante sono le migliorie apportate al poligono di tiro ducale Jermol rimette in corsa gli Skrati VALLI DEL NATISONE 1 CAFFÈ’MIANI 1 Valli del Natisone: Alberto Birtig, Vogrig, Scaravetto (D. Specogna), Zuiz, Cristian Birtig, Carlig, Clarig, Cau-cig, Pollauszach (Osgna-ch), Volarič, Jermol (Mauro Clavora). Dolegnano, 12 gennaio - Sulla gara degli Skrati è pesato come un macigno il grave lutto che ha colpito Simone Vogrig, che il giorno prima ha perso la madre Lidia. La partita si è disputata sul campo di Dolegnano a causa del ghiaccio che ha reso impraticabile il terreno di gioco di Podpolizza di Pulfero. Le squadre sono scese in campo contratte vista l’importanza della posta in palio. Nel primo tempo, giocato a ritmo blando, l’unica azione degna di nota, al 26’, vede gli ospiti passare in vantaggio con Davelli. I codroipesi nel finale di tempo sono costretti a giocare in inferiorità numerica per l’espulsione di un proprio giocatore. Nella ripresa il gioco riprende più vivace ed al 3’ gli Skrati ristabiliscono le distanze. Il pallone calciato da Stefano Pollauszach vie- ne respinto dal portiere Bravin, la sfera è ripresa da Borut Jermol che fa centro. Per i restanti 37’ la squadra valligiana cerca senza successo il gol vincente con le conclusioni di Michele O-sgnach, Andrea Zuiz e David Specogna. Quasi allo scadere, sono invece gli o-spiti ad andare vicini alla vittoria centrando un palo con Pinzan. Alberto Birtig, portiere della Valli del Natisone La formazione del Paradiso dei golosi Sono ripresi i campionati amatoriali con le nostre squadre impegnate nel girone di Eccellenza, il Reai Filpa e la Valli del Natisone, entrambe bloccate sul pareggio. Il Reai F’ilpa, dopo essere passato in vantaggio col Fagagna grazie alla rete messa a segno da Fabio Si-maz al 10’ del primo tempo, non è riuscito a mettere al sicuro il risultato fallendo alcune buone opportunità. Come spesso succede nel calcio gli azzurri guidati da Severino Cedarmas sono stati puniti a 10’ dal termine con il rigore trasformato dagli avversari. In Seconda categoria la Polisportiva Valnatisone di Cividale ha osservato il previsto turno di riposo. Gara ricca di emozioni e di gol tra la capolista del girone B di Terza categoria, l’Osteria al Colovrat di Drenchia, e la Pizzeria Moulin rouge di Remanzacco. Sul campo udinese i ragazzi allenati da Corrado Buonasera sono passati a condurre con il gol di Patrick Chiuch ed hanno raddoppiato con Stefano Duga-ro. Pronta la reazione degli Provenivano da diverse da Tarcento, dal Goriziano guriamo di incontrarsi an-parti d’Italia, ma la strada e dal Triestino. A tutti au- cora tante e tante volte, dell’emigrazione li aveva fatti incontrare tutti su in Svizzera, in quel di Baden -Wettingen. Qui erano nate amicizie che non si sono interrotte nonostante qualcuno sia ritornato a casa e così ogni anno si ritrovano tutti assieme. E’ successo di nuovo qualche giorno fa presso la locanda al Giardino di San Pietro. E per questo incontro sono arrivati, a parte quelli dalle Valli del Natisone, dalla Val Resia, Planinska družina Benečije TEČAJ PLAVANJA od sobote 2. februarja do sobote 27. aprila za skupnih 12 lekciji v bazenu v Čedadu od 19. do 20. ure vpisovanje do 25. januarja: Daniela tel. 731190 - 714303, Flavia tel. 727631 *** TELOVADBA - CORSO DI GINNASTICA dal mese di febbraio presso la palestra a San Pietro mercoledì e venerdì dalle 18.30 alle 19.30 per iscrizioni: Igor tel. 0432/727631 - dopo le ore 20 PODBONESEC Doplih veseje go par Škofe Imajo ki se veselit go par Škofe v Podboniescu. V par miescu njih Michela je “skuhala” (giusto per restare in tema) dvie zaries debele. Miesca novemberja se je lepuo veSuolala v Tarstu na Univerzi na ekonomski fakulteti an takuo ratala doktorca. Dva miesca potlè, v torak 8. že-narja, je ratala pa mama frišnega poberina. Pietro, takuo se kliče puobič, se je rodiu v Palmanovi. Za ga zibat an varvat na bo manjkalo ju-di: mama Michela, tata A-lessandro Candriella, nona Bruna, stric Andrea, tetà Elena z Rinam, kužini Vittoria an Giovanni an vsi drugi v družini., Michela, s tabo se vesel-mo vsi tisti, ki poznamo tebe an tojo družino an toje-mu puobčju želmo, de bi rasu veseu, zdrav an srečan. SPETER Ažla Gremo na Dunaj Vienna ci aspetta Iti po sviete, se spreluh-tat vsakoantarkaj store dobro Zuotu an duhu. Zatuo na stuojta zamudit parlož-nost, ki nam jo ponujajo tisti od Komitata za Ažlo. Organizal so an liep izlet, gito na Dunaj (Vienna). Dva dni za spoznat od blizu lepote telega avstrijskega miesta. Tel je program: odhod iz Ažle v saboto rika, je nimar pravla, de u-marje le tisti dan, ki je u-maru nje mož Umberto. An glih takuo se je zgodilo, saj tudi on je umaru 9. ženarja, a že 37 liet od tegà. Luigia je Se mlada ostala uduova, pa nie bla nikdar sama, saj je nimar imiela blizu sebe kajšnega od nje velike družine: tri sinuove, Virgilio, Livia an Mari uccia, zeta, neviesta, navuoda an je bla ratala tudi bižno-na, 10 krat! Z nje smartjo jih je vse pustila v žalost. Nje pogreb je biu v Ažli v četartak 10. ženarja po-pudan. Klenje Zbuogam Lidia 55 liet, tarkaj jih je imiela Lidia Chiuch, poročena Vogrig. An 55 liet je previe malo za umriet. Lidia nas je na naglim zapustila, ko je bla Se puna moči an je imiela Se puno poti za prehodit. Parjelo jo je slavo v petak 4., hitro so jo pejal v špitau pa nie nič pomagalo. V veliki žalost je pustila moža Renza Muhorovega iz Garmika, sinuove Stefana an Simona, mamo Cele-sto, sestre Marcellino, Mino an Tereso, bratra Pietra an Natalja, kunjade, navuo-de an vso drugo žlahto. Lidia je bla iz Hrasto-vijega, kupe z možam je bla po sviete an kar sta se varnila damu sta zazidala hiso v Klenji. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v teli vasi v pandiejak 14. ženarja popudan. Zaries puno ljudi se je stisinlo okuole družine, parSli so iz vsieh kraju, saj vsa družina je poznana an tudi Lidia je Dva pekjarja sta vandrala po dolinah dneve an dneve brez ušafat nič za luošt pod zob. Lačna, ku dva pisa, sta zagledala na tleh an suhi kravji drek. - Počaki nomalo -je jau te parvi - ist poznam an truk za se lepuo najest zastonj. Pobrau je tu adno roko tist suhi kravji drek an s to drugo potuku gor na vrata od kimetuSke hiše. - Na jem že tri dni - je poviedu stari ženi, ki se j’ parkazala na prah - a bi bila vi tajšnega dobrega sarca za mi luošt nomalo soli an peverja gor na teli drek za ga nomalo posauo-rit, takuo manjku napunem muoj prazni želodac! - Oh ne, na morem dopustit, de bo-te jedu tisto rieč - je pogodernjala pridna ženica - pridite notar, vam napravem an tont gorke zelenjavne juhe an še kiek blizu, sa’ smo glih ubil prase, vam ocvrem tudi dvie k-lobasice. ’No uro potlè srečni pekjar se j’ parkazu h parjatelju an potuku na njega napunjen trebuh: - A si videu, kuo lepuo funejona muoj truk! Te drugi pekjar nie mu viervat na njega oči. Popadu je hitro an velik suhi k-ravi drek an potuku tudi on na tiste vrata. - Na jem že tri dni - je poviedu mladi neviesti, ki se j’ parkazala na prah -al bi bila vi tajšnega dobrega sarca za mi luošt nomalo soli an peverja gor na teli drek za ga nomalo posauorit takuo manjkul napunem muoj prazni želodac! - Oh ne, ne morem dopustit, de bo-te jedu tisto rieč takuo tardo an suho. Daržajte tle tu pest nomalo soli an peverja an biešte tam dol v štalo, kjer uša-fate kravje dreke buj mahne an če bote srečan, tudi gorke!!! “ Kronaka —= V Avstraliji novitì iz Čarnegavrha Puno liet od tega je Guido Spe-cogna Sklancove družine iz Carnegavar-ha šu v Avstralijo. Dol je sreču adno lepo čečo, Wanda ji je ime. Sta se oženila an imiela tri pu-obe: Guido jr, Paul an Jason. Lieta so šle napri, otroc so zrasli an Jason se je na 29. setem-berja oženu s telo lepo čečo, ki jo videta kupe z njim na fotografiji. Se kliče Samantha M’kie. Žive zlo deleč tleodtuod, pa Jason je želeu pokazat Samanthi, kje so njega koranine an takuo jo je parpeju v Cami-varh. Mladim novičam želmo vse narbuojše v njih življenju. S telo parložnostjo pozdravjamo tudi Guida z željo, de ga bomo videli puno krat tle doma. 13. obrila ob 4.00 zjutra, povratek damu v nediejo 14. obrila, okuole 22. ure, le v Ažlo. Za se vpisat: gostilna “Alla Rinascita” v Ažli, do 15. marca. Za člane (soci) od komitata se plača 160 evru, za te druge pa 170 evru (prevoz, dvakrat kosilo, vičerja, fruoštih an vodič, guida). Ažla Smart parlietne žene V sriedo 9. ženarja popudan smo se zbral v Ažli za dat naš zadnji pozdrav adni naši vasnjanki, ki je učakala zaries vesoko starost. Umarla je v čedaj-skem Spitale, klicala se je Giulia Mattieligh, uduova Podrecca, an je imiela 95 liet. Žalostno novico so sporočil Argia, Beppino, Nico, Sergio, Francesco an Liliana. Naj v mieru počiva. Zapustila nas je Luigia Chiabai V čedajskem spitale je v sriedo 9. ženarja umarla Luigia Chiabai, uduova Mucig. Miesca marca bi bla dopunla 87 liet. Luigia, po domače Kiki- bla, saj je puno liet dielala v dijaškem domu (college) v Spietre, an seda pa v Suoli, le v Spietre. PODBONESEC Sčigla Žalostna novica Paolo an Fulvia Gusola iz naše vasi sta v par miescu zgubila mamo an tata. Parvo je umarla mama Maria, ki je zapustila tel sviet miesca otuberja, an seda še tata Emilio. Emilio je po dugi boliez-ni umaru v čedajskem Spitale an je imeu 72 liet. Na telim svietu je zapustu o-troke an še sestro an vso drugo žlahto. Venčni mier bo počivu v Lažeh, kjer je biu njega pogreb v petak 11. dičemberja popudan. REMANZAG Anniversario LUIGI LÌENÌ 25.07.1927 - 14.01.2000 Due anni sono già trascorsi dalla tua scomparsa, ma il tuo ricordo è più che mai vivo nei nostri cuori, con immutato amore. In tua memoria è stata celebrata una santa messa presso la parrocchia di San Giovanni Battista di Re-manzacco il 14 gennaio 2002. La moglie Elia e la figlia Gabriella. Dvie lieta od tegà nas je zapustu Luigi Lieni. Biu je mož od Elie Trusgnach -Zefove iz Praponce. Z ljubeznijo an žalostjo se ga spominjajo ona an hči Gabriella. GRMEK Zverinac (foto) In ricordo di Pietro Trusgnach Epifania 1970-2002 Carissimo Pietro, ho ancora negli occhi il tuo sorriso affettuoso, prima di quella tragedia improvvisa. Essere vivo nel cuore di chi ti vuol bene ed a cui hai voluto bene, significa non morire mai. Gli anni passano ed io mi avvicino sempre di più a te. Con tanto affetto, tua sorella gemella Vittoria V ciestni nasreči na Lie-sah je 32 liet od tegà umaru Pietro Trusgnach - Rožnu iz Zverinca. Z veliko lju-beznjo se ga spominja sestra Vittoria. Con tanto affetto, tua sorella gemella Vittoria novi matajur četrtek, 17. januarja 2002 Un’amicizia che continua 1? Četrtek, 17. januarja 2002 Nie vič ošteriji po vaseh, takuo vsak se srečava, kjer more! Gor v Pod laku Kronaka Je parielo bit v posebnim svietu Kuo je huda tala zima, tiska že tiedne an tiedne, an kuo je Čudna! Mraz par- vsaki dan živuo srebro (mercurio) pade pod nic, ponoC je še buj huduo. Nie daža že puno cajta. V Furlaniji miesca novemberja an diCemberja lieta 2000 ga je padlo 350 mm, le v tistem cajtu v liete 2001 ga je padlo samuo 35 mm! Snieg je pošpricu po gorskih vaseh zadnje dni lieta, an huduo je bluo ne le zavojo snega, paC pa zavo-jo ledu. Snieg je padu na marzie tla, ko se je taju je le grede poledielo an kjer je led je zaries huduo: nie kietni, nie posebnih koles, ki morejo pomagat tistim, ki le uagajo se z makino vozit. Težave so jih imiel tisti, ki so iz telih vasi mu-orli iti du dolino za dielo al pa za druge opravila. Mraz pa nam šenka an kiek liepega: pogledita tele fotografije, pari an drugi sviet. Ku de bi bluo vse glažuno, an kjer pride kak Zarek (raggio) sonca se vse bliskanti, se vse lašCi. Ce pa vietric popiha, se Cuje, ku de bi taužint an taužint majhanih zvonCiCju zvonilo. Pari, de si v adnim svietu, ki je samuo v sanjah. Kar videta na telih fotografijah je an majhan part od tistega, ki so vidli an užival tisti “kuražni” ljudje, ki so se v nediejo 30. diCemberja podal na Matajur. Čez kak dan bojo dvie lieta! Poprašajta Kajo Canalaz - Bledcjovo iz Malega Garmika, kateri šenk, ki sta ji ga nardila mama an tata je te narlieuši an bodita Sigurni, de ona vam odguori: moja sestrica Katja. Kaja je bla že dobarš-Cna, imiela je osam liet, kar se je Katja rodila. Bluo je na 30. Zenarja lieta 2000 an takuo, Cez kak dan, čiči-ca dopune dvie liet življenja. Za jo praznovat se okuole nje zberejo Kaja, tata Pio Bledcju an mama Nuša DanjeliC, ki gor s Kobarida nam jo je tle par- novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: PENTAGRAPH s.r.l. Videm / Udine Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin,it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 30 evro Druge države: 36 evro Amerika (po letalski posti): 60 evro Avstralija (po letalski posti): 63 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Za Slovenijo-DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 ■ 73373 2iro račun SOK Sežana St 514204301-27926 Letna za Slovenijo: 5.500 SIT m Včlanjen v USPI Associato afl'USPI VENDESI a San Pietro al Natisene casetta a schiera con cucina, soggiorno, due camere, bagno, orto e piccolo giardino. Per informazioni telefonare allo 0432/727631 o 0432/732306 CERCO in affitto piccola casa o appartamento possibilmente nella zona di Matajur Montemaggiore (Masseris, Tercimonte). Tel. 0432/727893 zna že puno reCi, tudi se parstavjat pred fotografsko makino! Katja, vse narbuojše ti želmo an de bi ti lepuo rasla kupe s tojo sestrico Kajo v toji liepi družini gor v Malem Garmiku. peju Pio, an vsi drugi v družini. Ima dvie lieta ja, mala CiCica, pa pravejo, de Planinska družina Benečije petek, 1. februarja, ob 19. uri v gostilni “Alla trota” v Podvarščah (Podbonesec) REDNI OBČNI ZBOR za veselo atmosfero poskarbe BENEŠKE KORENINE Bo možnost obnoviti članarine an tudi se na novo vpisati v Planinsko družino Benečije. Za vpisovanje na vičerijo je cajt do nedieje 27. januarja an muorta poklicat Lio (0432/701104), Luiso (0432/709942) al Mari so (0432/716265) Naroi , • « Abbonamenti Italija 30 evrfl (58.000 lir) Evropa 36 evro 170.000 lir) Amerike 60 evro 1116.000 lir) Avstralija 63 evro 1122.000 lir) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 19. DO 25. JANUARJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Kada so odparte Od 8.30 do 12.30 an od 15.30 do 19.30 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnoio Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 18.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnoio Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 Eama doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: srieda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnoio Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za prelieve”, je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. je adna kliet... Ce jih srebata po pot an jih po-prašata, kakuo gre, vam odguo-rjo: “Ah sa vieš, dielo an dielo, se na ku diela!” Seda pa smo vidli, de je kaka se hvalit, tle fotografija priča kiek druze-ga! An na stuojta odguarjat, de tisti dan, je biu rojstni dan paijatelja Ettoria Crisetig, Buculajovega iz Podlaka (te parvi na čepami roki, stoje)! Kaj-šan nam je jau, de se pogo-stu srečavata v njega kliet an pokušata, če je ratu mošt, če je ratu merikan, če salam je šele previč ffežak al pa se ga more že jest, če ser je sa-uoritan... Al sta jih zapo-znal? Je skupina parjatelju iz garmiških vasi (ben, dan je “di straforo” gor s Petar- niela an kajšan ni stau v fotografiji - ku šindak Paulic, za reč adnega), ki se na nikdar potegne nazaj, kar je za narest kiek posebno, kar je kajšan vaški senjam. Oni očedejo staže, ki pejejo do cierkve, oni poskarbe za pa-stošuto an za griljato, pru takuo za ustvarit veselo atmosfero za de vsi tisti, ki pride- jo, se ušafajo dobro. Pa ne samuo. Vsaki, zaries vsaki krat, ki kajšan ima potriebo adne roke, oni se na potegnejo nikdar nazaj. Alora, če kajšan krat se ušafajo tam v klieti od Ettorja, naj se, saj so zaries zaslužil! Buog jih var an jim di srečo uživat v veseli družbi še puno, puno liet.